LETOPIS SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI DEVETNA ] STA KNJIG A 1968 Z A J, 07. Ji, A S). 0 VKNSKA AKADEMIJA ZNANOSTI LN UMFTNOSTI V tJUBLJANI LETOPIS SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI DEVETNAJSTA KNJIGA 1968 ZALOŽILA SLOVENSKA a K a D £ Al J J A znanosti IN UMETNOST] V LJUBLJANI Sprejeto na seji predsedstva akademije dne 20, januarja Uredil akademik Milko Kos Natisnila tiskarna Ljudske pravice v Ljubljani I ORGANIZACIJA Predsednik; Pod predsednik: Glavni iajnik: Kiti redni tajniki: PREDSEDSTVO (pi> stanju 31. decembra 1%8) Josip Vidmar. Anton K uhelj. Milko Ko». 1. v razredu za zgodovinske in družbene vede Francfe Štele. 2. v razredu za fiiološke in literarne vede France K o b 1 a r. 3. v razredu 2;a matematične, fizika lile in tehnične vede v.d. tajnika Anion Ku-hel j. i. v razredu za pri roti os lovne in medicinske vede Ivan R a k o v e c. 5. v razredu za umetnosti Bralko Kreft. Člani plen umu Sveta ukudemij znanosti in umetnosti SFRJ: Josip V i d ni ar, Milko Kos, France Štele. VODILNI USLUŽBENCI upravi; akademije (po si an ju 31. dccembra 1968) 1. UPRAVNA PISARNA Upravni direktor: tir. Leo R a e b I e r. Tajnica predsedstva: Nada J e s s e. 5e,f odseka za finančno in materialno ptrelovanje: Sonja T o m. a e. IL ZNANSTVENA PISARNA Strokovni sodelavec; mag. Jolania Groo-Kozak. III, BIBLIOTEKA L pravnik: Primož Ramovš. UPRAVA INSTITUTOV IN KOMISIJ 1. INSTITUÍ ZA RAZISKOVANJE KRASA Upravnik: akad, dr. Srečko B rod ar. Znanstveni svet: akad. dr. Srečko B r o d a r , akad. dr. Jovan H a d ž i . akad. dr. I vam R a k o v e C. Znanstvena sodelavca; dr. France Habe. tir. Peter H a b i č Višji strokovni sodelavec: Egon Pretner. Asistenta: Rado Gospodaric, Franc Lebe d, Zunanji znanstveni sodelavec: dr. Val ter B o It i n e c. 2. iNŠTITUT ZA GEOGRAFIJO Upravnik : dop. član dr. Sverozar I I e š i č. Znanstveni svei: akad. dr. Srečko Br o d a r , akad. dr. Milko Kos, akad. dr. 1 van R a k o v e c . dopisni član dr, Svetozar 11 e š d 6. Višja znanstvena sodelavca: dr. Drago Meze, dr. Milan Šifre r. Asistent: Milan N a i e k, V okviru Inštituta za geografijo je tudi Zavod za kartografijo, Kartograf — strokovni sodelavec: \ ilko F i 11 ž g a r. 3. INŠTITUT ZA PALEONTOLOGIJO Upravnik; akad. dr. Ivan Rak ovce- Znanstveni svet: akad. flr. Srečko Brudnr, akad. dr. Jovall 11 a d ž i , akad. dr. I van R a k o v e c. Višji znanstveni sodelavec: dr. Rajko Pav] o ve c. Znanstveni sodelavec: dr. Dragica T u r n š e k. i. INSTITUT ZA BIOLOGI JO Upravnik: akad, dr. Jovan H a d ž i. Znanstveni s vcat: akad. dr, Jovan Hadži, akad. dr. Alija Košir. univ. prof, dr. Janez M a t j a I i č , iiniv. prof. dr. Miroslav Zel, višji znanstveni sodelavec dr, Jože Bole. Znanstveni svetnik: dr. Maks W r a b e r. Višji znanstveni sodelavec: dr. Jože Bole, Znanstveni sodelavec: dr. Ivka M u n d a. Asistenti: Jan Carnelutti, ing. Ivo P u n c e r , ing. Mitja Zupančič. Zunanji znanstveni sodelavec: Oniv. prof. dr. Miroslav Zei. Zunanja strokovna sodelavca: Srečko Grom, dr.ing. Vlado T r e g u b o v. Inštitut za biologi jo ima Še Biospelcološki laboratorij v Postojni, vodja dr. Jože Bole. 3. ODBOR ZA UREJEVANJE FAVNE. FLORE IN GEJE SLOVENIJE Predsednik; akad, dr. Jovan H a d ž i, Znanstveni svet: akad. dr. Srečko Brodar, akad. dr. Jovan Hadži, a kad. d r. I van R a k o v c c. b. INSTITUT ZA ZGODOVINO Lpravnik: akad. dr. Milko Kos. Znanstveni svet: akad. dr. Srečko Brodar, akad. dr. Milko Kos, akad. dr. I'ranče Štele, akad. dr. Fran Zvvitter. „ g — a) Sekcija za ol>čo in narodno zgodovino. Načelnik: akad. dr. Milko Kos. Znanstveni svetnik: dr.Pavle Blazni k. Zunanji znanstveni sodelavec: dr, Melitta Pivec-Stôlè. b) Sekcija za zgodovino umeinosli. Načelnik; akad, dr. France S t e 1 è. Znanstveni svetnik: dr. Emilij an C e v c, Strokovni a vet: akad. dr. Francè S t c I è, uni v. prof, dr. Stane M d k u ž , znanstveni svetnik dr. Emili jan C e v c. c) Sekcija za arheologijo. Načelnik: akad. dr. Srečko Brorl ar. Višja znanstvena sodelavca: dr. ing. MLija B rod ar, dr. Alojz S e r ce i j. Višja strokovna sodelavca: Stanislav Jesse, Jaroslav Saše 1. Strokovni svet: akad, dr. Srečko B t o d a r , ravnatelj Narodnega muzeja dr. Jože Kastelie, višji strokovni sodelavec Stanislav Jesse. 7. ORIENTA LISTI ČN1 INSTITUT Upravnik: akad. dr. Viktor Korošec, Zn anst veni svet: akad, dr. Viktor Korošec, akad.dr. France Štele, dopisni član dr. Milan Grošelj. 8. INSTITUT ZA SLOVENSKI JEZIK [ pravnik: akad. dr. Bralko K>ref t. Znanstveni svet: akad. dr. France B e z 1 a j, ukad. dr. Bralko Kreft, ttniv. prof. dr. An ton B a j e c , znanstvena svetnik dr. France Tomšič, višji znanstveni sodelavec dr. Jakob 11 i g 1 e r. a) Dialektološka sekcija. Načelnik: višji znanstveni sodelavec dr, Jakob R i g 1 e r. Asistent: Saša Sernce, Zunanji znanstveni sodelavec: univ. prof. dr. Tine Logar. b) Le k s iko loška sekcija. Načelnik; univ. prof. dr. Janko J u r a u Č i č. Znanstvena svetnika: dr. Lino L e g Lš a , Božo V o d o š e k. Višja strokovni sodelavci: Marija Janežič, Ivana Koz- levčar. Joža Meze, Stanislav Suhadolnik. Asistenti: Milena Majnšek-Holz, Jelisava J e n č i č, 1'oninž Korošec, Viktor M a j d i č , Zvonita L e d c r -M a n t: i n i, Ada V i d o v i č - M u li a , Franc Novak, Marta Sil ve s t e r. c) Etimolioško-onomasticna sekcija. Načelnik: akad. dr. France B e z l a j. Asistenta: Drago Mcrfeij, Milena Piškur, č) Komisija za slovensko gramatiko, fiiolngijo in pravopis, Predsednik: univ. prof. dr. Anton B a j e c. Znanstveni svetnik: dr. France Tomšič. 9. INSTITUT ZA LITERATURE Upravnik: akad. rlr. Anton O c v i r k. Znanst veni svet: akad. dr. France Koblar, akad. dr. Anton O e v i r k , akad. d r. Josip V i d m a r. Znanstveni svetniki; Alfonz Gspan, Drago šega. dr. ML lena U r š i č. Vdaji strokovni sodelavec: Nada P r a š e 1 j. 10. INSTITUT ZA SLOVENSKO NARODOPISJE Upravnik: akad. dr. France B e z 1 a j. Znanstveni svet; akad. dr- France B e z I a j , akad. dr. Bratko Kreft, univ, prof, dr. Vilko Novak, prof. Višje pedagoške šole Boris M e r li a r, ravnatelj Mestnega arhiva dr. Sergij Vilfan, znanstveni sodelavec Glasbeno narodopisnega inštituta dr. Zmaga K u m e r. Znanstvena svetnika: dr. Niko K u r e t, dr. Milko Matice-tov. Asistent; Helena Lož ar. Zunanji strokovni sodelavci: univ. prof, dr.Vilko Novak, ravnatelj Mestnega arhiva dr. Sergij Vilfan, prof. Ekonomske srednje šole Petrina O c vi rk. 11. INSTITUT ZA MEDICINSKE VEDE Upravnik: še ni izvoljen. Znanstveni svet: akad, dr. Bogdan B r ec c1 j, akad. dr. Alija Košir, akad, dr. Kober t N e u b a u e r. Zunanji znanstveni sodelavci: nniv. prof. dr. Stanko B a n ič. primarij dr. Slavko R a k o v r c , docent dr. Miroslav Ka-1 i š n i k. 12. TERMINOLOŠKA KOMISIJA Predsednik: akad. dr. Alija K O S i ir. Strokovni svet: akad. dr. Al.ija Košir, akad. dr. Viktor Korošec, akad. dr. 1'Vance Ste le, nniv. profesorja: ing, Albert Struna in dr. Stanko B a n i č . gimn. profesor v pok. Franc K a p u s, a) Pravna sekcija: Načelnik: akad, dr. Viktor Korošec. CIani sekc-ije: akademiki — oniv, profesorji dr. Gorazd Kaša j , dr. Makso S n u d e r 1 „ dr, Lado V a v p e t i č ; nniv. profesorji dr. Alojzij Einžgar, dr, Avgust M u n d a , dr. Vladimir Murko, dr. Leonid Pita-miCi nniv. docent dr. Jaromir Beran. Znanstveni svetnik: dr, Vladimir K ti k m a n, b) Tehniška sekcija: Načelnik: univ. prof. ing. Albert Struna, Strokovni sodelavci: ing. Stane Bonač (za papirno industrijo), univ. prof. ing. Boris C e r n i g o j (za strojništvo), ing. Venceslav F u it tak (za železnice), univ. prufesoi dr. ing. Janko Kavčič (za kemijo), ing. Leo Knez (za varilstvo), akad, univ. prof. ing. Feliks L obe (za strojništvo), univ. prof. ing. Franc Mlakar (za elektrotehniko). i ti g. Lev Pipan (za raziskavo materiala), univ. prof. Vinko S itd a r (za agronomijo), LavOslav S t rn n a (za redakcijo), univ. prol. dr. ing. Srdjan T u r k (za gradbeništvo), ing. Lojze /.Iimcr (za gozdarstvo in lesno predelavo). jezikovni Svetovalec: znanstveni svetnik dr. France Tom- >5 i č. c) Medicinska sekcija: Načelnik: univ. prof. dr. Stanko Bani 5, Strokovna sodelavci: «kad. dr. Ali] a Košir, univ. profesor dr. Janez B a i i s. pmniarij dr. Mirko Kari in. san. major v pokoju dr.Fran Snaerdu, asistent dr.Miklavž Kozak. Jezikovni svetovalec: znanstveni svetnik dr. Lino Leg iS a. S to sekcijo lesno sodeluje veterinarska podkomisija v naslednji Sestavi: Predsednik: univ, prof, dr. Janez B a i i s, Sodelavci: univ. prof, dr. Janez Bani Č , dr. \ lado Greg o r 0 v i C , prof. dr. T.w> R i g 1 e T ( veter, svetnik V- pokoju dr. Franc V e b I e, č) Naravoslovna sekcija: Načelnik: Franc Kapus. gimn. profesor v pokoju. Poi n o č ni k načel ni ka sekcije: Silvo B r e s k v a r . p ro fesor srednje šole v pokoju. Sodelavci: univ. profesorji dr. ing. Jože Duhovniki dr. ing. Stanko Grafenau e r . akademik dr. Ivan B a -k o v e C , Oton S a j o v i c . dr. Alojzij V a d n a 1 ; višji znanstveni sodelavec paleontoloskega inštituta SAZL dr, Rajko P avle ve C in inšpektor prof, Stunko U r i i e. d) Umetnostna sekcija: Načelnik: akad. dr, France Štele. Člani: akad. dr. Bralko Kreft — /a literaturo, akad. Luči jnn M. Skerjanc in dopisni član dr. Dragotin Cvetko — 7.& glasbo, akad. dr. Bra tko Krefi in profesor Fino Mlakar — Ka gledališko, filmsko in plesno umetnost, znanstveni svelnik dr. Emili j an Ccvc — za likovno umetnost. 13. STUDIJSKI CENTER ZA ZGODOVINO SLOVENSKEGA IZŠEL JENSTVA Predsednik sveta: akad. dr, Fran Z w i t i e r. Člani sveta: akad. dr. Milko Kos, dopisni član dr. Svctozar IleŠič; višji znanstveni sodelavec in vodja bibliografskega oddelka Nil K prof. Janez Logar: samostojni svetovalec v skupščini SRS dr. Živko Siifrer; arhivar Arhiva Slovenije Ema Umek; od Slovenske izseljenske matice Članica njenega izvršnega odbora Zima V r š Č a j , poslauec skupščine SRS Ivan Kreft, urednica Slovenskega izseljenskega koledarja Mila Š e n k. SKUPŠČINA i PHEDSE15S T V G _I_ I "presna pisarna Znanstvena pisarn« BtMioteku ]tazrcdi £tttjeu 12. decembra 1892, dr,pbiL, zlata doktorska diploma univerze na Dunaju 1966, redni pi-ofesor za občo zgodovino srednjega veka in pomožne zgodovinske vede na univerzi v Ljubljani v pokoju: redni član od 7, oktobra 1938. načelnik filozofsko-1 MoJoško-liisloričnega razreda od 31, januarja i ™ LetoBifc — 17 — 1940 do 28. junija 1941, od Í9. maja 1950 glavni tajnik akademije, upravnik Inštituta za zgodovino pri akademiji in načelnik njegove sekcije za občo in narodno zgodovino; dopisni član Jugo-sla venske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu, Srpske akademije nauka i u motnosti v Beogradu. Poljske akademije znanoeti v Krn kova (1947) in K.ralovske češke společnosli nauk v Pragi, člati Instituta fiir bsterreichische Geschichtaforschung ji a Da naju. Častni čslan Zgodovinskega društva v Ljubljani in Mazejskili društev v Škof ji Loki in Ptuju. — Glej 1,et opis I, 53—62. Gorazd Kušcj, rojen (7. decembra 1907, dr, iur., redni profesor za teorijo države in prava in primerjalno ustavno pravo na univerzi v Ljubljani; redni član od 17. oktobra 1958; dopisni član (associé correspondant étranger) Académie de Stanislas (Nancy), élan International La^v Association v Londonu, Société de Législation Comparée v Parizu m med narod Jiega prezidija Fundatio Grol.iana inlernarionalts inri gentium propagando addicla v Mtínclinu. — Glej Letopis IX, 33—34. France Stelè, rojen 21. februarja 1886. dr.pbiL, zlata doktorska diploma univerze ua Dunaju 1962, redni profesor za umetnostno zgodovino nu univerzi v Ljubljani v pokoju; redni član ud 16. maja 1940, načelnik [.ilozofsko-filolosko-bistoričnega razreda od 1, julija 1942 do 2. oktobra 1943, tajnik razreda za zgodovinske in družbene vede od 24. julija 1948 dalje, načelnik sekcije za zgodovino umetnosti pri Inštitutu za zgodovino, načelnik umetnostne sekcije Terminološke komisije pri akademiji; dopisni član Ju gos I a venske akademije znanosti i uiujetuosti v Zagrebu, častni član Mednarodnega odbora za umetnostno zgodovino, dopisni član Mednarodnega komiteja za spomenike pri UNESCO, élan ATCA pri UNESCO, član Instituta fiir bster-reicbische Geschichtaforschung na Dunaju; častni clan Društva jugoslovanskih konservatorjev; Prešernova nagrada za življenjsko delo 1966. — Glej Letopis I, 113—125. M a k so Š n ud e r 1, rojen 13. oktobra 1893. dr. iur., redni profesor üa ustavno pravo SI* H J ua univerzi v Ljubljani; mini elan oil 2. oktobra 1956: dopisni član Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu: član International Law Association v Londonu, sveta Association de Science politique v Gcncvi in Association du Droit comparé v Parizu, — Glej Letopis VU L 37—38. Lado Vavpetič, rojen 26. junija 1902. dr. inr.. redni profesor za javno upravo in upravni postopek na univerzi v Ljubljani; redni član od 17. oktobra 1938; ravnatelj Inštituta za javno »pravO in delovna razmerja pri pravni fakulteti v Ljubljani; član Institut interna (iona 1 du Droit compare v ffarizu, International Law Association v Londonu in Association internationale pour l'enseignement du Droit, comparé v Strasbourgu. — Glej Letopis IX, 35—37. Boris Z i li e r 1. rojen 23. septembra lf>lO, redni profesor za občo sociologijo na Filozofski fakulteti univerze in na Yisoki šoli za politične vede v Ljubljani; dopisni član od 6. decembra 1949. redni član od 17. oktobra 1058; član Sveta fcderacije. član CK ZKJ in predsedstva CK ZK Slovenije. — Glej Lcrtopis ill. 165—171 in IX, 38 40. Fran Z w i i t c r , rojen 24. oktobra 1905, dr. p Lil., redni profesor za občo zgodovino novega veka na univerzi v Ljubljani; dopisni član od 2. junija 1953, redni član od 17. oktobra 1958: predsednik sveta Studijskega centra za zgodovino slovenskega izšeljensitva; dopisni član Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu. — Glej Letopis V, 76—82 in IX. 41—42. Dopisni člani Milan Bartoš, rojen 10. novembra 1901, dr. fur., rodni profesor lin Pravni fakulteti univerze v Beogradu: dopisni člnn od 17. oktobra i958: redni Član Srpske akademije nauka i umetnosti V Beogradu in njen podpredsednik; redni član Inštituta za družbene vede v Beogradu, član sveta Inštituta za primerjalno pravo v Beogradu ¡in Inštituta za mednarodno politiko in gospodarstvo, Član pravnega Sveta Zveznega izvršnega sveta SPR.j (od PJ54 do 1967); dopisni član Jugoslavenske akademije znanosti i umjelnosti v Zagrebu, redni član Mednarodne diplomatske akademije v Parizu, Akademije za družbene znanosti v Philadelpliiji, zunanji član Ijorcnske akademije Stanislas v Nancyju, Ameriškega združenja za mednarodno pravo v Wa^sh-ingtonu, Soeiété de Législation Comparée v Parizu, pod predseduj k International Law Association v Londonu, dopisni član Mednarodnega inštituta za mednarodno pravO, stalni clan Pomorskega mednarodnega, komiteja v Bruslju, član stalnega medna roti nega arbitražnega sodišča v Haagu, član komisije OZN ca kodifikiLcijo mednarodnega prava, clan Mednarodnega inštituta za kozmično pravo Mednarodne nsi ton avti ene akademijo m dopisni član te akademije, predsednik izbranega sodišča ¿vezne gospodarske komore Jugoslavije, član predseduj šivu zu-nanj e-t rgo vske arbitraže v Beogradu, član stalnega konzul ta- livnega odbora OZIV ?,a problem arhiva Društva narodov. Delegat Jugoslavije na raznih mednarodnih konferencah. zlasti na vseli generalnih skupščinah Zed in jenih uueij îkI 1946 do 1953; šef delegacije Jugoslavije na I. in II. pomurski konferenci {Ženeva 1958 in i960), na dunajskih konferencah Zcd i njenih natrij ¿a diplomatske (1961) in konzularne odnose (1961), na pariški mirovni konferenci ! 194-5), na konferenci za nemške reparacije (Paris 194-5), na beograjski donavski konferenci (1948) itd. Nagrada AVNO J za 1%?. - Glej Letopis IX. 43-44, Drago t i n Cvetko, rojen 19. septembra 1911. Dr. phiL, redili profesor za zgodovino slovanske in novejše svetovne glasbe na filozofski fakulteti univerze v Ljubljani. Dopisni član akademije od 7. februarja I%7. Clan; Société Internationale de Musicologie (Ba.sel), Association Internationale des Bibliothèques musicales (Kaasel), Béperloire International des Sources musicales. Stalni clan International Institute for comparative Mu sic Sfudies; Élan an podpredsednik znanstvenega sveta tega inšli-futa (Zahodni Berlin). — Glej Letopis XV11L 31—38. J 0 va m Djordjevic, rojen 10. marca 1908, dr. iur„ redni profesor za politične vede in ustavno pravo na univerzi v Beogradu; dopisni elan od 17. oktobra 1958; redni član Srpske akademije nauka i Umetnosti v Beogradu, dopisni član Jugo-slavenske akademije znanosti i uiujetnusti v Zagtebu, član Medna rodne akademije za politične znanosti in ustavno pravo, Član Mednarodnega inštituta za politično filozofijo, predsednik pravnega sveta SFRJ; pridruženi profesor Pravne lukultete v Parizu, - Glej Letopis IX. 4-5—4fi, Leon Gerškovič, rojen 2. februarja 1910, dr.iur.. redni profesor političnih znanosti v Beogradu, zastopnik v Republiškem svetu Sabora Hrvatske; poslanec v Svetu narodov Zvezne skupščine in predsednik Zakon odajno-p ravne komisijo Zvezne skupščine, — Glej Letopis IX, 49—50. Marko Kostrenčic, rojen 21, marca IS84, dr. i ur., častni doktor Karlove univerze v Pragi; redni profesor za zgodo- vi no države m prava narod p v SFB J do 19. stoletja na vseučilišču v Zagrebu v pokoju; dopisni član od 2. junija 1933; pravi elan Ju gosi a venske akademije znanosti i um je t nosi i v Zagrebu, dopisni član Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu. — Glej Letopis V, 74—75. Vojeslav Mole, rojen 14. decembra 1886, dr. phil., redni profesor za srednjeveško umetnost na J age Ionski univerzi v Krakov ti v pokoju; dopis mi član od 22. decembra [961; redni član Poljske akademije znanosti v Krakovu (1947), častni član poljskega društva umetnostnih zgodovinarjev. — Glej Letopis XII. 29-34, Grga Novak, rojen 2. aprila 1888, dr. phil„ dr. h. c. univerze na Dunaju, rixtlii profesor za zgodovino starega veka na vseučilišču V Zagreibu v pokoju; dopisni Člaa od 22. decembra 1961; pravi član Jugoslavenske akademije znanosti i umjeinosli v Zagrebu in njen predsednik; dopisni član Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu; dopisni član Avstrijske akademije znanosti na Dunaju in Akademije znanosti v Heidelbeign, častmi član Romunske akademije znanosti v Bukarešti, član De-pu laz ione storica per le Venezie v Benetkah, Accademia del Med it erra neo v Palennu. Istiluto italiano d i ptreiatoria e protostori a v Florenei, Član Institutom Archaeologicum Germanictim v Berlinu. — C! le j Letopis XII, 35—3?. II. RAZRED Za f ¡lotos ke in literarne vede Bedni člani France Bezlaj, rojen 19. septembra 1910. dr. phil.. redni profesor za primerjalno slovansko jezikoslovje na Filozofski fakulteti univerze v Ljubljani; tedni član od 5. julija 1964: upravnik Inštituta za slovensko narodopisje pri akademiji. Glej Letopis XV, -^—14. France K oh I ar, rojen 29, novembra 1889, dr. phil., redni profesor na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani; redni član od 3. julija 1%4: tajnik razreda za filološke in literarne vede cul 22. januarja 1965 dalje; predsednik Slovenske malice. — Glej Letopis XV, 55—38, Anton Ocvii-rk, rojen 23. marca 1907, dr.phil., redni profesor za zgodovino svetovne književnosti in literarno teorijo na Filozofski fakulteti univerze v Ljubljani; redni «lan od 3. julija 1964; upravnik Instituta za literature pri akademiji. - Glej Letopis XV. 39- 4-0. Anton Slodnjak. rojen 13. junija 1899, dr.phil., redni profesor za slovensko književnost na Filozofski fakulteti univerze v Ljubljani v pokoju. Redili član od 7. februarja 196?. -Glej Letopis XVIIL 39—41. Josip V i d m a r , rojen 14. oktobra 1895, dr. h. c. univerzo v Ljubljani; redni član od (i. decembra 1949; od 27. oktobra 1952 predsednik akademije; predsednik Sveta akademij znanosti in umetnosti SFRJ; dopisni član Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu. Jugoslavenske akademije znanosti i untjcl-nos t i v Zagrebu in Romunske akademije znanosti v Bukarešti. Prešernova nagrada 1966, Stcrijina nagrada za širjenje dramske i im el i los t i in gledališke kulture 1966; red oficirja književnosti in umetnosti francoske vlade 1966. Nagrada AVNOJ za 1967. — Glej Letopis H, 172—184. Dopisni člani Vel i b o r Gligorič, rojen 28. junija 1899. Književni kritik, Pravi član in od 1965 predsednik Srpske akademije nauka i umetnosti. Dopisni član od 7. februarja 1%7. — Glej Letopis XVIII, 42. Milan Grošelj, rojen 19. sepiembra 1902, dr. phil.T redni profesor za klasično filologijo na univerzi v Ljubljani; dopisni član od 17. oktobru 1958. — Glej Letopis IX, 53 54. Janko Lavrili, rojen 10. februarja 1887, upokojeni redni profesor za novejšo rusko literaturo na univerzi v Noitinghamu; dopisni člail od 2. oktobra 1956, — Giej Letopis VIII, W—i2. lil. RAZRED Za matematične, fizikalne in tehnične oede Redni člani Anton Kube I j , rojen 11. novembra 1W2, dr.ing., redni profesor za mehaniko na univerzi v Ljubljani; rodni član od 6. decembra 1949; od 22, decembra 1%1 podpredsednik akademije; dopisni član Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu. — Glej Letopis III, str. 185. Feliks Lobe, rojen 14. oktobra 1894, redni profesor za priwimotc »mehanska tehnologi ja-ï in »gradnja obdelovalnih Strojev* na univerz;! v Ljubljani; redni član od 6. decembra 194*>; redni član Collège international pour l'étude scientifique des techniques de production mécanique. — Glej Letopis fil, 186 do 187. Anton Peterlin, rojen 25, septembra 1908, dr. sci. nat„ dopisni član od 21. decembra 1946, redni član od 6. decembra 1949; direktor Camille Dreyfus Laboratory, Heseareli I ri angle Instálate, profesor na Duke T. mversíty v Durham u (Severna karolina, ZDA), častni clan Nuklearnega instituta J. Stefan v Ljubljani; član American Association for the Advancement of Science (Washington), Fellow of American Physical Society Washington), American Chemical Society (Washington). Deutsche Kolloid Gesellschaft (Köln). Deutsche Physikalische Gesellschaft (Hanau), Society of Sigma X (New líaven), Society of Rhcology (Washington), glavni u retín i k Mucroinolecu lar Reviews (New York), sou redu,i k Makromolekulare Chemie (Main/), član Advisory Board revij Journal of Materials Science (London), journal of Polymer Science (New York) in Journal of Macromolccultir Science, Physics (New York). —Glej T,et op is il. 43—4íi. Ivan A* i d a v , rojen 17. januarja 1(118, dr. phiL, redni profesor ïia ma tematiko na univerzi v Ljubljani; dopisni član od 17, oktobra redni člana od 21. decembra 1%2. — Glej Letopis IX, 55—% in XII, 32. Dopisna člana Dušan H a d i i, rojen 26. avgusta 1921, dr. kemijskih znanosti. redni profesor za kemijo na Fakulteti ta naravoslovje in tehnologijo univerze v Ljubljani; dopisni člatt od 7. februarja 1%7. Clan uredniških odborom mednarodnih revij Speetrochi-mica acta in Molecular Physics ter strokovnih društev The Chemical Society (I,on don), Faraday Society. Bunsengesellsehai'i in Société de chimie physique. — Glej Letopis XVIII, 43 49. Zoran Bant, rojen 14. septembra 19Û4. dr. tehniških znanosti: redni profesor in direktor inštituta za procesno tehniko na Lelmiški visoki šoli v Braunachweigu; dopisni član od 3. julija 1%4: Član znanstvenega sveta Arbeitsgemeinschaft industrieller Forschung;*Vereinigungen, član znanstvenega sveta Verfahrenstechnische Gesellschaft. Glej Letopis XV. 47—49. IV. RAZRED Za prirodosIoDiie in medicinske vede Redni člani Bogdan Brecclj, ro-jen maja 19f>6. dr. med., redni profesor za ortoped i jo na Medicinski fakulteti univerze v Ljubljani in predstojnik Ortopedske klinike v Ljubljani v pokoju, strokovni svetovalec Ortopedske bolnice v Valdoltri- redni član od 6. decernhra 1949; rían Sveta federacije; dopisni Član Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu in jugosla venske akademije znanosti i unijetnosti v Zagrebu, inozemski član Akatle-in i je medicinskih nauk SSSR v Moskvi: častni član Slovenskega zdravniškega društva v Ljubljani, član .Société Internait ion altt de Chirurgie Orthopédique el tie Traumatologic v Bruslju iS. I. C. O. T,), častni član Société Française d'Orthopedie et de I raumatologie v Parizu, Častni član Društva ortopedov in trav-miitolugov Bolgarije v Sofiji, Član International Society for Rehabilitation t>f the Disabled v New Yorku, nacionalni delega I Y.druženja ortopeda i tramnatologa Jugoslavije pri S. 1.1'. O. L. Corresponding editor revije Journal of Bone and Joint. Surgery za Jugoslfiv.ijo, predsednik Združenja ortopedov in travma t o logov Jugoslavije, Xagrada AY NOJ za leto 1%S. — Glej Letopis 111, 199—200. Srečko H rodar, rajon 6. maja Í893, dr. pliih, redni profesor za prazgodovino človeka na univerzi v Ljubljani v pokoju. dopisni rlan od h. decembra 1949. redni član od 22. junija 1953; up ravnik Inštituta za raziskovanje krasa v Postojni; načelnik sekcije za arheologijo pri akademiji; častni élan Arheološkega društva Jugoslavije; dopi.sni član H, Obermaier Gesell-sehaft liir die Erforselmng des Eiszei t alters und seiner Kulturen (El-langer), — Glej Letopis HI, 205 -206 in Letopis V, 98—100 J o va n Ha d ž i, rojen 22. novembra 1884, dir. phil., redni profesor za zoologijo: redni član od 7. oktobra 1938, načelnik m a t eni a ti Č no-p n rod O« lovnega razreda od 28. januarju 1939 do 10. oktobra 1940. tajnik razreda za prirodosloviie in medicinske verle od 30, septembra 1949 do 8. oktobra 1953. upravnik Institut h za biologijo pTi akademiji, predsednik Odbora za ureje\a-ttje favne, flore in gede Slovenije; dopisni član J ugasla venske akademije znanosti i umjetnoeti v Zagrebu .in Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradll, častni član Prirodoslovnega društva in Društva zn raziskovanje jam v Ljubljani, član Znanstvenega društva za zgodovino zdravstvene kulture Jugoslavije v Beogradu, član Društva za raziskovanje in pospeševanje pomorstva v Zadrti, član Sociedad Española de lLi.si.oria IN n tu ral v Madridu. Nagrada AVNÓJ zn 1966. — Glej Letopis I, 29—30. Alija Košir, rojen b. aprila 1891, dr. med., redni profesor za histologijo in emhriologijo v pokoju, strokovni in raziskovalni vodja HiatoloŠko-embrioloskega inštituta medicinske fakultete v Ljubljani; predsednik Terminološke komisije pri akademiji; redni član od 24. junija 1955. — Glej Letopis VI, 43—48. Robert N e 11 h a 11 c r , rojen ?. deccmhra 1895, dr. med,, redni profesor za ftiziologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani; redni član od 22. decembra 1961; častni elan Slovenskega zdravniškega društva: častni Man Združenja fiiziopnevmologov SRS. častni predsednik Združenja medicincev v Ljubljani, Častni član Cen t ra I nega odbora Rdečega križa Jugoslavije: dopisni elan Združenja nemških specialistov za pljučne bolezni in Francoskega društva ffiziologov; član American College of Chest Physicians in American Thoracic Sociely: član skupine ekspertov Svetovne zdravstvene organizacije in Svetovne zveze borcev; glavni urednik časopisa s Tuberkulozni. — Glej Letopis XII, 38—39. Ivan R ako ve c , rojen 18. septembra 1899. dr. pilil., redni profesor za geologijo in paleontologijo na univerzi v Ljubljani: dopisni član od 21. decembra 1946, redni član od 6. decembra 1949. tajnik razreda za pri rod os lov ne in medicinske vede od T5. junija !9t)6. upravnik Inštituta za paleontologijo pri akademiji: predsednik Med akademijskega od!>ora za urejevanje lavne in I lore Jugoslavije (od 15. junija 19(iS}: dopisni član .Hrpske akademije natika i umetnosti v Beogradu in jugoslavenske akademije znanosti i unij el nosi i v Zagrebu: častni član Slovenskega geološkega društva, dopisni član Geološkega društva na Dunaju in Mednarodnega p a 1 contol oškega društva. — Glej Letopis II, 47— Dopisni člani V a s o R u t o z a ri, rojen 5. decembra 1902: dr. vet., dr, h. e. univerze v Sarajevu in Humboldtove univerze v Berlinu, redni profesor Veterinarske fakultete na univerzi v Sarajevu v p oko ju. Od 1966 do 1968 predsednik Akademije nauka i u m jet-nos i i Bosne i Hercegovine. Dopisni član akademije od 7. lebru-arja 1967. - Dopisni član Srpske akademije nauka i umetnosti, redni Član Naučnega društva za istoriju zdravstvene kulture Jugoslavije, redni Član Akademije znanosti v New Yorku. dopisni član Akademije za agrarne vede v Nemški demokratični republiki. - Glej Letopis XVIII, 5(1—51, B r a ni mir G u š i č , rojen 6. aprila 1901, dr. med., dr. pliil,, redni profesor za otorinolaringologijo na Medicinski fakulteti v Zagrebu: dopisni član od 5, julija 1964: pravi član J u gosi a venske akademije znanosti i umjetiiosti v Zagrebu, dopisni član Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu, redni član društva otorinolarlngologov Collegium Otolaryngo-logi en m Amieiliac Sacrum, častni predsednik grškega utoneuro- O f talili t>l oškega društva, častni član Zbora liječnika. Hrvatske: Častni član poljskega, bolgarskega, češkega in avstrijskega društva otoriiuiiaringiilogov. — Glej Letopis X\', 41 ---46. SvetozaT llešič. rojen 8. junija 1907, tir. pilil., redni profesor za geografijo na Filozofski fakulteti univerze v Ljubljani: dopisni Član od 7. februarja 1%7. Upravnik Inštituta za geografijo pri akademiji. - Dopisni član Mednarodne geografske unije, častni član Srpskega geografskega društva in Poljskega geografskega društva, — Glej Letopis XVIIL 52—54. Dimitrije Jovčič, rojen 14, oktobra 1S89. dr. med., redni profesor na Medicinski fakulteti univerze v Beogradu. Dopisni clan akademije od 7. februarja 1967. — Častni predsednik ortopedsko-1 ra v in a to loške sekcije Srpskega lekarskoga društva. zunanji clan Académie de Chirurgie v Parizu, častni član društva Société française d'Orthopédie et de Traumatologie, dopisni član ameriškega in italijanskega ortopedsko-1 ra vmaío loškega društva. Glej Lelopis XVIII. 55 -58. Franjo Ko goj, rojeu H, oktobra Í894, dr. med., dr. se. meri. h. C. univerze v Ljubljani, tir. h, c. univerze v Gradcu, dr. se- med. h. C- vseučilišča v Zagrebu, profesor za dermaiove-nerologijo vseučilišča v Zagrebu v pokoju; dopisni član od 2, junija 1953: pravi član Jugoslavenske akademije znanosti i umjctuosti v Zagrebu in njen podpredsednik, dopisni član Srpske akademije naoka i umetnosti v Beogradu ¡11 Švicarske akademije medicinskih znanosti. Član Deutsche Akademic der Nu-turforseber Leopoldina Halle u d Sanic, Častni član oziroma dopisni Član ameriškega, avstralskega, berlinskega, bolgarskega, britanskega, češkoslovaškega, danskega, dunajskega, finskega, francoskega, hamburškega. iranskega, italijanskega, madžarskega, mehikaiLskega, moskovskega, niünchenskega. nemškega, poljskega. švedskega in venezuelskega d erm atol oškega društva, francoskega alergološkega društva, nemškega društva za esie-tično medicino; častili član Slovenskega zdravniškega društva v Ljubljani, Zbora Iiječnika Hrvatske v Zagrebu in Češkoslovaškega zdravniškega društva J. R. Purkvne v Pragi. Nagrada AVNOJ za 1966. — Glej Letopis V. 101—102, O t limar K ii h n , rojen 5. novembra Í892. redni profcsoi za paleontologijo in paleobiologijo na univerzi na Dunaju, dopisni član od b. februarja 1965, redili član Avstrijske akademije znanosti na Dunaju in Akademije znanosti v Atenah, dopisni Član Srpske akademije na lika i umetnosti v Beogradu, častni doktor univerz v Atenah, Beogradu in Bukarešti, Čusrtni član Slovenskega geološkega društva in paleontološkega društva v Indiji. — Glej Letopis XVI, 53—54. Janez Miliinski, rojen 5. maja 1913, dr. iur., dr. mod., redni profesor za sodno medicino in predstojnik Inštituta za sodno medicino na Medicinski fakulteti v Ljubljani: dopisni član od 22. decembra 1961; inozemski dopisni član Société de Medicine f .égale de France, tifo la rn i clan Académie Internationale de Medicine Legale et Sociale, častni élan Società Italiana di Medicina legale e d elle Assicurazioni. dopisni član Deutsche Gesellschaft flir gerichtliclie und soziale Medizin, član Mednarodnega komiteja Za alkohol in promet, član uredniškega odbora »The International Microfilm Journal of Legal M edita ne« (New York), Častni Član poljskega društva za sodno medicino in kriminologijo, član odbora Udruženja za sudsku medicinu SFRJ, podpredsednik medicinske sekcije IJ druženj a za med ima rod no pravo SFRj, član Zveznega sveta za varnost prometa. Glej Letopis XII. 43—41 France Novak, rojen 2. junija 1908, dr. sc., dr. med. h, c. univerze v Torinu, redni profesor za porodništvo in ginekologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani in ravnatelj Klinike za porodništvo in ženske l»lczni v Ljubljani; dopisni član od 22. decembra i 961, časi ni član Societas Gynaecolog.iea et Obstetricia Italien, častni cían La Sociedad Chilena de íobstetricia y Ginecología, častni član Ceš kos lov ens ké lékarské s p o-leenost:i J. E. Purkyíie, član Fédération Internationale de Gynécologie et d'Obstétrique, predsednik za Jugoslavijo World Association lor Gya ecológica I Cancer Prevention, častni član Slovenskega zdravniškega društva in Zbora liječuika Hrvatske, predsednik ginekološke sekcije Slovenskega zdravniškega društva, — Glej Letopis XII, 46—48. Sinisa Slan kovic, rojen 26. marca 1892, dr, phil., redili profesor za zoologijo na univerzi v Beogradu; dopisni član oil 2. junija 1953; redni član Srpske akademije nauka i umet-nosli v Beogradu, dopisni član JugOslavenske akademije znanosti i umjetnosli v Zagrebu, inozemski Član Akademije na lili SSSR v Moskvi. Nagrada AVNOJ za 1957. — Glej Letopis V, 103—104. Alojzij I a v č a t, rojen 2, marca 1895. dr. ing., redni profesor za genetiko in žlaittnjeuje rastlin na vseučilišču v Zagrebu; dopisni Član od 2. junija 1953; pravi član Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosii v Zagrebu, redni član Masa-rykove akademie p racé v Pragi, Častni član Scientilie Society Sigma X. Cornell University, New York. Nagrada AVNOJ /a 1966. Glej Letopis V, i03—106. Koala To d oroT i 6, rojen 5, julija 1887, dr. med., red ni profesor za infekcijske bolezni in upravnik infekcijske klinike na univerzi v Beogradu v pokoju; dopisni elan od 2. junija 1953; redni clan Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu in tajnik njenega razreda za medicinske vede, dopisni član Ju gosja venske akademije znanosti i umjelnosti v Zagrebu, častni predsednik Srpskega lekarskega d rušiva, častni član več podružnic Srpskega lekarskega društva in Saveza lekarskili dru-štava SFRJ, častni član Društva Ijekara Bosne i Hercegovine, dopisni elan Nacionalne medicinske akademije v Parizu, Združenja ameriškili medicinskih avtorjev, Zuansi veno-iuedicuiskega društva zdravnikov Štajerske, častni član Ceškoslovenske lekar-ske společnosti J. L. Purkvue v Pragi, časmi elan društva Union medieale Balkanique v Bukarešti. Nagrada AVNOJ zn 1966. — Glej Potopis V, 107. Andrej O. Župančič«, rojen 27. januarja J916, dr. meri., redni profesor za patološko fiziologijo na Medicinski fakulteti univerze v Ljubljani in predstojnik Inštituta za patološko Tiziologijo v Ljubljani; dopisni član od 3. julija član Royal Society of Medicine v Londonu, Biochemical Society v Londonu in Associate Member of t lie Physiological Society v Londonu. Scientific Advisory Panel, luildacije Ciha, v Londonu. — Glej Letopis XV, 50—51, V. RAZRED Za umetnosti Redni č f a n i 1* ranec Bevk, rojen 17. septembra 1890, književnik, redni član od 2. junija 1933. tajnik razreda za umetnosti od 2S, oktobra I%1) do 26. novembra 1966. Nagrada AVNOJ za leto 1968. — Glej Letopis V, 110—115. Božidar Jakac, rojen 16. julija IR99. redni profesor Akademije za likovno umetnost v Ljubljani v pokoju: redili čhtn od 6. decembra 1949; dopisni član Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu in Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu. — Nagrada AVNOJ za 1967. — Glej Letopis 111. 207—213. Boris Kalin, rojen 24. junija (905. redni profesor «a Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kipar-mojster; redni élan od 2. junija i953. — Glej Letopis V, 121—122, G o j nt i r Anton Kos, rojen 24. januarja ! 896, redni profesor na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani v pokoju; akad. slikar; redni clan od 6. decembra 1949. — Glej Letopis III, 214—215. Ciril Kosmač, rojen 28. septembra 1910, književnik, redni član od 22. decembra l%1. Dopisni elan Srpske aikade-niije nauka i umetnosti. — Glej Letopis XII, 49- 53. Miško Kr anjec, rojen 15, septembra 1908. književnik, redni član od 2. junija 1953: dopisni član Jugoslavenske akademije znanosti i u m jetnosti v Zagrebu in Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu. — Glej Letopis V, 125—132. Bratko Kreft, rojen i £. februarja 1905, dr. pbil., redni profesor za novejšo rusko književnost; književnik; redni član od 22. decembra 1961 : dopisni član JttgosJavenske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu: upravnik Inštituta za slovenski jezik pri akademiji. Član osrednjega odbora Jugoslovanskega slavističnega komiteja, član Mednarodnega slavističnega komiteja. — Glej Letopis XII, 63—64, France M i h e 1 i č , Tojen 2?. a.ptiila 190". redni profesor za slikarstvo in risanje na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani; redili član od 6. februarja 1965. — Glej Letopis XVI. 51—35. Vladimir Pavli Matej Bor, rojen 14. uprila i913. književnik, redni član od 6. februarja 1965; dopisni član Jugoslavenske akademije znanosti i uinjetnosti. predsednik slovenskega Pen-kluba. — Glej Letopis XVI, 36—52. L u c i j a n Marija Š k e r j a n c, rojen t", decembra 1900; redni profesor za kompozicijo na Akademiji za glasbo v Ljubljani; redni član od 6. decembra 1949. — Glej Letopis lil, 216—220. Dopisni člani Ivo Andrič, rojem 10. oktobra 1892, književnik; dopisni član od 2. junija 1955; redni član Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu, dopisni član Jugoslavenske akademije znanosti i uinjetnosti v Zagreba; Nobelov nagrajenec za književnost v letu 1961. — Nagrada AVNOj za 1967. — Glej Letopis V, 135—134. J a d e a Cilenšek, rojen i. decembra 1913. Skladatelj. Profesor Visoke glasbene šole (Franz-Liszt — Hochsehule fiir Muaik) v Weimarju. Dopisni élan od 7. februarja 1967. — Redni član Nemške akademije umetnosti v Berlinu. — Glej Letopis XVIII, 61-63. Lojze Dolinar, rojen 19. aprila 1893, redni profesor na Akademiji za umetnosti v Beogradu t pokoju; dopisni Ëlail od 2. junija i953. — Glej Letopis V, 137—138. Miroslav Krleža, rojen 7. julija 1893, književnik; dopisni član otl 2. junija i953; pravi član Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu, redni Élan Srpske akademije nauka ,i umetnosti v Beogradu. Nagrada AVNOJ za 19bb, — Glej Letopis V, 130—14L NOVI ČLANI RAZRED ZA ZGODOVINSKE IN DRUŽBENE VEDE BOGO GRAFE NAUER Rojen 16. marca 1916 v Ljubljani. — Za dopisnega član a . v raz red u za Zgod O v i n sk c 111 družbene vede je bil izvoljen 7. februarja i %8. Študiral je na Filozofski laku! leti univerze v Ljubljani, kjer je opravil 1, 1940 diplomski izpit, za doktorja iz zgodovinskih znanosti pa je bil premo v i ran 1. 1944-, Na Filozofski fakulteti univerze v Ljubljani je bi M. 1946 izvoljen za docenta za zgodovino Slovencev, J. 1951 za izrednega, leta 1956 pa za rednega profesorja za isti predmet. Z znanstvenim delom je pričel pred 50 leti. Njegovo prvo večje delo. doktorska teza. ki je kot samostojna knjiga izšla leta 1944. je Boj za sta m pravdo, ki obravnava v celotnem kompleksu vse kmečko upore pri nas v razdobju od 15, do IN. aloletja. Kmečki li uporov se je ponovno lotil v velikem, večjem obsegu kot v doktorski tezi in jili obdeLl v knjigi Kmečki upori na Slovenskem (1962). hogali na novih izsledkih, s kritično obdelavo virov in vse dostopne literature. Tematiko kmečkih uporov na Slovenskem je pa še dalje spremljal in jo snovno razširjal na ostnio Ozemlje južuoslovanskih narodov. Druga velika tema iz starejše slovenske zgodovine, ki se ji Grufeliauer posveča trajno in dosledno že trideset let, je slovenska siarokaraiitanska doba. Sem spada poleg mnogih drugih razprav, kolektivnih ocen in referatov, najobsežnejše Grale-nauerjevo delo 1 stolieevanje koroških vojvod in država karantenskih Slovencev (izšlo pri SAZU, J 95 J, bJ4 str,). Delo j c tako po pomenu in širini zajete snovi, koi svojih izsledkih in znanstveni obdelavi in tudi po obsegu ena velikih monografij novejše slu venske hisfcoriografije. Iz o?.ju karantanske zgodovine je prof. Grafcnnuer prešel tudi na problematiko, ki se tiče srednjeveškega Podonavja iti Balkana. Posveča se p on a j več problemom naselitve i o doselit ve Južnih Slovanov, razmerju med Slovani in Obri. politični zgodovini in fevdalni strukturi južnih Slovanov. Sintezo slovenske zgodovine je podal prof. Grafcnauer ne-kolikokrat. V dveh izdajali svoje Zgodovine slovenskega narodu, od katerih je prva izšla v 5 zvezkih v letih 1954—i961 in sega po Času do srede 19. stoletja; od druge predelane in dopolnjene izdaje pa sta doslej izšla 2 zvezka, od katerih obsega prvi (1964) razdobje od naselitve do u velja vi jen ja frankovskega fevdalnega reda. dragi (1965) pa obdeluje dol» zrele fevdalne družbe do začetku kmečkih uporov. Prav tako iz peresa Grafenauerjevega so številna in obsežna poglavja iz starejše slovenske zgodovine v dveh knjigah v Zgodovini narodov Jugoslavije (1953. 1959). Napisal je tudi zgodovino Slovencev za ?. knjigo Enciklopedije Jugoslavije in številna poglavju za publikacijo »Agrarne panoge i gospodarske in družbene zgodovine Slovencev, ki je v pripravi pri SA7TJ, Iz delovanja prof. Graie.nauerja na univerzi je omeniti njegova skripta: Uvod v študij zgodovine (194S) in Struktura iii tehnika zgodovinske vede (1960), Bibliografija prof. Grufenaucrja je obsežna. Samostojnih knjig in \ samostojni obliki objavljenih razprav in člankov je 23. Razprav in člankov v strokovnih publikacijah je okrog 70. ocen in poročil pa okrog 60. število raznih v enciklopedijah, revialnem in dnevnem časopisju objavljenih člankov, pripomb in drugih doneskov pa je preko 100. Delo, ki ga je opravil dr, Gralenauer je zelo obsežno, po tematiki raznovrstno, po izsledkih pa tako, tla je z njimi obogatil v zelo veliki meri našo zgodovinsko znanost. Posegel jc v kapitalna vprašanja in poglavja slovenske pa tudi jažnoslovanske zgodovine. Zgrabil je v celo si a rok a rani an-sko zgodovino iu z njo tesno povezan problem staroelovenskih kosezov, v zgodovino doselilve in naseljevanja južnih Slovanov, v zgodovino in problematiko kmečkih uporov na Slovenskem. Podal je nekolikokrat sintezo slovenske Zgodovine, obravnaval vprašanja iz metodologije zgodovine. JEAN NOUGAYROL Rojen v Toulousu 1. 