ĆTEV. lil — LETO VI. Kranj dne 14. marca 1953
Ureja uredniški odbor. — Odg. ured. Slavko Beznik. ■— Uredništvo in uprava: Kranj, Savski breg št. 2; telefon 475; tekoči račun p<rl Nar. banki Kranj-okol. 624 - »T« - 127
Izhaja vsako soboto
Letna naročnina 400 din
Polletna     » 200 din
^Četrtletna   > 100 din
Mesečna     > 35 din
Posamezna številka 8 dtn
TRŽAŠKO PISMO *
Zunanjepolitični komentar *
Poljanska afera *
SREČANJE TITO-STALIN *
Reportaža — Zanimivosti Nasveti — Kronika — Kotički — Podlistek *
INTEKSOVA NAGRADNA KRIŽANKA
Razgovor s predsednikom L0M0 Kranj
0 INVESTICIJSKEM PROGRAMU MESTNE OBČINE
V petek dopoldne je naš sodelavec obiskal tovariša Vin- prišlo tudi do nasprotovanj, značilnost programa pa so Inka Hafnerja in ga zaprosil, naj da nekaj pojasnil k izved- Skoraj vsak teren je prečenje- vesticije, namenjene zgraditvi Sbi investicijskega programa občine za leto 1953. Vprašanja, val lastne potrebe in naspro- nekaterih najvažnejših komu-ki mu jih je zastavil, izražajo pomisleke nekaterih črnogle- toval predlogom drugih tere- nalnih objektov, se pravi dvigu dih Kranjčanov, Id. so mnenja, da je načrt preobsežen in zato nov. Tako je bilo na primer življenjskega standarda in o-neizvedljiv. Svoje mnenje bazirajo na lanskoletnih »izkuš- v razpravi o mostu čez Maj- lepšavi mesta. To so predvsem njali«, ko sredstva, s katerimi je razpolagal ljudski odbor, v dičev otok do Tiskanine, o vodovod v Stražišču, zdravstve-resnici niso bila izrabljena. Pomisleke pa imajo tudi glede asfaltiranju cest na Primsko- ni dom, cesta Savski most — gradbenih načrtov, materiala in delovne sile.                        vem, o škropilnem avtomobilu Tiskanimi, ureditev pločnikov
itd. Odbor je moral na svoji in tlaka v centru, park na Maj-
(Prvo vprašanje, ki ga je no-     Torej to je eden konkretnih seji najti pravično rešitev in dičevem otoku in most, nova
vinar zastavil predsedniku, gla- primerov, kako mislimo rese- dati prednost   res   najmijnej- centralna   pekarna, klavnica,
si:   ali so res upravičeni   ti vati problem delovne sile!        gjjn objektom. škropilni avto itd. Tudi kul-
pomiisliki  in  ali  imate  kake    Vprašanje: Kako so v pro-     Program, ki je sedaj dokonč- turnih in športnih ustanov ni-
resnejše preglavice z ustvarit- gramu iupoš|tevane  žeirte  vo- no izdelan, ima dve osnovne smo pozabili. Predvidena je a-
tvtjo načrta? livcev, ki so jih izrazili    na značilnosti Prva značilnost je daptacija  Sindikalnega doma,
Odgovor: Dejal  bi, da si ni zborih ? v tem, da daje prednost gradi- graditev šole v Stražišču, pri-
potreba beliti glave, ker ni po-     odgovor: Volivci so dali do- tvi stanovanj, kar je želja vseh četek graditve nove tekstilne
nebnih osnov tej črnogledosti. 8ti koristnih predlogov, ki smo volivcev. Predvidena je gradi- šole,    ureditev Prešernovega
Resda lani niso bila izrabljena jjji v pretežni meri upoštevali, tev kakih 80 stanovanj in več- muzeja ter novega stadiona,
vsa sredstva, vendar je to pov- Vendar smo morali upoštevati jega števila   samskih   sob,  v kopališča in telovadnice, sem umevno, saj jih je odbor realno mero, ki nam je bila vrednosti  222 milijonov. Dve dobil šele v glavnem v decem- postavljena z višino denarnih tretjini del bo končanih že le-bru mesecu. To pomeni, da je sredstev, materialom in delov- tos. S tem bo vsaj nekaj stor-
bila posredi časovna stiska, le- no sn.0i Ugotoviti pa moram, jeno za omilitev stanovanjske prebivalstva,  sedaj  pa priča-
tos pa imamo pred seboj vse da je na marsikaterem zboru stiske v našem mestu. Druga kujemo resno pomoč vseh. leto.
PROSLAVILI SMO DAN BORBENIH ŽENA
Potrudili smo se, kolikor je bilo v naši moči, da zadovoljimo čim več želja in potreb
Osebno sem trdno prepričan, da bomo načrt izvedli, ker smo glavni del sredstev že zagotovili, ostanek pa bomo pokrili s posojili. Delno računamo tudi na kredite za javna dela, ki jih bo dal na razpolago Izvršni svet, kakor je to dejal v nedavnem intervjuu z zastopniki tiska tov. Vukmanovič-Tempo. Menim, da Kranj spada med ona mesta, lu so najbolj upravičena, da dobe te kredite za javna dela, zlasti kar zadeva stanovanja, in da bo Ie-te tudi verjetno dobil.
Sedaj pa zavisi od tega, ali bo spremenjeno Navodilo o o-bračunavanju in delitvi dohodkov, ki ga je izdal državni sekretar za gospoadrstvo FLRJ. S tem navodilom izgubimo skoraj ves presežek akumulacije, ki nam pripada po zakonu in predstavlja v našem primeru levji delež vseh sredstev, s katerimi smo računali pri izdelavi načrta. V nasprotnem slučaju bomo komaj pokrili proračunski primanjkljaj, ki znaša 17 milijonov. Upam, da bo to v kratkem času ugodno rešeno.
Vprašanje: Kako je z gradbenim)! načrti ? Ah jih že imate in katere?
Odgovor: Trenutno imamo v rokah načrte za večino stanovanjskih zgradb in nekatere druge, objekte, ostali pa so v đelu ali pa bodo začeti v najkrajšem času. Zaradi načrtov menim, ne bo izvedba prav nič trpela; kajti stanovanjska graditev, za katero že imamo načrte, predstavlja po vrednosti polovico celotnega investicijskega programa, obenem pa je to tudi najvažnejša naloga.
Vprašanje: Kako je z gradbenim materialom in delovno silo?
Odgovor: Računamo s tem, đa lahko naletimo na težave predvsem pri cementu in betonskem železu. Toda potrudili mi Immo, da pravočasno najdemo vso razpoložljive vire In 'l material zagotovimo. Pri delovni sili pa računamo le s po-"i:in Jknnjcm kvalificiranih de-Ifcveev in sicer zidarjev.
Ob tej priložnosti moram poslati, da računamo na znatno 1'oriM^č prebivalstva, zlasti mla-*h»«v. IVI nogo laže in z manjšl-^l stroški bomo i/.vedil pror fram, če bo prebivalstvo prijavljeno sodelovati s prosto-v°ljnijn delom. V programu je j*la vrsta nekvalificiranih del,
°t na primer odkopi kanalov Vodovod, izravnava terena športni stadion in druga de-j - Mladina I. gimnazije se jo
^ dogovorila glede sodelova-Jlx pri raznih odkopnlh delih, kar l><> plačana In bo iz teh .bistev   lahko  priredila več
jJHiSth ekskurzij.    Upam, da *><lo njenemu primeru sledili drugi.
Pogled na Kranj s Kalvarije
ŽELEZNIKI LETU 4960 Nehaj misli ob 8-letnem načviu
Pred seboj imam 8-letnl načrt občine Železniki. Pred nekaj dnevi so mi ga izročili ponosnega obraza, češ tudi mi planiramo. »Napišite nekaj o našem delu in načrtih«, so mi dejali tedaj. »Pri nas se marsikaj naredi, toda v časopiMh ni niti besedice«, so očitajoče pristavili. Ko sedaj opazujem načrt v obliki tabele, se moram nehote spomniti teh tovarišev in njih besed. Res je, očitek je povsem umesten, si mislim. Novinarji premalo obveščamo javnost o različnih »2eleznikih>, kjer se brez hrupa In hvale marljivo dela s tistim svetlim zanosom in sproščeno silo svobodnih ljudi, kfc se zavedajo, da njih bodočnost leži na Lastnih plečih. Ka&BO naj z besedami izrazim ljubezen, ki so jo vlili v načrt tovariši, ki so ga izdelovali in si ob njem slikali podobo Železnikov v letu 1900, ko bodo te številke spremenjene v stvarnost? Kako naj oživim številke v očeh bralca in mu tako na konkretnem primeru orišem delovni zagon tisočerih občin — porajajočih se komun? Naloga nt lahka — tega se zavedam. Poizkusimo!
