•POŠTNINA- PLAČANA V-GOTOVINI-
1934-1935
*I*XXXVI * >f-10 •
Vsebina desetega zvezka
Stran
1.	Anion Debeljak: čarovnik v zraku. Lužiška pravljica .... 225
2.	Mano Gokr: Zvezdna noč. Pesem.........228
3.	Marijana Željeznova-Kokalj: Veselje .	229
4.	Osat...................229
5.	Tone Čufar: Ravnateljev Pubi	230
6.	Doma izgotovljene igračke. 10. Vrtiljak........232
7.	Gospodarjev račun............232
8.	Adam Milkovič: Pacek. Prigode navihanega kužeta. Za naše najmlajše • 233
9.	Arnos* Adamič: Koruzni frontnik Sandi. Roman za deco. Ilustriral profesor Mirko Subic.............,237
10.	Manica: Cesta pelje... Pesem..........247
11.	Poletna pesem. Skladbica za klavir.........248
12.	Irma Bajžljeva: Zvončkarji se uče stenografije......248
13.	Rešitev sestavljalnih nalog...........250
14.	Pavle Flerè: Pavüha. Ilustriral prof. Francò Podrekar ..... 251
15.	»Zvonček« prihodnje leto..................252
16.	Zastavice za brihtne glavice. Kako bi napravili vi? Računska
zanimivost...........Tretja stran ovitka
17.	Stric Matic s košem novic........Četrta stran ovitka
POKAŽITE IN PRIPOROČAJTE »ZVONČEK« SVOJIM ZNANCEM! NABIRAJTE PRIDNO LISTU NOVIH NAROČNIKOVI ČIM VEČJI BO KROG »ZVONČKARJEV«, TEM LEPŠA IN OBSEŽNEJŠA BO VSEBINA NAŠEGA LISTA!
»Zvonček« izhaja med šolskim letom v zvezkih vsak mesec in stane r naprejšnjem plačilu za vse leto 30 Din, za pol leta 15 Din, za četrt let* 7*50 Din. Posamezni zvezki so po 3 Din.
Uprava »Zvončka« je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6, Učiteljska tiskarna. — Na ta naslov pošiljajte naročnino in reklamacije 1
Na naročila brez istodobno vposlane naročnine se ne oziramo.
Rokopise pošiljajte na naslov: Uredništvo »Zvončka« v Ljubljani, Krakovski nasip 22.
Rešitev ugank, nalog itd. sprejemamo le prvih 14 dni po odpravi vsakega
zvezka.
Glavni in odgovorni urednik: Dr. Pavel Karlin. — Izdaja, zalaga in tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani (predstavnik Francè Štrukelj).
n
CIST S PODOBAMI ZA MLADINO
LETO 36 • SI t V. IO J u n f f 19 3 5
Anion Debellali
Čarovnik v zraku LužUka pravinca
Blagi starši so imeli sina, ki so ga želeli kar najbolje izobraziti. Zato se je odpravil oče z njim na pot, da bi našel mojstra, ki zna vse. Po dveh dneh sta naletela na moža, ki je hotel Janka poučiti v vseh mo-gočih rečeh. Komaj je Janko sedel na njegove sani, je mojster počil z bičem in konj je šinil kvišku. Janko je zapazil, da je prišel čarov* niku v roke. Njegov oče pa je bil vesel, da je našel takega mojstra; toda mati ni bila s tem nič kaj za= dovoljna. Zato je očeta zopet po* gnala, naj gre sina iskat — in mu dala vrečico tobaka na pot. Oče je krenil na slepo srečo po svetu in skoraj prišel k ženi, ki je s svojim nosom vodo vlačila iz vodnjaka. Rekel ji je: »Dober večer, babica!« Odgovorila je: »Že sto let me ni nihče tako pozdravil. Česa pa bi rad?« Oče je odvrnil: »Mislil sem te vprašati, ali kaj veš o čarovniku v višavah.« Dejala je: »Ne, pa bom četveronožce vprašala « Zabrlizgala je in vsi četveronožci so bili takoj na mestu. Pa tudi ti niso nič vedeli. Zatorej je očetu odgovorila: »Jaz nič ne vem in vsi četveronožci tudi ne. Potakem mora bivati v vzduhu ali v vodah. Pojdi do moje sestre, ki stanuje sto milj odtod. Ako do* speš tja do drevi, ti morda pove. kje je. Posodim ti svojega konja.
ki te prinese tjakaj do večera. Arm pak tiraj, kolikor more konj teči!«
Oče je storil po njenem naročilu, prispel zvečer do ženske, ki je pravkar s svojim nosom dvorišče pometala, in se oglasil: »Dober ve* čer, babica!« Odgovorila je: »Ze tri sto let me živa duša ni tako po* zdravila! Kaj pa bi rad?« Odgovoril je: »Samo vprašati sem te hotel, ali mogoče kaj veš o čarovniku v zra* ku.« Odgovorila je, da nič ne ve, naj gre kar dalje. Oče pa je vzel iz svoje vrečice nekoliko tobaka, ga osmodil in razprašil ter ga dal mr* vico ženski.
Nato je dejala: »Bom pa vse ribe v vodah poprašala, ali jim je kaj znano.« Zažvižgala je in pri tej pri* či so bile vse morske ribe pred njo. Pa tudi tem ni bilo nič znano. Tedaj mu je ženska rekla: »Če maraš do moje sestre, ki stoji tri sto milj za koncem sveta, utegneš tam izvede* ti. A biti moraš pred svitom pri njej. Za to ti dam svojega konja na posodo!« Tako je odjezdil tjakaj in ko se je danilo, je bil na mestu. Zagledal je ženščino, ki je s svojim nosom grebla oglje po ognjišču. Pozdravil jo je: »Dobro jutro, ba* biča!« Hvaležno se je ta odzvala: »Celih šest sto let me še nihče ni takisto ogovoril. Česa pa iščeš pri meni?« Rekel je: »Samo vprašati
sem te hotel, ali kaj veš o čarovniku v zračnih višavah«. Odgovorila je: »Nič ne vem!« Nato je vzel zopet nekaj opaljenega tobaka ter ga ji pomolit trohico. Potem je žena re--kla: »Ptice poprašam, ali kaj o tem vedo«. Zapiskala je in na mah so bili tu vsi ptiči, razen orla. Čez ne« kaj časa je priletel tudi ta. Žena ga je vprašala, kje je bil toliko časa. Odgovoril je, da pravkar prihaja od čarovnika v zraku. Takrat mu ie žena velela: »Tegale moža nesi k čarovniku in mu pomagaj, da dobi zopet svojega sina.«
Orel je počenil na tla. oče je sto= pil nanj in sedel; tako je odletel. Ni trpelo dolgo, pa sta že videla čarovnikovo kočico, krito s slamo. Orel pa je rekel: »Izpuli mi štiri ve= lika peresa iz repa, potlej pojdi v hlev, kjer boš našel v slamo zakoi panega zajca, tega vzemi s seboj! Pred hlevom leži kamen, pod njim pa tri polena — oboje spravi pri sebi! Potem stopi v čumnato, kjer spi čarovnik, izpuli mu tri kocine! Nazadnje vzemi iz miznice fri drobtine, ki mi jih daj pozobati — potlej pa odtetiva!«
Oče je tako napravil. Ko je čarodeju pulil kocine, se je ta prvič pre; valil na drugo stran, drugič je ne-kaj zamomljal, a pri tretji je str a' šno zakričal: oče je menil, da se streha podira; vendar čarodej se ni zbudil. Ko je dal orlu tri krušne mrve, je vtaknil kamen, polenca, kocine in zajca v jamice na orlovem repu, iz katerega je bil prej izsku-bel peresa, potem pa zopet sedel na orla.
Ko sta bila že kdo ve kako daleč, je orel sedel na skalo in vprašal očeta, ali morda kaj vidi. Oče je
rekel: »Veliko sivo liso!« — »Potem morava še nekaj časa leteli!« je od--govoril orel. V kratkem se je orel vnovič usedel in vprašal očeta, ali ne vidi še kaj več. Ta je odvrnil: »Čarovnik se podi za nama z dve= ma konjema!« Orel je rekel: »Tak vrzi doli tri lase«. Ko je bilo to stori jeno, sta videla veliko jato krokar» jev, ki so frfotali okoli čarodejca. Ta je moral sedaj najprej kavrane pobiti, preden je mogel naprej. To ga je pa toliko zamudilo, da begum cev že ni več videl, ko je opravil svoj posel. Zategadelj je moral spet domov, da bi pogledal, kje sta set daj. Ko je to dognal, je na novo puhnil za njima, ker bi bil Janka pač nerad izgubil. Orel je spet sedel in vprašal, ali se kaj vidi. Oče je odgovoril: »Siva maroga!« — »Po= temtakem morava še trenotek lete--ti!« je pripomnil orel. Čez nekaj časa se je orel zopet spustil na pečino in vprašal, ali morebiti oče ne vidi že kai več. Ta se je odrezal: »Čarovnik dirja s svojimi konji za nama!« — »Torej vrzi vsa tri polena proč!« je zaklical orel. Tu je nastal tolikšen gozd, da si je coprnik mo--ral šele pot presekati skozenj. Zato je hitel zopet domov po sekiro. Ko je opravil delo. obeh že ni več vi* del. Zato mu je bilo zopet iti do; mov, da pogleda, kje sta. — Orel se je vnovič spustil na tla in vprašal, ali se kaj vidi. — »Da, neka siva lisa«, je rekel oče. »Torej morava dalje«, pripomni orel. Ko se je čez dobršen čas ponovno spustil, je hote! vedeti od očeta, ali ne vidi še kaj večjega. Oče je vzkliknil: »Pač, čarovnik se podi s Sestimi konji za nama!« — »Tak vrzi kamen doli!« ukaže orel. In zrastle so lisoke go-
re, da si je coprnik moral najprej delati pot skozi. Za to mu je bilo treba orodja in se je vnovič požuril domov. Ali ko je bilo delo napol opravljeno, si je zlomil roko in je moral iznova domov, da si jo je
Skripaje z zobmi je čarodejec od: brzel. Orel se je vzdignil kvišku, toda čez malo časa je padel mrtev na tla, ker ga je čarodej ubil. Janko pa se je bil pri coprniku vendarle nečesa naučil in sedaj je hotel čat
ovezal z železnimi vezmi. Zatem je delal dalje in ko je predrl hribe, ni nikogar videl in je moral spet do« mov, da pogleda, kje sta ubežnika. Orel se je vnovič spustil na skalino in vprašal kakor prejšnje krati. Oče je rekel: »Čarovnika še ne vidim!« — »Potem letiva na svoje mesto!« je golknil orel ter šinil na zemljo. Tu je zapovedal očetu: »Natri zajca s pokopališko prstjo pa se bo spremenil v tvojega sina!«—Toliko da je oče to naredil, je privršal čarodejec z osmimi konji, toda ni mo: gel nič več opraviti, kajti zajec, po« t resen s pokopališko prstjo, se je bil že v Janka preobličil.
rovnik čarovniku naplesti. Ko je bil potlej v Budišinu semenj, je rekel očetu: »Spremi me no na semenj, jaz se izpremenim v konja, ti pa me prodaš prvemu kupcu za sto zlatih. A nikar mi ne pozabi sneti uzdo, sicer sem izgubijen!« — Oče je vzel konja in krenil z njim na semenj. Ze ob mestnih vratih ga je srečal kupec, ki mu je ponudil sto tolar* jev za konja. Oče mu ga je dal za toliko, toda oglavnik je odnesel s seboj domov; kupcu pa je natve■-zel, da je raztrgan. Ko je oče prišel s semnja domov, je njegov sinko Janko že lagodno sedel na toplem zapečku in si požvižgaval.