1900. — Profesor iiîi École priiiïqutiles Hautes Études v Parizu, — 7.a dopisnega člana v razredu za zgodovinske in družbene vede je bil izvoljen 7. februarja 1968. Jean No il ga y roi je eden najbolj vidnih in zaslužnih francoskih asiriologov. V mnogoštevilnih (68) svojih razpru-vali in člankih obdeluje probleme iz zelo različnih področij usiriologije (zgodovinske, filološke, arheološke, literarne, o babilonskem verstvu in vedeževanju). Njegova raziskovanja. so zasnovana pretežno na novih, še ne olxlelanih kli-nopisnih tekstih. Posebno tesno pn je njegovo življenjsko delu povezano s klinoptsnirni napisi v akadskeiri in snnierskem jeziku. ki jih v zadnjih desetletjih izkopavajo v razvalinah ti-gov-skega mesta Ugarila (sedaj lias Shatura. blizu Lata kije) v severni Siriji. \ Damasku dožerie NoUgayrûl najprej njihovo vsebino, v redno vsakoletnem javnem predavanju v Francoski akademiji poroča o uspehih zadnje kampanje; končno pripravlja skrbno sistematsko urejene edicije najvažnejših napisov, obenem transkripcijo. prevodom in komentarjem. Oba doslej v seriji Has Sh antra (VI in IX} objavljena zvezka odkrivata s svojimi blizu 470 dokumenti doslej popolnoma nepoznano zgodovino severne Siriji' in njenih odnosov do hetitske države v XlV. iu XIII. stoletju. Dva nadaljnja zvezka obetata zanimive vpoglede v družbene in kulturne razmere tisie dobe. Velike zasluge ima Non gay roi za mednarodno prijateljsko delovno sodelovanje med asiriologi vsega sveta. Kot stalni tajnik za organizacijo vsakoletnih mednarodnih asirioloških srečanj (Rencontre assyrïoio-giqnes internationales}, ki jili je bilo doslej 10. si je Nougayrol vedno posebno prizadeval za sodelovanje aairiologov iz CSSR, Jugoslavije in Sovjetske zveze, Ko se je na teh zborovanjih sreča val z našimi asiriolosk iuii prizadevanji, je ob vsaki priliki dejansko pokazal, da želi na vse mogoče načine (z nasveti iu pobudami, z literaturo, s prijateljsko požrtvovalnostjo} kar najbolj pospeševati napredek jugoslovanske as-iriologije. L. 1960 je prišel Ljubljano, da jc na Slovenski akademiji imel zanimivo javno predavanje o lakrar najdenih ugaritskih ploščicah in o sledovih kulturnega življenja tega mesta. Hvaležno ugotn vi jamo, da je tekom 15 let jeau Nougavrol mnogo storil za razvoj asirioloških pravnih študij pri nas. RAZRED ZA FILOLOSKE IN LITERARNE VEDE BLAŽE K0NLSK1 Roj™ 19. decembra 1921. — Za dopisnega člana v razredu za filološke in literarne vede jc hil izvoljen 7. februarja 1968. Blaže Koneski jc Študiral slovansko filologijo v Beogradu in Sofiji. Lela 1949 je postal izredni, nato (leta 1957) pa redili profesor za makedonski jezik na Filozofski fakulteti v Skopju. V letih od 1958 do 1960 je- bil rektor skopske Univerze. Dve leti pozneje je postal dopisni član Jugosla-vanske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu, leta 1965 dopisni član Srpske akademije nauka i Umetnosti v Beogradu, Kot književnik je bil profesor B. Koneski od 1961—1%4 predsednik Zveze književnikov Jugoslavije. Za svoje znanstveno in književno delo je prejel številne nagrade, ena najpomembnejših je bila nagrada AVNOj-a leta J9hti za znanstveno delo na področju makedonskega jezika. Od J 967 je predsednik Makedonske akademije na nauk i te i u metli osti te. Profesor Koneski je avtor najboljše slovnice makedonskega jezika. Kot poznavalec makedonskih narečij jc izdal dragoceno monografijo prilepskega narečja (1949), kol organizator Inštituta za makedonski jezik je vodil in nadziral delo pri Slovarju makedonskega jezika, katerega prvi del je izšel I, 1961. drugi del — 1965, tretji — 1%6 leta. Večjega pomena so tudi razprave, v katerih peof, Konetski preučuje zgodovino makedonskega jezika, na primer predgovori k delom K i rila Pejčinoviča ill Marka Cepenkova, razprava o Vranešmekem apostolu iin. V obramiK» samostojnosti makedonskega jezika je prof, Koneski izdal knjigo 3>Ob najnovejšem napadu na naš jezik* (1948) in razpravo i Profesor Mirecv zoper makedonski pravopis« (1952). Je tudi ustvarjalee in redaktor časopisa »Makedonski jezik«, v katerem je objavil do zdaj vrsto razprav o posameznih jezikovnih vprašanjih. Nekatere med njimi je izdal v knjigi esejev »Makedonski knjižni jezik« {1-92, 1952). Književno in znanstveno delo, s katerim je prof. Koneski pospešil in tudi znatno obogatil makedonsko znanost mu je upravičeno določila častno mesto med znanstveniki in književniki v Jugoslaviji in po svetu, RAZRED ZA PRTRODOSLOVNE IN MEDICINSKE VEDE MILKO BED JANIC Rojen 29. junija 1904 v Sarajevu. — Za dopisnega člana v razredu za prirodoslovne in medicinske vede je bil izvoljen 7. februarja 1968. Milko Bedjanič je medicinske študije končal v Ljubljani in Zagrebu. L. 1929 je bil prom oviran za doktorja vsega zdravilstva. L. 1936 je posiul speci al ist-intern ist, L 1941 je opravil pruunrtjski izpit iz interne medicine in infekoijskili bolezni. Okupator ga je kol ak i ivist a na rodu oos v obod i 1 nega gibanja aretiral; osvoboditev je pričakal v zaporu. Po osvoboditvi je prevzel funkcijo šefa oddelka za infekcijske bolezni, I. 1950 je postal docent /a te bolezni, L 1957 izredni in 1, 1963 redni profesor. Prof. Bedjanič je razvil bogato strokovno in raziskovalno delo. Zlasti se je posvetil vprašanju seroznega meningitisa, izolaciji rekouvalescentov po škrlatinki v zvezi z uporabo sodobnih antibiotikov, specialno za naše kraje važnemu vprašanju krpelj-uega virusnega meningitisa, kar je hkrati važen prispevek k spoznavanju meningitisa v jugoslovanskem merilu. Končno je bil s prenosom prisad i la na poskusne živalce ugotovljen in izoliran virus. Važen raziskovalni prispevek pomeni Bedjaničeva publikacija v Wiener medizinische Wochenschrift 1935 o skrajšanju zdravljenja pri škrlat.inki. Razen tega je prof. Bedjanič priobčil celo vrsto tehtnih prispevkov s področju infektologi je v naših e. Homotraiisplantuciju kosti pri otrocih. Glavna dela so posvečena otroški ortopedi j i, travmaiu-logiji in organizaciji ort op ed sko-tr avtu atol oške pomoči. Cela vrsta novih zdravljenj v ortoped i ji je bila sprejeta po predlogu prof. Volkova. Vrsta del jc bila odlikovana s srebrno medaljo razstave narodnega gospodarstva SSSR. Prof. Volkov je visok politični funkcionar. Ima številne strokovne funkcije, je namestnik predsednika vsezveznega društva kirurgov ter predsednik sv et a z n an s t v t; ni 11 med iein.sk i h d rit š rev. Od leta 1%3 vzdržuje prof. Volkov tesne stike z jugoslovanskimi ortopedi, posebej še z Ortopedsko kliniko medicinske fakultete i Ljubljani, Leta 1967 se je udeležil aktivno 4. kongresa ortopedov in travmatologov v Ljubljani z referatom: llomopla-stiku Susluvirih kouCOv i sustaVOv, UMRLI ČLANI Hudo K a Še j, rojen 21. julija 1S75. umrl 10. maju 1941. Dr. iur.. redni profesor za cerkveno pravo na univerzi v Ljubljani; redni član pravaega razredu od 7. oktobra 1938. — Glej Letopis I, 1S5—190. Metod Dolenc, rojen 19. decembra 1R75, umrl tO. okio-bra 1941. Dr. iur.. redni profesor za kazensko pravo na univerzi v Ljubljani; redni član pravnega razreda od 7. oktobra 1938, načelnik lega razreda od 28. januarja 1939 do smrti. — Glej Letopis i, 193—19?. Gregor Krek, rojen 27. junija 1374. umrl 1. septembra 1942. Dr. iur,, redni profesor rimskega in državnega prava na univerzi v Ljubljani; redni član pravnega razreda od 7. okiobra 1938; prvi glavni tajnik akademije od 28. januarja 1939 do 11. julija 1942. Glej Letopis I. 201—238, Alfonz Pavlin, rojen 14. Septembra 1833. unir) L decembra 1942. Gimnazijski profesor v pokoju; strokovnjak za 1 luristiko. fitogoajirafijo in botanično sistematiko; dopisni član malemu t ično-prirodoislovnega razredu od 16, maja 1940. — Glej Letopis 1, 241—237. Ferdinand S ei d 1, rojen ti), marca 1856, umrl 1. decembra 1942. Realčnd profesor v pokoju; strokovnjak za meteorologijo, klimatologijo. seizmologi jo in geologijo; dopisni član materuaiiiČno-prirofloslovnega razreda od 16. maja 1940. — Glej Letopis I, 261—290. liibard Jakopič, rojen 12. aprila 1869, umrl 21. aprila 1953, Akademski slikar; redni Član umetniškega razreda od 7. oktobra 1938. — Glej Letopis L 41-43; II, 75—89. Anton Breznik, rojen 26. junija 1881, umrl 26. marca 1944. Dr. pliil., gimnazijski ravnatelj; jezikoslovec, dopisni član filozofsko-filološko-bisioničnega razreda od 16. aiaja 1940. — Glej Letopis I. 157—160; II, 61, 61—74. Matija J a in a , rojen 4. januarja 1872, umrl 4. aprila 1947. Akademski slikar; redni član Umetniškega razreda od 7. oktobra 1958. ■ Glej Letopis I, 47—49; 11, 90 103. Ivan Regen, rojen 9. decembra 1868, umrl 27. julija 1947. Dr, phil,, gimnazijski profesor v pokoju; strokovnjak za živalsko fiziologijo in oboo biologijo: dopisni član mutematično-prirodoslovnega razreda od 16. maja 1940. — Glej Letopis I, 175—176; 11. 104 105. M i I a ji 5 k e r I j, rojen 4 septembra i 875. umrl S. decembra 194?. Dr, i ur,, redni profesor za trgovinsko, menično in čekovno pravo na univerzi v Ljubljani; redni član pravnega razreda od 16. maja 1940. — Glej Letopis J. 127—150; II. 106 do 125. O ion Zupančič, rojen 23. januarja J 878. umrl 11. junija 1949. Književnik: redni član razreda za umetnosti od 7. oktobra 1938. — Glej Letopis I. 151—¡53; III, 225—256. France Kidrič, rojen 23. marca 1880, umrl 11. aprila 1950. Dr. pliil.. redni profesor za starejše slovanske in slovensko literaturo na univerzi v Ljubljani, višji znanstvejii svetnik ulta-demije; redni Član f i loziof sko- f i loJ oš ko-historičnega razreda od 7. oktobra 193S; od 28. junija 1941 do 1. julija 1942 načelnik tega razreda; od 2. oktobra 1945 do smrti predsednik akademije. — Glej Letopis I, 51—61; II, 34—44: lil, 257—266; IV. 86—100. S e r g e j I va n o v i é V a v i I o y, rojen 24. marea i 891, umrl 25. januarja 1951. President Akademije nauk SSSR v Moskvi; dopisni član razreda za matematične, prirodoslnvne, medicinske in tehnične vede od 7. novembra i947. Jauko Slebinger, rojen 19. oktobra 1876, umrl 5. februarja 1951. Dr. pMl.( upravnik Nftnodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani v pokoju, slovenski bibliograf; dopisni član razreda za zgodovinske in zemljepisne vede, filozofijo in filologijo «1 21. decembra 1946. - Glej Letopis II, 54—58: IV. 101—124. Matiju Murko, rojen Í0. febnsarja 1861, umrl 11. februarja 1952. Dr. p h i L. red ni profesor za slovansko Filologijo na Karlovi univerzi v Pragi v pokoju: dopisni član filozofsko-1'ilo-loško-li i stori enega razreda od 16. maja 1940. — Glej Letopis E, 172—174; V, 169-177. I1 ran Ramovš, rojen 14. septembra 1890, umrl 16, septembra 1952. Dr. ph.il,, redna profesor za fonetiko in zgodovino slovenskega jezika na univerzi v Ljubljani, redni član filozof-sko-filol oš ko-historičnega razreda od 7. oktobra 1938; načelnik tega razreda od 28. januarja 1939 do 31, januarja 1940; glavni tajnik akademije od 11. julija 1942 do 19. maja 1930; predsednik akademije od 19. maju 1930 do smrti; upravnik Inštituta za slovenski jezik. Glej Letopis I, Í03 HO; V, 148 160. Boris Kidrič, rojen 10. aprila 1912. urutj ¡f. aprila 1953. Predsednik Gospodarskega sveta FLRJ; redni člau razreda za zgodovinske in družbene vede od 6, decembra 1949. — Glej Letopis III, 156—164; V, 161—167. L u c i e ii Ttsniere, rojen 13. maja 1893, umrl (j. decembra 1934. Redni prolesor za primerjalno jezikoslovje na univerzi v Morctpellieru; dopisni član razreda za filoloske in literarne Vede od 2. junija 1953. — Glej Letopis V. 92—9+; VIL 59—63. Pavel LuaaEek, rojen 31. januarja 1900. umrl 2. aprila 1955. Dr, med., redni profesor za ginekologijo in porodništvo, predstojnik Ginekološko-porodni&ke klinike na medicinski fakulteti univerze v Ljubljani; redni član razreda za prirodo-slovne in medicinske vede od 30. junija 1954. - Glej Letopis VI, 61—65; VIL 55-5S. Pe I r Skok, rojen L marca 1881, umrl 3. februarja 1956, Dr. pliiL. redni profesor za romansko Biologijo liu vseučilišču v Zagrebu v pokoju; dopisni član od 2. junija 1953. — Glej Letopis V. 89 91: Vili, 77— 82. Jauko Polee. rojen 19. avgusta 1880, umrl 12, maja 1956. Dr. ¡Tir., redni profesor za narodno in primerjalno p ravno zgodovino na univerzi v Ljubljani v pokoju; redni član od 7. oktobra 1938; načelnik pravnega razreda od 23, februarja 1949, predsednik terminološke komisije pri akademiji. — Glej Letopis L 97—1(1!; VIII, 48—H). Jože Plečnik, rojen 25. januarja 1872, umrl 7. januarja 1957. Redili profesor za arhitekturo na univerzi v Ljubljani, redni član od 7. oktobra 1938. - Glej Letopis L 87 89: VIII, 61—76. R ti j k o N a ll t i g a l, rojen 14, a.prila 1877, umrl 29, marca 1958, T)i, pliil,. redni profesor za slovansko filologijo in primerjalno gramatiko slovanskih jezikov v pokoju in častni predstojnik Slovanskega inštituta na univerzi v Ljubljani; rediu Člail od 7, oktobra 1938. prvi predsednik akademije od 4. januarja 1959 do 27. junija 1943, načelnik razreda za zgodovinske in zemljepisne vede, filozofijo in filologijo od 2. oktobra 1945 do 30, septembra 1949. — Glej T-etopis I, 71—75: IX, 63-67, Franc K s a v. T u k m a n . rojen 24. novembra 1880. umrl 12. junija 1958. Lir. tlieol., dr. phil., redni profesor za historično dogmatiko, /a zgodovino starokrščanskega slovstva in za zgodnjo cerkveno zgodovino na Teološki fakulteti v Ljubljani v pokoju; <.lop isti i član od 16. maja 1940. — Glej Letopis L 168—169; IX, 78 -81. A n d r i j a S t a ni p a r, rojen 1. septembra 1888, umrl 26. junija 195S. Dr. med,, rediti profesor za higieno in socialno medicino na vseučilišču v Zagreb«, predsednik Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti: dopisni član od 7. novembra 1947. — Glej T .c lop is IX. 82-84. Izidor Cankar, rojen 22, aprila 1886, umrl 22. septembra Dr. pli i L, redni profesor za zgodovino umetnosti na univerzi v Ljubljani v pokoju, redni član od 2. junija 1953. Glej Letopis V, 67—73: IX. 68—77. K a z i m i e r z N i i s e h , rojen I. februarja 1874. umrl 26, sop I em bra 1958. Profesor poljskega jezika na univerzi v Kra-knvu; dopisni član od 7. novembra 1947. -- Glej Letopis IX, 85—87. Pavel Gol i a, rojen 10. aprila 1887, umrl Í3. avgusta 1959. Književnik, upravnik Slovenskega narodnega gledališča v pokoju; redni član od 2. junija 1953. — Glej Letopis V. 116—120; X. 34—39. Aleksander Belic, rojen 2. avgusta 1876, umrl 26, februarja I960, Dr. pilil., profesor za lingvisiiko na univerzi v Beogradu v pokoju: predsednik Srpskc akademije naukn; dopisni član od 7. novembra 1947. — Glej Letopis XI, 36—38. Anion L a j o v i c , rojen 19. decembra 1878, umrl 28. avgusta 1960. Komponist in uiuzikolog. Redni član od 16, maja 1940, tajnik ra.zreda za umeinosti od 30. septembra 1949 do smrti. — Glej Letopis I. 63—67 in XI. 34—35. E j n a r D y g g v e . rojen 17. oktobra 1887, umrl 6. avgustu 1961, Dr. li. c„ dr. ing. li. c., arhitekt in arheolog. Dopisni član od 17. oktobra 1958. — Glej Letopis IX, 47—4« in XII. 81—82. Božidar LavriB, rojen tí), novembra 1899, umrl 15, novembra 1961. Dr. med., dr. h. c., redni profesor ia kirurgijo na Medicinski fakulteti \ Ljubljani in predstojnik Kirurgične klinike; redni član od 6. decembra 1949, od 21. marca 1950 do smrti podpredsednik akademije. — Glej Letopis TU, 201—202 in XII. 72 80, Z d e n č k Ne je di y t rojen 10. februarja 1878, umrl 9. februarju 1962: profesor Karlove univerze v Pragi: prezident Akademije znanosti CSfL Dopisni član od 7. novembru 1947. Fran Šaleški Fin ž. gor, rojen 9. februarja 1S71. umrl 2. junija 1962; književnik; redili član od 7. oktobra 1958, od 28. januarja 1939 do 30. septembra 1949 načelnik razreda za umetnosti. — Glej Letopis I, 23 25 in XIII, 45 -46. Milan Vidmar, rojen 22. junija 1885, umrl 9, oktobra 1962. dr. h, C., dr, techn. ing., redili profesor za elektrotehniko na univerzi v Ljubljani; redni cían ml 16. maja 1940. načelnik m alema ti en o-pri rod os Iomega razreda oí i 10. oktobra 1940 do 16. junija 1942. predsednik akademije od 27. junija 1942 do 2. oktohra 1945. tajnik razreda za matematične, fizikalne in tehniške vede od 30. septembra 1949 dalje, upravnik Inštituta za eloktriško gospodarstvo od t. junija 1948 do I, maja 1939. kon-zulent lega inštituta od 1. maja 1959 dalje. — Glej Letopis I, 130-1.42 in XIII. 47—50. V ale Vnuk, rojen 21. februarja 1886, umrl 27. novembra 1962, dr. pbil., redni profesor za botaniko na vseučilišču v Zagrebu v pokoju, dopisna član od 2, junija 1953. — Glej Letopis Y. 108 — 109 in XIII, 51—53. Anton So vre, rojen 4. decembra IKS5, umrl I. inaja 1963. Redni profesor za grški jezik na univerzi v Ljubljani. Redni član od 2. junija 1953. ■ Glej Letopis V, 86—88 in XIV, 36—38. M i 1 a 11 Bog d a U 0 v i c , rojen 4. januarja 1892, umrl 28. februarja 1964. Književnik, gleduliški kritik in esejifit, profesor za sodobno jugoslovansko književno«! ua Univerzi v Beogradu ud 1946 do 1949, do 1962 upravnik Narodnega gledališča v Beogradu, Dopisni član od 2. junija 1953. — Glej Letopis V. 133 do 156. Mak« Samec, rojen 27. junija 1881. umrl t. julija 1964. Dr, pliil,. redni profesor na univerzi v Ljubljani od 1919 do 1945. nato do 1959 upravnik Kemičnega instituía > Boris Kidriči v Ljubljani in od 1959 njegov znanstveni svetovalec. Redni člau od 6. decembra Í949. Od 16. novembra 1962 do smrti tajnik razreda za matematične, fizikalne in tehniške vede. - Glej Letopis ÍIL Í89—198 in XV, 60- 61. Jnš Kozak, rojen 26. junija 1H92. ninrl 29, avgusta 1964. Književnik. Redni član od 22. decembra 1961. — Glej Letopis XII. 54 62 in XV, 62—64. I v a n G r ai e u a u er, rojen 7. marca 1880. umrl 19. decembra 1%4. Dr. pliil., profesor v pokoju. Dopisni član ml 16. maja 1940, redni član od ^i, decembra 1946. lajni k razreda za filološke in literarne vede od 31), septembra 1949 do smrti. — Glej Letopis f, 161—165 in XV, 65—71. I lija Djuričič, rojen 18. julija 1898, umrl 2. aprila 1963, dr. med., redu; profesor za fiziologijo na Veterinarski fakulteti univerze v Beograd«; dopisni član od 22. decembra 1961; predsednik Srpskc akademije nauka i umetnosti v Beogradu, Glej Letopis XII, 40-42 in XVII, 50- 52. Igor Tavčar, rojen 2. îlovcmbra 1899, umrl 27. decembra 1965: dr, med., redni profesor za interno merlieino na Medicinski i akni teti v pokoju; redni član od 6. deceml>ra 1949, upravnik Inštituta za medicinsko vede pri akademiji. — Odej Letopis III, 201—204 in XVI, 63—65. Ivo Krbek, rojen 23. avgusta 1890. umrl 16. januarja 1966, dr. mr.. redni profesor za upravno pravo na vseučilišču v Zagrebu, dopisni član od 17. oktobra 1958. — Glej Letopis IX. 51—52 in XVU, 53-55. Anton Me lik, rojen 1. januarja 1890. umrl junija 1966, dr. pili!., red ni profesor za geografijo na univerzi v Ljubljani: dopisni član od 16, maja 1940. redni élan orl 21. decembra 1946. tajnik razreda za prirodoelovre in medicinske vede od 8, oktobra 1955. upravnik Inštituta za geografijo pri akademiji. — Glej Letopis I. J70-171 in XVII, 37—46- Marjan Kozina, rojen 4. junija 1907. umrl 19. junija 1966, izredni profesor na Akademiji za glaslxi v Ljubljani * pokoju: redni clan od 2. junija 1953. — Glej Letopis V, 123—124 in XVII. 47—49. Marjan S a Î o p e k, rojen 23. decembra 1883, umrl 23. februarja 19b7. Dr, pilil., redni profesor za geologijo tla vseučilišču v Zagrebu v pokoju. Dopisni član od 7. februarja 1967. Glej Letopis XVIII, 59—60 in 83—86. Josip Plcmelj, rojen 11. decembra 1873, umrl 22. maja 1967. Dl'. pilil. Častni doktor matematičnih in tehničnih znanosti. Redni profesor za matematiko na univerzi v Ljubljani v pokoju. Redni član od 7. oklobra 1938. Načelnik matematično pri-rodoslovuega razreda oziroma razredu za matematične, priro-doslovne in tehnične vede od 16. julija !942 do 30. septembra 1949. — Glej Letopis I, 93—94 in XVIIT. 73—78. Alojz Gradnik, dr. iur., rojen 3. avgusta 1882, umrl i4. julija 1967. Književnik. Redni član od 21. decembra 1962. — Glej Letopis XIII, 33—38 in XV111, 79 82. Ljudmil H a u p t m a n n , rojen 5. februarja 1884. umrl 19. aprila 1968. Dr. pilil., zlati dok tokrat univerze v Gradcu. I tedni profesor za občo zgodovino srednjega veka na vseučilišču v 'Zagrebu v pokoju, dopisni član od 16. maja 1940. — Glej Letopis 1. 166 in to knjigo Letopisu, str. 5!—62. Venčeslav Koželj, rojen 17, septembra 1901, uinrJ 6. avgusta 1968. Dr. techn. Redni profesor za teoienčno elektrotehniko na univerzi v Ljubljani: dopisni član od 2. juniju 1953, redni član od £1. decembra i962. — Glej Letopis IX, 55—56; XIII, 31 in to knjigo Letopisa, str. 49—50. VENCESLAV KOŽELJ L nepričakovano smrtjo akademika dr. techn. Venčela Koželja je izgubila teoretična elektrotehnika enega svojih najboljših poznavalcev, fakulteta za elektrotehniko svojega seniorja in odličnega akademskega učitelja. Slovenska akademija znanosti in umetnosti pa svojega uglednega člana. Akademik Koželj se jc rodil iT. septembra 1901 v Domžalah pri Ljubljani. Elektrotehniko je študiral na univerzi v Ljubljani in na tehniški visoki šoli v Stuttgartu; v Ljubljani je 1. 1925 diplomiral za inženirja elektrotehnike, leta 1934 pa je opravil izpite za doktorja tehniških znanosti i, disertacijo Magnetne razmere okvirnih transformatorjev«. Ko je odslužil kadrovski rok. je postal že 1. 1925 asistent, 1930 docent, 1935 izredni in 1946 redni profesor na tedanjem elektrotehniškem oddelku ljubljanske tehniške fakulleie. Z a dopisnega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti je bil izvoljen 1. 1953. za rednega člana pa 1. 1961, Njegovo pedagoško delo na univerzi je veljalo najprej predavanjem o splošnih električnih meritvah tla električnih strojih, nato pa se je usmerilo k osnovam elektrotehnike in k teoretični elektrotehniki. Tudi znanstveno in raziskovalno delo je v prvi vrsti veljalo poglobljeni analizi številnih pojavov v elektromagnetnih poljih v in okrog električnih strojev i a v drugih napravah, pojavov, ki jih praktiki delno pri svojih prvih proračunih zanemarijo nI i le sutuarno ocenijo, ki pa nudijo pri natančnejšemu študiju res temeljit vpogled v dogajanja. Zato so njegovi izsledki, o katerih je imel večkrat priliko predavali tudi v tujini presenetili včasih na prvi pogled tudi strokovnjake, Kljub svojemu nagnjenju k teoretični analizi pa je akademik Koželj pokazal v /vrzi z uporabo teoretičnih izsledkov tudi veliko smisla za praktično delo, kar kažejo predvsem njegove ekspertize in izčrpno obravnavanje problema transformacije enosmernega toka s kolektorji, kjer je svoje zamisli tudi prijavil za patent. Široka razgledanost, trezna presoja in pripravljenost pomagati z vsemi silami pri razvoju elektrotehnike so vodile tudi njegovo delo v akademiji, kjer je bil zalo njegov nasvet cenjen in upoštevan. Kot človek je bil akademik Koželj vedno veder in razpoložen za šalo. Resnično nejevoljnega in ostrega, sem ga videl le enkrat, ko si je čeprav mlati — edini od navzočih upal zavrniti tujca, ki je poskušal s samozavestnim nastopom prelisičiti strokovnjake in jim natvesti pravljice o svojih letalskih izumih. 4 — L» topls — 49 — Njegov živahni značaj ga je kljub resni boleziu v zadnjih letih silil k nezmanjšani dejavnosti in njegova prerana smrt dne 6. avgusta I%8 je pustila na tako važnem področju kakor je teoretična elektrotehnika globoko vrzel, ki je ne bo lahko izpolniti. A. Kuhelj — r>0 — L J UDM 1L HAUPTMANN Z Ljudmi lom Haup tm anUOm* ni izgubilo slovensko zgodovinopisje It' enega :izined najpomembnejših raziskovalcev slovenske poti V preteklosti, posebej v srednjem veku, ki je v svojem raziskovanju vodno znova posegal po a jenih temeljnih, ostro opredeljenih vprašanjih, preko njih pa pogoslo t tuli v široko problematiko splošnega e v tropskega srednjega veka. Ob njegovi smrti smo se hkrati moral i posloviti i udi od ene izmed zadnjih živih vezi s ia-si, v katerih je nastajala današnja slovenska zgodovinska znanost, ko se je slovensko zgodovinopisje dvigalo od kritičnega zbiranja virov in pretresa zgodovinskih dejstev k njihovi problemski analizi, od prevladujoče politične iu kulturne zgodovinske usmerjenosti k raziskovanju temeljnih vprašanj gospodarskega in socialnega razvoja, v srednjem veku zlasti slovenskega kmeta. Začetek njegovega javnega dela v prav Še sovpada s končen t življenja prezgodaj umrlega "Vladi m i rja Levca. ki je kot pravni zgodovinar med nami prvi iskal poti, ki SO se odprle Hauplinarni u oh treh starejših raziskovalcih slovcris-ke Zgodovine, katerih [jo m en je poudarjal vse življenje: Ob svoji osemdesetletnici je poudaril skoraj z istimi besedami kot trideset let poprej {J1C; 1, 1935, 506 si.; poleg tega p rim. še dve oceni in nekrolog) prelomni pomen prve knjige Gradiva Franca Kosa za spoznanje, da je mogoče priti od s nekaj slič.ies 0 slovenski Zgodovini, povezanih le s splošno poti oho t fevdalnega sistema, kakor je gospodoval v Nemčiji in zapadni Evropi« (ČJKZ 2, 1920, 121), do slovenske i strnjene nacionalne zgodovine t. tj. do ugotovitve domačih sil slovenskega razvoja in njihovega razmerja do svetovne zgodovine. Antonu Kaspretu. ki ga je kot študenta uvedel v slovensko zgodovinopisje (CZN 1—2. 1904—1905) in po doktoratu ob urejanju Auerspergovega arhiva na gradu Losenstein-leiteu v arhivsko delo in. metodo, nato pa mu pred smrtjo z nalogo pisanja komentarja k zemljevidu deželskih sodišč na Kranjskem usmeril pomemben del njegovega raziskovanja [in nemara vplival zlasti v prvem času tudi na postanek Haupt-mannorvejga problemskega načina obravnavanja srednjeveške zgodovine slovenskega kmeta), ni posvetil le prisrčne označbe * Z\vljcnjepisne podatke in bibliografijo njegovega nbja\Ijenega dela gl- v Hauptmannoveni zbornika, Razprave SAZU, m/.red za zgodovinske in družbene vede, V, I9fib. I— 15. Tu skušam poglobiti le tu m nakazano oceno trajnega pomena njegovega dela /a spoznavanje nuše zgodovine. njegovega dela (ČJKZ J, 1920), marveč je tudi sicer večkrat spominjal na svoje delo /, njim. Poseben spomin je hranil I udi Jan m Peiskerju. ki je nedvomno vplival na nekatera izhodišča v Ho h p rman novem raziskovanju zgod njega srednjega veka. in je še v svoji zadnji knjigi (Slaroslovenska dražba in obred na knežjem kamini, 1954. 7—25) dokazal, da so šli Oopscheva polemika in na njo oprti odpori pri nas zoper Peiskerjeve teze gotovo v marsičem predaleč, zlasti pa da je ne glede na zastaranje precejšnjega dela njegm F]■ koncepcij in rezultatov — prav Peisker prvi. ki je začel z iskanjem svojskili polez slovenske socialne in gospodarske zgodovine.* Hauptmailitovo značilno upoštevanje zemljepisnega položaja v zgodovinskem razvoju — ki se je izoblikovalo ne le pod vplivom prav tedanjega vzpona Kalzclove smeri antropogeogrnfije, marveč tudi posebej pod vplivom Peiskerja. ki je zaradi močne kratkovidnosti že od mladosti skušal prav na tak način analizirati zemljevide (avtobiografija v Haaptmannovi ostalini) — je usmerjeno predvsem v podčrtovanje vplivov prirodnib oblik pokrajine same na sebi. ne da bi hkrati dovolj upošteval« razlike v značilnostih človeških skupin, ki so živele v različnih časih v pokrajini fij. smer francoske antropogeografije, ki jo je uveljavil zlasti Yidal de la Blache). V tem smislu močno poudarjanje geografskih podlag zgodovinskega razvoja je bilo zelo pogosten sestavni del Hauptmannovege raziskovanja (npr, ob s lova nsko-obrskem razmerju, temeljih Karanlanije. slovensko-ncm-škem boju za srednje Podonavje, postanku in raz\oju kranjsko ild.), vselej prisoten pri njegovih predavanjih o domači in obči zgodovini srednjega veka na filozofski fakulteti v Ljubljani, še posebej poudarjen pa pri publicističnem načenjanju vprašanj zlasti novejše zgodovine (jugoslovanske, avStroogrske, nemške in italijanske). Selc pred kratkim pa smo zvedeti, da se Hauptmannovu poglabljanje v povsem geografsko problematiko ni omejevalo le na dejstvo, da je bila njegova prva objavljena razprava posvečena sledovom ledene dobe v Nizkih Turah, marveč da je neposredno po doktoratu mislil na zemljepisni opis Slovenske Štajerske v Maličini zbirki Slovenska zemlja. * Poleg Peisker je vega metodičnega vpliva (zlasti slede Širine virov — geografskih, jezikoslovnih, arheoloških, pravnih idr. kar okrog ITOO še ni bilo tako v navadi, kakar je duoesj je med Ihiuptmanovimi akademskimi učitelji treba omeniti zlasti Karla Ulilirza, kajti prav smer njegovega dela stoji nu začetku nastajanja čudovitega Ha tip t-manuovera obvladovanja srednjeveškega listinskega gradivu /a >av-strijske dedne dežele«, iz katerega so rasle poznejše unalize vpraša a j socialne zgodovine. čeprav je (a načrt pozneje opustil {Slovenska Matica 1864—1964, Ljubljana 1964, 209). Na zgodovinskem področju je Hauptmann po svojih prvih Študentskih ocenah (CZN I -2. 1904—1905; Čari nt h i a I 9% 1905) za pet let obmolknil. Potem pa je začel po 1. 1910 naenkrat objavljati svoje značilne problemske razprave, za znanstvene prvence v treh pogledih neverjetno dozorele: Obravnavana vprašanja so posegala prav v srčiko slovenske srednjeveške zgodovine in so že s tem pričala o širini in globini znanja svojega avtorja ter o obsegu opravljenega trdega miselnega dela — izbor je bil namreč zelo zavesten, kajti Hauptmann je ob svoji osemdeset -leinici sam dejal, da šteje za značilnost svojega dela, da je pisal le o pomembnih vprašanjih (in odrekel to potezo le eni svoji razpravi — >0 postanku hrvatske meje proti Kranjskit). Način obravnave je pričal z ostro opredelitvijo vprašanja in s prodiroo argumentacijo, ki je močno razširila obseg virov, pa se vendar povsod omejevala na bistveno, tudi o podrobni metodični dozo-relosti. Že prve razprave, izšle v dobrega pol desetletja, so opredelile velik del tega. kar je Hauptmann pozneje naprej raziskoval, ter so imele zn njegovo poznejše delo nekak programatski značaj; tudi to priča, da je ležalo za njimi precej obsežnejše delo. kakor pa bi se zdelo po njihovem obsegu in neposredni vsebini, Prve med temi razpravami so posvečene zgodovini slovenskega kmeta na že izgrajenem zemljiškem gospostvu, od 9. stol. naprej. Ugotovil je. da .so se delili kmetje v tri skupine; pri-dvorne ali ti a kmetije nasajene servc, na grudo privezane pol-svolxtdnike in cenztfale (bivše ser ve. ki po osvoboditvi niso bili navezani na grudo, marveč na oltar kake cerkve); polsvobod-niki »so prišli šele z nemškim gospostvom«, medtem ko so een-zuali sekundarnega izvora, tako da so ostali za slovensko dobo ie ser vi, Odkar je s p rop a ti a njem pridvomega gospodarstva od 11. stol. naprej izginjala gospodarska podlaga te delitve, so se vse tri skupine do 15. stol. stopile v enotno podlo-žuišlvo (Die Freileute, Ca n rit hi a l 100, 1910: Colunus, Barschalk nad Frei-rnann. Dop se h ev zbornik, 1938; Postanek kmetskega stanu na Koroškem. ZC 5, 1931), Za razvoj v ptHlIožnišlva je bilo posebno pomembno uvajanje zakupu v, katerih razvoj od prekarije do »svobodnega dednega zakupa« je zato raziskal posebej v svojem prvem samostojno objavljenem delu (Über den Ursprung von Erbleiben in Österreich, Steiermark und Kärnten, 1913; preglednici razvoja 30 in 93), v katerem je hkrati vnovič preskusil svoje trditve o delitvi kmetov v tri skupine. Prvotni dvojni delitvi kmečkega sloja ustreza tudi delitev kmetij na hlapčevske (hoba sei-vilis) in polsvohedaiSkc [boba lihem): razlikovanji je dokazal s podrobnimi računi (Slaroslovenska druž-iia in njeni stajjpvi, CJKZ L i 91 S. 87—'99; Čas iT, 1923. 331 do 534; HufengröSseü in bayrischen Stammes- und Kolomalgebiet, YSWG 2t. 1928: Statoslovenska družba in obred na knežjem kamini. [954. N6—RR), ki sn mu pokazali isto razmerje med velikostjo obeli vrši kiueiij kakor na Bavarskem čeprav ob drugačni absolutni velikosti — in je po tem sklepal tudi na franko vskn-n cm šk i izvor lega sistemn, Freeacherjev poskus zanikanja taksne delitve kmetov in kmetij (Der Bauer in Kärnten i. 1930, p asa im in posebno H2—93: k temu še Carini h in I 144. 1934. 1086^1092) — je zavrnil Hmipi-inan satu (prim. tudi S. V ti Tan. 7.C 10—11, 4956—1957, ^54 sl„ 361 567, in B. Grafenauer, ZČ 14. 1960, 69—72). Za razvoj na že izoblikovanem zemljiškem gospostvu velja v slovenskem zgodovinopisju še danes Hauptmannova koncepcija, čeprav z nekaterimi omejitvami, med katerimi pa so bistvene le nekatere: pol-svobodništvo je sicer uveljavljeno res s frankuvskim zemljiškim gospostvom, vendar kot oblika, ki je vključila vanj poprejšnje svobodnjake po mehanizmu podložne »župec (S. Vilfan, Pravna zgodovina Slovencev, 1964. 97- 100, in Rechtsgeschichte der Slowenen, 1968. 63 sL, 77 81): močneje poudarjamo različnost velikosti liuh glede na kakovost zemljišča (M. Kos je rezerviran itudii glede računov teh velikosti, ZČ 9. 1955. 257 sL); izvor imena ¿slovenska liuba» povezujemo z razlikami med knhmizacijskimi sloji v istem okolišu, s čimer pa še n:i določen hlapčevski al! polsvo-boduiški značaj te hübe (B. Grafenauer, L. stoličevanje. 480 sh; S. Vilfan. Bechlsgesehiehte. 88). Nemški vpLiv na hubni sistem povezujemo s Haupitmannom - s Imbnim preurejevan jetrn vasi ob uvajanju zemljiških gospostev; zato pa nam je postalo dvomljivo vse ali skoraj vse sklepanje iz te produkcijsko ■ju organizacijsko povsem nove oblike na staro slovansko obliko vu&i — najsi je bila že zadružna (Hauptmann) ali ne. izjema v tem pogledu je predvsem župan, cigar položaj je tretje vprašanje vaškega življenja, ki ga je Hauptmann načel iii cd svojimi prvimi deli in razrešil v visokih letih (Das Schiil-fentum auf šloven¡schein Boden. Zeitschrift d. Iiistorischen Vereins fiir Steiermark 10, 1912; Staroslovenska družba in obred ... 7—74), fo je bilo eno izmed osrednjih vprašanj spora med Pui.skerjem in Dopacbem; vsaj v dveh pogledih je dokazal Hauptmann pravilnost Pebrkerjevih nazorov —glede veevist-nosti vaških načelnikov (slovenski župani, bavarski biriči; sod in i-šefom kot okrožni župani) ter glede njihovega sorazmerno visokega številu v nekaterih predelih ter prvotne dednosti oblasti v vasa (Čeprav je ostalo nerazrešeno, ali dednost sega še V domačo slovensko vas pred njeno hubno preureditvijo, s katero je zvezali tudi dvobubrii županski dvor) — v dveh pogledih pa se je loe i J od njega — z dokazovanjem slurosloveliskega izhodišča županstva ter z vsem razvojem županov v okviru linbne vasi, Hauptnjannovi rezultati so bili v celoti vgrajeni v naše Zgodovinopisje (B. G ra I ena iter, M. Kos, S. A i ¡fan). Razprava Politische l iiiwalziiiigen unter den Slowenen vom Ende des seelisteu jalirli under ts bis znr M i i te des ufitiuten (MJOG 1915), s katero je Hauptmann (razen siarejše ocene v Zritsehrift d. 11 isionisehen Yereins fur Sfeicrmark 10, 1912, 280—285, glede Pireheiígerjcve razjirave o Karantaniji iti Spodnji Pa non i ji) prvič posegel v začetke naše zgodovine, je pomenita hkrati pravi prelom v obravnavanju našega zgodnjega srednjega, veku in načrt Haup tin an novega raziskovanja v 11 a-slednjeui desetletju, h kateremu pa se je pogosto vračal še tudi pozneje tlo k one a svojega dela. Ostro profili ran o je razvrstil d oho ob rs k eg a gospostva, S amove oblasti (šele on je tu zoper Gollovo drugačno mnenje res dokazu!, da je spadala pod Sa-inovo oblast tudi KaTantainija z zgornjim Posavjem), ki ntu je hkrati čas priselitve Hrvatov iz Dalmacije, dobo karantanske države, ki da so jo ustvarili hrvatski kosezi kot gospodujoči sloj. dobo razširjenja frankovskc oblasti in postanka frankov-skilt mejnih grofij in cerkvene ureditve. Družbene premike, ki so označevali tli orisani razvoj, je povzel posebej in podaljšal v frnnkovsko-neniško dobo v »Staroslovenski družini« (ČJKZ 1, llJJ8). Olle Ha up t uiaunOvi razpravi sta pokazali celo vrsto nanovo ugotovljenih bistvenih J>otez slovenskega razvoja — od zamenjave p rep raste predstave naseljevanja kot naselitve enotne in po plemenih urejene južuoslovaitskc etnične mase z dokazom, da je treba upoštevati ob slovanskem naseljevanju tokove z različnimi jezikovnimi značilnostmi ill prihajajoče iz različnih smeri, preko nastanka slovanske ka.rantanske držnve do svojevrstnega začetnega položaja pod frankovsko oblastjo. Seveda je bila ta prva obravnava marsikje šele oris, ki ga je Hauptmann dograjeval še cela desetletja 111 ga je vodil njegov problemski način raziskovanja pri tem spričo različnih pomislekov zoper njegove koncepcije tudi preko meja slovenske zgodovine L drugim južnim Slovanom in v občo zgodovino, Čeprav je do konca vztrajal pri bistvenih točkah svojega orisa, jih je pri poznejšem raziskovanju vendarle modificiral in s tem včasih spremenil močneje, kakor se zdi pri površnem pregledovanju njegovega dela, Pomen Obrov za naselitev alpski b Slovanov je dokazoval s študijem celotnega mehanizma (Starostovanska in starosloven-ska »»vobodai, Čas 17. 1922 23) in kronologije naseljevanja južnih Slovanov (T.es rapports des Byzautins avcc les Slaves ef A vares penda nt la seconde moátié du VI" sičele. Bvzant ion 4. J(>29): to jc. do danes ena izmed najbolj upoštevanih razprav o tem problemu, kjer je prvič ugotovljena tudi drugačna kronologija naseljevanja Slovanov v severna avstrijska alpska in predalpska področja kakor v zgornjem Pod ra v ju in Posa v ju. hkrati pa je pomaknjen glavni slovanski naselitveni val v Vzhodne Alpe v drugi» polovico 80-ih let 6. stol.}: čeprav sicer ostro raz lik Lije meri južnimi Slovani, ki so ob svoji selitvi morali preko prostora snoma d ski h ciklonov*, in ostalimi Slovani, ga je v poljudnem povzetku rezultatov zapeljala plastika podobe tudi k formulacijam o vseh Slovanih, ki so spominjale na premočno posploševanje pri Peiskerju (Sla\ en i German na počet k u svog držav nog života. Hrvatska revija 2. 1929), Pomen Obrov v Biniisln njegovega dokazovanja je glede samega naseljevanja južnih Slovanov v zgodovinopisju sprejet v celoti za Vzhodne Alpe in za zahodni del Balkanskega polotoka, medtem ko se glede osrednjega in vzhodnega dela polotoka uveljavlja nekaj pridržkov, ki pa so vsaj za poldrugo desetletje preti 600 in za prvo desetletje Ileraklejevc vlade manj opravičeni, knkor navadno mislijo tB. Grafenauer, ZC 4, 19*50, 23-126). Pač pa je ob vnovičnih pretresih vsega vprašanja prevladalo prepričanje, da razmerje med Slovani in Ohri po naselitvi ni bilo povsod enako in da ga — razen v obrskem središču v ranouiji — ni mogoče izenačevati s trajnim razmerjem med gospodarji in sužnji, ki hi izključevalo vnovično konstituiranji; in razvoj slovanskih plemen kot temelj poznejšega razvoja; močneje je poudarjen v tem razmerju tudi pomen razlik v gospodarstvu, ki so — po začasni združitvi v naskoku na Bizanc — neizogibno vodile ne glede na geografske momente v poznejši medsebojni s p opati. Kt> je llauptmann (1928) opustil prvotno razlago imena kosezov (iz obrskega qazaq — svobodni, prevzelo po Hrvatih v Alpah), ki je vsiljevala njegovi teoriji podobo prav takšnega ustaljenega razmerja, je ob navedenih stališčih mogel precizirati (JlČ 1, 1935, 507 si.; S taroelovenska družba in obred .... 90), da ne misli na »individualno hlapčevstvo«, marveč na »al>solutno brezpravnosti, ki je veljala za Slovane v razmerju do Obrov, kadar »se je ustavilo kakšno krdelo v njihovi v»k; io seveda lahko razumemo kot izraz vojne brezpravnosti, ki je veljala vse do G roti tisa, in zn razlago resnično takšnega stanja ob obrskem vdoru ne potrebujemo več uiti »kolektivnega suženjstva«. Večje usta- Ijenoati meti seboj nega tesnejšega razmerja znoiraj slovanskih prostorov ni mogla obnoviti ti> 1-i hipoteza, da izvira karatlitinski 'Sfninik dežele« vrinka 0 ustoličrvanjn koroškega vojvode v Svahskem zrcalit iz (posnemanji!?) nomadski' državne ureditve ne le zato. ker je njen značaj bistveno ožji od koseškega problema, marveč zlasti zato, ker gre zaradi popolnega pomanjkanja virov pač neizogibno Je za domnevo, poleg katere z enako pravico žive tudi drugačne razlage poslanka te institucije (sZe-maljski s uda c« u Svapskom zrcalu, Islor. časop. SAN 5. i 954/55. 157 si.: Der karuluer Pfalzgraf, SOF 15, 1956, 118—123). Prav tako na široko je tudi glede naselitve Hrvatov oh Jadranu gradil Mauptmanu temelje svoje »hrvatske teorije«, kar jc napovedal celo že v svojem prvem orisu (MIÜG 36, 1915, 255. op. 3). Njegovo dokazovanje posebne naselitve Hrvatov med Slovane v zaledju dalmatinskih mest — s pritegnitvijo celega kompleksa novih virov — je obnovilo zoper dolgotrajno drugačno prepričanje jtiznoslovanskega zgodovinopisja veljavo domačega izročilu, ohranjenega v De administrando imperio Konstant i na Purl'irogeneta (Prihod Hrvatov, Bulice v zbornik, J 924, in Z l Mirni k kralja Tomislava, 1925; Kroalen, Gotcn nnd Saruia-teTL, C j e rm a nosi a v i ca 3, 1935; Seoba Hrvata i Srba, JIC 3. 1937). Njegova teorija — modificirana le v nebistvenih potezah prevladuje danes tudi v našem zgodovinopisju (B. Graleitauer, llZb 5, i952, 1—56: ti. Ostrogorski. lstorija Vizantijc, 1959. 119-121: B, Ferjančič. \ izantiuski izvori za istoriju naroda Jugoslavije 2, 1959, 5, 9—4h; N. klaič, Hanptmannov zbornik, 1966, 17—36). S to naselitvijo pa je I laupt.mann — po vzgledu Vjekoelava Klaiča — povezoval tudi postanek hrvatskega »praplciTWÍVflt kot »gospodarjev Slovanov i (Sklabarhontes) v Dalmaciji, kar naj bi bilo vzorec za enako organizirano oblast hrvatskih kuse-zov v Karanlaniji (Kamutanska Hrvatska, Zbornik kralja lomi-slava, 1925; P odri jet lo hrvafskog plemstva. Rad HAZIJ 275; Hrvatsko pra plemstvo, Razprave S AZI . razr. za zgudov. ili družb- Vede, 1. 1950 — prva red akcija tega odgovora iz I. 1944 je ohranjena v kriačue.m odtisu, vendar Se precej razlikuje od končne podobe iz I, 1950). Z razpravo o »hrvatskem praplem-stvris jc. dal odločilni udarec umetno vzdrževani veri hrvatskega zgodovinopisja v »Quuliter< (oz. v »pacta convenía«); hkrati s kritičnim pretresom dokazov /a njegovo koncepcijo postanka hrvatskega plemstva (B. Crafenaucr, ZČ % 1955. 202—219; N. Klaič, HZb 9, 1956. 209—220: Ju. V, Bromlej, Stanovlenij« Feodalizma v Horvatiii, Moskva 19t>4, passiml pa jc prav to izpodmaknilo temelj njegovi teoriji in domnevni družbeni dvo- p lastnosti pri Hrvatih, tako da danes -hrvatske teorije«: karan-tatiskega razvoja ni več mogoče podpirati s posledicami priselitve Hrvatov med Slovane ob Jadranu. Glede izvora kozesov kot drnžbenega sloja in glede izenačevanja ikosezd ==: Elrvatit nas Hauptmann sicer ni mogel prepričati (M. Kos. GY S. i 932, I i J —f 15; B. Grafenauer. II7b i I-12, 1958— 1959, 207-251. ZC 16. 1962, 1S8 -206: N. klaič, O Kase-zima i llrvatima u sred n jo\ jekavnoj Hrvatsko}, Dosliignuea 2, G ošpic 1965. ?—21). brez vsakih dvomov pa je bila sprejeta njegova temeljna ugotovitev, du so bili koseat vladajoči sloj v karantanski družbi, prav tako pa so doživeli njegovi rezultuii o položaju in razkroju koseškega sloja v Iraukovsko-nemškem fevdalnem okviru do konca srednjega veka jKaranlanska Hrvatska, Zbornik kralja lomislava, 1925; Die Herkunft der Kärntner Edkwge, VSWG 21, 192S; St.aroslovenska družba in obred 75—(26) le nebistvena dopolni Iii in spremembe. Gelo glede še vedno odprtega vprašanja izvora koseškega sloja je še pred kratkim sodi! Sergij Vilfan, da ima ».hrvatska' hipoteza doslej gotovo razmeroma največ argumentov na svoji strani* (Pravna zgodovina. 