'"'':':..• fci'-' '■•'■' Vredniitvo: ii Triniki it "iti. I. (mi skrUlaii raajaiiljaaje Hala). l'rrJ«»»jo •« » plačilo v*akarlaa aaaanil* Udi r •cilirnukna jaaika. Vlaia aa aa vsaka natisa« vrsta* aaM.Aeae aaasaila sama enkrat aa-(iaas, l* dvakrat, H s«M., Ae trikrat, 10 a. r. — P««rk ie({» ia vaak krat JO a. s* llenpalj. "urai: r za domaČe, slovenske in občne potrebe. V Urici, v petek 23. •Uokra 1X6«. Uhaja viak petek.. Velja po poiii peiiljan* sa eela lat« 3 gold.. as pallota I («14. *t a., a* Aem leta SO Kdor »a*» pu-njo fo-iHju, pl*.1* a* cel« leta saaia 2 f. hO a., aa l/Z I. I g. 30 a., aa Aetrl I. 90,a NaraAilaa plsaia m re.Is«*«ije aaj a« paiiljajo rrrd»ill«» Pašama! liali ar predajaj* v Oarlel v kskvaraicl V. Bakar-Jovl *a Travaf-ka pa Osel*«*. ll^nl Jezik na c. k. vini realki v Uorlcl. (Odlomek h porodila poti. A. Mnnifcč-a o vladinetn načrtu zatiran realnih iol v 9. teji deieln. ibora (joriik. i. okt. t. l.J (Konec). Ali šolsko potrebo, znanstveni nameni niso edini vredni, tU se na igo utiramo; temuč tudi na občno kulturo treba, da minli obrnemo. Ne da so tajili, da v središči Evrope prevagujo nemška kultura. Glodč na to tedaj, da gtlriškl Slovenoi, kakor njihov) rojaki uiislrun Alp, — vslod tega, du se jim jo njih kultura, ki ju privzotna (adoptivnaj kultura, v preteklem stoletji tako zasukuila,- proti temu nemškemu kul-tnruemu središču letijo ; glodč na to, da je nemški jezik v Avstriji, ue tla bi moralo tako biti, pa vendar Taktično nekako vezilo med razuimi narodi in plemeni, torej mednarodni jezik v drŽavi, in da je cel6 med omikanimi Slovenci starejo Šolo fio zmiraj navadni pogovorni in književni jezik ; gledč na lo, da—naj se le obrnejo, kakor hočejo, polilifiko-sooialne razmere—ni misliti, da bi ae slan in obličje občne kulture r središči K v ropi v enem hipu in ie v naj bližji prihodnosti tako sprontenilo, da postane pri nas popolno znanje jezika iu književnosti notuško nepotrebno: treba uk v naših Šolah tako uravnati, da so no počne kaj na škodo bodi si prihodnosti sploh, bodi Bi kulturi posebej. Ni tedaj—kakor bi kdo mislil—nozadostui razvoj narečja slovenskega za obravnavanje znanstov, ki bi Slovence silil, držati so 5o na dalje nemškega kot učnega jezika- Slovenski iezjk je za vso pripraven v u-stih tistega, kteri ga do dna pozna in ga jo vajen ; slovenščina se ponaša marveč še s to prednostjo, da Be lahno tudi ogne, če hoče, umetnih izrazov grško— latinskih, kterih se Bme sicer posluževati po isti pravici, kakor druži izobraženi jeziki; kajti tehnični izrazi niso lastina tega ali unega jezika, ampak kot klasična dedovina in kot lastina veščine (mondiale) kulture, v-seh jezikov skupna lastina. Nič manj netemeljito bi bilo podtikanje, kakor da bi bilo pomanjkanje šolskih bukev, ki sili Slovence vpeljanje slovenske učbe za zdaj še odlagati. Knjige, kolikor ne bi jih bilo, prestavile bi se celč lahko in sicer zarad že dovršeno terminologije nar boljo naravnost iz srbo—hrvaščine; to bi so dalo dodelati v nekaj mesecih. Prcdomenjenima razlogoma—didaktičnemu ih kulturnemu—pridružuje so poBlodnjič še tretji, in ta je: praktična korist. Vprašajmo se resno: Kaj bo iz naših mladih tehnikov? Bogoalovec, dokončavši svojo učbo, ostane kot duhovnik doma med svojimi rojaki; 'pravoslovec, dog-navši vsoučiliščni tečaj, vrno ae v domovino nazaj in začne in sklene navadno svojo javno Življonjo doma a-li v sosednih deželah, bodi kot uradnik ali odvetnik; to isto veljš o zdravniku. Ali o višom tehniku no mo-romo tega reči. Koliko tehnikov najde službo doma v domovini? Celč malo. Da bode tedaj našim tehnikom mogočo, prestopiti meje pretesne našo domačo dožele, bodo potrebovali voditelja, da jih bo spremljal. In lej-te dokazano koristnost—da ne rečemo potrebnost—jezika in omike nemške, kajti ona je, ki prevaguje večidel pO tehničnih napravah v Avstriji, kakor ludi v armadi In poinoralvu, kamor pojdo g-Jtovo mnogo uušib rojakov iskal službe. V tem pa ko Slovenci narodno čutje— naj bo !