V letu 1953 pol milijona za regulacijski načrt, od teg*~ pol milijona lastnih sredstev; milijone za učiteljsko stanovanj-iJco poslopje, I stud: sredstev
1.5 milijona; šola v Dražgo-šah.... zadružni dom, internat itd., itd. Suhoparne številke, ki pa bodo povsem izpre-m eni le zunanji ».zgled kraja. Skupaj 70 milijonov dinarjev, kjer pa niso vračunana sredstva, ki jih bo poraibii sam okraj. Le-ta bo za letos dal samo za cesto Jarnnik—Draž-goše 10 milijonov. Rp.s<%i *t~-vMke niso velike, saj smo se ob branju družbenih načrtov navadili na mildjardo, vendar milijon na vasi povzroči večje spremembe, kakor milij t p I i v mestu.. Zaradi vseh tistih, ki jim ta primerjava še ni dovolj zgovorna, bi dodali: kdaj so Železniki doslej razpolagali s tolikšnimi sredstvi? In to je šele začetek!
Ko bolj pazljivo pregleduješ, kaj vse je zajeto v tem načrtu, prideš do zakjučka, da nameravajo ŽeLezniČar.i z vso resnostjo zvabljatl k sebi turiste. Prirodnim lepotam kraja so doslej manjkali ustrezni objekti, ki so pogoj za razmah turizma. To velja v Selški dolini cestam, ki so vse prej kot vabljive za avtomobile, avtobusnim zvezam, ki Železnike bolj ločijo kot povezujejo z ostalimi kraji, ter prenočiščem. Sicer pa ni, da bi Zeleznlčanom očitali, (saj (tudi njih pestijo težave, ki so zvezane s premagovanjem zaostalosti in vojnih rezdejanj   v   naši   domc vin«:.
Hrabreče je dejstvo, da so odločili, v prihodnjih osmih letih vse omenjeno vsaj omilit*!, če že ne povsem odpraviti.
Začnimo pri cestah. Vse občinske ceste so potrebne temeljite ureditve tn razširitve, da bodo sposobne za avtomobilski promet. Prenekatera škarpa in most kličeta delavno roko, da ju reši propadanja. Tudi s cestnimi ograjamk ni bolje. Vendar smo tu le pri popravljanju starega, kar pa še zdaleč ni težišče občinskega načrta. Pomembnejše je, da se bodo lotili graditve novih cest, ki bodo povezale Železnike s sosednimi centri. 60. leta In še prej bodo turisti imeli na izbiro nove ceste čez Dražgoše do Krope, od Prtovča na Rostov-ko in Bohinj ter preko Danj do Sorice. če bo SAP imel razumevanje za načrte Zelezni-čanov bo v kratkem uvedena tudi nova avtobusna proga do Podbrda, kasneje pa morda tudi na vseh novih cestah.
Danes v Železnikih še naletiš na ruševine Iz vojnih časov, ki prav gotovo niso mikavne za turista, ki si želi oddiha in miru. Vas ima boren zunanji izgled, kar je posledica nena-črtne graditve v preteklosti. O kakem hotelu ni niti govora. Vse daje vtis, da prebivaldi niso željni gostov; če pa že kdo nepovabljen priroma, bo kaj hitro odšel, ker ne bo našel
NA JESENICAH...
Povsod na Jesenicah so bile za letošnji praznik žena živahne priprave. Na predvečer praznika je zaigralo Mestno gledališče v počastitev mednarodnega praznika žena Ogrinčevo »Hasan aginico«. Na predstavo so bile povabljene partizanske matere, katerim je o pomenu dneva, posvečenega ženam, govoril Ing. Danilo Go-stiša. Razen tega je bila že v petek lepa akademija na kateri je nastopil gimnazijski pevski zbor, in kjer je govoril o prazriJku žena sekretar tovarniškega komiteja ZKS tovariš Janko Burnik. Primerne proslave so bile skoraj po vseh terenih, kjer so žene naravnost tekmovale za čimdostoj-nejšo proslavitev svojega praznika. Kakor na Jesenicah, so počastile žene 8. marec tuđi na Hrušici, na Javorniku, na Blejski Dobravi in ostalih okoliških krajih.
V KAMNIKU...
Prav lepa prireditev je bila pripravljena v dvorani podjetja »Kamnik«. Slavnostnemu nagovoru tovarišice Brejčeve so sledile recitacijske in glasbene točke. Sodelovala sta zbor pevskega društva »Pla.ui-ka«, gimnazijska folklorna skupina, sopranistka Miheličeva, basist Ivo Kordaš in pianist Hubert Bergant. Proslava je bila tako kvalitetna, da že dolgo v Kamniku ni bilo tako u-spešne prireditve.
V ŽIROVNICI...
so žene združile začetek kuharskega tečaja s proslave mednarodnega praznika naprednih žena. V domu »Partizana« so po lepem spored" pogostile vdove in matere padlih borcev in drugih žrtev na-rodnoosvobodiine vojne. Podobno so >'<tortli
V TRŽIČU...
Pred pogostitvijo partizanskih mater in žena je bila v Cankarjevem domu svečana a-kademija. O K. marcu je govorila predsednica Mestnega odbora AFŽ tovariši.-a Francka Sovova, nato na so se zvrstile scene tz domača in *.uje dramatike, ki so prikazale ženo kot žrtev in mater borca za domovino. Sledila sta prikupna mladinska prizorčka, ki pa ne sodita na akademijo te vrste. Morda fk balo bolje, če bi v Tržiču napravili tako kut
V KRANJU ...
kjer so ee monirii spomnili svojih mamic in se zahvalil« svojim največjim prijateljem posebej s krstno predstavo prisrčne otroške igre »Alenka išče srečo«, ki' jo je spisala Martina Bidovčeva. Posebno je ugajala pionirka Petra Hudo-vernikova v naslovni vlogi.
8. marca zvečer je predsednik Ljudskega odbora mestne občine tov. Vinko Hafner sprejel in pogostil kranjske žene v prostoiih nove osnovne šole. Sodelovali so vidnejši kranjski glasbeniki in pevci.
Proslave so bile po vseh terenih mesta Kranja in po delovnih kolektivih.
V STRAŽIŠČU ...
je počastila »Svoboda« dan žena s svečano prireditvijo.
Po govoru tov. Ježeve so izvedli pester spored naši ženi
niti najnujnejšega udobja.
»Temu bomo napravili konec!« — govore v svojem jeziku številke 8-letnega načrta. Regulacijski načrt! Le-ta bo izhodišče vse dejavnosti, ki se bo začela že pri osnovah: kanalizacija in vodovod, čudno se sli£i, toda Železniki nimajo (Nadaljevanje na 2. strani)
najljubši cicibani in pionirju ki so nastopili v različnih prizorih, deklamacijah, zbornik recitacijah in narodnih plenih. Daro žvab je odpel dve pesmici, moški pevski zbor »Svobode« je s svojim prvim javnim nastopom pokazal veliko dobre volje in discipline ter vse pogoje za nadaljnji razvoj.
Vse priznam je za lepo uspeli večer gre predvsem tovariši-cama Vozlovi in česnovi ter tovarišu Ošabniku, ki je zbor v tako kratkem času pripravil za prvi javni nastop.
V MEDVODAH...
je referatu predsednice Mestnega odbora AFž tovarišice A-nice Jelenove sledil primeren kulturni spored, h kateremu je zlasti prispevala šolska mladina. Govornica je posebno poudarila potrebo, da se žene u-sposabljajo za plodnejše sodelovanje v javnem družbenem življenju. »Le tako«, je dejala, »bomo lahko zavzele tisto mesto, ki nam pripada kot enakopravnim članicam naše socialistične družbe.«
V DOMŽALAH...
Članice AFŽ v Domžalah so za praznik žena povabile 45 mater tn vdov padlih borcev, da jih počastijo in pogostijo. Za slovesnost je bila soba v Domu kulture lepo okrašena. Cvetlice na pogrnjenih mizah so dale prijetno vzdušje intimni svečanosti, na kateri so prisostvovali tudi najstarejši borec NOB tovariš Armeni, sekretar občinskega odbora Socialistične zveze tov. Mikului in predsednik Sveta za presveto tov. Mazgon.
NA HRUŠICI
Že na večer pred praznikom, je »Svoboda« na Hrušici uprizorila dramo Miška Kranjca »Pot do zločina«. Na praznik je bila svečana akademija s razvitjem prapora AFŽ. Na akademiji je sodelovala »Svoboda« z orkestrom, pevskima zborom in recitacijami in »Partizan« s telovadnimi točkami. Akademijo so pozdravili tudi pionirji. Zahvalili so se svojim mamicam za skrb in vzgojo ter jim izročili skromna darila.
PRI VODICAH .. .
Na svojevrsten način so proslavile žene in mladina Bukovice in šenkovega turna letošnji praznik žena. že pred tremi meseci so članice AFŽ organizirale šivalni tečaj, katerega se je vseskozi udeleževalo okoli 25 mladink in žena. Sedaj so skupno z LMS pripravile razstavo šiviljskih del s kulturno prireditvijo. Skoraj 400 obiskovalcev je občudovalo lepe izdelke uspelega tečaja, za katerega gre posebna zasluga njegovi voditeljici tovarlšict Mailji Sršenovi. Tudi kulturna prireditev je doživela lep uspeh, saj je sporedu v nabiti dvorani z velikim zanimanjem sledilo približno 450 gledalcev.
NA BOHINJSKI BELI...