1961, 56: vendar p rim, drugače v Rechtsgeschichte. 1968, 61 si.); z analizo Logarjeve koseščine v1 Zadvoru je podprl tudi Hauptmannovo tezo o plemiškem značaju (vsaj nekaterih) kosezov (Haupbnannov zbornik, 1966. 179—215}. Z dvema spremembama svojega orisa iz 1915/1918 pa je Hauptmann sam vendarle močno zmanjšal razdaljo med svojo prvotno koncepcijo in drugimi pojmovanj» začetkov koseškega razvoja: prehod od pojmovanja kosezov kol svobodnih kmetov (1915) k plemištvu kot njihov emu začetnemu izhodišču (i 925) v diferencirani karantanski družbi, natu je omogočil združevali; s taksnim položajem kiisezov tudi notranje diferencirani kmečki sloj pod njimi (ser vi svobod njaki v ž u pa Ii): z odkritjem > karan lanskega kraljestva... zraslega V drugi polovici 9. stol. »tudi iz svežega, spomina na narodno Vojvodino Karantancevi (CJK7, 2, 1920, 245—250) pa se mu je zgodovina kosezov sproinenila v i zgodovino karuntanskega p lernst va* od 7. stul, naprej (Sturoslovenska družba in obred, S5; v akademskih predavanjih enako že pred 1926). kakor so bili tudi po Vilfanu v karantanski kneževini ne glede na odprto vprašanje svojega izvora ¿kosezi že vraščeni v slovensko družbo« (Pravna zgodovina, 59), * \ treh razpravah, ki neposredno navezujejo na drugi del Politische Umwälzungen, je analiziral razvoj ureditve staro-karanlauskega prostora pod Franki od začetka franko v ske vrhovne oblasti nad kneževino Karan t unijo do postanka ikaran-tanskega kraljestva; (Postanek in razvoj frankovskilt mark ob srednji Donavi. C j k// J. 1920; Mejna grofija Spodnjepauonska, Razprave ZDIl\ 1, 1923) ter posebej vlogo tega kraljestva in Spodnje Panun i je v prvem dejanju velike zgodovinske drame, ki ga je miselno pogosto zaposlovala (Geographische Tatsachen und politische Mbglichkeiicn in Miitelcuropa. Hrvat, geogr. glasnik 2. 1930; Svetovna vojna in naš nacionalizem. LZ 58. 1938: Nova avstrijska zgodovina in si ara avstrijska vprašanja, prav tam j Geografska podloga riacionaliiog problema u Austro-l ga rs ko j monarhiji. Hrvat, geograf, glasnik 9/10, 1939; Po v jest A ns t rije, Hrvat. oneiklop, I. 1941, v geslu A natrij a, i it dr.}, v slovansko-nemškem hoju za srednje Podonavje v 9. stol. (Rad JAZU 243, 1932). Prnv tnko kakor in in pozneje pri zgodovini rodov savinjskih krajišnikov in grolice Heme je v vseli svojih akademskih predavanjih o slovenski zgodovini vselej skušal čim bolj jasno opozoriti na momente, k! bi ali ki so združevali slovensko ozemlje, obenem pa na vzroke neuspehov teh poskusov ler na njihov sčasoma vse bolj od slovenskega ljudstva odtrgani značaj. Kakor je s kose z i in z raziskovanjem njihovega razvoja in razkroja dt> konca srednjega veka pokazal povsem nanovo zgodovino plemstva domačega izvora, tako je v razpravi o Višnje-gorskih grofih (Pad JAZI1 230, 1955} ter Hemi in Svetopolku (Rad JAZ L! 255. 1936) oh študija njihove gen en logi je orisal vzpon in razkroj najmočnejše velikaške družine zgodnjega srednjega veka na slovenskih tleh. obenem pa odkril dotlej povsem nesiuTeno obsežno in pomembno zamenjavo vel ¡kaše v cesarske z velikašŠ papeške stranke v drugem obdobju hoja za in vesti tu i-o, s letu pa tudi pomen cerkve in Foglijsiva nad cerkvenimi posestvi \ mehanizmu tedanjih fevdalnih političnih bojev. V Mariborskih študijah (Rad JAZU 26(1. 1938) je razširil le rezultate glede prelomnega značaja investitornega hoja še na Goriško, na podlagi podatkov o m i iiisterialih v tedanjih slovenskih alpskih pokrajinah pa pokazal na korenine miniatertalstva tudi v svobodnem plemstvu, ki so pomembne g led e na stanje tega Vprašanja v zgodovinopisju tudi za občo zgodovino sred -njega veka. Končno se je prepletal z njegovim študijem prvih stoletij slovenske zgodovine že od začetka tudi tistnliecva I ni obred na knežjem kamnu pri Krnskem gradu (M 100 36. 1915. 264; Zbornik kralja l om is lava. i 925. 310- 314: VSWG 21. 1928, 278 sl„ z napovedjo posebnega dela o tem vprašanju), dokler ga končno ni obdelal v svoji knjigi o Staroslovenski družbi (1954. 127—154) z dognanji, ki se v bistvu ujemajo z mojimi in jih dopolnjujejo (bistvena razlika mod njegovim gledanjem — priiu. še Hist. Zeitsclip. 178, J954, 553-556. in Istor. časop. SAN 5, 1954/55, 151—136 — in mojim UstoKÉe v anjean je le presoja razmerja obeh variant vninka t Svabskem zrcala ter postanka ohranjene oblike tega vrinka. gl, še H. Grafenauer. ZC 16. 1962, 177—182), V ta okvir spada tudi še njegova neverjetno vabljiva in domiselna razprava o koroškem pa latina tu (SOF 15. 1956. 108- 118), t core lično povsem mogoča, toda žal preveč na robu z ohranjenimi viri dokazljivega, da bi jo bilo mogoče dvigniti na ti raven vabljive hipoteze. Vzporedno z delom na teh vprašanjih je teklo Hauptman-novo pripravljanje m on og ra ličnega komentarja h karti deželakih sodišč na Xranjskent a- i historičnem atlasu avstrijskih alpskih dežel* (rokopis končan 1926, objavljeno v Erlauterungen 1929). To ni navaden komentar k zemljevidu, marveč je njegovo težišče na »strnjeni raziskavi nenavadno zamotane zgodovine postanka Kranjske* (Hauptmann, 5fl) od rimske dobe do 15. stol., ki brez dvoma spada med klasična dela slovenskega zgodovinopisja, »Zgodovina teritorialnega razvoja velikega dela slovenske zemlje v srednjem veku je dobila S Hanptmannovim delom trdno podlago«, je zapisal oh tem delu Milko Kos. likrali ko je v nekaterih podrobnostih delo dopolnil in V drugih ponekod popravil (CiMS 10, 1929, 21—39). Knjiga se namreč res ne omejuje le na Zgodovino Kranjske, marveč ponekod rešuje bistvena vprašanja njenega širšega okvira. Velike Karantanije. drugod pa zajema slovenske predele na štajerskem in v Pri-morjtt. ki so pozneje ostali izven kranjskih meja, v posameznih obdobjih pa so bili s kranjsko zgodovino tesno povezani. Svojevrstno povezavo vseh teh smeri raziskovanja — krneč' kega položaja in njegove dvakratne spremembe v srednjem veku (ob militarizad ji srednjeveške družbe z dvigom niinisterialo\ ter ob nastajanju podložništva), koseškega vprašanja, niiniste-rialnega sloja in njegovega notranjega povezovanja, razvoja velikih zemljiških gospostev — pomeni Hauptmannova analiza srednjeveškega družbenega razvoja v radovljiškem kota od 11. do 15. slol., primer, kako tudi zgodovina majhne'in Sorazmerno osntaljene pokrajine nikakor ni nujno ločena od širokih zgodovinskih vprašanj, obsojena na »k ra j ev no t zgodovinopisje stare vrste. Ta zreli dar sedemdesetletnega Hauplmanna (Kosov zbornik, ZC 6/7, .1952—1955} more pomeniti pobudo za način obravnavanja marsikaterega vprašanja v slovenski zgodovini. Hauptmann pri svojih analizah in razpruvah nikdar ni iz* gubil izpred oči sintetičnih pogledov čeprav pri njegovem značilnem sir njenem obravnavanju posameznega vprašanja niso vselej jasne vse zveze te vrste; poznanje njegovih akademskih predavanj slovenske zgodovine (ne glede na to. Ju je ta ciklus petih let pomenil leda j prvi poskus znanstvene obravnave slovenske zgodovine v srednjem veku tolikšnega obsega in v ccloti) spričo tega tudi za razumevanje objavljenega de i a njegovega raziskovanja ni brez pomena. Kot nadomestilo za ta neobjavljena predavanja, ohranjena Je v študentskih zapiskih, mota služili njegova strnjena razvojna črta skozi slovensko zgodovino od njenih začetkov do danes«, ki jo je na svoj značilni način izklesal za Stanojev ičevo Narodno enciklopedijo SHS (4, 1929). Težišče srednjeveške zgodovine je v prikazu zgodovine dežel (Slovenačke pokrajine, 183- 192), ki do danes še niiua podobnega nu.sledtiika niti v podobnem, niti v večjem obsegu; v zgodovini (Slovenci, 1 stori j a, ¿10—232} je težišče izrazito na novi zgodovini, kjer jo postavil vrsto vprašanj na izviren način in kot prvi zgodovinar pri nas pritegnil v moderno zgodovino tudi statistično analizo. Sinteza ima še danes svojo vrednost, čeprav kaže podobna analiza istega obdobja v Enciklopediji Jugoslavije (7, 1968, 229—232. 233—257. 353—363) marsikje velike premike v ocenjevanju komponent razvoja, hkrati pa vendar tudi kako velik del problematike je postavil pred slovenske zgodovinarje prav Ljudmil llauptmann. K a podobno plastičen način je izdelal tudi sintezo hrvatske zgodovine (Die Kroalen im \Vamlel der Juh rhu ude rte, 1944} in zlasti zgodnjesrednjeveške zgodovine zahodnih 111 južnih Slovanov v Hislona jnundi (3. 1956), pa tudi preglede zgodovine nekaterih držav ali narodov v Leksikonu Minerva (1936) ter v prvih treh knjigah Hrvatske enciklopedije (1941 do 1942). Vsaj dve deli te vrste sta ostali ali nedokončani ali vsaj neobjavljeni (pregled jugoslovanske zgodovine za srednje šole. po 1. i943: starejša gospodarska zgodovina južnih Slovanov, na kateri je delal okrog 1952). Značilno problemsko pisanje ni vodilo Hauptmanna v občo zgodovino le ob gradivu slovenske, marveč tudi drugod. Najpomembnejša rezultata te vrste sta pač zagotovitev Bele Hrvatske ob zgornji Visli (Buličev zbornik, 1924; jlČ 3, 1937: Das Jtcgens-burger Pri vi leg v on 1086 1'i.i.r das Ba&tum Prag, MlOG 62. 1954). danes splošno sprejeto dejstvo evropskega zgodnjega srednjega veka. ter rezultati njegove analize glede Velikomoiavske ter začetkov slovanskega bogoslužja v srednjem Podonavjn, ki pa jih zlasti češko zgodovinopisje še vedno premalo pozna. Njegova zadnja razprava, o »univerzalizmu in nacionalizmu cesarstva Otonov (liugelmannov zbornik I, 1959). pa obravnava problem koncepta splošne in nacionalne države, izredno značilen za njegova predavanja obče zgodovine, kjer je znal v kratki analizi vzporejati različna obdobja v relevan ju le dileme od starega Rima do časa po prvi svetovni vojni. Ha m p i man novo objavljeno delo je po številu strani manj obsežno kakor po svoji vsebina. Lw vsako objavo stoji mnogo več miselnega dela, kakor se zdi po videzu objavljenega re« nI tata. Slovenci smo z njim izgubili zgodovinarju velikega formata, ki ga je iz njegove generacije evropsko zgodovinopisje najprej opazilo in zelo močno upoštevalo, ki pa je vtisnil izredno močan pečat svojega raziskovalnega dela tudi razvoju našega zgodovinopisja — mnogo močnejšega, kakor je sodil o tem v s1nri>stm skepsi včasih sam v zadnjih letih svojega življenja. Bogo Grafeiiaucr III POROČILA O DELU AKADEMIJE A K A DEM I J A V LETU 1968 Člani in nameščenci akademije Akademija je štela ob koncu leta 1968 dva častna člana, ~3 rednih članov in 33 dopisnih članov: od teh je 10 domaČih. Med letom sta umrla: 19. aprila prof. dr. I.judini! 1 lauptmanti, dopisni član v t. razredu; 6. avgusta prof. dr. ing, \eilčeslav Koželj, redni član v 3. razredu. Nove člane je volila akademija na skupščini dne 7. februarja 1968. Izvoljeni so bili: v i, razredu za dopisna Člana dr. Bogo Grafenaucr, redni prolesor na Filozofski fakulieti i ni i verze v Ljubljani in Jean NougayroL profesor na Kenle des Haufes i'.tudes v Parizu; v 2. razredu za dopisna člana Blaže Koiieski. profesor na Filozofski fakulteti univerze v Skopju in predsednik Makedonske akademije na nauki le i umetnosti te; V 4. razredu za dopisna člana dr. Milko Bedjauič, profesor na Medicinski fakulteti univerze v Ljubljani in prof. Mstislav Vasiljevič Volkov, direktor Ceiiiralnegu inštituta za I ravni« trilogijo in orto-pedijo v Moskvi, Uslužbencev je imela akademija 11)5, od teh 35 znanstvenih in strokovnih, 15 bibliotekarskih in knjižničarskih. 14 upravnih in računskih, 8 tehničnih in 13 pomožnih. Uslužbencev s skrajšanim delovnim časom je bilo 9. stalno bonoriran.ih zunanjih sodelavcev pa 13. Pri znanstvenem in strokovnem delu inštitutov je bilo slejkoprej zaposlenih večje število zunanjih znansi veni h in strokovnih sodelavcev. Inštituti Po številu je inštitutov pri akademiji 10; nekateri večji so porazdeljeni na sekcije, Pri predsedstvu akademije je Študijski center za zgodovino slovenskega izšeljenstva. Poleg tega je na akademiji še Terminološka komisija s petimi sekcijami, Odbor za favno, floro in gejo Slovenije in Kartografski zavod. Delo v inštitutih, sekcijah in terminološki komisiji je omogočeno s sred- s — LetOfflS — 65 - stvi iz trdne dotacije republiškega proračuna. v dokajšnj i ineri pa tudi sredstev, ki so jih Hali na razpolago Sklad Borisa Kidriča. Zvezni sklad za znanstveno deto; pa nekatere organizacije, ki povonjajo institute z izdelavo določenih elaboratov. Pri Inštitutu za geografijo je ustanovljena začasna komisija za študij prostorskih problemov SRS. Podrobna poročila, o delu v inštitutih, sekcijah itd. so objavljena v tej knjigi Letopisa, prav lako pa tudi njihovi finančni viri (glej str. 73 dalje). Tisk Ena glavnih nalog akademije je objava znanstvenih del v tisku. Z letnico 19(18 na naslovni strani je bilo objavljenih 9 publikacij s skupno okoli 2500 siru umi. V t isku oziroma za tisk pripravljenih je večje število publikacij, tako 1. knjiga Slovarja slovenskega knjižnega jezika. 1, kitjiga Zbranega dela Frana Ramovša in še druge. Z Državno založbo Slovenije je bila sklenjena pogodba za objavo in tisk Slovarja slovenskega knjižnega jeziku. Po tej bo akademija izdajatelj, Državna založba pa založnica slovarja. V priprai i je Slovenska enciklopedija in določen jc bil glavni odljor. v katerem jc ¡2 članov iz akademije. Akademija je prevzela odgovornost za znanstveno in strokovno delo. Založnica bo Mladinska knjiga. Predavanja in druga Predavali so v okviru akademije 5 inozemci (prof. C. Bron-zini iz Barija, prof, K. Horalek iz Prage in prof. N. Sheppard iz Norwic.ha) ter 2 domača člana. S predavanji teh dveh se je akademija vključila v počastitev I5>0-lotnice rojstva Karla Marica: K. Marx in zgodovinska voda (predaval dopisni član profesor dr, B. Grafenauer) in 50-let niča smrti Ivana Cankarja: Cankar in ruska literatura (predaval akademik prof. B, Kreti). ,\a pobudo Slovenskega geološkega društva jc bil osnovati Strokovni odhor za koordinacijo naravoslovnih raziskav ( erkni-škega jezera. Naprosil je akademijo, da prevzame vlogo nosilca raziskovalnega projekta, ki i in a namen spremljati poskus trajnejše ojezeritve, po drugi strani pa ¿brali gradivo za obsežno naravoslovno monografijo o Cerkniškem jezeru z okolico. Celotno ¿¡kcijo glede Cerkniškega jezera je prevzela akademija, predsednik odbora je a kad. I. Rakovec. \ pripravi je novi zakon o akademiji. Na dnevni red republiške skupščine naj bi prišel v letu 1969, Nagrade AVNOJ v letu 1968 ao prejeli I rije člani akademije: častni član t. Kardelj in redna člana F, Bevk in B. Brecelj. Nagrado iz Sklada Borisa Kidriča v letu 1968 sta prejela znanstveni svetnik akademije A. Gspan in višji znanstveni sodelavec dr. I). Meze. Udeležba na k o n g r e s i h, študijska potovanja in p o ti o b n o Z neblagovnimi devizami, ki jili je akademija prejela za 1, 1968 so se mogli udeležiti: 1, korigrenov in aestankoo: akad. dr. Viktor Korošec 2~. zborovanja Société internationale Fernand de Visscher pour l'histoire des droits de l'antiquité v Fribourgu (Svica), akad.dr, Bogdan Brecelj sestanka Mednarodnega komiteja društva SICOT v p.iai, akad.dr. ing. Anton Kulielj otvoritve Mednarodnega centra mehaničnih znanosti v Vidmu (Udine), dop. član dr. Maks Wrabeï — 1 J. mednarodnega simpozija o problemih meja med vegetacijo, v Rintehi Weser, in 9. simpozija vzhodnoulpske-dinarskc sekcije Mednarodne zveze za fitosociologijo v Camerinu, znanstveni svetnik Allonz Gspan simpozija ob 150-letnici smrti dr. Karla Goitloba Antona v Gorlitzu, višji strokovni sodelavec Jaroslav Saše! — epigraTskega kongresa v Budimpešti, asistent Jan Ca nie lut ti 35. sestanka entomologov v Avstriji. asistent ing, Mitja Zupančič - 9. simpozija vzhod noalpske-dinarske sekcije Mednarodne zveze za fitosociologijo v Camerinu. 2. A'a i tudi j so odpotovali: akad. dr, France Koblnr — študij v dunajskih bibliotekah, akad, dr, France Štele proučevanje srednjeveškega stenskega slikarstva v severni Italiji. zna ust veni svetnik dr, Milko Matičetov — zbiranje narodopisnega gradiva v Reziji. znanstveni svetnik dr. Niko Kuret — priprava razstave slo-* venskih mask v Steirisches Volkskundemuseum v Gradcu, znanstveni svetnik Božo Voduiek - študij strokovne literature v knjižnicah v Ziirichu in Bernu, znanstveni svetnik Drag® Sega — študij gradiva v zvezi s ( nnkarjevo dramatiko v Nacionalni biblioteki na Dunaju, višji znanstveni sodelavec tir. Bajko Pavlovce — proučevanja paleoeenskiii in eocenskili plasti v okolici Trsta, višji strokovni sodelavec Egon Pretner — proslava stoletnice rojstva E. Raeovitza v organizaciji Romunske akademije, višji strokovni sodelavec J a rosi a v Saše! — študij arheološkega gradiva v Ogleju. Višji znanstveni sodelavec dr. Alojz Šercclj je bil leto dni na študijskem bivanju (študij paleobotanike) v Zah. Nemčiji, Znanstvena sodelavka dr. Ivka Munda je bila tri mesece šti-pendistka islandske vlade na Islandu (študij alg). Člani akademije so se udeležili raznih simpozijev: o Mohorovičičevem diskontinuitetu. v Zagrebu (akad. A, Ku-helj), o razpadu Avstro-Ogrskc monarhije in ustanovitvi jugoslovanske države, v Zagrehu (akademika M. Kos in F. Zwitíer, dop. član B. Grafcnaner). o glini, v Zagrebu (akad. I. Bukovec}. Naši člani in znanstveni sodelavci so predavali v inozemstvu: akad.B. Kreft v Dorfmmulu. Frankfurlu in Ealkensieinu; predaval je o Ivanu Cankarju v Prstu in Gorici, o slovenski književnosti v Celovcu. jO tradiciji in avantgardi* v imrnu jugoslovanskih slavistov pa v Pragi na zaključnem zasedanju mednarodnega slavističnega kongresa v Pragi. Akad. F. Zwitter je predaval v Bcimsu o razpadu Avstro-Ogrske. Dop, član M. Wraber je predaval v Florenci na Akademiji za gozdne zllatlOSli. Svet akademij znanosti in umetnosti SFRJ Svet akademij je imel zasedanje pienuma 17, maja 1968 v Siojčevcu pri Sarajevu. Slovenska akademija je prevzela vodstvo novoustanovljenega med akademijskega odbora za pripravo mednarodne študije L'NESCA o glavnih težnjah raziskovanj v h unían ¡stičnih vedah. Predsednik «llx>ra je atad. L. Vavpctie, vso stvar pa je uvedel akad. F. Štele. Slovenska akademija sodeluje pri nuvem biltenu sekcije C (za umetnost). Nj en predstavnik je akad. F. Štele kot predsednik republiške redakcije za Slovenijo in vrsta članov za posamezne stroke. Slovenski akademiji jc poverjena skrb za med akademijske odbore: a) za arheološko karto Jugoslavije, b) za 1 almla iniperii Romuni, c) za favno in floro Jugoslavije. Ker je prof. Hadži zaradi bolezni odstopil, je predsednik tega odbora akad. I. Rakovec. Izšel je Catalogus florac Jugo.slaviae. Il I (Bryophyta, Muse.i, avtor À. Maj-tinčič). V odboru za balktmologijo je namesto akad. V. Korošca naš predstavnik dop. član B. Grafeuaner. Strokovne komisije za iingvistiko, zgodovino in etnologijo, ki naj bi na pobudo Akademije BiH dale sugestije in predloge za reševanje strokovnih in organizacijskih vprašanj, so se sestale dne 8. oktobra 1968 v Sarajevu. V komisiji za lingvisliko in v komisiji za etnologijo je naš zastopnik akad. F. Be/laj. ki se je sestanka udeležil, v komisiji za zgodovino pa akad. M, Ko«, njegov namestnik pa dop. član B. Grafenauer. Gradbena dela Nadaljujejo se adaptacijska dtda v hiši akademije na Novem trgu 4. Zagotovljena je za akademijo hiša na Novem trgu 5. Najprej se bo v njeno prvo nadstropje vselila knjižnica, ko se bo dz teh prostorov izselil \ zgoj no-varstven i zavod. f1 i n a n č n o p o r OČ i 1 O Akademija je imela v letu I9b8 na razpolago: f. za osnovno dejavnost iz republiškega proračuna SR Slovenije sredstva v znesku . . din 4,100.000.— 2. iz republiške devizne kvote: deviznih dinarjev 3.807,25,— blagovnih deviz in deviznih dinarjev 23,000.— neblagovnih deviz — — za investicijska dela: adaplacija poslopja Novi trg 4 v Ljubljani, iz republiškega proračuna . , . ....... , . > din 1,340,945.— 4. dotacije raznih skladov in gospodarskih organizacij za pogodbene naloge institutov din 727.528.45 Od lega znesku odpade na: f. Predsedstvo akademije: — od Medakademijskega odbora za pripravo mednarodne študije 1 \LSt A o glavnih težnjah raziskovanj v humanističnih vedah..............din 22.500,— Inštitut za zgodovino: a} Sekcija za ob£o in narodno zgodovino: — od Sklada Borisa Kidriča, za Gospodarsko in družbeno zgodovino Slovencev (Agrarne panoge) - . , . . din 10.500-— — od Zveznega sklada za znanstveno delo za i eni o Historična- topografska leksikon in atlas jugoslovanskih dežel din f>,350,— — od Sklada Borisa Kidriča, za temo: Gospodarska in družbena Zgodovina Slovencev (mere in uteži).....din 2,0!^.— — Jtigoslavenska akademija znanosti i umjetnosti. Zagreb za zgodovino kolonizacije v novejši dobi .... din 18-500.— b) Sekcija za arheologijo: — od Sklada Borisa Kidriča, za arheološko karto Jugoslavije, ozemlje Slovenije ............din 13.600.— — prispevki občinskih skupščin za arheološko karto Jugoslavije, ozemlje Slovenije...........din 19.500.— — od Zveznega sklada za znanstveno delo, za temo: Materialna kultura Jugoslavije..........din 9.500.— 3. Inštitut za slovenski jezik: a) Leksikološka sekcija: — od Sklada za pospeševanje »kulturnih dejavnosti, za Slovar sodobnega slovenskega knjižnega jezika , . . din 126.000.— — od Državne založbe Slovenije za Slovar sodobnega slovenskega knjižnega jezika . . ........din 40.000.—- i>) Lliimološko lunomasiična .sekcija: od Zveznega sklada za znanstveno delo, za onomastični časopis , , , din 15,000 4. 1 n štitut za literature: — od Sklada za pospeševanje kulturnih dejavnosti, za Slovenski biografski leksikon...........din i 0.000 — od Sklada Borisa Kidriča, za Literarni leksikon..........din 54.400 5, Inštitut za slovensko narodopisje: od občinskih skupščin in podjetij. prispevki za narodopisni sklad . . din 9.721 — od Sipske akademije nauka i umetnosti, Beograd, za zbirko Gašperja Križnika...........din 2.500 6- Inštitut za biologijo: — od Sklada Borisa Kidriča, za vegetacijsko karto Jugoslavije.....din 15.000 — od Zveznega sklati n za znanstveno delo. za vegetacijsko karto Jugoslavije , • ...........din 42.000 od Kmetijskega gozdnega posestva, Kočevje, za pedološka raziskovanja na območju enole BOG. Kočevje . , din 45.000 od Sklada Borisa Kidriča, za takso- nomijo in ekologijo morskih benton- skili alg...........din 2.500 7. Inštitut za paleontologijo: — od Skladu Borisa Kidriča, za študij hidrozojske favne zgornjejurskili skladov...........din 5.760 od Zavoda za turizem. Cerknica, za raziskav n Cerkniškega jezera . . - din 61.000 8. Institut za geografijo; — od Sklada Borisa Kidriča, za študij kvartarni h sed imen tov v Sloveniji. . din 7,500 9. Inštitut za raziskovanje krasa. Postojna; — od Sklada Borisa Kidriča, za študij liideologije krasa med Idrijco in Vipavo ............din 3.000 — od Cestnega sklada in Geološkega zavoda, za gradnjo hitre ceste . , . din 42.700 — od Zavoda za vodno gospodarstvo, za vodne vire za oskrbo Vrhnike in Postojne...........din 50.830,10. Terminološka komisija: a) Tehniška sekcija: — od Zavoda za lehničku dokumentaciji!, Beograd za lelmiško terminologijo ...........din 1.479.40 b) Medicinska sekcija: — od Srpske matice, Novi Sad. za veterinarsko terminologijo......din 3.000.— 11, Delovni kabinet pok. akademika dr. M. Samca: — od Zveznega zavoda za mednarodno dokumentacijo, Beograd, za temo: modificiran je ccreainili škrobov . . din 107.000.—- INŠTITUT ZA RAZISKOVANJE KRASA Poročilo o delu v letu 1968 Terensko delo je bilo predvsem povezano s programom raziskovalnih pogodbenih nalog, ki jih je inštitut sklenil s Projektom — nizke zgradbe, s Cestnim skladom SPS. z Zavodom za vodno gospodarstvo in s Komunalno-stunovanjskiiu podjetjem Vrhnika. Manjša delo so bila izvedena tudi po naročilu so Sežana, Ilirska Ristriea in Postojna ter In ves t bi roja iz Kopru in Urbanističnega inštituta SRS iz Ljubljane. Nadaljevali smo s študijem hidrugeoloških značilnosti krasa predvsem ob Zgornji Pivki in v okolici Vrhnike, Dalje smo preiskovali vrtače, brezna in dihaluike v trasi avtoceste Vrhnika— Postojna ter preučili vremenske razmere v zimi i%7/68 11 a omenjenem odsekn bodoče avtoceste, Končali smo z od kopava njem domnevnega jamskega vhoda v pobočju Risovea. I pravnik akademik dr, S. Brodar je preučil pri iem odkrilo novo puleolitsko postajo. Iz zasutih rovov Postojnske jame smo zbrali vzorce sediineutov, ki so bili odkriti pri izkopu temeljev za nove gostinske objekte. Granuloške in pe.trografske analize flišnih naplavin Sta izvedla honorarni sodelavec A. K ran je in Študent geologije F. Sušloršič, ki je bil na enomesečni praksi pri inštitutu. Nadaljevali smo z raziskavami Pološke jame ua Tolminskem in v sodelovanju 7, jamarskimi klubi izmerili 800m novih rovov ter z barvanjem potoka v jami ugotovili zvezo z izviri ob Tolminki. Sredi zime smo obiskali ledene jame v Trnovskem gozdu in v Veliki ledeni jami v Paradani poskusili odkop ali ledeni si Ion, toda žal brez uspeha. Na povabilo SpeJeološkega inštituta Romunske akademije znanosti iz Bukarešte smo se sredi avgusta udeležili raziskovanja jame S ura M are v romunskih Karpatih: zaradi nenadnega močnega deževja pa smo jamo lahko le enkrat obiskali in posneli v njej več barvnih fotografij. Kot zunanji sodelavec inštituta se je raziskovanja udeležil tudi tir. B. Sket, docent Biotehniške fakultete v Ljubljani. V okviru naravoslovnih preiskav Cerkniškega jezera smo sodelovali s Studii jem speleoloških razmer predvatm v jamskem sistemi í na odtočni si rani jezera. Ponovno so bile izmerjene in preiskane nekatere manj znane jame kot so Okence. Svinjska jama in Suliadolea, Člani inštituta so se udeležili tudi drugih jamarskih ekskurzij po slovenskem in jugoslovanskem krasu ter sodelovali z jamarskimi organizacijami. Interno delo je obsegalo obdelavo terenskih podatku v, laboratorijske analize, študij literature, urejanje katastra kraških objektov tu knjižnice. Izdelane so bile številne priloge k elaboratom in 2risani načrti vseh preiskanih jam, Dalje smo pripravili nekaj gradiva za speleološko in geomorfolosko karto krasa. Risa I na Ca in laboratorij pa sta še vedno nezadostno opremljena, kar onemogoča izdelavo zahtevnejših kartografskih izdelkov in laboratorijskih preiskav. Nekoliko smo izpopolnili raziskovalno opremo, nabavili 9111 o kopirni aparat, več akumulatorskih luči in usmernik ter razni drobni inventar, ki smo ga potrebovali pri raziskovalnem delu. Kot vsako leto so tudi letos obiskali inštitut Številni domači in t nji spclcologi in znanstveniki. Člani inštituta so jiin predstavili rezultate svojega dela in jih spremljali po slovenskem krasu in jamah. Iz desetih držav Evrope in Amerike je obiskalo inštitut 20 uglednih strokovnjakov za kras in spclcologi jo, Poleg tega pa so člani inštituta spremljali po krasu študente iz Bred-lorda, z univerze v Karlsruhe in z Dunaja ter večje spcicolio-ške skupine iz Avstrije in Francije. Bogato speleološko knjižnico našega inštituta so obiskali tudi domači znanstveniki in speleoloffi iz Ljubljane. Zagreba. Beograda in Skopja. Pismene stike smo imeli z raznimi domačimi in tujimi inštilucijajiii. s številnimi jamarskimi organizacijami in znanstvenima ustanovami, ki stno z mnogimi od njih izmenjavali tudi speleološko literaturo. Muzejske zbirke so še vedno shranjene in jih bo mogoče razstaviti šele v preurejenih razstavnih prostorih prt Postojnski jami. Kadrovskih sprememb v tem lein ni bilo, le tov, A. Kranjc je bil od 1. maja dalje honorarno zaposlen kot geograf-spelcolog. Znanstveni sodelavec dr. France Ha be je dalje urejal kataster kraških objektov. Registriral je 250 novih jam. b vodnih in 5 morfološke objekte. Tako šteje oh koncu leta 1%8 inštitut-ski kataster 3210 jam, 81 (> vodnih i.n 503 morfološke objekte. Zapisnike ¡11 jamske načrte pošilja inštitut tudi katastru Dru-šiva za raziskovanje jam Slovenije v Ljubljani. Največ raziskovalnih objektov je s področja Julijskih Alp, od tega je na Kaninsk.ih podih kar 62 jam. Veliko jam je bi hi raziskanih na Dolenjskem in na Kočevskem, pa tudi marljivi jamarji iz Črnomlja so prispevali v kataster vet novih jamskih načrtov. I erensko raziskovalno delo je dr. Habe usmeril predvsem ua področje okrog Juršč, Palškesra jezera in Baskih dolov ob Zgornji Pivki. jamarsko sekcijo v Planini je sodeloval pri odkrivanju in raziskovanju jam nad Malni in v Nartah pni Planini. Udeležil se je raziskovanja v zvezi s pripravami na elektrifikacijo in turistično ureditev ter poučne ekskurzije po makedonskem krasu v okviru V. jugoslovanskega speleološkega kongresa v Skopju. Kol predsednik Društva za raziskovanje jam Slovenije je usmerjal dejavnost jamarskih klubov, se udeleževal njihovih prireditev in predaval o jamah in krasu- Urejal je društvene »Novice* iti aktivno sodeloval na številnih sejah raznih organizacij, s katerimi je povezano Društvo za raziskovanje jam Slovenije. Zavodu Postojnske jame je pomagal pri Organizaciji! proslave ob 150-letnici Postojnske jame in zbral ter uredil gradivo za jubilejno fotorazstavo. Na zboru slovenskih jamarjev v Postojni je imel predavanje ■>Pisani vodniki Postojnske jame«. V I rs ti i je predaval o romunskem krasu, podobna predavanja pa je imel tudi v planinskih društvih v Postojni. Ljubljani, Ribnici. Diivači in Kranju. Vsa predavanja so bila spremljana S številnimi barvnimi diapozitivi. Znanstveni sodelavec dr. Peter Habi Č je raziskoval predvsem hidrološke značilnosti krosa ob vzhodnem obrobju Pivške kotline in s sodelavci izdelal poročilo o vodnih virih za Postojno, O najvažnejših rezultatih je poročal na 11. zborovanju slovenskih jamarjev v Postojni. Dalje je vodil hidrološke preiskave vodnih, virov za oskrbo \ rhn.ike. S sodelavci je uspešno izvedel barvanje potoka v Koritih pod Planino pri Vrhniki in tako dokazal zvezo te ponikalnice s Primcovim iu BeČkajevini studencem. L barvanjem je bilo dokazano tudi zaitekanje potoka Bele v izvire Hribekega potoka. Poleg opazovanja nihanja kraške talne vode v zaledju izvirov llribskega potoka an Prinico-vega studenca je bilo izvedeno poskusno črpanje periodičnega Oblakovega bruhalnika. kjer bi biki mogoče zajeti dovolj votle za oskrbo Vrhnike. Poinem bnu so I ud i opazovanja periodičnih izbruhov intermiteninega kraškega izvira Li ni verna pod Planino. Ob nizkih iu visokih vodah so bili merjeni pretoki, temperature iu Irdote v izvirih v povirju Bele in ua območju za~ planinskega dolomitskega pokrova. Na podlagi preiskav je nakazal možnosti bodoče oskrbe Vrhnike s pil no \odo. Sodeloval je pri ostalem terenskem delu .inštituta, pri od kopa vanju v lli-sovcu, pri sondiranju in preiskavi vrtač, pri raziskovanju Pološke jame in nekaterih jam na odločni strani Cerkniškega jezera. Udeležil se je ekskurzije v romunsko jamo Sura Mare. Za V. jugoslovanski speleološki kongres je pripravil referat O razvoju krasa V porečju Ljubljanice. Opravljal je tudi posle pomočnika upravnika. Asistent Rudo Gospodaric je geološko karti ral širše zaledje Ilribskcga potoka in PrimCovega sin d en ea teT sodeloval pri hidrološki li opazovanj i Ii v zvezi s študijo »Vodni viri za Vrhniko«, poročilu je navedel ugotovitve o izpolnjeni strati-grafiji in tek ton tki. Geološke preiskave kažejo, da leži zgornje-triasni dolomit Zaplane kot pokrov na jurskih in kred ni h apnencih, kar je zelo pomembno za hidrogeološke razmere tega terena, Speleološko je preučeval vodne jame zlasti Suhadolce, Svinjsko j¿¡iiio. Okence, Ponor v Nartih in zbiral nove podaike o speleološki h procesih v Veliki Karlovici. Na podlagi dosedanjega znanja bo pripravil študijo po ponornih jamah Cerkniškega jezera, kjer bo podrobneje prikazana geološka zgradba in razvoj jam. Vzporedno raziskuje tudi Zel5ke jame v Rakovem Skocjanu, ki so s Karlovicami hidrološko povezane in imajo tudi podobno speleološko zgodovino. Sodeloval je pri urejanju jubilejne publikacije ob 150-letniei Postojnske jame in na podlagi bogatega Zgodovinskega gradiva napisal članek o raziskovanju Postojnske jaine po letu I SI 8. Na 11. zboru jamarjev je poročal o novih dognanjih v razvoju Postojnske jame v mlajšem pleistoCenu, kjer je predvsem prikazal povezavo podzemeljskih l'OVOV S koliševkami ter vrtačami na površju. Se nadalje je preučeval podrte kapnike v Postojnski jami in v drugih jamah slovenskega krasa in o rezultatih poročal na V. kongresu jugoslovanskih arpeleologov v Skopju. Na kongresu je prebral tudi referat o najti al jših in najglobljih jamah v Sloveniji. Po slovenskem krasu je vodil angleške geografe iz Brcdforda, nemške geologe iz Karlsritha in prof. dr. Schvvarzbaeha z univerze v Kolnu. Jamarske skupine iz Avstrije in Anglije je vodil po Zclških jamah in Rakovem Skocjanu. Udeležil se je raziskovanja Poloskc jame in .sodeloval pri odkrivanju neznanih rovov v Planinski jami in Veliki Karloviei. Udeležil se je tudi enotedenske speleološko odprave v romunsko jamo Sura Mare. Na povabilo madžarske speleološke zveze je sodeloval pri petdnevnem zborovanju speleologov v Budimpešti in Aggteleku. Obiskul je lanskoletne goste našega inštituta na Rudarski akademiji v Freiberga in ob tej priložnosti navezal osebne stike s sodelavci Nemške akademije '/,nanosti v vzhodnem Berlinu, ki se ukvarjajo s tek t oni k o. Nadaljeval je p OS t diplomski študij v Zagrebu ¿n opravil za prvi letnik vse predpisane obveznosti — — Asistent Franc Lebeii ju marca in v začetku aprilu sodeloval pri zaščitnih izkopavanjih staroslovanskega grobišča na Blejskem gradu. Skupaj z dr. ing. M. Brudarjem sta rekogno-scirala Koblarsko jamo in izmerila suho dolino pred vhodom v Ciganske jame na Kočevskem. Interno strokovno delo je predvsem usmeril v problematiko arheoloških jamskih ostal in in pripravil za tisk razpravo »Značilnosti in obeležje arheoloških jamskih najdišč na področju jugovzhodnih Aîpt, Dalje je sodeloval pri teamakesn delu Clausurae Alpium 1 rili a rum. Oktobra meseca se je udeležil med narod ne ga simpozija na Ilvaru s tematiko o prazgodovini vzhodne jadranske obale in grške kolonizacije Jadrana. Višji strokovni sodelavec Egon Prelner je sestavil in in uredil katalog subfamili je Batkysciinae (Coleoptera), ki je bil tiskan decembra lfJb8 v Catalogua Faunue Jugoslaviae. Dalje je zbiral gradivo za obširen katalog ka.rahidov. Udeležil se je več daljših ekskurzij; v C t no goro in Makedonijo z dr. Chr. Lindemannom iz Miinchtia, v Bosno z dr, J. Boletom. višjim znanstvenim sodelavcem Biološkega inštituta SAZU, v Bosno in Hercegovino z dr. 11. I1. Dcelemannom in njegovo soprogo iz Nizozemske. Na proslavi 100-letnice rojstva prvega romunskega biospeleologa Emila Rakovi le je zastopal naš inštitut in se udeležil študijske ekskurzije po Romuniji, na kateri so si gosije Romunske akademije znanosti ogledali več zanimivih jam, Z domačimi biospeleologi, predvsem z dr. J. Boletom in B. Droveli ikoni ter občasno z gostom tir. C. Driolijem iz Tista je na številnih ekskurzijah po slovenskih jamah še nadalje vneto nn-biral jamsko favno. V ta namen je večkrat obiskal tudi jame v Beneški Sloveniji in v Ftirlalliji, Na teh ekskurzijah je nabral obilo zoološkega gradiva in odkril več novih živali. Nabrani zoološki material je sortiral in podelil raznim specialistom v obdelavo, hrošče pa je satu obdelal. Za p rep ari ran je in eliketi-railje je porabil precej dragocenega časa. Spremljal je inozemske biologe, ki so bili po več dni na obisku v Postojni. Med vidnejšimi so zlasti: Ing. Ml haï Serban iz Speleološkcga iušLi-iuli! v Cluju. J. Durand in L. juberihie-Jupean iz Laboratoire souterrain du CNBS v Muulisti, doceni A. Vigna-Tagliatili z univerze v Rimu. Na krajši obisk pa je prišel prof. Hess iz Prage, V tržaškem pri rod oslovo eni muzeju je študiral bogato priro-doslovno literaturo. Za prirodoslovni muzej v Ženevi pa je urejal rokopisne notice in determiniral material iz Weiratherjeve zbirke jamskih hroščev, ki izvirajo večinoma iz Jugoslavije, Za tisk je pripravil opise raznih jamskih hrošče v, ki jih je našel v jamah na Hrvatskem. Pripravil je tudi »Pripombe k Lanevrijevi novi klasifikaciji subfam. Batkysciinae in Pojasnila li Cata logu« Fannae jugoalaviae, lil 6. Coleóptera. subfam. Bathysci'úiae (E. Protner, 1%¡S)í ter »Revizija rodu Hydrae-na Jugoslavije*. Biolog-speleolog Božo Drovenik je zbiral kflieopterski niaferial na področju Slovenije in Jugoslavije. Na Meniini planini je našel v Podkranski zijal k i novo nahajališče jamskega hrošča Anophtalmus erebus Krauss. Zanimiva je tudi nova loka-liteta hrošča Trechus hmacode* ssp. latiusculu? Daniel, la vr.ita do sedaj ni bila znana v Jugoslaviji, Meseca maja se je udeležil ekskurzije v Istro in Cičarijo skupaj z dr, J. Baletom in dr. B. P, Deeleeiannom. Poleg mnogih novih nahajališč jamskih živali je zanimiva najdba vrste AnopktUialmus xchmidti ietrie tisis J. Sltiiler v Novački pečini: ta vrsta je bila do sedaj znana h iz jam okoli Podgrada. Julija se je udeležil ekskurzije na Orjen in s skupino francoskih jamarjev, članov Spčleoeluba des Ardennes. pretakal 55 jam. Pri tem je pojasnil marsikatero površno označeno nahajališče o jamskih hroščih, nekaj najdišč jamskih živali pa je povsem novih. Septembra se je udeležil V. jugoslovanskega speleo-loškega kongresa in v jami Ubavict v bližini Gostivarja našel hrošča NébrLa krat ter i Dejan, k,i do sed a j še ni bil najden v Jugoslaviji. Sodeloval je tudi pri iskanju novih nahajališč pomembnejše flore v Sloveniji. Geograf-«peleo log A. Kranjc je kol honorarni sodelavec predvsem sodeloval pri raziskavah krasa t trasi avtoceste \ rh-nika Postojna, Pregledal je vrtače, brezna in dihalnike ter pomagal pri son d i run.ju ilovie v d mi vrtač. Na podlagi rezultatov vrtanj in lahoratorijskih preiskav je sestavil diagrame ill pomagal pri risanju in Sestavljanju elaborata. Sodeloval je tudi pri hidroloških meritvah, opazovanjih iu barvanjih v zvezi s študijem vodnih virov za oskrbo Postojne in Vrli ni ke. Kot tehnični sodelavec je pomagal fin študiju snežni h razmer v zimi t%7 (iS na trasi avtoceste Vrhnika—Postojna. Sodeloval je pri raziskav ali v okolici Postojne, raziskovanju jame S ura M are v Romuniji, pri raziskavii Pološkc jame Icr jam na Cerkniškem jezeru. Na kongresu v Skopju je poročal o spt leoloških raziskavah na Kočevskem, ki jih jc opravil v okviru rednega študija. Objavljena dela članov inštituta v letu 1968 Rado Gospodar i C; — Raziskovanje Postojnske jame no letu 1818. 13D let Postojnske jami: 1SJ8 (In t[i68. Založila Postojnska jama, 41—58. Postojna. — Podrti kapniki v Postojnski jami. Piaše jame 9, 15—"i f, 1 .j uhlja na. — Nekaj novih sptdeoluškili raziskav v porečju Ljubljanice Ida I'>66. Naše jame y. 37—44, Ljubljana, — Ober eiuige klastiaehe Sedi men te im Slo^'enisihcti Karsi. Act« IV congres intern, spel. 3, 139—146, Ljubljana. Dr, France Ha be: — Problem inventarizacije kraškili pojavo\ Uu Sld venskem. Naše jame 9. 6N—72, Ljubljana. — Luka Cec. odkrite!j Postojnske jame. t iti let Postojnske jame 181H da l!H6ii. Založila Postnjnska jama. 7—18, Postojna. Krajše sestavke speleoloike vsebine jc priobčil v raznih revijah in v dnevnem časopisju. Dr. Peter 11 a b i £ : — Kraški svet med Idrijco in V ipAVo, prispevek k poznavanja razvoja kraškega reliefa. SAZL, Dela 21. Institut za geograiijo II, Strani 243, 5 pri!.. Ljubljana, — Pološku jama, kai. št. 5000. Naše jame 9, 3—15. Ljubljana. -- Nova odkritja v \rliki K uriti vjci. Naše jame 9, 52 -"4. Ljubljana; — Jama Kaščica nud Za pud jem. Naše jame 9. 4!)—52, Ljubljana, so-avtor Klepee. — Geomorphillogical Evolution of dir Mountainous KiirM in West Slovenia. Actes IV emigres intern, spel. 5. 