Ko je bil zopet semenj v Badisi: nu, se je Janko preobličil v še lep* šega konja in velel očetu, naj ga žene za dve sto tolarjev naprodaj. Oče pa se ga je bil poprej naluckal in je skoro pozabil prodanemu ko* nju oglav sneti. Vendar se je še o pravem času tega spomnil, preden je odšel. Ko je prispel domov, je Janko že zopet sedel na toplem za* pečku. V tretje se je Janko pretvo* ril v konja, ko je bil spet semanji dan, in oče naj bi ga prodajal za tri sto tolarjev, a Bog varuj, da bi bil pozabil povodec. Toda čarovnik — ta je bil kupec — je poprej povabil očeta na obilo pijačo in potlej kupil konja za tri sto zlatnikov. Oče je pozabil sneti konju povodec in tako je bil Janko izgubljen. Ko je čarov* nik prišel do krčme, kjer mu je bil konj vselej uprhnil, ga je krepko privezal, da se je mogel s težavo premikati, mu natresel ovsa in sto* pil v točilnico. Konj se je hotel str* gati ter uteči, pa se mu ni posrečilo. Tačas je prišel nekdo mimo. Konj se mu je zasmilil pa ga je odvezal. Konj pa je porinil povodec nekoli* ko nazaj in stekel k bližnjemu rib* niku. kjer se je spremenil v ostriža.
Čarovnik je to zapazil, pohitel k ribniku in se prelevil v ščuko, da bi onega poiskal in ga potem požrl. Ostriž pa je spoznal čarovnikovo zvijačo in se naglo preobrazil v go*
/oba, ki je odletel v kraljev grad, kjer je kraljična pravkar g ledala skozi okno. Že je videl golob, da čarovnik prihaja ko skobec za njim, in ni vedel za drugo zavetje nego grad. Sedel je na okno in povedal princesi o preteči nevarnosti. Prin* cesa pa je velela: »Pa se izpreobrni v prstan, jaz te potem obdržim in si te nataknem na prstI« Janko je storil tako in kraljična si je natak* nila obroček. Ko je čarovnik to vi* del in ni mogel dobiti prstana, je kralju nakopal hudo bolezen in pri* šel ko zdravnik v grad ter obljubil kralju zdravje, če bi mu dal prince* sin prstan. Kralju ni bilo znano, kaj se je zgodilo, poslal je po svojo hčer in zahteval prstan. Kraljična pa se je odrezala: »Prstana ne smem proč dati. saj sem ga podedovala po materiI« Kralj ji je zlepa prigo* varjal, naj mu stori po volji, toda kraljična se je izgovarjala, da ne more prstana sneti. Nato se oglasi čarovnik: »Jaz pa to že naredim«, in se ji približa. »Ne,« vzklikne ona, »sama ga snamem,« in ga vrže v pepel. Takoj se čarovnik prestvari v petelina in jame brskati po pepe* lu, da kralju kar iskre v oči frče. Janko pa se urno premeni v lisico ter ugrizne petelina na smrt. Tedaj ie bil Janko rešen in kralj zopet zdrav.
Mano Gotar
Zvezdna noč
Nocoj so zvezde Šepetale, čez goro gledale so zlato In z bisernimi zrni smehljaje posejale trato.
Blestela se je v svetlih žarkih kot zvezde Čarobne, srebrne, ko tiha noč s šepetom tajnim po sinjem nebu jih razgrne . . .
Marijana ŽeUeznova- Kokal)
Veselje
Vročina je pritisnila. Mati je peljala sinčka k brivcu, da bi ju ostrigel na balinček. Malo potrta sta bila. Nosila sta pričesko natančno tako kakor očka. Poskušala sta pač ugovarjati, kar pa ni nič pomagalo.
Tako sta ponižno sedla pred brivca, ki je neusmiljeno posegel s škarjami v lepo pričesko. Čop za čopom lask je padal. Imela sta zaprte oči in v srcu jima je bilo hudo.
»Ali sem že gotov?« je vprašal zdaj ta, zdaj oni. Toda brivec je bil natančen mož in je odrezal najmanjšo dlačico.
»Zdaj!«, je velel brivec. Stopila sta drug za drugim pred ogledalo. Nemo sta si potegnila čez ostriženo glavico.
Mlajši se je obrnil proti materi in dejal: »Zdaj me pa ne bo mogla babica potegniti za laske!«
Mati se ie nasmehnila, zasmejala sta se sinčka. Ej, to je bilo veselje!
Osai
V tihi dolinici na travniku je rasel med neštetimi drugimi rastlinami mlad osat. Vsi so ga gledali prezir* Ijivo in z njim grdo ravnali; nobena cvetica ni hotela z njim spregovoriti besedice in metuljčki se niso hoteli gugati na njegovih listih. »Raztrgali si bomo lepa oblačilca,« so dejali in poleteli raje k lepim modrim zvonč> nicam. »Izogibaj se vendar tega sta-rega in grdega osata«, so šepetale travnate bilke zlati mimici. »Ta nje--govs bodeča obleka pokvari lahko vsakemu izmed nas dobro voljo.«
Od vseh teh krivic in sramote potrt je klonil osat svojo glavico. Ni se upal pogledati k sinjemu nebu, ki se je tako mehko in prijazno smehljalo nad njim. »Ali noče res nihče imeti opravka z menoj? Ali je moje oblačilo res tako grdo? Tudi jaz bi bil rad že enkrat vesel in do= bre volje, kakor so ostali moji to< varisi in tovarišice!« je tiho mrmral sam pri sebi.
Tedaj je prišel okoli ogla topel sončni žarek in pobožal vse cvetke in ostale rastlinice po ličkih. Tudi k osatu ga je zaneslo. »Ne približuj
se mu!« je jezno rekla marjetica. »Raje nas malo dlje obsevaj, da bo prišlo naše oblačilce do večje veljave.« Toda sončni žarek je mislil drugače. S posebno ljubeznijo je osvetlil majhno, neznatno in nelepo rastlinico in glej, po nekaj dneh je
stegnil osat svojo glavico soncu nas sproti. Tako dobro mu je to delo. In ko je kmalu potem prišel sončni žarek zopet na obisk k svojim va--rovankam, je imel osat že lepo, rde; če : modro čepico in je bil večji in lepši ko vse druge rastline. Metulj> čki in hrošči so prihajali kar v tru> mah k njemu in so mu delali dru= ščino. Ostale cvetke so bile pa blede od jeze in so tarnale: »Kdo bi si mislil, da se bo skromni osat tako popravili«
Tone Čufai
Ravnaleljev Pul
V vrtni lopi ob ravnateljevi vili je zehal ravnateljev sin Pubi in leno obračal liste v šolski knjigi. Med počasnim čitanjem je neprestano škilil na glavna vrata vile. Sonce ga ie grelo in podžigalo njegovo ze-hanje.
Ko so se odprla vrata in je opazil strogega očeta, se je z resnim obrazom zagledal v knjigo. Oče se je približal, pogledal v lopo in dejal:
»Kako je. Pubi? Ali že kaj znaš?«
Pubi se ie spogledal z očetom in neodločno prikimal.
»Le glej, da se naučiš do večera,« mu je zažugal oče. »če ne boš znal, že veš, kaj te čaka.«
»Saj se naučim,« je zajecljal Pubi.
Nerodno je obrnil list v knjigi in ga zatrgal. Z očetom sta se spet spogledala. Pubi je takoj povesil oči, ker ni mogel prenesti neme očetove strogosti. V nemiru se je presedel in nestrpno čakal trenotka. ko bo spet sam. Oče ie pa pogledal na uro in mu v naglici zapretil:
»Pubi, če me to pot ne ubogaš, ne pričakuj prizanašanja. Šola ni za šalo. Vsako uro, ki jo človek zamudi, ukrade le samemu sebi. IJ-pam, da ne misliš biti pastir ali pa zamazan čevljarski vajenec. Zato glej, da se potrudiš. Če ti zdaj spod-nese, potem nič ne misli na Bled in na druge izlete. Pa tudi na kaj težjega se pripravi. Če zaslužiš kazen, se ji ne zmuzneš.«
Oče ie odšel.
Pubi se ie zelo oddahnil, ko je gledal za njim. Močno ga je veselilo, da ni utegnil nadaljevati zoprne pridige. Zaprl je knjigo in pozorno škilil na cesto, kjer je stal tovarniški avto. Ko je oče vstopil vanj in je avto odvozil, jo je Pubi takoj popihal iz lope. Smuknil ie za vilo in se pognal po vrtu. Ustavil se je šele na koncu drevoreda, prav pod smrekovim gozdom, in zažvižgal. Gledal ie na samotno hišo na oni strani plota in čakal, kdaj se
mu kdo pokaže. Ker ni bilo nikogar takoj na spregled, je še enkrat požvižgal. Skozi okno je pomolila suho glavo delovno oblečena žena.
»Kaj je. Pubi?«
»Kje je Ivan?«, je zanimalo dečka.
»Tvoje slike gleda.«
»Na vrt naj pride,« je zaprosil.
»Sam pojdi ponj, jaz ga ne spravim od knjig,« mu je svetovala žena in izginila z okna.
Pubi je s težavo odprl vratca v ograji, pogledal nazaj proti vili in odšel v preprosto hišo. Na ozkem hodniku v prvem nadstropju je našel Ivana. Sedel je na tleh in zamišljeno gledal slike tujega ilustrova-nega lista. Potegnil mu ga je iz rok.
»Pojdiva v hosto!«, mu je zaklical. »Nikar se ne moti s temi neumnostmi! Kako le moreš čepeti tukaj, ko ti ni treba?!«
»Kaj naj pa delava v hosti?« je nejevoljno vprašal Ivan.
»Kaj?! Lahko se igrava Tarzana, če ne drugega. Kje imaš očeta? Ali še trebi našo parcelo tam zadaj?«
Pokazal je za gozd in postajal vedno bolj razposajen.
»Še je gori,« je potrdil Ivan in se pobral s tal.
»K njemu pojdiva,« ie menil Pubi. »Meni je tako všeč tole vaše življenje. Sekanje, vožnja, pa podobne reči. Z avtom bi se tudi rad naučil, pa me oče še ne pusti. Pravi, naj skrbim za šolo. Brr! Pojdiva!«
»Kam?«, je vprašala Ivanova mama, ki je v sobi likala perilo.
»Ven.« se je odzval Pubi. »Na sonce, v hosto! Kdo bo zmerom v kletki! Saj nismo kanarčki. Ivana le pustite z mano. Naj se malo preleta, drugače vam še umrje od če-penia.«
»No, no,« je zagodrnjal Ivan, »le ne govori tako. Ti si lahko sit knjig, meni jih pa manjka.«
»Knjige so zanič! Tvoj oče mi je rekel, da je brez njih postal dober
vrtnar. — Kaj boš pa ti? Ali misliš med menihe?« »To ne, berem pa le rad. « »Sa j še boš, pojdiva!« »Kaj pa naloge?«, je vprašala mati.
»Saj se mt je zdelo. V lopi je pustil knjigo, vsi smo mislili, da se uči, njega pa nikjer. Gospa mu je skrivaj preskrbela učitelja, čaka ga že, fant se pa lovi po hosti. Gospod ga bo drevi spraševal, koliko zna.
»Jaz sem se za danes dovoli naučil,« se je odrezal Pubi.
Plazil se je že po stopnicah navzdol in priganjal Ivana, ki se mu nikamor ni ljubilo. Tudi mama je namignila svojemu sinčku, naj gre. Ivan je razumel: ravnatelievemu sinu ne kaže odrekati druščine.
Odšel je s Pubitom...
*
Ivanova mama ie bila zlikala perilo in ga pospravila. Potem i e odšla pred hišo, da si nanosi vode, pa io je zmotila ravnateljeva služkinja, ki je v zadregi prihitela skozi ograjo.
»Ali ste kaj videli Pubita? Ta presneti fant!«
»Na potep je šel. Še našega je zvlekel s seboj.«
ker na vsak način hoče, da mora biti njegov Pubi vsaj toliko kakor je on.«
»Saj tudi bo. ker imajo denar. Pa bi bil Pubi vendar boli srečen, če bi ga ne tiščali v knjige. O njem in o našem večkrat razmišljam. Naš je ravno narobe. Tako rad bi študiral, pa kako naj ga damo v šole. ko mož zasluži komaj za koruzen sok. Za lopato in kramp bo moral prijeti. ker je pač tako na svetu. Pubi bo pa še gotovo velik gospod, čeprav ima talent bolj za kočijaža kakor pa za kaj drugega. Takrat nas najbrže ne bo poznal, čeprav je zdaj večkrat pri nas.«
Služkinja je pritrdila in začela klicati Pubita, ki se pa ni oglasil...