V preteklem tednu je bilo na Bohinjski Beli več kulturnih prireditev. Po uspelem gostovanju igralske družine Iz Bohinjske Bistrice so imeli za 8. marec pionirji slavnostno proslavo v čast mater, zvečer pa je organizacija AFŽ izvedla samostojen program, ki je dobro uspel, žene oficirjev JLA tamkajšnje garnizije so prikazale nekaj srbskih in makedonskih ljudskih plesov. Po kratkem prizoru so sledile dalmatinske ljudske pesmi, ki so publiki zelo ugajale. Tudi domača dekleta in žene so zapele nekaj slovenskih narodnih pesmi.
Zunanjepolitični komentar
Po Stalinovi smrti
Kdo je vmešal prste?
Značaji poljanskih obsojencev
Ni še dolgo, odkar Je umrl predsednik sovjetske vlade, absolutni gospodar vsega kominformov-fikega sveta, »oče narodov«, — bog. Ne vemo točno, kdaj Je umrl (nemara prav res v času, ki ga omenja sovjetsko uradno sporočilo), glede časa vemo le to, da je bil pokopan v ponedeljek točno opoldne tn da so ga kakor v posmeh osvobodilnim stremljenjem človeštva in spominu velike revolucije položili ob mumificirano truplo velikana, d.gar duha je iamaličil in mumificiral prav on.
Umrla je oseba, ki si je skozi več kot trideset let teroriziranja v ugodnem podnebju izroditve Sovjetske zveze v najhujšo totalitarno državo prilastila tako neomejeno oblast m tako vzvišen položaj, da je na
koritu? Tako je že dobra desetina tekmecev izpadla tz konkurence. Ostalo je nekaj birokratov, ki razpolagajo z o-gromno močjo državnega aparata, NKVD in armade. Dolgo in nevarno bo njihovo, trenje. Nekaj dni po nastopu novega šefa nihče še ne more zatrdno reči, da bo vprav Malenkov (»malenki« je v ruščiir€ »majhen«) čez nekaj let dobil uradni naslov »veliki«.
Zahodni tisk se je v prvih dneh po Stalinovi smrti naširoko razpisal o tem, kakšne bodo posledice te spremembe v Sovjetski notranji in zunanji politiki. Vsi so sd edirJi v tem, da mora Zahod budno zasledovati razvoj dogodkov v Sovjetski zvezi in da ne sme zmanjšati svojih naporov za povečanje svoje obrambne   sposobnosti. Medtem
Stalin, Malenkov, Berija in Molotov
njem ne more nadomestiti no- ko so nekateri naipovedovali, da
ben »enakovreden« birokrat s se bo novo vodstvo moralo za
Stalinovega  osebnega  sprem- dolga leta posvetiti urejevanju
stva.  Stalinov sijaj  je moral notranjih vprašanj in utrjeva-
biti tako božanski,   da   nihče nju lastnega političnega polo-
drug v sovjetski   kasti  nima žaja ter tako ne bo moglo upo-
toliko ugleda, da bi sam zase- rabiti svojih sil za napadalnost
del najvišji stolček. Zato Sta- v zunanji politiki, so pa spet
linov  izvoljenec,  njegov bivši drugi mnenja, da se bodo novi
osebni sekretar Malenkov pre- oblastniki prav zaradi poostre-
vidno delt oblast z Berijo, Mo- ne krize sedanjega sovjetskega
lotovom in nekaterimi drugi- sistema morali podajati v vra-
mt. Krepko so se urezali tisti tolomne zunanjepolitične pusto-
komentatorji na Zahodu, ki so lovščine.
pričakovali, da bodo ru:*ki ob- ,T .      .             .            , ,
letniki takoi no «nrti nrvejra Najmanj se motijo tisti, ki
lastnika takoj po smrti Prvega d      d   posledice sta.
diktatorja v brezobzirnem med- .. J ' .. . K .... . sebojnem klanju privedli Sov- lmove smrt* Še ***ff^ °" jetsko zvezo do poloma. Prav P^ne v fve^ sovjetskih sate-dobro vedo, da pomeni Stali- ht?v tn tra'ba^to,v ~ v drža' nova smrt udarec za totalitar- vah samozvane »ljudske demoni državno - kapitalistični si- kracije«. V teh deželah se dik-stem. Za vsako ceno ga mo- tatura Moskve ne more več rajo obvarovati, zato »v teh zaodevati in sklicevati na av-težkih časih« terjajo »enotnost toriteto osebnosti »velikega u-in budnost«. čitelja«. Tu bo sedaj slednjemu Seveda se bo nadaljevalo ko- jasno, da je edir.l argument za molčarstvo in borba za oblast, podrejanje satelitskih dežel —■ Ali ni zadnji ukrep, ki je znat- argument neposrednega prisi-no zmanjšal število ministrov ljevanja. Albanski primer je in članov partijskega preziddja, dovolj prepričljivo potrdilo te-tudi znak takega prerivanja obga dejstva.
SmoD:nsky je v Slovenskem poročevalcu obširno pisal o moralnem liku Mrakove, Jelov-čana, * Krajnika in Golenčeve, ki so se »odlikovali« v pro-tiljudskem delu, zlasU. ko je šlo za vrnitev prosvetnega doma ljudstvu. Vendar podoba ki jo je on očrtal, ni popolna iz preprostega razloga — svojo pravo barvo so le-ti pokazali šele pred sodiščem, ko je bilo treba zbrati »pogum« in sprejeti; ljudsko sodbo. Sicer pa, odkrito povedano, nihče ni pričakoval drugačnega obnašanja. V zadnjih letih nam res ni manjkalo primerov, ki bi nas prepričali v podlost, pokvarjenost in neznačajnost vseh sovražnikov ljudstva. Le redek je bil med njimi zaslepljeni poštenjak, ki bi zaradi zgrešenih naziranj zaplaval v izdajalske vode in tam ne spoznal svoje zmote. Še redkejši pa tisti, ki bi potem našel v sebi moči za obračun s svojo temno preteklostjo in zmoto. Logika izdajstva je pač takšna, da svojo »žrtev« ne izpusti iz krempljev, dokler je ne požene v prepad.
Nekaj podobnega je tudi s poljanskimi »junaki«. Le en pomislek imam, ko razmišljam o njih zadržanju pred sodiščem. Težko bi se sprijaznil z mislijo, da so tudi oni žrtve okoliščin in verskega fanatizma, vsaj kolikor gre za Mrakovo in Jelovčana, vse več je dejstev, ki govore, da jim je versko prepričanje prikladen izgovor, s katerim hočejo v očeh naivnežev opravičiti svoja sovražna dejanja. Vsi sovražniki naše družbene ureditve skušajo svojo sovražno dejavnost prikazovati v luči borbe za vero, svoje kaznovanje pa istovetijo s preganjanjem vere.
Le naključje je hotelo, da so se ti »junaki« dokončno razkrinkali prav, ko je šlo za vr-nitev prosvetnega doma; ni pa naključje, da so ravno ob tej priliki poostrili svojo sovražno propagando. Za njih je bila to »ugodna priložnost«, da okle-vetajo oblast. Kaj njim mar, da so volivci sami — brez po-
sredovanja in nagovarjanja! — zahtevali vrnitev doma. Tudi ni mar, da Poljane težko občutijo pomanjkanje prostorov za prosvetno dejavnost, cerkva pa je v neposredni okolici več ko dovolj. Ko so belogardisti in Nemci spremenili cerkev v bunkar, je bilo to menda v korist cerkve, sicer ne vem, zakaj takrat niso dvignili svoj glas; danes pa je zahteva volivcev, da se jim vrne lastni dom, dokaz preganjanja vere.
Ker niso razpolagali; z argumenti, ki bi bili dovolj zgovorni, da cerkev potrebuje poslopje bolj kot presveta, so ustanovili »bojni štab« z voditeljico katoliške akcije Mrakovo na čelu, ki je po ne vem čigavih navodilih začela propagando z »bolj učinkovitimi ar-dumenti«: to je dokaz preganjanja vere, ta oblast bo propadla, otroci so podivjani, gospodarstvo je na psu, prišli bodo Amerikanci itd. Tako so hoteli zastrašiti vaščane z mo-reb.tno spremembo oblasti, zaradi česar je menda bolje, da se premislijo. .. Na koncu so organizirali abstinenco na volitvah.
Tudi v preiskovalnem zaporu so nesramno ponavljali vse te klevete o preganjaju vere, zraven pa odločno zanikal*; vsako sovražno propagandno dejavnost. (Skrajna neumnost ali skrajna sfanatiziranost ?) Dolgo so vztrajali pri tem, da so zaprti le zato, ker so se potegovali za dom. Tudi priče sprva niso pomagale, ko pa se pod težo dejstev niso mogt več izmakniti priznanju, so našli naiven izgovor, da s tem niso hoteli izpocLkopavati ljudske oblasti.