• tajto vročo — mrzlemu umu žrtujojo; v tu m, ko apozua-vt^jo za primerno, brzdati (rattemperare) pravična svoja domorodua zahtevanja in namerjanja (aspirazloni pa-trloltiobe), |>odrodovajn Jih više vrste iueam in name-uaiu (subordinaudoJo a ideo o set/pi d'nn ordine snpe-rtaeh ne mislijo u^odovuti s tem poiiemčevavni« nameram, »Ii uklunjHti ae tistim, kleri menijo, da ima nein-šli jezik posebno ouiikouosno nalogo (mlssione civiliz-aatrieo) meti Slovaui, ali podpirali narodno nemško politiko. Oui (Slovenci) so marveč do dobrega uverjeni, dajo malerni jezik miturno in poglavitno sredstvo niže lai više učbe. V tem ko v svojih razredih nemlki kot učni jezik ohrauiOojo, hočejo uiu do golega sleči vsak značaj, kteri so ne vjema z zgorej nuvodenimi oppor-tuuitatiiimi nagibi in razlogi. Nemški jezik v naših šolah nluia biti druzega nego uCui pouiuček in drugi ključ do zakladov znaustva iu kulture. Tabor Aempaskl! Mnogo zgodovinsko-znameuitega je že videl sivi naš Cavon. Ko stu se Tbeodosi in Evgeni zarad zahodno rimskega eessrslva sprla, bil je on za pričo dvoboju njunomu in burjo pinal proti Evgeniiu, da ga jd Tli. premagal. Ko so se Atila-ove drhali aoli po ipav-aki doliui valilo proti staroslavnemu Ogleju, gledal je srdito za njimi; žaloval nad padom Akvilojc. Ko so mnogoteri čilo-surovl narodi pomikali se tod proti klasičnim nslim laškim vratom in prestopali čez naš prag V nova svoja sola, podpiaaval jim je potne liste župan Cavon. On so jo milo oziral na naše preddede, ko ao se tod selili; pomagati pa ni mogel, ko so jim poteas verige sužnoati kovali. In, da droge dogodbe preskočimo, on jo videl Wallenšlajna pri Gradišči; on je o-gledoval Napoleonove oddelke po Lijaku razpostavljene ; on je videl prevažati v Italijo in iz Italije vso tisto ogromno pripravo, s ktero so gospostvu avstrijskemu strohnelo podslombo podpirali, ktera nam je, ko ae je predlanskim podrla, tisočero in tiaučero bratov (be-nečanskih Slovencev) zasula.— Še nekaj je videl oče Čaven. Ko je bila tam gori na Zemunn (pri Ipavi) v prvo Blovenska tribojnicu zavihrala, sta Nanos in Cavon ta začetek nove Crc zraven naj važnejših dogodkov v svoj dnevnik- zapisala. Bila ata potem tudi botra mnogim čitavnicam ipavskim. Ali ene reči ni vendar 6e videl dosihmal, kaj ta-, coga namreč, kakor se je preteklo tretjo nedeljo tega (meseca (18. dan oktobra t. 1.) pod njim, na „Veliki •OtAvi" *), godilo. 1 Prvi narodno-politiški zbor goriških Slovencev in igostov njihovih iz Trsta, Ljubljane in Štajerskega je ^ena nar imenitnojših dogodob, kar jih pameti Cavon. Gotovo so niso šc nikdar od njegovih slon odmevali taki 'govori, kakor jih je tisti dan strel in gromovito „živio"-in Uslava"-klicanje oznanjalo daleč tje po zelenem Lijaku. Tega ni šo videl, da bi bil slovenski rod pod milim 1 nebom s povzdignenjimi desnicami slovesno in ginljivo [prisegal, da hoče tirjall svoje naturno narodne pravice. Do, kdor je poslušal govornike, ko so n. pr. povdar-jali, da, kdor kri in denar plačuje za državo, ima tudi saujn K- h|*aca|» in .lolge planjai jva nonoiel, kjrr je l»J lal»or; Lijak (po poloku lega imena) • imenovane. pravico zalitem t« m toliko C gledal: ša množica? - u kri W pa nerada, - ftl^-fla ao mn< . Wfr '-proti nebu ?rt»oie«bAJžuIjn fcHfe^ui^bi la*. sjuil iti jfj£$oh' — Ali vzemimo tv isrojih letopisih zapisanih? i ..............i •/.,, ... .i t Tako ip euako zapazko bo , in u ni,, vso .tiho