t*' »S tllblA
Leto LXTV^ št. 129
Ljubljana, četrtek lL junija 19)1
Cena Din L-
Izhaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje ln praznike. — f«—r«»r< do SO netit ADin 2.—, do 100 vrst Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3.—, većji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. Inseratnl davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za Inozemstvo Din 25.—. Rokopisi ae na vraćaj-).
UREDNIŠTVO IN UPRAVNI6TVO LJUBLJANA« Knafljeva nliea it. 0
Telefon St. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126.
PODRD2NIOB:
MARIBOR, Grajski trg št. 8.   —---CELJE, Kocenova ulica 2. — Tel. 190«
NOVO MESTO. Ljubljanska c, teL st. 26.      JESENICE, Ob kolodvoru 10L   s* — Račun pri postnem Čekovnem zavodu v Ljubljani st. 10.35L,
Mednarodna
i 11
ančna konferenca
Ženevsko mnenje o znižanju vojnih dolgov — Akcija za sklicanje mednarodne finančne konference za rešitev gospodarskih problemov
( Ženeva, 11. junija. Nemška porodila, da Oe je v Cherquersu razpravljalo o sklica* nju mednarodne finančne konference, niso zbudila v Ženevi nobenega presenečenja. Ta »ačrt je obstojaj že pred meseci ter je pri* Sel dobivati konkretno obliko pri razgovo* rdh. ki so se v zadnjem mesecu vršili za kulisami sveta Društva narodov in evrop* skega odbora. Doslej je šlo samo za pre* vidno delo zbližanja. Podatki nemških fh stav o datumu in kraju te konference, pa se tukaj označujejo kot prezgodnji
Cilj, po katerem stremi I>rašrtvo naro* idov. bi bila mednarodna konfrenca, ki bi se bavila s končno rešitvijo vprašanja vojnih dolgov. Zaradi sistematičnega od* pora Zedinjenih držav so seveda vse želje v tem oziru prezgodnje. V enem svojih zadnjih govorov je ponovil predsednik Hoover, da njegova vlada tako dolgo ne "bo pričela talcih razgovorov, dokler Evro* pa. v resnici ne bo zmanjšaila oboroževa* nja. V krogih ženevskega tajništva Dni« Btva narodov obstoja mnenoe, da hoče hvashingtonska vlada pridobiti s tem, da
spravlja mednarodni finančni problem v ■zvezo z izidom razorožitvene konference, eno leto na času.
V teh razmerah se je od nemške strani Lansirala misel mednarodne konference z omejenim programom, ki naj bi ne načela vprašanja revizije Youngovega načrta, temveč se samo bavila z vprašanjem m o* Tatorija za gotov del nemških letnih pla» čiL V zvezi s tem je treba omeniti tudi predlog za mednarodno izmenjavo misli o vprašanju razdelitve zlata, ki je bil od strani Velike Ba-itanije m Italije zelo sim» patično sprejet.
Na ta način se je pojavila misel potre* be temeljitih finančnih in političnih raz* govorov. Število onih, ki so prišli do pre* pričanja, da predstavlja splošna in realna razprava boljšo metodo kakor razkroje* valna politika, ki se vodi od vstopa Nem* oije v Društvo narodov in ki mora končno voditi do revizijskega procesa, postaja vedno večje.
Kljub temu, da vsi ti načrti še niso 'jasni m da se zde zelo zapleteni, so po* s>tali po poseru v Chequersu aJctuekrri in se
Manjšinski institut v Jugoslaviji
Člani novega inštituta pri pravni fakulteti v Subotici bodo tudi zastopniki narodnih manjšin v Jugoslaviji
Subotica, 11. junija. O pripravah za ustanovitev manjšinskega instituta na tukajšnji pravni fakulteti se doznavaje naslednje podrobnosti:
Vlada je določila v letošnjem proračunu 100.000 Din za ta institut To je prva subvencija za manjšinski institut v naši državi. Institut je zamišljen kot ustanova, ločena od pravne fakultete, vendar pa pod njenim vplivom in nadzorstvom. Senat fakultete ima institut organizirati, izvoliti njegovo vodstvo m prve člane, potrjevati proračune in odobravati računske zaključke"!
Institut bo obstojal iz članov, ki so lahko tudi izven pravne fakultete. Za člane morejo biti izvoljene vse osebe, ki so zaslužile to s svojim delom ne glede na narodnost. Gotov del članov bo sprejet tudi Iz vrst manišin v Jugoslaviji. Cilji instituta so povsem znanstveni in nimajo niti v najmanjši meri služiti političnim namenom.
Manjšinski institut bo štel 50 rednih, 15 Častnih in 100 dopisuiočih članov, kakor
tudj nedoločeno število podpornikov. Reden član more postati vsak iugoslovenski državUan, ki se je izkazal v študiju manjšinskega vprašanja. Ti člani morajo biti izvoljeni od fakultetnega senata na predlog petih rednih članov. Prvih pet rednih članov bo volil senat iz svoje srede.
Načrt organizacijskega statuta določa kot nalogo instituta znanstveno in sistematično proučevanje manjšinskih vprašani glede na mednarodno m lastno pravo v zgodovinskem, sociološkem, statističnem, geografskem, gospodarskem, kulturnem in političnem pogledu, s posebnim ozirom na manjšine v Jugoslaviji in na slovanske manjšine v Inozemstvu. Pri izvajanju svoje naloge bo institut razdeljen v sekcije ter bo prirejal Javna predavanja, razprave in kongrese, nabavljal primemo literaturo in izdajal razna znanstvena dela v manjšinskem vprašanju.
Ker so vsa pripravljalna dela že končana, bo ustanovna seja manjšinskega instituta bržkone že v najkrajšem času.
Obsodbe pred
državnim sodiščem
Beograd, 11. junija. AA. Včeraj ob 16. je bila v državnem sodišču za zaščito dr» zave pod predsedstvom kasacijskega sod* sika dr. Rusimira Janko vida proglašena razsodba v procesu proti Jovanu Felnerjoi m tovarišem. Jovan Felner je obsojen za* radi dejanj, zagrešenih po čl. 1 točka 1, 2 in 4 zakona o zaščiti javne vaimosti in reda v državi in dejanj zoper čl. 307 kazen* skega zakona na 3 leta ječe in na pet let izgube državljanskih pravic; Stevan No* »rak zaradi dejanj po 61. 1, točka 1, 2 m 4 zakona o zaščiti javne varnosti in reda v 'državi in dejanj zoper čl. 307 kazenskega zakona na 3 leta ječe in pet let izgube dr» Savljanslcih pravic; Beia Fordon zaradi de* janj po čl. 1, točka 1, 2 m 4 zakona o za* Ščiti javne varnosti in reda v državi in de* janj zoper čl. 307 kazenskega zakona na eno leto strogega zapora; Slavko Todoro* vić zaradi dejanj po čl. 1, točka 1 in 2 za* kana o zaščiti javne varnosti in reda v dr* žavi na 3 leta ječe in pet let izgube držav« ljanskih pravic; Slavko Pešič zaradi dejanj po čl. 1, točka 1, 2 in 4 zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi in dejanj zoper čl. 307 kazenskega zakona na 2 leti ječe in pet let izgube državljanskih časti.
Vsi obtoženci so na podlagi čl. 310 in 314 kazensko*sodnega postopka obsojeni, da skupno povrnejo stroške sodnega po» stopika, ki so po čl. 309 v zvezd s čl. 313 proglašeni za neizterljive.
Na podlagi čl. 280 kazenskega postopka so bili oproščeni Rudolf Mriler, Kasta Pe* šič. Franjo EHinger, Steva Čušić in Ne* deljko Čelakovič.
Smrt angleškega astronoma
London, 11. junija. V torek ponoči je umrl v Bruslju znani angleški astronom William Feredic Dennig. Perm Ig je odkril pet kometov.
Kongres zveze
rpc	
131	i
Beograd, 11. junija. Glavna letna skupščina zveze j ugoslovenskih mest bo 20. t m. v Sarajevu. Pred tem se bo dne 13. t. m. vršila v Zagrebu seja poslovnega in nadzornega odbora zveze, na kateri bo« do razpravljali o predlogih za glavno skup* ščino. Tajniško poročilo je zelo izčrpno ter vsebuje podatke o vseh sklepih in ukre* pih, ki jih je zveza mest pod vzela zaradi u vel i a vi j en j a novega zakona o mestnih ob« čin ah.
Delna kriza v romunski vladi?
Bukarešta, 11. junija. Med ministrom za promet Valoovicijem in generalnim direktorjem železnic Jon esc om Je prišlo do kompetenčnega konflikta. V političnih krogih se govori, da bo ta konflikt do vedel do demisije prometnega ministra. V zvezi s tem izjavljajo v političnih krogih, da bo prišlo v kabineta do delne Izpremem.be, ki je postala potrebna zaradi Izida volitev.
Venizelos o grškem tiskovnem zakonu
Atene, 11. junija. AA. V torek je v razpravi o novem tiskovnem zakonu govoril v parlamentu predsednik vlade Venizelos. Braneč vladin predlog je dejal:
Prevelika svoboda tieka more biti ne* ugodna in škodljiva za državne interese. Scar so pokazali posebno Članki nekega ko* munističnega lista, loi je napadal naše so* sede. Proti temu se mora nastopiti. Novi -zakon prepoveduje napade na sosede in šefe njihovih držav. Tudi opozicijske stranke, ki vodijo isto zunanjo politiko kakor vlada, morajo uvideti, da i s vladno stališče upravičeno
Buren aplavz je pozdravil besede pred* vlade.
»za kulisami ženevskega tajništva Društva narodov živahno razpravljajo.
Socialne in politične nevarnosti, ki jih ■ima za posledico medna rodna gospodar* ska kriza, zlasti pa brezposelnost v Nem» čiji in Angliji, postavlja vprašanje razoro* ižitvene konference v ozadje in sili v ospredje kot resničen problem bližnje bo* dočnosti finančno in pol rti eno prilagodi* ttev obnove Nemčije reparacijskim plači* lom.
London, 11. junija. Briandova izjava v francoskem parlamentu, da je Youngov načrt neizipremenljiv, je naletela v >Daily Heralduc na ostro kritiko. List očita Brian-du, da se je kot pobudnik lokarnske pogoi-be in apostol evropske zveze ter sprare pridružil ekstremnim elementom, ter po-vdarja, da more njegova iTjjava biti samo povod za nove demonstracije v Nemčiji In za pridi—tisočev novih pristašev k Hitlerjevemu pokretu.
New York, 11. junija. Državni zakladni i,T" Mellon je aoo^i z parni kom »Maure-tania« odrpotoval v Anglijo, kjer bo ostal teden dni.
Sporazumevanje Vatikana s fašisti
Rim, 11. junija. AA. Najpetost med ka» tolisko cerkvijo in italijansko vlado se je včeraj nekoliko ublažila. Predsednik Ka* toiiške akcije, ki mu očitajo fašisti proti* režimsko projpagando.vje odstopil. Na dru* gi strani je pokicija aretirala 3 ose*>e. ki so osumljene, da so poškodovale sedež, katoliških društev. Vatikan zanika, da bi imela Katoliška akcija politične osi je, italijanska vlada je pa obljubila, da bo kaznovala pro* tikatoliške izgrednike.
Krvavi izgredi
v Nemčiji
Berlin, 11. jun.ija. V raznih mestih vrestfalskega industrijskega ozemlja, zlasti v Boohumu in Dortmundu, je prišlo zopet do srditih spopadov med narodnimi socialisti in komunisti. Več oseb je bilo ranjencih..
V Draždanih so komunisti demonstrirali pred ameriškim konzulatom ter vrgli skozi okno vec steklenic, v katerih so našli listke z napisi: »Doli z ameriškim merilnim imperijalizmom!«, »Za bratsko zvezo črnih in belih proletarcev!«, Doli s krvavo morita« justlco!«
Manheim, 11. junija, V komunističnem propagandnem pokretu proti novi zasilni odredbi je prišlo snoči v več okrajih mesta do spopadov med demonstranti in policijo. Demonstranti so v več ulicah zgradili barikade. V to svrho so raztrgali cestni tlak ter post- ai iz kamnitih koc in trotoar skth robnikov ovire. Policija je bila v več primerih prisiljena rabiti orožje, da je mogla razgnati demonstrante. Večina ulic v notranjem delu mesta je bila v temi, ker so demonstrant razbili svetiljke.