Doma Ugotovljene igračke
IO. Vrtiljak
Ta igrača bo zabavala otroke kakor tudi odrasle. Zanjo rabite lepenko, papirja, prazno vretence od sukanca, kos lesa za podstavek in zelo velik žebelj. Okroglo izrezano lepenko prilepite na vretence, skozi njegovo luknjo porinite žebelj in ga zabijte v podstavek! Na vrh pa lahto vtaknete kos zamaška in vanj našo trobojnico. Potem prilepite na lepenko jezdece in konje, okoli vretenca pa ovijete motvoz in ga hitro potegnete k sebi. Tako se bo sukal vrtiljak, da bo mnogo veselja v hiši. Vsi sosedovi pridejo k vam kakor na velesejem! To bo dirindaj!
Gospodarjev račun
Neki trgovski pomočnik zaprosi lepega dne svojega gospodarja, naj mu poviša plačo. Mož, ki mu denar ni šel kaj lahko izpod palca, je trgovskemu pomočniku po kratkem premišljevanju povedal tole:
leto ima......... 365 dni,
koliko pa delaš ti na dan? Osem ur, to se pravi, da delaš točno eno tretjino leta, to je skupaj, če delimo 365 s 3 .... 121 dni,
če odštejemo od tega nedelje, ki jih je 52 ....... 52 dni
vsak dan izgubiš pol ure, ko v trgovini zajtrkujeŠ; zato je treba odšteti še.....13 dni
ostane 30 dni od tega je treba Še odračunati 14 dni dopusta, ki ga dobiš vsako leto........14 dni
ostane 16 dni če odštejem še državne in cerkvene praznike, ki jih je 12, 12 dni
ostanejo 4 dnevi če odštejem naposled še 4 dni, ko iz tega ali onega razloga ne delamo,....... 4 dnevi
ostane 69 dni
. ostane
0 dni
v sobotah pol dneva ne delamo, to je v dnevih izračunano
ostane 43 dni
potem . . .
Kakor vidiš, je račun prav točen! Kako si mogel stopiti predme in me prositi za povišanje plače? je zmagoslavno rekel prebrisani gospodar osuplemu pomočniku.
PACEK TELEBNE POD KLOP IN ŽALOSTEN PREMIŠLJUJE: ZAKAJ ME JE NAGNAL OD SEBE? SAJ NISEM NIKOMUR NIC STORIL! HUDO MU JE, NAJRAJE BI ZAJOKAL — PA SE ZDAJCI NENADOMA USTAVIJO DRVEČE HISE. PACEK SE IZMUZNE SKOZI PRIPRTA VRATA, SE ZAKOTALI PO STOPNICAH IN SE POTUHNE V TRAVI. MALO NATO SE HISE ZNOVA ZGANEJO IN ZDRVE PO PROGI NAPREJ. PACEK PRISLUHNE, POGLEDA NA TO IN NA ONO STRAN IN JO UCVRE NAZAJ, NAZAJ PO TISTI ZELEZNI CESTI... DOLGA, KAR PREDOLGA JE TA ZELEZNA CESTA. PACEK ZE OBUPUJE. POTEM SE DOMISLI DRVEČE POŠASTI, SE POGLEDA POD NOGE IN ZABRLIZGA: »UUUU-UH!« POTEM POBERE S PODVOJENO MOČJO PODPLATE IN SI KRAJŠA CAS: »TK-TK, TF.KA-TK ... ŠŠŠŠ — UUU-UH!« O. KAKO JE SLO! SPOTOMA ZAGLEDA ZAJCA DOLGOUHA, KI JE BIL PRAVKAR PRIDIRJAL NA PROGO IN DVIGNIL UHLJE.
»UUUU-UH!« GA OPOZORI PACEK, »BEZI! TK-TK, TEKA-TK...« IN JO ŠE HITREJE UBIRA MED TRAČNICAMI. PA SMOLA TAKA, ZDAJCI SE OGLASI TUDI ZA NJIM: UUUU-UH! PACEK SE OZRE — ZA NJIM, PRAV ZA NJIM DRVI ČRNA POŠAST Z DIMNIKOM... IN SO DRVELI VSI TRIJE. DRUG ZA DRUGIM, NAZAJ PROTI MESTU...
PA JE BILA ČRNA POŠAST HITREJŠA OD PACKA IN JE NAENKRAT ŠVIGNILA NAD NJIM. PRESTRAŠEN JE PACEK POCENIL MED TRAČNICAMI IN PRESENEČEN OGLEDOVAL DRVEČE HIŠE NAD SEBOJ. ŠE MALO PA BI NA MESTU UMRL OD STRAHU. PA JE HITRO ZAMIZAL IN SE ZARIL PRAV V GRAMOZ. POTEM JE NAD NJIM UTIHNILO... POGLEDAL JE KVIŠKU, POVOHAL S SMRČKOM PO ZRAKU IN SI PRETEGNIL OTRPLE UDE. CRNA POSAST JE BILA ZE DALEČ. IN PACEK JE ZADOVOLJEN ODŠEL DALJE NA POT. KAKO ČUDNO SE MU J F. ZDELO VSE TO! SPOTOMA SE JE OGLEDOVAL.
»ZIV SEM MENDA SE.« JE UGOTOVIL.
POTEM GA JE NENADOMA PRIČELO SKELETI NA KONCU, KI JE NAJBOLJ DALEČ OD GLAVE —, POGLEDAL JE NAZAJ IN PRESTRAŠEN OPAZIL — DA JE BREZ REPA.
»JOJ! REPA NIMAM!« JE ZAJOKAL. POTEM SE JE PRIČEL VRTETI NAOKOLI. HITREJE IN HITREJE. KAKOR SE ZNAJO SAMO PSI,
IN JE OBLIZOVAL RANICO, IZ KATERE MU JE CURLJALA RDEČA KRI. ČASIH JE OBSTAL IN POGLEDAL NAZAJ PO PROGI ZA REPOM. TUDI NA ZADNJI NOGI SE JE POSTAVIL IN DA BI VIDEL SE DLJE. JE IZTEGNIL SE VRAT. AMPAK JE BILO VSE ZAMAN. OD VSEGA MU JE OSTAL LE SE KRATEK STRCELJ IN PA BOLEČINE. IN SO BILE BOLEČINE SE VEČJE OD STRCLJA1 O. KAKO GA JE SKELELO! POČASI JE ODČOTAL NAPREJ IN JOKAL JE. MALO DALJE JE OB PROGI ZAGLEDAL DOLGOUHA LEŽAL JE IN IZ VRATU MU JE TEKLA KRI.
»KAKO PA S TEBOJ?« GA JE SOČUTNO VPRAŠAL PACEK.
NIC MU NI ODGOVORIL. TOPO JE BULJIL VANJ IN STRESAL SE JE. PACKU PA JE NENADOMA ZADIŠALA ZAJČJA PEČENKA, PA JE DEJAL UMIRAJOČEMU ZAJCU:
»TAKO SEM LAČEN, ALI VAS, STRICF.K, SMEM POJESTI. KO BOSTE NEHALI BRCATI?«
POTEM JE POTRPEŽLJIVO SEDEL PRED NJEGA IN ČAKAL NJEGOVE SMRTI. ZDAJ ZDAJ GA JE POVOHAL IN SI OBL1ZNIL SMRČEK. POTEM GA JE PRIJEL ZA UHELJ. POTEGNIL TRDOŽIVEGA STRICA S TRACNIC IN SE PRIPRAVIL K VEČERJI. ZE JE ZINIL — KO SE DOLGOUHEC NENADOMA POSTAVI PRED NJIM NA NOGE. PRESTRAŠIL SE JE PACEK KAKOR SE NIKOLI IN ZBEŽAL IZPRED ZAČUDENEGA STRICA. AMPAK ZAJEC JE ZE V NASLEDNJEM HIPU ZNOVA TELEBNIL V TRAVO IN IZDIHNIL ... PREVIDNO SE MU JE PACEK PRIBLIŽAL:
»STRIC! STRIC!« GA JE DREZAL S TAČKO V TREBUŠČEK. »KAKO JE PRAV ZA PRAV? MMMM.« SE JE OBLIZNIL, »ZDAJ BOM PA ZARES UGRIZNIL!«
ZAJČEK JE BIL ZE MRTEV. PA GA NI PRAV NIC BOLELO. KO JE PACEK ZASADIL VANJ ZOBE. NAJPREJ MU JE IZ PREVIDNOSTI POHRUSTAL NOGE.
»UŠEL MI NE BOS VEC!« MU JE REKEL POTEM PRAV V UHELJ. NATO JE ODGRIZNIL ŠE TEGA IN ZA NJIM SE DRUGEGA ...
KO JE NASLEDNJE JUTRO PRISIJALO SONCE, JF. BIL PACEK ZE ZOPET V MESTU. TAVAL JE PO ULICAH. SE OGIBAL ČEVLJEV GOSPOSKIH LJUDI IN PREMIŠLJEVAL O TEM IN ONEM, O STRICU S KRIVIMI NOGAMI. O MLADIČKIH. KI SO SE MU OBEŠALI NA SMRČEK, PA NA GOSPO MARO JE MISLIL. KI JE NI VIDEL ZE TOLIKO CASA. O. DA BI JO SE ENKRAT NAŠEL! KAKO JE SKRBELA ZANJ! KAKO RADA GA JE IMELA! ZDAJ PA JE TAK REVČEK, CE HOČE JESTI, MORA KRASTI. CE KRADE. JE TEPEN. NI PRIJETNO BITI LAČEN, PA TUDI TEPEN NI PACEK NIC KAJ RAD. HUDO MLI JE. PA OBSTANE SREDI PLOČNIKA, POKRIJE OCI S TAČKAMA IN JOKA: »UUUUU.«
V TEM HIPU PR1DIRJA PO CESTI ZAPRT VOZ KONJAČA KORLNA. NA NJEM SEDI PREŠERNO SAM KONJAČ Z VELIKIM BI-
ČEM IN NESREČNO ZANKO, KI JO TAKO SPRETNO MECE 5TIRI-NOŽNIM POTEPUHOM OKOLI VRATU. KO ZAGLEDA PACKA, SE MU NENADOMA ZASVETIJO OCI: ENA. DVE... IN UBOGEMU PACKU SE ZADRGNE KROG VRATU JEKLENA ŽICA ... »AU!« KRlkNE PACEK, »ZADAVIL SE BOM!«
TE2KA ROKA KONJACA KORLNA PA GA ŽE POTEGNE KVIŠKU IN VRŽE V ODPRTINO SREDI ČRNEGA ZABOJA. POTEM ZALOPUTNE POKROV, POŽENE KONJE IN SI ZAŽVIŽGA V BRKE.
ODSLEJ SO TEKLI ZA PACKA CRNI DNEVI ŽALOSTI IN SUŽENJSTVA. Z DRUGIMI PSI, KI JIH JE BIL NALOVIL KONJAC KÒRL. JE ČAKAL PACEK V TEMNIH KLETEH SVOJEGA KONCA. VSAKO JUTRO JE PRISLUŠKOVAL TULJENJU STIRINOZNIH JETNIKOV. KI JIH JE OBSODIL TA STRAŠNI ČLOVEK NA SMRT. VIDEL JE. KAKO JE KONJAC KORL VIHTEL NAD OBSOJENCI SVOJ KOROBAC, SKOZI MALO LINICO JE VIDEL, KAKO JIH JE POTEM POSTAVIL V RAVNO VRSTO IN KAKO JE POTEM VANJE POMERIL S PUŠKO: POK-POK-POK... JE ODMEVALO OD SIVIH STEN IN POD TEŽKIMI SVINCENKAMI SO PADALI NJEGOVI PRIJATELJI IN UMIRALI NA PROSTRANEM DVORIŠČU ...
ČASIH SO PRIŠLI H KONJACU LJUDJE IZ MESTA. OGLEDOVALI SO IN IZBIRALI OBSOJENE PSE. TA ALI ONI JE ODKUPIL Z DENARJEM KATEREGA IN GA TAKO REŠIL STRAŠNE SMRTI.