Pred sodiščem pa so bili že manj naivni (navodila?!). Na prvi razpravi Jelovčan ta Krajnik, na drugi pa tudi Mrakova (z majhno zamudo!), zanikajo vse, kar jih obremenjuje. Sodnikom pojasnijo spremembo svojega zagovora s trditvijo, da so jih preiskovalci prisilili na take izjave. Vendar tudi pred sodiščem ne pozabijo   klevetati  oblast, da
ŽELEZNIKI LETA 1960
(Nadaljevanje s 1. strani)
dovolj pitne vode. Takoj nato pride na vrsto javna razsvetljava, ki bo zajela tudi češnji-co in Rudno. — Mislim, da ni riti treba omenjati, da bodo efektrificirali tudi preostaile vasi, ki še nimajo luči (Pod-lonk, Martinj vrh). Izdatki so predvideni že v rubriki, ki nesi letnico 1953. — Vzporedno s tem bodo olepševaM tudi zunanje obličje vasi: obnovili vsa pročelja hiš, uredili vrtove, ograje itd. Na trgu bo zrasel moderen hotel, ki bo imel ves komfort, v kar prepričuje številka 10 milijonov. Pred tujci se bodo postavili tudi z modernim kopališčem in novo Izletniško točko na Prtovču, kjer bo tedaj stal ličen planinski dom. Slednjega bodo adaptirali Sz  poslopja fbivše ekonomije.
Skratka, načrt je temeljit in bo prerodil Železnike.
Predaleč bi me odvedlo, ko bi tako v podrobnosti opisoval načrt za vsako področje posebej. Kratek zaključek, ki naj bi v skopih obrisih podal sliko kmetijske dejavnosti, bi se moral glasiti takole: čim bolj o-mejiti kmetijsko dejavnost na gozdarstvo, živinorejo in sadjarstvo, ki imajo v teh krajih najboljše pogoje.
Sami avtorji ob koncu ugotavljajo, da so imeli namen zajeti le »najvažnejše naloge in nakazati smer, v kateri naj se razvija gospodarska politika občine in njen kulturni napredek.« Naloga resda ni bila lahka, vendar ne bi Uli smeli prezreti zadružno dejavnost in njen razvoj. In to je osnovna hiba, sicer dobrega načrta, ki jo bo treba popraviti.        . b
preganja vero itd. čeprav jih je nekdo dobro pripravil, jim je pozabil povedati, da vsaj pred sodiščem ne klevetajo. V svoji pregorečni In kratkovidni vnemi so hoteli še sodišče spremeniti v tribuno sovražne propagande.
še nekaj zanimivih detajlov je vredno omeniti. Pred sodiščem se je znašla (kdo ve, po čigavi vzpodbudi ?!) nepovabljena kot priča Ivana Tavčar, cerkovnica tz Poljan. Prišla je pričat proti svojemu sinu-po-štarju, ki je na zapečku prisostvoval vsem sestankom »štaba«, in je bil pred sodiščem ena glavnih prič. Dejala je sodišču, naj njenemu sinu ne verjame, ker je duševno neuravnovešen. Toda kaj ko sodišče ne more proglasiti nekoga za zmešanega na željo neke starke, pa čeprav matere. To je bilo mogoče le v stari Jugoslaviji, ko so župniki i-meli glavno besedo. Smola!
Kot priča je bil tu tudi Martin Demšar. Le-ta je že pred časom obljubil Mrakovi, da bo popravil svojo krivdo, ki jo je zagrešil s sodelovanjem v NOB. Menda ji je hotel storiti sedaj prvo večjo uslugo in je zanikal vse, česar je prej dolžil obtožence.
Nato je sodišče zaslišalo preiskovalca. Le-ta je zaprosil obtožence, naj povedo, kakšen pritisk je vržil nanje. In kaj. mislite, so odgovorili? Vsi v en glas so izjavili, da je z njimi lepo postopal in da ni mogel biti boljši. Zmeda je bila popolna! Sodišče ni več vedelo, pri čem da je. Ponovno jih je spraševalo, pod kakšnim pritiskom so bili, toda predaleč so že zabredli v laž, da bi lahko še nadzirali svoje misli in padali so v protislovja.
Sodišče je izreklo kazen: Mrakovi eno leto strogega zapora, Jelovčanu 6 mesecev strogega, Krajniku 6 mesecev strogega in Dolenčevt 4 mesece zapora.
Ko sem govoril s preiskovalcem, mi je dejal, da bi se imel on več pritožiti čeznje. Posebno Jelovčan da ga je dobesedno mučil. »Deset in desetkrat sem moral ponovno sestavljati zapisnik, ker ni ničesr hotel podpisati, čeprav sva zapisnik pisala v soglasju« — mi je dejal. »Lagali so vsevprek, zmerjali priče, nesramno klevetali oblast in se med seboj obtoževali. Mrakova je šla celo tako daleč, da mi je dejala, da so partizani tudi sodelovali z okupatorjem, ker so imeli italijansko orožje in nekaj Italijanov v svojih vrstah. Res čudim se, da sem obdržal hladno kri« — je zaključil.
Za zaključek bi rad omenil, da to nI več edinstven primer obtoževanja preiskovalcev. To je že kar praksa sovražnika, ki želi diskreditirati naše varnostne organe, sodne procese pa spremeniti v sredstvo blatenja ljudske oblasti. Prav bt bilo, da se odgovorni pozanimajo, kdo je £tva eminenca, ki vse to organizira Im pripravlja take »obrambe«. bb
PROBLEMI
NAŠIH ORGANIZACIJ Članarina SZ
v Hranfshem okraju
Praksa je pokazala, da redno plačevanje članarine ni odvisno zgolj od frontovcev, temveč predvsem od odbora Socialistične zveze, od njegove splošne aktivnosti, v znatni meri pa seveda tudi od blagajnika. Malomaren odnost do pobiranja članarine, naziranje, da je članarina le vir finančnih dohodkov in ne tudi vzgojno sredstvo, in kampanjsko pobiranje članaritne, — vse to pogosto naleti pri članih na negodovar-nje in slab odziv, tako da nekateri odbori Socialistične zveze iz zbranega ne morejo kriti niti svojih izdatkov, niti svojih obveznosti do okrajnega odbora. Tam tudi okrajni odbor ne more izpolnjevati svoje obveznosti do Izvršnega odbora OF Slovenije. Kjer je odbor Socialistične zveze delaven, kjer je plačevanje članarine in prostovoljnih prispevkov (od marca 1952 je obvezna mesečna članarina S.— din za vsakega člana; razen nje pa večina članov plačuje tudi prostovoljne prispevke) jseslav-ni del dejavnosti Socialistične zveze, tam ima njen odbor tudi vso moralno pravico, najstrože postopati proti tistimi posameznikom, ki kljub opozorilom ne plačujejo članarine.
So tudi primeri, da je članarina že v redu pobrana, posamezni blagajniki vaških ali občinskih odb|orov pa jo zadržujejo. Naj navedem nekaj primerov iz kranjskega okraja. Ti bodo morda tudi pojasnili, zakaj bi bil krajski o-kraj med najslabšimi v Sloveniji, če bi ga ocenjevali le po tem, kako izpolnjuje svoje finančne obveznosti do IOOF.
Pri blagajniku vaškega odbora v Bitnjah leži že več mesecev pobrana članarina še iz leta 1952. Večji del občinskih odborov je treba v tem pogledu pohvaliti, n. pr. Tržič, škof jo Loko, žiri, Gorice, Predoslje, Cerklje, Jezersko, Selca, Šenčur itd. Vaški odbor Sorica je zbral in odvedel okrajnemu odboru določeni del članarine že do junija 1953. So pa tudi občinski odbori, ki zaslužijo V tem pogledu grajo. Občinski odbor Preddvor dolguje za leto 1952 okrajnemu odboru 12.373 dinarjev, žabnica 7.149 din, Mavčiče 4.900 din, Besnica 2.118 din, Poljane 2.115 din. Najslabši je v tem poghdu mestni odbor Socialistične zveze v Kranju, ki je najbolj ne--| reden v odvajanju določenega ?■ odstotka članarine okrajnemu I odboru. Značilno je, da je bil Kranj eden od najboljših v Slo- ! veniji takrat, ko je nakazoval določeni del članarine še neposredno Izvršnemu odboru OF Slovenije. Ker članstvo v Kranju plačuje članarino precej redno, menim, da je iskati krivdo pri mestnem odboru.
Rajko Mali
Najsevernejše mesto ob Jadranu, kjer se srečujeta mediteranska in severna kultura, križišče poti z vzhoda na eahod, s severa na jug. Mesto, ležeče ob morskem bregu, kakor lepa angorska mačka, mehka, topla In skrivnostna.
Ko z večernega vlaka zagledaš ožarjeno mesto, dobiš vti3 lepote, bogastva, srečnega, da, brezskrbnega življenja. Toda komaj sem stopil na tržaška tla, sem videl slabo oblečeno žensko, ki je pred postajo pobirala »čike«, ostanke odvrženih cigaret. Dama jih bo skrbno razdrla, napolnila z njimi papirčke in jih kot nove ceneje prodajala na črni borzi.
Hodim mimo krasno razsvetljenih izložb, v katerih je neonska razsvetljava tako močna, da meče tvojo senco daleč na ulico. Izložbe In prodajalne so tako razsvetljene, da ni nikjer najmanjše sence. Vse zapeljivo in čarobno.
Poleg veleprodajaln, M imajo po več Izložb s šipami, ki zavzemajo celo steno, se stiskajo druge, manjše, druga ob drugi, prenapolnjene vsega, da dobiš  vtis,  da hočejo druga
Tržaško pismo.