Rusko notranje posojilo
Moskva, 11. junija. Sovjetska vlada je razpisala notranje posojilo v visini 1600 milijonov zlatih rabljev, ki je največje od obstoja Sovjetske unije. Geslo propagande ca podpisovanje tega posotjila se glasi: »Rešite tretje odločilno leto petletnega načrta«. Za posoj-ilo se bodo izdajale 10 odstotne zakladnice, dobiček pa bo Izžreban. Sovjetska propaganda zahteva, naj delavci in nameščenci žrtvujejo za to posojilo tritedensko plačo. Strokovne organizacije naj bi izterjevale ta prispevek brez sile. Zakladnice morajo ostati v prihodnjih 10 letih nespremenljiva last sedanjih kupcev.
Borzna poročila.
LJUBLJANSKA BORZA.
Devize:    Amsterdam   22.745, Berlin ia415, Bruselj 7.875,   Budimpešta 8.8767, Curih 1095.3—1098.3 (1096.5), Dunaj 793.14 — 796 (794.64),   London 274.57 — 27537 (274.97),   Newyork 56.31 — 56.51 (56.41), Pariz 221.28, Praga 167.43, Trst 295.77. INOZEMSKE BORK. Curih.   Beograd 9.12,   Pariz 20.1725, London 25.07,   Newyork 515.325, Bruselj 71.80, Milan 26.98, Madrid 51.50, Amsterdam 207-35, Berlin 122.29, Dunaj 72.45, Sofija 3.735, Praga 15-365, Varšava 57.80 Budimpešta 9045, Bukarešta 3.07,
Zunanji rak ozdravljiv
Svetovne avtoritete priznavajo Poljšakovo mažo proti raku — Kapitalisti Ze ponujajo Poljšaku milijone
Dunaj, 8. junija.
Zdravniška znanost se bavi že desetletja z intenzivnimi poskusi zdravljenja raka. Nešteto je metod, ki so se pojavile in zopet zatonile v pozabljenje. Važnejših metod je menda okrog- 30. Ali vse nade, ki so jih imeli ubogi bolniki, so se izjalovile. — Zato pa se bavi veda zadnja leta toliko intenzivneje, da bi prišla do metode, ki bi jo rezultati opravičili. Ogromne so že svote, ki so bile porabljene za poskuse, in nagrade so razpisane v velikih zneskih.
Baš zadnje dni pa je zavladala v znanstvenem svetu velika razburjenost, kajti zdravniške kapacitete prvega reda so oznanile trpečemu človeštvu, da je najdeno za zdaj vsaj za zunanjega raka prav gotovo sredstvo, ki res zagotavlja ozdravljenje, in sicer ne samo za raka, temveč tudi za sar-komo in melanosarkomo. — In kot iznajdi-telja mazila za taka skoroda čudežna ozdravljenja imenujejo svetovne kapacitete brez zavisti in omalovaževanja ... lajika, slovenskega učitelja Alozija Poljšaka, zaradi katerega je bilo pred leti v Jugoslaviji toliko razburjanja.
Imel je doma mnogo pristašev, še več pa sovražnikov, toda sovražniki so zmagali. Poljšak je šel s svojim mazilom v tujino, dal ga je na razpolago znamenitim specijalistom, slovečim raziskovalcem, a sam ni »mazačil«, — kar mu zdaj štejejo v zaslugo in čast. Znani svetovni specijalisti in raziskovalci so skoraj dve leti preizkušali Poljšakovo mazilo, ali bolje: mazila, ker jih je več za razne stadije bolezni, — in zdaj prihajajo na dan z izjavami, poročili, predavanji, spričevali, ki pomenijo popolno Poljšakovo zmago na celi črti. — Zdaj je njegovo zdravilo že v registraciji na podlagi spričeval in priznanj nekolikih svetovnih veščakov, avstrijska vlada je vso stvar tudi denarno že podprla, in zdaj so na razpolago kapitalisti, ki
ponujajo milijone šilingov in dolarjev za zmagoslavno pot Poljsakovega mazila po vsem sveto. To ni zadoščenje samo njemu, temveč vsem tistim slovenskim zdravnikom, ki so že par let pred svetovnimi kapacitetami imeli o Poljšakovem zdravilu dobro mnenje in so radi tega imeli celo neprijetnosti.
Najprej bo na Dunaju ustanovljen velik moderen sanatorij, kamor se bodo hodili učit te metode in načina uporabe Poljša-kovega mazila tudi vsi njegovi sovražniki v domovini in s tem potrdili znano staro pravilo: Nemo propheta in patri a! — Tujina šele je morala govoriti svojo odločujočo besedo...
Uspehi, ki so jih dosegli srednjeevropski veščaki s Poljšakovo mažo, so bili tako presenetljivi, da je znani specijalist prof. dr. Bernhard Ascher na Dunaju med prvimi začel javno govoriti, predavati in pisati o Poljšaku in njegovem zdravilu, kajti imel je med svojimi primeri pokazati kaj kolo-salnega. — Jeseni lanskega leta je doktor Ascher priobčil v berlinskem strokovnem listu: »Zeitschrift fiir Krebsforschung« več razprav, ki so epohalnega pomena za trpeče človeštvo. V novemberski številki je priobčil razpravo: »Chemische Behandlung ausserer Carcinomec, v kateri je brez ovinkov povedal,
da uporablja ie poldrago leto sredstvo, ki mu ga je dal na razpolago lajik, slovenski učitelj Alojzij Poljšak.
Dr. Ascher piše med drugim:
»Kežni rak se s tem sredstvom skoraj sigurno (nahezu mit Sicherheit) ozdravi, in to celo v primerih, ki so jih leta m leta obsevali ali operirali. V enem primeru Je bil ozdravljen celo melanosarkom na peti, ko je bila že izrečena potreba — amputacije noge. Tudi kot jajce velik sarkom na očesu je bil ozdravljen, ki Je le poldrugo leto brez recidive ln potrjen na kliniki prof. Eiselberga. Tudi na očesni kliniki prof. Sachsa sta bila ozdravljena dva raka na očesni veki (LId), In sicer v levem in desnem kotu, kjer bi bila operacija silno te-
žavna in ozdravljena sta bila v nekaj   tedrrih.   Ta   metoda   se   more s polnim uspehom rabiti pri raku na ustnicah, na zunanjih spolovilih, na neprestanem raku bezgavke ali mozgovne  žieze  (Lvmphdruse), pa tudi pri sarkomu v mehkih delih In kosteh, posebno na rokah in nogah. Ta razprava prof. Ascherja   je zbudila ogromno senzacijo, in takoj so se oglašali zdravniki iz najrazličnejših krajev.
Na nekem predavanju prof. Ascherja se je v diskusiji oglasil tudi prof. dx. Rlese. o čemer poroča isti berlinski list na str. 692, hi ki pravi med drugim:
On je imel doslej 13 primerov, ki Jih je zdravil po Poljšakovi metodi, vse z uspehom, kar je bistologiški podprl in ponazoril. Kar je ta zdravnik tu povedal Ln pokazal, je bito docela v okviru   senzacij,    ki jih Je že prof. Ascher razodel. Kogar zanima ta razveseljiva novost za nesrečne bolnike, naj čita berlinski strokovni list
Ker se časnikarji zanimamo sploh za vsako novost, posebno za eenzacioonalne novice, sam se zanimal tudi jaz. toliko 'bolj, ker je Poljšak naš rojak in na Dunajn član »Slovenskega krožka«, ali kar sem videl na svoje lastne oči, me je navdalo s ponosom. Da sem čestital Poljšaku na tej ogromni iznajdbi za najbolj trpeče človeštvo m na tako sijajni smagi, je umevno samo po sebi. fcn danes ne morem več bradati svojega peresa, da ne poročam v domovino o veliki slavi našega rojaka v — tujini. Pripominjam, da je Poljšak sila skromen mož m da se prav nič ne jezi na vse tiste šikane, ki jm je btl deležen v domovini.
Zadnje dni pa fle postal Poljšak pravi junak dneva. Vse časopisje Evrope se bavi z njegovim sredstvom ln slavi odrešenje, ki ga je pjrinesel trpečemu človeštva neznaten slovenski lajik, nčitelj Alojzij Poli-šaik. Tudi iz Slovenije že prihajajo čestitke.
široko znan vesčak, primarij Rndotfove bolnice na Dunaju, profesor dr. Kari F u rike je imel namreč pretekli petek v okvirju >For>tbikhings.kurse fGr Aerzte< predavanje o raku v splošnem in potem o Poljšakovi metodi. — Ko je namreč prof. Fun-ke obdelal kakih 20 metod in jih kar na kratko odpravil, — se je oddahnil in začel bolj priprosto pripovedovati o čudežni >žavbi« slovenskega učitelja Poljšaka (Bistvene podatke iz tega predavanja smo objavili v torek. Op. ured.).
Proti koncu svojega zanimivega predavanja je prof. Funke izrazil nado, da bo mogel v kratkem v lastnem zavodu uporabljati to metodo v eksaktnejši in Sirfti oblik L
Ali sledilo je Se večje iznenađenje: Prof.. Funke je začel kazati žive dokaze Poljšakovib ozdravljenj.
Prihajali so ljudje obojega spola, ki so imeli n. pr. že čisto lep — nos, skoraj ni bilo poznati, da bi bila tu kdaj kaka bolezen... stV, slike so pokazale, kakšen je bil ta nos pred pol letom, pred četrt letom ... Primeri raka na vratu, na prsih, na ženskih prsih so bili videti na slikah strašni, a tu so stali srečni ozdravljen ci, ki se jim že ni nič več poznalo, da jih Je razjedal rak. Na razpolago je bilo čez 50 diapozitivov ozdravljenih ljudi, ki jih niso mogli tu pokazati, ker so razkropljeni po vsem svetu. Med navzočimi pa sta bila dva povsem ozdravljena sarkoma m en melanosarkom. četrt; melanosarkom, ki se je bil po operaciji ponovil, je bil tu lepo ozdravljen, — ali ta se nI hotel pokazati.
Seveda je tako predavanje, ponazorjeno z živimi dokazi in tolikimi slikami, vzbudilo na Dunaju veliko senzacijo. Vsi Časopisi so priobčili že drugo jutro več ali manj obširna poročila, ln tudi telegraf in telefon sta imela vso noč obilo posla. Tako je šla čez noč po svetu zaslužena slava našega ožjega rojaka Poljšaka A. G.
Čudovito osvežilo za poleti!
Kadar je vročina in prah, je kar potrebno, da si umijete glavo z Elida Shampoo* no m. To Vas os ve* ži in Vam ohrani lase lepe    in zdravel
Vsak teden po enkrat si umijte glavo!
Stran 2
»8COTEN8SI N'A"ROD<, đne it JortJ* tSttt
Ste«. rJ9
Obrtovanje brez obr
pravice
Iz poročila zboraiteega tajnika g. dr. Pretnarja
seji zbornice za TOI
na ple-
Izvrševanje obrta brat obrtnega liste ali koncesijske listine je prepovedano in kaznivo, kaznivo pa je tudi prikrivanje takega obrtovanja. Kljub tem predpisom se je obrtovanje brez obrtne pravice ali takozvano šušmarstvo izredno razpaslo. To gospodarsko zlo je v časih sedanje težke gospodarske krize tem hujše, ker primanjkuje dela m ker postajajo davčna m druga javna bremena vedno občutnejsa. Pritožbe so tem glasnejše in številnejše, ker ta nelegalna konkurenca pritiska v največji meri ravno na gospodarsko šibkejše sloje obrtništva.
Zbornica za TOI in razne obrtniške in trgovske organizacije so postale merodaj-nim oblastvom že nešteto spomenic, ovadb in pritožb proti šušmarstvu in izšle so okrožnice banske uprave podrejenim obrtnim oblastvom, da postopajo čim strožje. Ponekod je bil uspeh teh okrožnic tudi viden, toda v zadnjem času se pritožbe zopet množe.
Najpogostejše je neprikrito susmarstvo peodincev, ki se bavi jo z obrtnimi opravili v svojem prostem času poleg svojega glavnega poklica, ali pa celo tako, da jim je ta nedovoljeni posel naravnost glavni vir dohodkov. Najhuje trpe radi njihove nelegalne konkurence krojači, Šivilje in Čevljarji. Mnogo jih je v stavbarski, mizarski, sodarski, kolarski, sedlarski, kovinarski, elektrotehnični in slikarski stroki. Številne so pritožbe mesarjev proti >§pe-harjemc v mariborskem okolišu, povsod po deželi pa, proti klanju in prodaji mesa, kjer ne more biti govora o klanju v sili. Gostilničarstvu delajo veliko škodo številni vinotoči, ki točijo preko določene ure, prodajajo jestvine ter vzdržujejo godbo in zabavo pozno v noč. Tudi industrija bo pritožuje. V zadnjem času prihajajo namreč pritožbe iz vrst opekarn a rje v proti onim, ki na Podravju izdelujejo opeko ne samo za lastno potrebo, temveč tudi za prodajo.