IN JE PRIŠEL NESREČNI DAN TUDI ZA UBOGEGA PACKA. ŽE ZGODAJ ZJUTRAJ JE STOPIL TISTI BRKATI ČLOVEK S KOROBA-CEM V PODZEMLJE. PRESTRAŠENI SO SE STISKALI PSIČKI PO KO-TEH, NJEGOVA TEŽKA ROKA PA JE ZAVIHTELA NAD NJIMI BIC. POTEM JIH JE BREZSRČNO UKLEN1L V TEŽKE VERIGE IN JIH ODGNAL NA MORIŠCE.
GOSPA MARA SE NI POZABILA SVOJEGA PACKA. HODILA JE IZ DNEVA V DAN PO ULICAH BELEGA MESTA, SE OZIRALA NA TO IN NA ONO STRAN IN ISKALA SVOJEGA IZGUBLJENEGA LJUBLJENČKA. TO JUTRO PA SE JE DOMISLILA KONJACA KORL-NA. — NJEGA GRE POVPRAŠAT, MOGOČE DA GA JE BIL ON KJE VIDEL — MORDA GA JE CELO UJEL V TISTO ZANKO, KI JO NOSI ZMIROM S SEBOJ. IN JE HITELA NA NJEGOV DOM...
TISTI CAS JE UBOGI PACEK TULIL S SVOJIMI BRATCI OB VISOKEM ZIDU IN OPREZAL ZA KONJACEM, KI JE ČISTIL PUŠKO NA KLOPI IN SI POŽVIŽGAVAL V CRNE BRKE. POTEM SE JE DVIGNIL. POGLEDAL NA URO IN ZAGODRNJAL:
»ZDAJ MRCINE PASJE PRIDE CAS!«
TEDAJ PA JE PLANIL NA DVORIŠČE LEPO OBLEČEN GOSPOD IN V ENI SAPI DEJAL KONJACU: »ALI IMATE TU MOJEGA HA-RIJA?«
POTEM SE JE POGNAL K PRIKLENJENIM JETNIKOM IN OBJEL VELIKEGA, SIVEGA VOLCJAKA. TA SE MU JE VRGEL POD NOGE IN JOKAL Z VISOKIM GLASOM. GOSPODAR GA JE GLADIL IN MU GOVORIL: »UBOGI HARI! UBOGI PES!« NATO JE DAL KONJACU NEKAJ DENARJA IN ODGNAL PSA DOMOV. ŽALOSTNI SO POGLEDOVALI ZA NJIM NJEGOVI BRATCI — ZANJE SE NI ZMENIL NIHČE. . PACEK SI JE PRIKRIL S TAČKAMI OCI IN TULIL.
TISTI CAS JE HITELA GOSPA MARA PO DOLGI ULICI, KAKOR DA JE SLUTILA. KAJ SE GODI Z NJENIM MALIM PACKOM.
KONJAC KORL JE ŽE POSTAVIL UKLENJENE JETNIKE V VRSTO. POLOŽIL PUŠKO K RAMI IN POMERIL — KO PLANE NA DVORIŠČE GOSPA MARA. TU ZAKRILI Z ROKAMA H KONJACU IN MU TECE NAPROTI. TA ODLOŽI MORILNO CEV, SI POPRAVI BRKE IN ZAGODE: »KAJ BO DOBREGA?«
GOSPA MARA OBJAME PACKA. GLADI GA IN JOČE OB NJEM. TUDI PACEK JOČE. OBLIZUJE JO PO ROKAH, PO OBRAZU IN CVILI. CVILI Z VISOKIM GLASOM... KAKO JE VESEL. KAKO JE SREČEN!
GOSPA MARA PA POGLEDA ZDAJ SE OSTALE SIROMAKE, KI ŽALOSTNI ČAKAJO SMRTI. USMILJENA JE IN GLEJTE — ZDAJ SEŽE S SVOJO DOBRO ROKO V TORBICO IN PRAVI KONJACI: :
»ODKUPILA BOM ŠE TE REVČKE.« IN JE ODŠTELA SMEJOCEMU SE KONJACU NA ROKE DENAR. NJE JE PODARILA SVOJIM SORODNIKOM IN ZNANCEM — PACEK PA JE OSTAL PRI NJEJ ŠE DOLGA. DOLGA LETA. VESEL IN ZADOVOLJEN — S KRATKIM ŠTRCLJEM NAMESTO REPA ...
Konec
\tm\mi mmmm
mm ^gf*
rßEMQSY-A&AH I C.
9.
Koro se je kmalu lahko prepričal, da ima Strigalica svoj prav. Ko je moral nekega dne po kuharskih opravkih v vas, je videl na svoje oči, da sedi Sandi v inženirjevi pisarni, sklonjen nad akte.
»Tu ni nekaj v redu,« je pomenljivo odkimal. »Kakor da mu daje potuho in da sam ni dosti boljši. To je slaba za naš tabor.« — Stri-galica je samo zmignil z rameni.
»Veš kaj?« ustavila sta se sredi ceste. »Imam misel... Gotovo si že opazil, da se zadnje čase potika inženir gori nad cesto v skalovju. Tam vendar ne meri ceste...«
Strigalica se kratko nasmeje. »Še več sem opazil. Sandi in tisti Hajnko ga čakata gori za obronkom. Nekoč sem se že plazil za njimi... Prav imaš! Zdaj šele razumem, zakaj so se tako pazljivo pomikali naprej in gledali, ali gre kdo za njimi... Kaj za vraga iščejo?«
Koro je potemnel in grizel ustne kakor vedno, kadar je kaj težkega premišljeval. »Imam jo,« se ustavi in vzdigne prst. »To mora biti v zvezi s tisto ukradeno vžigalno vrvico! Tukaj tiči zajec.«
»Na dan z njim!«
»Če premisliš: vrvica ... tajni iz-prehodi... Sandi celo v pisarni...
Naj me vrag, če niso izvohali kakšnega podzemeljskega zaklada.«
»To so pravljice.«
»Jaz mislim, da je morda...« oči so se mu zasvetile in hipoma ugasnile, ker ni maral izgovoriti misli do konca. Videl je. s kakšnim poželenjem čaka Strigalica. da izve skrivnost. Zato se je samo zasmejal in ga udaril po ramah.
»Kako sem neumen. To ni vse skupaj nič. Sploh pa, ali imamo najmanjši dokaz?«
Zastrmela sta drug v drugega kakor dve prežeči živali. In Strigalica je bil dovolj pameten, da se je naredil neumnega. Saj si je v mislih že dopolnil neizgovorjene Korove misli. Zdaj tudi on skoro z gotovostjo verjame v navidezno pravljico. Sklenil pa je. da se brez tega nevarnega kuharja prepriča, kaj je na tem. Zato se je neumno popraskal zadaj po glavi in menil, da dokaza res nimata in da vse obstoja edino v domišljiji.
Tako sta se ločila, ne da bi si zaupala. Sklenila sta, da začneta vsak na svojo pest. A Strigalica je bil toliko na boljšem, da je imel dostop v inženirjevo pisarno. Morda si je ta natančni človek napravil kakšne zapiske in načrt? Bog ve. Treba se bo previdno prepričati. In kmalu, da ne bo prepozno ...
V inienirjevi pisarni je nekdo do zadnjega papirčka prebrskal in našel, kar je iskal. S svinčnikom označeno točko na zemljevidu nad cestnim odsekom. Strigalica, ta je bil nepozvani preglednik, je kot človek od stroke takoj ugenil, kaj to pomeni... Vrnivša se Kralj in Sandi pa nista opazila najmanjšega sledu...
Medtem ko se Strigalica sprehaja na glasni cesti, kjer hitijo taborniki na vso moč s krampi, lopatami. vagončki in svedri, da ne najde niti najmanjšega povoda graje, se je nekdo vtihotapil v njegovo podstrešno sobico v vasi. Tudi ta brska in tudi ta najde, kar je iskal. Iz zakljenjenega kovčega zmagoslavno potegne prerisani načrt z rdečim križcem. A najde še več: do podrobnosti zarisano novo cesto in zraven popis v tujem jeziku. Koro je razumel samo eno besedo in ta je označala iine države onstran meje. Torej vohun. Zmagoslavno je preteknil vso sobo in odnesel vse, kar je imelo zanj kakšno vrednost. Uro, nekaj risalnega orodja; vohunske načrte pa je previdno pustil na starem mestu. Kajti zdaj ga je imel v pesti kakor divjačino, ki se ne more nikamor več zateči. Naznanil ga bo in s tem napravil celo uslugo državi. Povrh se bo pa še iznebil tekmeca pri zakladu. Sploh pa je Strigalica že vse preveč vedel. Drug pred drugim nista več varna. Čemu neki bi še z njim delil?... In še nekaj drugega: medtem si je bil Koro našel nov vir dohodkov: pri nakupu živil je sklepal dobre kupčije s tem, da je prevzemal slabše blago, zaračunal pa boljšo ceno.
Tiste preglednike, ki so bdeli nad njegovim delom, je kaj lahko prevaral, edino Strigatici ni mogel ničesar prikriti, vedno mu je moral odstopiti del .zaslužka'. Če se ga zdaj iznebi, ubije dve muhi hkrati.
Tako so se stvari vrtele, medtem ko trojica Kralj, Sandi in Hajnko niti slutila ni, da je velika skrivnost že razkrita.
Sandi se je bil inženirju izpovedal do zadnje podrobnosti: kako je z njegovim imenom; zakaj je izmaknil vrvico in razstrelivo.
Kralj se je samo smehljal in občudoval premctenca, ki je pogrun-tal to, kar je bil izsledil sam s pomočjo znanja in izkušenj.
»Da, da. Tudi jaz sem našel to stvar, a prizadela mi je mnogo truda. Ti pa kar na sam pogled ...«
»A kdaj bomo navrtali?« je vprašal Sandi že ves neučakan.
Kralj je gledal skozi okno na cesto in zamišljeno, počasi, stavek za stavkom, odgovoril:
»Bog ve, kako globoko leži žila. Skoro gotovo po prvem strelu ne bi nič odkrili... Nu, morda, morda. Prav lahko bi se pa izdali. Naj ostane pri tem, kar svetujem. Po čakajmo.«
Zadnje dni so bili premerili do podrobnosti vso pokrajino ter zarisali na karti meje, kjer bi se po izkustvih Kralja lahko nahajal premog. (Kakor že vemo, sta si ta načrt že temeljito ogledala najprej Strigalica in za njim Koro.)
»S tem načrtom,« je nadaljeval Kralj, »bom šel v mesto do ljudi, ki imajo denar za raziskovanje. O, to je mnogo napornega in dragega dela! Teren je treba s posebnimi
stroji navrtati na mnogih krajih, da se ugotovi razsežnost premogovnih žil, i, kdo bi vse naštel...« Kralj se je bil medtem odtrgal od okna in hodil po sobici in razlagal. Sandi pa je postajal tišji in tišji.
To čakanj el
Rad bi se že vrnil v svoj Zahrib in prinesel Itki obljubljene darove. Gotovo bi kar poskočila od radosti. Morda bi še res zaplesala z njim! Če ne bi bilo zavoljo nje, bi nemara že davno opustil tisto skrivnostno lazenje po skalnem svetu. Tako ga je pa vedno vodila neka skrivna moč, ki jo je zajemal iz tihe ljubezni do dobre sestrice. Nemara je tudi prav zaradi tega odkril kop-nino.
Kralj se je ustavil pred njim in ga potrepljal. »Mi smo odkrili žilo. pravico imamo do deleža. Pri oblasti moramo seveda napraviti potrebne korake. Ne boj se,« je nadaljeval, ker ga je videl nenadoma potrtega, »če se nama posreči, bo dovolj za oba. Za to bom skrbel jaz, zanesi se.«
Drugi dan je Kralj odšel v mesto. »Po nujnih opravkih.« je odgovoril Strigalici, ki ga je počaka) pred hišo s klobukom v roki. ponižno čakajoč na dnevno povelje. V resnici pa je le prežal za vsakim njegovim korakom. Zdaj pa je prišel ugodni trenotek in zamuditi ne sme niti minute.
Sandi pa je čakal dan, dva dni, čakal in postajal nestrpen nad pisarniškim delom, ki mu ga je odka-zal Kralj. Strigalica se ves čas ni pokazal od nikoder, le Hajnko je prišel vsak večer po opravljenem šihtu. Razgovori o zakladu, ki sa-
mo še čaka, da ga kdo odkrije, so se vračali v njun pogovor tako, da sta se nazadnje naveličala čakanja. Sandi se je vedno bolj bal, da jih kdo prehiti. Čudil se je tej slutnji, ki ji ni vedel pravega izvora. Odganjal jo je, a zaradi tega se ni nič zmanjšala. Ko pa je Kralj izostal že osmi dan, ga je minilo potrpljenje.