CVETLIČARNE, POLNE PARMSKIH VIJOLIC
drugo izriniti In zadušiti. Konkurenca! Povsod velikanska reklama, povsod napisi »Na obroke! Kupite na obroke!« Veletrgovine, male trgovine, vse od grosistov kupuje na obroke, prodaja na obroke. Trst živi na obroke. Razstavljeno blago, zlasti tekstilno, menjujejo a-ranžerjl skoro vsak drugi dan. Vedno novo, vedno lepše, samo, da bi boginja Moda zapeljala čimveč kupcev. So trgovine, v katerih prodajajo samo žensko nvlonsiko perilo. Te Imajo skrivnostno vijoličasto-rožnat > razsvetljavo, da je vse še za-peljivejše, nežno kot rožni listi.
V zraku že lebdi slutnja pomladi. Zato so v vseh prodajalnah veliki napisi: »Razprodaja, razprodaja.« Da, celo pod ceno prodajajo trgovci zimsko blago, plašče, obleke, jopice, samo da pridejo do denarja za nakup novega pomladnega in poletnega blaga. Vse v strahu, da bi jih konkurenca ne prehitela.
Značilnost tržaških ulic ln trgov so ,neštetl bari. Niso to lokali, kakršne pojmujemo pri nas kot močna zabavišča in plesišča, pač pa kavarne miniaturne velikosti. Najemnina lokalov je v Trstu tako visoka, da se kavarne ne bi mogle vzdrževati. Ostalo jih je še nekaj predvojnih, a najlepše med njimi so zasedli Amerikanci, kamor navadr.t smrtniki nimajo vstopa. Zato so se pa pomnožili bari, kot gobe po dežju. Tu ti postrežejo z likerji, slaščicami, a predvsem z naj-odličnejšo kavo. Vonj po kavi se širi daleč na ulico in maiml človeka, ki si je privošči. Skodelica samo 30 lir, dobra pa tako, da si je želiš še in še. Slaščičarn je mnogo. Prepolne so najboljših dobrot. Tu je zmagala severna plat Tržača-nov, kajti v Italiji, razen v Benetkah, ne znajo pripravljati slaščic.
Prekrasne so cvetličarne, polne parmskih vijolic, mimoz tn nageljnov Iz San Rema. Mor-
da vas bo zanimalo, kakšno je pohištvo, ki ga razstavljajo velike firme. Zdi se, da se je slog stroge stvarnosti preživel. Trst se vrača v romantiko mehkih linij, okraskov, reliefov, udobnih kanapejev, mehkih stolčkov in prijetnih ležišč. Izgleda, da hoče ustvariti človek vsaj v svojem domu iluzijo prijetne komodnosti in mehke, malce osladne sanjavostl. V letih po vojni se je Trst
silno razvil. Iz tal so zrasle čudovite palače, za katere se ni varčevalo z denarjem. Večino so zasedle družine ameriških in angleških oficirjev ter družine njihovega uradništva. Politični gospodarji Trsta so Angloamerikanci, toda le A-meričani, ki imajo neizčrpna denarna sredstva, so tam gospodarji. Od njih Trst živi.
Zato nikar ne mislite, da si Trst tako želi Italije, kakor
Pogled na tržaško luko
vpije njegov župan Bartoli-Vsi gospodarstveniki vedo, da ti to bil polom vseh tržaških podjetij in konec tržaškega blagostanja. In vendar ima Bartoli za seboj mnogo neofa-šistov, ki sanjajo o veliki materi Italiji. Kdo so to? Cela legija mestnih uradnikov 1° uradničkov, potem vsa tržaška studentarija, ki se je rodila i° živela v času italijanske zasedbe. Šole so bile vse fašistične, v katerih je bil Mussolini alfa ln ornega vsega pouka. »Slava« velike matere Italije jirri je stopila v glavo. Vprašali Pa boste, kakšno korist bi imela Italija od Trsta, če bi ga dobila? Nobene koristi, saj ji nl do tega, da bi dvigala tržaško industrijo, promet, trgovinaj zlasti pa ladjedelništvo. Njen cilj je, da bi vse to ^ trla ln uničila konkurenta.
Seveda Bartoli teh jasno r*-zumljivih razlogov ne moren ' vesti. Zato hinavsko zavija ° tja proti  zapadu,  kjer ubog^ »mati« komaj čaka, da t* svojem objemu zadušila ^JjSj ljenega« otroka. Zato se tn boji   »barbarskih Balkan**^ Pa ne samo zato. Ali »i ^Pnj0 lahko  zamislimo :.M;«vo1>ai:^ zasužnjenih  provinc   dva priletne apeninske kulture« v maclji — brez tržaške odi ne deske?
(Dalje prih
Avtomobilska cesta Mojstrana - Vrata - Trenta?
O SEMENSKI SLUŽBI
Z vzgojo krompirja lahko zaslužite več kakor z vso ostalo kmetijsko proizvodnjo na vašem posestvu
Na Gorenjskem, zlasti pa na Jesenicah in v gornji savski dolini je vzbudi ogromno zanimanje članek, objavljen v Slovenskem poročevalcu, »Gornjo soško dolino povežimo z Industrijsko in turistično Gorenjsko«. Pisec navedenega članka namreč navaja, da bi se dalo tz Trente, od koder vozi danes kolovoz v dolino Zadnjice prav do vznožja Triglava, zgraditi lepo avtomobilsko cesto vse do Aljaževega doma v Vratih.
Predlagana varianta avtomobilske ceste bi se pričela pit planinski postojanki Zlatorog v Trenti v višini 645 metrov in bi se počast dvigala v dolžini največ 5 kilometrov do višine okrog 1000 metrov, pri Čemer bi bilo le kakih 8 do 10 metrov vzpona. Na koncu te ceste bi sicer prišli do velike zapreke (pod Luknjo), ki pa bi se dala premostiti v obliki o-krcg 4 kilometre dolgega predora, ki tt se povezal z Aljaževim domom v Vratih. Od tcd bi vodila cesta naprej po dolini Vrat v Mojstrano, kjer bi se združila s cesto Kranjska gora — Jesenice. Z dograditvijo te ceste tt znašala prometna razdalja od Bovca do Mojstrane le kakih 40 kilometrov, do Jesenic pa le nekaj nad 50 km.
Ker se marsikomu zdi izvedba predlaganega načrta neizvedljiva in nesmiselna, je vredno omeniti, da ta uresničitev ne bi predstavljala posebno težak problem, saj bi bil sam načrt dokaj lahko izvedljiv, dokončna dograditev te ceste pa bi prinesla vsem nam, zlasti pa prebivalstvu   to   tn onstran
Triglava, neprecenljive jiospo-darske koristi.
Ta cesta bi bila velikega mednarodnega pomena. Ker že vodi cesta iz Beljaka čez Podkoren v gornjo savsko dolino, bi z dograditvijo predlagane ceste po najkrajši poti povezali Srednjo Evropo po soški dolini z Jadranom. Mislimo, da ni potrebno posebej poudarjati, da bi dobila ta cesta glede na čudovite naravne lepote gorskih predelov, po katerih bi vodila, ena najlepših in najbolj romantičnih v Evropi. Tuji turisti bi se je gotovo v veliki meri posluževali.
S to cesto bi ogromno pridobila gorenjesavska dolina, predvsem pa Mojstrana, saj bi tamkajšnja železniška postaja postala izhodiščna točka ne samo za Triglavsko pogorje, ampak tudi za vso gornjo S'oško dolino. V plarinsko-tunstičnem pogledu bi ta cesta omogočila Jeseničanom takojšen dostop tudi v zapadne Julijske Alpe in to celo na najzapadnejšo goro Kanin v enem samem dnevu. Isto velja tudi za turiste iz Ljubljane, Kranja tn vseh ostalih predelov Gorenjske. Veliko korist bi imelo od te ceste tudi prebivalstvo Trente in drugih turističnih krajev gornjega Posočja. Turizem bi se ob vsej predlagani cesti v nekaj letih močno razvil in hoteli tt rasli kot gobe po dežju — če le bodo na razpolago potrebna denarna sredstva.
Z graditvijo ceste Trenta— Mojstrana bi bil tudi rešen problem, kako zaposliti prebivalstvo pasivnih krajev pri gradnji ceste, ko pa bi bila le-ta
gotova, pa bi lahko poiskali zaposlitev v industrijskih središčih Gorenjske, kamor bi se
lahko vozili na delo. V gospo-    Doslej je opravljala semen-    Po Gorenjskem je Semenar- krompirju, so tisti, ki so se s
darskem pogledu pa bi pred- sko službo v glavnem Seme- na vskladiščila precejšnje mno- prodajo prenaglili, izgubili celo
vsem močno pridobile Jesenice, narna v Ljubljani, ki zaradi žlne kakovostnega semenskega 15 do 20 tisoč din, semenski
kajti mleko in vse mlečne iz- razsorjene proizvodnje semen krompirja  (Karmen, Alfa in fond pa 3 do 4 tone kakovost-
delke, kar je najvažnejši pro- in ogromne potrebe po kako- lani uvoženi Merkur), katere- nega   semenskega krompirja,
izvod gornjega Posočja, bi vse vostnih semenih temu delu nd ga rodnost je neprimerno več- Da ne bo več   škode,   bo v
od Kabarida navzgor lahko v več kos. Zato bodo semenske ja, kakor rodnost drugih sort. bodoče nujno vzeti za podlago
najkrajšem času dobavljali Je- posle pri žitu in krompirju pre- Proizvajalci semenskega krom- prodajne cene — tržno ceno
senicam. vzele okrajne zadružne zveze pirja naj se v lastno korist po- ob izkopu.