Poznamo pa še drugo vrsto neupravičenega obrtovanja, ki je prav tako škodljivo, a dela bolj na veliko. To se skriva za razne družbe z omejeno zavezo, gospodarske zadruge, fingirane filijalke in navidezno tovarniški obseg obratovanja.
Oseba, ki radi nezadostne usposobljenosti ne more prijaviti obrta ali dobiti koncesije, ustanovi družbo z o. z. in prijavi slamnatega moža za namestnika, da pride na ta način preko družbe do obrtne pravice. Značilen je sledeči primer: Podjetnik, proti kateremu so se Čule ponovne pritožbe radi neupravičenega izvrševanja stavbarstva, je ustanovil družbo z omejeno zavezo, toda tako, da je bila družabni ca žena z deležem 10.000 Din, drugi družabnik je bil usposobljen namestnik z deležem 400 Din. Ustanovitelj sam ni bil družabnik in torej ni odgovarjal niti za obveznost družbe niti napram obrtni oblasti, dejansko pa je bil očividno on sam gospodar v podjetju. Kako bi gradil?.^ ika družba in kakšno finančno jamstvo ?i nudila s svojim kapitalom 10.000 Din za svoje obveznosti, si lahko vsak predstavlja.
Neka zadruga z o. z. je imela v svojih pravilih določbo, po katerih je mogla izvrševati celo vrsto produkcijskih obrtov. Došle so pritožbe proti raznim osebam, a ovadeni so se zagovarjali da so člani omenjene zadruge, ki jih je krila in prejemala procente od zaslužkov.
Za kritje šušmarstva se mnogi radi poslužujejo podružnic. Neusposobljeni interesent se dogovori z imetnikom kakega na usposobljenost vezanega obrta, do odpre podružnico, prijavi osebo, ki sama še ne
more dobiti obrtne pravice, za vajenca ali pomočnika in mu tako omogoči pod firmo podružnice nemoteno obrtovanje na svojo roko brez obrtnega lista.
Tudi prijava tovarniškega obrta, sa katerega se po obrtnem redu ne zahteva dokaz usposobljenosti, se često uporablja za kritje neupravičenega izvrševanja rokodelskega obrta. Take primere srečamo pogosto v mizarski, konfekcijski, Čevljarski m slaščičarski stroki.
Da se nelegalno obratovanje vrši t tolikem obsegu, je večkrat krivo premilo kaznovanje obrtnih prestopkov. Kazni po 100 do 200 Din v primerih, ko je kaznovani zaslužil z nedovoljenim obrtovanjem deset-tisoce, gotovo ne vplivajo poboljševalno. Tudi se premalo uporablja kazen s zaplembo orodja. Čujejo se pritožbe obrtnih zadrug, ki vlagajo ovadbe proti šušmarjem, da se te ovadbe često ne jemljejo dovolj resno. Obziri na socijalni položaj ovadenca gredo velikokrat predaleč, kar gotovo ni v skladu z namenom obrtnega zakona.
Zelo preseneča tudi praksa nekaterih obrtnih oblastev, da smatrajo kot postranska domača opravila kratkomalo vsa rokodelska dela, ki jih opravlja kaka oseba brez pomožnega osobja postransko v svojem prostem času. Tako je n. pr. neko sre-sko načelstvo smatralo za dopustno, da izvršuje železničarski delavec v svojem prostem času mizarska dela za razne stranke. Če bi si tako naziranje osvojila ostala obrtna oblastva, potem kmalu sploh ne bomo več poznali šušmarstva. V tem primeru bo velikemu številu obrtnikov kazalo, da označijo kot svoj glavni poklic kmetijstvo ali službo v tovarni ali pri kakem državnem ali smoupravnem uradu ali podjetju. Po končani službi jim bo na podlagi omenjene razlage obrtnih predpisov dovoljeno izvrševati rokodelska dela brez obrtne prijave, brez odobritve delavnice in brez plačila davkov. Na tem mestu bi bilo omeniti osobito Preknrirje, kjer velika večina obrtnikov dela manj v delavnici kakor pa na polju ali kot sezonski šumarski ali tovarniški delavci.
Freiib->raina je tudi prcksa pri razlagi določb, kaj je smatrati za poljedeLka postranska oo? ina opravila. Smatra se, da klanje živine na kmetih in prodaja mesa na drobno s strani živinorejcev ne vezana na pogoj, da se kolje v sili, t j. radi poškodbe ali obolelosti živali. Dopuščata se klanje in prodaja mesa tudi, *-e lastnik trdi, da živine ne more povoljno prodati. Tako klanje se je že tako razmnožilo, da mesar ne more več izhajati in jasno je, da prav tako tudi ne more plačevati živine po dobrih cenah. Še hujši so seveda špeharji, ki uvažajo in koljejo prašiče iz krajev izven banovine, a s tem ne ubijajo samo mesarja, temveč tudi domačega Kmeta, ker ta ne more prodati domaČih prašičev.
Popustlijvo postopanje proti šušmarjem na kmetih se utemeljuje tudi s tem, da bi kmet trpel nepotrebne stroške in imel velike neprilike, ako bi moral dati vsako popravilo ali malenkostno novo delo izkluč-no samo poklicnemu obrtniku, ki stanuje često precej daleč proč.
K temu naziranju pripomnimo, da je v škodo kmetu samemu. Naše kmetije so le redko tako velike, da bi mogle preživljati več kot enega potomca gospodarja, vsi osta-I li otroci pa morajo od doma. Večina jih sre '• v obrt. Če uničimo s pripuščanjem Šušmarstva na deželi obstoj podeželskega obrtništva, pa onemogočimo velikemu številu kmečkih mladeničev in deklet ekzistenco v obrtnem poklicu.
Nov cestao-poOcijski red
v Ljubljani
Osnutek, o katerem bodo končnoveljavno sklepali
pristofni tHlsi^M
Od mature pod operacijski nož
Ljubljana, 11. junija. Da v šoli koga nenadoma napade kruta bolezen, je čisto vsakdanje, saj so šolske sobe kar na gosto nabasane s cvekovimi bacili, da je bolezen prav za prav neizogibna. Popolnoma drugače je pa pri maturi, ko maturandi bacile uduše s temeljito pripravo. Vsak želi, da bi maturo imel čim prej za seboj, in vsak bi bil rad prvi na vrsti, zato pa najmanjša bolezen pomeni za vsakega pravo nesrečo im podaljšanje neznosnih muk in prenapornega duševnega dela
Nad žensko učiteljišče v Ljubljani je pa letos prišla nesreča in včeraj so morali odpeljati kar dve matu ran tin ji v bolnico. Gospodične so imele v torek In včeraj že nastope, v (ponedeljek se pa prične ie uot-mena matura. Gospodična Lidija šontjurc iz Hrastnika, ki je med najboljšimi kandidat in j a m:, se je že med pismeno maturo počutila slabo, včeraj je pa zdravnik kon-statiral vnetje slepiča in zahteval, da mora takoj v bolnico k operaciji. Kandidati-nja je bila seveda obupana, vendar pa dobra učenka ni izgubila poguma Prosila je, če bi smela delati takoj tndi na trn eni topit Ker še nI prišel lz Beograda predsednik komisije, je bilo seveda popolnoma nemogoče, sploh je pa težko prestavljati maturo tudi tedaj, če je predsedndk navzoč.
Včeraj je bila gospodična Lidija dopoldne že prav slaba ln potrta, saj je vedela, da ji preti smrt, če ne gre k operaciji, oslabela je pa popolnoma tudi sarsdi strahu, da bo morala delati izpit šele jeseni kot rekonvaleecentlka po teflki operserjl. K sreči je prišel iz Beograda predsednik komisije g. Aleksander Malic, načelnik ministrstva prosvete v pokoja. Gospod je star, odličen pedagog, namreč pravi pedagog, ki ima arce bi * phslttn vstaja mjadioo.
Takoj je napravil izjemo in dovolil težko bolni kandidatinji delati maturo, ki jo je napravila z izvrstnim uspehom, nato se je pa takoj odpeljala v splošno bolnico, kjer je bila danes operirana Abiturijentka je prestala operacijo prav tako dobro kakor maturo, zato pa mladi učiteljici prav prisrčno čestitamo in ji želimo naglo okrevanje ter lepe počitnice.
Prav tako slaba se je pa že dalje časa počutila tudi maturantka gdč. Minjam Ci-zelj iz Kamnika, hči pokojnega profesorja na učiteljišču. Včeraj dopoldne ji je bik> tako slabo, da zjutraj ni mogla k nastopu, opoldne je bila pa bolezen že tako huda, da so jo morali z rešilnim vozom odpeljati v bolnico.
Predsednik komisije, ministrski načelnik g. Malic je s svojim vzglednim delom takorekoč redil življenje mladi, talentirani bodoči vzgojiteljici, ki bi bila gotovo težko prestala operacijo pod vtisom zamujene mature. Načelnik g. MaMč zaskrii za svojo človekoljubnost javno pohvalo, svojim kolegom naj bi bil na sa vaor.
Brezposelnost
v dravski banovini
LfobUsns, 11. junija.
Kljub hud; gospodarski krizi, katere posledica je v glavnem brezposelnost, Je Ste-vilo brezposeJrHh v dravski banovini zadnje čase spričo naraščajoče gradbene in stavbne sezone precej nazadovalo in je splošen položaj glede brezposelnosti koli-kar toliko povsijen. Dočim je bilo v LJubljani pozimi okrog 1500 brezposelnih, je že prejšnji mesec njih Itevflo padlo na 800, pr$ državni borni dela Jih pa imajo v evidenci še vodno okrog 800.
Precej večja brezposelnost vfoda v Maribom. kjer je 930 brezposelnih, v Celju 710, v murski Soboti okrog 200 itd. Državna borza tfela Je protekli teden odpravim t Jnžoo Srbijo okrog 130 Slovencev,
večinoma primorskih beguncev, in sicer 40 iz Ljubljane ter 50 iz Celja. Delo so dobili v rudniku Bare. Prihodnji teden posije borza dela tudi večje število zidarjev ln tesarjev v južno Srbijo, kjer bo neki podjetnik gradil več lesenih stavb. Zanimivo je, da nekvalificirano delavstvo skoraj ie lažje dobi delo kakor kvalificirano. Zlasti težko je zaposliti kovinske in usnjarske delavce, ker vlada v teh industrijah težka kriza.
Priprave za IX. vsesokolski zlet
Priprave sa IX. vsesokolski zlet, ki bo prihodnjo leto v Pragi v proslavo 100-letni-ce rojstva dr. Miroslava Tyrša ob udeležbi jugoslovenskega sokolstva, vodijo zletno predsedstvo, izvršilni odbor in slavnostni zletni odbor. Ta odbor je najširši in se je sestal prvič v Pragi v ponedeljek v dvorani Tvrševega doma. častni podpredsedniki tega odbora so staroste slovanskih sokolskih zvez E. Gangl, grof Zamovski in dr. Giža-rfv; v slavnostnem odboru je tudi Tvrševa vdova Renata. Slavnostni zletni odbor je odobril poročila o tem, kar je bilo doslej narejeno. Načelnik A. Heller je izjavil, da so zbrane za vsesokolski zlet najboljše telovadne moči in da je bil tudi v godbenem pogledu dosežen velik napredek.