»Nemara se mu je kaj pripetilo,« sta ugibala s Hajnkom. »Kar poj-diva razstrelit, saj je vse pripravljeno,« je pregovoril prijatelja, ki ga je samo poslušal in zamišljeno kimal, kadar se je sukal pogovor okoli premoga.
»Nekaj ni v redu,« je menil Hajnko. »V taboru vlada velik nered, ker ni inženirja. Vsak dela, kar hoče, vse je narobe.«
Deveti dan, ki sta ga bila določila za svoje skrivno opravilo, je prinesel brzojavno vest iz mesta, da leži Kralj v bolnici in da pride naslednji dan nov inženir.
Prijatelja sta se spogledala. Vsi zlati gradovi se rušijo v prah. Če umrje! Kdo jima potem odreže pravico?
Vse se je na mah spremenilo. Pod težo slutenj je Sandi izgubil vsako nado.
»Kaj kloniš?« je pretrgal Hajnko težki molk. »Odpraviva se in poizkusiva srečo na svojo pest. Saj zdaj je že vse eno. Pa si nikar ne domišljaj najhujšega! Kralj je pameten. Gotovo je medtem že kaj ukreni!.. In na Itko pomisli. Kaj bi rekla, če prideš gol in porečeš, da si obupal sredi pota ... Kaj pa. če bi ti Kralj nič ne pomagal? Kdo bi se potem potegnil zate?«
Sandi se je bolno nasmehnil:
»Kaj pomaga? Kar pustil bom in šel za Mavrom in Boltarjem... Svet je velik. Se bo že kaj našlo ... In če je premog? Saj sva brez pravice!« je razburjeno vstal in tekal iz kota v kot.
»Kupiva nekaj sveta!«
Kdo je izrekel te besede? Sandi strmi v Hajnka. Ta se pa smehlja in hitro kima. » Kaj nimaš denarja? Tudi jaz sem si že prislužil nekaj... Alò! Pojdiva!« Potegnil ga je s seboj skozi vrata, jih mrzlično zaklenil, in potem sta tekla, kakor da jima gori za petami.
Niti malo pa nista slutila, da ju
čaka veliko razburjenje...
«
Strigalica in Koro sta se zadnje čase drug drugemu izogibala in si ogledala, seveda vsak zase, sumljivo mesto. Opazila sta sledove od-kopavanja in našla dve luknji, ki sta ju izdolbla Sandi in Hajnko, da bi razstrelila skalovito ključavnico nad domnevanim zakladom. Kaj je bolj naravno, da sta ju hotela prehiteti in se na kak način okoristiti. Pribavila sta si potrebno razstrelivo, Strigalica s ponarejenim ključem od skladišča, Koro pa z minerjem. ki je pri poznejši preiskavi priznal, da ga je podkupil z dobro hrano, ki mu jo je ta obljubil.
Koro je tisto popoldne skrivaj izginil iz kuhinje in se splazil iz soteske med sivo skalovje. Gotovo bi se pa vrnil, če bi videl Strigalico, kako ga s pogledi zasleduje, skrit za kupom kamenja v nasprotnem bregu.
Namršil je obrvi in tiho zaklel. »Če me je izvohal, potem gorje.
mu!« Stisnil je pest v žep in otipal nož. Ko pa je Koro izginil, je Strigalica stekel po bližnjici in se skril za brinje v bližini grebena. Trd od nestrpnosti je ležal tamkaj že dobre pol ure in slednjič že verjel, da si je v prenapeti domišljiji nakopal nepotrebno razburjenje.
Nad njim je brnel motor letala in sonce je sijalo tako vedro in pokojno, da se mu je odvalil kamen od srca.
Dejal si pa je, da se mora Kora iznebiti. Razširil bo med delavci zgodbo o prevarah pri nakupovanju živil. Namignil na neke tatvine, in če si hočejo morda ogledati zakladnico ukradenih predmetov, ki jih je Koro zakopal, zavite v cunje in vložene v pločevinasto škatlo, v tla. pod svojim ležiščem poleg kuhinje. To bi zadostovalo, da ga pretepejo in zapodijo iz taborišča.
Sredi teh dobrohotnih naklepov je zaškrtalo v skalovju pred njim. Zdelo se mu je kakor udarec s kolom. Zavrtal je poglede pred sebe. a sprva ni opazil nič sumljivega. Nenadoma pa je med sivino skal vstala črna senca: Koro se je previdno spenjal na vrh grebena, opre-zujoč na vse strani. Zasenčil je z roko oči in se obrnil okoli in okoli. Ko je videl, da je sam. je z mrzlično hitrostjo odvalil nekaj kamnov in našel luknjo, ki jo je začel basati z dinamonom. Počasi je spuščal zavojček za zavojčkom v odprtino in jih porival z dolgo palico do konca. Slednjič je vložil še vžigalno vrvico, na en konec je bil pritrdil eksplozivno patrono, in ko se je prepričal, da seže do dna, napolnil odprtino z drobnim peskom in zgoraj zamašil z ilovico, ki jo je prinesel s seboj.
Zaverovan v delo ni opazil, da se mu je tiho kakor maček približal njegov bivši zaveznik Strigalica. Tresel se je od zadržanega gnjeva in samo še premišljeval, ali naj navali nanj in ga zakolje, zavleče med grmovje ter se po skrivnih potih
bivšima zaveznikoma, ki sta se spremenila v besni zveri.
Koro se je, od krika zastrašen, naglo okrenil, pripravljen na vse mogoče. Nič ni premišljeval, odkod krik, a Strigalica se je bil zdrznil ter zamudil ugodno priliko za smr-
vrne v taborišče, ali naj ga še enkrat pridobi za skupno podjetje. Tako je stal hip ali dva, z dvignjenim nožem za njegovim hrbtom, medtem pa je Koro že prižgal vžigalico, s katero je zapalil konec vžigalne vrvice v istem hipu, ko se je v tišino, preko skalovja razlegel obupen krik:
»Pazi se!«
Sandi in Hajnko sta že nekaj minut opazovala dogajanje vrh grebena, ugenila zlobno namero ter posvarila nič hudega slutečega Kora. Zakričal je Sandi, baš Sandi. ki mu je Koro prizadel toliko hudega. A zmagala je boljša misel, dobro nad zlim.
In zdaj sta bila priča obupnega boja, ki se je razvnel med dvema
tonosen sunek. V naslednjem tre-notku se je pognal Koro pod njegove noge in ga prebrnil, hlastajoč za roko z nožem. Valjala sta se vrh grebena in pozabila, da se kadi vži-galna vrvica, da gori vedno globlje v zemljo in se bliža katastrofa za oba s pošastno naglico in gotovostjo. Šest zavojčkov dinamona bo razneslo ves greben in skalovje bo pokopalo oba!
Še petnajst... morda komaj deset sekund!
Sandi in njegov prijatelj sta trda od groze in s pridržanim dihom opazovala zagrizeno borbo. Slišala sta le pridušene dihe, ki so se trgali iz prs in grl borečih se, videla sta pa tudi črn. gost dim od vžgane mine, ki se je spokojno kadil naravnost v
mirno nebo. Razburjenje je naraščalo od groznega privida, kako bo brsknilo skalovje in raztrgalo dva človeka.
Koro je imel močne mišice in tako se mu je posrečilo, da se je nekaj časa umikal nožu. ki je mahal proti njemu. Strigalica pa je bil starejši in zvitejši. Boj je postajal neenak in ko je ležal že skoro povsem izmučeni Koro na hrbtu, je z grozo videl, kako se močnejša roka nasprotnika z nožem vred počasi na-giblje do njegovih prs. Še malo in razparal mu bo nož srajco in se zadri v meso.
V poslednjem naponu, od groze izbuljenih oči, je siknil od besa iz-premenjenemu srditežu:
»Mina gori! Beži!!«
Prav zdaj sta videla Sandi in Hajnko, kako sta se borilca prevalila, zakotalila čez greben in izginila iz dogleda.
Medtem se je bil greben zavil v modrikasto meglico. Zamolkel grom se je zvalil čez planjavo... Odmeval skozi gozdove.
Potem pa je začelo padati izpod neba kamenje ... Ko je siknil zadnji drobec med skale, je postalo pošastno tiho...
Prijatelja sta že pozabila na prejšnje razburjenje in stekla, se spodti-kala v smeri, kjer je pred kratkim štrlel greben.
Bo, ali ne? To vprašanje je zdaj važnejše od vsega drugega.
Že sta na vrhu. Pod njima zija iz tal globoka kotanja. Po dnu se še liže umazan dim. Strmita v razdejanje pod seboj, in to kar zdaj vidita. jima hoče raznesti od veselja srce.
Brez dvoma: črna žila, ki se v pre-čudnih oblikah vije skozi skalo, bog ve kako globoko, črna žila, ki se sveti kakor prelomljeno črno steklo je — premog! Premog!
Doli v sotesko pa teče, beži, škri-paje z zobmi, Koro. Dozorel mu je bil medtem sklep, da še danes naznani orožnikom vohunsko zadevo Strigalice. Le naj se veseli uspeha. Dolgo pač ne bo trajalo to veselje. Preiskali bodo neke kovčege in našli. kar je treba, da pride vohun v ječo. Potem si bo pa ovaduh že vzel svoj delež.
Koro seveda še slutil ni. odkod je prišel svarilnj klic. Tem bolj pa je zanimalo Strigalico, saj je prav radi tega zamudil ugodno priliko. Sicer pa je bolje tako, ker se je v bližini morala nahajati vsaj ena priča, ki bi videla zahrbtni umor. Komaj se je bil rešil z begom, le nekaj drobcev je udarilo po njem. Bolestna radovednost ga je gnala na mesto razdejanja. V pesti je tiščal nož. Oprezno se je plazil kakor kača med skalovjem. Pred seboj je videl mejo, in če pride do kakega boja, kjer bi komu porinil nož med rebra, bi bil v pičlih desetih minutah na varnem, tam preko za ostrimi vrhovi gozdiča. Ta zavest ga je podžigala. Pripravljen na vse, se je medtem priplazil že tako blizu, da je razločil radostne vzklike onih dveh, tamkaj v kotanji. Tesneje je oprijel držaj dolgega noža.
Izza skale je pokukal in ugledal Sandija. ki je valil skalo od žile. Prikupljivega mladeniča je sovražil kot trn v peti. Predvsem pa mu je zavidal ljubezen, ki ga je z njo obsipal inženir.
Z enim pogledom je pregledal ves položaj. Nihče ne bo videl, kdo bo zagnal mrzlo jeklo izza skale, da se bo zapičilo v živo meso. Zdaj je priložnost, da se vsaj osveti. Misel, ki se je porodila, ga je že tako ukle-nila. da ni maral zamuditi niti sekunde.
Pripravil se je, prijel nož pri osti in se vzdignil kot blisk izza skale. Z vajeno roko je ostro zagnal...
Bolesten krik je pretrgal ozračje. Nekaj težkega se je zvalilo na sklonjenega Sandija. Sunkoma se je ves prestrašen vzravnal in z grozo ugledal Hajnka. ki se je zgrudil ob njem, težko in brez znaka življenja. Še bolj pa je prebiedel, ko je zagledal, da mu lije kri skozi srajco na trebuhu.
»Hajnko! Kaj ti je? Zavedi se!« je začel tresti prijatelja. In slednjič je ugledal še nekaj, da mu je zastala kri. Ročaj noža, že ves okrvavljen, med gubami srajce. Skoro brez pameti od groze in tajinstvene naglice, s katero se je odigralo nekaj njemu nerazumljivega, se je prikobalil iz jame in strahovito zakiical na pomoč ...
Naslednji dan so delavci našli Kora mrtvega v jarku, na pol pota v taborišče. S Strigalico sta se kregala prejšnji večer v gostilni. Koro je grozil, da ga bo ovadil radi vohunstva. Ta pa je divje kričal in grozil, da bo povedal, kako nekdo krade "in goljufa tabornike. Potem sta se stepla pred gostilno.