469—476, Ljubljana I''rane Le b e a : Stratigrafija in časovna uvrstitev jamskih najdb na Tržaškem krasu. Arheološki vestnik 18, Ljubljana. — Časovno mesta bronaste verižice z rivurišča SAZU. Arheološki vestnik 19. Ljubljana. — Zijalka v Dovji griči na Veliki Planini. Varstvo spomenikov 12, Ljubljana. Egon P r e t n e r : — Catalogus Faunae Jugoslavia«, 3/6, Coleoptera. subfam. Bathys* eitnae. Svet akademij SFRJ. Ljubljana. — Živalstvo Postojnske jame. 1511 let Postojnske jame 1818- 1968. Založila Postojnska jama, Postojna, Načrt dela za leto S 9 6 9 Zbirali bomo podatke o jamah v Sloveniji in začeli podrobneje preučevati kras in jame na Dolenjskem in Primorskem ter tako nadaljevali s pripravljanjem gradiva za speleološko karto Slovenije. Podrobne 'speleološke raziskave bodo zajele predvsem ob močjo Cerkniškega jezera, sodelovali pa bomo tudi pri nadaljnjih raziskavah Pološke jame. Y spomin dr, A. Serka lx>luO Organizira Ji posvetovanje O raziskovanju slovenskega krasa. Rezultate posvetovanja llKJTUO objavili v prihodnji številki Aeta CarsologiCa. Udeležili Se lximo V. mednarodnega spcleoloskcga kongresa v Stuttgarlu in sodelovali na 111. zboru slovenskih jamarjev v Hibnici. V sodelovanj ti s Speleološkim inštitutom Romunske akademije znanosti iz Bukarešte bomo nadaljevali Z raziskovan j em jame S ura M are in prispevali gradivo za spelpološko monografijo O tej jami. Predvidena je dokončna obdelava teme o kulturni pripadnosti jamskih najdb na področju jugovzhodnih Alp v prazgodovinskem obdobju in njih kronološko mesto v okviru kultur (istega časa, dalje sodelovanje pri izkopavanju prazgodovinskega gradišča v ^ iru nad Stično pod vodstvom Narodnega muzeja in ZAMTES-a ter udeležba na mednarodnem eneolitakem simpoziju v Ni tri na Slovaškem. Nadaljevali bomo tudi i raziskovati jem krasa v okviru pogodbenih nalog bodisi za gradnjo avtoceste kot tudi za oskrbo z vodo in drugimi hidrološkimi problemi krasa. Pripravili bomo načrt bodočega speleološkega muzeja in dopolnjevali speleološko zbirko. INŠTITUT ZA PALEONTOLOGIJO Poročilo o delu v letu 19fiB V zvezi z nadaljnjo obdelavo ostankov postkrania 1 nega skeleta iz Šaleške doline, ti pripadla jo deloma vrsti Bunolophodon (Altfincus) amernensis {Croiz. et Job.), deloma vrsti Zyfiolopho-don borsoni (Hays), je nastalo vprašanje, kakšen končni razvoj, ni stadij sta dosegli v posameznih skeletnih elementih. Razvojni stadij njihovih molarjev so zadostno razjasnile dosedanje raziskave, Precej manj je znanega o razvoju postkrenialnega skeleta vrste B. arvernensis, medtem ko imamo o vrsti Z. bortoni le pičle podatke. Na kosteh z ohranjenimi epifizami je bil ugotovljen končni razvojni stadij, ki sta ga dosegli obe vrsti pred svojim izumrtjem. Zatem je l>ilo treba dognati še osteološke rnzltkc meri obema skupinama ali vejama mastodontov, ki so bile v inioeenski dobi še tako malenkostne, da niso zadostovale niti za postavitev novih vrst kaj šele rodov. V ta namen so bile uporabljene seveda le tiste kosti, ki se od obeh vrst kolikor toliko dobro ohranile. To so karpalija. in sicer desni intermedium, desni unciform e in desni magnum obeh vrst. desni trapezoid vrste B. aroernensis in levi trapezoid vrste Z. frorsorti. potem metakarpalija, in sicer desni Me 111 obeh vrst. dtsni Me IV vrste B. aruernenais in levi Mc IV vrste Z. borsoni. Na podlagi vseli dimenzij, ki jih je bilo možno izmeriti na imenovanih kosteh, moremo reči. da je vrsta Z. borsoni' po velikosti precej prekašala vrsto B. aroemenais. Bazlikc v velikosti bi prišle še bolj do veljave, ko hi ne bilo med obema vrstama starostne razlike. Z. borsoni je imel namreč v funkciji še mlečne zobe (DJ) in zadnji molar {MJ) je tičal še popolnoma v alveoli, medtem ko je imel B. arnerneiisis zadnje molaije na sprednjih prečnih grelienih že precej obrabljene. Poleg veli kostnih razlik so se dale ugotoviti predvsem morlološke, ki so pri nekaterih skeletnih elementih prav znatne. Te se kažejo predvsem na povečanih sklepnih ploskvah pri Z. borsoni. V nekaterih primerih je bilo povečanje sklepnih ploskev omejeno na skrajni kranialni in kavdalni del. tako da je v sredini nastala precejšnja zajeda. G — Letopts — 81 — S temi povečanji je bila dosežena večja .stabilnost, ki je bila potrebna zaradi večje telesne teže pri Z. borsonL Podrobneje so bile obdelane nekatere vrste na mu litin iz desetih istrskih nahajališč. Vrsta Nummulites di&corbinus je ena od zelo značilnih apodujclttteeijskih predstavnikov te foramini-feme skupine, V okolici Karojbe nastopa skupaj z Atsilina spira in Nummulites praelorioli, ki je bil sedaj prvič ugotovljen v Jugoslaviji, pri Raši pa z Nummulites Inenigaiux. Možno je, do sega še v mlajše dele lutecija, kar trdijo mnogi avtorji tudi za druga nahajališča okrog Sredozemlja, Pri podrobnem raziskovanju se je pokazalo, da bo potrebna temeljita revizija vre te Nummulites diseorbinus, zakaj pod tem imenom je opisanih mnogo numulitov, ki vsi ne spadajo v to vrsto. Tudi iz okolice Splita znana podvrsta Nummulites duseor-binus delaharpei spominja, po višini zavojev nu vrsto Aummu-lites beaumonti. Obsežno skupino Nummulites laenigatus je bilo treba razdeliti na dva samostojna niza in sicer na razvojni niz iVumrriu-lites laeuigahis-brongniarti in Nummulites planulatus-puschi. V Istri nastopajo predstavniki obeh razvojnih nizov. V zadnjega pa spada tudi nova vrsta Nummulites hagni iz Turčije. Turški material so nam poslali v znanstveno obdelavo iz Inštituta za geologijo in paleontologijo univerze v Mhnchnu. Ugotoviti je bilo mogoče, da je Nummulites millecaput zelo pogost V apnencih kakor tudi v Hišnih kamninah iz raznih delov Istre, Po velikosti je večkrat podoben zgornje!uteeijski Vrsti Numiruiliies m&xiinus, ki smo jo doslej pri nas našli edino v apnenejh pri Makarski. Možno je, da so nekateri istrski primerki prehodne oblike med Aumnmlites millec&piti in A, muxi-m us. I udi Nummulites kelosticvn, ki ga imajo danes sieer za sinonim vrste Nummulites tjlillec&put, kaže nekaj znakov, značilnih za prehodne oblike med Nummulites millecaput in N. m&ximus. Med luteeijsko favno je bila ugotovljena kot zelo pogosta vrsta Assilina spira. Raziskave vse bolj kažejo, da bo treba najbrž ločiti kot samostojni vrsti ali podvrsti spodnje in srednje-lutecijske oblike, ki jih doslej opisujejo kot isto vrsto. Asi line iz spodnjega lutecija imajo nižje zuvoje in močnejši za vojni rob. one iz srednjega lutecija pa višje zavoje in tanjši zavoj ni rob. Med zadnje spada prav tako tipična Assilina spira s Kvarner-skih otokov, od koder izhaja tudi hololip. Med olxlelaniim operkulinami je zanimiva nova vrsta Operculum maxima. To je največja operkuliua sploh, spada pa v bližino vrste Operculina praespira. Doslej pozuumo naslednje sorodne operkuline: Operculina douoiltei {ilerdij}, O. exilifor-tnis (ilerdij); opisana leta i%fi iz okolice Jelšan pri Ilirski Bistrici. O. msrinellii (cn.isij; leta 19J 5 jo je opisal Dainelli iz J ur-lanije in jo zato pričakujemo tudi t apnencih na Slovenskem), O, praespira [pogosta v apnencih in flišu zahodne Jugoslavije) in O. maxima (doslej znana samo iz Istre). Podane so bile pripombe k numulitnim skupinam, ti so v današnjem pomenu pravi razvojni nizi. Zato je bil stavljen predlog, tla »skupine* imenujemo razvojne nize, če združujejo razvojno si sledeče nnmulitne vrste. Označene naj Itodo z imeni dveh značilnih vrst, ene iz začetnega in druge iz. končnega dela razvojnega niza. Na primer, dosedanja skupina Summuliies di-siflliK bo imenovana razvojni niz !\ ummulite.s distam-maximus. kadar ni mogoče nekaterih niimnlitnih oblik ostro ločiti nietl seboj ali se ni mogoče odločiti, kje so meje med sorodnimi vrstami, bi bilo rlnbro, tla združimo takšne sorodne forajnilU fere v oblikovne krope. K_ot primer so predstavniki vrste \limmuli-ie>.t liicniga.ius iz raznih nahajališč. Med seboj se nekoliko razlikujejo. vendar razlike niso takšne, da bi jih mogli zanesljivo razdelili v več samostojnih vrsi, Zato vse te oblike združimo v oblikovni krog Numtnulitea laeoigaiua. Ob preučevanju n utrnil hinske favne iz paleogenskih plasti srednje Istre, smo prišli do novih paleoelooloSkiii in puleogeo-gralskili ugotovitev. Breče iz Hišnih oziroma flišu podobnih kamnin so nastale v globljem morju, kjer ti umu Liti niso mogli živeti. Numnlitne hišice so v brečah dobro ohranjene, kur kaže na to, da munuliti niso živeli med kamninskimi kosi in bloki niti v plitvejših delih morja. Vendar so n uma 11 ti sinhroui s plastmi breče, v kaierih jih najdemo. Če bi bili namreč p rese-dimen tiran i iz starejših kamnin, bi morale bili površine numu-! it ni h hišic erodirane. Poleg nu muli tov bi našli v brečah mnogo Številnejše zastopnike drugih inakrofovaminifer. ki jih je v starejših paleogenskih apnencih po Istri zelo veliko. Ostane torej edina možnost, da je prihajal material ^ globlje dele morja i/. raznih koncev Iz plitvejšega morja v bližini obale so prišli nunudili in druga favna. Od strmejše obale, podmorskih pragov ali otokov pa so se vsi pal i večji tu manjši kosi kamnin. Ves la material SC jc V nekoliko globljem delu morja nakopičil v brce ne plasti, Vprašanje pa je, ali je mogoče khistične is irske kamnine imenovati F lis. Po danes veljavnih definicijah so deloma podobne flišu, deloma molasi. Na simpoziju Asociacije za Dinaride v Zagrebu sta predlagala univ. asistentka K. Drobne in višji znanstveni sodelavec SAZl R. PaolooeC, naj se imena Ji burni jska serija, lihurnijske p lasi i. liburnijska stopnja« opustijo. Po današnjem poznavanju razvoja paleocena pri nas glede na litološke in favnističnu karakteristike to ime ni več uporabno, Mnogo natančnejša je delitev teli kanin i (i na nemške in kozinske plasti ter miliolidne apnence. Če pa bodo ugotovljeni še drugi razvoji, značilni za tu ali oni del Dinaridov. jim lx> treba dati novo ime. Za rdeče laporje, ki so nastajali v zgornji kredi in v paleocenu in ki so nekoliko podobni »seagliji«, sla omenjena paleontologa predlagala ime >podsabotrinske plas-li«. Tako sia jili imenovala po vasi Podsabotin na robu Goriških brd. kjer so ohranjeni v daljšem pmfilu. Podrobneje so bili opisani mehkužci iz jezerske krede na Ljubljanskem barju. V celoti je sedaj znanih 24 vrst polžev in školjk, Ugotovljene so bile njihove variacijske širine. Po načinu življenja je bilo narejenih nekaj sklepov o značaju nekdanjega jezera na Ljubljanskem barju. Začeli smo obdelovati devonske s t romat opore z Jezerskega, ki jih je nabral dr. S. Bnser z Geološkega zavoda v Ljubljani. Po prvih predhodnih pregledih je bilo ugotovljeno, da pripadajo rodovom Strom&iopora, Actinostroma, Trupetostroma, S t roma i op oreUn, Hermatonlromn. Stachijodes in še nekaterim drugim. Strom atopore spremljajo številne tabu lat ne korale, od katerih so najpogostnejŠc Fano&Hes in Tamnopora. Raziskave niso končane in jih bomo nadaljevali še v prihodnjem letu. Zavod za geološka in geo fizična istrnžfvaiiju v Beogradu je poslal našemu inštitutu v pregled in znanstveno obdelavo nekuj okumniu iz lurčijc. I gotovljeno je bilo. du pripadajo vsi vzorci hidroztijski vrsti Heterastriditini conglobatum Reuss, S tem je bila skladom zanesljivo določena zgornje i riadna starost. 01xlelaiia je bila hidrozojska favna iz Snežnika in Racne gore, ki so jo odkrili geologi z Geološkega zavoda v Ljubljani. S tem je bila natančno preučena hidrozojska združba v južnem fuvniflti&nem področju v Sloveniji, i določene so bile vrste Para-.siromatopora japonica Yabe et Sug., Shucjraia srrabfdensis (Dr-liorne). Sieineria nomalien.iiH (Zul Fardi-( ,omer< i). Dehornella om&nensia Hudson in MUleporidium laiitellalum ^al>c ei Sug,, lorej podobna milleporididna «družba, kakršna je znana v spod-njemahuskib nahajališčih Bližnjega vzhoda in Japonske. Iz tega lahko ponovno sklepamo na enotnost hidrozojsko jurske favne na vsem ozemlju Tetide. Na prošnjo Geološkega Zavoda v Ljubljani smo v našem inštitutu znanstveno obdelali nekaj vzorcev jurskih bidrozojev iz Alžirije iz nahajališč Mamin in Beni SmdeL Določene so bile vrste Shuqrnia /uffardiae (Wells), Burgundia trinoniui Dehor- ne, /i, steiiierae Hudaon, SpotigiomorpbÀ a.imtica Yahe et Sug., Ctadocoropsix dubertreti Hudson. Za vso omenjeno favno je značilno, tla je uspevala v p li tvorno rekih šel i ni !i področjih, kjer ni gradila pravih grebenov, ampak obsežne biostrome ali trate. Primerjamo jo lahko tudi z južnim favn ¡stičnim področjem v Sloveniji. Pomembna je najdba pelagičnih kalpionel pri Gradišču med Sevnico i rs Mokronogom ha Dolenjskem. Določeni sla hiti vrsti Ctdpionella al pitni Lorenz Ln C. elliptica Cndisch, ki sta značilni za porilandijsko dolx), S to ugotovitvijo je bila potrjena našu prejšnja domneva, da je bila v zgornji juri na severnem Dolenjskem giobljemorska sedimentacija in da je potemtakem cela severna Slovenija pripadala globi jemo rskemu področju. Načrt delu za leto 1969 Preučevanje fosilne favne iz starotereiarnih hrcč v Istri. Nadaljnje raziskave palcocenskih plasti v jugozahodni Sloveniji. De ter mutacij a devonskih stromatopor z Jezerskega, Raziskave zgorujekrednih hidrozojev iz južnih Diiiaridov. Preučevanje z gornje jurskih hidrozojev iz vzhodne Srbije. Delerminacija kimmeridgi jskih hidrozojev iz Dobrudže v Romuniji. INSTITUT 7A GEOGRAFI JO Poročilo o rl e I n v 1 e í u 19 6 8 i. GlaOne xmúri ¡n rt'zliliati deln Za preučevanje kvartarnih sedimcntov in njiliove izrabe v Sloveniji, ki je bilo zaradi finančnih težav nekaj let prekinjeno, nam je Sklad Borisa Kidriča za leto 1968 ponovno odobril sredstva. 7, njimi smo preučevali dolino Kolpe nad Sevarinom, dolino Save med Ljubljanskim poljem in Zidanim mostom, dolino Save med Zidanim mostom in Dobovo. porečje Krke. dolino Soče med Mostom na Soči in Solkanom, ter — samo glede izrabi' sed i men tov Dravinjske gorice in Haloze. V porečju Krke je bila podrobnejših raziskav deležen predvsem Zaloška kotliniea pri Novem mestu, kjer je prišlo zaradi močnega per i glacial nega nasipa uj a Temenice in Težke vode do pogostili zajezitev Krke. Perfglaeialuo na^ipanje sano preučevali tudi ob Krki navzgor, proti Raležtt in v območju Šentjernej-skega polja, k jer so nasuli potoki z Gorjancev še posebno veliko proda. I o gradivo se je ohranilo v treh ali štirih terasah: znatna višinska razlika med njimi ter inočno različna p rep ere t ost gradiva v njili opozarja na dulge časovne presledke med posameznimi akumulacijami. Tudi v dolini Save med Zidanim mostom in Dobmo sino ugotovili cel sistem pleistocenskih teras z različno preperelim gradivom. V Zasavju med Ljubljanskim poljem in Zidanim mostom smo ugotovili le dve akumulacijski fazi; v starejši prevladujejo karbonat ni konglomerati in breče.. Podrobnejša opredelitev gradiva ni mogoča zaradi njegove skrajno majhne količine, saj je vod-nata Sava v tesni dolini zlahka sproti odstranjevala sedimente. Isto velja za njene pritoke. Največ je še ohranjenega pobočnega gradiva, ki so ga marsikje razkrili useki za novo zasavsko cesto. To gradivo je povzročilo graditeljem veliko težav, zaradi njih pa bo ob neugodnih vremenskih razmerah tudi promet po cesti med Savo in Zagorjem ogrožen. Največ rečnih sedimentov je ob Savi in njenih pritokih ohranjenih v okolici Litije do Šmartna in Brega, kjer je v Zasavju največja, tektonsko pogojena so vodenj. Nekaj več akumulacijskega gradiva je ohranjenega v dolini Save še pri lloliču, pri Zagorju in med Zidanim mostom in Radečami. V Halozah in Dravinjskih goricah smo predvsem ugotovili glede izrabe kvartarnih Sed imen tov očitne razlike med obema pokrajinama, V Halozah jih izrabljajo le izjemoma v opekarni ške namene, zato tam tudi ni dosti opekarn. Med hišami še danes prevladujejo iz blata zgrajene s bu tirnice«. Proti zahodu je opekarn, ki so v preteklih desetletjih še delale, več. V Dravinjskih goricah si kine-tje. delavci ali uslužbenci še danes pogosto sami izdelujejo opeko za nove zgradbe ali za popravilo starih. Do danes pa je oetala zares aktivna samo opekarna v Loeah, katere izdelki so znani tudi drugje po Sloveniji. V preteklosti je bilo tudi lončarstvo zelo pomembno, danes pa je v zatonu. Živi le Še v Ločah, pa tudi tam zamira. Kot prejšnja leta smo tudi leta 1%8 pregledali ob koncu talilne dobe stanje ledenikov na Triglavu iti pod Skuto, ki se Še naprej krčita. Prof. dr. Bohinec je nadaljeval s preureditvijo kataloga geografske literature o Sloveniji. Gre predvsem za preureditev stvarnega kal a loga. ki je bil doslej urejen po strokovnih skupinah, toda po abecednem redu avtorjev, ne pa po stvarnih geslih. Začeli smo tudi z urejanjem geografske diateke in uredili po regionalnem sistemu del diapozitivov, ki jih je za inštitut posnel tov. Vilko Finžgar. Po naročilu Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij S RS smo zbrali na osnovi elaboratov, oddanih Skladu Borisa Kidriča v zvezi s preučevanjem kvartarnih sedimentov in njihove izrabe v Sloveniji, vse ugotovljene gramoznice za izdelavo karte gramoznic, ki naj bi služile kot dokumentacijski material pri izdelavi načrta gradnje hitrih cest v SRS. K.er preučevanje kvartarnih sedimentov še ni zaključeno, smo morali poiskati na nepreučenih področjih gramoznice in jih vnesti na kartu. Z odobritvijo znanstvenega sveta inštituta je bila v prvi polovici leta pri inštitutu ustanovljena začasna m cd di&ctplinska komisija za študij prostorskih problemov Slovenije. Sestavljali uaj bi jo nekateri vodilni predstavniki glavnih znanstvenih vej, ki se ukvarjajo s prostorsko problematiko. Komisija si trenutno še išče ustrezen delovni program in oblike dela. 2. Objavljena dela \ letu 19b8 je izšla v zbirki »Dela« SAZU kot 11. knjiga geografske serije študija Petra H a b i ča > Kraški svet med — B7 — Idrijto in Vipavo*. Izšla je ludi X. knjiga Geografskega zborni ka^ s temile razpravami: Karel Grad. Geologija Kozjanskega; Marjan Žagar, Kozjansko, gospodarsko-geografska problematika: Darko Rad inj a. Vremska dolina in Di vaški Kras. probte ma tika kraške marfogeneze; Milan šifrer, Kvartarni razvoj doline Rašice i ji Dobrega polja: Marjan Žagar. O značilnostih cestnega prometa v Sloveniji (s posebnim ozimni na turistični promet). Za ti.sk je pripravljena XI. knjiga »Geografskega zbornika«. Izven publikacij SAZL so sodelavci instituta objavili več krajših razprav i er strokovnih člankov in poročil, in sicer: Prof, dr. Svetoza r 1 1 e š i Č : Für eine komplexe Geographie des ländlichen Raumes und der ländlichen Landschaft als Nachfolgerin der reinen »Agrar-geographie*. Münchner Studien zur Sozial- und Wirtschaftsgeographie, Band 4, München 1969, str. 67- 74, Problème de régionalisation économique, l'exemple de la Yougoslavie. Mélanges de Géographie, offerts à M. Omer Tu lippe lï. sir. 6SO-lutno število delavcev iz drugih republik, ki so našli zaposlitev v Ljubljani v letih 1960 do 1966. S tretjo karto smo prikazali delavce po njihovi kvalifikaciji. Uporabili smo metodo kvadrov, pri čemer pa smo posneli le njih frontalno sliko, loko smo grafično pridobili na prostoru, da smo lahke upoštevali vsakega posameznega delavca. Karta je s tako poenostavitvijo samo pridobila in postala lažje čitljiva, ker ao moti, v tem primeru povsem nepotrebno, preobilje konstrukcijskih črt. Te karte bodo priložene študiji Milana Natka: »Delovna sila iz drugih republik v Sloveniji in 1 jubljanis. Po njegovi zamisli Smo za karte uporabili regionalizauijo Jugoslavije po shemi stalnih rajonov za demografske raziskave, s čimer smo se izognili nepreglednosti kari, če bi prikaze izvedli po občinah. Kartam bo priključena tudi pregledna skica teh rajonov. Razen tega bodo gibanje delavstva ponazarjali i ud i ustrezni diagrami. Prispevali smo tudi karto za eno od monografij Ars Slove-niae v izdaji Mladinske knjige in izvršili nekaj manjšh del za nekatere inštitute akademije. Kot je bilo predvideno, smo pripravili delovne osnove za preučevanje kvartarnih sedimentov. Naša naslednja večja naloga je bila registrirali na topografskih sekcijah 1:50.000 aktivne in pretežni del danes neaktivnih gramoznic in gruščenic na področju vse Slovenije. S tem smo osnovali kataster teh objektov, ki ga že s pridom uporablja npr. Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij v Ljubljani, ki je dal tudi pobudo zanj, V preteklem letu smo končno našli možnost, da damo trajnejšo obliko našim dragocenim matricam topografskih sekcij 1:50.000, ki nam služijo za razmnoževanje osnovnega risarskega materiala za razne elahorate in nas s tem rešujejo jalovega dela stalnega prerisovanja istih osnovnih situacij ali nam pa prihranijo velike stroške, če bi uporabili fotografsko metodo množične reprodukcije. Tem matricam, ki so v originalu bale izdelane na navadnem risarskem papirju, je zavoljo stalne obrabe že gro/ilo uničenje. Zato smo si omislili umetno folijo, na katero smo j i It prekopi ml i in s tem napravili skoraj neuničljive, dosegli pa smo tudi stalnost dimenzij, ker lolrja ni podvržena razlezkom kot papir. To delo pa je povsem pokopalo naše lanske načrte za prireditev še drugega osnovnega kartografsko-tehnlČnega gradiva, ki bi nam v bodoče olajšalo, pospešilo in pocenilo naše dek>. Načrti, S katerimi se že dolgo ukvarja m o, sti bili pokopani zaradi pomanjkanja denarja, tc smo doslej tožili, da so naše Iclne dotacije za tekočo tlelo ostale nominalno na isti ravni kot ob ustanovitvi Kartografskega zavoda pred sedemnajstimi leti pa sedaj ugotavljamo, da so se lani znižale kar na eno samo desetino. To sevedu ne zadostuje niti za najosnovnejše naše kartografske potrebe, kaj šele za fotografsko dejavnost. Zato je fotokartografsko delo lani pri nas povsem zamrlo. V Toto-laboratoriju so bile izdelane samo slike za potrebe Inštituta za geografijo, kar je le ta financiral iz svojih dotacij. Zavod tehnično kreativnega značaja s tako skromnimi sredstvi ne more uspešno delovati niti se razvijati, da bi bil dostojen pomočnik znanstvenemu delu. Treba bo poskrbeti za njegovo boljšo materialno pa tudi širšo kadrovsko bazo. Lani je zastalo tudi delo na kartoteki krajevniJt imen. Tako se je ponovno odmaknila realizacija še enega pomembnega instrumenta za naše delo. Načrt dela za leto 1969 Naša naloga bo, da rezultate preučevanj kvartarnih seilinten-tov prenesemo v elaboratne karte za Sklad Borisa Kidriča. Karte Iiodo prikazovale Haloze, Dravinjske gorice in doline Save, Soče ter Kolpe. Jeni se bo verjetno priključila še mpffogenetska karta doline Kokre. Karte o hmeljarstvu v Spodnji Savinjski dolini bodo po vsej verjetnosti naše drugo delovno področje. V zadnjih letih se nam je nabralo lepo šlevilo barvnih diapozitivov, ki bi jih sedaj radi uredili po geografskih regijah, da hi naša diateka tako postala praktično uporabljiva in ažurna. Seveda je naša velika želja, da bi kartoteka krajevnih imen ne oslala predolgo torzo, temveč da bi v doglednein času dobila vse ude. ki ji še manjkajo in bi lahko — shodila. Kolikor bo v letu 1969 sleklo delo za Nacionalni a I las Slovenije, se bo v smislu sklepa znanstvenega sveta Inštituta za geografijo SAZU kartografski zavod ustrezno vključil v to delo. INSTITUT ZA BIOLOGIJO Poročilo o delu v letu 1968 I. Splošno slan je Že nekaj let ne moremo poročati o ngbeni bistveni spremembi ne v kadrovski, ne organizacijski in ne raziskovalni programski smeri. To je lahko po eni strani dokaz za dobro ustaljenost, ki ustvarja Ugodne razmere za uspešno delo, po drugi strani pa priča tudi o nezaželeni utesnjenosti, ki preprečuje širši tbz-mah raziskovalnega dela. kakršnega narekuje potreha. da vzdrži mo korak z razvojem znanosti ler da zadostimo naraščajočim nalogam v narodnem in mednarodnem merilu. Kakor vse doslej se je razvijalo raziskovalno delo v tesnih kadrovskih in materialnih razmerah ter zajemalo tri tradicionalna biološka področja — botanično, zoološko in splošno biološko. seveda vsa v precej ozkem okviru. I eren s ko in kabinetno delo J?ta bistveno pospeševala dva zelo ugodna dejavnika: Prizadevno iuštitutsko vodstvo ter ozračje zaupanja med up ravnikom in člani delovnega kolektiva. To razveseljivo dejstvo je v precejšnji meri omiljevalo sicer pretesne delovne pogoje ter omogočalo inšlkutskim sodelavcem sproščenost dela in samopobud-ni zagon, ki sta v znanosti gibalo dela in zagotovilo uspeha. Razume se, da ta notranji razmah raziskovalne dejavnosti kaj cesto trdo zadeva ob nepremagljive ovire organizacijsko-tclinie-nc in materialne narave. V tej zvezi 11 nj omenimo predvsem vedno bolj p i ele proračunske kredite, prostorno stisko ter občutno pomanjkanje pomožnega osebju tehnikov in laborantov. Zaradi trajnega in vedno večjega primanjkovanja rednih denarnih sredstev je večina inštiuilskih sodelavcev navezana na pogodbeno raziskovalno delo. ki sicer prinaša zmerna denarna sredstva in omogoča izhod iz aiiske, saj bi se sicer znaten del raziskovalne dejavnosti ustavil iti usahnil, toda to je le izhod za silo, ki ima tudi neljube, za osnovno raziskovanje nezaželene posledice. Nalaga namreč razne obveznosti tako glede Časovne in prostorske vezaaosti kakor tuili glede idejne smeri in obsega drla. Slednjič pa so pogodbena sred si v a strogo namensko vezana ter dovolj skromna, spričo stalno naraščajočih stroškov iz 111 ta v leto relativno manjša. \ tej zvezi jc treba poudariti Se dejstvo, da prepičla finančna sredstva, ki ne dovoljuje pomnoži t ve kadra, prostorne razširitve in obogatitve laboratorijske opreme, vplivajo tudi na izbiro delovnih nalog, ki se morajo prilagajati tesnim razmeram po obsega in pomembnosti tematike. Delovni uspeli inšiit utskega kolektiva je v preteklem letu bil kljub opisanim objektivnim težavam prav zadovoljiv. Četudi v številu in ol>segn objavljenih razprav ne prihaja prav do izraza. Idejni z asu a ik i znanstvenih razprav, strokovnih elaJ»ra-tov in poljudnoznanstvenih izdelkov kljub obdelanemu gradivu iz raznih razlogov ne prihajajo vedno neposredno do objave v tisku. Težave so tudi z nezadostnim dotokom strok ovno-zuan-stvene lileruiure za določena biološka področja z lastnim nakupom, zamenjavo ali kakorkoli že, Inštitutska knjižnica je narasla za 261 novih knjig 111 1273 zvezkov raznih revij, ki jih prejemamo največ iz redne zamenjave v domovini in tujini, zelo malo pa iz nakupa. II. Terensko delo Značaj raziskovalnega dela vseh inStitutskih sodelavcev zahteva dobršno mero zbiranja gradiva in preučevanja na terenu, kar je združeno z mnogimi potovanji in neredko s hudimi napori, Posebno velja to za sodelavce geobotanienega oddelka, ki so bili v vegetacijski sezoni skoraj stalno na terenu in preučevanju in kar Branju vegetacije, saj znaša število njihovih terenskih dni okrog 600. Sodelavci, ki prebijejo manj Časa ua terenu, so vsaj delno vezani na gradivo, ki jim ga pošiljajo v obdelavo drugi zbiralci in raziskovalci, včasih so to že starejše inšl¡miške i ji muzejske zbirke. J. Bole je opravil dve veliki in več manjših ekskurzij ter zbral izredno bogato gradivo za preučevanje mala.kološke favne, Na prvi večji ekskurziji je raziskoval podzemeljske populaciji! polžev i 23 jamah in mnogih izvirkih v Brkinih. Čieariji in v okolici Reke. Druga večja ekskurzija ga je vodila v jame severozahodne Bosne (okolica Bihača, Bosanskega Pet rove a, Grmeč planine. Jajca, MI i niši a pri Glamoču in Travnika}, Zbral je študijski material v 16 jamah in vzel vzorce iz številnih izvirkov, zbiral pa je seveda material tudi na površju. Na več krajših enodnevnih ekskurzijah je nabiral primerjalni material za revizijo nekaterih rodov podzemeljskih mehkužcev ter obL skal v ta nam ni jam in pre iskal mnogo kraških izvirkov v zgornjem porečju Krke, v okolici Divače. Kozine, Idrije in Rovi, na Tolminskem, okrog Domžal in Moravč in na Krimu. Začel je z načrtnimi raziskavami polžje favne na Notranjskem Snežniku iii v njegovi okolici ter z maJakofcškim raziskovanjem Cerkniškega jezera v zvezi 9 projektom »Naravoslovne raziskave C erkniškega jezera«. Tudi svoj redni letni dopust je uporabil za nabiranje materiala v okolici Sarajeva, ol> izlivu Neretve, v južna Dalmaciji, okrog Roke Kolorske ter v narodnem parku Riogradsko jezero«. Razen m&lakološkega materiala je skrbno zbiral bid i rlrugo favni stično gradivo, zlastii psevdoskorp tonsko, skoi-pionsko in opilionidno za vodjo inštituta. Pripomniti je treba, da je mnogo ekskurzij opravil z lasi umi avtomobilom brez ptivračila kilometrine, 1. Mu uda je nadaljevala t raziskovanjem združb morskih ben tonski h alg v severnem Jadranu in v okolici Rovinja. Raziskovalno delo. pri katerem je sodeloval dr. Dušan Zavod rt i k t upravnik Inštituta za biologijo morja JAZU v Rovinju, je bilo usmerjeno v preučevanje bioprodukcije in biocenoz morskih alg, vzporedno pa je potekalo hldrcgrafsko merjenje na opazovalnih lokaliteiah. lo raziskovalno tlelo je financiral Sklad Borisa Kidriča, toda subvencija iti zadoščala niti za kritje stroškov terenskega dela. S podporo islandskega sklada za znanstveno raziskovanje (Visindasjodur) v Reykjaviku je v času otl avgusta do decembra preučevala morske ben tonske alge oh jugovzhodni obali Islandije, io je na prehodu mo dobili potrebne podatke o geoloških in talnih razmerah v glavnih vegetacijskih enotah ter pregledno geološko in pedo-dološko karto, kar 1» omogočilo izdelavo karte rastiSČnogojii-venih tipov z navodili za gojitveno načrtovanje, oprto na znanstvene ugotovitve i it naravoslovne zakon i toist i razvojnega procesa v gozdu. Pri terenskem preučevanju so aktivno sodelovali v izdatni meri tudi področni gozdarski strokovnjaki s svojim poznavanjem terena in gospodarskih razmer. Jesetiska sezona je bila posvečena zvezni nalogi preučevanja in kartirujlja vegetacije \ merilu i: 100.000 za izdelavo vegetacijske karte Jugoslavije, ki se pripravlja v vseh jugoslovanskih republikah. To terensko delo so opravljali samo člani geobota-nične skupine našega inštiluia s honorarnim sodelavcem V. Žagarjem, zajelo pa je Komenski kras, spodnji del Vipavske doline, BaiijŠko planoto ter Goriška Brda (lopografske sekcije merila I :50:000: Trst 1—2, Tolmin 3—4}. V Goriških Brdih je sodeloval nekaj dni S. Grom kot briolog. Karti rana površina znaša ok. 700 km2. Preučevano in kurtlrano območje je odprlo več zanimivih vegetacijskih problemov zaradi svojega prehoda iz submedileranskega v dinarsko in alpsko območje ter zaradi močne degradacije izvirne vegetacije, kar je s popuščanjem človekovega vpliva sprožilo zelo razgibano dinamiko. Zaradi pozne jesenske sezone nekaterih traviščnih združb ni bilo mogoče sistematsko jasno opredeliti in se bo treba vrniti na te površine prihodnjo pomlad. Ceobotaliična ekipa je v začetku vegetacijske sezone preučevala vegetaci jo v nekaterih delih Slovenskega pri morja kol dopolnilo k lanskemu k a rt i ran ju vegetacije, da je bilo mogoče puhli že določiti in sistematsko opreti eliti nekatere vegetacijske enote, M, Wia.ber je na povabilo in stroške gozdarskih organizacij orientacijsko preučeval gozdno vegetacijo na območju Cerkl¡ansko-idrijskega hribovja (za Soško gozdno gospodarstvo v Tolminu, 12 dni), v Zgornji Savinjski dolini: Podvolovljck, Podveza, Radulta, Konjski vrh {za Gozdno gospodarstvo Nazarje, 13 dni), v Sent urn k i gori pod Krvavcem (za Gozdno gospodarstvo Kranj, t dan) ter v Posolelju (Podčetrtek) in Pod ravni ju (Žreče. za Gozdno gospodarstvo Celje, 5 dni). To orientacijsko preučevanje je podlaga za filosociološke elalvorate. ki jih potrebujejo gozdarska podjestja za pravilno, biološko usmerjeno gospodarjenji-. hkrati pa je priprava za detajlnejše preučevanje in kaHiranje vegetacije v zvezi z izdelavo vegetacijske karte Jugoslavije. Dipl. biolog Tone W ruber, asistent Biotehniške fakultete, je nadaljeval preučevanje visokogorske flore in vegetacije v Julijskih Alpah (dolina gornje Nadiže, Mala in Velika Mojstrovka, Prisojni k, Kriški podi, Srednja in Visoka Ponca, Kolovo sedlo, Jalovec, skrbi rt a Brežic, Jezero pod Rokavi, Vel. Oltar, Dovški Križ, Zg. Šplevta. Škrnaiarica, Kukova špica, Kaninska skupina), skupaj 20 dni. Odkril je mnogo novih nahajališč redkih rastlinskih vrst ter nekaj za Slovenijo ozirontu Jugoslavijo novih takso nov. To preučevanje, usmerjeno predvsem v vegetacijo, je neposredna priprava za vegetacijsko kartiranje našega visokoalpskega Sveta, doslej vegetacijsko skoraj nepoznanega. Skupaj z M, \V rabe rje m sta preučevala flori s učne in vegetacijske razmere v srednjem delu Dravskega Kozjaka (dolina Radeljskcgs potoka in Mucke Bistrice), kot poskus za izdelavo flori stične karte Srednje Evrope, v katero je vključena tudi Slovenija (5 dni). Prof. dr. Viktor Pet ko vš ek in asistent France Šuštar oba z Biotehniške fakultete ljubljanske univerze, sla kot zunanja sodelavca našega inštituta nadaljevala s preučevanjem in karti ranjeni traviščne vegetacije (travniki, košenice, pašniki, kameni šča) v Slovenskem pri morju (Sežanski in Komenski Kras. Vipavska dolina, dolina B ranice in Baše, pobočje Ca v na in Kuclja. Postojnska kotlina), na Planinskem polju. Logaški planoti, v okolici Vrhnike in Rovi. Njuno terensko delo je trajalo 21 dni. IIL Kabinetno delo Glavna doba za kabinetno oziroma laboratorijsko delo je zimski čas. Pri tem se vedno znova ugotavlja, da je zima prekratka za tekočo in uspešno obdelavo na teren ti zbranega gradiva. Zato se pojavtja vedno hujša delovna stiska, ki bi jo bilo moč odpraviti s pomožnimi tehničnimi močmi, za katere pa ni ne denarja ne delovnega prostora, la stiska je posebno občutna v geobotaničnem oddelku, kjer zahteva kabinetna obdelava gradiva približno dvakrat toliko časa kakor terensko delo. Zato se nujno pojavljajo časovne zamude in delovna preobremenitev, kar neugodno vpliva na reden potek dela in na tekoče izpolnjevanje delovnega p rog raj na. Upravnik inštituta akademik Jovan IT a d ž i je spremljal in usmerjal inštituisko delo po organizacijsko-up ravni in s t roko vno-znaust ven i plati, razen tega pa je vztrajno opravljal svoje lasi 110 raziskovalno delo ter pisal razprave s področja živalske filogenije in sistema t ike nekaterih živalskih skupin (ehinodemiov, človeške ribice). Monografsko obdeluje skupini Scorpionidca in Pseudosoorpionidea za dva zvezka kataloga favne Jugoslavije v zvezi s projektom >Flora in favna Jugo-slavijci. Vse od ustanovitve Med akademijskega odlx>ru za floro in favno Jugoslavije (1%0) ga je vodil kot njegov predsednik, organiziral sodelovanje domačih in tujih strokovnjakov za in-ventasrizacijo rastlin in živali Jugoslavije v obliki katalogov ter kot glavni urednik skrbel za pregled in izdajanje vrste katalogov. Funkcijo predsednika tega medakademijskega odbora je zaradi bolehnosti odložil sredi leta 1968. toda kot i predsednik * pokoju Šp vedno spremlja vse delo in ga pmlpira s svojo veliko izkušenostjo. Po ponovnem pregledu in nekaterih spremeni bali tehničnega značaja je bil končno oddan v tisk njegov obsežni rokopis s Razvoj ne poti živalstva* pri založbi »Mladinska knjiga* (kot S. knjiga zbirke »Ilustrirana enciklopedija žival i«.}. pri Srpski akademiji znanosti in umetnosti pa ima v tisku obširno znanstveno delo j Novi pogledi na filogenezu i prirodni sistem životinjskog sveta«. J, Bole je pripravil in obdelal obilen zbrani material. Posebej je nadaljeval nadrobne analize populacij rodu Zoepeum. anatomske in konhialoške raziskave hidrobiid iz porečja Krke in Mirne fer obdelavo mehkužcev Notrnnjskegfl Snežnika in Cerkniškega jezeru» T. M II n (I a Se je posvečala labftratorijsk i obdelavi bogatega algološkega materiala iz severnega Jadrana in z obal Islandije. Determinirala je alge in sortirala material ter delala kemične analize posušenih algovnih vzorcev (določanje suhe teže, pepela, maščob, manitola, alginske kisline) in tudi morske vode. J. Carnelutti je imel obilo dela s konzerviranjem, prepariran jem in determiniran j cm zbranega onlnmnloškega materiala, zlasti lepidopterološkega. Pomanjkanje tehnične pomoči, zlasti preparatorske. je bilo vzrok, da je ostal velik del materiala neobdelan. Mnogo si je prizadeval za oživitev entomološke sekcije pri Društvu biologov Slovenije ter skušal organizirati načrtno raziskovanje entomofavne v posameznih delih Slovenije, zlasti v sorlelovnnju študentov biologije ter z izdelavo diplomskih nalog. Hud udarec za organizirano in uspešno raziskovalno dejavnost pomeni nepričakovana in prezgodnja smrt prof. dr. Štefana S u š e e - M i c li i e l i j a (umrl 29. Vi. t%8). našega vnetega in požrtvovalnega sodelavca, ki mu dolgujemo hvaležen in trajen spomin. GeObatanična skupina je obdelovala izredno ljogato gradivo s terenskega preučevanja in kartiranja vegetacije. C i lavni poudarek kabinetnega dela je bil na tabelarni obdelavi, se pravi analizi in sintezi liiosocioloških popisov za posamezne vegetacijske enote, dalje na dokončni izdelavi in čistopisu vegetacijskih kart in sestavljanju legend, s Čimer je združeno reševanje zamotanih tehničnih problemov sodobne kartografije, in končno na izdelavi pogodbenih ftlosocioloških elaboratov za potrebe gozdarske operative. I a zadnja naloga je izrazito kompleksne narave in zahteva sodelovanje raznih naravoslovnih strokovnjakov. kajti karta rasiišenogojitveaih tipov kot operativnih enot mora hiti vsestransko premišljena, dobro utemeljena sinteza rezultatov znanstvenega preučevanja in ekonomskih potreb gozdarske stroke. Dislej je bilo izdelanih 7 takšnih elaboratov za razna gozdna območja, opremljenih z bogatim dokaznim gradivom in z obširnim komentarjem. S temi elaborati se našp ustanova oddolžuje zahtevi, naj znanost služi tudi praksi. Tako urejeno in obdelano gradivo je hkrati ugoden vir za sodelavce, da se po osebnem nagnjenj ti poglabljajo v določeno problematiko in pripravljajo znanstvene študije. i, Puncer je bil koi novoimenovani član Zvezne komisije za koordinacijo dela pri vegetacijski karti Jugoslavije zadolžen z vodstvom posebnega odboru za Teševa nje tehničnih problemov kartografije. zlasti za pripravo vegetacijskih kart za tisk. Z veliko vnemo in izkušenostjo je izdelal obsežen elaborat o enotnih smernicah in navodilih za vegetacijsko kartografijo, ki je bil sprejeli ko L podlaga za delo tehničnega odbora {5 članov). M. Zupančič je bi! zaposlen največ s tabeliraujem fito-sociološkega gradiva in s primerjalno obdelavo vegetacijskih enot zaradi njihovega pravilnega sistematskega razvrščanja. S. Grom je kol zunanji strokovni sodelavec z veliko vnemo določeval in urejal briološki material, ki so ga geobolaniki zbirali pri terenskem deltt po vsej Sloveniji, hišlilutsko bt-io-teko je obogatit za 14 novih cen t tiri j, tako ila jih je sedaj že 46. Vsebujejo mnogo zn Slovenijo in Jugoslavijo novih muhovnih takso no v. protaničnega inštituta (Laboratoires de Biologie végétale) v univerzitetni domeni St. Martin dTIères. Po obisku francoske Ažurne obale (Sanary-sur-Mer, Toulon), se je podal v Montpellier, kjer je bil teden dni gost svojega učitelju prof. dr. Jos. Brann-Blanqueta, vodje mednarodne filosoeiološke postaje (Station internationale de Géobotanique méditerranéenne et alpine). — V dneh 2. in 3. XI, je bil v Trbižu (Tarvisio), kjer je s prof. dr. A. Hofmam no tli (I oritio) urejal gradivo s simpozija v Camerinu za nhjavo V tisku, Jo tlelo ga je obilno zaposlovalo hirii doma, preden je dozorelo za objavo. J. Bole se je udeležil 5. koagresa jugoslovanskih speleolo-gov v Skopju (15.—17. IX.) in imel referat. I. M and a je preživela polne 4- mesece na študijskem dopustu v Islandiji tor obiskala ob tej priložnosti inštitut za morsko biologijo univerze v Oslu-Blindern, dalje oceanografski institut v Reykjtfviku in naravoslovni muzej istoiam. C a r n e 1 u 11 i se je udeleži 1 zbora avstrijskih entomo-lopov v I.inzu ob Donavi v novembru. Sodelovanje v. znanstvenimi ustanovami in organizacijami Institute ki sodelavci so tudi v preteklem letu obra urili živahne stike z domačimi in tujimi znanstvenimi ustanovami, organizacijami in strokovnjaki ter jih še razširili in poglobili. Te bolj ali manj tesne zveze imajo povečini individualni in osebni značaj ter se vzdržujejo z medsebojnimi obiski, zamenjavo literature in muteri a I a, s posredovanjem poti a tk o v itd. Obseg teh zvez je izredno širok in se stalno veča, tako da zavzema kar pomembno postavko v strokovno-znanstveni dejavnosti in delovnem programu inštitLftskih sodelavcev. Prinaša seveda mnogo neposrednih in posrednih koristi za posameznike in ustanovo, toda tudi dobršno mero obveznosti Ponovno so bila na vedenja tozadevna imena domačih in tujih ustanov iu organizacij, ki jih zato ne navajamo več, razen nekaterih novih ali bistveno razširjenih zvez. Tako se je v zadnjih letih vedno bolj širilo in poglabljalo sodelovanje na področju varstva narave, ki dobiva vedno večji obseg in pomen v življenju človeka iti človeške družbe ler v zvezi s tem vedno nove in težje naloge. V središču naravovarstvene dejavnosti so bile v preteklem letu in še prej tele pomembnejše naloge: priprave za izdajo zakona o varstvu narave v Sloveniji, izdelava programa za naravovarstveno valorizacijo v okviru uač.rta za splošno regionalno urbanistično ureditev Slovenije, širokopotezna akcija za ustanovitev avstrijsko (koroško) — slovenskega krajinskega parka v Kamniških ¿lipah in Karavankah, prizadevanje za popularizacijo naravovarstvene miselnosti (teden varstva narave, razne prireditve, publikacije idr.) in slednjič nkt.ivno sodelovanje na področju varstva narave v meti na rod nem merilu, zlasti v Mednarodni komisiji za varstvo alpskih pokrajin (CIPRA). Pri vseh teh nalogah je bil v veliki meri zadolžen M. W r a b e r , ki je hkrati vodja jugoslovanske delegacije v mednarodni organizaciji CIPRA. Ni potrebno posebej poudarjati, da je bila zelo mnogostran-ska in plodna povezava v organizacijskem in raziskovalnem pogledu predvsem tudi s sorodnimi domačimi ustanovami, strokovnimi društvi in gospodarskimi organi zaci j ami, ki smo jib že omenili v prejšnjih poročilih. V tej zvezi ialiko rečemo, da je poslal noš inštitut zelo zaželeno in mnogo obiskovano izobraževalno in posvetovalno središče, kjer zlasii mlajši biologi iščejo strokovne in znanstvene pomoči v osebnem stiku z našimi raziskovalci in z izposojanjem literature, obračajo pa SC na nas tudi razne ustanove in organizacije. Večina instituts kili sodelavcev trajno ali priložnostno sodeluje v odborih, konusi juh in sekcijah domačih strokovnih društev (Prirodoslovnöt društvo Slovenije, Društvo biologov Slovenije. Slovensko geološko društvo, slovenska podružnica jugoslovanskega društva za preučevanje zemljišča, Društvo za raziskovanje jam Slovenije idr.) 1er se aktivno udeležuje njihovih prireditev s predavanji, vodstvom študijskih ekskurzij ipd. Udej-st vu jejo se dalje v uredniških odborih raznih periodičnih publikacij (»Razprave* IV. razr. S A ZU, Biološki veslnik. Varstvo narave, Proteus. Naše jame idr.), pišejo recenzije, poročilu, ekspertize itd., tako da so tudi po tej plati ozko povezani z rajnimi ustanovami in organizacijami. Središče omenjene mnogo-stl'anske strokovno-znanstvene. organizacijske in programske dejavnosti je upravnik inštituta akademik Jovan ITadži, ki z živini zanimanjem spremlja vso dejavnost ua biološkem področju ter jo izdatno podpira s svojo široko razgledanostjo in izkušenostjo. Razveseljiva in pomembna je tudi ugotovitev, da so bili že preti leti vzpostavljeni živalmi in iskreni stiki z raziskovalnimi ustanovami iu strokovnjaki, zlasti v ge oboi a nič ni smeri, po vseh pomembnejših središčih sosednjih in drugih držav ter da so se še okrepili, taku v Avstriji [Grudee, Dunaj, Innsbruck, Salzburg), Italiji (Trst, Padova, Fitenze, Torino, Gainer ino), Madžarski (Budimpešta, Pees, Söprun), ČSSR (Praga, Rrno, Bratislava). Poljski (Krakow, Poznanj, Varšava), Vzhodni Nemčiji (1 lalle, Jena, Fherswalde), Zahodni Nemčiji (München. Würz-bu.rg, Hannover, Rinteln.-Weser, Güttingen. Berlin), Svici (Zürich, ( hur. Nc.uchâtel, Bern), 1' raneiji (Montpellier, Grenoble, Marseille, Strasbourg, Pille, Pariz). Vi. Obiski in gostovanja Razumljivo je, da se z razširjeno mrežo stikov in sodelovanja množijo tudi obiski in gostovanja znanstvenikov iz domovine in tujine. Obiski imajo uraden ali zaseben značaj, opravljajo se mimogrede in priložnostno ali pa načrtno in dogovorjeno. Največ obiskovalcev prihaja v sezoni terenskega dela. ko često motijo redno terensko in kabinetno delo. Domačih gostov, ki jih ni in a Jo iil ki prihajajo kar redno, ne navajamo poimensko. med tujimi pa le pomembnejše: prof. Alberto Hoff-m a n n . Torino (9.—11. Tli. in 14.—15. XII: posvet o organizacijskih in programskih pripravah za simpozij vzhodnoalpsko-dinarske sekcije Mednarodne zveze za fitoeoriologijo v Camc-rinu, urejanje gradiva s simpozija v Camerinu za tisk): pro F. dr, Erwin Aichinger. Celovec (15. V., organizacijske in programske zadeve vzhoduoalpske-dinarske sekcije, zlasti ožje sodelovanje med Slovenijo in Koroško); doc. dr. Teofil W o j -t er.sk i. Poznanj (10. 12. VIII., splošni in posebni problemi preučevanja in karti ran ja vegetacije, primerjava med Jugoslavijo in Poljsko); prof. dr. Stjepau Horvat i č iu prof. Nt*-venka ti od a k . Zagreb (5. X., posvet o sodelovanju pri sAtia-litieki Flori Jugoslavije?, o dr.lu in problemih vegetacijske karte Jugoslavije, projekta »Flora in Favna Jugoslavije«. III. jugoslovanski biološki kongres v Ljubljani itd.); dr. M. Serba n (Cluj), dr. R. in Ch. Deftieman (Nizozemska), dr. V. B. Georgiev (Sofija), prof, Fred PI a r t i g (Rim, F. A. O.), inž. Pierino P r o v h r a (Rim). VII, Objavljena in neobjavljena dela V zvezi z obsežnim raziskovalnim delom izdelajo inštitvMski sodelavci razprave, strokovne članke, poročila, recenzije, ekspertize itd., ki pa ne dozorevajo za tisk v enakomernem ritmu, marveč se Časovno zgoščujejo in redčijo, kakor je to pač v naravi znanstvenega dela. Objavljanje znanstvenih iti strokovnih izdelkov, n amen jeni h za domače in tuje časopise, pa. navadno tudi Časovno zaostaja zaradi tehničnih in Finančnih težav: zato publicist LČuu žetev Iii vsako telo enako bogata. — Med izdelki je treba Omeniti tudi Filosociološke elaborate, ki sc ne tiskajo, marveč iipkopisuo razmnožujejo po naročilu, imajo pa pravico javnosti, ker so vsakomur dostopni iu ker uživajo avtorsko zaščito, isio velja za elaborate algološke vsebine, ki se nanašajo na islandsko obalno območje {I. Mundn). a) V tisku objavljene znanstvene razprave 1. Bole J.. I96S: Ekološka klasifikacija podzemeljskih mehkužcev. — Uiol. vcslriik, 16: 51—Ljubi ja]] a, 2. Crom S., 1%8: N7eue Beiträge zur Mussflora Jugoslawiens, ■— Acta botnnica Cr on ti cn. 26/27: 247—2iil>, 3. ITadii f.. 1968: Človeška ribico naj hi ne bila mladorodiia dvoživka, — Naše jame. 9; 44—48. Ljubljana. 