Zlet bo trajal ves mesec, začne se 5. junija in konča 6- julija s povorko članstva po praških ulicah in z javno telovadbo na zle-tišču. Prosvetar A. Krejči je opozarjal na idejo IX. vseokolskega zleta, ki je obsežena že v nazivu >Zlet dr. Miroslava Tyrša<. V zvezi z zletom bodo izdana zbrana Tvrševa dela in sicer glavni del že pred zletom. O stavbah na zletišČu je poročal ing. Petru. Na Strahovu bosta zgrajena dva manjša stadiona in zletišče samo. Prostora bo na tribunah za 145.000 gledalcev. Na telo-vadišču bo prostora za 15.000 telovadcev. Stroški za stavbe in ureditev zletišča bodo približno za 1 milijon Kč večji, kakor so bili leta 1926. Vsi zletni stroški so prera-čunjeni na 16,992.800 Kč. Dohodki naj bi znašali 13,390.400 Kč tako, da bi znašal primanjkljaj 2 in pol milijona. Primanjkljaj se bo kril z zletnim davkom članstva, ki bo znašal 3,353.000 Kč in ■ prodajo znakov, ki naj bi vrgla 3 milijone tako, da bi ostalo Še 3 in pol milijona čistega-
_ Sokolskemn domu v Šiški položimo
v nedeljo, dne 14. junija t. 1. temeljni kamen. Pred slovesnostjo se vrši povorka po šiški. Sokolsko članstvo in narodne noše se zbirajo ob pol 10. uri na telovadišču na slavnostni sprevod. Ob 10. uri krene povorka po sledečih ulicah: iz teJovadišča v Podjunsko, Černatovo, Kavškovo, Jerneje-vo in Medvedovo po Frankopanski ulici na Celovško cesto po kateri se pomika zopet nazaj na telovadišče. Slovesno polaganje temeljnega kamna bo točno ob ll. uri dopoldne. Popoldne javna telovadba in veselica. V slučaju dežja se prireditev preloži na poznejši čas. Odbor. ■
Iz policijske kronike
Ljubljana, 11. junija. Danes je bila na policiji cela kopica poročil in prijav o karambolib, pretepih, tatvinah itd. Krvav pretep z žalostnim koncem je bil v Žižki. Na Hermesovo igrišče je prišel snoči okrog 18. posestnik Valentin Prešeren, da bi odpeljal voziček nakošene trave domov. Nenadoma je opazil, da teče proti njemu 28 letni brezposelni rudar serbec s kamnom v roki. Prešeren je začel klicati na pomoč, istočasno se je pa pripeljal na kolesu in s koso v roki njegov sin Stanko. Serbec je za hip postal, takoj nato je pa začel metati kamenje v Prešerna. Stanko je skočil proti serbcu in ga s koso parkrat oplazil po hrbtu. Serbec se pa ni pustil ugnati, znova je začel pobirati kamenje ter ga lučati v oba Prešerna Stanko jo je znova ubral za njim, začela sta se ruvati, med prepirom je pa Prešeren šerb-ca tako močno oplazil s koso, da mu je prerezal desno roko od lakta do zapestja šenbec je stekel na železniški nasip, zaradi velike izgube krvi se je pa onesvestil. Morali so ga z rešilnim avtom prepeljat: v bolnico.
Včeraj je bil dan karambolov. Na drugem mestu poročamo o karambola dveh tramvajev pred »Evropo«. Kakor se je naknadno ugotovilo, sta bili pri karambolu nekoliko poškodovani posestnikova hčerka Ivana Končanova iz Horjula, ki je dobila krvno podplutbo pod očesom, ter posestni-ca Apolonija žakl iz Horjula. Obema se je tudi razbilo vec jajc, ki sta jih nesli na trg.
Na Celovški cesti pred hišo 78 se je tramvaj št. 19, ki ga je upravljal Ivan Co-kerj, zaletel v voziček Mihe Koklja Konj se je namreč splašil in skočil tik pred tramvajem na progo. Tramvaj je bil nekoliko poškodovan, zaradi sunka je pa tudi konj padel ln se precej pobil. — Tretji karambol je bO na šmartraski cesti, kjer je podporočnik Bogdan Tomič z motociklom podrl kolesarja Antona Jeriča, ga precej poškodoval bi mu povzročil 150 Din škode.
PoHefjl je bila prijavljenla tudi večja tatvina Pekovski pomočnik Ivan Skofic je bil pretekle dni na velesejma v vinskem paviljonu g. Bona. Tam mu je nekdo izmaknil aktovko, v kateri je Imel okrog «0 UuuJUMl not ter pet večjih glasbenih del, vse skupaj v vrednosti 3000 Dm. Note so bile last glasbenega društva Zarja — Anton Fnčka, prodajalec brusnih kamnov, je prijavil, da mu je nekdo v času od 21. maja do 9. junija ukradel okrog 20 brusnih kamnov v vrednosti 400 Din Is kleti gostilne TlSler ▼ KolodvorsM nltei S4. — Tapetniškemu mojstru Efconn Zakrajeku je nekdo danes ponoči z dvorišča stanovanja v Idobrjanski ulici 49 v Mostah odpeljal 1000 Din vredno kolo.
Pristopajte k Vodnikovi družbi
Q Vošnj* na kolesih (biciklu). Splošna določila.
S kolesom se smejo voski le tist5, ki so ▼oinje zadostno vošči as Is po cestnem ti« ru. Prepovedana je vožnja po peSpotib, hodnikih, sprehajališčih, med nasadi in sploh povsod4 tam, kjer je tudi voznikom prepovedano. Tudi se javne ulice, ceste in trgi ne smejo rabiti za dirkanje in vajo v ■vožnji.
Oprema koles.
Vsako kolo mora imeti zavorno pripra*
vo in zvonilo.
Od mraka do zore ali v hudi megli mo» ra imeti vsako kolo Luč, vidno spredaj in sedaj, ah pa luč, vidno samo spredaj, in za« daj pripravo 6 površino, ki reflektira rde« čo luč.
Vozna brzina.
Kolesar mora voziti počas;, to je kakor sme v malem diru voziti prevoznik. Nagla vožnja t. j. nad 15 km na uro, je sploh pre« povedana
Prav počasi, t. j. tako. da ga pešec lah« ko dohaja, mora kolesaT voziti v ozkih uti* cah, na ovinkih in krizpotih, posebno te* daj, kadar se po ulicah in cestah pomikajo sprevodi, cerkveni obhodi ali se zbira mno* go ljudstva. In sploh povsod, kjer bi na* gla vožnja pomenila nevarnost za življenje oseb aH imetja.
Oglbanje in prehitevanje kolesarjev.
Kolesarji sc morajo držati vedno done strani ceste ter se ogibati vedno na desno, prehitevati pa na levo, ako ie prehitevanje sploh mogoče, ne da bi se moti! promet
Na ovinkih in križootih ter pri prehitevanju mora kolesar še posebno paziti na pešce, jezdne konje in vprežne žfvafl ter jih z zvoncem pravočasno opozarjati nt svoj prihod.
Na križiščih morajo kolesarji smer vožnje označit' z roko.
Tudi ako je kolesarju srečati vpreoene vozove ali jahače, dolžan je paziti na ži» vino in se je ogibati. Ako opazi, da se živina plaši ali kadar voznik da znamenje, da se je bati plašenja, tedaj mora takoj stopiti s kolesa.
Enako mora stopiti s kolesa ruda pred izhodom iz hš$ aK pa z zemljišč in pred stopom vanje.
Osi banje pešcev.
Pešci se moraro kolesarjem sa voznem
tiru umakniti takisto, kakor kakemu drugemu vozilu.
Posebno nadzorstvo varstvenih organov.
Vsak kolesar se mora brezpogojno pokoravati varstvenim organom, ako le ti a povzdignjeno roko zahtevajo, da naj skoči $ kolesa. Vsak ustavljen kolesar, ki ne more s potnim listom, izkaznico, delavsko knjižico itd. izkazati svoje osebe, je dolžan z varstvenimi organi iti s kolesom k ura-
Vzrok
Drama v štirih dejanjih (6 slikah). Nemški spisal  Leonhard Frank,   poslovenil C. D.
Snoči smo se seznanili z resnično zani* m ivi m dramatikom. Brank Lenart je napi* sal dramo, ki je realistično simbolična in ne le strastno borbena, nego brezobzirno, prepričevalno naskakovama na vso sodobno etsko in socialno mlakužo, v kateri ži* vimo. Frank obsoja ves živi j enaki zistem ter v silnih, močno teatralnih slikah doka* zuje, da bi se bilo nujno treba do temelja preorientirati prav v vsem, kar iz tope na« vade suženjsko prenašamo.
Izhajajoč s točke, da je kriva pedago* gika, ki vcepi učencu čut manjvrednosti, da se v samozavesti hi energiji po plrctkem in sirovem učitelju ohromeli človek ne more več dvigniti, prehaja Frank na oek> vrsto človeških institucij, ki so prav tako potrebne radikalne reforme. Predvsem se* veda socialne razmere, ki jih dela peščica kapitalistov neznosne ogromni večini človeštva. Osemletni učenec Leiner je moral že v osnovni šoli občutiti bridko poniža* nje, ker je bil siromak bednih staršev. Te* ga občutka se ni rešil nikoli več. Dasi jo pisatelj, novinar, celo pesnik, ne mere iz moreče zavesti, da je revež, ka mu je po* lomil krila za energičen polet njegov nek* danji učitelj, ker je bfl beraček, vedno la* čen in slaboten.
Po 22 letih poišče Leiner tega svojega učitelja in je priča, da se ni učitelj v svoji omejeni pedantnosti, v svojem psihoio* Škem analfabetstvu prav nič izpremenil, nego je v svoji kruti domišljavosti ostal isti rab olj plahih učenčScov revčkov, glad« nih in jecljajočih kakor nekdaj on. In uči* tel j a zadavi! Prestrasno je, da gledalec ne more ugovarjati temu zločinu, ki je le končni obračun z beštijo: ta učitelj je res sam kriv svoje nasilne smrti.
A Leiner nikakor ni prišel z namenom, da bi moril. Ne, prišel je z gorečo željo, da po 22 letih razodene nekdanjemu svojemu učitelju, kako usodno gs je nekdaj moralno ubijal, in v pričakovanju, da se mu učitelj opraviči ter mu s tem vrne za* trto samozavest in zatrto energijo. Leiner pa doživi prav nasprotna Živčno bolan, v občutljivosti prenapet, postane Leiner ne* hote in nevede morilec.
Pa ga zapro in obsodijo na smrt: ob* glavioo ga. Tu doživljamo prizore, ki ka* žejo gnilobo justice, površnost, plitkost in omejenost sodstva, nezanesljivost hi celo sadizem porodništva, nečloveško grozo smrtne kazni, ki se izvršuje večinoma že na poblaznelih nesrečnikih, ki jih puste na cedilu celo nesposobni in zločinsko po-
du, kjer mora, če ie treba, v varstvo kazenskega zneska zastaviti kolo.
Vožnja več oseb na enem kolesu.
Vožnja več oseb na enem kolesu je prepovedana.
Prepovedane so tudi vožnje s prostimi rokami, vzdigovanje nog od pedalov ln obešanje aJ4 privezovanje na druga vozila,
D) Električna cestna Železnica,
Prehod čez progo električne cestne železnice.
če se bliža voz električne cestne železnice, ne sme nihče prekoračiti proge. Enako je prepovedano po prosi hoditi (vzdolž proge).
Občinstvo, ki pričakuje na postajališčih prihod voza, mora stati na hcdniku( ali v postajni hišici), nfkjer pa ne sme ovirat! rednega prometa.
Prenatrpanle voz.
V vozovih cestne električne železnice se sme prevažati samo ono število potnikov, ki ga je odobrilo oblastvo.
Kadar je vozilo popolnoma zasedeno razobesi voznik napis: »Zasedeno« ter- ne dovoli nikornuT vstopa. Zlasti ne sme nihče stati na stopnicah voza. Sprevodnik !o odgovoren za strogo izvajanje teh določil. Vstop In Izstop med vožnjo.
Mod vožnjo je prepovedano vzpeti so na voz ali skočiti.
Postajanje na križiščih Ltd.
Vozovi cestne eiektr. železnice sc ne smejo ustavljati na križiščih in sploh n* mestih, kjer bi ovirali promet
Izogfbatfšče m način vožnje.
Za cestno električno železnico velja;o splošni predpisi glede načina vožnje t. \. na dvorirnfh progah morajo voziti na desni strani ceste v smeri vožnje in se morajo na izogibališčra kretati na desno.
Vozmk dok t. cestne železnice je dolžan opozarjati občinstvo na prihod voza najmanj 6 m pred križiščem cest, pred ovinkom in pred postajališčem ter vedno kadar jc na cesti oseba ali stvar, ki ovira prosto vožnjo.
Tudi odhod voza mora voznik s signalom naznsntb.
Posebna pi»>khta vožnja.
Vozzdki cestne eiektr. železnice morajo posebno previdno voziti na vseh onih mestih, ki so našteti S 21 tega reda.
Ako voznik opazi, da proga ni prosta, mora že v razdafli 2 m od zarrre*kc zrnan -sati brzino in usta vrti v razdalji 10 m voz, ako do ts zapreka še ni odstranjena.
Vstopanje lo izstopanje na postajah.
Vstopanje in izstopanje se vrši samo na
postajah in sicer oboje z desne strani v
smeri vožnje. (Vstopa se zadaj, izstopa pa spredaj).
vrsoi psHbistri, zdravniki. Proti vsem tem zlom sodobne družbe, v kateri igra tudi prosti Lucija, zakrivljena po razmerah v domači hiši in po bjrzvestnosti moških, je naperil Frank svoje ostro, simo spretno uporabljano orožje dramatske umetnosti.
Drama biča živce do skrajnosti m nje« o a uprizoritev bo — kakor »Svesti platmen« — nedvomno vzbujala v poslušalcih dosti razmišljanja o akituakiih problemih.