pr«-, mišljujočcmu. z pzirom.na to, kar s<) jo.'ji»pirnli tu-, bor,a sumilo iu govorilo,, r-i globoko v src«, vtisnil«,uTi Čuti ho mo tiščali,. dovinarji in Btarinoslovoi. so ,vxoli jozikoslovco^ pa.;po— moč in tako so je 'ponudila prilika' enemn navedenen >v> toskanščini, da jc začol izpoljavati imči iiašega n»esW iz ital. besede wgora", kar pomeni neki žleb pri talinO, -po kterem teče voda na kolo.' Veliko truda so prisk*-dovale našim meščanom tudi Slovcnco in Slovane aa«' devajoče narodo-in zemljepisne studijo. In to je dobro, kajti s časom bodo vsaj tudi niži ljudje vedeli, kaj sipo in kaj hočemo. ., .< • Vse take in, enako misli in govore pa jc nad vladal strah zarad poslovepjonja goriškega mesta,..oziroma/ zarad združenja z zedinjcuim Slovenskim (v tem oziru so'tržaški listi ludi med omikanimi Lahi napačne riifoli zbujali), sosebno pa spor med Lahi ii^ Slovenci.© ipoV moliodu taborcev. Skrb in strah v poslednjom. ozira .jo bil tak, da jo postal važen skpraj kakor; (abor sam ;in mu je nokak okvir — Situacija v tom, ozirh jepabi-la vsak hip druga. Zdaj zdaj so je slišalo govoriti-:o groženji Lahov, da naj lo pridejo Slovonoi skoii mesto/ da jih žo spodobno^!) sprejmejo; zdaj spet,.da. skoki mesto ne smojo po nikakom. Dauas je šla govorica,,da tabor ne bo dovoljen, jutre, da je- dovoljen^ pa da.skoz, mesto bo taboritom prepovedano hoditi. Z euo besedo: vbo, samo da spopadli sc nismo, je bilo podobno Trstu . o dogodkih mes. julija t. 1. Včnsih je prcvagavalo žu-ganjc, da bodo taborci topeni, včasih pa strah, ua„eu-rovi" Slovenci, ko pridejo tropoma v mesto, meščane potepejo. Pri taboru smo zvedeli, da se je bil istrab zarad spora tudi med Slovenci po deželi razširil, in da so mnogi taborcein svetovali, naj no hodijo v Šerapas. FaLtum je, da je ta enkrat zatrošena skrb ljudi vznemirjala. In da strah v tacih okolšeinah rase kakor plazovina, je znaDO. Ni moč vedeti na tanko, ali in koliko je bil ta strah opravičen in od ktere laško stranko je bila prišla prva iskra. Gotovo je le toliko, da so Bplob vbo I. stranke tabor in pripravo za-nj pisano gledalo in lo malo svobodmisolnin in prostodušnih Lahov jo vso reč hladnokrvno in z višega gledišča,—z gledišča svobode, enakopravnosti, narodni ideje, poštenosti—prcRojalo. Ti so se jezili nad tistimi izmed svoje ali druzih strank, ki ao se nad taborom Bpotikali, češ, )dnjakou _____ pr*- __ ______ •oelo,fl!iii*!Wr mestni starešino nekemu uplivapolnemu laik, gospodu,ija jih kom-promittpje s tiui, da atrah umolno zbuja, ali nezmožnemu groženju drhali brez potrebe preveliko važnost prf-lastujo, sploh da z vcdcnjbiii svojim, kar šo iii, iu ita' kar.morda nihčo-iie mislf, provokujo. Pisatelju teb Vrat je nek privrženec skrajno I. etrarijco rekel: „ Mi vsni svobodo no kalimo; mi'tisti (lapšo v Gorici pe bomb, odpoljomo hov Palmo; če se tpduj kaj zgodi.vcdite, da" pride od uiie (zmeruojšo) . stranke. X. . uganja uavlatč take reči in si toliko prizadevala varnost, da bi bc našim ljudem zojHit prikupil ild." Sicor pa so .nas ueoirtogim-! lični grozivui zapisi po ulicah 11. iu 17 t. m. silili po-"IUMM, Ki: vojjto Jo no civilizacijo razodevati, nego z voščilom iuorte T ltodi si pa, kakor idoli; "bodi, daje bil strah o-]iravičon ali po (o,d, itfovopsko strani je.bilo smešno bati, ho napadaj stan roči je bil tak, da ju moral urad za javiib varnost pretbhtavali, kaj bi hilb storiti, da se mir uo bodo kalil.' *) ) Al 1 Glcdč na iiirzoujo inod/ narodiiostima, glcdč na mogočo razdražpnost ua oni ieuvoljo iiavdpšonosli na d%r strani jo obveljali »Wsol, da se všdni 'nnvšečno-stiln lišr ld^e 'V bkdtti " Wrldo1 s' it,fit; ae 'držč vaalc-' sobi tisti elementi narodni, jiri' ^cieVih hI utegnilouoni»-! dMba'prcd bbsVdm 'zagrniftti, lijanjč ^roinišljevaujp prc-liitcti. Tu: misel nq nam zdi da gleda iz. tekačic ražrla-ssAi" fA bil T«mi6-M treft'jotljdh)' poJ oglih prilep-Ij4" V^nWoW. razposlati:.'