4. Hadži L 5968: Nova hipoteza o izvoru in zgodnji filogenezi iglokožcev. --- Razprave IV. razr. SAZU, 11: —87. Ljubljana. 5. Vraber M, 1968; Über Verbreitung, Ökologie und systematische Gliederung der Eichen-Tiainbuclienw&lder in Slowenien (mit einer Vegetationstabeile). — Fcddci Repcrtorium. "9/6: "57"— ws. B< rlin. 6. Wraber M., 1968: Suraska vegetacija (Slovenije). — Enciklopedija Jugoslavije. 7: 329—356. Zagreb, Ii) V tisk predložena znanstuena dela 1. Bole J., Sulispecifično diferenciacija polžev na otokih ob zahodni obali Istre. — Razprave IV. razr. S.4ZTJ, 12. 2. Carnelutti J. in M i c h i e 1 i S.: Makrolepidopteri Triglavskega narodnega parka in okolice (II—IIT), Boinbyccs et Noetuidae. — Varstvo oöTuve. fr—7. I.jubljana. T, Crom S.: Malin vna ilora Trnovskega gozda. — Varstvo narave, 6, Ljobljana. 4. Hadži J.: Izsledki nadaljnjih raziskovanj ščipalcev, zlasti favne Jugoslavije. — Razprave IV. razr, SAZU. Ljuhljana. 5. Mundn 1.: Observotions on the benthii1 marine algae in a lan d-locke d Tford (Nordasvatuei) ncar Bergen. Western Norway. — Nova Hedwigia, 14. 6. M u o d a I,: Difforenrcs in the algal Vegetation of two Icelan-die fjords, Dyrafjördur (West Icelaad) and Revdarfjordur (Fast lec-laud). — Referat za 6. mednarodni algološki simpozij v Santiagu' di Campostella. 7. Poncet L: Die Ff Lanzensoziologie ini Dienste der Trennung von Wuld and Weide auf dem Gebirgsmaasiv Meniaa in Nordslowenien. — Zbornik o simpoziju vzhodoo-alpsko-dinarske sekcije Mednarodne zveze za fiiosociologijo v Camerinu, 196fi. 8. W ruber M.: Die Vegetationskunde als entscheidender Gesichtspunkt bei Ermittlung der pflanzen geographischen Grenzen, — Zbornik o 12. medu ar. simpoziju o problematiki vegetacijskih meja, Rinteln/Weser 196& 9. Wraber M.: Das submediterran-illyrische Floreneleinent in der mitteleuropäischen Laubwald Vegetation Sloweniens. - Zbornik o medna f. simpoziju o genetskih zvezah med mediteransko in srednjeevropsko floro. Hftlle/Sfiale t96y. 10. Wraber M.; La determinazione dei tipi ecologici forestaii silila hase d i ca rte del I a vcgctazionc e del suolo. — Zbornik o 9. simpozija vzhodnoalpsko-dinarske sekcije Mednarodne zveze za fitosocio-logijo, Cainerino 196S. 11. Wraber M.: II ruolo degli studi vegetazionnli nella. sistema* z i one dei baeini montani. — Publikacije Aceademia I ta lian a d i Sci-enze forestaii, Eirtnze. t2. Wmbci M.: Suhalpinski smrekov gozd na Kočevskem in njegova horološko-ekoložka problematika. — Varstvo narave, 6. Ljubljana. 13, Zupančič M.: Vergleich fier Bergahurn — Duchenpesell-seliaften (Aceri-Fagetum) im alpinen nnd dinarisehen Raume. — Zbornik o 0. simpoziju vzhodno-alpsko-dinarske sekcije Mednarodne zveze y.íL ritosocinlogijo v Cainerimt 1968. c) V tisku objavljena poljudnoznanstvena dela, poročila, recenzije ipd. 1. Puncer L in Zupančič U., 1968: Pragozd »Rajhenav-ski Rop; na Kočevskem. — Proteus. 30; 301—206. Ljubljana. 2. Wraber M., 1066: Grmičasti dišeči voléis na Goričkem. — Proteus. 50: 150—152. Ljubljana. Wraber M-, 196K: Kratek prikaz vegetacijske odeje v slovenski Istri. — Proteus, 30: 182 188. Ljubljana. 4. Wraber M., 196S: Prof. dr. Viktorju PetkovSku ob šestdeset-letnioi. — Proteus, 30: 217—219. Ljubljana. 5. Wraber M., lote: Dr. Angela Piskernik (nekrolog), — BioL vestnik, 16: 125—126. Ljubljana. č) Tipkopisno razmnoženi elaborati s pravico javnosti I. Mu n da T,, 1966: Survey of the algal vegetation of the south e an tern part of the Icelandic coast. — Elaborat v tipkopïsu za islandski sklad za znanstveno delo (Visindasjodurl. Reykjavik. 3. M n n d a !.. 1963; Taksnnomija in ekologija morskih bentonskih alg severnega Jadrana, — Fazno poročilo v tipkopistt za republiški Sklad Borisa Kidriča, Ljubljana. 3. Wraber M„ 196S: Gozdna in grmiščna vegetacija v submedi-leranskcm pasu med Nanosom, Javo mik i in Snežniškim pogorjem. ■ Tipkupisjii elaborat (15 str.) za Gozdno gospodarstvo Postojna. i. Wraber M,. t%8: Gozdna vegetacija Giojevra, Hraáüiee in OrlovSfka v Poma rtu. — Tipkopisni elaborat f 26 str) za KIK *Po-uiurka« t Murski Soboti. 5. Wraber M., l%8: Glavne gozdne vegetacijska enote na ob-nločju gospodarskih enot Zali Log in Skofja Loka. — Tipkopisni elaborat (it str.) za Gozdno gospodarstvo Kranj. 6. Wraber M., 1068: Recenzija {8 tipkp. str.) dela N, H oda k, Fitoeeuoluška-tipološka r ekološka istraži vanja korovue vegetacije u Hrvatskoj, ter dela L j. M a r k o v i 6 , Pitoeenološfco-tipolnška i ekološka is t razi vanja rudera lue vegetacije u užem smislu r i ječ i. — Poročilo napisano na prošnjo Savjeta za naučili rad SR Hrvatske, Načrt dela za leto 1969 Obseg in vsebina raziskovalnega dela na terenu in v kabinetu bosta ostala v glavnem ista kakor v prejšnjem letu. V obdelavi so namreč večinoma dolgoročne in srednjeročne raziskovalne teme. ki se ob nespremenjenih finančnih sredstvih in ustaljenem števil« raziskovalcev ne morejo bistveno povečali, saj bo komaj mogoče ohraniti delovni obseg v dosedanjih mej ali. Edina večja nova tema, ki se Ihj v polnem obsegu aktivirala in ki ho zaposlovala večino inšiitut&kih sodelavcev, je široko zasnovani raziskovalni projekt s Naravoslovne raziskave Cerkniškega jezera in njegove okolice«:, če bodo seveda odobrena zadostna denarna sredstva. Upravnik J. llad ž 1 bo med drugimi zasnovanimi deli osredotočil svoj trud na obdelavo gradiva za živalski skupini opilio-nidov in pa šč i palcev, katerih ohjavo pripravlja za kataloge jugoslovanske favne. J, Bole bo nadaljeval raziskovanje mnlakofavnc T porečju Krke, Mirne in Kolpe ter na območju Notranjskega Snežnika in Cerkniške doline. V načrtu ima sodelovanje pri ekskurziji v jame in planine jugozahodne Bosne in Hercegovine, če bodo na razpolago denarna sredstva. — Kabinetno delo bo posvetil obdelav i nabranega gradiva, zlasti pa rodu Zospeum. in reviziji neknlerih htdroMidskili rodov. ], C a r n e 1 u 11 i namerava natančneje raziskovati enfontološko favno severovzhodne in zahodne Slovenije ter sodelovati pri raziskovalnem projektu za Cerkniško jezero in njegovo okolico. V načrtu pa ima tudi nadaljevanje raziskovalnega dela za nekatere insekiske skupine v Makedoniji, združeno / reševanjem nekaterih zoogeografskih in ekoloških problemov, I, Munda bo nadalje preučevala algovno floro severnega Jadrana in delala kemične analize v zvezi z bioprodukcijo, raziskovala pa I jo tudi proteine in aminokisline v algah, ako bodo na razpolago finančna sredstva. Predvideva i udi nadaljevanje algoloških študij ob jugozahodnih obalah Islandije, čc dobi v ta namen ponovno finančno podporo, v ia program bo vključila I udi primerjalno št tulijo algološkega materiala v Kopen-kagnu in v Goteborgu (Inštitut ¡ca morsko ljolaniko). G c o h o t a n i č n a skupina bo s svojimi rednimi {M, Zupančič, M Wraber. F, Puncer. M. PrešerenJ in zunanjimi sodelavci (V. Petkovšek, F. Šuštar, T. Wraber, S. Grom, B. Vovk, V. C! re goric idr,) nadaljevala preučevanj c in k a rt i ra nje vege-Iticije za zvezno in republiško temo »Vegetacijska karta Jugo-»lavizjei. I o delo bo zajelo del Posočja (dele topografskih sekcij J olniiii 3 in i) s površino ok. 300km! in Dolenjskega (dele topografskih sekcij Cerknica 2 in 4. Sušak 2. Ogulin 1 ter Novo mesto i iu 5) s površino ok. 900km1. V začetku nove vegetacijske sezone se 1k> treba vrniti na nekatere že kar tirane površine zaradi poglobljenega Študija negozdnih združb, da se določi njihova sistematska pripadnost, kar v pozni jeseni ni hilo mogoče, Nadaljevalo se bo dopolnilno kartiranje travisčne vegetacije (V. Petkovšek, F. Šuštar) na že izdelanih topografskih sekcijah menila 1:50,000. enako pa tndi preučevanje visokogorske vegetacije (T. Wraber) kot priprava na kartiranje. — S. (j r o m ho zbiral in UTejal obilno brioložko gradivo za »popolnitev briotcke. Kabinetno delo geobotauičnft skupine ho zajemalo sintetično obdelavo fitosoeiološkega gradiva ter njegovo kompleksno interpretacijo, definitivno izdelavo vegetacijskih kart in legend ter dokončno pripravo za tisk vzorčnega lista v merilu 1:50.000 s komentarjem. Ker je tisk vzorčnih vegetacijskih kart skupna zadeva vseli jugoslovanskih Tepublik, mora biti kolikor moč enotna tudi kartografska tehnika, kar pa ni lahka zadeva. S to problematiko je zadolžen v glavnem I, Puncer, Bedni sodelavci geobotanične skupine bodo sodelovali z referati pri 10. simpoziju vzhodnoalpsko-dinarske sekcije v Bosni {sredi julija). M. "VVrabcr se Im udeležil 13, mednarodnega simpozija o kompleksni temi »Vegetacija in substrat^, ki sa priredi Mednarodna z vaza za fitosociologijo v kraju Hinteln/ Weser v Zali. Nemčiji (začetek aprila), Kot vodja jugoslovanske delegacije bo sodeloval pri 15. zasedanju Organizacije CIPRA v Innsbrueku (sredi oktohra), po možnosti pa tudi pri Simpoziju o m oliki, ki ga pripravlja Sumarako-zemi jodelski fakultet v Skopju. Pričakujemo več obiskov uglednih znanstvenikov iz tujine, za katere bo treba pripraviti snov za razgovor in ustrezne ekskurzije. To velja posebno za prof. dr. J, Braun-Blanqueta (Montpellier), ki se je napovedal za drago polovico avgusta. ODBOR ZA FAVNO. FLORO IN CEJO SLOVENIJE Poročilo o delu v lotu 1968 Zaradi objektivnih razlogov in težav, posebej Se linančnih, se delo odbora doslej ni moglo razmahnili v polnem obsega, kakor bi bilo Želeti. Redno jc potekalo zbiralno delo samo V zoološkem. oddelku, medtem ko se v botaničnem, geolosku-paleon-to loškem. minerološko-petrogTafskem in prazgodovinskem oddelku žal ni razvilo, Mislimo, da je delo Odbora za favno, floro in gejo Slovenije ena pomembnih nalog SAZU in bi bilo zelo želeli, da se razvije v vseh nakazanih smereh Ler tudi v zoološkem oddelku čimbolj razširi. \ ta namen so potrebna seveda zadostna denarna sredstva, ki bi omogočila organizirali! mrežo strokovnih sodelavcev v vseh strokah ter iekoče urejanje ustreznih seznamov v obliki kartotečnih inventarjev. Dosedanja denarna postavka v višini 1700 din je zadoščala komaj za kritje skromnega honorarja za zbiralce in urejevalce zoološke kartoteke. Mimo aktiviranju zbiralnega in urejevalnega dela v nazna-če t Lih smereh ter razširitve lega dela v zoološkem oddelku Se Jiulu zdi (a akcija posebno aktualna tudi v botanični stroki, saj bo tovrstno kartotečno gradivo zelo dobrodošlo za izdajanje katalogov o flori in favni Slovenije ter Ih> omogočilo načrtno pripravo za priročnike in ključe o našem rastlinskem in živalskem svetu. V tej zvetzi vidimo ugodno povezavo in izdatno pomoč; v načrtu za flori stično kar tirati je v srednji Evropi, v katero je vključena tudi Slovenija po svoji lloristični sekciji pri Društvu biologov Slovenije, ter v načrtnem vegetacijskem karii-raitju Slovenije, ki je kot sestavni del projekta »'Vegetacijsko karta Jugoslavije k v teku žc šest let in je mimo gradiva za poznavanje vegetacije nakopičilo že zelo bogat material o naši flori. V letu 1968 Se je pomnožila zoološka kartoteka za 1085 listkov. od katerih je prispeval akatl. jovan lladžl 690, Jože Bole pa 395 listkov, Tako je narasla kartoteka od dosedanjih 22.358 na 23.443 listkov. MEDAK ADEMIJ SKI ODBOR ZA FLORO IN FAVNO JUGOSLAVIJE V dosedanjih »Letopisih* SAZL ni Lilo objavljeno še nobeno posebno in ločeno poročilo O delil imenovanega odbora, marveč so bili skromni podatki o tem združeni s poročilom o Odboru za floro. Favno in gejo Slovenije- Ker ima med akademija ki odbor svoj sedež pri SAZU, se nam zdi primerno in potrebno, da prinese s-Letopiš« SAZU posebno in nekoliko izč.rpuejše poročilo o njegovem delu, Za uvod naj podamo kratek bistoriat lega med akademijskega odljora. o njegovem delu in njegovih nalogah in zlasti še o k riti enem stanju, v katerem se je znašel odbor nb koneu leta Raziskovalni projekt j Flora in favna Jugoslavije* je ustanovil Svet jugoslovanskih akademij znanosti in umetnosti, Zvezni sklad za financiranje znanstvene dejavnosli pa je financiral ta projekt od 1. 196) dalje ter je izplačal doslej 213.000 din, 10.000-dim pa je po pogodbi še zagotovljenih. Da bi potekalo delo po tem projek.ni uspešno in skladno, je ustanovil Svet jugoslovanskih akademij decembra 1959 poseben Medakademijski odbor za floro in. favno Jugoslavije in določil za njegov sedež SAZU. Odbor sestavljajo predstavniki jugoslovanskih akademij znanosti ill umetnosti ter nekateri drugi ugledni znanstveniki botaniki in zoologi (10- 13 članov). Izvršni odbor, ki je zadolžen z neposrednim vodstvom projekta in z organizacijo dela, so sestavljati do srede leta J9bfi akademik prof. dr. jovan II a d ž i kot predsednik, prof. dr. Frnest Mayer kot podpredsednik ter Savo Bcelih in za njim dr. Andrej M a r t i n č i Č kot tajnik. Na 4. plenarnem sestanku odbora dne 7. 5. 1968 je dotedanji izvršni odbor odstopil, imenovan pa je bil novi odbor v tejle sestavi: akademik prof, dr, Ivan Rakove C kot predsednik, dr. Maks Wrabcr in prof. dr. Ernest Mayer kot podpredsednika ter dr. Jože Bole kot tajnik. L. Mayer je že 9. 5. 1968 poslal predsedstvu SAZU pismeno sporočilo, da ods lop a kot podpredsednik in kot elau uredniškega odbora za izdajo katalogov o llori in favni Jugoslavije. Novi odljor (brez E, Mayerja) je pTevzel posle starega 13. 6, J 968. Delo od born ti reja pravilnik, ki ga je pot.ril i I Svet jugoslovanskih akademij na 6. rednem zasedanju v Bistrici pri Tržiču dne 16. in 17, septembra 1963. Osnovni in dolgoročni raziskovalni projekt »Flora in Favna Jugoslavije* vsebuje dve glavni nalogi oziroma delovni lazi: 1. Invent ari z aeija rastlinskega in živalskega sveta vse Jugoslavije. ki naj bo dokumentirano z izdajanjem katalogov za posamezne skupine rastlin in živali. 2. Izdelava ključev in priročnikov za determinacijo rastlin in živali na podlagi iiivenlarizacijskih katalogov. Prva le I a je vlagal izvršni odbor vso skrb v organ izaeijo in načrt inventarizaoijskega dela. Povabil je k sodelovanju vse priznane in kvalificirane strokovnjake za posamezne rastlinske in živalske skup I ne ter sklepal delovne pogodbe s strokovnjaki, ki so sprejeli njeguvo vabilo. Za živalske skupine, za katere v domovini ni specialistov, je pritegnil k sodelovanju ugledne tuje strokovnjake. Pogodbe z avtorji za izdelavo katalogov SO se glasile na 2—3 leta. nekaterim je bilo treba podaljšati rok. Doslej so bili izdelani in v Li^ku objavljeni tile katalogi, izhajajoč v dveh serija h: »Catalogue florae Jugoslaviaec in »Catalogue faunae Jugoslaviaei. 1. F, Mayer. Pteridophyta, 1964. 31- str. 2. V. Blečič, Gymnospermae, l%7, 16 str. 3. B. Sket. Isopoda nqualica, 1967, 20 str. 4. P. lis, Orlhopteroidca, 1967. 48 str. 5. B. Dnlic — D. Mlrič. Mammalia. 5967. 46 str. 6. A. Mnrlinčič, Bryopbyta — Muaci, 1968. 102 str. 7. J. Bogojevič. Collombola, 1968. 36 str. 8. F. Protner, Coleoptera — Baihysciiiiae, 196S, 50 str. Zadnji trije katalogi so bili natisnjeni v letu 1969. Skupni obseg vseh tiskanih katalogov znaša 352 strani. Predloženi so bili in za tisk pripravljeni so katalogi: 1. K. Strasser, Diplopoda 2. V. B. Georgiev, Coleoptera — Hydroeanthares, Palpicornia 3. S. Glumac, Syphoidea Obseg teh treh katalogov Znaša 1S1 tipkopisnili strani. Izvršni odbor je že sklenil pogodile z avtorji za olxlelavo 4 katalogov, katerih nekateri so domala že napisani; t. F. Mayer. Dialypotalidae 2. F. Nikolie. Araneae 3. S. Matvcjev, A ves 4. J. Bole, Mollusc a S 4 avtorji pa se je izvršni odbor dogovori! za izdelavo katalogov. nekateri Od njih so skoraj zaključeni; 1. J. Hadži, Opilimüdae, Pseudüecorpionidae 2. .S. Brelih, Reptilia 3. B. Rosickv. Aphanipiera 4. t). Pretnar, Coleóptera — Carabidae Sedanja razpoložljiva denarna sredstva ne bodo zadoščala za izdajo zadnjih štirih katalogov, Konett leta 1967 je bil projekt iFlora in favna Jugoslavije* razpisan. \a razpis seje prijavilo 12 interesentov, od kaierih pa bi prišla po izjavi predsedniki! razpisne komisije, dr. Muksima lodo rovi ča, na seji dne 2, 10. 1%K v Beogradu kot kompetenta v poštev le SAZU ill Zeiuuljski muzej Biti v Sarajevu. Po mnenja raz pisne komisije naj bi bil od teli dveh primernejši nosilec projekta Zemaljski muzej. lajni k medakad emijekega odbnra dr. Jože Bole je protestiral proti tej odločitvi razpisne komisije in ovrgel lažno in formacijo, češ da SAZL nitna interesa na tem projektu. Medakademijski odbor je dne 7, 10. 1968 prek predsedniku Sveta jugoslovanskih akademij, akademika Josipa Vidmarja, vložil pritožlio na Zvezni svet za koordinacijo znanstvene dejavnosti in Zvezni sklad za financiranje znanstvene dejavnosti. Iz poteku in sedanjega stanja stvari se more sklepati, da je imela liri tožba samo ta uspeh, da S AZI ni izpadla iz projekta, »Informativni bilten Saveznog saveta za koordinaciji! naučnili tlela It lost it (št. 5.6, december 1 %S) objavlja na strani 14 pod projektom Ib 14 »¡flora in favnu Jugoslavijer kar 13 nosilcev tega projekta, za katere je določena za I. 1%9 skupna vsota 929.922 din. Od te vsote odpade na SAZU samo 23.930 din. kar znaša komaj 2.5 celotne vsote. V tej zvezi ugotavljamo, da smo zaprosili v razpisnem predlogu za vsoto 100.000 din letno ter da natn je Zvezni sklad z dopisom od 26. 1 I. 1968 sporočil, da je k tu n i sij a strokovnjakov Zveznega sklada predlagala za naš projekt za 1. 1969 vsoto 96.550 din. Ta vsota pa se je slednjič skrčila na 25.950 din. Za to smešno nizko vsoto in zlasti še glede na diskriinina-cijski način razdelitve finančnih sredstev med 13 udeležencev projekta Med akademijski odbor za floro in favno Jugoslavije seveda ni liolei skleniti pogodbe z Zveznim skladom, pač pa je vložil protestno spomenico, ki jo je akademik Josip Vidmar kot predsednik Sveta jugoslovanskih akademij naslovil na pristojne organe (7) in osebe (4), V tej spomenici se ugotavljajo tale pomembna in odločilna dejstva: 1. RuStoje enotnosti raziskovalnega projekta »Flora in favna Jugoslavije«, ki je bil z odločit vi jo upravnega odbora Zveznega sklati a na seji dne 20. 12. 1968 Tazbit na 13 med seboj neod visniîi in organizacijsko nepovezanih nosilcev. 2. Disk rimi naeijski način razdelitve denarnih sredstev. odobrenih za projekt > Flora iti Favna Jugoslavije za leto 1969. pri čemer odpade na SAZU oziroma Medakademijski odbor, ki je od I. i960 dalje enotno organiziral in vodil projekt, samo 23a/o- 3. Ne vzdržnost trditve, da je projekt Flora in favna Jugoslavije« nov projekt, ko je vendar po naslovu, zamašil, vsebini in namenu le nadaljevanje doslej enotnega istoimenskega projekta. 4. Medakademijski odbor za floro in favno Jugoslavije odločno odklanja vsuko odgovornost za porazno stanje projekta »Flora in favna Jugoslavije«, ki je nastalo brez njegove vednosti in proti njegovi volji, Medakademijski odljor za iloro in favno Jugoslavije ima za potrebno, da objavi navedene podatke v ï Let Op i sni SAZU, da bo širša akademijska javnost poučena o razvoju in stanju Stvari ter da z objavo v tisku ne pridejo V pozabo. INSTITUT ZA ZGODOVINO Sekcija za občo in narodno zgodovino Poročilo o delu v 1 e i u 1968 L Sekcijo je nadaljevala z glavnim kolektivnim delom v okvira Gospodarske in družbene zgodovine Slovencev. 1, Posebno skrb je posvečala sekcija skupini Agrarne panoge. Zbrani so domala vsi teksti za publikacijo, ki bo obsegala vsega 55 gesel. Glavno delo je slonelo na ožji redakciji (dr. P, Hlazmik, dr. B. Grafenaucr, dr. S. Vilfan), Člani ožje redakcije so izdelali k vsakemu geslu enotno razdelilev snovi in enoten način naslavljanja in podnaslavljanja. dopolnjevali SO bibliografijo in preurejali dosedanje enotne sezname k posameznim geslu™ po odlomkih gesel, da bi bili ti odlomki bolje dokumentirani in da bi bile bibliografske navedbe l?oIj uporabne. Pri svojem delu je ožja redakcija itidi prenašala posamezne odlomke iz. gesla v geslo, nekatere odlomke preformubrala aLi na novo napisala, krajšala posamezna mesta itd, — Odsek za agrarne panoge je na Sejali obravnaval na novo napisan tekst Kmetijski gospodarski obrat izpod peresa profesorja dr. B. Grafenaucrja in «e tiste rokopise, ki jili je kot delili i-tivne pi^edložila ožja redakcija. Od skupnili 35 gesel je dobilo 20 njih končno obliko. 2. Posebno skupino v okviru Gospodarske in družbene zgodovine predstavljajo Mere in uteži. Započcto delo sta nadaljevala dr.. P Blaznik in dr. S. Vilfan. Vzpostavljala sta zvezo med sta rej širni in novejšimi urbarji za isto gospostvo in obdelovala posamezne obsežnejše vire. na podlagi katerih sta skušala ugotavljati notranje relacije v določenem kraju. II. V okviru m cd akademijskega odbora za Historično-topo* graf,tki leksikon in aihas nrednjeoeike Jugoslavije je sekcija nadaljevala z delom. Akad. tir. M, Kos pripravlja gradivu Kranjske zu tisk. obenem pa je dopolnjeval gradivo za Primorsko. Dr, P. Blazni k je dopolnjeval gradivo za Štajersko in to zlasti s pritegnitvijo naslednjih del: Beda SchrolJ. l.chenver- zeich nis&e des Bened i kt incrftÜ I fes St, Paul in Kärnten aus dein XV. [alirh linderte. AÖG 34/1865; Heda Schroll, 1 irkundenbuch des Benedikt inerstifteS St. Panl in Kärnten, FRA II, 39: lgn. Orožen, Das Bisthum und die Diözese Lavunt L VIII. Podrobno je obdeloval doslej nabrano gradivo in uspešno lokalizira! stotine imen na podlagi katastrskih map in speci nI k ter s pomočjo teii-nskega dela. — i. Zelkö je v glavnem končal z dopolfijevi-vanjem gradiva za Preknmrje. Zbrano gradivo pripravlja za tisk. Izdelane so bile naslednje karte o razmerju med zasedenimi in opustelimi kmetijami (pustotaiui): Klevevško gospostvo 2 (1306, 1518). sevniško-brežiska snlzburška posest 2 (1309. ¡322), ptujska salzbnrška posest 1 (1322), gospostvo Svarcenek 2 (ok. 1400, 1412). III, Sekcija je zn Slovenijo sodelovala še pri nek&lerill med-akademijskih odborih, ki obstajajo prti Svetu akademij SFRJ: 1. Odbor za slovar novoveške latinščine v Jugoslaviji. Po opravljenem delu za slovar srednjeveške lalinšeine se nadaljuje delo za slovar novoveške latinščine v Jugoslaviji. Delež Slovenije prt tem delu je manjšega obsega, 2. Odbor za repertorij srednjeveških historičnih virov-Delo za to mednarodno znanstveno podjetje je za Jugoslavijo v glavnem končano, Na sedež redakcije repertorija v Rimu sc pošiljajo le še dodatki in popravki. Opravljajo se tudi korekture za tisk: dve knjigi repertorija sta že izšli (1962, 196?). 3. Odbor za kolonizacijo jugoslovanskih pokrajin. Organizirano je bilo delo zn Slovenijo. Napisani so bili že prvi elaborati (dr. V. Valenčič, FI nična strukturn Ljubljane v času protestanti zma: B. Otorepec, Pregled rodbinskih imen ob koncu srednjega in v začetku novega veka: dr. S. Vilfan, Na ra ti v ni viri o jezikovnih razmerah v slovenskih mestih predvsem v začetku novega veka). — V letu 1969 bo F. Siru s nadaljeval izdelavo že 1968 zapocote kartoteke o številčnem sianju manjšin na podlagi ljudskih štetij do leta 1910. Dr. S. Vilfan in B. Oto-repee bosta izdelala elahorata: Osebna in krajevna imena kot vir za spoznavanje etnične strukture neagrarnih naselij in Drugi pripomočki za etnično strukturo neagrarnih naselij. Dr. T. Zorn bo obdelal temo: Tuji kapi 1 ali na slovenskem etničnem ozemlju, Načrt dela za leto 1969 I. Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev 1. Po načrtu naj bi skupina Agrarne panoge izšla v dveh knjigah. Prva knjiga, ki bo obsegala gospodarski del, bo 1969 pripravljena za tisk. Ožja redakcija bo v ccloti ponovno pregledala vse tekste, j:i!i vsklajala. kontrolirala predvsem citate, poskrbela /a ponazorila itd. Mere iti uteži. Dr. P. Blaznik in dr. S. Vilfan bosta nadaljevala z zbiranjem podatkov iz rcktilikucijsk.ih dominiku-cijskih akiov. 11. Uistorično-topografski leksikon in ti t las srednjeveške Jugoslavije Arkad. prof. dr. M. Kos bo dokončno pripravil za tisk gradivo Kranjske in dopolnjeval gradivo za Primorsko. — Dr. P. Blaziiik bo dopolnjeval gradivo za Štajersko zlasti s pritegnitvijo lis-tinskegu materiala v Deželnem arhivu Štajerske v Gradcu. Zbrano gradivo bo obdeloval po ustaljeni metodi s pomočjo katastrskih map. specialk in terenskim delom. — 1. Zelko bo pripravljal gradivo Prekmurja za t.isk. III. Nadaljevalo se bo delo pri zgoraj navedenih medakade-mijskiih odborih. Delo oddelka za bibliografijo 1. Knjižnica ¡sekcije Prirastek v 1. 1968 znaša 584 zvezkov, ki ,so vpisani v in ven -tarni in signaturni katalog, kartotečni Listki za avtorski in stvarni kaifalog so bili izdelani in vstavljeni. 2. Centralni katalog inozemskih- zgodovinskih del n znanstvenih knjižnicah Slovenije Pregledane so v NUK-n si gnal urne številke 175,000—180.000, pregledan je prirastek Studijske knjižnice V Celju v L 1960/1968 (25.--31. VIH. 1968), pregledan je letni prirastek Studijske knjižnice v Mariboru in na Ravnah ter Muzejske knjižnice v Ptuju, lnkor pori rano je gradivo NUK-a, Študijske knjižnice v Novem mestu v celoti, delno gradivo študijske knjižnicc v Cetju, 5. Retrospektivna tiooenska zgodovinska bibliografija Za bibliografijo člankov sta oddala sodelavca Peter Bibni-knr, arhivar Arhiva Slovenije 500 listkov (Novice 1859. 1860) in Ema Umek, arhivarka Arhiva Slovenije 500 listkov (Mittei-Inngen des I na t i tu. ts fiir bstcrreiehische Geschlchtsforschung). Katalogizacijo, inkorpovacijo in drugo delo za Centralni katalog in Retrospektivno bibliografijo opravlja Slava Pipp, knjižničarka, pregled knjižnic, gesla za stvarni katalog in kontrolo dela dr. VI. Pivec-Štele, Dr. Pavle Blaznik in dr. Melitta Pivec-Stelž sta se udeležila 14. zborovanja slovenskih zgodovinarjev v Novi Gorici (9.—I". IX, 1968), dr. M. Pivec-St.ele je v Archivio storieo d i Trieste pregledala protokole z ozirom na evakuirani ilirski arhiv (22. do 28. TX, 1 968) in se udeležila zborovanja slovenskih bibliotekarjev v Radovljici (5. X. 1968). Načrt dela za leto 1969 1. Centralni katalog inozemskih zgodovinskih del n znanstvenih knjižnicah Slovenije Nadaljevanje pregleda NUK-a, pregled prirastka Studijske knjižnice v Kopru v letih 1964 1969 (! teden), nadaljevanje ín-korporacije do zdaj pregledanih knjižnic. 2. Retrospektivna, slovenska zgodovinska bibliografija Nadaljevanje pregleda. Novic; p regle*!: La iba eher Wochenblatt. Archiv für Kunde österreichischer Geschichtsquellcn, Pregled gradiva z oz i rom na dnevnik II. Coate o ljubljanskem kongresu Svete alia:nsc 1B2I v dunajskem Državnem arhivu in dunajski Univerzitetni biblioteki (10 dni). Sekcija za zgodovino n met nos t i Poročilo o delu v letu 1 9 6 S Zaradi omejenih sredstev se je sekcija prt terenskem dctu povezovala Z drugimi ume t nos in oz god o vinskimi ustanovami, z zavodi za varstvu spomenikov in zlasti z Narodno galerijo. Z galerijo so nas povezale predvsem priprave za veliko razstavo umetnosti 17, stoletja na Slovenskem. Studijski povzetek teh raziskav je objavil dr. Linilijan Cevc v pregledu slikarstva 17. stoletja v razstavnem katalogu, sledile pa bodo Še nekatere nadrobnejše študije. S tem smo pomagali vsaj delno uresničiti dolgoletno željo naše umetnostne zgodovine, ki je prav slikarstvo tega časa najmanj poznala. liaziskovuuje in obnova romanske dvojne kapele na Malem gradu v Kamniku, ki ju je že leta 1950 sprožila sekcija, ae po skrbi i medobčinskega zavoda za varstvo kulturnih spomenikov za Gorenjsko v Kranju bližajo koncu. Studijsko je dela vodil ti r. E. Cevc. V preteklem lelu so se nadaljevala dela v kripli i u v zgornji kapeli. V kri p ti je bil najden kot spoli o fragment romanskega stebrišča S kockastim k a pite lom (prvim te vrste v SH Sloveniji) iz (2, stoletja, urejena pa je bila tudi oltarna nienza v okenski niši, kot je bila svoje (Ini. V obeli kapelah smo nadaljevali z odkrivanjem zgodnjebaročnih fresk iz konca 1?, stoletja: te posnemajo v kripli motiv »grofte«, v ap.sidi zgornje kapele pa ilužionistično stebriščno arhitekturo in na steno naslikani oltar. Sondiranje sten v zgornji kapeli je razkrilo le ostanke poznogotske vitičaste dekoracije na oboku. Kolikor je dopuščala statika smo odkrili zelo poškodovan (verjetno med potresom leta 1511) poznoronianski portal v zahodni steni zgornje kapele z oetanki stebrov in kapitelov iz prve četrtine 13. stoletja. Načelnik sekcije, akademik dr. France Štele, jc s študijem fresk v Vcrcmi. Milanu. Bologni. Monzi. Cbmu in v V a lic lntelvi zaključil pregled področja subalpinskega pasu med srednjo Evropo in severno Italijo in njegovih gotskih fresk. Akad. dr. Fr. Štele je predava! v Gradcu o gotskem slikarstvu v Sloveniji iti na tamkajšnji univerzi o osnovnih stilill v bizantinski umetnosti. Znanstveni sodelavec dr. E. Cevc se je udeležil srečanja >Incpntri culturali milteleuropeit v Gorici z referatom o razmerja med stilno in ljudsko umetnostjo, v Gradcu pa je predaval o gotskem kiparstvu na Slovenskem. I e rensko raziskovanje se jc gibalo seveda v mejah majhnih razpoložljivih sredstev. Med pomembnejšimi novimi najdbami naj omenim le kamniten kipec Sočutne iz prve četrtine 15. stoletju V Piranu in več gotskih Križan i h. med katerimi je najlepši tisti, ki Smo ga našli na podstrešju koprske stolnice. S temi se lia našem primorskem ozemlju lepo dopolnjuje še vedno dovolj zapletena podoba o razmerju in povezavah srednjeevropske in italijanske p 1 usti k e v poznem srednjem veku. prav naši spomeniki te vrste pa omogočajo nekaj novih zaključkov o ¡¡■italskciu t i pus poznogOtski li Križ.anih. Poleg tega So terenske raziskave obogatile temeljni kartoteki spomenikov in umetnikov ter fot.Oteko spomenikov. H!-gesli iz Mestnega arhiva v Ljubljani so izpopolnili zbirko virov za umetnost no zgodovino Slovenije ter os v »t lili proveitienco nekaterih vidnejših baročnih umetnikov. Nadaljevali srno z ekscer-p i ran j en i starejše strokovne literature, na novo pa smo začeli zbirati umetnostnozgodovinske in umetnostne članke in notice iz dnevnih časopisov in tednikov; kjer ne moremo dohiti .izrezkov. si pomagamo s kratkimi povzetki Pregled tega gradiva bo omogočil poseben abecedni register. N a t r l dela za J e t ti I 9 6 y Kabinetno tlelo bo še naprej usmerjeno v izpopolnjevanje temeljnih karlolek in fototeke ler strokovne bibliografije. I parno, da bomo mogli začeti tudi ikonografsko kartoteko, ki jo zelo pogrešamo. njeveških virov za Umetnostno zgodovino Slovenije. V letu 1969 bomo zaključili raziskave in spomeniško prezen-Pospcšiti želimo komentiranje kri lične izdaje Delničarjevega rokopisa > M i stori a ecclesiae cathedralis I-abacensm in Erberr govih umetnostnih zapiskov. V načrtu imamo tudi sestavo sred-(acijo kapele na Malem gradu v Kamniku, nakar bo mogoče spomenik i udi obdelati v liri lični monografiji. Z Narodno galerijo bo sekcija sodelovala pri pripravah za razstavo srednjeveške plastike na Slovenskem. Želimo, da bi mogla sekcija pritegniti k delu več zunanjih honorarnih sodelavcev. Sekcija za arheologijo Poročilo o delu v letu 1968 Odbor Arheološke k ti ríe Jugoslavije je nadaljeval z zbiranjem gradiva (shed), ki mu ga posamezni sodelavci pošiljajo preko republiških komisij. V povečanem obsegu je bila zajeta Istra (SR Hrvatska), nadaljevalo se je z delom na področju Sli .Srbije. Pregledan in sortiran je bil material po republikah. Na j)tenarni siji odbora so sprejeli ustrezne sklepe in načrte, izvoljena je hila t Lid i redakcijska komisija za dokončno obdelavo karte (vodja komisije dr. Pri ha kovic. Vojni muzej v Beogradu). Tabula Impertí Romani. — Izšel je list jp Aqnincuin« pri Madžarski akademiji znanosti: pri izdelavi lisia je jugoslovanski odbor bistveno sodeloval. V letu 1968 je odbor nadaljeval z delom na listu Naissns. Odbor je vodil vse za to potrebne tuzem-ske iri mednarodne stike, /a material s teritorija Jugoslavije so bili angažirani potrebni sodelavci. Material za Bolgarijo je bil v konceptu predložen odljoru. za material za Grčijo in Albanijo je bila urejena redakcija obeh držav, ki pa sla le periferno zajeti Tla listu Naissns; material Za Romunijo jc bil izročen odljoru. za material za Italijo pa je bil sotrndnik angažiran. Za Sklad Borisa Kidriča je sekcija imela v sodelovanju i Zavodom za spomeniško varstvo S RS i Ji Narodnim muzejem v delu 3, lazo Arheološke karte Slovenije, Redakcijska komisija (S. Gabrovec, S- Pahič. P, Petru iti ]. Sasel) je olxlelala arheološko topografske enote: Črnomelj, Krško. Novo m ¡-sto. Tolmin in Trbovlje, izdelani so ttrdi uvodni Članki: Rimske ceste v Sloveniji ( J. Sašel); Arheološki toponimi tet1 Seznami gradišč ia patrociuijev fF. 1 ruhlar). V deht so še članki Starejša in mlajša železna doba (S, Gabrovee}; Preseljevanje narodov in zgodnji srednji vek. (J, Kastelic) in Clausurae AJpium luliarnm (P. Petru). Izpopolnjeni so indeksi najdišč in sestavki, ki so bili obdelani v 1. in 2, fazi Arheološke karte Slovenije. Za Arheološko karto Jugoslavije pa so bila obdelana še nekatera nova najdišča. Višji znanstveni sodelavec dr. in;;. Mitja Brodar je proučeval material iz mezoHtskega najdišča Pod Črmukljo in narisal artefakte za objavo, \ zvezi s študijem koščenih konic starejših fuz mlajšega paleolitika je izpopolnjeval kartoteko najdišč in kartoteko zadevne literature ter proučeval zbirko najdb v graškent muzeju Joannen m. Izdelal je geodetski posnetek vhoda in bližnje okolice Ciganske jame pri Že I ju ali pri Kočevju. V Poljšiški cerkvi pri Gorjah je od 111. do 14. IX, poglobil izkop ptKl plastjo S paleolitskimi najdbami in pri tias prvič V jami Ugotovil pleisfocensko moreno. Višji znanstveni sodelavec dr. Mojz S e reel j je 10 mesecev delal na problemih razvoja vegetacije na Slovenskem v Botaničnem inštitutu univerze Stuttgart-Hohenheim. Ptilinološko je pieiskal nekatere barjanske profile s Pokljuke, l jubljanskega barja, Zapltute. Trstenika, Fužin, kjer je ugotovil kasni glaeial in Bovca s plastmi interglaoiala. Višji strokovui sodelavec Staško J e s s e je poleg rednega bibliotekarskega tlela dokončal redakcijo za tisk 19. zvezka Arheološkega vest ni k a in 6. knjige Razprav !. razreda, nato pa pričel z redakcijskimi pripravami za 20. zvezek Arheološkega vestnika. Nadaljeval je z zbiranjem bibliografskih, podatkov arheološke literature Slovenije oziroma Jugoslavije. \ išji strokovni sodelavec. Jaroslav Sasel je opravljal redakcijska dela za Arheološko karto Slovenije in s tem v zvezi izvršil nekaj terenskih ogledov. Dokončal je svoj del k študiji o klavzurah Alpium In Harum. Udeležil se je 2. mednarodnega simpozija oz ¡rotim seoiinaija iz epigrafike, ki ga je organizirala Madžarska akademija znanosti v Budimpešti. Ob tej priliki si je ogledal material v muzejih mest: Cyür, Sopran ¡in Szoutba-thcly. Sodeloval ji1 na simpoziju: Predal a venski etnički elementi na Balkanu u etnogenezi južnih Sla vena, ki ga je organizirala Akademija znanosti in umetnosti za Bosno in Hercegovino ter na simpoziju Jngoalavenske akademije znanosti in umetnosti; Preihisterija istočne jadranske ol>alc i grčka kolonizacija Ja- ttrajia. ki je bil na Hvaru. A' biblioteki muzeja v Ogleju je proučeval nam nedostopno ep igralsko in literarno gradivo. Publicist tč na dejavnost Čianop sekcije o letu 1968 dr. Alojz Se r cel j Pclodua strutigrafija velenjske krovni ne: plasti z ostanki mastodontov, Razprave 4, razredu, JI, knjiga. 1968. J a ros lav Saše I Essai d'identificaiion des consnls de 1'annče any apres ].—■C, Historia 17, t%8. Emona. Pauly-Wissuwa, Realeneycliipädie der elassischen Altertumswissenschaft, Supplement XI, f%8. Bibliografski pregled in pregled izkopavanj v Fasli arcliaeolugici XX, 1%8. Načrt dela za leto 1 9b9 V letu 1969 bo glavno delo sekcije na obeli akademijskih temah in sicer Arheološki karti Jugoslavije (AKJ) in Tabula I m peri i Romani (TIK), Odbor AKJ bo predvsem nadaljeval zbiranje aäiedarijev iz posameznih republik iu urejeval zbrano gradivo. Odbor za TIR pa lw dokončal redakcijska dela za list NAISSUS in ga pripravil za iisk. Repu bliska komisija Arheološke karte Slovenije ho zaključila redigirunje končnega teksta, izdelala pripadajoče karte in sestavila pregled ter kratice uporabljene literature. V nadaljevan ju nameravamo topografsko obdelovati posamezne arheološke regije. Sekcija ima v načrtu za leto 1%9 nadaljevanje arheoloških sondiranj v jamah Dolenjske in rekognosciranjc jnm Posočja, j. Sasel bo nadaljeval s študijem antičnih napisov in sodeloval pri zaključnih delih za natis študije o kasno-antičnih zaporah. Palinološki laboratorij bo osredotočil svoja paleobotanična raziskovanja na belo krajino iu vzhodno Štajersko. OBIENTALISTICNI institut Poročilo o del n v letu 1969 V Orietiial ¿stičnem inštitutu je v letu 1968 delo potekalo po postavljenem programu, ki smo ga skušali uresničevati v mejali možnosti. Delo v inštitutu se je toliko razmaku i io, da se čedalje lx>lj občuti potreba po strokovnih sodelavcih. Inštitut ima namreč še vedno poleg upravnika dr. Viktorja Korošca, ki je poklicno zaposlen kot profesor na pravmi fakulteti, samo rno uslužbenko, višjo knjižničarko Julijano Sušteršič. ki poleg knjižniških oskrbuje tudi vse inštitutske upravne posle: evidentira strokovne članke in ocene s področja asiriologije ( v širšem smislu) in Letitologije, Pri inštitutske m deht sta v omejenem obsegu stidelovala kot zunanja sodelavca: absolvent primerjalnega jezikoslovja France Milavec. k: pa je bil precej oviran zaradi pripravljanja svojega diplomskega izpita, ter diplomirani arheolog Marko Urbani j a, ki je po od si m žen ju vojaškega roka z a če! obdelovati asiriološko in hetitotoško literaturo, prioenši s povojnimi letniki Vestnika Drevnej Isiorii iti knjigo E. Menabde Hettskoe obščestvo«. Fr. Milavec je pomagal pri transkripciji zbornika Keilsclirift-!exle aus Bogltazkoi XIII. Za uspešen napredek Orientalističnega inštituta postaja nujno potrebno, da dobi Orientalistični inštitut vsaj enega asistenta, \ lebruarju 1968 sta upravnik Viktor Korošec in knjižničarka J. šušleršič obiskala sosednja avstrijska «rieiltulistična inštituta v Gradcu lil ua Dunaju, tla si ogledala ureditev in poslovanje obeli institutov. V Gradcu ju je gospa profesorica dr. Maria Hofner, na Dunaju pa profesor Ha na llirsch prijazno sprejel. V obet institutih sta dobila podrobne informacije o vprašanjih, ki se pojavljajo tudi v delovanju našega inštituta. V Gradcu sta obiskala tudi emeritiranega profesorja dr, E. F. Weidnerja. I pravnik Viktor KoroSec se je v letu 1968 udeležil naslednjih mednarodnih zlwrovauj in je tia njih predaval: \a h. mednarodnem kongres u društva internati on al Organization Idr ihe Study of the Old Testament (ki ima svoje središče v Leiden u) v Ti i mu (15. —19, aprila) je dne 17, aprila imel predavanje; Zur Entwicklung der kedlschrift liehen St ual s vortrage...... Predavanje je i>llo v nemščini, povzetek pa je l>il v angleščini. Na 17. zborovanju nemških ori en ta listov (17. Deutscher Orientalistentag) v Würzburgu (21.—26. julija 1968), ki se ga je obenem z mnogoštevilnimi drugimi gosti udeležil kot povabljeni gost, je imel predavanje o sedanjem stanju proučevanja hetit-skegu prava z naslovom »Einige Beiträge zum hethitischen Pri-vatreehts, V Wiirzburgn si je ogledal tamkajšnji Orietitalistižni inštitut Na povratku se je ustavil za štiri dni v Heidelbergu, tla je v tamkajšnjem Orientalskem seminarju vsaj bežno registriral novejše asiriološke publikacije. Stroške vožnje jr krila S A ZU. Na 23. mednarodnem zasedanju znanstvene družbe Soeiete Internationale Fernand de Visseher pour l'IKfttoire des Droits tle TAntiquite v Fribourgu v Švici (17.— 20. septembra 1968) je predaval o temi: s>Sur I a eroissance d rs droits cunei formest po-sitifst. Udeležbo mu je omogočila SAZU. Na 17. mednarodnem zborovanju nemških pravnih zgodovinarjev v Miinstru (7.—JO. oktobra i968), ki je spričo velikega števila zunanjih udeležencev dejansko imelo mednaroden značaj, je v skupini »znanstvenih poročile (Wissenschaftliche Mitteilungen) predaval o spremembah v hetitskem pravu, nastalih v zvezi z zakonodajno reformo. Potne «t.roške je krila Pravna fakulteta v Ljubljani. \ letu 1968 je Orientalist i čil i Inštitut SAZU organiziral dva strokovna študijska sestanku. Na prvem, ki je bil 15. maja 1%8, je prof. \. Korošec studen tom arheologi je in zgodovine s pomoč j o našega knjižničnega fonda pojasnjeval zgodovinski zlasti u met nostnozgodo vinski kulturni razvoj v starem Egiptu iu Prednji Aziji, Sestanka se je udeležilo 15 študentov. Drogi strokovni šltidijski sesLanek je bil 13. novembra 1968. udeležilo se ga je 11 udeležencev. Nu njem je M. Urban i ja poročal o važnejših člankih iu razpravah iz revije Ves in i k Drevnej Isiorii. 1946—1955; Fr, Milavee je poročni o knjigi 1. M. Djako-nov, Jaziki Drevnej P e redne j Azii, Moskva 19b7. Končno je poročal tir. V. Korošec o Orientalist Len i h zborovanjih v Würz-burgu, Fribourgu in v Miinstru. času od zadnjega poročila je up ravnik dr. \iktor Korošce oh javil : članek »Les relations internationales d'après les let 1res de Marie V zborniku »XV* Rencontre Assyriologiqnc Internationale«; La civilisation de Mari {str. 139—130) v seriji »Les Congrès et colloques de l'Université de Liège« 1967. V Zeitschrift der Sa vigny-Sti I tung fiir Rechtsgescliichte je v t i s.k il strokovna ocena O knjigi M. M. Kiiinmel, Lrsatzriluale fiir den lu-thH isclien kiinig, Wiesbadeu 19(i7. Pet knjižnih [loročil jc bilo objav I jen i li v Zgodovinskem Časopisu v Ljubljani (letnik XX.L str. 271 276), nekrolog za pokojnini zagrebškim romanistom prof. dr. Marijanom Horvatom je izšel v Pravniku (1968, 203—203). V tisku je še nekaj drugih prispevkov. Načrt dela za leto 1969 Delovni program Orientalističnega inštituta za leto l%9 obsega : 1. Proučevanje novih edicij klinopisnih tekstov: trauskri-biranje novih tekstov; 2. proučevanje nove asiriološke literature; 3. evidentiranje asiriološke literature v drugih knjižnicah v Ljubljani; 4. evidentiranje pravne terminologije; 5. pogoslnejši občasni študijski sestanki s poročili o najnovejših publikacijah in o asirioloških zborovanjih» 6. pedagoška pomoč mladim asiriologom pri poglabljanju a s i r i I o ške i zobrazbe ; 7. sodelovanje pri Komiteju SFRj za orienta lis tiko v Beogradu in pri Društvi^ orientaliste v Jugoslavije v Beogradu: 8. aktiivna udeležba upravnika prof. V. Korošca na asirioloških i o pravnozgodovinskih zborovanjih; 9. dovršitev knj'ige o mednarodnih pogodbah, ohranjenih v klinopdsni pisavi; 10. uvajanje dveh zunanjih sodelavcev v znanstveno delo na področju orienfeaKstilce. INSTITUT ZA SLOVENSKI JEZIK Le k si kol oš ka sekcija Poročilo o delu v letu 1 9 (j 8 Številčno stanje uslužbencev v leksikološki sekciji se ni spremenilo. Dr, J. Tiiglrr je začel posvečati po odloku predsedstva SAZLT večino delovnega časa delu za slovar. V okviru zamenjave znanstvenih delavcev je dr. L, Legisa obiskal Inštitut za češki jezik v Pragi (en teden) in Inštitut za slovaški jezik v Bratislavi (en dan). gost leksikološke sekcije pa je bila sodelavka inštituta za češki jezik Hela Poštolkova. Tov. T. Korošec in V. Majd ič sta imela v decembra vsak iO dni dopusta, da si a na povabilo češkoslovaške vlade z drugimi jugoslovanskimi bohetuisti obiskala Prago. Tov. dbt. J. juraneie, V. Majdič in S. Suhadolnik so se udeležili posvetovanja o akademijskem slovarju srbsko hrvatskega jezika. Sekcija je dobila v začetku leta še dva prostora; tako jih ima zdaj skupno devet. Materialno pomoč za honoriranje zunanjih sodelavcev je dal Sklad za pospeševanje kulturnih dejavnosti, Med SAZI in Držuvlio založbo Slovenije je bila sklenjena pogodba za izdajo slovarja v 20.000 izvodih. 