Kje pa je Strigalica, ni vedel nihče. Orožniki so se pripeljali s kolesi v taborišče in že vse pretaknili za njim. Vohun da je, Koro ga je bil ovadil, in res so v njegovem starem kovčegu našli zadosti obtežilnih re-
či, ki bi ga spravile v ječo... Neverjetno. Taborniki zmajujejo z glavami in razburjeno premlevajo nezaslišane dogodke, ki so se v nekaj urah zgodili. Novi inženir je že tu in komaj se mu posreči napraviti red. Hajnka. ki je izgubil mnogo krvi in je nezavesten, odnesejo na nosilnici k zdravniku in odtod v bolnico. Kora pa v mrtvašnico ...
Časopisi so čez dva dni prinesli daljše poročilo, da so obmejne straže ustrelile nekega vohuna S. Vse kaže, da je ubil tudi kuharja Karola Petino, ki je bil zaposlen v taboru delavcev na meji itd.
Sandi je ves čas kakor omoten, brezumen. Zdrami se malo šele v mestni bolnici, ob Hajnkovi postelji, ko zre mrtvaško bledemu tovarišu v trpeči obraz.
Pa se mu spet izgube utrujene misli. Nenadoma pa se ustavijo, kakor te strašne dni že večkrat, pred drugim obličjem.
Zdai misli na svojega inženirja. Kako čudovito se je steklo, da tudi on leži v tem poslopju, samo eno nadstropje više. Na cesti je bil bruhnil kri. Prenesli so ga sem in komaj, komaj se jim je posrečilo, da so ga iztrgali smrti. Mlada narava je odbila smrtno kopje. Kmalu je toliko okreval, da je smel videti svojega mladega prijatelja. Imel mu je povedati premnogo zanimivih reči. Radi slabosti pa ni smel govoriti, zato mu je najvažnejše napisal na dva lista. To pa, kar je Sandi izvedel, je prekašalo vsa pričakovanja. je bilo več. kakor je kdaj sanjal o življenju nekdanji koruzni frontnik. Ves je omamljen od sreče in bridkosti, saj sta dva človeka, ki ju je vzljubil. Hajnko in Kralj, vi-
sela na nitki. Zakaj se ne more človek nikoli iz polnega srca radovati! Da bi se vsaj vse dobro izteklo, da bi oba ozdravela!
Pozen večer. Gruča zdravnikov stoji okrog Hajnkove postelje. Primari) otipava žilo na njegovi roki in napeto gleda na kazalček žepne ure. Kriza je nastopila, zdaj se bo odločilo. Sandi pridržava dih in strmi v zamišljene obraze.
In zgodil se je čudež. Mlado, skoro izkrvavelo telo je premagalo smrtno senco. V obrazu se je pokazala barva življenja. Žila je krep-keje udarila. Dih je postal mirnejši. Enakomernejši.
Nihče ni izustil besede. Zdravniki so se nemo spogledovali in v teh očeh je gorela ena tistih isker zmage, ki jih pozna edino zdravnik, ki jih okuša kot največjo radost svojega poklica. Smrt je premagana!
Zdaj pa mir! Nihče ne sme govoriti. Naj spi in se zbudi v življenje.
Sandi se opoteka, od sreče in utrujenosti pijan, v podstrešno sobico, ki si jo je zunaj mesta najel za mal denar. Tam pade na ležišče in zaspi po dolgih štirih dneh. pomirjen, prvič brezdanje srečen.
K njegovi utrujeni glavi pa pristopijo sinje prikazni. Sklanjajo se k njegovim očem. da jih spoznava.
Ena teh je majhna, s čudno veliko glavo in otroškimi očmi. Steza predolge ročice, trudno se smehlja in mu gladi raskavo roko. Itka je. Sandi ji v sanjah šepeta. Ljuba, mala sestrica, samo radi tebe sem našel moč, da sem se odtrgal od doma, prestal toliko hudega, da ti prinesem kraljevski dar. Tu imaš. ji reče, in stresa pred njo iz polnega na-
ročja. Itka se smehlja, ga vabi k sebi, medtem ko se odmika v pojočo sinjino, iz katere se oglaša kakor žalostna godba in zvonjenje ...
10.
Kljub bolestnemu domotožju si je moral Sandi priznati, da ima Kralj prav. Najprej morajo počakati, kaj bo dognalo vrtanje, ki so se ga lotili z vso paro. Sele potem se bo lahko vrnil kot bogat človek v Zahrib in prinesel svojim ljudem sonce zadovoljstva. Vsi trije, inženir, Sandi in ozdraveli Hajnko, so bili zdaj zaposleni pri vrtanju, ki je pokazalo nepričakovani uspeh, tako da se je družba, ki je za veliko vsoto odkupila vse pravice za izkoriščanje podjetja, zagotovila v rudniku zaposlitev inženirju Kralju, Sandiju in Hajnku. Začasno pa v novem premogovniku ne bodo mogli obratovati, zato so dali Kralju dopust, da si v planinskem zraku utrdi svoje zdravje, Sandi in Hajnko naj se pa v rudarski šoli teoretično izvežbata za bodoči svoj poklic.
Prišla je ura ločitve. Na postaji so se vsi trije šele zavedli, kaj so pomenili drug drugemu. Sedeli so v restavraciji, Sandi in Hajnko mestno oblečena in zlikana, da bi jima nihče ne prisodil ubogih staršev knapov. Veselje jim je žarelo v očeh, tista tiha sreča, ki se tako rada meša s solzami hvaležnosti. Povedali so si bili že vse. Potrebni denar bosta prejemala po pošti, Sandi pa je poleg tega nesel s seboj večjo vsoto denarja. Z ljubečimi pogledi se je oziral na usnjeni kovčeg, v katerem je imel spravljena
darila za svoje ljube. Videl je v duhu Itko in kar trepetal od domišljije, kako bo vesela ...
Skozi zvočnik je hripav glas napovedal, da je treba vstopiti v vlak. Še en stisk, saj ni za večno, in Kralj se je moral napotiti v vlak, ki ga je odpeljal v planinske kraje po zdravje.
Preden sta zlezla v svoj vagon, je Sandi doživel nekaj, kar ga je pretreslo v dno srca. Po peronu se je s pomočjo dveh palic premikala pohabljena ženska. Sandija je stisnilo pri srcu. Zdaj se je šele spomnil, da bi utegnila biti Itka prav tako pohabljena. Saj te njene bolezni ne bi mogel ozdraviti noben denar. Itka. njegova mala sestrica, bo vse življenje pohabljena, kakor onale reva, ki jo vsak pomilovaje gleda.
Hajnko je bil opazil prijateljev pogled. Potegnil ga je za seboj v vagon in mu šepetnil, da naj si ne dela težkega srca. Odločil se je. da mu pove to, o čemer je skoro dve leti molčal iz sočutja. Trepetal je pred mislijo, da bo prijatelju prizadel veliko gorie. A zdaj je bil že skrajni čas. Počakal je. da se je vlak premaknil, in tesno prisedel k San-diju, ki si je naslonil glavo med dlani.
»Sandi,« je rekel trdno. »Razodeti ti moram nekaj žalostnega. Bojim se, da te bo potrlo, a mora biti.«
Prijatelja sta se globoko spogledala. Morda že leta ne tako. Za hip sta se spomnila dveh raztrganih dečkov s šohta in skoro nista mogla verjeti, da sta zdaj velika, resnih obrazov, lepo oblečena, s kovčegi na policah.
»Kaj?« je Sandi pretrgal molk in zla slutnja ga je obšla.
»Videl sem tvoje poglede in uge-nil tvoje misli. Kajne, ona pohab-ljenka se ti je smilila. Domislil si se Itke. Nekoč sva si oba želela, da bi...«
»O. ne izgovori!« mu je preseka! Sandi besedo in široko razprl oči. »Ona me je vodila na težkih potih. Radi nje sem premagal toliko bridkih ur, ko bi najraje ušel domov. Ona je bila moja vodnica. Tiha slika, kateri sem prinesel vse žrtve.., In da naj bi mi ona umrla, preden bi jo razveselil z darovi. Zdaj imam denarja, kupil ji bom zdravje.« Govoril je hlastno in gledal v bežečo pokrajino v jesenski megli.
»Bolje bi bilo zanjo, da bi umrla.« je trdo nadaljeval Hajnko. »Vse življenje v nadlego sebi in drugim. Celo dolgo življenje trpljenja! Tega ji ne privoščiš, kajne? Preveč rad si jo imel.«
»Ti praviš: si jo imel!! Ali naj to pomeni, da je že umrla?« je vprašal Sandi s tisto ravnodušnost j o, s katero je znal v mladosti prenašati pomanjkanje in slabo ravnanje.
Prijatelj je počasi prikimal. »Da, že za Božič bo dve leti. odkar je tiho zaspala. Brez trpljenja. Vedel sem že takrat, ko sem prišel v taborišče, a ti nisem maral delati težkega srca.«
Šele zdaj je Sandi razumel zadnje sanje: Itka se smehlja in odmika v pojočo sinjino, iz katere se oglaša žalostna godba in tiho zvonjenje iz fare. Skloni! je glavo. »Dobro je tako,« je iztisnil iz grla. Potem se je pa naslonil v kot k oknu, da preboli eno najtrpkejših bolečin tega sveta...
Vlak pa je nabijal na trde tračnice. se bliskovito bližal Zahribu.
MaLo pred koncem vožnje se je Sandi nenadoma okrenil in pogledal prijatelja z očmi, ki so kazale znake solz, a tudi neki tihi ogenj, ki ga Hajnko doslej ni poznal.
»Tako je dobro. Reva bi bila vse življenje. Ohranil jo bom v hvaležnem srcu. ono malo. nerodno, v spominu preljubko sestrico. V njenem imenu pa bom skušal lajšati življenje vsem potrtim, iskati povsod pravico in jo dajati z vsemi močmi. Njena slika me je bodrila v preteklem. naj mi bo v pomoč še za bodoče ... Podaj mi roko in obljubi, da mi postaneš enak. Postani mi to, kar mi je bila pokojna Itka. Pred nama je še trda šola, potrebovala se bova.«
Stisnila sta si roke brez besede. Dve duši sta se prelili v eno samo volio po dobrem, za vse čase.
Zavore so zacvilile in ju spomnile sedanjosti. Pobasala sta prtljago in izstopila. S slastjo sta vdihnila domači zrak. ki je bil poln dima iz ap-nenic in premogovega vzduha.
Stopila sta v avto, kjer so ju radovedno ogledovali. Hajnko pa je bil brez prijateljeve vednosti sporočil njegovim staršem v dolgem pismu vse, da mu je prihranil trd sprejem, ki bi ga sicer čakal. Tako je zdaj poteklo vse gladko in prisrčno. Pred hišo so ga sprejeli starši in sestre. Navrela se je pa tudi gruča stanovalcev. Kržišnikovih sosedov, zakaj oče se je bil od veselja napil in s silnim ponosom raztrobil vest o sijajnem sinu. ki se bo vrnil bogat za vso delavsko kolonijo z Lamétom vred. s tistim, ki ga je spravil ob kruh.
Ko sta izstopila, je nekdo na vse pretege trobil generalni marš. Sandi
ga je takoj spoznal: Diner, še preden so prišli drugi do besede, se je vzpel na bližnje okno in ga tako šaljivo pozdravil, da so se vsi smejali.
Oče pa ga je objel in burno udaril po ramah.
»Saj sem vedel, Sandi, da bo še človek iz tebe,« je rekel, čeprav še nihče ni slišal kaj takega iz njegovih ust.
Doma, v podzemski kuhinji, tam. kjer je živela njegova umrla sestrica, se je Sandi spet prisrčno razjokal.
A zdaj ni bilo časa za težke spomine. Morda prvič v življenju so Kržišnikovi sosedje doživeli kaj tako veselega. Oče se je ponosno pršil in v sinovem imenu plačeval za jed in pijačo. Ves mesec je Zahrib govoril o bajni sreči, ki je zadela tistega raztrganega Sandija, ki je bil pobegnil z doma. Zdaj pa je od sile bogat in nemara bo očeta spravil v službo, če bo zdaj še maral prijeti za delo. Pa saj mu ne bo treba. Blagor se mu.