. .mlhrt1 ki rrlliil1 mirtil j»rtil Irtlr iH ^d lrr.U •«o klurili Je ob nni)fl|]ik; vm Ait« i ljudi,. hoj* M toJ^J« »ivjfil«,, Ur .d^.vv obiliiollnrilniiij laiuikuin, lnlatf«. pftbod »ko« meato slUl. Klelo •• jo poilpiaa/itMM ptiaer><>, iiareilUj'In rAukaziU Uko-le:, I. T(»il UKO, kOTflft Urit, »e 6d Kol-' kcji im»»l»' prri/r'I!."k. vojaški bdlminirj, od ondo tki Halon »d1 okoli: in >ak«B'Koroik«, iirndmna^oi v. aaeito, JUina), po .t»lici »v, Aa- »f .f!11^-V»fl J^^J^^lA aapaa.i la |>o( je odkaiana ludi laborcmn n jc. v______r.__. Siaii. ki .pridejo p,> lolpiuici »li po uplini .vali i«, Trala'ali t KMnteiiioVl ov*li'PbdiuM k'Vum liili In napr« v fk>'Poi iali poli' liai. i|rnilo tadi. !^lii^ndftiioj«», ;l(ir«ncl/ floroilebjci, 81.,- pof je odkaiana ludi labOrcotn ix gor (Tominakefa)' pHluja)iP«iiail pot ,VefVfiprt',! R^ni,« jo^f* "Jok^*-; f^i dtimCiTinnjoWsl !tI«V.U'pblilif-rrigatl' ' ;";" IVJ. Trojiiaia' V'š'»traiij« ' mml6 ajl ti'^r.U kbdiii Je W oktl pri^viSM.o/ri)'.-o>ljd. iilJ.b'^.- itiš.f.n v i.u .'..;' .:I • :>/i!'Jv fIj(rjvu ' dol«; V. .ooilii,'^kpr IbJI Iub- rfftr in' pelje i roralu In pri dobijai\)i in pdkijanji ikot meato, le prepovedano. , ' . ; ■)■' • ' '. !" ''■■' Podpn^dt't «aIrdno Aalal''dn!'boiln -rtttiiTinMl'niei&nor ia oliiakoTnvn«* tabora t'doaUijnim .in> premilljivirn olinais^nn pripona-: Kali, liio*AnJi /ijib (jol^oap ppdpirali. (fyji;v Mj i r^i&ifc.. .rjivi- : ii.-rs •■i'Vi^ vo.pivf tiMMbfjm: ^tebriVo^bj ■ '.'Zlii,,; ^fatf « *}ra*t% iiSiMiBS.if je, le to, da j^jbtlo. v jSfjmpapu^ .jipveda^i' "—' fiičirj '' ...... Scmp. iu okolici kot euaccga daljo pr vojaščina odpovedana in za dragi povedana, od; kojlcr; npjki^.^fif^fflffi^il na'Komen do Žagraja v pvojiji vajah po^^ti.1— Večini taborcev pa', nt, bilo ,ni$^/*n»f}0; .'mtLo.fom niti o razglasu v 'gorici prilcplje^^^''^rad,. (egi-''š^! bili postavljeni žo y nedelo','zj^tri^' pip''fipb;, hodih v mesto Žandarmi in io go^p^O GU(U'UoOrceV' ipadaJi.' Gotovo )vedanih $4$. mož, inf^terijc/ I ^Tinl.^sfhik, ■ v Soirip.'1 iu oikotici kot1* ne^pr^atiži 'čakati iccga oddelka,, tpkajšojo. vojnS^ino,: ter ,y;, ^.pedčljčie Ijo proti Ajdavš^ui m^vrijtL AT^e^^ pa,je bila jaščina odpovedana in za drngi dan v Ajdovščitfo tia- hodih v mesto žandarmi m op gospodo, (tudi tabbrce) t meato spuščali, kmečke ljudi pa; fo(ai ppišapirjej, poprave- •)' Prihajala ao ludi neki goriški' pAl.'1 KOajioald in niniftatiiiltva' v Tratu anonjrmna grozivna pilmi, t kl^/ih ao Jo tirjaIo;da utj ao la~ bar prepare. č« ne, da ae,bodo godilo: tfrde V Tr»|w j« bil ma4 Lahi brap kakor v Oori>,i. „ CilUdino" Je prineael d»oJ«i draži »nfb ao-alavko*. — Pravijo, da ae jo iaipfo napotiti v 6«rop. 20 po kmečko oblečenih aaeakijov. (!). -v ' 1 ■ .itUMM/i^ tgli; ali gretfd hn7tšbor,'ih,N5e, so prikimali,'so jih t*?-vračali na'zgorčj. omenjene ceste. Trfdi" 'jid mestu soeo lesketale tri pa tam bajbhctb žandkrjev In mestnih pO-' licajev, ki no paroma po ulieuh piitroiovali. Z a naj ino-h ta na dunajski cesti amo videli colrt poljsko mostno čilvaje s pufio in nniflavlicno bajonete. Oh 10. uri jo sklical mestni župan starešinsl vo v sejo, da mu je nu-zokiiil,'da je 'vojaška straža odpovedana.