1 iskarna Ljudske pravice je kupila nove matrice (tip victoria) in začela z njimi staviti slovar v začetku septembra. Arhitekt 1, BiteliC je izdelal načrt za opremo slovarja. Priložnostno je sodelovalo okrog 100 zunanjih honorarnih sodelavcev, predvsem terminologov, S posameznimi vprašanji, ki zadevajo razlago terminov, pa smo se obračali tudi na mnoge druge strokovnjake. Kot pomožni red akt or jc začela delata tov. E, Plen i čar. Organizacijsko se delo za slovar v bistvu ni spremenilo: ker pa je bila osnovna redakc ija slovarja v glavnem končana, se je polovica sodelavcev ukvarjala s pripravo tipkopisa za tiskarno m s korekturami. Zaradi premajhnega števila oz, nezadostno izšolanih zunanjih sodelavcev sta ne priprava in olxlelava gesel za redakcijo združili, in sicer (¿tko. tla se manjša gesla obdelajo samo pomensko, večja gesla pa i ud i sintaktično. Delovni načrt je bil, kar se tiče osnovne redakcije gesel za prvo knjigo, dosežen, ti p kop is za tiskarno pa je bil narejen samo do konca črke D. Redakcije gesel za drugo knjngo se nismo mogli lotiti. /redigiranili je bilo 1410 gesel, za kar je bilo Ireba preštudirati 24.749 kartotečnih listkov in ustrezno Jeksikološko1 literaturo. Pripravljenih oz, obdelanih je bilo 4275 gesel, od tega večina za drugo knjigo slovarja. Dokončali smo akcentuacij^ko-intonacijske priprave in izdelali vse glave gesel za prvo knjigo. Pregledali smo najnovejše kartotečno gradivo in odbrali še okrog 200 dodatnih gesel zn prvo knjigo. Pregledali, izpopolnili in izdelali smo uvod v slovar, V omejenem obsegu smo nadaljevali navadno ekscerpinuije. zlnsli iz poljudnoznanstvene literature in dnevnega časopisja. V 54 delili smo izbrali in podčrtali besed. Iz tega smo napravili 54.266 novih, z gesli opremljenih listkov. Pri posebnem ekscerpiranju smo dobili 129.700 novih listkov; od tega pri popolnih izpisih 20.645 Listkov {B. Skerlj. P. FlereJ, pri priložnostnih izpisih J 969 lisi kov in pri izpisovanju za zgodovinski slovar 62.158 listkov (Hipolilov slovar. Bohoričeva slo vnica). Terminologi in njihovi pomočniki so nam izdelali 44.928 novih listkov z razlagami ali terminološkimi zvezami. Del ler-minologov nam še ni dal gradiva za drugo knjigo. V letu 1968 smo torej pomnožili leksikalno gradivo s 183.966 novimi kartotečnimi listki. Glej priloženo t a h ein. Novo leksikalno gradivo smo sproti alfaberirali in uvrščali v ustrezne kartoteke, Splošuu kartoteka, na osnovi katere so izdeluje slovar knjižnega jezika, je imela ob koncu leta 2.934.808 listkov. Vzporedno z retlakcijo slovarja smo izdelovali koordinacijsko kartoteko. Spremembe, nastale ob izdelavi lipkopisa za tiskarno, smo vnašali Sa.Juo v kartoteka sinonimov oz. blokiranih zvez. Izdelali smo a I falle 1 arij za drugo knjigo slovarja [I-N). Začeli smo pripravljali a tergo slovar za drugo knjigo. Odgovarjali smo na mnoga pismena ali ustna vprašanja v zvezi s knjižnim jezikom. Znanstveni delavci sekcije so sodelovali kot jezikovni svetovalci p ti terminoloških komisijah (medicina, tehnika, arhitektura). imeli so 14 predavanj in objavili 26 strokovnih člankov. Pregled ose ga doslej zbranega lek.iikalnega gradiva Karakteristika skupine Narejeno i letu Stan je 51. decembra 1%S 1. Literatura 20. slol. a) poezija...... 1.93? 87.642 h) proza....... 7.290 457.997 545.639 IT. Literatura 2. pol. 19. stol, a) poezija...... 22.647 b) proza....... 413.773 436.420 TTI. literatura 1750 T 850 a) poezija...... 57.899 b) proza ....... 103.676 141.57? IV. Stara literatura a) poezija...... 515 b) proza....... 5.053 95.977 96.492 V. Ljudska literatura a) poezija...... 92.445 b) dialektično blago 25.625 118.070 ti. Starejši slovarji , 37.100 367.538 367,538 VIT. Novejši slovarji . . , . 5(7.f41 517.141 VITT. Strokovna a) literatura . . . . . 67.653 609.556 b) terminologija . . . . 44.928 364.208 973,764 IX. Splošna zbirka . , . , 997.655 997.655 Skupaj . . . 183.966 4,194.294 4.194.294 Nsčit dela za leto 19 69 Dokončali bomo tipkopis za tiskarno Ti—11 in opravi)! vse potrebne tisk a miške korekture, tako da bo izšla prva knjiga slovarja jeseni 1969. Začeli bomo redakcijo druge knjige in pripravili 3000 gesel, Izdelali bomo 130-000 novih kartotečnih listkov (70.000 navadno ekscerpiranje, 20000 popolni izpisi, 20.000 terminologija, 40.000 zgodovinski slovar). Zaradi čim uspešnejšega začetka pri izdelavi druge knjige slovarja Wiho opravili delno reorganizacijo v delu rednih in zunanjih sodelavcev; E t i lito I ošk o-OILO mustie na se kci j n Poročilo o delu v lelu 1968 Ftimološko-onomastična sekcija je imela v letu 1968 dva stalna -uslužbenca; redno asistentko Mileno Pisk ur in asistenta Draga Meril j a. Si-kfsijo vodi akademik dr. France 13 oz 1 a j. Poleg njega je stalni honorarni sodelavec upokojeni strokovni sodelavec SAZL dr. Vaso Suyer. Sodelujeta pa pri sekeiji indi poleg svoje redne zaposlitve tir. Janez Grešnik (šele od oktobra 1968 dalje) in asistentka dialektološke sekcije Saša Serncc. Sekcija je v letu 1968 dobila od SAZU dotacije 10.000 din in od Sklada za pospeševanje kulturne dejavnosti 10.00(1 din, skopno 20.000 diin. Od Mod akademijskega odbora za onoma.sliku sekcija v letu i968 še ni dobila nobene dotacije. Predstojnik dr. France Rezlaj je v letu 1968 nadaljeval pripravo rokopisa za Etimološki slovar slovenskega jezika. Ker se je izdaja prvih zve/kov zakasnila, zaradi finančnih težav založbe »Mladinska knjiga«, profesor Rezluj ni hitel z nadaljevanjem rokopisa po strogo abecednem redu. ampak po problemih Zbral je gradivo in razjasnil etimološko problematiko za preko n00 gesel v prihodnjih zvezkih. Od novembra 1968 dalje pa potekajo razgovori z založbo Mladinska knjiga, da bi v teku leta 1969 postavili in natisnili prvih dvajset do štiriindvajset tiskovnih pol Etimološkega slovarja slovenskega jezika (verjetno se botuo odločili iz praktičnih razlogov za izdajo v snopičih po pet tiskovnih pol in ne po osem, kakor je lyílo prvotno zamišljeno). I ako je mogoče oddati v tiskarno rokopis od A do E, v nekaj mesecih pa borlo dopolnjene tudi vrzeli v črkah od F do L Asistent Drago Merici j je nadaljeval ekscerpiranje tekoče strokovne literature, obenem pa tudi zbiral dopolnilno gradivo za posamezna gesla v domačih in lujiib slovarjih. Delo na kartoteki slovenskih krajevnih imen smo morali zaradi skrajno nerednih dotacij Med akademijskega odbora za onomasliko v Zagrebu reducirati na minimum. Ker smo slovenske toponinlične baze in pomembnejša toponima pritegnili v gradivo za etimološki slovar, se je delo omejilo v glavnem samo na le potrebe, ?_e v letu ¡967 smo bili prisiljeni ustaviti začelo tipkanje na matrice začasnega priročnega slovarja slovenskih priimkov. Pač pa smo v decembru 1968 dobili od Sveta akademij posebno dotacijo v znesku 15.000 din za izdajanje jugoslovanskega časopiisa za onomastiko (Onomástica jugoslaviea), ker je bilo sklenjeno, da ho glavna ridakcija v Ljubljani. Ker mora prvi letnik iziti zaradi kongresa do konca avgusta 1969, smo sc odločili za rotoprintc tehniko (v nakladi "00 izvodov). Sodelavci sekcije bodo morali prihajajoče rokopise preti p k al i po enotnem načrtu, da ohranimo enotno tn estetsko primerno formo celote. Celotni kolektiv (razen dr. J. OreSnika) pripravlja s strokovno pomočjo Ijotanika prof. Petkov šk a tudi Slovar slovenskih rastlinskih imen. Gradivo zanj ji' že v celoti zbrano iz starejše in novejše objavljene in rokopisne literature. Sedaj je v delu usklajanje mednarodne botanične terminologije, ki se je v teku zadnjih dveh stoletij stalno spreminjala. To je delo, ki m tj samo jezikovno izobraženi sodelavci sekcije niso v celoti kos. \ prvent d ti In tega slovarja lnnlo pod latinskimi gesti navedena vsa slovenska sinonima, z oznako virov, lokacije in rabo e kratkimi etimološkimi pojasnili in opozorili na sorodno terminologijo pri drugih Slovanih in pri sosednjih neslovanskih narodih. Drugi del bo abecedno urejen po slovenskih geslih s strokovnimi označbami vseh rastlin, za katere so na našem ozemlju tu imena v rabi. Pred vidoma ho ta publikacija pripravljena za tisk v letu 1970. Po skoraj dveletnih razgovorih s posameznimi ruskimi filo-logi je v decembru 1968 delegacija ruske akademije sklenila z našimi oblastmi tudi načrt ¡¿daje slovarja režijanskegu narečja iz zapuščine Baudouin de Courtenaya v redakciji dr, N. lolstoja, dr. M, Vlatičotovega in dr. F. Bezlaja. Delo bi izšlo v kooperaciji slovenske in sovjetske akademije. Profesor I1, Bez-laj pripravlja skupaj z akademikom M. Kosom in prof. I . Logarjem novo izdajo Brižinskih spomenikov. V letu 1968 je prof. Bezlaj pripravil za tisk poleg nekaj krajših člankov tudi dve obsežnejši etimološki študiji za redne izdaje SAZl in akademije Bili. Asistentka Milena Piškur pa dokončuje semantično Študijo O slovenskem polisemantemu redi. Dialektološka sekcij ¡t Poročilo o delu v letu 1968 ^ letu 1968 je Lilo za splošnoslovanski lingvistični atlas zbrano narečno gradivo v štirih krajih: Ba.bno polje (zapisala A. Lipovec), Komen (zupisala M. Orožen), Ribnica (zapisal L Rigler), Solbica v Reziji (zapisala i. logar in B, Mcriggi). Za Slovenski lingvistični atla.s pa je bih» zbrano gradivo v sed- mih krajih: Borovnica, Mar t in ja vas pri Trebnjem, Prestronek, Prid vor pri Kopru, Razdrto, Šcntlcnart pri Brežicah, Tlake pri Rogatcu: to gradivo so zbrali študentje slavistike, z njimi pa ga je preJtoniroliral T. Logar. V lelu 1968 je J. Riglei večinoma delal pri delu za slovar slovenskega knjižnega jezika. Dokonča! je pravorečni, akcenlski in morfološki del uvoda, opravi! zadnjo Ted akcijo akeenhiaei j e do črke D. pripravil akccntuatijo dodatnega alfabetarija do črke Din reševal p roh leni a Lične primere pri črkah E in F. Oktobra je izšla knjiga J. Higlerja, Začetki slovenskega knjižnega jezika, za katero je bilo treba opraviti težavne ko-rektn re. Asistentka Saša S črnec je prenašala v kartoleko dialek-fološke zapise za Slovenski lingvistični at las in urejata ekscer-p i rano gradivo iz starejše dialeactološke literalui'e. T. Logar se je udeležil mednarodnega slavističnega kongresa v Pragi, kje.r je imel referat o glasoslovnib in morfoloških po-sehn o st i h v govorica s lov eniairanih Kern cev. Člani sekcij t so objavili Tine Logar: Vokalizem in akcent govora vasi Potoče v Ziljskj dolini. Zbornik za filologiju i lingvistiku Matice Srpske XT. 1968. str, 137—14-3. Tine Loga r: Dialektološfce študije \IV. Govor vasi Kneža pri Djeksah na Koroškem. Slavistična revija XVI, 1 96S, str. 395 +12. Tine Logar: Glasoslovne in morfološke posebnosti v govorici sinveniziranih Nemcev, Slavistična revija XVI, I968. str. 1 TJ—¡fiii. line Logar: itajcrskii. narečja, Je/ik in slovstvo XIII, l^bH, str. 171—175. Tine Loean Kazalni zaimek v slovenskih narečjih, Slavia Ori en tališ XVI1. 1968, str. 347 -350. Jakah Rigler: Über die Sprache der slowenischen protestanti seilen Sclirif is teil er des 16. Jahrhunderts, Abhandlungen über die slowenische Reforma ihm, München 1968, str. 65- Jakob Ii i gier: Dvojni refleksi kratkega e v slovenščini. Zbornik za filologiju i lingvisti k a Matice Srpske XI, Novi Sad 1968. fur. 249—255. fakiib Rigler: K Eončcvieevi opa/ki o istrskih govorili. Slavistična revija XVI, 1968, str. 589—590. Jakob Rigler, Problematika naglaševanja v slovenskem knjižnem jeziku. Jezik in slovstvo XIII. str, 192—199. Jakob Rigler: Jezikuvnokullurna orientacija Štajercev v starejših obdobjih, Svet meri Muro i rt lira k n, Maribor 1968, str. 661—'68 t. Jakob Rigler: Začetki slovenskega knjižnega jezika. I>ela razreda za filoloste; in literarne vede SAZU '¿2, Ljubljana 1%&, strani 279. Komisija za slovensko gramatiko, filologijo in pravopis Poročilo o delu v letu 1968 Natis prve knjige Ramovševih /hranili spisov se je zaradi pomanjkanja grafičnih znakov ohčuino zakasnil. Poprava druge knjige poteka v redu, Ker komisija nima nobenega rednega nameščenca. se mora opirati na honorarne sodelavce. Zato je zastalo zbiranje problemske bibliografije za znanstveno gramatiko slovenskega jezika, N a £ r i dela za leto (969 J. Natis prve in druge knjige Ramovševih zbranih del. 2, Reševanje pravopisnih in pravorečnih vprašanj kot priprava za naslednjo izdajo Slovenskega pravopisa. INSTITUT ZA LITERATURE Poročilu O delu v letu 1968 o) Slovenski biografski leksikon Delo za Slovenski biografski leksikon se je po objavi X, zvezka, ki je izšel 29, decembra (967, kljub nekaterim zaprekam nadaljevalo po načrtu. Najhujše težave povzroča pomanjkanje delovnega prostora. Sestav osebja se od leta 1963 ni spremenil, Pri S Bi. so stalno nameščeni znanstvena svetnika Alfonz Gspan in dr, Milena Uršič 1er višji strokovni sodelavec Nada Prašelj. Precej pa Se je spremenil sestav zunanjih sodelavcev; 28 jili je že med pokojnimi, starih sorlelavcev je 68, novih Sililo pridobili 57, kar pomeni, da se karier po izgubi tistih, ki SO bili ustanovitelji in tudi glavni sodelavci publikacije, vendarle po-mlaja. Za _\i. in naslednje zvezke imamo skupaj 146 avtorjev {v IX. zvezku ji il je sodelovalo 77, v X. pa 11 l). Razen omenjenih piscev člankov je uredništvo pritegnilo še 5 sodelavcev za iskanje ni preverjanje podatkov: v Narodni in univerzitetni knjižnici sta to prof, Pavle Kalan in Brjža Plenlčar, v Arhivu Slovenije prof. Majda Smole, izdatno pomoč nam nudi \ ljubljanskem Nadškofijskem arhivu prof. dr. Maks Miklavčič, v istrskih in italijanskih arhivih pa zbira za nas gradivo o Istrnnih profesor Ivo Filipovič iz Kopra, Redakcijsko delo nekoliko olajšuje dejstvo, da imamo pripravo rokopisa XÏ. zvezka zagotovljena gmotna sredstva. Subvencija Sklada za pospeševanje kulturnih dejavnosti SRS je sicer nižja, kakor je bilo prvotno pogodbeno določeno, vendar nekako zadošča, da smo avtorski honorar vsaj približali honorarjem, ki jih Že več let izplačujejo založbe za podobno znanstveno delo. Uredništvo je v letu 19(i8 opravilo naslednja dela: i. Za okoli 480 gesel, kolikor jih bo obsegal XI. zvezek, je zbralo čez 300 člankov; za ostale ima pripravljeno gradivo in S pogodbami zagotovljene avtorje. 2. Za naslednja dva zvezka (XU. in X1S1.) — najmanj loliku jih bo publikacija do zaključka redne vrste še zahtevala — je napisanih okoli 250 člankov. 5. 1 redil i št™ je bilo zlasti zaposleno z redi gi ranjeni dospelega gradiva: kljub tiskanim in ustnim navodilom, ki jih sodelavci prejemajo, je ireba včasih članke čisto predelati in jim dati leksikalno obliko. S tem v zvezi se prevarjajo in dopolnjujejo biografski in bibliografski podatki. 1 udi z dopolnjevanjem podatkov v člankih, ki SO jill bili napisali že pokojni avtorji, nii malo dela. -t. Potrebna je stalna revizija alfabetarijn. in to ne le za zvezke iz redne vršite, marveč tudi za dopolnilne zvezke, za katere je napisanih okoli 20 člankov in do zdaj zbranih 1970 gesel. 5. Uredništvo je vzdrževalo stalni slik s sodelavci, sklepalo je z njimi pogodbe iu jim dajalo napotke ustno ali z dopisovanjem. Zlasti veliko dela je bih) z na novo pridobljen i ni i sodelavci. 6. Na mnoga vprašanja, ki se lice jo življenjepisov al! dela slovenskih javnih delavcev, je dajalo informacije raznim uredništvom. ustanovam, pa tudi zunanjim iu domačim znanstvenim interesentom. 7. Izpopolnjevalo je svojo zbirko gradiva z razpošiljanjem vprašalnikov, z izpisovanjem, z zbiranjem raznih virov in literature ter z izrezovanjem iz dnevnega tiska. Subvencija namreč ne zadostuje, da Iii posebej angažirali ekseerpiorje i ti sest a v-Ijalee raznih osebnih kazal, kar I vi lajšalo redukcijsko delo; čas članov uredništva je p re.sk op o odmerjen, da bi zajel tudi tako sekundarno, četudi zelo potrebno delo. 8. Oskrbelo je kazalo krajevni b imen tudi že za X. zvezek ter pregled obdelanih oseb po strokah (sestavil prof. dr. Roman Savnik). T t kazali bosta mimo drugih sestavljali zaključni zvezek našega leksikona. Ker se v.se delo za Slovenski biografski leksikon odvija pod časovnim pritiskom (čimprejšnji izid prihodnjega zvezka), je treba lakorokoč vsako razpoložljivo minuto posvetiti prihajajočim člankom oziroma pisanju manjkajočih člankov. Člani uredništva so nekako moralno vezani in se morajo odpovedovati drugemu znanstvenemu delu, ki zato nujno zaostaja, pa naj bi biLo še tako upravičeno. Tako je npr. že več let v pripravi za iisk rokopis ene naših prvih literarnih zgodovin: j. K. Erberg, Versuch eines Entwurfes zu einer Literatur-Geschichte für Crain. Nach den Quellen der Lustthaier Bibliothek und Archive... i z leta 1825 (dr. Milena Uršit). Rokopis olusega okrog 300 tirani in vsebuje še marši katera nepreiakani, a tudi neznani podatek, marsikatero osvetlitev na.Se literarne preteklosti. Prepis je še vedno le v rokopisu, osebno karalo pu še ni popolno. Resda služi našemu leksikalnemu delu, a to le interno; ob misli na pomembnost tega rokopisa je res škoda, tla gu ni bilo mogoče še pripraviti zu tisk. Podobno je z nadaljevanjem Zoisove korespondence (Alfonz Gspan). Kljub temu so člani uredništva Slovenskega biografskega leksikona morali prevzeti še razne obveznosti. Mimo funkcij v strokovnih, kulturnih in družbenih organizacijah je Alfonz Gspan predaval med drugim, na IV. medna rod-' nem seminarju za slovenski jezik, literaturo in kuliuio (4. julija); na simpoziju oh 150-letniei smrti dr. Karla Gottloba Antona v C orli Iz u (4-, oktohra); na R IV Ljubljana (b. februarja) in koroškim študentom na Dunaju (7, oktobra). Ob povrarku iz G<»t-lilza jc v Dresdenu iskal slovenska protest antika v tamkajšnji državni biblioteki l redil jc in i. zvezek zbirke M on um emu litteranim slovcnuarum (Mladinska knjiga Ljubljana), vodil delo za Generalni katalog inkunabul Jugoslavije ter sodeloval pri uredništvu Literarne zgodovine narodov Jugoslavije, ki jo pripravljajo Matica Srpska, J ugosla venska akademija znanosti i umjeluosti ter Makedonska akademija na nauk i te i umetnost i te. Objavil je Geneza. vsebina in stil Linhartove dramatike (eiklo-Stil): Pisatelj Jufiip Jurčič (brošura Muljava, Zbirka vodnikov Zavoda za spomeniško varstvo SRS H), Str. 4 15): MonumeiHa liiterarum sluvenicurliui (Delo I%K. št, 285): prispevek 0 starejši slovenski književnosti v Encvclopaediu Riitannica (Ghicago. To« rento. London ...) in zanjo organiziral sodelavce za novejšo slovensko, zu srbsko, /a hrvatsko i It za makedonsko slovstvo: za tisk je pripravil prevod knjige »Vladimir M ožin, Kopitarjeva zbirka slovanskih rokopisov in Zoisov cirilski fragment Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani», ki ju lxi izdal Razred za filološke in literarne vede SAZU; za vzhodnoberlinsko Akademijo znanosti razpravo Wissenschaflliche Beziehungen zvrisehen K. G. Anton unrl seiuen jngosiaviTischen Zcitgenossen: za Enciklopedijo Jugoslavije pa več biografij. — Za razpravo Anton Tomaž Linhart, objavljeno v knjigi A. E Linhart, I a veseli dan ali Matiček se žena, 01"»zorjn. Maribor 1%7. sir. 17^ 30tt, je prejet nagrado iz Sklada Borisa Kidriča. Nada P r a š e l j je napisala za 18. in 19. zvezrk Osterreicbi-sches biographisches Le v ikon 1 SI 5—1918 oz. 1950. ki ga izdaja Avstrijska akademija znanosti na Dunaju. 13 člankov o Slovencih. Priložnostno je sodelovala pri organizaciji retrospektivne razstave del akad. arh. prof. Jožeta Plečnika, ki jo je priredilo Društvo arhitektov Slovenije skupaj s SAZU (maja l%8), Odobren ji je bil 14-dnevni dopust, da je v Pragi i arhivu na Hrad-čanih popisovala Plečnikov material, potreben za razstavo. — Za retrospektivno bibliografijo založbe Mladinska knj.iga v Ljubljani je prejela izredno i.evstiikovo nagrado, b) Sekcija za literarno zgodovino Pripravljalna dela za slovenski »Literarni leksikoni so se v lelu 1968 nadaljevala v več smereh. 28. TI. 1%8 je bila s Skladom Borisa Kidriča sklenjena pogodb u za treLjo fazo teh del. to je za čas od 1, TII. 1968 do 30. TI. 1969. Pripravljen in predlo/en Skladu Borisa Kidriča pa je bil tudi delovni program in predračun za Četrto fazo. Fiksiran je bil vsebinski in oblikovni ustroj »Literarnega leksikona«; iu razpon območij, ki bodo v njem upoštevana; določeni pa so bili tudi podrobnejši vidiki, po katerih bodo obdelana posamezna gesla. Alfubctarij je bil izdelan za črke (t do vključno P. dokončno sprejetih vanj je bilo 81 (j gesel, S čimer je število doslej odbranih temeljnih gesel narnstlo na 1241. \ drugi polovici hrta je pod vodstvom a kad. dr. A. Ocvirka Začel z rodnim delom redakcijski kolegij iu je poleg občega vsebinskega in oblikovnega ustroja leksikona podrobneje pretresel gesla s črkama A in B, Za kartoteko neslovenskih literarnih avtorjev in za kartoteko slovenskih literuruoieoretskih terminov, obravnavanih v slovenskem periodičnem tisku od konca 18. stoletja do danes, je bilo v letu 1968 izpisanih in sprejetih 26,325 noviii listkov. Obdelanih je bilo 390 letnikov mesečnikov, tednikov in dnevnikov od leta 1848 do 1900, s čimer so bila v Ljubijani dostopna periodika iz tega olidobja v glavnem izčrpana; prav tako pa je bilo do kraja izpisano dnevno časopisje iz let 1901 1920. Sočasno s tem je potekalo metodološko usmerjevalno, kontrolno iu organizaoijsko delo kot tudi usposabljanje novih izp.isovalcev. Število izpiso-valccftV aktivno vključenih v delo, je nurustlo na 35. V letu 1968 je bilo celotno doslej izpisano gradivo pregledano. raz ločeno in urejeno po časopisih in letnikih ter opremljeno s kazalkami za vsak letnik posebej. Red.igiranih je bilo ok. 25.000 Listkov. Začeli pa sta se že tudi tehnična obdelava in razmnoževanje listkov, tako i hi bo to gradivo čimprej uporabno /a s Literarni leksikon« in za druge znanstvene naloge in interesente. V okv iru edicijskega programa Inštituta, za literature je poleg izida 10. zvezka in priprav za 11. zvezek ^Slovenskega bio- grafskega leksikona«, o čemer je govora posebej, izšel v letu f968 t. zvezek Levčeve korespondence v redakciji dr. F, Berni-ka, medtem, ko je 2. zvezek v pripravi. — Prevod dela dr. V. Mošin a s Kopitarjeva zbirka slovanskih rokopisov in Zoisov eiral-ski fragment Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani« je bil strokovno pregledan, opremljen s slikovnim gradivom in oddan v tiskarno. - Za urednike nove izdaje sBrižinskih spomenikov«, k'i je v pripravi, so bili v smislu pismenega dogovora z dni-21. XI. 1967 izdelane fotokopije in paleografski ter fonetični prepis tekstov v več izvodili. Mimo navedenih osnovnih nnlog sta člana sekcije za literarno Zgodovino V letu l%8 oprtivljala v okviru inštituta in SAZU še tale dela: 1. vodenje tajniških poslov inštituta. 2. spremljanje tekoče Strokovne literature, skrb zn akvizicijo novih del in pomoč inštitutski knjižnici pri izdelavi stvarnega kataloga, 3. objava pregleda novejše slovenske literature v »linovelopaedii Britannicd«, 4. priprava gradiva za 3 prispevke v 8BL, 5. izdelava 13 poročil o najnovejših slovenskih znanstvenih edicijah iz območja humani stični h ved za vBidletin scientifitruc* v slovenščini. francoščini in nemščini in 6. sodelovanje z Inštitutom za slovenski jezik pri definicijah filozofskih terminov za »Slovar slovenskega knjižnega jezika,* c) Komisija z a bibliografijo Pred leti začeto delo za »Retrospektivno bibliografijo slovenskega tiska od začetkov do 1945^ se tudi lelos ni nadaljevalo. Vprašanje zaposlil ve nove visokokvaliFicirane stmkovnr moči, ki bi vodila to nujno potrebno delo. je še vedno odprto. č) hustitutska knjižnica Delo \ knjižnici je poiekalo brez zaostankov. Postavljen je bil signa l urni katalog, a potrebna je še kontrola. V smislu odločitve iz leta 1967 je bil si varno obdelan vc.s tekoči in deloma tudi starejši knjižni fond. NAČRT DELA ZA LETO 1969 a) Slovenski biografski leksikon f. Zaključek redakcije XI, zvezka in delo s tiskarno, 2. Dopolnjevanje in revizija allabctarija. 3, Zbiranje člankov predvsem za XI., a tudi za XII., XIII. zvezek in zu dopolnilne zvezke. 4. Redigiranje prispelih člankov. i. Delo s sodelavci; informacijsko delo. 6. Izpolnjevanje arhivskega gradiva, ekscerpiranje, k ¡asi lici ran je itd. b) Sekcija za literarno zgodovino 1. Sklenitev pogodile s Skladom Borisa Kidriča za četrto fazo pripravljalnih del za Literarni leksikoni v letu 1969/70 in izdelava delovnega programa ter predračunov za nadaljevanje teii del. 2. Izdelava ili izbor alfabet arija za »Literarni leksikoni od črke 11 do ?.. izpopolnitev allabeitarija z dodal ni m i gesli in podroben pretres gesel od črke (, do P, "V Izpisovanje slovenskega periodičnega tiska (mesečnikov, štirinajstdnevnikov in ii-dnikov) od leta 1945 do 19fi3 in, kolikor IkkIo dopuščala sredstva, dnevnega tiska od leta 1921 do ¡940 za kartoteko slovenskih liteTa_rni»teor0tskah terminov in za kartoteko neslovenskih literarnih avtorjev. Organizacijsko in metodološko vodstvo dela. uvajanje novih izpisovalcev. Redigl ran je in razmnoževanje izpisanega ter sortiranje razmnoženega gradiva. 4. Skrb za izvajanje sprejetega edicijskega programa in za pravočasno izhajanje v objavo sprejetih znanstvenih del. — Predložitev v tisk 2. zvezka Pevčeve korespondence v red akciji dr. F. Bernika. Izdaja tlela dr. V. Mošiua »Kopitarjeva zbirka slovanskih rokopisov in Zoisov čiri leti fragment Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani«. 5. Opravljanje dmgih tekočih in občasnih znanstvenih in organizacijskih nalog. c) Komisija za bibliografijo Namestitev visokokvali F i ei rane ga bibliograla in pridobitev novega delovnega prostora zanj. č) 1 nštiiutska knjižnica 1. Obdelava mesečnega prirastka (abecedni, signaturni in stvarni katalog). 2. Izdelava stvarnega kataloga za starejši knjižni fond. 3. Revizija signal umegu kataloga. 4. Nova postavitev knjižnega fonda, ki je bila že v načrtu za leto 1968. INSTITUT ZA SLOVENSKO NARODOPISJE Poio^iilo o delu v letu 1 9 G S Stanje osebja in struktura instituta Stanje osebja se v letu 1968 ni sprecnotiilo. Asistentka prof. Helena l.ožarjeva je dokončala svoje <1 vele t no študijsko bivanje na Dunaju in je s i, julijem 1968 spel nastopila Svojo redilo službo v inštitutu. Inštitut je preživel drugo polovico leta v znamenju priprav za priključitev Glasben o-n a rod op is nega inštituta, ki jo je predlagal Svet sns za pros veto in kulturo. Pokazala se je v načelu obojestranska pripravljenost, da se priključitev izvede, do dejanske priključil ve pa do konca leta ni prišlo. Iz razprav ob tej priložnosti se je izoblikovala !>odoča shema inštitutov e strukture. Dosedanji naziv »oddelek* bi zamenjala »sekcija«. Razvoj inštituta je rodil naslednjo strukturo iti zahteva naslednje osebje: Sekcija I: ljudsko slovstvo \ od jat dr, Milko MaAičetov. znanstveni s ve iitik Asistent: (niestu ni sistemizirano in ni zasedeno). Sekcija JI: ljudske šege iti igre \otlja: dr. Niko K ti ret, znanstveni svetnik Asistent: Heleno I,ožar (mesto ni sistemizirano, zasedeno je pogori lien o za določen čas). Sekcija lil: ljudska pesem, glasba, ples (v to sekcijo preide ob priključitvi dosedanji G1 asi jeno-na rod opisu i inštitut z naslednjim osebjem: 1 s vet tli k. I znanstveni sodelavec, 3 asistenti, 2 tehnična uslužbenca, vsega 6 službenih mest), Knjižnica: a predvidenem niestu bibliotekarja diplomiranega etnologa dela višja knjižničarka Albina Štrubelj, ki oskrbuje tudi thesaurus, sodeluje v prvi sekciji in vodi administracijo. Dokumentoma služba: Za fototeko, diateko. fi lino teko. fono-feko z diskoteko in arhive gradiva s the-saurom tri oskrbnika; predviden je a si sten t-k ust as. dipl. etnolog, mesto pa se ni sistema! izirano in ne zasedeno. Tehnično osebje: Kot daktilograf (honorarno s polovičnim delovnim časom) je delala ludi letu IfJt>8 Angela Berkopec, predvsem za II, sekcijo; I, sekcija še nima daktilograf a. daktilograf-eke posle zanjo opravlja A. Širtibljeva. Nobeno izmed obeh mest dakt.iJogruFa še ni sistem iz;i ran». Sistemizacije torej čakajo: 2 mesti asistenta (dipl, etnolog). 1 mesto a si sten t a-kustosa (dipl. etnolog), 2 mesti daklilografa, Sele s sistemizacijo teh mest bi inštitut mogel sproti opravljati svoje znanstvene naloge. Tajniške posle inštituta je opravlja) N. Ki!rot. Sekcijn (I) za ljudsko slovstvo. S podporo iz Kidričevega sklada je dr. M a tiče tov nadaljeval svoje raziskovanje ljudskega pripovedništva llezi j a nov. Repertoar pravljičarke Tyne Waj-iave. ki je pripovedovala na S 61 bi e i in v Pordenonu. je dosegel že 404 samostojne enote. Primer te odlične pravljičarke, ki ne živi več v domači dolini, je bil spodbuda za iskanje drugih podobnih oseb. ki živijo na tujem. iNekaj smo jih že našli. I .i bera Cararia d oz imava i živi v Benetkah in prihaja samo letoval domov v Osojane; močno je navezana na stara izročila, ki jih zna podajati živahno in lepo zaokroženo. ¡\Tn njeno opozorilo smo j) riši i do dveh odličnih režij an skih pravljičark v .Nemškem Gradcu. To sta Ho zali j a D i Lenardo (1884) in njena pranečaki-nja Edda (1)^ ki ju je dr. Maličetov oktobra f%8 obiskal dvakrat. Stara Božal i ju je bila že rojena zdoma (v Postojni), vendar v njeni družini še zmerom vlada režija nš čin a. Doslej nismo poznali talko otipljivega zgleda, kako se pravljica prenaša in pomlajuje iz roti a v rod. Nečakinja Edda namreč ni samo prevzela zgini be svoje tete llozalije, ampak je najbrž tudi posnela njen način pripovedovanja. Nekaj posrečenih loiografij med pripovedovanjem obeh žen nam je iz prijaznosti posnel ravnatelj dr. Sep P Walter (Steirisches \olkskundemuseam). V repertoarji! graškilh d veli pravljičark je prišla med drugim na dan »Ta od rvbei, pravljica o ribjem ženinu, ki v ustnem izročilu živo nadaljuje znamenito zgodlw »Amor in Psyche* iz Apulc-je vi h Metamorfoz. V januarju 1%S so hi I i za televizijsko serijo >Pri naših pravljičarjih« posneti trije pravljičarji iz Bogojine v Prekmurju (Gujlmanov Lajči, Martinov Naci in Lopcrtov Vinei), ko pripoved ujeju pri večernem zimskem delu, med lupljenjem tikvinega semena. Na Šolbiei v Reziji je Mati četo v sodeloval (v za četku marca 1968) h prof. B. Meriggijeni ,iz Milana in a prof. T. Logarjem iz Ljubljane pri zbiranju podatkov za i Slovanski lingvistični atlase. Ko si je češki gos I prof. K. Horalek iz Prage zaželel priti nekam na našo vas in slišati izvirno bajanje, ga je M. Mati-čeiov 2. 5. 1968 pospremil v Krtino pri Domžalah, kjer je Tine Oštirjev lepo pripovedoval nekaj povedk, jned drugim eno o tlacanu, kako ziblje grašČaka. (Motiv o kmeta, ki ziblje Francoza, bo potemtakem starejši, v francoskem času samo aktualiziran!) Sekcija (11) za ljudske šege in igre. Terensko delo: Se neobdelan ieren je obiskala v dneh 20.—22. februarja 1968 asistentka Helena Ložarjeva. Odpotovala je na Barijško planoto in raziskala tamkajšnje pustne šege. Svoje izsledke je podala v izčrpnem terenskem poročilu, kjer poudarja očitno zvezo posel>ej s pustnimi običaji Soške doline. Pustovanjc na Banjšeicah je izzvalo tudi zanimanje TV Ljubljana, ki je pod vodstvom imenovane dne 25. febr, 1968 posnela kratek dokumentarni film. — Imenovana je dopolnila svoje raziskovanje solepovcevi iz Zgornje Bohinjske doline z obiskom Gorjoš dne 6. sept. 1968 in ugotovila, da »otepovci< na Gorju sah ne hodijo našemljeni, da pa je šega nadaljevanje šfige iz Zgornjega Bohinja. — Priprave za anketno ilkcijo 'Sege življenjskega ciklai (rojsivo, Svatba, smrt); Sekcija pripravlja Z.a naslednja leta izvedbo široko zasnovane in izčrpne anketne akcije S področja Šeg ob rojstvu, svatbi, smrti. Po zamisli N. Kure ta naj bi akcija zajela podatke treh generacij (a — ok. 1900, b — med obema vojnama, c - sedanjost) in tako pokazala biologijo šeg ob najvažnejših mejnikih človeškega življenja. Za vsakega bi izšla obširna vprašabiica v obliki knjižice. Kot prva je v načrtu po vrstnem redu druga vprašal niča (Svatba). \ prašubiic.o sestavlja asistentka II. I.ožar. I z vetih o te akcije naj bi omogočila dva projekta, ki ju je izdelal N. Ktirei. Prvi projekt je inštitut predi ožil jeseni 1968 v finansi-runje Skladu Borisa Kidriča: projekt podrobno določa izvedbo akcije. Drugi projekt želi ustvariti trajno osnovo tej in podobnim akcijam z ustanovitvijo in form a turške mreže; projekt je predložil inštitut Skladu SllS za pospeševanje kulturnih dejavnosti. Da se zapolnijo vrzeli v gradivu in dokonča raziskovanje mask na Slovenskem, je N, Kure t lanski projekt, revidiral in modificiral in ga je inštitut 1968 vnovič predložil Skladu Borisa Kidriča. Arhivalno delo in dokumentacija: Nadaljevalo se je ekscer-p i ram je za arhiv. Inštitut je sklenil dogovor s Slovenskim etnografskim muzejem v Ljubljani, ki posoja inštitutu /ve?ke svoj i b terenskih ekip, da jih A. Berkopeeva ekscerpira. na naše listke. V letu 1968 je bilo tako ekseerpiranih pe! zvezkov (leren 8. št. 10, 12. 14; teren 10» št. 20; teren 11, št. 25) na skupno ok. 1500 Listkov. A. Rerkopčevu je nadalje prepisala na listke anketno gradivo o panonski Licaji (vpr. št. 6 pos.), ok. 130 listkov, dalje zapiske Anice Arnolove o ljudskem življenju v Železnikih, okrog 200 listkov. Vse izpiske je H. Lozarjev a natančno kola.eio-nirala, — Pridobili smo nekaj fotografskih posnetkov in diapozitiva pust o vanj a z Ban j še,i c ter kolekcijo dokumentarnih fotografij kraške svatbe (Me ti o Magujua). Etnografski film: Etnografski film je zaradi pomanjkanja sredstev obtičal na mrtvi točki. Zaradi bolezni prof, Mirka Kam-biča ni bilo mogoče dokončati S-mni barvnega kratkega filma o pod korenski Peli tri babi, zaradi nedostopnega filmskega materiala (Agfa-Color, 16 mm) pa tudi ne filma o ljubljanskih cvetnih buiar.icah. Sklad SRS za pospeševanje proizvodnje in predvajanja filmov nami je predloženi scena K j za dokumentarni film o jZiljski svatb ti (vase it j brez pripombe vrnil, ker vsa svoja sredstva razdeljuje le za igrane filme. N, Kuret je zato sprožil vprašanje slovenskega znanstvenega filma in dal pobudo, da se za to filmsko zvrst, ki se povsod po svetu enači z znanstvena mi knjižnimi publikacijami, zavzame Sklati Borisa Kidriča. — Tudi projekt o Central nem arhivu slovenskega etnografskega filma, ki ga je izdelal N, Kuret 'in ga je inštitut predložil filmskemu Skladu, je Ostal brez odmevu. Stali je naše Eilmoteke je ostalo nespremenjeno. Starih arhivskih filmov spet ni bilo mogoče m on tira ti, tako da leži sedem filmov (skupaj 350 m) mrtvih v omari, Realizacije so bile mogoče le s sodelovanjem s IV (gl. tam), toda kopij teh realizacij nismo mogli nabaviti. Sodelovanje z radiem in televizijo: V letu 1967 začeta serija oddaj »Pri naših pravljičarjih*, ki jo je pripravil M. Matice tov, se je nadaljevala na programu izobraževalne rubrike RTV Ljubljana takole; 39. jan, !968 Peter Jakelj Smerinjekov iz Kranjske Gore, 26, febr. 1968 Franc Isop Leben iz Gorinčič v Rožn na Koroškem, 25. marca I96S Tvna Pielich Wajtavu s Solbicc v Reziji, 50. dec. 1968 Štefanija Likar Kalarjeva iz Mrzlega loga pri črnem vrlin nad Idrijo. Za proslavo 200-letnice rojstva Andreja Šuštarja Drabosnja-ka je pripravil N. Kuret spominsko oddajo v Radiu Ljubljana (10. okt, 1968). \ Radiu Celovec je imenovani nadaljeval in kon- čal svoj ciklus predavanj pod naslovom a Poganstvo in krščanstvo t našili ljudskih šegah« in sicer s predavanji: ¿Pustne seme — stara poganska dediščinac (Jh. febr. 1968), Poganstvo okoli velike noči* (li, apr. 1968), *Slaro pomladno slavje in naši pomladanski prazniki* (16. maja 1968). »Šenljanževo — poganski prazniki (20. junija I96B). Preko oddajnika v Gradcu je predaval N, Kuret za Radio Österreich dne U. junija 1968 o tem,i: Das Volkssch au spiel der Slowenen*. Na povabilo prof. P. Merk ti ja je Ni. Matičetov sprejel, da v sezoni 1968.69 pripravi za Radio Trst A ciklus devetih predavanj o Reziji. Poti .skupnini naslovom »Iz potne torbe* so bili do konca leta na vrsti: 9. okt. 1968 Rezijanski »Kralj Matjaži, 13. nov. 1968 Rezi j anska s Lepa Vida*, Ii. dec. 196S Rezijauski »Godec pred pek lom t. Fat otekli in diateka: 1 re julije foloteke je popolnoma zastulo, ker se ji nobeden od inštitutovih sodeiavoerv ne utegne posvečali. Gradivo se kopiči in je povsem nepregledno. Dia teka je tudi popolnoma neurejena- Če v d Ogled nem času ne bo omogočena namestitev aadsten i a (kustosa-dok timentarista) na sistem i ziruno niesl.o ali honorarno, bodo z ureditvijo grudiva nedogled ne preglavice. \sc flotlej sta obe zbirki t, izjemo Starejšega gradiva tako rekoč neuporabni. Diskoteka i lovili nabav plošč ni bilo. pač pa smo mogli nabaviti ste reo Ionski gramofon (»Iskra«). > Demos s; Slovensko uredništvo > Demosa i je z referati o narodopisnih objavah od leta 1968 na tekočem. 7, referati o najvažnejših narodopisnih objavah od lota 194-5 dalje je slovensko uredništvo »Demosa« omogočalo mednarodni znanstveni javnosti vpogled v raziskovalno delo in izsledke slo venski h narodopiseev V povojna dobi. \ letu l%8 je uredništvo oskrbelo 34 rclerutov, ki sta jih napisala N. Knre.l (15) in II. Ložar 119). Mednarodno «*Je/ot>anje in inozemski kongresi Dela VI. mednarodnega s hi v ¡.stičnega kongresa v Pragi (7. IV avgustu 1968) se je udeležil M. Matičetov s predavanjem o režij ans kem ljudskem slovstvu. Inštitut je na željo Komisije SRS zu kulturne slike s tujino in na neposredno povabilo ,iz Gorice sodeloval pri lil, srednjeevropskem kulturnem srečanj u (l neon tri culturali miiteleuropei) v Gotici (Italiji) v dneh 21. do 25. sepf. 1968, posvečenem * Vrednotam in funkcijam tradicionalne kulture*. Na srečanju sta sodelovala od našega inštituta N. Ktiret in M. Matičetov {gl. predavanja). jugoslovanska delegacija je štela 9 članov, vodil jo je N. Kurct. Instilut se je odzival prošnjam tujih ustanov in posameznih raziskovalcev za posredovanje slovenskega narodopisnega gradiva. Tako je N. Kurat sestavil za angleško folklorLstko Miss Nino Ep t on (Se a ford Sussex) pregled slovenskih Šeg ob zimskem kresu (13 strani tipkopisa): Helena Ložnr je na prošnjo nniv. doc. dr. Franza Lipps (Dunaj) za njegov kolegij o alpskem kmečkem pohištvu v celoti prevedla v nemščino razpravo Er. Kosa >Slovenska kmečka skrinja t (Etnolog J 194.2, str. 55—73). ki smo mu jo poslali. Domači kongresi in zboron&njli. Občnega zbora in narodopisnega posvetovanja SED v Kranju dne 2i. 6. b8 sta se udeležila N, Kuret in M. Matičetov. N. Kurei je imel na posvetovanju glavni referat o stanju slovenskega narodopisja 1968. Oba imenovana in Helena Eožar so se udeležili tudi drugega posvetovanja SUD dne 12. nov. l%8 v Škof j i Loki, Kongresa Zveze društev folkloristov v J a jen in glavne skupščine omenjene zveze sept. 1968 se je udeležil kot delegat M. Matičetov. Predavanja. N. Kuret je predaval v celovškem (4 predavanja) in v graškem (1 predavanje) radiu (gl. zgoraj). Predaval je nadalje o osnovali in ozadju naših šeg na tečaju, ki ga je pri redilo SED na slovenskih učiteljiščih v pomladanskih mesecih 1968 (gl. spodaj). S predavanjem o »Miinično-draniaEskih oblikah v slovenskem ljudskem izročilu« jc sodeloval na IV, seminarju za slovenski jezik, literaturo in kulturo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani dne 10. 7. 1968. M. Matičetov je nu tečaju, ki ga je priredilo SED za slovenske tičiteljišenike. predaval o slovenski ljudski prozi. Na mednarodnem slavističnem kongresu v Pragi je podal kratek pregled ustnega slovstva Slovencev v Reziji, na 3. mednarodnem kulturnem srečanj n v Gorici pa nekaj aktualnih misli o pripovednih pesmih slovenskega ljudstva. Helena Eožar je predavala o kresovanju pri Slovencih (Die Sonnwendfeier der Slowenen) v okviru »Arbeitsgemeinschaft für Volkskunde« tia Dunaju dne 28. 5. 1968. Obiski. V letu 1968 sla predavala kot gosta inštituta dva inozemska znanstvenika. Proi. Giovanni Bronzini (Bari) jc predaval dne 22. 4. 1968 o vredno!ah tradicionalne kulture, prof. rlr. Karel Floral ck (Praga) dne 8. 5, 1968 o [. Polivki in slovenskih pravljicah. Inštitut so obiskali: dne 26, marca 1968 prof. G. B, Pellegrini iz Padove; — dne 22. aprila l%8 prof. dr. Karoly Gaäl z dunajske univerze; — dne 23.—24, maja 1968 dr. Blaže Ri-stovski (Skopje), upravnik folklornega inštituta; - dlle 10.—11. julija !%rS ravnatelj inštituta za Serbsky Ludospyt v Budysinu dr, Pavel Nowotny; - - dni; 30. julija 1968 dr. Maja Boskovié-Siulii. ravnateljica Instituta za narodno umjetnost v Zagrebu, Prišla si je ogledat nekaj oddaj iz serije »Pri naših pravljičarjih«* -— dnn 3. avgusta 1968 nniv, prof. dr. Kurt Banke (Göttingeil); — dne 12» okt. 1968 akademik dr, BrauimiT Gušič iri prof. Marjana Gušič, ravnate! j ira Etnološkega zavoda JAZU v Zagrebu. Na skupnem sestanku StiiO rešili vprašanje zamenjave gradiva (Križnik-Volčič) in obravnavali delovanje Med akademijskega odbora zu narodni život i običaje, v katerem naš inštitut zastopa upravnik prof. dr. Fr. Bezlaj. Sodelovanje 7, družbenimi organizacijami. Inštitut je lesno sode; lov al s Slovenskim etnografskim društvom. Pri tečaju za u eitel jisčnike, ki jih je društvo priredilo v Ljubljani (tL 4.), v Celju (23. 3.). Novem mestu (25. 4.) in Tolminu 114. 3.), sta sodelovala vsak s svojim predavanjem N. K ti ret in M, Mati četo v in seznanila bodoče učitelje s problematiko zbiranja in raziskovanj ti ljudskega pripovedništva oz. ljudskih šeg in iger. Na posvetovanju SED v Kranju je N. Kuret pokazal na sedanje stanje slovenskega narodopisja in podal konkretne predloge za prihodnje delo. Meri prvimi nalogami je navedel ustanovitev Slovenske narodopisne skupnosti, ki naj bi združevala vse narodopisne ustanove za uresničevanje skup n L h nalog. Prevzel je vodstvo iniciativnega öd bora. ki je imel do konca leta ^eč sej. Do realizacije Skupnosti v letu 1968 še ni prišlo. Na povabilo turističnega društva V Črnomlju se je N. K ure t dne 15, 3. 68 udeležil sestanka širšega kroga turističnih delavcev in vodij folklornih skupin v Beli krajini zavoljo vsakoletne prireditve (jnrjevanja in kreSovauja) v Črnomlju. Podal je svoje pripombe k jnrjevanju I. 1967 in predložil .scenarij za prisîno tradicionalno k reso va nje v L 1968 in pozneje. Osebne nooice. Ni ko K ur et je bil dne 18. dec. 1968 izvoljen za d o]) i snega člana Coiuissioli Royale Belge de Folklore. Bruxelles. Isti je bil imenovan dne 17. 