Režiser g. Ciril Debevee je dramo prav dobro pripravil in scenograf, g. Uljanišrer pa podal prav učinkovita igrišča za vseh šest slik. Glavno uJogo morilca Leinerja je igral g. Kralj izvrstno, z globokim doživljanjem v maski, gestah in govorici odlično realističen ter vseskozi pretresljivo učinkovit vit
Silen tip učitelja rablja je imenitno podajal g. Skrbinšek, v mnogih detajlih vzorno preštudiran, v sceni z učenčkoma in ob svoji smrti resnično strašen.
Pocestnico v Berlinu je kreirala k. g. gdč. Nada Obereignerjeva, ljubljanska rojakinja, zdaj igralka na Nemškem. Podajala jo je zelo naravno, brez pretiravanja, z mirno realistiko; ima prijeten obsežen glas in izrazito mimiko.
Pra*r posebno je učinkovala morilčeva mati ge. Marije Vere, idealno ustvarjen ln podajan tip, neskončno ginljiv v svoji materinski vse odpuščajoči, ter vse razumevajoči dobroti Ob njenih scenah se je orosilo marsikatero oko
Izvrstne tipe so podali še gg. Železnik in Kankler kot porotnika, Sanci n kot pijan gospod, Cesar kot predsednik sodišča, lipah, kot goslač, Debevee kot duhovito rezek zagovornik m Jerman kot duhovnik. Nenaravno zaletavo in sploh zgrešeno berlinsko gospodinjo pa Je podajala ga. Medvedova. Imel sem ki poznal mnogo gospodinj, a take še nisem srečal.
Vobče bi želel v dialogih takoj spočetka in do zaključka čim več naravnosti, a čim manj patetike in poantiranja. Potem bo simbolika drame učinkovala tem bolje.
P. G.
<BeIe£titea
KOLEDAR. Danes: Četrtek, 11. junija  1931, katoličani:   Barnaba, pravoslavni:   29. junija, Hrvoje.
DANAŠNJE PRIREDITVE. Drama: Vzrok. D. Predstava v operi Kino Matica: Pesmi je konec. Kino Ideal: Trikrat poročena.
DEŽURNE LEKARNE. Dsnss: Bohinc, Rimska cesta. Leustek. IvMtjova cest«, dr. Km**, Dunajska
Stev.   12Q >SLOVENSKT   NA R O D<, dne 11. junija 1931 Stran 3
Dnevne vesti
— Članom OUZD. Cesto se dogaja, da delavci, ki so zaposleni v zavarovanju podvrženem delu, obobolenju, porodu, nezgodi in smrti ne prejmejo zakonitih dajatev, ker ne poznajo zakonitih predpisov, oziroma pogojev, ki omogočajo nemoteno dodeljevanje pripadajočih podpor. Nepoznanje tozadevnih predpisov povzroča tudi neljube spore med člani in upravo OUZD. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani je, ho-teč temeljito seznaniti svoje člane z vsemi predpisi o postopku ob obolenjih, nezgodah, porodih itd., izdal knjižico dr. Jože Bohinjca »Pomoč delavcem«, katera v pregledni obliki našteva vse zakonite predpise in navodila, kako naj Član ravna, kadar potrebuje pomoč od zavoda. Knjižici je priložen tudi tabelaričen pregled odtegljajev, ki jih mora plačati delojemalec v posameznih mezdnih razredih od svojih prejemkov na mesec, teden in dan. Istotako vsebuje knjižica navodila o prijavi delavcev in nameščencev v zavarovanje in drugih dolžnosti delodajalcev ter je koristna tudi delodajalcem. Zakaj tudi delodajalci opuščajo iz nevednosti in nepoučenosti marsikaj, kar ima za posledico, da njih uslužbenci ne dobe zakonitih podpor. Krivdo pa nato zvra-čajo nehote eni in drugi na urad. Poznanje zakona in drugih določb utegne, če že ne popolnoma, vsaj večinoma odpraviti neprijetna nesporazumi jenja, krivice in spore. Vsem, ki se jih tiče zakon o zavarovanju delavcev, priporočamo, da si nabavijo knjižico »Pomoč delavcem«. — Dobiva se pri OUZD v Ljubljani in vseh njega ekspoziturah po nabavni ceni Din 4.—.
— Ukinjen izletniški vlak. Direkcija državne železnice v Ljubljani objavlja: Zaradi slabe frekvence se ukine pričenši s 14. junijem izletniški nedeljski vlak št. 9027 na progi Brezno - Ribnica - Maribor gl. kolodvor, ki je odhajal iz Brezno - Ribnice ob 21. ter prihajal v Maribor gl. kol. ob 22.4. Nedeljska vlaka št. 9022 Maribor gl. kol. - Brezno - Ribnica in v obratni smeri vL št 9025 vozita še nadalje nespremenjeno, toda brez povlastice.
— Trboveljska za spomenik kralju Petra v Ljubljani. TPD je prispevala za spomenik kralju Petru Osvoboditelju v Ljubljani 50.000 Din.
— Razid društva. Godbeno društvo >Mura< v Gornji Radgoni je sklenilo na občnem zboru prostovoljni razid ter je pristopilo kot odsek k prostovoljnemu gasilnemu društvu v Gornji Radgoni.
— Razpisana služba občinskega tajnika. Razpisana je služba občinskega tajnika v Loškem potoku srez Kočevje. Prošnje je treba vložiti do 20. t m. Prednost imajo oni, ki so obenem organ isti.
— Dokaz o smrti v vojni. Vojno ministrstvo je odredilo, da bo veljala v bodoče za dokaz smrti v vojni izjava treh zapriseženih prič, ki kot očividci potrdijo, da je dotični pogrešanec v vojni padel ali umrl.
— Poroka. Pretekli teden se je v Pre-lesu v Vojvodini poročil letalski poročnik g. Božo R o v š e k, sin znanega ljubljanskega fotografa g. Davorina Rovška, z gdčno. Emico C z 51 d e r j e v o iz Prelesa, hčerko tamošnjega inženjerja. Obilo sreče!
— Ker se dela cesta v Kamniško Bistrico in se Dri tem razsrreljnjeio tudi skale pri galerijah. Konjski in na Kobilci, je dosedanja peŠDOt v Bistrico kakor tudi oot čez Kobilico Do starem kolovozu zelo nevarna in neprehodna Zaradi tega sta ti dve noti zaDrti in hoja nreko njih začasno orenove-dana. Odprta pa je Dot do desnem bregu Bistrice, tako zvana >kmečka pot«, ki se že d red znamenjem na I ver jih loči in gre Dreko mostu na desni breg in tam naprej. Ta oot je sedaj na novo markirana ter malo Dred Dotokom Ko rosice zone t zavije na levi breg čez brv ori Ribji peči in Koro-šiških rižah.
— Razpust društva. Društvo za zgradbo in vzdrževanje ubožnice in hiralnice v Muretincth je razpuščeno, ker nima pogojev za pravni obstoj.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo izp remeni ji vo oblačno, v splošnem pa stanovitno vreme. Včeraj je bilo po večini krajev naše države oblačno in deževno. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 29.4, v Zagrebu 28.9, v Skoplju 212, v Beogradu 27.1, v Sarajevu 25.3, v Mariboru 23.6, v Ljubljani 15.2. — Davi je kazal barometer v Ljubljani 766.5 mm, temperatura je znašala 15.2.
— Radovljica. Prihodnjo nedeljo pride v Radovljioo sokolska mladina z vse Gorenjske na župni zlet Ker pomeni to praznik, upamo, da se bo naše mesto odšlo v praznično oblačilo in s tem pozdravilo mladi sokolski rod. Tem potom prosimo vse meščane, ki so jugoslovanskega duha, Ja razobesijo zastave in s tem obenem pokažejo, da so s srcem in silo za narod in državo. Zdravo. — Uprava sok. društva v Radovljici. 290n
— Prosvetna konferenca sokolske župe Kranj. Povodom narašča j skega zleta se vrši v nedeljo 14. t m. ob 9. v Radovljici prosvetna konferenca s sledečim dne nim redom: 1. Pozdrav in poročilo predsednika. 2. Razgovor glede organizacije prosvetnega dela. 3. Prosvetni dan. 4. Slučajnosti. Te konference naj se udeleže raznu društvenih prosvetarjev tudi drugi, ki se zanimajo za prosvetno delo v Sokoiu in so pripravljeni sodelovati. 290n
— Strela ubila očeta sredi rodbine. V torek zvečer je divjala nad F ruško goro v Vojvodirtj silna nevihta, ki je zalotila na polju tudi rodbino posestnika Damjana Ab-ramoviča i z vasi Jatak. Damjan je hitel pospravljat seno, nenadoma ie pa med dežjem treščilo med rodbino. Strela je Damjana ubila, vsi drugi so bili pa samo omamljen:.
— Zaradi roparskega napada obsojen
na 4 leta ječe. Pred okrožnim sodiščem v Sremski Mitrovici se ie te dni zagovarjal Leka Marjanović iz vasi Nemanikuca zaradi roparskega napada na 651etno Suzo Vakoćevo. Marjanović Je prišel 25. aprila k Vakočevi in jo prosil kruna. Starka mn ga ie dala, Marjanović jo je pi r
začel pretepati, pograbil je sekiro in začel udruhati po nji. Vakočevi se je posrečilo iztrgati mu sekiro iz rok, tedaj je pa Marjanović potegnil nož in se zadri: »Denar ali te pa zakoljem!« Starka mu je izročila 17 Din, ropar pa s plenom ni bil zadovoljen in ker ni našel več, je začel Vakoćevo znova obdelavati. Sunil jo it 13krat in bi jo gotovo ubil, da ni prišel k sreči njen mož domov. Mož je pograbil motiko in začel udrihati po razbojniku, katerega so orožniki prijeli in zaprli. Pri razpravi se je Marjanović zagovarjal s pijanostjo. Obsojen je bil na 4 leta ječe ter 51etno izgubo častnih pravic
— Otrok pil octovo kislino. Težka nesreča se je te dni pripetila v Karlovcu. Ivan Mijoš, 20mesečni sinček tamošnjega obrtnika, je našel doma stekleničico octove kisline in jo izpiL Otroka so takoj prepeljali v bolnico, kjer je pa v strašnih mukah umrl.
— Zagonetna smrt 31etne deklice. Leta 1924 je brez sledu izginila 3Ietna hčerka železniškega Čuvaja Pandurovića s Pala pri Sarajevu. Vse poizvedovanje roditeljev, orožnikov in kmetov je bilo zaman. Starši so razpisali 10.000 "Dm nagrade onemu, ki bi našel dete živo ali mrtvo. Ker pa se ni nihče oglasil, so se roditelji vdali v usodo, trdno prepričani, da se ie otrok izgubil v gozdu. Te dni je pa orožnikom v Palu prijavil nekj posestnik, da mu je soseda na smrtni postelji priznala, da je prišel otrok k njim, da ga je pa raztrgal ovčarski pes. Njena svakinja je truplo vrgla v gnojnico, njej je Pa dejala, da ne sme tega nikomur povedati. Orožniki so uvedli preiskavo.
* Tovarna Jos. Relch sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izvršitev.
Iz Ljubljane
—JI Obnova Mš. Na Napoleonovem trgu stoji zidarski oder ob dvonadstropni Kot-nikovi hiši št. 6. V podstrešnih stanovanjih so povečana okna. Zunanje stene bo pra-belik) stavbno podjetje G. Tounies. Tudi v Šiški se hiše pridno renoviralo. Na Celovški cesti je dobilo več hiš !i*no zunanjost Te dni se obnavlja enonadstropna Knezova hiša št. 42. Obnovo vodi Gradbena družba.
—Ij Plinsko omrežje. Letos bo plinsko omrežje močno razširjeno. Zlasti v severni strani mesta bodo položili veliko novih plinskih cevi, katerih dolžina bo znašala približno 8 km. Ravnokar so položili plinske cevi v cestišču Staničeve ulice, ki veže Bežigrad s Suvoborsko ulico. Zdaj pa kopljejo delavci jarek ob cestišču Einspie-Ierjeve ulice, ki spaja Dunajsko cesto s Kobaridsko ulico, da polože vanj plinske cevi.
—Ij V glavnem tivolskem drevoredu so
zopet začeli prav resno vihteti krampe in lopate. Ob Trubarjevem parku kopljejo jarke za položitev betonskih cevi, po katerih bodo napeljane žice električnega toka h kandelabrom svetiljk. Prvotno so nameravali postaviti svetiljke po sredi drevoreda, kjer so tudi zbetonirali za nie fundamente, zdaj jih pa bodo v tem de'u drevoreda na obeh straneh ob krajih. Ker kopljejo jarke baš na krajih prvotno zbe-toniranih temeljev, morajo razsekavati beton, kar je precej neprijetno delo. Onstran železniškega prelaza drevored še vediio gladijo s parnim valjarjem m posipavajo z drobnim gesiom.