*) (Kajstarešinstvo ]n'ifipnn pri tein opraviti inmtu, naj ostano za šo-d«f Vfeanjkjf). " V (urili okoliščin ih hiuo pričakovali zbor*. -1*0 železnici jc dofilo dopoldne mnogo gostov; iz Trsta ined drUgimi ludi nekaj Srbov iu g. Ceguar; s Štajerskega dr.'VoŠniak; s Prosokn g. NiibergoJ Sprejel jih jc na pbsUjl odsek' taborskega odbora z dr. Toukli-em na čeltr; med gledavtii O prihodu sirbill tudi nekteri luk. laških prvakov. Iz vasi okoličnih so Ali sprevodi z zastavami peš ali ha voze h ol) raznih tirati v Lijak ; že pred meutom bo morkll bnilderu zaviti. Sprevod ml Tomiusko strani je Hel okoli t!. nro na tlheiu če/. Koretij Ob i uri je bil iz čitavnieo odhod čitavnlŠarJeV in mpdgih gospojskih gostov (Ined njimi dr. Vošnjak In Cegtoar); ulica iu okna so bila polna gledavcev, kakor kedar imajo peljati kitko nevesto k poroki. Cela rajda odprtih kočij jo drilralu Čez Travnik in naprej pu Ua štelu ; od mnogih slišimo, du so domači za-nje doma v skrbeh bili. po puli je bilo giuljiV1! "rečavsli in od vseh strani videtivprihajati rtiflttjšu krdela tu- borilov z vihrajočiint tribojliicainl. LijaAka planjava .vsa je iinela svečano podobo; nebo, poprej jasno in krasni!, kakor je nafto južno sred oktobra, so jo okoli 2 ur z megleno tančico rahlo iu primerno zagrnilo, da nisoln-ce govornikov in poslučaleov slepilo.—- Od daleč seje videlo visoko Stožjo z veliko tuhorsko zastavo zraven okusno ok(nČr.no|>n odra. Od zahodne iu Izhodno strnili taborišča na cesti sta sprejemala priliodnike dva zelena slavoloka c ua-rmlrio, cesarsko in avstrijsko zastavo; tisti proti inestir s napisom. „ Nc vtlujino se "I, uni proti kompasu s pozivom „ Složiino bo"! Krog in krog po seiiožčtih na obeh straneh • čfetfd ki^o« fešfil Vacfii»i%olelo ljudi; na vaaoenv pristojnem meaUi se je ločilo vino in pivo; na vseh licih radost; povaod živio-" in „ živili", povsod prisrčno pozdravljanje; možnarji so neprenehoma-pokali kakor topovi. Dve uri ste. odbili; ijudjo se začnejo ustopati iti stiskati pred odrom; ali še lo po 2'/» jo bilo vae v redu za začetek; in še zmiruj so dohajale procesije z zastavami iu kočije iziuesla.— Vladin komisar je bil c. k. okrajni komisar (bivši predstojnik Kanalski) gospod Mali. Odborov predsednik in začetnik taborskih priprav, g. dr. ImvtU, začne zbor s primernim govorom, razlaga in povdnrja važnost tacih shodov in naznani, da ho treba voliti zboru na ,nli predsedniku j' pa ni šobi! dobro izgovoril, ko je že vsa množica njega za predsednika zahtevala. Zdaj se jo začelo vse po programu vršiti. Govorili bo : o l, točki-(o žodinjonji vseh Slovencev po po; stavni poti) dr, Tonkli in za njim o isti točki dr. Vof-i\jak, kteri jc prinesel taboru pozdrav od štajerskih bratov ; o 2. točki (vpeljauji slov. jezika v šole) je govoril g. Nabergoj; o .'L točki /slovenskem uradovanji) oddavši jircdscduištvo g. dr. Zigon-u, dr. Lam-i?., o 4. t. (o podelovnnji javnih služeb domačinom) g. Viktor Dolenec,' privatni uradnik v Gorici;'o f> t. (slov. uradu* vanju v škofijskih in cerkvenih uradih) g. Ern. Klav-lar, o 6. L (o napravi glavnih šol na Goriškem «,pri-družeuiui podučevanjeui v kmetijstvu) g. Jo!. Živec, {posestnik in predsedn. čil v Skopem na Krasu.— Dr. iavriČ jc na to svoj končni govor iinel, izrazoval svojo veselje, da jc ta dan doživel, pohvalil ljudstvo za zgledno obnašanje. Dr. Toukli jo prebral pozdravilne telegrame), ki bo došli od dr. dr. IlloivvcMa in Coste, od društva za hrambo narodnih pravic in od Sokola v Ljubljani, od Čitalnicc Hurkolsko in ltojansko pri Trstu, od Slovencev SavipBko doline (iz Celja), od Čitalnico Mariborske, od v Slovenije iu Slovenske besede" v Gradcu. Dr. Lavrič je čital dva jiozdravilna dopisa s •J_BiUJa.Di»red polinikt go»poika mprorli zi itrttebje poleg cr»i na okeh atraneh Panovoa nekoliko vojakov. Vr. iHVkč.lV Parita;., v prvem 'se izr«zuje'$elj*,, bj se spomladi naj^rav^[;(: tabor ua ijivki, Posledpjič 'je, spregovoril <56 g. Mat. Dolijak, Župan Splkanski, par. bcpc: di, rekoč, da, kar stj to datias storjlpj'jo