12. 1968 za člana Odbora za narodni život i običaje JAZU. Helena Ložar je pO 4 semestrih (1966 68) dokončala svoje študijsko bivanje na Dunaju, kjer jc kot I lerdcrjeva stipendLstka delala v Institut für vergleichende Volkskunde (prot. dr. R. Wolfram). — Mrlko Mati-eetov je bil okt. I9(i8 imenovan od tržaške mestne uprave za člana komisije ekspertov, ki naj bi podala svoje mišljenje in predloge za ustanovitev kraškega muzeja (Mnseo del Carso). Sodeloval je na dveh sejali komisije, ki ji načelu je mestni svetovalce prof. Elio Apih z univerze v 1 rstu. Objave. Znanstveni svetnik dr. N. Küret: »Erster« und »letzter« in den FrüMingebrauchen der Slowenen- Letopis Instituta za serbski luduspyt. (Paul Nedo-Festschrift) Reihe C, Nr, 11/12, Budysin- Banlzcn 1 De-iuos< (1968/1 ih 1968/2); — Prevod razprav joaehima Kieslinga {HudolI Baumhach in njegov »Zlatoropt) in Leopolda krctzenhacherja (Poved-ka in hajka o Zlatorugu) v jubilejni izdaji Batunbach-FmitScovega j-Zlatorofai (München 1968, str. 145—153 in 154— 167). Asistentka Helena Ložar; Novo leto... kaj nam bo prineslo? Pionir 4 (Ljubljana 1968), str, 2—3, 22: — Stare šege iz Bohinjskega in planiškfga kota. Slovenski izseljenski koledar 1969. Ljubljana 1968. 286—288; — 8 referatov v reviji »DemOst 11968/1 in 1968/2). Znanstveni svetnik dr. Milko M a t i C e t o v : 11 furto del fuoco a Resia, in Surdegna e nel mito prometeico. Studi in »nore di Canae-lina Naseli i, Vol. I. Catania 1968, str. 165—191; — Die Legende von i Josaphat und Barlaanm in Resia. Typisches Beispiel absteigender Tradition, t Vol ksüberl ief erung«. Festschrift für Kurt Ranke. Güttingen 1968, str. 197—21)9; — Pregled ustnega slovstva Slovencev v Reziji (Italija), Slavistična revija 16 (1968). str. 203—229; — Pravljica o smrti ob Nadiži in pod Kaninom. Trinkov koledar 1968, str. 111—137; Sul fuoco a ResJa, » Al l'ombra deî Canin «. Bol I et ti no parrocdiiale d i Resia, 41, K. 6, novembre-dicembrc i960, str, 4; — Bogastvo slovenske ljudske pesmi, posebej še v Beneški Sloveniji (ncavtririziran prevod iz italijanščine), Primorski dnevnik 24/227, 3. okt. 196S: — Pogovor z etnografoin Mi Ikoni Ma ti feto vi ni. Novi lisi 17/723, 20. dcc. i 968, str. — (Objava in prevod): Tyna Wâjtiiwu, Ta hčy, ke na tela vvbot nji otroka — Dekle, ki je hotela ubiti svojega otroka, Zaliv št- 12—13 (Trst 1968), str, 144 147: — (Knjižne objave pravljic:) T. Vajtova, Dvanajst ujcev {v hrvaški izdaji: Dvanest ujaka), Pionir 24/4, dec. 1968, str. 4—5; — Naci Benkovič, Matjaževi len tihi. Ciciban 24/1, sent. 1968. str. 18; — T. Vajtova, O tistem, ki je našel dan »Pod skalieot. Ciciban 24/2, okt. 1968, str. 41; — T, \ajtovs, Lenoba in Revi čina, Ciciban 24/3, nov. 196H, str, 65—66; — N, Benkovič, Kako je orel učil leleti volka. Ciciban 24/4, dec. 1968, str. 90. TERM INOI jOSK A KOMISIJ A Pravna sekcij« Po t ožilo o delu v lei u 1968 Sekcija je delala ludi v poslovnem leta 1968 v sejali in izven sej. Izven sej je en honorarni ekscerptor izpisoval za slovensko pravno terminologijo pravne vire in pravno slovstvo iz z ari njega časa. Konec leta 1968 je obsegala sekcijska kartoteka 260,900 izpisanih listkov. \ sejah (27) je sekcij a pretresala gradivo za končno redakcijo slovenske pravne terminologije. Do dne 31. 12. 1968 je dokončno rrdigirala drugo polovico Črke C (od gesla scen z tirat do konea črke), dalje črke C, D, E, F, G in Večji del Črke H (do gesla ihuba«). Te črke pa niso še tehnično urejene. Sekcija je sproti odgovarjala na dodatna vprašanja, ki jih je stavljalo uredništvo Slovarja slovanskega knjižnega jezika v zvezi z obdelanimi pravnimi in drugimi gesli. Načrt dela za leto 1969 Sekcija ho še dalje izpisovala najnovejše pravne vire in pravno slovstvo. \ sejah bo dokončala zadnjo redakcijo črke 11 ter dokončno redigirala še nekaj nadaljnjih Črk. Tehniška sekcija Poročilo o delu v letu 1968 Predmestno vprašanje med nalogami sekcije iz L l'J67 tj. izdaja slovenskega jezikovnega priročnika za tehnike ni moglo biti dokončno rešeno niti v 1. 1968. Vzlie intenzivnemu zavzemanju peščice najboij delavnih ožjih sodelavcev (glej poročilo o tem za 1. 1967, Letopis SAZU, 18. knijLga. 168) priročnik še ui dozorel do h n pri m a l ura zat-ftdj neti Lukon-ca^iili slovniških odlomkov, ki so zašli v časovno stisko v zvezii s finalnimi pregledi gradiva za Slovaj- slovenskega knjižnega jezika. Vzlic temu zamuda pri izidu priročnika ne bo preobčntna. Dodati pa je treba. da trnu za sklepna dela pri njem Žrtvovali večino delovnega časa. Med tjwtalinii obveznotstmii iz načrta dela za preteklo leto se je sekcija največ odzivala prošnjam za lektorsko sodedo-vanje pri tehniških besednih oziroma t «kili prispevkih za strokovno periodiko, prvenstveno \/ strok, ki so s sode:!a.vej zastopani v sekciji. Kartotečne zbirke za ev. poznejšo izdajo obeh delov s popol njenega Splošnega tehniškega slovarja nismo bistveno povečali, če (ne štejemo posebne /.birte raznih jezi-kovinih spak im napak, ki se še zmerom bohotijo v splošni rabi, da bi jih bili morali svoj čas res začeti načrtno preganjati. S sestav Ijailci nastajajočega Slovarja slovenskega kuj tžne^a jezika la.nL nismo imelu živahnejših stikov, ker glede sodelovanja niso imeli takih žeilja, ki pa bodo med pripravljam jem II. knjige slovarja spet oživele. V dnevnem tisku se samo še spora dično — največ na pobudo bralcev samih — pojavljajo pobude in pozivi za uporabo čim lepše materinščine, toda ponuj več brez pravega učinka, i o v elja pretežno za tehniška besedila, ki zlasti obravnavajo čisto nove snovi s prav -tako novimi termina. V diru s časoan in ihto pri delu temu zlu ni mogoče priti do žsivega, Sej smo imeli leta 1968 — 19, 7 m od na rodi ti m i terminološkimi organizacijami že precej let ne vzdržujemo nobenih siiikov. Načrt dela za leto 1969 V letu 1969 nameravamo: a) izdati slovenski jezikovni priročnik za tehnike, b) sodelovati z Inštitutom za slovenski jezik pri razlaganju tehniških gesel za uvrstitev v Slovar slovenskega knjižnega jezika, c) občasno Se kritično odzivati tla jezikovne spnke oziroma napake pri tehniških geslih v dnevnem tisku ali sumnpobndno načenjati terminološke probleme > publicistiki nasploh, č) z jezikovnimi pregledi v izhajajočem periodičnem strokovnem tisku pomagati do pravilnosti ju enotnosti tehniških terminov, J) z l>i rail, i dalje kairto-tečni fond za p v, ikupoil njctno novo izdajo S fS z na novo pridobljenimi termini oz. popravki iz L izdaje (iz let 1%2 oz, 1964). Medicinska sekcija P o p n i1 i 1 o o del u v letu 19 6 8 Medicinska sekcija Terminološke komisije se je v letu t%8 sestajala enkrat tedensko po dve ari. Julija in avgusta se sekcija ni sestajala. Sekcija je na sestankih razlagala medicinske termine za Slovar slovenskega knjižnega jezika, ki ga pripravlja Inštitut za slovenski jezik SAZU. Sekcija je obdelala termine •t, začetno črko S do vključno U. Veterinarska podse kol j a je imela 33 delovnih sestankov, ki so trajali po 2 uri. Na nji II je obravnavala veterinarske termine za sestavo dodatnega alfabet arija in razlage za že sprejete termine za Slovar slovenskega knjižnega jezika. Člani podsekcije so ekscerpiralii termine in pripravljali razlage doma. V letu 1968 je podsekeija oddala Inštitutu zu slovenski jezik ok, 600 doda t ni li veterinarskih terminov /. razlagami (od črke A do H) i u alfabet ari j terminov od črke \ do Ž (približno 600 terminov). Poleg tega dela je podsekeija prevedla v srbohrvaščino približno 2000 veterinarskih terminov za jugoslovanski ve-teriiiurskî terminološki slovar. To delo je podsekeija opravila s finančno podporo Matice Srpske. Načrt dela za leto 1969 Medicinska sekcija bo v letu 1969 delala v isti sestavi in ho nadaljevala z razlaganjem medicinskih terminov za Slovar slovenskega knjižnega jezika od črke V do vključno ?.. Ko bo sekcija opravila to delo, ho začela i-edigirati in dopolnjevati gradivo za Medicinski terminološki slovar. Veterinarska podsekeija bo v letu 1969 v isti sestavi nadaljevala z razlaganjem dodatnih veterinarskih terminov po alfabet arijo od črke I do Ž. Dalje bo podsekeija pripravljala material za jugoslovanski veterinarski terminološki slovar, predvsem bo opravljala prevode srbohrvaških strokovnih izrazov. 11 a z eu tega dela bo por l sekcij a začela s sistematičnim eskeerpi-ranjein veterinarske literature. Naravoslovna sekcija Poročilo o delu v letu 1968 Napisan je bil osnutek terminološkega slovarja za matc-maliko v obsega 300 tipkanih strani, v deln je samo še osnutek za opisno geo-metrijo. Pregledani in ocenjeni so bili osnutki slovarja za geologijo, paleontologijo, mineralogijo in pct.ro-graFijo, i a ko da so pripravljeni za razmnožite v. Kartoteka izpisanih terminov se je povečala za 3300 listkov iz opisne geometrije, za 287 listkov iz geofizike in za 233 listkov iz fizike. Iz gradiva za Slovar slovenskega knjižnega jezika je bilo orldanih 1857 listkov, iti sicer iz mineralogije in petrografijo 464, iz biologije 675 in iz fizike 718. Načrt tlela za leto 19 69 Letos ho strokovno pregledan in ocenjen -osnutek terminološkega slovarja z ti matematiko skupaj z opisno geometrijo jo bo tako pripravljen za razmnoži te v. V načrtu je tudi sestavljanje usnntka teriuinološkega slovarja za geografiji!, Nadaljevalo se bo zbirainjc terminov iz gradiva za Slovar .slovenskega knjižnega jezika in izpisovanje terminov, predvsem iz biologije, fizike in kemije. STUDIJSKI CENTER 7,A ZGODOVINO SLOVENSKEGA IZSEIJENSTVA Poročilo o d e 111 v letu in načrt dela v letu 19 69 V prejšnjem poročila o delu Študijskega cen trn (Letopis XVIII, sir. 172—173) je hilo že omenjeno, da je obstaja] center prvotno le v delu svojega sveta, ki je bil nekak iniciativni odbor, in v delu sodelavcev, Id so delali na konkretnih nalogah, katere so se financirale iz pogodb s Skladom Borisa Kidriča, ni pa imel nobenega rednega nameščenca, nikakih lastnih prostorov', opreme ali biblioteke, njegov arhiv je pa obstajal ie iz gradiva, ki je nastajalo ob njegovem poslovanju. ^ letu J967 se je začelo to stanje nekoliko izboljševati J asistent Inštituta za zgodovino delavskega gibanja diplomirani zgodovinar France Rozman, ki je zanj njegova ustanova pristala, da vrši del svojih služhcnih obveznosti v centru, je prevzel funkcijo tajnika in skrb za nastajajočo biblioteko in arhiv Centra: sekcija za občo in narodno zgodovino Inštituta za zgodovino SAZU je dala na razpolago prehodno sobo za delo tajnika in namestitev nastajajoče biblioteke: Arhiv Slovenije je dal na razpolago sobo, kjer je mogoče namestiti arhive naših izseljenci-v in iifieijenskih organizacij, zet katere se trudimo, da jih zbiramo v Ljubljani; SAZU je pa nabavila opremo za arhiv. V letu 1968 je pa prišlo v vsem tem prizadevanju zoper do določenega zastoja deloma zato. ker je odšel v jeseni 1968 asistent 1 ranče Rozman /. enoletno študijsko štipendijo na Dunaj, deloma pa zaradi obremenjenosti članov sveta in sodelavcev z drugim delom. Tako se je bibliografsko delo po dovrši t vi prve faze izdelave bibliogra I i je le dopolnjevalo na podlagi novih podatkov; evidentiral se je listi del arhiva bivše Rafaelove družbe, k,i se nahaja v Nadškofijskem arhivu v Ljubljani, in ugotovilo Stanje arhiva izseljenskega komisariata v Zagrebu (iz dobe stare Jugoslavije); nadaljevalo se je z delom za pridobivanje publikacij in arkivalij za zgodovino izseljenstvu jjreko stikov z našimi izseljenci in tistimi, k obiskujejo njihove naselbine, in s stiki z rojaki in tujimi ustanovami, ki študirajo i str probleme. Posebej je omeniti, d ti so sodelavci ccnira objavili v Slovenskem izseljenskem koledarju za 1%9 tri krajše članke iz zgodovine slovenskega izseljenstva. Jože Baje pa tudi razpravo Razvoj slovenskega izseljenskega časnikarstva v Evropi, Južni Ameriki iti Kanadi (Slovenski izseljenski koledar 1969, str. 297—336). Nadalje je omenili, da je hislorik dr. Dušan Biber, ki je bil v študijskem letu 1967/68 v ZDA kot Fordov štipendist z drugim delovnim programom, ob koncu svojega bivanja v dueli od 23. aprila do 8. junija 1968 prepotoval ZDA z namenom, da pri .glav nt h ustanov ali in organizacijah ter najpomembnejših posameznikih ugotovi stanje a ritualnega in tiskanega gradiva za zgodovino slovenskega izseljenstva v ZDA. Nadaljevanje dela Študijskega centra v letu 1969 in v naslednjih lotih je pa odvisno predvsem od tega. ali bo mogoče rešili vprašanje namestitve stalnega znanstvenega sodelavca pri njem. ODBOR ZA NARAVOSLOVNE RAZISKAVE CERKNIŠKEGA JEZERA Z OKOLICO Na pobudo Slovenskega geološkega društva j t' bil decembra 1967 sklican sestanek uglednih slovenskih naravoslovcev. Na tem sestanku je hifo sklenjeno, da bodo naravoslovni strokovnjaki pripravili vsestranski raziskovala i projekt /a preučevanje Cerkniškega jezera z okolico. Izbran je bil strokovni odbor za koordinacijo raziskav, katerega so sestavljali zastopniki sodelujočih panog. Za nosilca raziskovalnega projekta je bil napro-šon Zavod za spomeniško varstvo SRS v Ljubljani, ki je bil zaradi hidroenergetskega projekta na Cerkniškem polju za rezultate naravoslovnih raziskav neposredno zainteresiran. Prvotni sorazmerno skromen raziskovalni program j t bil pozneje izpopolnjen in razširjen. Takšne raziskave so presegale možnosti Zavori a za sponneniško varstvo, zato je strokovni odbor aprila 1968 zaprosil predsedstvo SAZU. naj postane Slovenska akademija znanosti in umetnosti nosilec raziskovalnega projekta. Predsedstvo akademije je prošnji ugmiilo in imenovalo za predsednika strokovnega odlmra akademika prof, dr. Ivana Rakovca. Njegov pomočnik je poslal višji znanstveni sodelavec SAZU dr. Rajko Pavlu vec, \ programu naravoslovnih raziskav Cerkniškega jezera z okolico so vključena naslednja strokovna področja: geologije s pe.trografijo, hidrologija, speleologiju, geomorfologija. pedologija, kiiniatologija z meteorologi!jo, lx>tanika. palinologija. zoo-logija. ihtiologi j a, hirlrobiologija, gozdarstvo, kmetijstvo v povezavi z izraljo tal. naravovarstvena valorizacija in zgodovina naravoslovnih raziskav. Rezultati teh raziskav J>odo zbrani v monografiji, ki bo po številu sodelujočih naravoslovnih panog edinstven dokument o nekem kraškem objektu. Raziskave pa imajo še drug pomen, V najkrajšem času bodo namreč z umetnimi posegi podaljšali trajanje Cerkniškega jezera na večji del leta. Predvidena naravoslovna opazovanja morajo pokazati, ali bo ta umetni poseg za naravo škodljiv ali ne. \ letu 196S še ni bil dokončno rešen problem financiranja raziskav. Velik del sredstev je zaprošen pri Skladu Rorisa Kidriča, ostali del pa ho dobljen s sofinanciranjem, /arad i spremljave poskusa trajnejše ojezeritve so morale začeti z raziskavami vsaj tiste naravoslovne panoge, ki jih bo poznejša višja voda pri delu najbolj ovirala. Zarto je cerkniška občina posodila denar v takšni viši.ni, da je nekaj panog v drugi polovici leta l%8 lahko opravilo prva terenska opazovanja. Zal je delo oviralo slabo vreme. Hidrologi so izvedli okrog 150 hidrometričnih opazovanj, od teb približno polovico v cerkniški okolici. Ostala so bila v drugih delih hidrografske mreže, s katero je povezano Cerkniško jezero. SpeleoJogi so preučevali kra-ške objekte na odtočni strani jezera, ki bo po stalnejši o jezeri t vi najteže dostopen. Postavljena je bila kliniatološka postaja na Dolenjem jezeru, ki deluje že skoraj pol leta i it odlično izpopolnjuje vrzel med postajama v P-ostojni in na Babneni polju. Druga postaja je začela delovati na Slivnici, vendar so bila tamkajšnja opazovanja večkrat prekinjena. Nekaj manj časa deluje postaja na Poljani pri Babnem polju v višini okrog 1000 metrov. Biologi so vzeli okrog 150 vzorcev iz dveh profilov. Služili jim lxido za preučitev različnih skupin kopne favne. Ihtiologi so uspeli opraviti sam® en od lov, nadaljnje delo pa je preprečila visoka voda. BIBLIOTEKA Poročilo o dcl-u v letu 1968 Čeprav me v lanskoletnem poročilu nakazali zadovoljstvo, <3 a se nam je v dodelitvijo no vili prostorov nevzdržno stanje olajšalo in da nam 1xh1o tekoča adaptncijska dela prinesla Še nadaljnja izboljšanja, moramo v ti vodu tega poročilu žal ugotoviti. da v letu 1968 noben pričakovani up ni bil izpolnjen. Zaradi tega .so se namesto lako težko pričakovanih izboljSav pojavi le nove težave in biblioteka se je znova znašla v kri ličnem stanju, iz katerega je možna rešitev Samo z radikalnimi ukrepi. Adaptacija naših skladišč v stavbi Novi trg 4 ni končana. Prinesla nam ni niti delnih izboljšav; zaradi povsem nemogočih higienskih razmer, ki se ob zidarskih delih slabšajo iz dneva v dan, propada vsa naša knjižna zaloga, ki je tam vskta-d išče na. Tudi razmere v drugih skladiščih so ponekod zelo slabe, povsod pa vlada taka prenatrpanosi. da je potrebni red komaj še možen. Ker so bili že v bližnji preteklosti biblioteki dodeljeni za v skladiščenje knjig razni pomožni prostori, kjer je bilo to sploh možno, rešitve ne moremo iskati več idkjer drugje kot v takojšnji preselitvi drugam. Vse to dokazuje realnost na šib zahtev po novi stavbi, v katero naj bi se morali po prvotnih načrtih vseliti že pred dobrim letom. Ker je nova stavba obstala žal pri izdelanih načrtih, smo se morali zatekati k raznim začasnim rešitvam, dokler je bilo to mogoče. Judi če bi že žila j takoj pričeli z novo gradnjo, bo gotovo preteklo še nekaj let. preden bo stavba dograjena, opremljena in vseljiva. Popolnoma nemogoče je. da bi mogli v sedanjem stanju sploh še vzdržati. Zato se nam je kot začasna rešitev ponudila preselitev v l, nadstropje stavbe Novi trg 5, lam so prostori toliko večji, da bi mogli počakati 3 ali i leta. dokler nova stavba ne bi bila dograjena. Predvideno je bilo, da bo selitev možna že v pozni jeseni leta 1968, Saj bi bila zaradi začasne dodelitve teh prostorov preurejevalna dela minimalna. Vendar pa še danes ti prostori niso izpraznjeni in tako se nam tudi to rešilno upanje kar naprej odmika. Delo v vseh sektorjih biblioteke je v redu potekalo, kljub vsem težavam. Posebnih delovnih akcij se v danili razmerah seveda nismo mogli lotili, čeprav bi bilo to nujno potrebno. Razen obdelave stare še neurejene zaloge, do katere le tako redko pridemo, nas čakata še dve obsežnejši delovni akciji: obdelava zapuščine arh. j. Jagia in katalogizacija knjižnega fonda biv&ega italijanskega Speieološkega inštituta v Postojni. Ker se v rednem delovnem času zaradi premajhnega števila uslužbencev ne moremo lotili teh del, srno zaprosili predsedstvo za dodatne kredite. Žal pa je zaradi slabega finančnega stanja akademije ostala naša prošnja nerešena. Novo ustanovljena l niverzitetna knjižnica v Nišo nas je naprosila za knjižni tiar za svoj osnovni knjižni fond. Prispevali smo razpoložljivi del našega d u bi c t nega Ion da. Oktobrskega posvetovanja slovenskih knjižničarjev v Radov ljici so se udeležili 4 uslužbenci Centru I ne biblioteke in 3 uslužbenci inštitutskih bibliotek. Poročilo O tekočem delu smo razvrstili po posameznih sektorjih naše dejavnosti ter poleg statističnih podatkov navajamo tudi morebitne pri pomito ali pojasnila: ^fccesija. Prirastek knjižnega fonda je razviden iz naslednje tabele: Zamena Darilc Nakup Skupaj knjige (i .02 5 1.937 1.528 9.490 mikrofilmi....... — — t 1 rokopisi....... , — 3 — 3 geografske karte .... 12 44 — 56 plošče — 1 9 10 fotografije iin reprodukcije 52 267 - 319 skupaj........ 6.089 2.252 1.538 9.879 Pri akeesšji daril se zdi potrebno omeniti obsežnejša darilu predsednika Josipa Vidmarja, prof. dr. Niku Kureta ter Organizacijskega komiteju XIX. mednarodne olimpiade v Mehiki. Omenimo naj še, da smo zapuščino arh. Jugru iz Mmneapo-lisa, ki je prišla zadnje dni leta l%7, inventuri z irali. Obsega 1,031 knjig, 44 zemljevidov. 132 reprodukcij in 2 rokopisa ter obsežno rokopisno zapuščino z načrti, znanstvenim materialom in k or es] J on denCO. Dublctni fond. Sezname dvojnic, ki so se nam nabrale med letom, smo poslali v izbiro 94 ustanovam, od tega 42 v inozemstvu in uspešno zamenjali 403 dvojnice. - I5h - ■ Celotni knjižni fond. Ob koncu leta 1968 je imela biblioteka SAZU okoli f 45.500 volumnov. 31. XII. 1968 so naše iuventarne knjige izkazovale 143.153 številk, in sicer: klljig in letnikov revij trii kro filmov .... rokopisov..... geografskih kari . . . gramofonskih plošč . . reprodukcij in fotografij 138.862 667 63 1.228 32 2.279 K temu je treba prišteti še neurejeni knjižni fond, to je knjižnico bivšega Znanstvenega društva, razne manjše zapuščine in del knjižnega fonda, k t smo ga prejeli v zameno iz inozemstva pred letom 1949. Z obdelavo tega Fonda smo sicer nadaljevali, vendar zaradi prezaposlenosti s tekočini delom urejanje ni tako teklo, kot bi bilo želeti. Kainlogi. Ves urejeni knjižni fond je kataloško obdelan v matičnem katalogu. Ta je hkrati tudi naš abecedni imenski katalog. V sistematičnem katalogu po mednarodni decimalni klasifikaciji je obdelan ktijiž.ni fond, ki je prispel po 1. 1951. Redno izdelujemo tudi kataloške li.stke Za knjige in revije, ki so deponirane v inštitutskib bibliotekah akademije. Za katalog inozemskih knjig pri Jugoslovanskem bibliografskem inštitutu, kakor tudi za centralni katalog S H Slovenije pri Narodni in univerzitetni knjižnici, redno 'izdelujemo in pošiljamo ustrezne kataloški" listke. Sproti Izdelujemo tudi kataloške listke za abecedni imenski katalog, ki bo ua razpolago v naši borlooi čitalnici. Za ia katalog Smo nadaljevali s popisom kataloških listkov starejših londov, Krediti. \ začetku leta je biblioteka dobila za nabavo knjig in revij 70.000 din. Seveda pa je ta vsota mnogo premajhna, tla bi mogli z njo zadostiti tudi najbolj nujnim potrebam naših inštitutov. Stalno zvišanje cen inozemskih knjig in revij to \soto praktično še zmanjšuje. Zato se je komisija za naročanje knjig in revij SAZU, ki je lansko levo pričela poslovati, nn svojili 8 sejah znašla v kočljivem položaju, ko je morala zadržati izvedbo domala vseh naročil, ki se prispela v drugi polovici leta ter njih izvršitev prestaviti na leto 1969, Ta komisija je bila še posebno stroga pri pregledu naročil inozemskih časopisov, ker je črtala (razen v nekaj najliolj nujnih in potrebnih primerih) vse naslove, ki jih prejemajo druge knjižniec v Ljubljani. Kljub vseitnu temu je bila za nabavo odobrena vsota ne samo izrabljena, temveč tudi prekoračena, kar najbolje dokazuje, da razpolaganje s la ko majhnimi zneski nc ninre niti z najbolj varčnimi ukrepi ustreči najbolj nujnim potrebam naših inštitutov. Ce /daj upoštevamo izvršitev odloženih lanskoletnih naročil. lahko že ob začel ku leta ugotovimo, da bo s tem izčrpana razpoložljiva k vol a za leto 1969, čc ta ne bo znal mi višja, kot je bila V prejšnjih lotih in če ne bodo vsaj p rili čilo upoštevani naši zadevni predlogi, ki so gotovo Utemeljeni s stalnim porastom cen ili z razvojem dela akademijskih inštitutov. Zamena, Knjižna zamenjava akademijskih publikacij z znanstvenimi ustanovami predstavlja naše najvažnejše, najpomembnejše in najaktivaejše delovno področje, ¡Va ta način se steka v naši biblioteki najnovejša znanstvena literatura vseh strok z vsega sveti a, po drugi strani pa seznanjamo svetovno znanstveno javnost z izsledki naših najbolj priznanih strokovnjakov. Zal pa so se zaradi zmanjšane akademijske publikacijske dejavnosti, ki ima svoj vzrok v finančnih težavah akademije, že pričele pojavljati pripombe s strani nekaterih naših partnerjev, Za sedaj ta situacija sicer še nima negativnih posledic za našo knjižno zamenjavo, vendar pa želeli opozoriti na važnost rednega izhajanja akademijskih publikacij, ki je prvi pogoj za nemoteno za menjavanje, V preteklem letu suio navezali nove zamenjalne stike s 56 ustanovami (od tega 50 v inozemstvu), redno poslovanje pa smo prekinili s 5 inozemskimi naslovi. Oh koncu leta je bila naša redna za menja ln a mreža razširjena na 77 držav vsega sveta in je obsegala 1.273 naslovov (1.054 v inozemstvu in 219 v SFRJ), V tem številu je zaijefih 1.035 inozemskih in 218 domačih ustanov ter 19 inozemskih in I domač znanstvenik. Niso pa vštete razne občasne knjižne zamenjave, uiti zamenjave našega dnblet-nega fonda. Recenzija, Akademijske publikacije pošiljamo v oceno na 33 naslovov (od tega 27 inozemskih). Prejeli smo več ocen, ki so bile objavljene v raznih časopisih. Ekspedit. Poslovanje našega ekspedita je zadovoljivo potekalo. Skupno smo razposlali 9.801 publikacijo, od tega v zameno 5.469. v dar 1.769. v prodajo 2.563. Razen tega je naš ekspedit v preteklem letu prevzel od pošiljanje skupnih publikacij naše akademije s Svetom akademij SIR J, to je 3 zvezkov Kataloga llore J agoslavijc in 3 z vt-k o v Kataloga favne Jugoslavije. sega smo razposlali 2,674 snop i če v. Stanje zaloge akademijskih publikacij 31. \ll, i968 je znašalo 82.734, V založbi S AZI J je dosiej izšlo 261 publikacij. Od iega je 80 že razprodanih, tu! 25 pn razpolagamo le z manjšo zalogo. Pošlo so zlasti starejše akademijske izdaje, Letopisi in muzi kal i je, fzposojeoanjc, Število izposojenih zvezkov v preteklem letu je bilo: v čitalnici ....... ■ . . ...........?S2 na dom ................. 7.084 inštitutskim bibliotekam......... . 7.121 niedbibliotečna izposoja 15 bibliotekam v državi . 38 4 bibliotekam v inozemstvu .,.,,,,,. Skupaj.................13.032 InštHntske biblioteke «o'knjižnični fond, deponiran pri njih, same ¡sposojale. Publikacije, Vsak mesec izdajamo Sezname O akcesiji knjig in Sezname o alkeesiji perjmdik. Razen teb seznamov smo v preteklem letu objavili še Poročilo o delu biblioteke V letu 1967 in 3 sezname dublet ter Seznam razpoložljivih publikacij SAZU. Vse biblioteške publikacije tiskamo v ciklostilni tehniki ter jih broširamo. Nak!axla mesečnih seznamov je I "5 izvodov, seznama razpoložljivih publikacij 500 izvodov, vseh ostalih publikacij pa 110 izvodov. Publikacije biblioteke razpošiljamo Članom akademije, akademijskim inštitutom in sekcijam ter raznim ustanovam, knjižnicam in knjigarnam, ki se zanje zanimajo. Administracija. Vsa prodaja publikacij se je vršila v lokalu ekspedila na Trgu revolucije 7. Izkupiček za prodane publikacije se je v preteklem letu skoro podvoji! in je znašal 56.033,81 dinarjev. Knjigoveznica. Akademijska knjigoveznica je v letu 1968 zvezala 496 knjig. Poleg tega je broširala biblioteške publikacije ter izvrševala druga dela knjigoveškega značaja. Personalia. Skozi vse leto je bilo število uslužbencev Centralne biblioteke neizpreuicnjeno: upravnik biblioteke, 1 biblio-tekar-referent, 3 knjižničarji-referenti, 2 knjižničarja. 1 knjižničarski manipnlant, 1 tajnica. Ekiped.it je vodil poseben honorarni uslužbenec. Knjigoveške posle je vršil mojster knjigovez. V akademijskih inštitutih in sekcijah so opravljali knjižničarske posle (razne pomožne kartoteke in izposojevanje) njihovi uslužbenci. Od lega jih je le b iz knjižničarske stroke, ostali pa so administrativni, strnkovni ali priložnostni uslužbenci, ki opravljajo potrehne knjižničarske posle poleg drugega dela. PUBLIKACIJE IN ZAMENJAVA PUBLIKACIJ PUBLIKACIJE Slovenske akademije znanosti in umetnosti t> letu 1968 SPLOSNE IZDAJE Letopis Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Osemnajsta knjiga 1967. (Uredil Milko Kos.) V Ljubljani 19GS, 223 + (IV) str, 8°. t'>00 iz v. II,— din. iZDAJE RAZREDA ZA ZGODOVINSKE IN DRUŽBENE VEDE Arheološki vestnik XIX. Ljubljana 196S. 521 + (XVIII) str, + 9 pril. 0*. 11XM) iz v. 104.— din. V <a MtfcJ-Curfc: Gospodarstvo na ozemlju današnje Slovenije v zgodnji antiki. Stanko Pahič: Uničena antična gomila z grobnico v Dogošah pri Mariboru. Efrem Pegan: Pr\p tetradralune Aleksandra Velikega z orlom — njihov izvor in čas nastanka. Peter Petru: Vzhorlnoaipski Taurisci. Sonja Petru; Nekaj aniičnih zemljepisnih pojmov o naših krajih. Damca Pinterooič: O K a tančice v it naaČbom prvijencu. Ljudmila PlesniČar-Cec: Rimski vodnjak ob Ljubljanskih opekarnah v Ljubljani. loan Puš: Rimska statueta iz dvorišča SAZU v Ljubljani, Marijan Slabe: Antični grobovi v Komenskega ulici. Drago Sooljšak: Zgodnje antična plast na Sv. Pavlu. An te Sonje: Novo nad jeni autički natpisi u Pnrcšlini, Vinko Sribar: K absolutni kronologiji najdb iz Zgodnje Emone. Zorita Subic: Kompleks rimskih opekarskih peči v Ptuju. Mehtilda Vrleb: Krizna gora iu okolica v antiki, Atulrej Valič: Gradišč* nad Pivko pri Naklem. Branka Vikie-Belancic: Keramika i njen udi o 11 trgovinskimi prometu južne Panonije u rimsko carsko doba. IZDA J K RAZREDA ZA FILOLOŠKE IN LITERARNE VEDE Dela 22. Inštitut za slovenski jezik tO, Jakob Rigler: Začetki slovenskega knjižnega jezika. Ljubljana !%H, 277 + (I) str. S". 800 izv, 59,- - din. IZDAJE RAZREDA ZA FRIRODOSLOVNE IN MEDICINSKE VEDE Razprave. Oddelek za prirodoslovne vede. M. Ljubljana "97 + (I) str. -f 39 tali. + 2 pril. -t- pril. popravkov 8". JOOO izv. 77. din. Vsebina: Jože Lazar: Prispevek k poznavanju flore alg Slovenije. VIII. S.— din. Jooun Hndži: Nova hipoteza o izvoru in zgodaji filngenczi igln-knžcev, 6,— d i ti, Hubert Pehani: Vpliv kratkovalovnih žarkov na razvoj in vitalnost hanloidnih in diptoidnih organizmov. 12.— din. Boris Sket: K poznavanju favne pijavk (liirudinea) v Jugoslaviji. 13.— din. Zachiu Matic et Cornelia Dar shan tu : Contributions à la connaissance des Ch il apodes .— din. ZAMENJAVA PUBLIKACIJ BibJiotek.fi Slovenske akademije znanosti in umetnosti je v letu 1'J68 redno pošiljala v zameno akademijske publikacije spodaj navedenim ustanovam; La Bibliothèque de l'Académie Slovène des sciences et des arts entretenait dans I année 1008 un service régulier d'échange de publications avec les Institutions ei-dessous mentionnées: SFR JUGOSLAVIJA — RSF DE YOUGOSLAVIE Banja Luka: Muzej Bósoiiske Krajine Beograd: Arheološki institut Srpske akademije nauka i umetnosti Arheološko društvo Jugoslavije Arhitektonski fakultet Univerzi teta A h t ro n o mskii o pser vato rt j a Astronomska sekeija Maternât i čkog instituta Srpske akademije nauka i umetnosti BiUauički zavod i bašta Prirodno-matematičkog fakulteta Univef-ziteta Društvo maietnaiičara i fizičara SR Srbije Etnografski institut Srpske akademije natika i uuietnosti Einojiralski muzej Etnološko društvo Jugoslavije Geografski institut Jovan Cvijie Geografski zavod Prinoduo-matematičkog fakulteta Grude vinski fakultet Institut društvenih nauku Institut za biološka ist razi vanja Institut za ispiti vanje materiala Institut za nuklearne nauke >Roris Kidriči Institut ¡sa zaštitu bilja Istorijski muzej Srbije Jugoslovenski institut za zaštitu sporne ai k a kulture Katedra za matematiku. Elektrotehniški fakultet * Komisija za medicinsko-na učna istraži Vanja Maši ns ki f akni t et Univerzi teta Ma sin sk i institut »Vladiimir Kurmiikovski« Srpskc akademije nauka i umetnosti Matematiéki institut Muzej grada Beograda Muzej prjmenjene umetnosti Muzej šumarstva i lova Narodni muzej Naučno društvo za istoriju zdravstvene kulture Jugoslavije Prtrodnjač ki m uzej Republički zavod za zaštitu prirodc SR Srbije Rudarsko-geološki fakultet Sa vezni hi d m meteorološki zavod Seminar m istoriju juroslovonske književnosti Srpska akademija nauka i umetnosti Srpskn biološke drultvo Srpsko geografsko društvo Srp s ko peološko društvo Srpsko netuisko društvo Rrjjsko lekarskn društvo gumarski fakultet Um verzi t et ska biblioteka »Svetozar Markovič-Viijni muzej Jngoslovenske armije Zavod za geološka, geofizičku i rudarska istraživanja Sli Srbije Bltola: M ti rode a muzej Naučnu draitVO * Odbor za Herakleja Brežice; Posavski muzej Celje: Muho rje va družba Cetinje: Zavod za zaštitu spomenika kulture SR Črne Gore Dubrovnik; Dttbrova6ki muzej, Arheološki odjel 1 liF^tarijski institut Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti Nil a Ena biblioteka * Ustanove, s katerimi smo vzpostavili zameno v letu t%H, so označene z zvezdico {*). * Les Institutions avec lesquelles nous sommes entrés en relations d échangea en 1968 sont marquées par Un astérisque (*). Idrija: Mestni muzej llidza: Geološki zavod u Sarajevu Kamnit: Muzej Kamnik Kikinda: Narodni mu ¡sej Kotor: Pomorski muzej Kranj; Gorenjski muzej Ljubljana: Arheološki seminar Univerze liiotehniška fakulteta Društvo meteorologov Slovenije Elektrotehniški vestnik Geološki zavod Sit Slovenije Gozdarski vestnik Hidrometeorološki zavod Sil Slovenije * Inštitut za biologijo Univerze Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije Inštitut za javni) upravo in delovna razmerja pri Pravni fakulteti inštitut za sociologijo in filozofijo prt Univerzi * Kmetijski institut Slovenije Mestni arhiv Narodna galerija Narodni muzej Nuklearni inštiLut »Jožef Stefanr Oddelek za muzikologijo Filozofske fakultete Planinska zveza Slovenije Pri rod os lov h o društvo Slovenije Slovenska Matica Slovenski etnografski muzej Slovenski šolski muzej Tehniški muzej Slovenije Urbanistični inštitut SR Slovenije Zavod Sli Slovenije za statistiko Zavod za raziskav« materiala in konstrukcij SK Slovenije Zavod za spomeniško varstvo Sil Slovenije Zavoii za zdravstveno in tehniško varnost SR Slovenije Zgodovinsko društvo za Slovenijo Zveza inženirjev in tehnikov SR Slovenije Madbori Pokrajinski muzej Mež/ea: Geološka služba pri Rudniku svinca in cinka Niš: Katedra geografije. Viša pedagoška škola * Medicinski fu k ulic i. No vi Sad: Centralna biblioteka Filozofskog fakulteta Matica Srpska Pokrajinski zavod za zaštitu spomenika kulture A P Vojvodine Voj v n danski muzej Novo mesto: Studijska knjižnica Mirana jarea Ohrid: ITidrnbkdoški zavod Naroden muzej Osijek: Historijski arhiv u Osijeku Muzej Slavonije Pazin: Etnografski muzej l*tre Peč: Viša ekonomsko-kojiiercialna Škota Zarod za šumarstvo Piran: Pomorski muzej »Sergej Mašeras Porioroi: Zavod za raziskovanje morja SR Slovenije Priština: Katedra za Sifitarski jezik i književnost Muzej Kosava i Mctohije Pokrajinski zavod za zaiti tu spomenika kulture Kosova i Metohije Prizren: Zavod za v in ograda rs t vo i vinarstvo Pu ta: Arheološki muzej Istre Društvo za književnost i umjetnost Rijeka: I listorijski arhiv Medicinski fakultet Pomorski i povijesni muzej Rovinj: lnsiiiui za biologiju mora Jugoalavenske akademije znanosti i Liujetiiosti Sarajevo: Bosne i Hercegovine Biološki institut Ekonomski institut Univerziteta Geografski) društvo Busne i Hercegovine Institut za higijenu i socijalnu medicinü. Medicinski Toku I let Instituí za Snmarstvo 1 stori s ko društvo Bosne i. Hercegovine Katedra jugos!»renske književnosti. Filozofski fakultet Katedra /n istoriju, Filozofski (a k uiti! Medicinski fakultet Univcrziteta Polj opri vredni fakultet Univerzi teta Suma rs Id fakultet (."ni verzi te ta Zavod za ra ta rs t vo Zavod zuštitu spomenika kulture i prirodnih rijel kosti SR Bosne i Hercegovine Zeutaljski muzej Skopje: Arheološki muzej Ekonomski institut na Univerzitetot Etnološki muzej Geografski institut. Prirodno-materatički fakultet GeoloSki zavod Institut za makedonski jazik Institut za matea)atika aa Univerzitciot Institut m nacionalna istorija Katedra za jugoslovcnska književnost, Filozofski fakultet Makedonska akademija na nauki le i umetnosti te Medicinski fakultet Mnzejsko-konzervalorsko društvo na SR Makedonija Pdrodonaučen muzej Bepub. zavod za zaštita na spomenici te ra kultu rata Seminar za istorija na star vek i arheologija Seminar /a klasična filologija. Filozofski Fakultet Seminar za makedonski jazik ftiimarski institut na SR Makedonija Zavod za nbarstvo na SR Makedonija Zcmjodelsko-sumarski fakultet na univerzitetot Ziiolofld zavod. Priroduo-matematički fakultet Slavonski Broct: Historijski institut Slavonije Smedereoo: K a rodni muzej Split: Arheološki muzej Državna {Ja!erija liinjetaina Etnografski muzej Hidrografski institut Ju gos love tiske ratne mornarice Historijski arhiv u Splitu instiiut za nacional mi arheologiji! Institut za occanografiju i ribarstvo Muzej grada Splita Narodno sveučiMšte s Duro !?alnjt! Naučila bdhlioteka Pedagoška akademija Regionalni zarod za zaštitu spomenika kulture Vojiiopomoriiki muzej Ratne mornarice Sremski Karlooei: Istorijski arhiv A P Vojvodine Skofja Loka: Loški muzej Siip: Naroden muzej T i ¡ograd: Geološki zavod Crue Gore Istomki institut Crae Gore Tuzla: Muzej istofne Bosne Vranje: Narodni muzej Pršac: Narodni muzej Vukonar; Gradski muzej Zatfar: Arheološki muzej Historijski arhiv Institut Jagoslavenske akademije znanosti f umjetnosti Institut za historijske nauke Fihizofskog fakulteta Svcnfillšta u Zagrehu Narodni muzej 'Aagreb: Arheološki muzej Arhiv SR Hrvatske Botaui^ki zavod Primdoelovnog: fakulteta Sveučilišta Društvo mateniatičara i fizičara Društvo muzejsko-konzerv morskih radnika SR Hrvatske Etnografski muzej Geofizički institut Sveučilišta (Geografsko društvo Hrvatske Geološko-paleontološka zbirka i laboratorij za krS Jugoslavenske akademije znanosti i nnujetnosti Histori jski institut J ugosla venske akademije znanosti i umjetnosti Hrvatsko pri rod osi o vi ni društvo Imunološki zavod Institut Fran^ai? Institut za historiju radničkog pokreta Institut za narodnu umjetnost ,| ugosla venska akademija, znanosti i umjetnosti Muzej grada Zagreba Muzej za umjetnost i obrt > Na lična, misaoi — Društvo za ti a a p redi vanjo i Siren jo nauke Odjel za ornitologi ju Instituta za bioloriju bveučifišta Odsjek za arheologiju, Filozofski fakultet Sveučtlišta Odsjek za lirvatsku povijest. Filozofski fakultet SveučiliStu Odsiek za povijest nmjetnosti. filozofski fakultet Sveuč.ilišta Povijesno društvo Hrvatske Speleoloski odsjek Planinarekog društva fc2eljezmcar<; Staroslavenski institut * Studijski kabinet za arheologi ju J ugosla venske akademije znanosti i nmjetnosti Zavod za geološka i straživanja Zavod za slavensku filologiju. Filozofski fakultet Sreuiilišta Znanstveni bilten EVROPA - EUROPE Aarau (Suisse); Aargauisehe Naturforsehende Cescllsehuft Aarhux (Danemark) : Geologisk Institut Stats bib! îot eke t Aberdeen (Grande-Bretagne): University Library Aberystwyth (Grande Bretagne); National Library of Wales Acacias Genève (Suisse) : Institut d'Anthropologie de l'Université Acireale (Italie); Bibltoleca Zelantea _4îbu-ftiiia (République Socialiste de Roumanie): Muzeul Regional Amersfoort (Pays-Bas): Rijksdienst voor h et Oudlieidkundig Bodemonderzoek ^-Imsierdam (Pays-Bas); Archaeologist li-historisch Instituât der Universiteit Koninklijke Nederlandse Akademie van Wetejtàchappen Kouinklijk instituut voor de iropeu Kouinklijk Oudlieidkundig Genootschap-Rijksmuseum Nederlauds Gcnootsckap voor Anthropologie Nederlundsche Eniomologiselie Vereenigiiig Zoo logis cb Museum Animer pen (Belgique): Société Royale de Zoologie d'Anvers Aquileia (Italie): Associations Nazionale per A qui lei a Arezxo (Jtalie) : * Accademia »Fefearca« di I .eitere, Afti c Socienze Athênai [Grèce] ; Akadëmia Athënôn Ameritan Schoo! of Oassical Studics British Sehool of Archfieology ni Athens Deutsche» Archacologisches Institut recule f rançaise d'Archéologie Laboratoire de Géologie et de Paléontologie de l'Université Rédaction tîc la reme Laografía Société Archéologique d'Athènes Société S péléo logique de Grèce A penche s (Suisse) : Association Pro Ave utico Bacäu (République Socialiste de Roumanie) : * Muzeul Judetean. Seetia St ¡hítele Natiirii Bad Godesberg (Hépnblique Fédérale de l'Allemagne Occidentale); Deutsche Forschungsgemeinschaft Institut für Landeskunde Bad Homburg u. d, flöhe (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale); Saalburgmuseum Barcelona (Espagne): Instituto Qui mico de Sarria Museo Arqueológico Bari (Italie): Accademia Puglicse del le Science Faeolta di Lettere e Filosofía e di Magistero Basel (Suisse) : Geogrs [il lise h-etli nologische GeseUseha 11 Historische und antiquarische Gesellschaft Naturforsehende Gesellschaft Schweizerische Gesellschaft für Urgeschichte Schweizerisches In s Li lut für Volkskunde Bautzen (République Démocratique Allemande); * Institut Tür sorbische Volksforsehung der Deutschen Akademie der Wissenschaften zu Berlin Stadtmuaeum. Naturwissenschaftliche Abteilung Bel fort (France) : Société Belfortaine d'f mula lion Bergamo (Italie): Biblioteca Cívica A. Mai Sergen (Norvège): Uni versi teishibliotckct Berlin (RepuMinue Démocratique Allemande); Deutsche Akademie der Wissenschatten institut für deutsche Volkskunde der Deutschen Akademie der Wissenschaften Institut fiir Ur- und Frühgeschichte der Humboldt-Universität Institut Für Vor- und Frühgeschichte der Deutschen Akademie der Wissenschaften l Iniversi täts-Bibliothek Zentralstelle Fiir die philosophische Information und Dokumentation Berlin-Charlottenburg (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale): Museum für Vor- und Frühgeschichte Bern (Suisse): Allgemeine gesell i ein forsch en de Gesellschaft Bern ¡sehe? historisches Museum Geogr aphi st h e Gesel 1 schalt Naturforscheude Gesellscliaft Besançon [France) : Institut d'Archéologie de la Fanilté des Lettres Institut de Géographie de la Faculté des Lettres Université de Besançon Bialomiein (République Populaire de Pologne): Z a kl ad Badania Ssakow Polskicj Akademii Nauk BUdyatok (République Populaire de Pologne): Muzeum w Bialymstoku Birmingham (Grande-Bretagne) : Birmingham & Midland Institute Blindem-Oulo (Norvège): I>et Norske Geografiake Selskab Det Norske Meteorologiske Institut! Bochum-Querenburg (République Fédérale de L'Allemagne Occidiu-iale): Geographisches lastitut der Ruhr-Universität Bochum Bologna (Italie): * Aceademia délie Scienze delllstituto di Bologna lstitutn di Geologia c Paleontologia dell'Università Museo Ci vico Ponte Nuovo Editrice Un ion e Spdeolegica Bolcgnese Bohunefo-Geitova (Italie): * Club Alpino Italiano — Gruppo Speleologicp Bondi/ (France) : Office de la Recherche Scientifique et Technique ÇMitre-Mer Bimn (République Fédérale da l'Allemagne Occidentale): Geographisches Institut der Universität Institut für Vor- und Frühgeschichte der Universität Naturhistorischer Verein dcr Rheiniande and Westfalens Uni versitat s-Bi b iiothek Veiein van Altertuuisfrcunden i m Rheiniande Burden Lljf (Fiance): Institut d'Etudes Slaves Bordighera (Italie): Istituto Internationale