—Ij Regulacijska   dela   v Ljubljanici.
Oporni betonski zid na Bregu je napravljen do šentjakobskega mostu. Ko so kopali obrežje za betonski temelj, so nagrmadili velike kupe ilovice sred: struge. Zdaj spravljajo ilovico s posebnim motorjem na breg zadaj za oporni zid. Od mostu proti izlivu GradaŠČice v Ljubljanico na Krakovskem -isipu so zgrajeni doslej štirje betonski oporni zidovi, med njimi pa kopljejo delavci svet in delajo opaž za betonski zid, da se naposled strnejo vsi odseki v eno celoto. Na bregu strjita dva stroja, kj mešata cement in gramoz v . gradbeno maso, ki jo vsipajo v opaž. Delo j gre urno od rok. Tovorni avto do vaza cement, gramoz in kamenje. Na mostu in na bregu pa stoje gruče radovednih gledalcev.
—Ij Z naših cest in ulic. Dunajska cesta je zdaj popravljena do gostilne »Pri ruskem carju«. Tržaška cesta je jamasta m razdrta izven tramvajskega tira, tako da ni vožnja v avtobusi prav nič prijetna. Bleiweisovo cesto so posuli z gramozom. Rimsko pa nekoliko »postupali« z gramozom od Napoleonovega trga do tramvajskega tira.
—Ij Akademski pevski zbor ima d revi vajo. Vabimo vse pevce, da se je gotovo udeleže, ker je zelo važna. — Odbor.
1 —ll Vit Doslej opazujemo manjše gradbeno gibanje ko lani osi*rej. Vsekako pa dobimo tudi letos lepo število novih poslopij, saj je vloženih 36 prošenj za stavbno dovoljenje. Največ bodo zidali v Rožni dolini, kjer je še precej praznega sveta. Letios bo naša najvažnejša pridobitev tramvaj, ki steče že 1. julija, in kanalizacija, ki jo ima izvršiti gradbeni podjetnik
Dukič. '
r 1 -« ■
\ 1 w   > v
I *       .   L   j  a. Sveta za me-
ščansko šolo Še nismo kupili. Dogovorili smo se sicer za ceno, a lastnica zahteva denar na roke, kar se Pa ne more zgoditi, ker je stara ženica pod kuratelo. Zdaj je rešitev zadeve v banovih rokah.
—Ij Poprava asfaltnih hodnikov. O popravljenem hodniku na desni strani Dunajske ceste smo že poročali. Te dni so pa izboljšali oba asfaltna hodnika na šentjakobskem mostu. Za napravo udobnih modernih hodnikov je asfalt pač najprimer nejši materijal. V mestu je Še mnogo prometnih ulic, v katerih je asfaltni hodnik jako potreben.
—Ij Portret dr. Gregoriea. V izložbi tvrdke Julij Klein v Wolfovi ulici je razstavljen portret bivšega predsednika Mestne hranilnice, primarija dr. Vinka Grego-riča, delo akademskega slikarja Milana Klemenčiča.
—I j Peka mesa brez masti. Okusno in lahko prebavljivo je meso, ki se peče v plinskem pečnjaku. To dokaže ljubljanskim gospodinjam dobro znana gdč. Erika Per-gova z Dunaja jutri popoldne ob 4. v šentjakobski šoli. Vstop prost. Mest. plinarna.
—11 Iz gledališke pisarne. Drevi se ponovi Frankova drama »Vzrok«, ki je dosegla pri premijeri velik uspeh. Predstava bo za red D. »Vzrok« se ponovi tudi jutri za red B, v soboto za red A, v ponedeljek, ko bo zadnja predstava letošnje sezone, pa za red C. — Tenorist Svetozar Banovec nastopi drevi v »Hoffmanovih pripovedkah«. Predstava bo za red A. — V soboto bo v operi premijera operete »Vijolica z Montmartra« po znižanih cenah izven. Opereta se ponovi v nedeljo tudi po znižanih cenah.
—Ij Družabni izlet »Soče« se vrši prihodnjo nedeljo 14. t m. in sicer kakor že javljeno, v Tomačevo k našemu rojaku Gorjancu (pri Kovaču), kateri nam bo postregel z izvrstno pijačo in dobrimi jedili. Zbirališče točno ob 3. uri popoldne na križišču Linhartove in Dunajske ceste. Dopoldne ob 11. pa se udeležimo sokolske slovesnosti v Šiški. Udeležba naj bo polno-številna. Pridite vsi! — Prirod, ods. Soče.
—ij Izredni občni zbor osrednjega S. P-D. se bo vršil v petek dne 26. junija ob 20. v Ljubljani, v salonu restavracije >Pri Le-vu< na Gosposvetski cesti. Dnevni red: Volitev delegatov za skupščino SPD odnosno pooblastitev osrednjega odbora za imenovanje istih.
—I j Klub esperantistov v LJubljani priredi jutri ob 20. v salonu hotela »Miklič« skiontično Dredavanje Predaval bo g. dr. Reya »O potovanju no Poljski«. Članstvo se obvešča, da zaradi tega odoade redni četrtkov sestanek v Narodni kavarni, zato naj se vsak udeleži predavanja. Vabljena tudi ostala javnost. VstODnine ni.
—Ij Francoski institut v LJubljani opozarja, da so Tesniereovi knjige: O. Župančič dospele. Subskribenti jih lahko dobe v društvenih prostorih ob uradnih urah. Subskribenti izven Ljubljane jih pa dobe v najkrašem času po pošti.
—Ij Prva produkcija gojencev šole Glasbene Matice ljubljanska bo danes v četrtek, dne 11. t m. opoldne ob 4. uri v dvorani Filharmonične družbe. Nastopijo učenci nižjih letnikov klavirskega in violinskega oddelka ter odelka za čelo. Podrobni program produkcije se dob: od pol 4. ure dalje v veži Filharmonične družbe. Vstop k produkciji šole je prost. Druga produkcija bo v soboto, 13. junija ravnotako ob 4. uri pop. To sta edini dve produkciji šole, prihodnji teden so potem produkcije državnega konservatorija, katerih bo 6 in sicer 2 v drami, ostale pa v Filbarmonični dvorani. Ravnateljstvo vabi starše in prijatelje Glasbene Matice, da se v obilnem številu odzovejo in posetijo produkcije.
—Ij Slavni poljski zbor KCHO iz Krako-vega, ki je pravkar na turneji po Jugoslaviji pride 22. t m. v Ljubljano ter bo tu zvečer ob 20. uri koncertriral v Filharmo-nični dvorani. ECHO je drugi najboljši zbor, ki je dobil prve nagrade doma in v tujini- Natančni program javimo.
—Ij Nesreče in nezgode. Včeraj popoldne so morali v bolnico prepeljati kletnega dijaka Ivana Puclja iz Kranja. Med igro ga je sošolec tako močno pahnil, da je padel in si zlomil levo nogo. — Včeraj je v Ljubljani s stavbnega odra padel 46-letni zidar Alojzij Arčan, stanujoč v Cerkveni ulici 21. Poškodoval si je levo nogo.
— V bolnico je moral tudi 251etni delavec Josip Vahčič, stanuj'&c na Vodnikov; cesti, kateremu je popoldne neki paglavec na Tržaški cesti vrgel kamen v levo roko.
—Ij Skladatelj Davorin Jenko dobi v Cerkljah na hiši, ki je bila pred leti njegova last in kjer je ob počitnicah stalno prebival, spominsko ploščo po načrtu univ. prof. Josipa Plečnika. Ploščo mu postavi Glasbena Matica ljubljanska, odkritje bo pa na Vidov dan popoldne ob pol 3. uri. Takoj po odkritju Jenkove plošče, odkrije Udruženja gledaliških igralcev na rojstni hiši Ignacija Borštnika spominsko ploščo Borštniku, ki je bil brez dvoma eden največjih jugoslovenskih igralcev. Podrobnosti javimo še.
—Ij Karambol dveh starih tramvajev »Evropo«. Včeraj dopoldne se je pred kavarno >Evropo< pripetila nenavadna, za Ljubljano redka nesreča. Trčila sta dva voza električne cestne železnice. Po Dunajski cesti je privozil voz številka 9, s kolodvora je pa vozil proti mestu voz št. 5. Kakor smo pred dnevi poročali, so pred križišči na Dunajski cesti in K r elitno banko uredili avtomatične kretnice, ki sicer prav dobro funkcijonirajo, toda voznik mora dobro paziti na smer- Voznik tramvaja 9 je sicer pravilno vozil, toda kretnica se ni premaknila v zaželjeno smer, česar voznik ni opazil in tako je tramvaj namesto po tiru proti kolodvoru zavil na Šišenski
tir. Istočasno je privozil po drugem tim tramvaj 5, ki je hotel v mesto. Voznik tramvaja 9 ni mogel več zavreti svojega voza in se je z vso silo zaletel od strani v
KOLIN SKA TVOINUA CIKORIJI LJUBLJANA.
is sna   trt   s c£?*c8 ca
•
tramvaj 5. Karambol je bil precej silen, kljub temu se pa ni razbil in so ga m>-rali prepeljati v remizo, kjer ga bodo \Xf pravili. Kakor so naknadno ugotovili, včeraj ni v redu funkcijonirala kretnica pred ^Evropo« in zato voznika ne zadena nobena krivda. Kretnico so snoči popravili in se je danes promet vršil v redu.
B
de imajo
naši čitatelji
Peči na kolesih
V starih tramvajskih vozovih kurijo, da ljudje omedlevajo. Neka dama iz vzhodnega dela našega mesta je zadnjic sedla na razbeljeno klop in primaruha, da se mi je v dno duše amlBBa, tako se je ubožica potila. Kakor v svetopisemski peči pa v tramvajski vročini prepevajo sprevodniški mladeniči, da nimajo časa odpreti oken. In ljudje medle in z odprtimi usti love zrak. Drugje poleti tramvaji vozijo brez šip, da ne zadene koga kap, pri nas pa uprava mestne železnice hermetično zapira vozove menda iz strahu pred razstavo higijene v strugi Ljubljanice. Ce se odpro vrata na obeh straneh, vam prepih prestreli vročo lobanjo, da se slišijo pokati živci, ampak da bi sneli okna, se nikdo ne spomni, samo kurijo in kurijo z najvztrajnejšo flegmo, da se ljudje boje tramvaja kakor pekla.
Torej vsa okna doli, da jih nikdo ne bo mogel zapirati, drugače se zadušimo. Kogar bo pa zeblo v odprtem vozu, naj obleče kožuh in si ga zavije čez glavo.
VroČekrvnež.
Nergači
ki jim nikoli nobena stvar ni prav, se pritožujejo, da prihajajo, kot trdć, prezgošče-ni aromati iz osušene Ljubljanične struge. Prepričani smo, če bi se pretakal sam pa-čuli ali rožno olje po strugi, bi pa tudi zopet trdili, da smrdi, kakor to mnogo nosno-neveščih ljudi vobče trdi o parfumih. Pri vsem tem pa nehvaležneži Čisto pozabljajo na visoko zveneče melodije komarjev in komaričev, ki jih razvedrujejo, če se izpre-hajajo ob Ljubljanični strugi, aH slone na oknih, strme v noč in se naslajajo na div-nem hreščanju par sto gramofonov in ra-dio-aparatov, ki umejo tako lepo mešati melodijo raznim Aidam, Andreas Hofer-jem in »šuplatlerjem« in drugo z drugo spletati. Poskrbljeno je pa še nadalje, da se jim živčevje utrdi z nočnimi koncerti tulečih, cvilečih in lajajočih psov, ki jih imajo v smislu cestno-policijskega reda razni obzirni stanovalci in posestniki na verigah priklenjene ali prosto spuščene na dvoriščih in vrtovih svojih hiš in vil.
No torej! Ce že nos ne pride na svoj račun, pridejo pač ušesa v najobilnejši meri. Da, Ljubljana postaja velikomestna, samo velikomestnega reda ni v nji, — kakor vele zopet drugi nergači, bog se jih usmili.
Prijatelj nergačev.