«
Kmalu pa je prišel čas nove ločitve. Treba je bilo odriniti v rudarsko šolo, inženir Kralj je opozarjal. Zdaj je bilo seveda laže kakor takrat, ko se je potepel kar na slepo v svet. V šoli si bo izpopolnil znanje in bo potem nastavljen v rudniku, saj je tako domenjeno.
Uro pred odhodom so ga pa zaman iskali. Hajnko jih je spomnil, da je nemara spet na Itkinem grobu, kamor je zahajal najraje sam, vsak dan. Prinašal je zelenje in prižigal svečice na malem grobu, da se je videlo zvečer v dolino s pokopališča. ki je slonelo na rebri.
Danes je, razumljivo, trajalo slovo delj časa. Slednjič se je pa le vrnil. Pred hišo ga je spet čakala gruča in ko je vstopal v avto, se je vzdignil rudarski pozdrav iz vseh grl:
»Srečno! Srečno, Sandi!«
»Srečno! Srečno, mati! Oče! Za Božič se vrnem!«
Potem so pa še dolgo gledali gori po cesti, v prah. ki se je dvigal za avtobusom. Novemu življenju naproti sta se peljala dva. prijatelja v nesreči in veselju ...
Pozno jesensko sonce je razparalo oblake, ki so kazali na sneg. Dolg snop medle luči je padel v zadimljeno kotanjo.
Spet je oživelo brnenje strojev. Zgenili so se hunti na tirih. Življenje je šlo svojo vajeno pot, kakor da se ni zgodilo nič posebnega.
Zdaj je nad Zahribom mrtva noč. S pokopališča odsevajo migljajoče lučke v spečo dolino.
Nekdo misli nanje z vdano hvaležnostjo. Razsvetljevale mu bodo pota.
Cesia pelje ...
Cesia pelje v cvelni gaj... Pa zakaj?
Da obiskovalčki mladi, ki gredo po rože radi, se ne izgube!
Sonce sije nam loplo —. Pa zalo,
da vsi mali olročajčki, ki skakljajo v sami srajčki, se ne prehlade!
Vedno je bilo lako, je in bo,
da brez luge in bridkosti,
polno sreče in radosti
mlado je srce!	Mamca
Poletna pesem
Zvončkarji se uče stenografije
Danes bomo končali učno snov o samoglasniku u in o njegovih posebnostih.
V zadnji številki »Zvončka« smo se učili, da pišemo zlog nu kot poseben znak, in sicer stenografski m v velikosti r-a. Kot primer smo navedli nuna, numera. (Glej »Zvonček«, št. 9.1)
Poseben znak ima tudi av, ki ga pišemo, kakor smo se učili, a+a. (Glej primere v 9. št. »Zvončka«!)
Tudi za zlog ur smemo uporabljati poseben znak; v širino podaljšani u je ur. To je torej mali znak v velikosti kakor u, le raztegnjen je v širino. V stenografski pisavi pa lahko ar pišemo tudi tako, da predpotezo za u stavimo v nižino in r na osnovnici pripišemo. Znaka ur pa ne smemo rabiti, kadar mu sledi a in še en so-glasnik, n. pr. urad ali kadar mu sledi o, n. pr. aro ali pa j, n pr. burja.
Urad moram torej pisati tako-le: predpotezo v nižino, rad pa pripišemo na
osnovnici. Če bi pisali ur z lastnim znakom in bi ad pripisali, bi bilo napačno.
Uro pišemo: predpotezo v nižino, r stapljamo z o na osnovnici.
Ura smemo pisati na dva načina, in sicer z lastnim znakom ali s predpotezo.
Burja pišemo b v nižini (polovico nad osnovnico, drugo polovico pa pod njo) r+ja na osnovnici.
Zlog ur stapljamo tudi z vsemi znaki, ki se dajo stapljati z o, torej bur, dur, mur, vur, lur.
Tudi zlog ku ima svoj znak, ki ga rabimo tedaj, ie k za u ne moremo staviti v nižino. K pišemo tik pod nadčrto in u pripišemo, to je torej srednji znak.
Na primer: ur, ura, uren, urad, uro, burja, bur, dur, mur, vur, lur, amur, buren, duri, silur, Mura, ku, maliku, diku, liku, okusen, roku.

Jugoslavijo = (senčnati y v nižini in obratni o na osnovnici).
Slovana = vanu na nadčrti. kateremu = remu na nadčrti.


?'Ü 'fr"'
S.



-ep-.

-žA-


Beri nastopno vajo: Njuna vnukinja je bolna. Jed je ukusna. Koliko je ura ? Danes je uraden dan. Bila je burna seja. Duri so visoke. Kupuje lepo blago. Bil je na ledeniku. Slovan je povsod doma. Ne udaj se! Ne upam si vsega napisati. Lepe nauke nam daje. Bil je neugoden dan.
Nikalnico ne vedno združimo s prihodnjo besedo. Če prične beseda, ki stoji za nikalnico, z u> postavimo ne pod osnov-nico in beremo neu. Podobno pišemo nau, iza, priu, po u ali pov, dou, sou, to se pravi na, iz, pri, po, do, so stavimo pred u v nižino. Na primer: neumen, neurje, neumna, ne upam, ne udan, nauk, naapor, izum, izurjen, priu k a m, pouk, poudarek, doumen, so upnik.
J-S«- - ^f. .Ar.
S* S

- fntt








A A- ^

Sam oznaki :
Povsod pišemo po v nižini in združeno d na osnovnici, torej poud. tudi = končni f v nižini. Jugoslavija = ju + a (senčnati / v nižini in a na osnovnici). Jugoslaviji = }L Jugoslavije = /e.
-\P. M, 'JS-JVlp/
Jl^f* i/l.L: JUL C., -
S tem za letos zaključujemo pouk o stenografiji v »Zvončku«. Učili smo se mnogo. znamo pa še ne dosti. Naučili smo se male in srednje znake in njih posebnosti, toda vseh posebnosti pri malih in srednjih znakih pa še ne znamo, zato bomo te v prihodnjem letniku še nadaljevali. Da bo pouk uspešen, morate letos predelano snov dobro znati. Pridno ponavljajte, posebno samoznake, ki jih morate brez dolgega pre-
mišlje vanja hitro in pravilno pisati. Berite stenograme, da se oko privadi znakov, in pišite mnogo po nareku.
Ko boste vso snov dobro ponovili, napišite še nastopno vajo:
Ne morem si pomagati. Morem, pa ne maram. Ne menjam rad denarja. Nima nobene vere. Mama ima mnogo dela. Ne more me videti. Ali dere reka na barje? Nisi bil priden. Srb je Slovan. Bila sem pridna. Nimam denarja, da bi kupil obleko. Ker sem reden, me ne more karati. Ded ima debel bas. Vnuk se ne bo peljal. Peljem se v vas. Danes se ne dela. Karaj sebe, ne nas. Na nas meri. Vas ni bilo doma. Ima bele lase. Ali njegova beseda ne velja? Njegova dela bodo slovela. Konj nam ne uide. Ali velja, kar sem rekel? Slovo sem upu dal. Ne bom verjela njegovim besedam. Bil je slovesen dan. Delaj, dokler je dan. Saj nisem nema. Treba je, da si vesela. Gad je nevaren. Jaz ga ne dam. Ali se ne bode navadil lepega vedenja? Vemo, da smo doma.
Njega se ne boj ! Bilo je sedmi dan po slovesu. Pojo in delajo ves dan. Takoj lahko damo, kar vam je treba. Njihova pisava je lepa. Sila ni mila. Bili smo mnogo doma. Ves dan lije. Vabim vas na kosilo. Videl sem mnogo ljudi. Kaj se vidi v daljavi ? Ves izprijen je. Ni bilo vnuka doma. Kaj si mi naredil? Njih mali sin ni bil priden. Ubogi rudar nima dela. Kje si kapil milo? Marjana ima danes god. Kuga je pomorila mnogo ljudi. V daljavi se lepo vidi. Navdaja me lepa misel. Pes uide po livadi. Ribo ie ujel.
(Popravi! V zadnjo številko »Zvončka« se je žal urinilo nekaj napak. Stran 220, prvi stolpec, predzadnji odstavek, zadnji dve vrsti se glasita pravilno: Namesto ravni r pišemo izbočeni r in beremo ra — Ista stran, drugi stolpec, drugi odstavek, deveta vrsta: Voda je upadla. — Stran 221, četrta vrsta v prvem stolpcu: kateremu
r na nadčrti in m polovico nad itd.)
Na veselo svidenje v prihodnjem letniku »Zvončka«!
Vrpoveduje Pavle fkr&^D
Kako Pavliha ni trobil, kadar bi moral, in trobil, kadar ni bilo treba
Kmalu potem je stopil Pavliha v službo pri graščaku. ki ga postavi za grajskega čuvaja, čepeč v grajskem stolpu je moral gledati po okolici. Kakor hitro bi opazil, da se kdo bliža gradu, bi moral zatrobiti: Če bi se bližal prijatelj, da mu odpro in ga puste noter, ako pa sovražnik, da bi se zbrala grajska četa k obrambi. Često pa se je pripetilo, da so v gradu pozabili na Pavliha. kadar so sedali k mizi. on siromak pa se ie lačen in žejen oziral skozi grajsko lino. Vsako tàko si je Pavliha kajpak zapomnil ter si dejal, da mu že ob svojem času prav pride.
Pripeti se nekega dne, da so pričakovali v gradu samega deželnega kneza. Pekli so in cvrli ter pripravljali zanj in njegovo spremstvo, da ga pogosté. kakor gre takemu gospodu. Pavlihu naroče, nai zvesto pazi, kdaj se bližajo visoki gostie.
2e od daleč opazi Pavliha četo, ki se približuje v'veselih pomenkih. Še mar pa mu ni, da bi vzel k ustom rog ter oznanil kneza in njegovo spremstvo. Mirno ždi marveč v svojem stolpu, zre po polju, ogleduje jezdece v blestečih oklepih ter reče sam pri sebi: »Tile prihajajo z veliko ješčnostjo. da si ob bogato pogrnjeni mizi napolnijo svoje trebuhe. Naj počakajo malo. Tudi sam čakam večkrat s praznim želodcem.« Tako jih pusti, da prijezdijo do samih grajskih vrat in najdejo ta zaprta. Nevoljni začno rentačiti in hrumeti, kako da jih ne pusté not.
ko so vendar napovedani za ta dan in za to uro.
Njihov hrup sliši grajski vratar. Brž steče h graščaku in mu oznani, da je pred gradom tuja četa, ki razbija po vratih ter dela silo, da ie jojmene. Graščak misleč, da je prišel sovražnik, hitro zbere svoje voj-ščake, ukaže odpreti vrata ter se zakadi nad deželnega kneza in njegovo spremstvo. Kaj kmalu sicer spozna svojo zmoto, vendar pa je komaj potolažil kneza, ki se mu je tako ravnanje močno pokadilo.
Hudo razkačen dà graščak poklicati Pavliho in ga nahruli, zakai ni trobil, ko je videl kneza in njegovo spremstvo. Pavliha odvrne: »Gospod, od lakote mi je tako krulilo v črevesih. da ob teh glasovih nisem slišal nič drugega: pred očmi pa se mi je od onemoglosti meglilo. da nisem razločil ničesar ne od daleč ne od blizu.«
Graščak ukaže, naj skrbe posih-mal za Pavliha, kakor je prav, njemu samemu pa zabiči, naj opravlja službo, kakor treba.
Nekaj časa je poslej Pavliha dobro živel v stolpu, a kmalu so pozabili služabniki, kar iim je ukazal gospod. Ni pa pozabil Pavliha in spet si je mislil svojo.
Nekega dne se pripeti, da prihru-mijo graščakovi sovražniki in se lotijo njegove črede, ki se ie pasla po travnikih pod grajskim obzidjem. Pavliha je gledal ta napad skozi svoio lino. ni se pa oglasil ne z rogom ne s klicem. Graščak izve za vse od pastirjev, ki so se pred sovražnikom zatekli za obzidje. Brž skliče svoje vojščake ter jo z njimi
udari za napadalci. Komaj se pokaže graščak s svojimi na ravnini, začne Pavliha trobiti in trobi na vso moč; marsikateri vitez in vojak se
ozira na stolp in nihče ne more razumeti, zakaj trobi čuvaj zdaj, ko se samo odpravljajo nad sovražnika, a ni trobil, ko se je sovražnik bližal gradu.