Še in še bi lahko pisali o ln kmetijske zadruge, medtem trudijo, da si zagotove čimveč prednostih, ki bi jih ta cesta ko bo Semenarna samo stro- teh sadežev. Kako pridobiti nove proizva-pilnesla okrajema Radovljica kovno usmerjala proizvodnjo in Pridelovanje semenskega bla- jalce semenskega krompirja? in Tolmin, toda smo mnenja, nadzorovala razdeljevanje po ga, zlasti krompirja, je za Go- Marsikdo trna pomisleke gleda se že iz povedanega prav Sloveniji. renjsko ogromnega gospodar- de proizvodnje semenskega dobro vidi, da bi se bilo treba Naloga semenskih služb pri skega pomena, saj vrže mno- krompirja zaradi cene, po ka-čimprej pozanimati za načrte OZZ bo v prvi vrsti povečati gim kmetovalcem več kakor teiri ga mora sedaj plačati. Po-in gradnjo. To pa naj bo v število proizvajalcev semenske- vse ostalo gospodarstvo. Za glejmo, ali se res ne izplača bodoče naloga obeh omenjenih ga blaga potem, ko jim bodo gorenjski semenski krompir ni kupiti semenskega krompirja okrajev ter morda naših turi- prikazale vse ugodnosti take in ne bo težko dobiti kupcev, po 25 dinarjev za kg (za po-stičnih republiških forumov in pfl;tzvodnje. Istočasno ali še če bo kvaliteten. Zato pa bo godbene proizvajalce) in po 32 Putnika. prej naj strokovnjaki semenske morala skrbeti semenska služ- din (za neobvezen nakup). Tu-(Opomba: Ker bo morda kdo službe pregledajo, kako je se- ba, ki naj proizvajalce neneh- di če plača proizvajalec ves ugovarjal, da že obstoji podob- menski krompir vskladiščen in no vzgaja in tako pripomore k semenski krompir po 32 din, se na cesta preko Vršiča, ugotav- dajo vsem proizvajalcem po- dvigu kvalitete in ohranitvi či- mu bo nakup rentiral. Na 1 ha ljamo, da je bila ta cesta gra- trebna navodila, kako naj ta stosti sort. zemlje, kjer vsadi 2.400 kilo-jena iz strateških razlogov že krompir v toplih dneh obvaru- Zaradi nepravilne politike cen gramov krompirja, bo jeseni med prvo svetovno vojno in je jejo  škode,  dalje navodila o je šlo lani v kranjskem in ra- pridelal 5.000 kg več. S tem ne
dovljiškem  okraju  več  vago- bo kili samo razlike, ki je na-
nov zgodnjega spomladanskega stala v ceni, temveč bo s pro-
krompirja sorte Fruhmehle za dajo   semenskega krompirja,
prehrano, čeprav je ta krom- pridelanega na 1 ha zemlje, po-
pir, uvožen 1951. leta iz Ho- večal lastne dohodke za preko«
landije, bolje obrodil, kakor vse 50.000 din (četudi bi ga pro-
Pretekli mesec ie bila v Za- n i k u   za izdelek sviniskesra druge zS^Je sorte, ki jih go- dal takoj jeseni po 8 dinarjev
* jimo v omenjenih okrajih. Od- za kg in spomladi po 16 din). Slej odkupni ceni ne bo več Ker morda kdo ne tt mogel podlaga tržna cena ob prevze- z lastnim denarjem nabaviti mu, kajti mesec dni po izkopu, dovolj semenskega krompirja, ko je semenarna prevzela se- naj bi kmetijske zadruge pri-menski krompir, je imel krom- skrbele semenskim proizvajal-naše moški čevelj tovarne »Tri- pr gkoraj Jfajfi cena ^ cem potrebno posojilo, ki ti ga
ndU-   glav«     IZ     lrZICa,   V    pol- ,        .      oOTY1orin™„    V«n.oia   rvr,vnrrmnli   «n   imot   Irn T\rr.r1.air.
dokaj strma, dosega višino 1611 pravilni porabi gnojil na krom-metrov in je kakih 6 mes. v piriščih in o pripravah krom letu neprehodna.) pirja za saditev.
ŠTIRI ZLATE MEDALJE
grebu zaključena razstava us- galanterijskega usnja in »T o-
nja, obutve in usnjene galan- k u«   iz  Domžal   za poto-
terije, na kateri je sodelovalo valni kovčeg,
okrog 600 industrijskih podje- V skupini mehanične izdela-
tiij iz vse države. Razstava je ve obutve je prišel do izraza pokazala   lep napredek usnjarske   in   obutvene indu
... pa, ko je Semenarna kasneje poravnali na jesen, ko prodajo strije v zadnjh dveh letih. Po- mehanični proizvodnji pa je bil £ovi§alaJ   cemj    semenskemu lastni semenski krompir.
sebno razveseljivo je dejstvo, med najkvalitetnejšimi vzorec
da so bili domala vsi razstav- tovarne   »A 1 p i n a«    iz    Ž i-
Ijalci 5 z Gorenjske med na- rov. Vsi so dobili zlate meda-
grajenci. Komisija strokovnja- Ije, kar je dokaz močne priza-
kov je namreč dodelila dipl o- devnosti naših delovnih kolek-
rno in zlato medaljo kvalitete tivov,   da dvignejo kvaliteto
Tovarni usnja  v Kam- svojih proizvodov.
Lani 600.000 izgube -
letos 3 milijone dobička
V zadnjih dneh so bili v Tu- din za dvig živinoreje, 150.000
Fluorografska akcija v kranjskem okraju
Konec marca prične v kranjskem okraju fluorografska akcija, se pravi, sistematično rent-genološko fotografiranje pljuč vseh ljudi od petnajstega leta dalje.
Na ta način hočemo poiskati prav vse vire infekcije pljučne jetike. Hočemo vedeti, koliko je jetičnih bolnikov, koliko so bolni in nevarni za družino in okolico: vedeti hočemo, koliko je odprte, žive jetike pOjuč, koliko žive, zaprte in koliko ugasle, vendar resnega skrbstva potrebne oblike jetičnega obolenja pljuč. Zaslediti hočemo predvsem je-tično obolenje v prvih početkih razvoja, ki se da zdraviti še z dobrim uspehom in v mnogo krajšem času.
Središča vsega protituberku-loznega skrbstva — to so naši dispanzerji — niso povsem kos tem smotrom. Že iz tehničnih razlogov ne! Ne razpolagajo z zadostnim številom zdravniškega osebja, k*i bi moglo pod presevnikom rentgenskega aparata kontrolirati ■»dravstveno stanje tako števil-
ranja? Rentgenska cev daje ostro sliko notranjosti prsnega koša pljuč in srca ter koščenega ogrodja na presevniku — stekleni plošči, ki je prevlečena s posebno kenr.čno snovjo, ple it inovira cianirjem, ki, pod vplivom rentgenskih žarkov zasvetlika — fluorescira. Odtod metodi ime. Slika na presevniku je dovolj svetla, da jo lahko ujame fotografski aparat, ki jo gleda namesto zdravnikovega očesa na občutljivem filmu.
Vse gre avtomatično: pacient se postavi pred rentgensko cev za presevnik kot pri običajnem rentgeniziranju, pritisk na gumb uravna višino in razdaljo od leče fotografskega aparata ter sproži slepico, če je le še vstavljena tudi vizitka z imenom pacienta, da ne bt prišlo do neljube, usodne zamenjave slik. že imamo senčno sliko pljuč in srca, zajeto na filmu zrelo majhnega formata. Na e-nem svitku filmskega traku napravimo lahko 350 posnetkov.
Z dobro organizacijo tn spret-
iskance z ugotovljenimi ali sumljivimi spremembami na pljučih povabijo čimprej v dispanzer. Tam jih opazujejo pod rentgenskim presevnikom ln, če je potrebno, napravijo še
riva za prevoz in električni generator, drage filme. Sodijo, da bo vsak posnetek stal povprečno nekaj sto dinarjev. Za vso akcijo je zato predvidenih več milijonov dinarjev.
Pregledanec med rentgensko cevjo in fotografsko kamero
Fluorografsko fotografiranje
fl|ega prebivalstva. Tako delo °i samo zamudno, še bolj je Nevarno. Koliko pacientov pa mogel  pregledati Izvežban fiziolog v eni uri? Zelo bi se duševno utrudil ln telesno Iz-Smrtonosni rentgenski Jjjrki, kl bl Jlm bil predolgo izpostavljen, bi pogubno vplivali njegovo zdravje, •česar ne zmore  človek, —■ ^ore stroj!
, S fluorografiranjem smo do-111 možnost,  zajeti množično Prebivalstvo z aparatom, ki P°menl višek tebnične dovršenosti.
v čem je bistvo flurografi-
ndm delom lahko v eni url fotografiramo tudi 200 ljudi. Za to tehnično delo ni potreben niti zdravnik strokovnjak. Njegovo delo še!" ..li'<li.