— Stranpoti ob velikih cestah so določene edinole za pešhojo, po cesti sami pa vozijo avtomobili, vozovi in pa kolesari'. Ta določba pa navidezno ne velja za cesto v Rožno dolino, kjer kolesarji in razni vehikli vozijo brezobzirno z največjo hitrostjo po stranpotih, ne da bi se zmenili za pešce. Če pa zineš proti temu le eno besedico, pa si izpostavljen malo prijaz-
nim replikam in bati se moraš še kaj hujšega. Upravo policije prosimo, da napravi v tem pogledu red. PešcL
Tramvaj in nova tarifa
Če so naši najmanjši novčiči po 5 ali 10 par, katerih pa v istini nikoli ne vidiš, in je najmanjši novec, s katerim se resno računa 50 par — je to zlasti pri draginji, •o kateri vse toži in jadikuje, obžalovanja vredno, ker je onemogočeno štedenje s posamezno paro, iki je toliko kot brez vsake vrednosti. Zato tudi nikakor ni opravičeno misliti, da je to vseeno, aH plačam za vožnjo 10 par več ali mafij, češ, to so malenkosti, ki ne prihajaio v poštev. Gotovo ne, vsaj pri tistih ne, ki se lahko vozijo z avtomobili in ne potrebujejo tramvaja, ki j e in ostane ljudsko občilo, namenjeno slojem, ki morajo obrtniti vsak ficek po dvakrat in večkrat, predno ga izdajo. Pri našem tramvaju so uvedli pasovno tarifo, ki prekoračuje izdatno stare cene, ki bi morale ostati merodajne tudi še v naprej. Če je pot z južnega kolodvora na dolenjski kolodvor veljala doslej 1.50 Din, bi morala ta dolžina proge biti merodajna za določitev tako starih kot novih con, tako da ie zvišanje iste poti na 2 Din povsem nedopustno in nesocijalno. La imamo prav, nam izpričujejo rudi na velesejem došli tujci sicer vajeni višjih valut ki pa smatrajo naših vozil (cfr. avtotaksi!) tarife za previsoke. Seveda večina mest do 200.000 prebivalcev in več, torej 4- in večkrat večjih kot je Ljubljana, v inozemstvu, osobito v Nemčiji, ife pozna na cestnih železnicah institucije kondukterjev. Vozniki sami pobirajo denar ali pa se plačevanje trši pod javno kontrolo vseh pasažirjev. Da smo brez cenenih mesečnih kart, je pa menda sploh svetovni unikum.
Zato smatramo ljubljanski tramvaj za drag in smo mnenja, da mesto nikakor ne sme dopustiti, da bi se vztrajalo pri sedanji tarifi. Če se je toliko časa odlašalo z razširjenjem prog, je bila temu kriva neini-cijativnost, da ne rečemo indolenca tistih faktorjev, ki bi imeli skrbeti za to, da se pravočasno spravi Ljubljana na tisto višino, ki bi jo morala že davno imeti. Če to grajamo, pa seveda ne mislimo, da- bomo hvaležni komurkoli za to, ker vrši svojo dolžnost, kakor ne pade nikomur na um s slavospevi proslavljati kapitalistov, k: pač skušajo investirati plodonosno svoj kapital, kjer in kadar jim to kaže, pa naj se pišejo Rotschild ali kakorkoli že.
Meščan.
*
(Radovedni smo. kam b* spravil pisec tega članka sedanje sprevodnike in njihove rodbine. Morda bi skrbel za nje on. Op. ured.)
Ne imejte nikakega strahu, kadar imate veliko perilo za oprati Tudi največjo množino perila operete brez truda z vlm milon. Napravi perilo snetno-belo in mu daje svet prijeten vonj.
Dobiva se ▼ v&ett
stran 4
Stev. 12y
Zane Grey:
43
Skrivnostni jezdec
Roman.
— Saj ste še mladi in časa imate še kkrvoJj, če se le hočete marljivo učiti. Bil sem mnogo starejši od vas, ko sem se naučil marsičesa, kar zdaj vem in znam.
Jack se je začel prvdč zanimati za lovcev glas, za poteze na njegovem •brazu in za čuden vpliv, ki ga je čutil človek vpričo tega moža.
— Oče pravi, da bi ne vzdržal do j konca, in preklinja me, — je odgovoril
BeHounds. — Jaz pa stavim glavo, da bi se pri vas učil.
— Ln zakaj ne morete vzdržati do konca?
— Sam ne vem. Prvotno sem bil za Jdelo enako navdušen kakor za konje. Jahanje je šlo kar samo po sebi, delo
-pa — če napravim kaj napačno, se mi delo pristudi.
— To je pa zelo žalostno. Ne gre, Jda bi človek delo sovražil. Ce se ozrem nazaj v svoje življende — bodi vam povedano, mladi mož, da je bilo to življenje trdo — se spominjam z največ-ijam veseljem in zadovoljstvom baš najtežjih nalog, ki sem jih moral Tešiti, nalog, ki so me veljale največ pota in krvi.
DoČim se je Wade ogreval za svoje vzpodbujanje v nadi, da spravi Jacka na pravo pot, je obenem spoznal, da je ves trud zaman. Jack ni sledil njegovim nrisEm. Njegov duh je blodil okrog, ta Čas je pa ogledoval lovčevo puško.
— Starejši sistem Henry, — ge dejal.
— Moj oče -ima tudi takle pihalnik. Čujte, aH bi me vzeli s seboj na lov?
— Zelo rad.
— Pred leti sem zelo dobro streljal, mislim pred odhodom v Denver, — je nadaljeval. — Odkar sem zopet doma, pa sploh nisem več poskusil. Morda bi mi dovo' ' en strel v oni steber tamle.
— in s praga, kjer sta stala, je pokazal na vis. \ steber ob ograji, kjer so oi-koši privezovali svoje konje.
V ograji se je paslo mnogo konj, na sosednem pašniku pa goveja živina in strel je bil vsem nevaren. Wade je videl, da misl' Jack resno in da se za posledice ne zmeni. Ni se pa hotel vmešavati v njegove posle.
— Bodite previdni in pazite! Merite nizko, malo pod tarčo, — je dejal \Vade.
BeHounds je pomeril in sproži1. Bobneč pok je pretresel kočo. Prah in trske so odletele od stebra.
— Zadeto! — je vzkliknil navdušeno.
— Dober strel!
Kar so se odprla vrata na verando m na pragu se je pojavil farmar z raz-mrsenimi lasmi.
— Kaj vraga pa že zopet počenjaš, rJack? — je vzkliknil in prihitel na verando, kjer je zagledal svojega sina s puško v roki. — Križ božji! Ce ni eno, ae pa drugo.«
— Nikar se ne razburjajte, gospodar, — ga je rn-iriil Wade. — Ce bi bil vedel, da napravi ta stvar tak trusč, bi 'Jacka ne bil pozval, naj poskusi streljati. Najbrž je zato tako počilo, ker stoji- . »va pod odprto streho. Zdaj pa moram I
osnažiti cev. dokler je še vroča.
— Tako! — BeHounds je namrŠil obrvi. — Mislil sem, da je Jack že zopet napravil kakšno neumnost. Ste prinest meso?
^- Seveda! In rad bi ga nekaj obdržal, — je odgovoril Wade.
— Kar izvolite, dragi moj. Sicer pa, dragi moj, povabim vas na večerjo.
— Z veseljem, gospodar! Potem se je farmar vrnil v hišo.
—To ste napravili famozno, Wade! — je vzkliknil Jack hvaležno. — Zdaj vidite, kako hitro je moj oče pri rokah, da bi me ozmerjal ali celo odslovil. Gotovo je mislil, da se prepiram s čikoši in da sem koga ustrelil.
— Star in razburljiv postaja, — je odgovoril Wade. — Malo bi se moraM ozirati na njegovo razpoloženje. Saj ne bo večno živel.
BeHounds je odgovoril na to nami-gavanje z mračnim pogledom, v katerem se je mešala lokavost z bojaznijo in kesanjem. Občutki so se v njem naglo vrstili, toda trajni niso bili. Wade ga je opazoval, tehtal je svoje vtise in jih zadrževal za končno sodbo.
— So vam pravili, Jack, da je Wils More težko ranjen? — je vprašal kar naravnost.
— Tako? Tako? — je odgovoril Jack; njegov glas in njegov obraz sta se nenadoma izpremenila. — Težko?
— Najbrž ostane vse življenje pohabljen, — je odgovoril Wade resno, potem je pa prenehal z delom, da bi f^ogei bolje opazovati Jacka. Nasledu'* trenutek bi bil mogel biti za Jacka zc.o kritičen.
— Pohabljenec!... Torej ne bo več velik gospod med čikoši in tudi konj, ki niso njegovi, ne bo več jahal! — Mehkejši, nežnejši izraz njegovih potez, k: mu je dajal pravico prištevati se med čedne fante, se je umaknil ostudni grimasi, ki je Wade ni mogel razumeti, ker ni izražala niti zmagoslavja, niti veselja, niti zadovoljstva nad tekmeče-vo nesrečo. Bil je pritisk krvi v lica, v oči, ostra, širna izprememba, v kateri je videl Wade plaho, sebično požreš-nost. Temu fantu je nekaj manjkalo — to je bilo jasno. Toda treba je bilo še dokazati, v koliko je zaslužil lovčevo sočutje.
— Ni bilo prav, Jack, da ste navalili na Moora, — je dejal Wade.
— Kaj pa to pomeni! — Bellounds je planil pokonci, pripravljen vzkipeti v divji jezi. Puško je treščil ob tla.
— To pomeni vse, kar sem dejal, — 3*e odgovoril Wade.
— Vi ste prijatelj tega čikoša, a?
— Da, z vsemi ljudmi sem prijatelj. In tudi vaš prijatelj bi bil rad, Jack Bellounds.
— Za vaše prijateljstvo se lepo zahvaljujem. In svarim vas — v White Slidesu ne boste več dolgo.
—■ In vi tudi ne!
Bellounds je prebledel ko zid, oči-vidno ne toliko od jeze ali strahu, kolikor pod vplivom nečesa, kar se je nenadoma zganilo in oglasilo na dnu njegove duše. Bil je nepopisno presenečen, kakoT da stoji pred neopredeljeno, strašno slutnjo glede bodočnosti. Lovce ve jasne in odločne besede niso bile preteče, temveč proroške.
Opozarjamo, da se bo vršilo
prvo žrebanje v državni razredni loteriji že dne 20. t. m. in ie zato zadnji čas za nakup srečk. Dobite jih v vseh podružnicah „Ju* trau in pri
Zadružni hranilnici r. z. z o. z., Ljubljana, Sin Petra a 19
Pred poroko
brez sledu izginil
Čudna usoda marljivega fanta, ki se je hotel oženiti, pa so ga tik pred poroko nekam odvlekli
Italijanski listi poročajo o tajinstve-nem dogodku v neki vasici blizu Trsta, kjer bi morala biti svatba, pa so posegle vmes skrivnostne sile in jo v zadnjem hipu preprečile. Oblasti si zaman belijo glavo, da bi pojasnile to zagonetko. V vasici je živel 27 letni obrtnik Mario Bo-schini, mlad, marljiv, soliden in pošten fant. 2e dve leti je bil zaljubljen v lepo Nerino Gibernijevo, služkinjo pri neki bogati dami v tržaškem predmestju. Ljubila sta se in komaj čakala, da bi si ustanovila udobno domače ognjišče.
Končno so bile vse ovire premagane in zaljubljenca sta hotela stopiti pred oltar. Že je bil določen poročni dan in Mario je Čakal doma že od ranega jutra svojo nevesto in njene starše. Vse je bilo v najlepšem redu, samo ženinove nove obleke še ni bilo, čeprav bi jo moral dobiti že ob 7. zjutraj. Nestrpni ženin je stopil sam h krojaču, da bi ga vprašal, kaj je z obleko, pa je brez sledu izginil. Ta čas je prišla nevesta z roditelji, prišle so priče, prijatelji in svatje. Ženina pa ni bilo od nikoder. Čakali so ga zaman več ur, končno so pa obvestili orožnike, ki so ga začeli iskati v vasi in okolici.
Opoldne je pa prišel k ženinovim staršem sel z velikim paketom. V paketu je bil ženinov svršnik, poln rdečih madežev. Prvi hip so mislili, da je svršnik okrvavljen, potem se je pa izkazalo, da gre za rdeč lak. Splošna zmešnjava se je
s tem še povečala čez dobro uro je prišel drugi sel in izročil nevesti priporočeno, na stroj pisano pismo, glaseče se: »Ta poroka se ne bo nikoli vršila, niti danes, niti pozneje.« Podpisan je bil »Klub rdečih hudičev«.
Pozno zvečer so pa naenkrat poklicali ženinovega brata na telefonsko postajo in presenečeni brat je zaslišal po telefonu glas svojega brata, ki mu je sporočil, da je v rokah »rdečih hudičev«, ki ga mučijo. Prosil je brata, naj hitro pride in ga reši. še predno je pa vse povedal, je glas umolknil. V naglici je brat pozabil vprašati, od kod je bilo telefo-nirano. Zanimivo je, da nima nihče pojma, kdo so rdeči hudiči in kakšna je njihova organizacija. Avtomobili drve že več dni po okolici, ženinovi svojci in oblasti so pregledale že vse kotičke, kjer bi se mogli skrivati člani tajne organizacije s pogrešanim ženinom, toda vse prizadevanje je zaman.