lo pcjanje, Želo,' (la so iie Jto žo br?, jutro, ampak pozneje, s/ttno da bodo sojavčf na njivo in setev pazili, da Žito f^ozori. Izmed jiomenljivejši|i iu ajjajuejših^umucntov'med zborovanjem ,(povrli v vvodi^' nav^douepih) naj omenimo te le: l.J Primemo iu jako razumno pritrjevanje jioslušaveev, ktcrcniu se je vjjlelo, da ni pinetnija kla-kJSjjev (Slišali je hibi: „ hočemo", zahtevamo„zodi-niiup pe „zoflipiti ae ho^eiuo", mžalost|jo fes ", -krivica. "krivica": w v našem jeziku uaj, so nai^ piše", ploskanje, Ddobr^" - „živio" - klicanje itd. itd.) 2.) iiOpopiHljivo uuvdiiŠeno pozdravljanju i|r. Vošujaka, k« je bil po govoru na' govoreče, pokli^n; .0.) prisrČiK* grOmovito „ živio" —klieanjp dr. Jlloiwci^:u, ko se jo njegov i u (Jo^la-v telegram prebral;. d^ ap bili skoraj sumi /.|c,ll piožki, lf) d« hc nit^i gafpli t inešLa, du si nn trajali gnvori čoz url i|i je bila,, guječa bolj kukor o shodili v cerkvi. 0,) Zgledni re(|fl l)^ šu ni Či-sto nič novšečnega pripetilo, uu pri ue putlo (sa- mo (i žaudurinov je bilo tufii za pričo,, d^ ul pilo n lan ke Hlraže treba); 7.) vsi od lMiuoa,,{ilo Jkrsja dobro u-briini govori, suiuo du so bili nekleri za, ljudstvi* gl(jdn na fu/.e previsok j; j8f) groniovito. ijvlo-^kli-: capjc <;enurj|i. t Pravih tabnreov število sui ceni na kak ib .K do, 10, lisač; gledavoev meščanov ud strani jo i bilo tudi šo precej. Teh iu linih pa bi bilo še na lisuče več,,ko. ue iti se bile raznašalo gori opisane igovorice po mestu iu deželi -Zastav pred mirom z raznimi .primernimi: napi* i jo bilo (ako so uisein uštel) 2f».tr^.Po kouč&paio. zno-r o vanj i se je zbralo ua odru<>kakih 60 pevcev,. Tomin-Hkili,Kunulsliili, dijaikib, iz Itazdrtega, Itihenberga, Dorn^ borga, Komnu Itd- itd.; peli no „Naprej/' nllej,Slovenci" iu mnoge druge pesini. O mraku so se zapalili u-uietni ognji v narodnih barvah in aiprislovioo;,Vložimo so"! Ob onem.smo zagledali:vrhih, na Kraspia ob.Oavnu veliko krese. Ali zdajci i je začel Qi rušiti nebo svOj blagoslov na opravljeno volevažno opravilo, in, kar ni bito ušlo ljudi doma, ao se stiskali v Spac^pa-novi gostivnioi in v Sompaskih krčmah, ,kjer- ni ,bilo veselega prepevanja ni konca ni kraja. Duda, ponoč-nega razveselovanja pa je bil. Tominski pevski, zbor,pri Sp. Tam jo bil tab. odbor in so so odmevale mnoge na-pitnicc narodnim stvarem.in možem ve^jajoče^ ... II koncu meram šo povedati, da naj večo zaslugo zastran pripravljanja za tabor iiua dol. uradnik: g. E. Klaviar. • .,. . , >'YCPl>V • Tako so jo končul volepomonljivi 18, dao. oklor bra I8G8 in (bb 4'/fl u.) prvi tabor Slovencev goriŠKlbt. *) Kosoliieijo taborove, vbo edinoglasno sprejete, pojdejo po ustavni poti, kamor imajo iti. Naj so pa rešijo, kakor hočejo, vtis, ki ga je tabor v srcih in spominu deležnikov zapustil, jc nei/.hrisljtv, iu dogodek ta sam na sobi iu zlasti po okoliščinah, ktere bo ga spremljale, no glede na sklepo, je tako važen Jn impozanten, da bo svojo moč v mnogih ozirih gotovo krejiko in zdatno izkazoval. Slovenski narod na Goriškem jo dokazal določno iu sijajno, kaknr šo nikoli poprej, da je in da ee, tla je, iu prisilil vlado pa tndi nar hujše nasprotnike Hvoje, tla morajo vzeti uu zuanje to resnico, ter vsaj resno premišljevati zahtevanja Slovcneov. Naprošoni, priohčujcmo to-le : Valin tnl»<»rltoin, ki eo ne zbrali na Stmptuilcmn polji. Neizrekljiva hvala Vam za Vašo gorečnost in navdušenost, za Bprclepi rod tu zmcrnosL! Častili sle sobo in ves narod. Slava pa vsem bratom, kteri so se naa spomnili v telegramih m dopisih. Odbor. Deželni zbor dorlikl. (KnoocJ Seja lt. 2. okt. ob 0. u. popoldne Po-slaucc Dol Torro sproži ta-lo nujni nasvet: „ Deželni ") Govore bomo prinatali prihoi)nji£; mialijo