FIlm se razvije, slike, povečane na projekcijskem aparatu, presoja zdravnik strokovnjak sam ali pa tudi več njih. Tu se odberejo vse tiste slike, ki kažejo bolezenske znake na pljučih, pa tudi na srcu, ali se vsaj zde sumljive. Iz teh slik često še ne moremo napraviti dokončne ugotovitve o bolezni. Fluorografiranju mora v najkrajšem času slediti ponovna zdravstvena kontrola. Vse pre-
globinsko slikanje posameznih plasti pljuč, kar nudi (jasnejšo, popolnejšo predstavo o obolenju. Dalje preiščejo hitrost se-sedanja rdečih krvnih telesc v krvi (sedimentacijska reakcija), opazujejo temperaturo, preiščejo pljunek na Kochove bacile itd. itd. Razen jetike najdejo tako še mnoga druga obolenja pljuč in srca: silikozo, ehinokokus, rakaste tvorbe, o-bolenja srca in žilja, zarastline pljučnih mren itd.
Skušnje podobnih akcij so pokazale, da se je našel še vedno dobršen odstotek novih, še neznanih slučajev jetike, med njimi zlasti mnogo povsem svežih obolenj v prvih početkih razvoja. O jetiki bolnik niti malo ni slutil, da jo ima in da ga razjeda. Značaj jetike je pač tak, da se razgali v vsej svoji strahoti šele takrat, ko je že opravila svoje razdiralno ln uničevalno delo — često prepozno. Prepozno za zdravljenje bolezni, ki je z današnjimi sredstvi vendar tako lahko ozdravljiva.
V kranjskem okraju bo treba fluorografiratl približno 60 tisoč ljudi. Tri procente le-teh bo treba še ponovno pregledati. Po Izkušnjah pričakujemo, da bomo našli še vedno po eno še neznano bolezen na 300 do 400 vseh pregledanih, zlasti med tistimi, kl že dalj časa po-kačljujejo, imajo naduho ali podobno in ki so posebno nevarni zaradi brezobzirnega vedenja in nerazumevanja za svojo okolico.
Dela bo torej dosti. Gmotne žrtve ne bodo majhne. Dragocena je aparatura, ki jo bodo pripeljali z avtomobilom v mesto, vas in tovarno. Plačati bo treba ogromno delovnih ur, go-
če ti se pri tej akciji našel en sam primer odprte jetike, potem bi bila akcija gotovo vredna vsega truda spričo nevarnosti, ki jo pomeni jetika za ckolico, spilčo ogromnih izdatkov za dolgotrajno zdravljenje, spričo izostanka bolnikovega ustvarjalnega dela za družbo in ne nazadnje spričo velikega bolnikovega trpljenja.
hinjski dolini občni zboit splošnih kmetijskih zadrug, ki so pokazali prav različne uspehe pri utrditvi našega zadružništva. Dočim so bili uspehi zadrug v Dazah in Motniku precej slabi, kar vse izvira iz slabega vodstva tamkajšnjih KZ, je zadruga v šmartnem dosegla prav lep uspeh tn napredek.
že na lanskoletnem občnean zboru je KZ v šmartnem storila preobrat na bolje v svojem tedaj zavoženem poslovanju. Takrat so imeli 600.000 din izgube. Iz tega dolga se ni bilo lahko izkopati. Toda novo vodstvo ni klonilo. Prepričalo je člane, da so vplačali dvakratni delež in tako so si pomagali na noge. Pametno so gospodarili skozi vse leto in na letošnjem občnem zboru ni izostal lep uspeh. Poplačali so ves stari dolg in razen tega dosegli še nad tri milijone čistega dobička.
Zadružniki so se pametno in podrobno pogovorili o delitvi dobička. 46%, so dali v investicijski sklad, 13% za napredek kmetijstva, 10% v rezervni sklad, 20% v obratni sklad, 10°/o v sklad za prosto razpolaganje in 1% za kulturo in prosveto. V šmartnem se mnogo prizadevajo, da bi dvignili živinorejo, ker so pri njih za to panogo najboljši pogoji. Zato so iz sklada za napredek kmetijstva prispevali 200.000.-
din za sadjarstvo.
Napredek šmarttnske kmetijske zadruge je tudi v tem, da je število zadružnikov od lanskih 40, naraslo na 64 članov, ki si vsi resno prizadevajo, da bi v zadružnem delu pokazali čimboljši uspeh. Vsak član je dofctl iz dobička 4.000 din, za katere si bo lahko nabavil u-metna gnojila ali pa škropivo za sadno drevje. Izboljšali bodo tudi strojni park, saj so naročili kosilnice, škropilnico za sadje in tovorni avtomobJL Tudi strokovnemu znanju posvečajo veliko pozornost. Tri zadružnice so odposlali na državno kmetijsko posestvo Pa-noviče prt Litiji na seminar za napredek kletijstva,
Na koncu uspešnega zborovanja so izvolili novo vodstvo, ki je v glavnem isto kot lani.
IZ ZIR0V
V Žireh nameravajo v bližnji bodočnosti napeljati javno razsvetljavo, asfaltirati cesto, ki vodi skozi naselje, regulirati Rakuljščico in tako izsušiti zemljo, ki jo potok sedaj redno preplavlja. Poskrbeli bodo tudi za ureditev javne ambulante, znotraj uredili staro šolo, ki so jo lani dvignili za eno nadstropje ter prepleskali novo gimnazijsko poslopje, ki kaže na zunaj še dokaj nekulturno lice.
Od Preddvora do Tržiča - sadne plantaže!
V občini Preddvor, zlasti v vaseh Mače in Bašelj, so izredno dobri pogoji za pridelavo kakovostnega sadja, v prvi vrsti za jabolka in hruške.
Plantaža ali nasad je velik, vzorno urejen in negovan sadovnjak, ki omogoča čimvečjo uporabo mehanizacije, t. j. zmanjšanje stroškov proizvodnje. V takem nasadu so največ dve do tri sorte, katerim podnebne razmere najbolj ustrezajo. Zemlja je analizirana in se gnoji po načrtu. Določena je najprimernejša razdalja med sadnim drevjem (10—13 X 10 —13 m) in zemlja med vrstami se obdeluje. Drevje se vsako leto neguje, škropi in obre-
zuje po najprimernejši rezi. Zaradi tega je mogoče v takem sadovnjaku-plantaži doseči ob polni rodovitnosti sadnega drevja povprečno 100—150 kg jabolk na eno drevo. Zdaj je povprečje v našem okraju le okrog 20 kg. ZDA pa dosežejo povprečno 400—500 kg jabolk ali 2—4 vagone na 1 ha.
V vasi Mače so se nekateri kmetje že domenili, da do jeseni izvršijo vse priprave za plantažni nasad jabolk v velikosti 5—6 ha. Pripravljeni so, da združijo svoje parcele, da bi bil nasad v enem kompleksu. Iniciativo je treba podpreti in jim dati vso strokovno, moralno  in  materialno pomoč.
0L0 Prede sile zasluži grajo
To zimo je bilo zelo malo dni, piimernih za čiščenje in škropljenje sadnega drevja. Vendar pa je večina občin izvršila vse organizacijske priprave za spomladanski del akcije. Občine so že jeseni določile komisije,
Izjema pa je občinski IX) Predoslje. Kljub temu da jih je Okraj že večkrat opozoivl na predpise Uredbe o zatiranju
škodljivcev in bolezni sadnega drevja, se za dolžnosti niso dosti menili. Po predpisih bi morali določiti komisijo že do 1. novembra 1952, tega pa do 26. februarja niso storili. Zato ni čudno, da kmetje ne izkoristijo lepih sončnih dni, ki so kakor nalašč za to delo.
Prav malo koilstnega bi storili, če bi čistili in škropili sadno drevje samo nekateri.
Parcele bodo združili zaradi prednosti plantažnega nasada — več sadja, manjtt proizvodni stroški. Ostanejo pa še nadalje lastniki svojih parcel.
Razen tega obstaja možnost, da se osnuje v vasi Mače plantaža v velikosti 20—30 ha. To bi bilo za Preddvor izredne važnosti, ker je to bodoču turistični center našega okraja. Spomladi bi bil to vrt, jeseni bi pa imeli prvorazredno sadje.
če računamo, da je vrednost enega vagona sadja enaka vrednosti treh vagonov rezanega lesa alt da so prodajne cene za sadje na mednarodnem trgu 3—4 krat višje od krompirja in 2 krat višje od cen koruze in žit, tedaj se bomo takoj odločili in začeli s plantažnimi nasadi jabolk in hrušk.
Vse naravne pogoje imamo, potrebujemo le še materialne pogoje in v prvi vrsti dobro voljo. V nekaj letih bi lahko imeli plantaže od Preddvora do Tržiča. Lotimo se dela!