  • Latomus« tes Musées Royaux d'Art et d'Histoire Service de Physique Nucléaire Service National des Fouilles Société Royale Belge d'Anthropologie et de Préhistoire Société Royale Zoologique de Belgique Spéléo-Club de Belgique Bui-ure§ti (République Socialiste de Roumanie): Asoeiatia Slavi^tilor ilin Republica SocioJisia Rqmâmà Biblioteca Acodemiei Republicii Socialisie România Biblioteca Centrais de Stat al Hcpublicii Socialiste România Rihlioteca Centrala Universitura Central de Documentai« Stiiatifiea al Acadcmiei Repu blici Socialiste România Instirutul de Arheologie ni Acadentiei Republicii Socialiste România lostitutul de Cercetiîri gi Proiectati Piscicole tu s ti tu lui de Geologie çi Geoprafie al Academici Republicii Socialiste România Institutul de Istoria Artei al Academiei Republicii Socialiste România lostitutul de Speologie Emil G. Racovijï al Acadentiei Republicii Socialiste România lostitutul Géologie Revue des Études ^ud-Est Européennes Societatea de Stiinte Biologie« dm Republica Social istS România Societatea de Suinte Istorice ^i Filologiee ilin Republica SoeialistS România Budapest (République Populaire Hongroise):: Budapest! Tortcncti Muzeum Eeldrajzî TunS/,ékek Kiinyvitira Iparmuvészeti Miizeum Magyar 411 ami Foldtani Intérêt Magyar Foldrajzi Târsasdg Kônyvtâra Magyar Karszt- é^ Barlangkutato Tarsulat Magyar Nemzcti Galéria Magyar Ncmzeti Mrïzrum. Kiizpooti Régészeti Kiutyvrar Magyar Tudomânyos Akadémia Fttldrajztudomânyi Knialointézet Konyv- es l'érképtâra Magyar Tudomânyos A ka demi a Ktiayvtâra Magyar Tudomanyos Akadémia Nyelvtudomânyi Tntéstetének Magyar TudoinâîtyOs Akadémia Régészeti Kutatô Csoponja Magyar Tudomânyoa Akadémia Tortfuettuidomânyi Intézete Néprajzi Mûzeutn Konyvtira Orszâgos Miicmlcki Feitigyeloség Orszâgos SïépïnUFésictÎ Müzeum Tennészettudoniaiiyi Mûietim Könyvtara Cambridge ( C rami e- Bretagn c ! : Cambridge Philosophical Society University Library Cardiff ^Grande-Bretagne)i National Museum of Wales. Department of Archaeology Caatellana-Grotte (Italie): Istiiaio linlmno di Speleologia Catania (Italie): Facoltà tli Lett ere e FilosoNa Istituto di Geologta dcll'Lïniversità Charloticnhind (Daneinnrk) : Dan marki Geologiskc Undcrsogelse Chur (Suisse): * Historisch-antiquarische Gesellschaft von G ran bänden Clermoni-Ferrand (France) : Institut de Geographie. Faculté des Lettres Chi] (République Socialiste de Roumanie): Aeademia Republish Socialiste Romania — Filiala Cluj Institutnl de Lingvistio.fi al Academiei Republieii Socialiste Romania — Filiala Cluj t nstitutnJ de Speologie timil Rncovitä, Sectia Cluj Muzeul de Istoric Cluj * Muzeul EtnograFie al Trnnsilvaniei Coimbra (Portugal) : Institute de Arqueologia. Facti Idude de Lei ras Musen Zool6giCö da LTniversidade de Coiinbra Socicdade Broieriana Como {Italie): I ta ssegna S p el eiilog i ea 1 tal î a n a Hocietà Aicheolog]i a Coincnse Constanta (République Socialiste de Roumanie); * Muzeul de A rhéologie Cremona (Italie): Biblioteca Gorernativa di Cremona Debrecen (République Populaire Hongroise) : Déri Miizeum Fgyetemi Kiinyvtar i:! jrye te mi Né pro jzi ht téze t Klasszika Ftlolégiai Intczete Kossuth Lajos Tudomânyegyeteat Den Beider (Pa y s-Ras) ; Nederlands Ins tit nut voor Onderzoek der Zee Dijon (France): Bîbliotèque de l'Académie de Dijon et de la Commission des Antiquités Spéléo-Club lie Dijon Dresden {Ré pu Itl ligue Démocratique Allemande): Bibliothek der Technisch® Universität Dresden Lan des museum fiir Vorgeschichte S a ( iis isc he I ,a ri des h i b 1 i othek Staatliches Museum für Mineralogie und Geologie Staatliches Museum für Tierkunde Dublin (Irlande): Royal Dublin Society Royal I rish Academy Royal Society of Antiquaries of Ireland Du r kam (Grande-Bretagne);; University Library Ebersmalde (République Démocratique Allemande): * Deutsches En torn o logisches Institut Edinburgh (Grande-Bretagne) : Royal Society of Edinburgh School of Scottish Studies. University of Edinburgh Eisenstadi (Autriche): Bu rçrcnI¿indisches Laadesruusemu Erlangen (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale}: Deutsches Institut für mcrowingisch-karotiugi.sche Kuastforschiuig Seminar für slawische Philologie der Friedrich-Alexander-Uai-versität Faenza (Italie); SocletÄ Torricelliana di Science e Letters Ferrara {Italie): Accademia delle Scienze di Ferrara Is ti tu lo Ferra res e di Palconiologia Uni a na Firenze (Italie) : Accademia della Crusca Accademia Toseana di Scienze e Lottere Rjvista di Scienze Prcistoriche Fossa no (Italie): Bihlioteca Civîca Frankfurt a. M. (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale): Deutsches Archäologisches Institut. Römisch-German is ehe Kommission S eil e ken be rg i sc 11 e V a t u r f o rflC hei i de Gesel I sell a ft Freiburg j. Br, (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale) : Geographisches Institut î der Universität Geologis c Les La n des a m t Institut fût Ur- und Frühgeschichte der Universität U ni versitats-Bibli othek Gdansk (République Populaire tic Pologne): Biblioteka Gdaiiska Polskicj Akademii Nauk Biblioteka Glôwna Wyzszej Szkijly Pedagogiczriej Gdariskie Towarzysiwo Nankoive Insfytnt Budowniclwa Wodnego Polskiej Akademii Nauk lustytut Morski Genioe (Suisse)r Bibliothèque d'Art et d'Archéologie Bibliothèque Publique cl Universitaire * Institut de Géologie de l'Université Milien m d'Histoire Naturelle Société de Géographie de Genève Société de Physique et d'Histoire Naturelle Soiirtr d'Histoire et d'Archéologie de Genève Société Entomologiquc de Genève Gertooa (Italie) : Accademia Ligure di Scienze e Lettcre Isüluto di Filologia Classica de! l'Uni vers itâ * Istituto di Geogrufia dell' Oniversitù Istituto di Geoiogia de! ['Université Museo Civico ili storia Naturale »Giaeomo Doris« Gent (Belgique) : Koninklijke Vlaamse Académie voor Taal- en Letterkunde Seniina rie voor A rdinéologie. Faculteit der Wijsbegeerte en Letteren Glessen (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale): Geographisches lustitut der Justus Liebig-Universität Uni versilüts-Bibliothek Giai^dm (Grande-Bretagne): Tlie Geologie al Society of Glasgow. The Liniversity I ibrary Gorizia (Italie): Biblioteea Statale Iaontina Göteborg (Suède) : Göteborgs tlniversilet&biblioick Güttingen (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale): Akademie der Wissenschaften Geographisch ei Institut der Universität Seminar für Ur- und Frühgeschichte der Universität Slawisches Seminar der Universität * Systcmaliseh-Geobotanische^i Institut der Universität Graz (Autriche): Institut für allgemeine und vergleichende Sprachwissenschaft Institut für Mineralogie und technische Geologie, Technische Hochschule Institut fiir Slavistik an der Universität Laadestnuseura »Joanneumi Naturwissenschaftlicher Verein für Steiermark Steicrmarkische Landesbibliothek an) Jonnneum Sicicrmärkisehes Landesarchiv Steirischer Burgen verein Steirisclies Volkskunden!useum Uni v erst t a tsbibli othek Greifsmald (République Démocratique Allemande) ; E rast- Mari iz- A rn d t-Uni versi tat Grenoble (France) : Société Scientifique du Dauphiné Groningen (Pays-Bas) : Biologisch-Archaeolojisch lastituut der Rijksuuiversiteit Györ (République Populaire Hongroise): Xantus Junos Miizeum Gf/ula (République Populaire Hongroise): Erkei Ferenc Müzeum Haarlem (Pays-Bas): ä'cyler's Stichting Bibliotheek Halle a. (1. Suiiti (République Démocratique Allemande): Landcsmuscum für Vorgeschichte Universität»- und Landesbibliothek Sachsen-Anhalt Ualhluit (Au tri ehe): Botanische Station Museum in ITal¡statt Hamburg (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale): Geographische Gesellschaft in Hamb rüg Geologisches Siaatsinstitut Museum für Hamhurgische Geschichte Museum für Völkerkunde und Vorgeschichte Naturwissenschaftlicher Verein in Hamburg Staate- und Universitätsbibliothek Hannover (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale): Deutsche Qua rlä rvereinigu ng Naturbistorische Gesellschaft Heidelberg (République Fédérale île l'Allemagne Occidentale) i Slavisches Institut der Universität Universitätsbibliothek Helsinki (Finlande); College of Veterinär y Med ¡eine Heisingin Tliopiston kirjaston Slaavilainen osasto Heisingin Ylinpiston Maantieleen laitos Sociétés pro fautta et Flor» fennica Societas zoologica-botamca fennica >Vanarao< Suomalainen Lääkäriseura Dnodecim Suomnlainen Tiedeakatemia Suomeii Hyönteistietßelliiien Sen ra * Suomen Maantieteellinen Seara Suoui en Ma i liaistnuis toy h di s tys Suomen Tiedeseura Yaltion Rustan t utkimuslaitos Hradec Králooé (République Socialiste Tchécoslovaque): Státní vëdeckà Im ih ovna Ix$i (République Socialiste de Roumaine): Academia Republicii Socialiste Romanía — Filiala laji Institutu! île Chimie sPetru Poni* Inatitutul de Istorie Arheologic Institutu! Politebnic Muzeul de Istorie Naturaltt Inntbruck (Autriche): Forstliche 11 un des versuch san s tal t Österreichische humanistische Gesellschaft Istanb ul (Tu rqu ic) : Ayasofya Müzesi Miidürlügiine Istanbul Arkeoloji Mtizeleri Müdiirlügü iCiiherxUutern (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale): Pfälzische I andesgewerbeansta 11 Karlsruhe {République Fédérale de l'Allemagne Occidentale): Lehrstuhl für Geologie IL Technische Hochschule 3Na t urwissen s cha f tlich er Vere in Katoivice (République Populaire de Pologne): biblioteka PaÈBtwowej Wyzszej Szkoly Muzycinej Slqski Ins t y tu t Natt ko wy Kiel (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale): Bibliothek des Instituts für Weltwirtschaft au der Universität Geographisches Institut der Universität Institut fiir t rgeschichte der Universität Uni vers i tat s -B ibl ioth ek Kieo (URSS): Cen trafjia j a nanÈnaja biblioteka A k ade mi i nauk URSR Deržavna ord. TKZ respublikanska biblioteka URSR im. K P RS Institut zoologü Akadcmii nauk URSR Klagenfurt (Autriche! : Lan des m tis eu in STeÍJeníiapn (Danemark): Botanisk Cen t ra lbihlio tek Da"marks Institut for International Udveksling af Videnskaliclige Publikationer D a us k Naturhistorisk F oren ing Det Kongel ige Daneke Gcogrufisko Selskab Det K. on gelige Danske V i de us ka bernes Selskab Det Kongelige Nordiske Oldskriftselskab Eri tom ol og i sk Eo reu i ng Miaeralogisk Museum Univers it etets ForhistOrisk-Arkaeologdske institut Köln (République Fédérale de 1"Allemagne Occidentale) : Geographisches Institut der Universität Kàrnik (République Populaire de Pologne): Biblioteka Kûrnicka Koëice (République Socialiste Tchécoslovaque): * Stâinâ vedeckÄ knizmca Yychodoslovenské muzemn Krakôm (République Populaire de Pologne) : lastytut Botaniki Polskiej Akademii Nauk lastytut Historii Kultury Materialnej Polskiej Akademii Nauk. Red ak cja Sprawozdan Àrcheologicznych Instytut Historii Kultury Materialnej Polskiej Akademii Nauk. /aklad Etnografii Katedra Etnografii Stowiaa. Uniwersytet Jagiellonski Muzeum Archeologiczne Pol sk a A k a (k m i a Nau k Pol skie TuwarzystwO Geologi C2M Slownik Lacan y Sredniowieezne; w Polscc Towarzystwo Miktfrdköw Historii i ZabytkÖw Krakows Tovvarzystwo Mitosnàkâw Jçzyka Polskiego Zaklad Oehrony Priyrody Polskiej Akademii Nauk Zaklad Zoulogii Systémati cznej Polskiej Akademii Nauk Krefeld (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale): Geologisches Landeeamt Nordrheia-Westfalen Verein Linker Niederrhein Krosnfl n/ B'isîofcu (République Populaire de Fol ogne): Muzeum La Chaux-de-Fondt (Suisse) : Société Suisse de Spéléologie Laichingen (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale): * Höhlenforsehungsabtcilung des HHV Lairhtngen c, Y. Lausanne (Suisse): Société Yaudoisc d'Histoire et d'Archéologie Société Yaudoise des Sciences Naturelles Leeumarden (Pays-Bas) : * Fryske Akadetny L eiden (Pays-B asi : llibliotheek van Itei Kumerlingb Oancs Laboratorium lastita ni voor Prebistorie der Rijksuniversiteit Koninklijke Nederiandsche botanische Vereeniging Kijksniuseum van Natuurlijke Historie Rijkmuseuiu van Oudhcden Leipzig (République De moer a tique Allemande): Deutsches Institut für Länderkunde Geographische Gesellschaft der Deutschen Demokratischen Republik Institut für Vor- und Frühgeschichte der Karl-Maix-Üniversität Sächsische Akademie der Wissenschaften Leningrad (URSS): Biblioteka Akademü nauk SSSR Nuuêoaja biblioteka im. M. Gor'kogo pri Leningrads kom Gosu- darstveimom uni vorsite tc Ysesojuznnja geologiceskoja biblioteka Libérée (République Socialiste Tchécoslovaque) : S eve rafes ké museum Liège (Belgique): Université de Liège Linz (Autriche) : Christliche Kunstblätter Institut für Landeskunde von Oljerosterreich Oberösterreichisches Landes museum Stadtmuseum Lipioosky Mikuláx (République Socialiste Tchécoslovaque): Miizeum Slovens kâlio kra.HU Li üb oa (Portugal) : * Academia das Ciéncias de Lisboa Centra de Estudos de Antropología Cultural Centro de Estudos Geográficos. Faculdade de Letras Museo e Laboratorio Mineralógico e Geológico. Faculdade de Ciencias Mu se ti e Lu hora torio Zoológico e Antropológico. Faculdadc de Ciencias Servidos Geológicos de Portugal Sooiedacíe de Geografía de Lisboa Sociednde Portuguesa de Ciencias Naturais Lódi (République Populaire de Pologne): Hiblioteka Líniwersytecka Muzeum Archeologiezne i Et nog ra fiez ne Polskie Towarzystwo Ludozuaweze Zaklad Archeologii Polski Instytutu Historii Kultury Materialnej Polskicj Akademit Nank London (Grande-Bretagne) ¡ British Museum. Department of Printed Books British Museum. Natural History. General Library Geologists' Association iostitute of Archaeology. University of London J oint Library of the Hellenic and Roman Societies ],in neon Society of London London and Middlessex Archaeological Society Ministry of Technology National Central Library lio val Anthropological Institute Uoyal Geographica! Society Royal Society School of Slavunic and East European Studie» Victoria & Albert Museum Lou&ain (Belgique): Centre International de Dialectologie Générale Institut de Géographie Lublin (République Populaire de Pologne): Bîblioteka Uniwersytecka K, U. L, U ni w ersy t et Ma ri i C u ri c-Sk lo dowis kii;j Lund (Suède): Slaviska Institutionen vid Lunds UiliYersitet Uni versi te ts h i b 1 Lotcke t Luxembourg (Luxembourg): Bibliothèque Nationale Société des Naturalistes Luxembourgeois L-ooo (URSS): Kihliotcka L'vivs'kngn peuioffiénogo tovarystvs. Jnstytut suapiPnyli nauh LDU Instytut suapii'uyh nauk LDU. Viddil arlieologii Nauèisaja biblioteka L'vovskogo gosudarstvennoga universtteta im. It. Franko i.i/oji (France) : DocumentH Scientifiques Berliet Instituí de Géographie Société t.innéenne de Lyon Madrid (Espagne) : Centro de Estudios Hidrográficos Consejo Superior de Investigaciones Científicas Deutsches archäologisches Institut Instituto Español de Arqueología * Real Academia de Ciencias Exactas. Físicas y Naturales Kcal Academia Española Seminario de Historia Primitiva Magdeburg (République Démocratique Allemande): K u 11 u rh is tori se hes M u se u m Matra (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale): Akademie der Wissenschaften und der Literatur Rtiüusch-germanisches Zentralmuseum Staatliches Amt für Vor- und Frühgeschichte M a nckei ter (Grande-B retagne) : Manchester Geographica! Society Marburg!Lahn (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale): Institut liir mitteleuropäische Volksforschtmg Uni versi tä t s- B i bl iot lie k VorgCs chieh tli ches Seminar der Umvcrníiát Wftsideutache Bihliothek Marseille (France): bibiiothéqoc de l'Universiíé d'Aix-Marseille Mugéuro d'HisioLre Nutu relie Martin (République Socialiste Tchecos] o vaque): Matica Slovenska Slovenski národné müzeum Slovenske narodne müzeum — NáTodopisny odbor Nartonvásár (Répuhlique Populaire lioagioise); * M«gyax Tudományos Akadémia Mezogazdaaági Kiitató I niélete Me usina (I t alie}: XJaiversitá degli Studi Meiz [France): Académic Nationale de Met z Milano (Tla lie); Centro Studi Terzo Mondo Istituto di Costruziuni e Ponti Istituto Lombardo- Aceademia di Seienze c Let te re Museo Cívico di Stori a Natural e Universitá Cattolico del Sacro Cu ore Universitá deglí Sturli Minsk (URSS): Fundamen taina ja biblija teka imja Jakuba K.»lasa Akademij navuk BSSR Institut energetiki Akad^mii navuk BSSR Institut teplo- i massoobmeaa A kad eni ii navuk BSSR Miskolc (Républiqne Populaire Hoagroisc): Herman Ottó M ii zeti ti i Modena (I ta lie): Museo C i vico Archeulogico Mona (Belgtqne): Cerele Archéologiqac de Moas 1 Ion tpellier (F rn nce): Labora taire de Paiéoaitologie Moskva (URSS): FundamemtaTnaja biblioteka obíceslvennyh nauk im. Y. P, Volgina Akadeinii nauk SSSR Gusudarstvennaja biblioteka SSSR imeni V. I. Lenina Gosudarsivcnnaja publičnaja istoričeskaja biblioteka RSFSR Gosadarstvennaja publičnaja naučntMehniČeskaja biblioteka SSSR Institut istorii estes t vozil anija i tehniki Akademii naak SSSR Institut nauČEoj informacii Akadetaii nauk SSSR Mikrofaunističeskaja laboratorija. Geologi češki j institut A ku demi i naak SSSR Moško vskij institut himičeskogo mašin ost menija Na ut naj a biblioteka im. A. M. Gor'kogu MoskûvBÏogô gosudar- s t ven nogo uni versj teta Vse? oj uz naj a gosudurstvennaja biblioteka inoîtrannoj litej-atury München (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale): Bayerische Akademie der Wissenschaften Bayerische biologische Versuchsanstalt Bayerische Staatss&mlung für Paläontologie und historische Geologie Bayerisches geologisches Landesamt * Institut tür Volkskunde der Rom mission für Bayerische Landes* gesell i eilte bei der Bayerischen Akademie der "Wissenschaften Institut für Vor- Und Frühgeschichte der Universität Institut zur Erforschung der UdSSR Seminar für baltische und slaviache Philologie der Universität Südosten ropagesel bch aft Südost-Institut Zentral institut fiir Kunstgeschichte Zoologische Slaatssammlung Mü.nsler i. Westfalen (République Fédérale de P Allemagne Occidentale); Landesmuseum für Naturkunde Seminar fiir Vor- und Frühgeschichte Nancy (France): Académie de Stanislas .Vantes (France) : Société des Seien ces Naturelles de l'Ouest de la France Nu poli (Italie) : Istituto di Filología Slava Istituto dl Paleon tologia del l'Université Società Nuzionale di Seienze, Let tere ed Ari i Neuchâtel (Suisse) : Société Neui hâteloise des Sciences Naturelles Nemcastle it pon T y ne (Grande-Bretagne): The University Library Nice (France): Association des Naturalistes de Nice et des Alpes Maritimes Ntjmegen (Pays-Bas) : Uni verni teitsbibliotheek Nifra-Hraci (République Socialiste Tchécoslovaque): Areheologii'ky listav Slovenske akadénile vied NoItingharu (Grande-Bretagne^ Department of Geology. The University Nürnberg (République Fédérale de PAllemegitC Occidentale): Germanise h CK National-Muséum Natu rhistorische Gesellschaft Wirtschafte- und So z i al geographisches Instituí der FriedrichAlexander-Universität Nyíregyháxi (République Populaire Hongroise): Josa András Múzeum Oeira s ( Por t ugal ) : Centro de Estudos de Etnología Peninsular Offenbach (République Fedérale de l'Allemagne Occidentale): Ribliothek des Deatschen Wetterdienstes Oíomoue (République .Socialiste Tchécoslovaque): Historicky ustav Vysnké skol y pedagogk'ké Katedra historie University Palackého KmhovnI stfédísko ftlosolieké fakulty University Palackého Státni vcdecká knihovua üstfednf knihowia pííroüovedecké fakulty University Palackého Vlastivedny ústav Ohxtyn (RépuKiqne Populaire de Pologne); Muafcum Mazurakie w Olsztyníe O pana (République Socialiste Tchécoslovaque): Slezské museum Slezsky ústav — Ceskuslovenská akademk vfd Oslo (Norvège) : Mi n c ra I ogis k-gcologis k M u se u m No rs k Fe 1 kem 11 sen n » Uuiversitetets Old sak s am lin g Oxford (Grande-Bretagne): Ash molea n Miiseu m Bodleian Library Taylor Institution Padooa (Italie): Accadetnia Pa ta vina di Scienzc. Letterc ed Arti Istituto di Antropología Istituto di Filología Slava Istituto di Geografía del l'Univers ità Istituto di Geología dell'Université Soprintendeaia alie An tub i là detle Tenezie Tradizioni Palermo (Italie): A tea d em i a di Srienïi, Let tere et! Arti Fnndazionc »Ignazio Mormino« del Banco di Sicilia Pamplona (Espagne); Masco tie Navarra l'ardubíce (République Socialiste Tchécoslovaque): Vychodoéeské museum Paris (France) : Académie ties Inscriptions et Belles-Lettres Académie des Sciences Annales de l'Université de Paris à la Sorbonne Antiquités Nationales et Internationales Association de Géographes Français Bibliothèque Centrale tin Muséum National d'Histoire Natureile Bibliothèque du Centre de Documentation du Centre National de la Recherche Scientifique Bibliothèque Nationale Gen ¡re d Études Archéologiques de la Méditerranée Occidentale Comité National Français de Géodésie et de Géophysique Fédération Française de Spéléologie Institut d'Études Slaves Institut de Géographie Laboratoire de Géologie de la Sorbonne Laboratoire de Micropaléontologie de l'Université Société Géologique de France Société ÎValionale des Antiquaires de France Société Préhistorique Française Union Géodésiqne et Géophysique Internationale Paoia (Italie); Athenaeum Istitnto d i Geología dclLUni versità Società Pavese di S toña Patria Pees (République Popidaire Hongroise): Dunántúli Tndoniányos Tntézct Konvvtára Jami« Pannonius Múzeum Pisa (Italic): Isti lu to di Antropología e Paleontología Untaría del l'Uni ve rsitä Società Toscana di Seien ze Natnrali Studi Classic! e Orientali. Université di Pisa Ploodiv (République Populaire de Bulgarie): Naroden arheologi češki muzej YisS pedagogičeski institut po prirodomatematiéeskite nanti Pontevedra (Espagne) : Musco de Pontevedra Prfrtn (Portugal): Facnldade de Ciencias Potsdam-Babelsberg (République Démocratique Allemande): Museum für Ur- und Frühgeschichte Pflztiflíi (République Populaire de Pologne): Biblioteka Glówna Uniwersytêtu im. Adama Mickicwieza I nstytut '/a eh od ni * Kateri ra Etnografii Uniwersytetu Adama Mickievicza Muze um Ar. heotogiezne l'oznaúskie Towarzystwo Przyjaeiól Nauk Przegltjd Antropologiczny. Uniwersytct i P rz y roda Po I s ki Zachodničj< ïSlavia Antiqua« s Studia Lógica« Praha (République Socialiste Tchécoslovaque): Archeologicky ustav Ceskiwlovcnské akademie ved Archivai sprava Čes kosi o venska společnost entomologieka C cskoslo venske nkade-inic vèd československa spoleénost zemSpisni * Department of History. Pedagogi Ca! FaCulty Kilosofickâ fakulta University Karlovy Geofysikalni ustav Ceskoslovenské akademie vëd Uistoricky (istav Ceskoslovenské akademie ved Kabinet pro studia reeka, rimska a latinska Ceskoslovenskf akademie vëd Katedra chemie a zkouseni potruvin vy&oké ško!y chemicko-te-clmologické Katedra efconomlekÊ a regionulni geografi« na pïfrodovëdecké Taknlte Univers! t y Karl iovy Krasova sekce Pifrodovëdeekého sboro Společnosti Narodnih» musea Laboratorv of Hydrobiology — Department of Water Technology Matematicky üstav Ceskoslovenske akadem'ie ved Narodni muséum Narodni muséum — Entomologieké oddêleni Pamâtaik tiirodrtiho pisemnietvi na Strahove Publikačni komise. Prirodovêdeckâ fakulta Université Karlovy — biologie Slovanska knihovna * Spofa — spojené podniky pro zdravotnickou vyrobn Univerâtnf knihovna Üstav dej in social!stickycli zemi Ceskoslovenské akademie vëd Üstav jazykù a literatur Cesk osi oven ské akademie vëd Ci ta v pro jazyk ceskv Üstav pro theorii a déjiny 11 mé ni Ceskoalovenské akademie ved Üstav ruského jazyka a literalury. Universiia Karlova Ûstïedî vëdeekych. tcchnickych a ekonomickych informa ci üstredni archiv Ceskoslovenské akademie vëd Üstrcdni ûstav geologieky Zdkïadni knihovna Ceskoalovenské akademie véd Prâhonice, u Prah.y (République Socialiste Tclié e os l o vaque) : Botanicky ustav Ceskoslovenské akademie vèd Regensburg (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale): Museum der Stadt Regensburg Rennes (France): OGAM -- Tradition Celtique Société Scientifique de Bretagne Reykjaol k (Is lu n de) : 11 i d h i sien zk a f orn 1 ei f a f j cla g Visîndafélag Isleudinga Riga (URSS): Lat vi jus PSR Zinâtnu Akademija Roma (Italie): Accademin Nazionaîe dei Lineei Accademia Polacca dclle Seienze Belgisch Historisch Instituut te Rome Biblioteca di Archeülogia e S loria de! l'A rte British Sel m o i ut Raine C¿ reo fu Speleologieo Romano Con sigilo Na z ion a le del le R i cerche »La Ri ce rea S cien tífica École Française de Rome lastitutum Roraanuni Finíandiaß Is ti tuto ili Archeolngia dcll'Ujiiversità Tstituto di Filología Slava deU'Univeriità Istituto di Geología e Paleontología de ll'Uni versità Jstituio di Studi Romani Museo Nazionalc Preistnrico cd Etnográfico tLuigi Pi go ri ni« Seryizio Geológico fl'l ta.líü Società Geoeraíica Italiana Société Geologtca Italiana Roma (Sa i n t- S i ègc) : Pontificia Accadcoiia Romani di Areheologia Rostock (République Démocratique Allemande); Un i versit ätsbi bl í o th ek Ronereto (Italie): Accademia degli Agiati di Scienze, Le t tere ed Arti Saarbrücken (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale): Geographisches Institut der Universität des S a (irlandés Institut Hir Vor- und Frühgeschichte der Universität des Saarlandes Universität des Saarlandes Salamanca (Espagne) : Seminario de Arqueología. Facultad de Filosofía y Letras Universidad de Salamanca San Mintato (Italie): * Accademia deglí Euteleti Sarcelles (France); Société S eie lili fique Sevêenko ■S»tu Mare (République Socialiste de Roumanie): * Muzeal de Istorie SaDignano tul Hubicone (Italie): Rubiconia Accademia dei Filopatridi Schaffhausen (Suisse) : Naturforscbende Gesellschalt Schleswig (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale): Schleswig-holsteinisches Lau des musen m für Vor- Und Frühgeschichte Schmählich Hall (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale): Historischer Verein für Württemberg i seh Franken Schmerin (République Démocratique Allemande): Museum für Ur- und Frühgeschichte Sec k/t a bei Knittelfeld (Autriche}: Abtei Settie (G ru h il e-Bre tagné} : lîriti^li Spelcological Association -S'cDiifa i Espagne) : Museo Arqueologico Provincial Sibiu (République Socialiste de Roumanie): Muzeul Brukenthal .Siebe Wirr gen (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale) : Vi tis Stena (i(alie); Àccademift Musicale Chigiana Sin t- \ikla a*- Jl'aa t i Belgique) : Oadheidkundigû Kring van Waasland Stracusa (Italie!: Società Sira eus a na d i Storia Pa t ri a Sofija (République Populaire de Bulgarie) : Akademija na se l'a kos topa n ski te nauki Bülgarska akademija na naukite * bü I ga rs k o istoričesko družestvo Central Library of the High Technical institut« Narodna biblioteka 3 Ki ril i Metodi j« Sofijski miiversitet. Bibliotekal«. Visš ikonoraičeski institut sKarl Marks* Soprofi (République Populaire Hongroise): Liszt Ferene Müzeum Speyer a. lih, (République ! édérnle de l'Allemagne Occidentale): Pfalzische Landesbibliothek St manger (Norvège): Stavanger Museum Siocfciîiîfm (Suède): Department of Ph>sical Geograpby. Univetsity of Stockholm Kuiigl. Biblioteket K nag L Vetgnskapsakademiens Bibliotek, Kunffî. Vitterhets Historie oeh Antikvitctsakademiens Bibliotek Slaviska Institutionen Sira sbo ur g (F ra 11 cc) : Laboratoire de l'Institut de Géographie de l'Université Stuttgart (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale): Institut für Aus lan dsbezi chu ïigen Staatliches Museum für Naturkunde Verein für vaterländische Naturkunde in Württemberg Württemhcrgischcs Lundcsinuseom Stuttgart — Uohenheim (République Fédérale de l'Allemagne Occi-(îenta le}: Gfflellschafl für Agrargéschichte Szczecin (République Populaire de Pologne): Muzeum Pomorzo Zachodoiego Syegerf (République Populaire Hongroise): Jrlzsef Attila I "odományegyetem Foldrajzi Intézet Mora Ferene Múzetnn Székesfehéroár (République Populaire Hongroise): Isiván Király M o zen m Szombathely (République Populaire Hongroise): Vas Megyei Mnzcumok Tatence (Frailee); Laboratoire île Géologie, Faculté des Sciences Taííinn (URSS); Kesti NSV Teaduste Akadeeatia Kcskraamalukogo Taraxcon-sur-Ariègo (Francel : Société Préhistorique de l'Ariège Tarragona (Espague) : Real Sociedad Arqueológica Tarraconense Tatranxká Lomnica (République Socialiste Tchécoslovaque): Správa Talraiiského uárodného parku Theoalonikë (Grèce) : Aristoteleion l'anepistemion Thessalonikës Tihany (Republique Populaire Hongroise): Magyar Tudományos Akadémia Biología i Xutatóiníézetc Titnisoara (République Socialiste de Roumanie): Academia Republicii Socialiste România — Ra¿a de Cenetari Stiintifiee Uni vers i latea din Timiçoara Tirana (République Populaire d'Albanie): Bibioteka e Uuiversitetit Tórshaon (Danemark): Fa roya Fródhsknparfelag Torutí (République Populaire fíe Pologne)i Biblioteka Glówna Uniwersytetu Mikolaja Kopcrnika Muzeum Elnograficzne Muséum Oknfgowe w Torunin Polskie Tova rzystwo Filossoficzne, Zaklad Logiki, Uniwersytet Towarzystwo Naukowe Toulon (France): Académie du Var Toulouse. (F ranče) : Bibliothèque Universitaire Société d Histoire N aturelle de Toulouse Société Méridionale de Spéalogic et de Préhistoire Trento (Italie): Museo Trident i no df Scieuze Naturali Trier (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale): Rheinisches Landesmuoeum Trie«(e (Italie): Civici Musei cl i St aria ed Arte Grnppo Ci roi te »Carlo Debel jat* I stilu tu di Geograf ia dell'Um versi tà htituto di Geolfigia dell'Université Istitnto cd Orto Hotanico dell'Universi tà Museo Civieo di Sturia Naturale Société Adriatica di Seienze Soeietà Al pi Ou dclle Giulie j Tries te Université degli Studi di Tri es te Trornso (Norvège): • Tromso Museum Trandheim (Norvège) : Det Kon gel ige Ni irske Videna kabers Selskabs Biblioteke* Tübingen (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale): Internationale Zeitschriftenschau für Bibel Wissenschaft und Grenzgebiete Flirta (Finlande)*, À ho A k ¿idem is Bibliotek Turun Yiiopiston kirjasto 'T um ou (République Socialista Tchécoslovaque) : VyzkiiETiny à stav m 011 nk ris tal fi Tutzing bei München (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale): Muiftum Georg Frey UtJ i ne. (Iialie): * Accadcaiia di Seien ze, I eitere ed Arli Deputation e di Stnria Patriu per il Friuli Maiajur Societi'i Alpina Friulana Società Fi loi agi ca Friulana »G, I. Ascolit Umeii (Suède): Yctcnskapliga biblioteket Uppmlû (Suède): LI a i vers i tetsbihli o teket Vaduz (Liechtenstein); I fistnrischer Verein fiir das Fürstentum Liechtenstein Va len cía (Espn gn e) : Servicio de Investigación Prehistórica Varete (Italie): Centro di Studi Preisttirici e Archeulogid Tama (République Populaire de Bulgarie): Naroden arheologi ces k t muzej Velíko Türnüvo (République Populaire de Bulgarie): Visš pedagogi češki institut » Brat j a K i ril i Metodi j t Venezia (Italie); Biblioteca Que rini Starapalia liti t uto Ve neto di Scienze. Letterc cd A rti Museo Cívico di Sturia Naturale Ver ona (Italie): * Accademia di Agrícoltura, Scienze e Le t tere Museo Cívico di Storia Naturale Veszprém (République Populaire Hongroise) : Yeszprém Megye Muze umi Igazgatósága 1 ieenza (Italie) : Centro Internazionale di Studi di Arcbitetíura »Andrea Palladio. Vilnius (URSS): Lie tu vos TSR Mokslu Akadeinia IVursï.ania (République Populaire de Pologne): Biblioteka Universyiecka Instytut Badan Litetackich Polskiej Akadctnii Nauk Instytut Biologi! Do£wiadczâlnej ini. M. Nenckiégo Polskiej Aka-demii Nuuk Instytut Chemií Fizycznej Polskiej Akademii Nauk Instytut Filozofii i Socjolugii Polskiej Akademii Nauk Instytut Geograf i i Polskiej Akademii Nauk Instytut ílisturii Kulturv Materialnej l'nlskiej Akademii Nauk I nstytut Htstorvczny Univversytetu Warszawskiego * 1 astytut Nauk Prawnych Polskiej Akademii Nauk instytut Podstawowych Probleninw Techniki. Politechnika Instytut Sztuki Polskiej Akademii Nauk Instytut Zoologiczny Polskiej Akademii Nauk Muzeum Narodove w Warszawie Muzeum Ziemi Polskiej Akademii Nauk Gšrodck Dokunicntacji i Infor m a C ji Naakowej Polskiej Aku- dern« Nauk Panstwôwe Muzeum Areheologiczne Pnlska Akndemia Nauk Pol skie lowaTzystwo Archeologkzne Pnlskic Towarzystvin ruristyczno-krajoznaucze Uedakcja »Acta microbtologica p o Iónica,: Redakcja ïSlavia oticntuM; Scmiaariujïi Slawistyczne. Uniwersytet Warszawski Zaklad Historii Stosnnkôw I'olsko-Rndzieckieh Polskiej Akademii Nauk Zaklad Nauk Geologieznych Polskiej Akademii Nauk Zaklad Paleozoologii Polskiej Akademii Nauk Zaklad l'arazytologii Polskiej Akademii Nauk Zaklad Skovianoznaivstva Polskiej Akademij Nauk Weimar (République Démneratiqae Allemande): Museum für Ur- und Frühgeschichte Thüringens IVeis {Autriebe): Museal verein Wels Wien (Autriche): An t h ropologische Gesellschaft B u n dcsdci i k mal a 1111 Geographisches institut der Hochschule für Welthandel Geographisches Institut der Universität Geologische Bundesanstalt. Geologisches Institut der Universität Geologische Gesellschaft in Wien Institut für osteuropäische Geschichte und Südostfo rechung der Universität Institut fiir Slavische Philologie und Altertumskunde Institut für Ur- lind Frühgeschichte der Universität Kunst historisches Institut der Universität Museen der Stadt Wien Naturhistorisches Museum N iederöqterrciehisehe Landcsbihl iothek österreichische Akademie der Wissenschaften Österreichische geographische Gesellschaft öste rreie h is che Nat i o aal bibl iot he k österreichisches Archäologisehcs lastitut der Universität Oster reich i sc lies Museum Fi i t angewandte Knust Österreichisch es Ost- und Südosteurepa-Institut S pelaologisehes lasti tut V erbau d oster rei c h i seh er 1 Iii 111 en f o rseh er 7.uoio^isch-botanische Gesellschaft Wiesbaden (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale): Hcssiehes Laadesaiat für Bodenforschung WroelûJB (République Populaire de Pologne): Biblioteka Uniwersytecka Katedra Arehcologii Polski Uniwersytelu Wroclawskiego im. Bo- 1 es tava Bienita Muzeum Arehcnlogiczne — Rcdakcja iSilesia Antiqua, Muzeum Etnograficzne Pol skie Towarzystwo Eutoniologiezne Polskie Towarzystwo 1 .udozuaweze Polskie Towarzystwo Zoologicznc Wrocîawskie Towarzystwo Mitosniköw Historii Wrodawskie Towarzystwo Natdtove Zaklad Antropologi Polski« Akademii Nauk Zaklad Archeologii Sirska. Instytut Historii Knlturv Materialne) Polskiiej Akademii Nauk Zaklad Narodowy im. Ossolinskich Polskiej Akademii Nauk Würzburg (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale): Geographisches Institut der Universität WUlzburg Universitätsbibliothek Zurich (Suisse) : Bibliothek der Eidgenossischen Technischen Hochschule Gcobotaniselies Forschungsinstitut Riibcl Naturforsehende Gesellschaft Schw eizerisches Lnndesmuscum AMERIKA - AMÉRIQUE Albany (États-Unis) ; New York S taie Library Albuquerque (États-Unis): University of New Mexico Library Ann Arbor (États-Unis): University oF Michigan Library Aniofagasta (Cli il i ) : Departamento de Arqueología y Museo. Universidad de Chile Universidad del Norte Baltimore (États-Unis): Johns Hopkins University Librar^ Balón Rouge (Étals-Unis): * Louisiana State University Library Belo Horizonte (Brésil): * Bidet im Mineirti de Geografía Berkeley (í:tats-Unis): University of California General Library Bei head a (États-Uni»): National Library of Medicine Bogota (Colombie) : Academia Colombiana Academia Colombiana de i listeria * Academia Colombiana de Investigación y Cultura Centro de Investigaciones Lingüisticas y Etnográficas rie la Amazonia Colombiana instituto Colombiano de Antropología Sociedad Geográfica de Colombia Bou Id er ( É l a ts-U 11 is ) : University of Colorado Libraries Bra sí fia (Brésil); Univers)dade de Brasilia. Biblioteca Central Bucaramangü (Colombie): Facultad de íngciiieria de pctroleos Universidad Industrial de Santander Ra eitot pirres (Argentine) : A endemia Argentina de Letras Museo Etnográfico Sociedad Científica Argentina Cali (Colombie): * Universidad del Valle. Departamento de Bibliotecas Cambridge (États-Unis); Museum of Comparative Zoology at Harvard College Pea body Museum of Archaeology and Ethnology at Harvard Uni veri i ty Slavic Division — Harvard College Library Caracas (Venezuela) : Academia de Ciencias Matemáticas y Naturales Academia Nacional de la Historia Escuela de Biología Instituto Venezolano de Investigaciones Científicas Sociedad Venezolana de Ciencias Naturales Castro Valley (États-Unis): Cave Research Associates Chicago (États-Unis) : John Crcrar Library University of Chicago Library Cincinnati (États-Unis): Association oí American Geographers Depository. L~ni versify of Cincinnati University of Cincinnati Library Ciudad tJmWrsííaría (Costa Rica): Biblioteca de la Universidad de Costa Rica Columbia (États-Unis): University of Missouri Library Columbus (États-Unis) : Ohio State Museum Ohio State University Libraries Curitiba (Brésil): Instituto de Geología. Uni vertida de do Paraná Universidad^ do Parana Den per (États-Unis); United States Geological Survey Detroit (États-Unis) : Wayne State University General Library East Lansing (États-Unis): Michigan State University Library GainetoiUe (Éta ts-Uai s) : Department of Mathematics — University of Florida Habana (Cuba): Biblioteca del Instituto Nacional de Cultura Biblioteca Nacional »José Mariis Centro de Investigaciones Pesqueras Comisión Nacional de la Academia de Ciencias * Dirección Nacional de Zoológicos y Acuarios di Cuba Instituto de Biología. Academia de Ciencias de Cuba Musco Antropológico Montané. Universidad de la Habana Houston (États-Unis): The Fondren Library In ci tan a po lis (États-Unis) : Indianu State Library Irwin Library — Butler University Ithaca (États-Unis) : Albert R. Mann Library Cornell University Library dansai City (États-Unis): Linda Hall Library — American Academy of Arts and Sciences Kingston (Jamaïque): * Geological Survey Department La Jolta (États-Unis! ; University of California Library Lfli.-emooif (États-Unis); Cleveland Grotto — National Speleological Society f.a Plata (Argentine): Facultad de Ciencias Fisicomatemáticas Instituto de Bibliografía Laramie (États-Unis): University of Wyoming Library La Serena (Chili): Museo Arqueológico Lawrence (États-Unis): University of Kansas Library Lebu (Chili): Instituto Científico de Lebu Lexington (États-Unis): University of Kentucky Libraries Lima (Pérou) : * Biblioteca déla Facultad de Ciencias. Universidad Nacional Mayor de San Marcos Biblioteca Nacional del Perú Sociedad Geográfica de Lima Los Angeles (États-Unis): Hancock l ibrary of Biology and Oceanography. University of Southern California Linguistic Society oí A menea. University of California Southwest Museum University Research Library Mttdmon (États-Unis) : The Slavic and East European Journal. University of Wisconsin M end ozs ( Arge nti nc) : Instituto de Arqueología y Etnología. Facultad de Filosofía y Letras Instituto de Geografía, Facultad de Filosofía y Letras Jlfeníff Park (États-Unis): United Slates Geological Survey México, D. F. (Mexique): Comisión de Historia del Instituto Panamericano de Geografía e Historia Montevideo (Uruguay): Museo Histórico Nacional Museo Nacional de Historia Natural JWonfreal (Ganada): Canadian Slavic Studies Diorgantamn (Étals- Unis) : Southern Appalachian Ruta ni eat Club. West Virginia University Natal (Brésil): Univcrstdade do Río Grande do Norte iVera flaoen (États-Unis) : Yale U n i ve rsi ty Library jYctp York (États-Unis): American Geographical Society American Museum of Natura! History Columbia University in the City of New York * Department of Slavic Languages. Colu 111,bio University The New York Academy of Sciences The New York Public Library Rockfeller Foundation * Stadia Slovénie« Ukrainian Museum UYAN Ottawa (Canada) : Geographical Branch, Department of Mines and Technical Surveys National Research Council Philadelphia (États-Unis): Academy of Natural Sciences of Philadelphia The Franklin Institute Library University Mus&om Yan Pelt Library. University of Pennsylvania Pittsburgh (États-Unis) : Carnegie Museum Library * Hillman Library. University of Pittsburgh National Speleological Society Part-au-Prince (Haïti): Instituí Français d'Haïti Port-of-Sp&in (Trinité et Tobago): Royal Victoria Institute Museum Princeton (États-Unis) : American Journal of Archaeology Québec (Canada): Uaiversité Laval Quito (Écnador): Museo Etnográfico de la Universidad Centra! Itexisteneia (Argentine) : e Universidad Nacional del Nordeste Rio de Janeiro (Brésil): Academia Brosilelra de Ciências Biblioteca Central da Universidade Federal Biblioteca do Consclho Nacional de Geografía Biblioteca do Servido Florestal Centro de Pesquisas de Geografía do Brasil, Facaldade Nacional de Filosofía Rohnert Park (États-Unis): * Sonoma State College San Salvador (Salvador): Museo Nacional »David J- Guzman* Seinta Barbara (États-Unis): Historical Abstracts, American Bibliographical Center Santiago (Chili) : Biblioteca Central de la Universidad de Chile Instituto de Biología »Juan Nocí. Universidad df Chile Instituto di1 Genera lia, Facultad de Filosofía y Educación Museo Nacional de Historia Natural Su» Paulo (Brésil): Departamento de Zoologist da Secret aria cía Agricultura Departamento de Arquivo do Estado Fuculdade de Filosofía, Ciencias e Letras du Universidade Museum Paulis ta Seattle (États-Unis): University of Washington Library .Si. Andrews (Canada) ; Fisheries Research Board of Canada. Biological Station Toronto (Cunada): The Classical Association of Canada Slovenian School * University of Toronto. Department of Information Trujiltn (Pérou) : Instituto Libertador Ramón Castilla y Centro Boli vari ano del Perú Tuxtla Gutierrez (Mexique) : Institute de Cieneias y Artcs de Chiapas University (États-Unis) : Geological Survey of Alabama Urbana (États-Unis) : University of Illinois Library Vancouver (Canada) ! University of British Columbia Library Vedado — Habana (Cuba): Colegio Nacfcmal de Cieneias Veterinarian. Centra de Information Internacional Instituto Cubatio de Heeursos Minerales Washington (États-Unis); American Meteorological Society Library of Congress National Academy of Sciences. Library National Bureau of Standards Slovenian Studies Circle Sm it h soni an Institution IJaitcd States Geological Survey AZIJA - ASIE Alma-Ata (URSS): Institut energetiki. Ka/.ak SSR Gylym Akademijasy Kanak SSR Gylym Akademijasy Oblostnaja bibliotcka .-Irtfcara (Turquie)- Tngiliz Arkcoloji Fnstitiisu lurk Dil Kimunu Ttirk Ta rill Kuruuni Atgabat (URSS): Turkmenistan SSR Ylymlar Akademijasy Baghdad (Irak): Faculty of Medicine iraq Academy Iraq Museum l ibrary * Iraq Natural History Museum. University of Baghdad University of Baghdad. Central Library Baku (UIÏSS): Azisrbajcan SSR El m lor Akademijasy Bangalore (inde): Indian Academy of Sciences Indian Institute of Science Calcutta (Inde): Asiatic Society National Institute of Sciences of India Zoological Survey of India Dusajibe (URSS): Àkademijaî Fanhoi RSS Todïikistoii Ereoan (URSS): GîtoutKjoucneri Akademia Frunze (URSS): Kyrgyz S SB Ilimder Akademijasy Fiifciwta ( Japon): Kyùsltu Daigaku Ri-Gakubu Haifa (Israël); Israel Institute of Technology II iroshima ( J a pon ) : Hiroshima Botanical Club. Hiroshima University Huê (Viêt-nam): Laboratoire de Géologie. Faculté des Sciences Jri:«