jili dali natisnili ludi poaebcj in prodajali jih kol apomin na labor. Vr. odbor bodi pooblaščen, d» napravi io poštfo v^o^ema ministerstvu oči t bo, da prekmoraki ekapedioiji Mera ivcdenca pridruži, kteri bo ime! akrbeti za kmetijske intercaae "— Sprejet. Poal. Doitori poroča v imenu dotičnega odaeka laulran povišanje plače itai. učitelju kmetijske šole ter ■asvclujc: Visoki zbor naj bi aklenil: 1. Plača vodju in ačitelju deželne kmetijsko šole bo poviša ua leloill 1600 gld. 2. Ko bi ao na ponovljeni razpis te alnžbe noben sposoben proaiveo no oglaail, jo d. odbor pooblaščen, da mn a k ter i m zvedcucum pogodi in mu vilo plačo o-heČa, toda no bi amola 2000 gold. preaoči. Tako in tako pa naj ima odbor ludi oblaat jm> domenitvi a o- k. kmetijsko družbo učitelja in (oba) assiatcula zatrdno Imenovati. Potrjeno brez ugovora. Slednjič poroča posl. Winklor v imenu tistega odaeka, ki je pretresal dr. Dopcris-ov prod log zastran združenja občin v eno županjo in nasvcti^e, naj lil odmikov predlog in načrt postavo sprejel. Poal. Dotlori naavetiyo k ft 1. glaaečemu ao: -Tiste občine, ktere sama za ao nimajo potrebnih poiuočkov, da bi moglo lzpoloovati dolžnosti, ki jih jim nulaga poatava, združijo ae labko s deželno poalavo a drtiiimi občinami Istega politiškega okraja v euo samo ftupanijo" la-lu nriatavek: „0dbor (deželni?), ki ima gledati na to, ali ao zmožno a vije dolžnosti izpulnova-ti, bo o piliki o tem naavetoval." Prialavek zavržen; odsekov predlog potrjen. Ker je bil a tem dnevni red izvršen, izreče glavar, da je seja končaua. Goap. vladin komisar ogovori jmalanee tako-le: (l*o Italijanski^: nl)ovolile mi častita gospOda, da o sklenitvi sedanju sejne dobe, prve, ktere sem se vdo-ležil kot vladin komisar, zaalovč neluy besedi spregovorim. Ostra dostojnost, plemenita zmernost, bratovska sloga in reanično liberalni dab, po kterem se odliki\je vaše obravnavanje in rešovanjo opravil, bode zbudila, v vseh prebivaveih te deželo žlabtno poganjanje za prednost, iz kterega se podi gotovo veliko duševnega in materialnega dobička. Sprejmite tedaj, častita gospOds, prisrčna moja voščila za Vaše tako vspešno delovanje; bodite zagotovljeni, da me bodo vaak čas veselilo, ako bom mogel kaj pripomagati, da doaežeto, po čemur hrepenite". (Po slovenski:) „V čast si štejem, razodeti odkritosrčna svoja voščila tudi po slovenski, tor zraven šo zagotoviti, da se nikar uo bom bal truda, kedarkoli pojde za to, da zadostim ljudstvu v svojem ^področju v vsakoršnih rečeh, kterih zahtevili ima pravico*. (Slo-veflski poslanoi: Slava I) Deželni glavar sklene sejno dobo s tim, da zažene „živio" presv. cesarju; poslanci ponavljajo Bii-vio".— Bilo je 8*/« zvečer. InterpellacIJ* dr. Tonkli-a in tovariev v tej i 9. goriSk. zbora 1. okl. t. 1. zastran ravnopravnosti slov. jezika v uradih in Šolah. iKooei;.) Ako pa sedijo že v sodnijah prve stopnjo takj u-radniki, ki—malo jih izvzamemo —niso sposobni urado-vati v slovenskem jeziku, to žalostne razmero se kažejo šo očitniše v sodnijah viših stopnja. Pri c. k. nad-sodniji v Trstu opravljajo službo taki Bvetovalci, mod kterimi, ako ao no motim—in rad bi so motil —ue zna ni eden slovenskega jezika v uradnijah, ktero zagotov-Ija toliko naredeb, odločeb m paragrafov! Kar zadeva Šole,—dozdaj še ni bilo mogočo odstraniti iz ljudskih šol popolnoma nemškega jezika, akoravno se v teh šolah v njem le prazna slama mlati, ker v malo tednih po izstopu iz šolo pozabijo učenci vse nemško besede, ktere so jim bilo z neizrečenim trudom v glavo zabile. V glavnih šolah so sicer začenja v maternem jeziku podučevali, ali popolnoma šo to načelo ni izpulja-no. V srednjih šolah je pa bil dosodaj in jo še vedno izključljivo