O ženinu ni ne duha ne sluha, pa tudi tajne organizacije, ki ga je ugrabila, ne morejo izslediti. Oglasili so se samo ljudje, ki so videli pogrešanemu ženinu zelo podobnega mladeniča še istega dne pri obedu v neki gostilni, oddaljeni dobra dva kilometra od vasi. To je edina vest o pogrešanem ženinu. Tudi tovarna, v kateri je Mario delal in čije lastnik mu je dal najboljše izpričevalo, ne ve, kam je izginil.
Kurja pojedina
Znano je, da Američani zelo radi jedo kurjo junico in seveda tudi meso. Vendar se pa doslej še ni pripetilo, da bi morale putke kar v ogromnih množinah pod nož in da bi jih kuhali v eni kuhinji skoraj 2000 naenkrat. Ta rekord sta odnesla zakonca Swing v Kaliforniji, ki sedaj kar slišati nočeta o kurji junici, tako sta se je preobjedla. Na Swingovi farmi se je izgubil nekega dne velik briljantni prstan. Sum je takoj padel na kure in gospodar je bil prepričan, da je prstan v tem ali onem kurjem želodčku. Zato sta napovedala z ženo kuram smrt in vse po vrsti so morale pod nož. Ker je pa bilo na farmi okrog 20.000 kur, si lahko mislimo, kakšno mesarsko klanje je nastalo.
Da ni priskočilo nesrečnim kuram na pomoč naključje, bi se bile vse preselile v krtovo deželo. Tako se je pa mesarsko klanje nehalo, ko so kuhali 1968. kuro, ker so prstan srečno našli, če bi ga bili našli v kurjem želodčku, bi uboge putke ne mogle zameriti svojim krvnikom, tako so jim pa lahko, kajti prstan se je našel v žepu pozabi jive farm arke, ki ga je našla, ko si je hotela z robcem obrisati potno čelo. In nastalo je vprašanje, kam z zaklanimi kurami. Preostajalo ni drugega, kakor pojesti jih, in tako so imeli na farmi dan za dnem kurjo juho z mesom. V začetku so bili vsi zadovoljni, kmalu so se pa kurjega mesa tako pre-objedli, da jim tudi druga hrana ni več dišala. Prišlo je tako daleč, da sta se farmar in njegova žena zapisala med ve-geterijance.
ŠIVALNI STROJ NA PREIZKUŠNJI Prodajalec: Gospa, če ne boste zadovoljni s šivalnim strojem, ga lahko čez osem dni vrnete.
— Recite čez štirinajst dni V osmih dneh namreč ne bom mogla narediti vseh oblek.
Kraljica ontelet umrla
Mont St. Michel žaluje za znamenito Anetto Poulardovo, znano med sladokusci kot kraljico omelet. Poulardova je znala peči tako imenitno omelete, da je celo njeno rojstno mesto zaslovelo po vsem svetu. Premnogi sladokusci so prijali v Mont St. Michel samo zato, da so lahko jedli najboljše omelete.
Poulardova je začela svojo karijero leta 1875 kot žena najemnika hotela, v katerem je prevzela kuhinjo. Kmalu so bile Poulardove omelete znane tudi med največjemi sladokusci Pariza. Pesniki in pisatelji so hvalili Poulardovo kuhinjo, kiparji in slikarji so hoteli imeti znamenito kuharico za model in Poulardovo so proslavljali celo po francoskih gledališčih kot genija francoske kuharske umetnosti. Poulardova je bila v svojem elementu samo pred velikim štedilnikom, kjer je dan za dnem pekla omelete. Skrivnost izredno dobrega okusa svojih omelet je vzela v grob. Na zadnji poti jo je spremljala velika množica ljubiteljev njene kuhinje.
Vojak obsojen
na smrt
Pred divizijskim sodiščem v Plzni se je zagovarjal v torek zaradi umora vojak Vojteh Hdntschel, ki se je odkrižal svoje ljubice s tem, da jo je vrgel v Vltavo, kjer je nesrečno dekle utonilo. Lani je začel Hdntschel ljubavno razmerje z 19 letno služkinjo Ljudmilo Tfi-skovo in ko mu je povedala, da je zanosila, je sklenil odkrižati se je. Nekega dne jo je poklical iz hotela, kjer je bila zaposlena, in odšla sta na izprehod ob Vltavi. Ko je bila obrnjena s hrbtom proti reki na kraju, kjer je VItava globoka in deroča, se je vojak tako močno
zaletel v svojo ljubico, da je padla v vodo. Močan tok jo je zgrabil in odnesel. Nesrečnica je klicala svojega fanta na pomoč, ta je pa mirno čakal, da je dekle izginilo pod vodo, potem je pa odšel v vojašnico in pravil svojim tovarišem, da je skočila njegova ljubica v vodo, ker je ni več maral.
Zločin je prišel na dan, toda preiskava je bila težka, ker vojakove ljubice nihče ni poznal, vojaki so pa molčali. Končno se je morilec sam javil orožnikom in jim pravil, da je skočila njegova ljubica med izprehodom v reko, ker je ni več maral. Orožniki so pa takoj slutili, da nekaj ni v redu in so fanta aretirali. Drugi dan je Hontschel priznal umor in povedal, da se je hotel svoje ljubice odkrižati, da bi ga ne ovirala v novem lju-bavnem razmerju. Divizijsko sodišče je obsodilo Hontschla na smrt.
Hitrost solnčnih
žarkov pojema
Znani raziskovalec Oheury de Brav je presenetil znanstveni svet z vestjo, da hitrost solnčnih žarkov pojema. 2e pred leti se je ukvarjal s to hipotezo, pa ni mogel zbrati dokazov, da je pravilna. Zdaj se mu je pa posrečilo dobiti tako zanesljive dokaze, da bo morala znanost prej ali slej zavzeti stališče napram njegovi trditvi. Znanost si :e mnogo prizadevala, predno je ugotovila hitrost solnčnega žarka. Prvi je bil danski zvezdoslovec Olaf Romer, ki je izračunal, da znaša hitrost solnčnega žarka približno 300.000 km na sekundo. Do tega zaključka je prišel na podlagi svojih opazovanj pri mrku Jupitrovih spremljevalcev. Njegove račune so pozneje večkrat preizkusili drugi raziskovalci m spoznali so, da so približno pravilni.
Toda že takrat se je pokazalo, da so rezultati računov vedno manjši. Perro-tin je leta 1902 ugotovil, da znaša hitrost solnčnega zanka 299.901 km. Leta 1924 je dobil Američan Michelson 299.802 Bom, leta 1926 je ponovno izračunal hitTost solnčnega žarka in dobil je samo 299.796 'km. Končno je pa neki nemški fizik 1. 1928 izračunal, da znaša hitrost solnčnega žarka 299.778 km na sekundo. Hitrost soJričnega žarka je torej vedno manjša. Gotovo nastanejo iz tega fantastične domneve o staranju svettovja, ki se bliža koncu, toda glavno je, da se odpira znanstvenemu svetu novo polje raziskavanija in da čakajo zvezdoslovce nove težke naloge.
NOGAVICE z ŽJ60M
Vzgojitelj.
— Mihec, zakaj si pa naučil papigo izgovarjati tako grde besede?
— Nasprotno, mamica, naštel sem ji vse besede, ki jih ne sme izgovarjati.
MOŽ IN ŽENA
— Mnogo stvari imam, o katerih bi se rada s teboj pomenila.
— Končno sem doživel rzpremembo. Navadno se hočeš z menoj pomeniti o stvareh, ki jih še nimaš.
Surovo maslo
(Tafelbutter)
najfinejše, dobavlja v vsaki množini od 4 kg naprej franko, in sicer po ceni 30.— Din proti povzetju.
Franc Kolleritsch
APAČE PRI GORNJI RADGONI
Deset zapovedi pri jedi.
1. Ne jej, dokler si utrujen ali vznemirjen!
2. Ne jej prevročih jedi, temveč počakaj, da se ohlade!
3. Ne jej hlastno, ampak počasi!
4. Jedi dobro zgrizi, da se dobro pomešajo s slino!
5. Med eno in drugo jedjo napravi malo pavzo!
6. Ne pij med jedjo!
7. Ne jej preveč, ampak prenehaj takrat, ko ti še diši, potem boš dolgo živel!
8. Ne muči se s skrbmi med jedjo, ampak odloži jih na poznejši čas!
9. Navadi se biti med ied^o dobre volje, potem boš vedno dobro prebavi jal!
10. Vživaj večkrat izborne testenine >Pekatete« ali >Jajnine«, bodisi na juhi, kot prikuho ali kot samostojno jed. Z njimi dovajaš svojemu telesu potrebne redilne snovi! 199
VDOVA Z OTROKOM išče majhno stanovanje za takoj ali za avgust. Naslov v upravi »Slov. Naroda«.
Ugodna prilika za nakup moške obleke. Komur ni za modo in široke hlače, lahko dobi res dobro obleko za mal denar, ker sem se odločil oddati take obleke za polovično ceno. A KUNC, Gosposka ulica 7. 70L
PRILOŽNOSTNI NAKUP
Eleganten avto znamke Opel, 4sedežni, 20HP, ugodno naprodaj. Vprašati pri: Radio Starkel. Maribor, Trg Svobode št 6. 1849
POSESTVO
obstoječe iz enonadstropne hiše,   primerne za vsako obrt, stoječe ob glavni cesti, senčnat   gostilniški  vrt, ledenica, veranda, gospodarska poslopja, živina, gospodarsko orodje, gostilniški  inventar,  njive in travnike, gozd, steijniki L dr. zaradi bolezni in starosti pro- ( dam. Kdor želi kupiti, naj se j zglasi pn meni do 30. junija, j Ignac Merher,   Prigorica   pri I Ribnici. 1850]
PEKARNA
z inventarjem, na deželi v bližini mesta Siska, je zaradi odhoda poceni na prodaj. Informacije daje: Anton Zorić, Sisak, Kačićeva u. 21. 1848
POHIŠTVO
Politirane spalnice Din 5500.— pleskane >  2800.—
postelje > 250.—
omare > 550.—
kuhinjske oprave > 1100.— kuhinjske kredence > 580.— Sprejemanje vsakovrstnih naročil in popravil. — Vse drugo pohištvo se dobi najceneje pri
mizarstvu »SAVA« LJubljana, Kolodvorska uL 18.
— — Tudi na obroke!--
68/L
Likanje molke ali
danske obleke Din IS«—j obračanje Din 300.—
Garderobo najhitreje zlika, iemično sčisti in pošlje (vstavi novo podlogo)
WAIXET EXPRES, Ljubljana, Stari trg štev. 19.
mictkulatuxnl paph
podaja upuum t&tovoiufaga 9Unoda,
Malinovec
pristen, naraven, na malo in veliko prodaja
lekarna Dr. G. PICCOL1, LJUBU ANA, Dunajska c 6.
Modroce,
peresnice, posteljne mreže, otomane, divane, patent fotelje, cvilh, blago in žimo — dobite najceneje pri
F. Sajovic, Ljubljana, Stari trg štev« 6
Vsa pleskarska in soboslikarska dela
tsvrsuje točno, solidno m po •conkurencnih cenah pod garancijo
J. HLEB«
družba s o* s* pleskar nrvo ln sobosHkarstv« Ljubljana, Sv. Petra e. SS.
Pri odraslih
in otrocih
je F1GOL mnogo zahtevano zdravilo za čiščenje želodca in črev ter za zdravljenje bolezni ledic, jeter in hemeroidov, kadar so v zvezi s slabo prebavo, — FIGOL se dobiva v vsaki lekarni, razpošilja pa iz de* lovalee —
Apoteka Dr. SemeNć, Dubrovnik 2/60. — 3 steklenice  s   poštnino 105,   8 steklenic 245, 1 steklenica 40 Din
Specijelni entel oblek in volan
francoski sistem pri
Matek & Mi koš, Ljubljana
(poleg hotela Štrukelj)
»BREDA« žepni robci -om. Din 2.—. — Namodernejše vezenje zaves, pregrinjal in perila.
najnovejši >Sachs« motorji, dvokolesa, otroški vozički, šivalni stroji, posamezni deli, pneu-matika. Ceniki franko. Najnižje cene.'
»TRIBUNA« F. B., tovarna dvokoles in otroških vozičkov LJUBLJANA, KarlovSka c 4.
Ribiške potrebščine
vedno v zalogi F. K. KAISER, puškar, Ljubljana, Kongresni trg.
Urejuje Josip ZupancSc. — Za »Narodno tiskarno« Fran Jezeriek. — Za upravo te maeratnl del Usta: Oton Christol. — Vsi v Ljubljani.