Ko se graščak vrne, pokliče zatorej Pavliho predse in mu reče: »Kakšne neumnosti mi spet uganjaš? Kadar se sovražnik bliža, molčiš, kadar jo sam uberem za njim, trobiš na žive in mrtve. Fant, če misliš na izdajo, se pazi!« Še
tisti hip ga odstavi in ga uvrsti med svoje pešce, v stolp pa pošlje zanesljivejšega moža.
Tako je moral Pavliha poslej peš cokljati v graščakovi vojski, ki bi jo kaj rad zapustil, če bi le mogel. Kadar so se odpravljali iz grada, je počasi klamal za poslednjimi, kadar pa so se vračali domov, je bil prvi med prvimi. Tedaj ga prime gospodar in ga vpraša, kaj naj to pomeni, da je ob izpadu vedno zadnji, a zmeraj prvi pri povratku.
»Gospod,« pravi Pavliha, »nič se za to ne jezite. Zakaj takrat, ko so se vaši ljudje vsi mastili z jedačo, sem ležal v stolpu in požiral sline, tako da sem ves oslabel. Če bi hotel zdaj biti prvi pred sovražnikom. bi moral hiteti, da bi bil tudi pri skledi prvi ter bi ostajal pri njej zadnji; samo tako bi lahko spet prišel k moči, potem pa bom tudi pri sovražniku prvi in zadnji.«
»Vidim,« pravi graščak. »da si bil pri meni zadovoljen le, dokler si sede! v stolpu.«
»Je že tako,« odvrne Pavliha, »da je vsakomur žal za tem. kar je zanj prav.«
Graščak mu na to pomiga, naj se izgubi, Pavliha pa se obrne in odide.
(Dalje v prihodnjem letniku.)
»Zvonček« p r if} t nI njo, leto
Iz številnih pisem naših zvestih Zoončkarjev smo posneli, da je bil naš list letos zaradi svoje pestrošti mladini zelo všeč, ker je vsakteri naših naročnikov našel v njem vsak mesec polno zanimive, zabavne in poučne robe.
Tudi za novi, 37. letnik našega *Zvončka" je uredništvo pripravilo svojim ljubim čitateljem več prijetnih presenečenj.
Mesečnik bo spet dobil drugo ljubko opremo in bo vseskozi bogato ilustriran. Tudi vsebinsko ne bo zaostajal za letošnjim Še prekositi ga bo skušal! Veselih in resnih zgodb, pravljic, pripovedk in črtic, hudomušnih Pavlihovih burk. pestrega drobiža in pretkanih ugank je že zdaj skoro do vrha polna urednikova miznica. .Zvonček" bo še nadalje obveščal svoje mlade bravce o vsem, kar se bo pri nas doma in daleč v pisanem, hrupnem svetu zgodilo zanimivega in važnega.
Posebna novost lista pa bo naš „športni vestnik*, ki se bo — o tem nič ne dvomim — takoj priljubil vsem Zvončkarjem, ker jim bo sporočil in razložil marsikaj, kar tako razgreva in zaposluje njih razborite glavice.
Da bomo včasi pogledali tudi v preteklost, pokramljali o prirodi in tehniki in malo pomuzicirali — kar skoro omeniti ni treba . . .
No, zdaj pa prijetne, sončne počitnice vsem skupaj in na veselo svidenje v jeseni.
Zastavice za brihtne glavice
i.
KVADRAT
i. a. 3. i.
l AA B B Vodoravno in navpično: „ n , . ,, 1. kern, prvina, 1 B.Jj.L.M 2. «val. 3- MOOR 3. sora „ Koroškem, 4. R : R R ! S 4. rimski bog.
2.
BESEDNICA
VEDRO, STROK. OLIKA. MRENA, VETER. VREČA. MESTO, VOJAK, ODEJA, DLAKA, TORTA, LOPAR.
Zamenjaj v gornjih besedah prve črke z novimi, tako da dobiš druge besede. Začetnice novih besed dajo ime in priimek slovenskega pesnika in pisatelja.
ZL02ILNICA
Zloži Črkovno dvojice an, at, če, de, ec. f?e. gn, ja, je, kr, Ij, na, ol. ov, ra v besede, ki pomenijo: 1. obrtnika, 2. kraj ob Savi, 3. moško ime, 4. cvetico, 5. žival. — Prve in zadnje črke tvorijo imeni dveh mest v dravski banovini.
4.
ENAČBA
(x—k) + (y—g) -f- (z—i) = u. — X — ju-gosl. otok: y = soseska pri Ljubljani; z = osebni zaimek; u = gora blizu Ljub-
5.
DOPOLNILNICA
LJ li" P M I LA-	žensko ime.
. LJ.....cvetica,
. . LJ . . ,	slov. pesnik,
KX & U I C i.	vladarica,
- . . . LJ . .	človek vesele čudi,
-J O i t E LJ ^	ležišče.
R Ni £ LJ	mesto v drav. banovini.
Namesto pik vstavi črke: "A."A"*» V A A A-eXÀò^'i'S.E E EiW^EK fSk^P	\ «S.U V
REŠITEV UGANK IZ MAJSKE ŠTEVILKE
1.	Dopolnilnica: 1. tat, 2. Trsat, 3. trapist, 4. Trapezunt, 5. Taškent. 6. Tibet, .7. Tit.
2.	številčnica: p, par, atlas, literat, Palestina. napitnina, starina, Anita, ena, a. Glasbenik: Palestrina.
3.	Zlogovnica: 1. Medvode, 2. pšenica,
3.	Šibenik, 4. velblod, 5. Jakopič. 6. Grahovo, 7. Jalovec, 8. sardela. Praznik: Vnebo-hod.
4.	Kvadrat: I. Banat, 2. Atena, 3. nemir,
4.	Anica. 5. Taras.
Vse uganke so pravilno rešili: Marjan Lebar iz Brežic: Ivan. Marjan in Matko Svoljšakovi, Rajko Ložar, Miloš Babič, Janko Zamuda, Jelka Beztajeva, Mirku Oman, Vida Vajdova in Franci Leban iz Ljubljane: Vera Podlogarjeva, Dušan Vadnfll in Zdenka Kavčičeva iz Maribora: Jožica Drobničeva, Milena Rucbova in Vida Fuxo-va iz Metlike: Fran lvanšek in Marcel Zidar iz Ptuja: Božo Zupančič iz šiške pri Ljubljani: Marija in Marta Hrsšovčevi iz Šmarja pri Jelšah: Anatol Fabiančič iz Birčne vasi.
Kako bi napravili vi?
Nekdo bi moral čez morje prepeljati volka, kozo in zelje. Imel pa je majhen čoln in je mogel samo enega od teh treh naenkrat naložiti Vanj. Razmišljal je: če vzamem najprej volka s seboj, mi bo med tem koza pojedla zelje; če vzamem najprej zelje, mi bo med tem pohrustal volk kozo. Kaj naj storim?!
Pa je napravil takole:
Najprej je prepeljal kozo, ker volk zelja ne mara. Potem je prepeljal volka, kozo pa je vzel s seboj, jo pustil na starem bregu in odpeljal samo zelje. Naposled ie šel še po kozo.
RAČUNSKA ZANIMIVOST
A ko sešteješ posamezne številke v številu a) 987654321. dobiš vsoto 45. Enako pri obratnem številu b) 123456789. Odštej b od a. pa dobiš razliko c) 864197J32, kjer je številčna vsota zopet 45. Vsota a -1- b + c znaša d) 1975308642. ki da številčno vsoto spet 45. Seštej a+b + ci-d, ki znaša 3950617284 s številčno vsoto 45.
I. a. 3. j.
A i A	B	B
B: 1	I	M
M O	0	R
R ; R	R	S
Stric Matic
* koiem novic
Krakovčani in Trnovčani v Ljubljani so se poklonili spominu Viteškega kralja Aleksandra dne 1. junija na Oplencu. Na njegov grob so postavili srebrn »štober« f. j. svetilnik, ki je služil pred davnimi časi za razsvetljevanje domov in za luč, ki je go-reJa v čast božjo ob raznih cerkvenih praznikih. Ta luč naj gori tudi sedaj na kraljevem grobu v /nak globoke in neusahljive ljubezni.
•
V državni markarnici se vrše zadnje priprave za izdajo novih jugoslovenskih znamk s sliko Njegovega Veličanstva kralja Petra II. in za izdajo spominskih znamk s sliko blagopokojnega Viteškega kralja, ki bodo izročene v promet ob priliki obletnice njegove smrti.
Dne 12. maja so bile v Ljubljani velike slavnosti podmladkarjev Jadranske straže. Na Kongresnem trgu je bilo blagoslovljenih in izročenih 41 zastav mladim jadranskim stražarjem.
•
Malo mesto Pargo v Italiji se lahko hvali, da jc mesto najstarejših ljudi na svetu. V tem mest" je 21 ljudi, ki imajo preko 100 let, in 186 ljudi, ki so stari nad 80—100 let.
•
Francoska pošta je izdala ob priliki blagoslovitve in prve vožnje največjega potniškega parnika »Normandie«, ki je na zadnji vožnji dosegel največjo hitrost na svetu,
posebne znamke s sliko imenovane ladje.
•
Slavni ameriški letalski polkovnik D. Turner izdeluje nove vrste padalo, ki bo merilo 28 m v premeru, tako, da se bo z njim lahko celo letalo spustilo varno na zemljo. Polkovnik se namerava dvigniti z letalom 1700 m visoko, nato na ustaviti motorje in se s padalom spustiti na zemljo.
Na Češkem je igrala družba mladih fantov nogomet cb hrogu reke Labe. Po krepkem sunku je zletela žoga v precej globoko in deročo reko. Dva igralca sta skočila v čolniček in puveslala za njo. Ko sta jo dosegla in hotela prijeti, se je čoln prekucnil. Eden izmed fantov .se je rešil s plavanjem na suho, drugega pa je tok zanesel s seboj. Utonil bi bil brez milosti, da se ni krepko držal za žogo, ki je btla napihnjena in ga je držala nad vodo. Pozneje so ga Tešili. Torej, mladina pozor, ne igrajte se v bližini globokih voda!
V Berlinu je ušla papiga iz kletke in se vsedla na kostanj v nekem predmestju. Nihče izmed mimoidočih ie- ni mogel videti, pač pa je lahko vsakdo slišal njene klice: »Stoj! Naprej!« Spočetka ni nihče vedel, odkod ti klici, ki so prinašali zmešnjavo v častni promet, končno so papigo '.dkrili in pozvali gasilce- Ko je eden med njimi stegnil roko po ptici, je ta zaklicala v splošno veselje: »Lavra zna leteti'.« in jc res zletela nekoliko vej vise. Vsi poskusi, da bi premetene» žival ujeli, so ostali zaman.
Ruski listi poročajo, da je znani ruski skakalec s padalom Konšulja skočil iz višine 7445 m brez aparata za kisik. S tem je popravil dosedanji svetovni rekord, ki je znašal 7220 m.
•
Blizu Mònakovega jc v neki cerkvi zvon, ki mu pravijo »Arnoidas«. To je najstarejši zvon na svetu. Vlili so ga I. 1176. Cerkev, kjer visi, je že večkrat pogorela, zvon pa je ostal ohranjen do današnjega dne, Čeprav je star že skoraj 760 let.
Dne 29. maia je umrl slavni češki skladatelj Josef Suk. S Sukom je cdSel v večnost glasbeni genij svetovnega slovesa. Rojen je bil 4. januarja 1874. v vasi Kfečovi-cah na Češkem. Kot skladatelj se je začel udejstvovati že na konservatoriju. Kil je tudi član Češkega gedalnega kvarteta.
Posebno je zaslovela njegova vsemu So-kolstvu znana sokolska koračnica ><V novo življenje«, ki je dosegla tudi mednarodno priznanje in visoko počastitev na svetovni
olimpijski tekmi v Los Angeles, kjer je bila odlikovana • z najvišjim priznanjem. Josef Suk je bil tudi častni član ljubljanske Glasbene Matice,