le nemški kot učui jezik, io narodnemu je le tesen kotek odločen. Od vseučilišča ia viših tehniških šol se no more govoriti, ker jih za Slovenoo-še ni. m — P« jraei■ "j« luno, da ia'SI»vW« rn Gorilke« jo Hlab tolikrat zagotovljena on»kopravno»Ulov«n«kt>. ga jezika v aradaljah in lolah le na papirji, in da ja fte vedno le „ pilim .Jeaiderinm-" OledA pa, da ima iloveuiki narod ie valed djaa-•kega bilja od narave vlrjeno pravico lirjali, dagaaik-do v razvitji n|eg0Vdga narodnega ttivljenja ne zadržke; gledč, da ima pravieo lirjati od vlade, da ae mu narodnost io narodni |exik ohrani io foji;—gledč, da Slovenci plačujejo enake davke v denarji in v krvi, kakor dragi narodi, ia da imajo tedaj tudi pravieo vdeležsvati as ravno tako vseh kuriali jh> utrjenem načelo —„eoake teše, enake praviee;-—*ledč, da je bila ravnopravnoat slovenskega jezika že onelovauo izrečena in priznana od pvesviuega ocsarjs, ktoromu je slovenski narod vedno vdan; gloda tudi g It), ustanovnih poatav 21. dao-1807. 1. lagutovlja vsem narodom, in dosledno tudi alu-veuakemu, enakopravnost njih jezika v šulab, v uradih io v javuem življenji; gledč, da ni mogoče, da bi slovenski narod uapošno, duševno jn matcrijalno napredoval in i(0 im višo stopnjo omike In blagostanja povzdignil. dokler ga vežejo jeklene verigo tujega jezika v u-raaih in lolah; gledč ua vae to predlagajo podpiaani po predaodništvn vis- dež. zbora vis. o. k. vladi ta-la vprašanja: (Glej poalednji list -Dom.")-Dr. Tonkli, Dr. A hram, Ant. Ceme, Dr. Zigon, Andr. Marusit, Karol Polaj, Pagliaruezt. Državni zbor je pričel 17. t. m. po deželnih zborih pretrgano zbo-ruvsuje, ali prišlo je v prvo (135.) sejo le kakib 60 poalaneev, tako da še aklepati niso mogli; zatorej ao aaa»o ministri svojo predloge izročevali, n. pr. zastran izjemnega stanu v Pragi, in jplošoo dotične postave, 0 kteri smo v „I>". žo govorili. V naslednji 130. aeji je izročil miniateratva zaČ. predsednik, grof Taaffe, načrte poatav zastran brambe (redne,vojaščine), deielne brambe in črve vojske. V prvi aeji predložene stvari ao ae izročile odsekom v pretres. — Odseki, kterim je amanjkalo. kakega uda, ao se-dopolnili, Offled po uvela. Popil tabora nas je pripravil ta pot v veliko zadrego zaatraa prostora. Dobro je, da ni nič posebno važnega po sveta. Samo v Pragi vkljub izjemnemu stanu še vedno vro; vojaščina ima precej opraviti. — Na Španjekem ni moč še vedeU, kako natavo in vlado si Izvolijo, če jim undanji zmagovavca samih sebe ali kake vlade po svojem kopito ne uailifo I — Jezuiti in veliko druzih samostanov js odpravljenih. Odbor ^.Slov. Malice" je imel 15. t m., narodno polit, društvo „za hrambo narodnih pravic" pa 17. t. m. (prvo) aejo. Poanelek obravnav prihodnjič. Domači novinar. (Duhoveko-oeebske eprensembe). Č. g. Andr. Brezov -šček, koop. v itočinji gre za vikarja v Ravnico ; v Koči n j g. Jan. Lukežič, novomašnik; g. Ani Marega iz Št. Lovrenca pri Flumiželu za vik. na tforosini-ev otožna njegovo mesto Jan. Komar iz lašk. ŠL Petra; V Št. Peter laški novomašnik Franc AmaroUi; Mih- Viaintin za koop. v Oglej ; g. Leop. Vuk iz Batujhaazaj na a roje mesto v Sempaa. (Zarad vojaSkik vaj) sta prišla pretekli teden v Gorico g. lldcm. baron Marojlif in pod maršal baron Wetzler. [ O. Karol grof Coronini) c. k. namestnik Salo-burški je to dni v Gorici. Minister za bogočastje in uk je podelil eno izpraznjeno (jesikosL) učit. službo na c. k. gimnaziji v Gorici, tukajšnjemu snppl. g. FrancuSchedle u(Tiroljco). Dorsul Kara 21. okt. Metali. 67:40; narodno posojilo 02:40; London 116:10; adžjo Brobra 113:36; cckini 5:49. laOterljake številk«. V Gradcu 21. t m. 57, 59, Hi), t4, »O. Llalaka Dopia« noreli laili Ia krat odlogi.