Ing. Moma Stambolič
Uspeh Prešernovega gledališča Pr¥i T,itov "»»nek*staiinom
* O        O It biografije maršala Tita
PREKLETI V torek, 10. marca je bila v vost.   Vsekakor   pa bo zanjo vojne   —   uprizoritve velike
Mnogojezični film o nem- Prešernovem gledališču v Kra- najzanimivejši »modernistični« Gorkijeve umetnine o Človeku škem problemu v francoski ob- nJu   peta   letošnja   premiera, slog te kranjske — prve po- med Iluzijo in Resnico.
delavi, z motivom, kakršne po- Gorkijeve »prizore« v 4. deja-znamo iz angleških psiholoških nJm »Na dnu« je režira! Dino dram, napet kakor ameriška Radojević. Sceno je zasnoval detektivka, v morečem in res- Sveta Jovanović, kostume pa ničnem vzdušju kakor Italijan- Mira. Jarčeva. Galerijo obupa-ski neorealistični film, toda nih m upajočih tujcev v bosja-okorno izdelan. Snov je ime- škem svetu predfebruarske Ru-nitno zastavljena, psihološko in sije tohnačili vsi člani igral-zgodovinsko bi bila lahko za- skega kolektiva, nimiva, pretresljiva, poučna: Ve« ansambel se je inten-skuptna nacistov se v aprilu zivno pripravljal na osrednji 1945 s podmornico umika v dogodek sezone. Na premieri Brazilijo, spotoma ugrabijo je igra močno prevzela občin-francoskega zdravnika, ki edi- stvo in ovrgla pomislike o tem, ni ostane živ, ker se v peklen- all j« prav, uprizoriti tako zah-ski psihozi drug drugega izmu- tevno dramsko delo. čijo in ugonobijo. Toda — če- Zlasti so ugajali Janez Er-ravno je film vendarle še na- zen v vlogi brezimnega igral-pet in dokaj resničen po raz- ca, Angelca Hlebce tova kot pol oženj u — je vendarle v njem Nastja, Jože Kovačič kot Bub-toliko režijskih in pisateljskih nov, Satin Načeta Reša in ba-nerodnosti in nespretnosti, to- ron Marijana Dolinarja. liko nerazumljivih ali vsaj ne- Prav je, da so se kranjski razloženih zapletov, da gledal- igralci lotili »Dna«. Prav se-cev ne prevzame toliko, kot bi daj bo kritika lahko ocenila, jih lahko, če bi isto snov ob- do kod sega njihova zmoglji-delal eden mojstrov psihološke-
biogvafaje
0svojem prvem srečanju s nato pa mu v prikladnem tre-
Stalinom pripoveduje mar- nurtku zabijte nož v hrbet,
šal Tito naslednje: Tedaj se je v sobo vrnil Mo-
>Na tem prvem sestanku je lotov, ki je šel za trenutek ne-
prišlo do napetosti med nami kam ven. S seboj je prinesel
in Stalinom. Spoprijeli smo se brzojavko neke zapadne agen-
več ali manj pri vseh vpraša- ctje, ki je poročala, da so se
njih, o katerih smo razprav- Angleži izkrcali v Jugoslaviji,
ljalii Tedaj sem opazil, da Sta- Mene je takoj vrglo kvišku:
lin ne trpi, da mu kdorkoli nasprotuje. V razgovoru z ljudmi je grob in osoren. Od vseh članov politbiroja CK VKP (b) točno! vpraša od časa do časa za mnenje le Molotova,  vendar niti
— To je nemogoče! Stalin jezno:
Kako nemogoče!
To je
Jaz zopet rečem Stalinu, da je verjetno ta agencija napra-i)°f1USa   *>•   k0n°^ vila pomoto. Mi smo zahtevali
'M
temveč nadaljuje svojo misel Nisem bil vajen takega načina razgovora, pa je zaradi tega prišlo večkrat do čisto neprijetnih scen. Na primer, Stalin mi pravi:
— Valter Ime — op. prev
od generala Aleksandra, da nam pošlje dtvizion težke ar-tilerije in tri baterije kot pomoč naši D7. armadi pri njenih operacijah proti Mostarju in Sarajevu. Dejal sem, da je (Titovo Ilegalno ljetno prišla v Jugoslavijo t* iv.), pazite, mir- artiljeri-ja> kar so agencije na-
po-
Prizor iz Gorkega dr me »Na dnu« v PG
ga filma. Ker ni popolne psihološke prepričljivosti, tudi zgodovinskega tn političnega učinka ni toliko, kolikor bi ga »smeli pričakovati. Dokler film traja, gledalce pač drži v napetosti, a po koncu bo le malokdo še o njem razmišljal (ra
ZA STANOVANJE GRE
Lep uspeh jeseniške Svobode
žoazija v Srbiji je zelo močna!     čno tolrnačile fcj B Jaz pa mu mirno odgovar- stranl A^e^.
Stalin molči, nakar mi stavi direktno vprašanje:
— Povejte mfc, Valter, kaj bt vi storili, če bi se Angleži res-
,  nično nasilno izkrcali v Jugo-Stalin molči in se namršči, giavi-ji?
jam:
— Tovariš Stalin, ne strinjam se z vašim naztranjem Buržoazija v Srbiji je zelo šibka.
Jaz sem mu odgovoril, da bi jim nudili najodločnejši odpor.
Stalin je molčal. Videti je bilo, da mu ta odgovor ni bil všeč. Je morda v tem trenutku razmišljal o aranžmanth, ki jih je sklepal o razdelitvi interesnih področij v Jugoslaviji?
Ves večer se je Stalin jezil. V moji prisotnosti je
ostali aa mizo — Molotov, ždanov, Malenkov in Benja — se zgražajo.
Stalin je nato začel povpra-
Ze ob ustanovitvi je bila v je prevzel mladi jeseniški igra- domu »Svobode« je dala še po- sevati o posameznih buržoaz-okviru jeseniške »Svobode« or- lec Milan Dorntk in si izbral seben poudarek priznana sce- nih jugoslovanskih politikih, zen o tistih mestih v tem filmu, ganizirana tudi gledališka dru- iz številne gledališke družine na Bojana čebulja, ki jo je iz- kje so in kaj delajo. Jaz mu ki so še ostala vsebinsko ne- žina, sestoječa se po večini iz najboljše igralce. Že z razdeli- delala kulisama jeseniškega odgovarjam: pojasnjena.) A to ni snov. mladincev in mladink. Do pre- tvijo vlog je imel uspeh. S mestnega gledališča. Pozdravi- — Ta podlež, izdajalec, je ki bi se ob njej smeli za- ureditve odra v dvorani doma predstavo samo, katere premi- ti je tudi naklonjenost igralcev sodeloval z Nemci, dovoljevati z dveurno   nape- »Svobode« so se na gledališko era je bila minulo nedeljo, pa mestnega gledališča, ki so po-     Stalin   vpraša  za drugega.
tost jo: razkroj hitlerizma je udejstvovanje pripravljali le na je predstavil Jeseničanom no- magali z nasveti in z delom Jaz mu odgovorim isto, nakar klical po telefonu maršala Ma-zgodovinskt in psihološki mo- splošno, čim pa je bil odar vo gledališko družino, ki de- ter dokazali pripravljenost so- Stalin plane: linovskega, čigar operacije protiv, ki bi ga kazalo obdelati s obnovljen, so pričeli z resnim luje v okviru »Svobode« in se delovanja tudi v bodoče. Led — Valter, za vas so pa vsi ti Nemcem so se ravno te dni pretresljivo resnobnostjo.          študijem Gervaisove štiiridejan- vzgaja v priznane igralce na je prebit. Prvi predstavi na ob- podleži! zataknile.
G.    ke »Za stanovanje gre«. Režijo gledaliških  deskah.   Četudi je novljenem odru v Domiu »Svo-    Jaz mu odgovorim: — Ti tam spiš, spiš! — je
nastopala večina igralcev pr- bode«, t. j. na tistem tradicio-    — Točno, tovariš Stalin, vsak govoril Stalin po telefonu,
vtč, so dosegli nastopajoči le- nalnem odru, ki je dal Jese- človek, kl izda svojo domovi- Malinovski se je nekaj opra-
pe uspehe. Kot najboljši je bil ničanom najboljše kulturne, go- no, je podlež. vičeval, kakor da nima dovolj
režiser Dornik sam v vlogi ing. spodarske in politične delavce,     Stalin se zopet mrščt, M a- tankovskih divizij, kar se je
Tomiča.  Poleg njega pa gre kakor Toneta čmfarja, J. Gre- lenkov,  ždanov in ostali me dalo razbrati   iz Stalinovega
priznanje tudi Božičevi, Obla- gorčica, brata štražišarja, Ja- pa gledajo izpod čela. odgovora:
kovi,  Smolejevt, Vistrovi   ter neza Mlakarja in druge, bodo         ako ge      pogovor nada_ — Nimaš tankovskih divizij,
Tljeval   v   zelo   mučnem Pravis- SaJ bi se tuf mo3a sta"
vzdušui.   Stalin me je začel ra mati ™a vojskovati s po-
prepričevati, da moramo vrni- močjo tankov. Čas je ze, da se
ti kralja Petra na prestol. Me- premakneš. Si me razumel!
Odložil je slušalko. Povabki
sve- me je, naj grem k njemu r
mu vilo na večerjo. Služabniki v
mirno odgovoril, da je to ne- belih predpasnikih so prinesli
mogoče,  da bi  se  naš  narod zaprte sklede z jedjo, jih po-
uprl, da je kralj v Jugoslaviji postavili na mizo ln vsakdo si
poosebljenje  izdajstva,  da  je je sam postregel. Tu se je dvi-
ušel in zapustil ljudstvo v naj- galo zdravice pozno v noč. Jaa
težjih trenutkih, da je vladar- nisem bil vajen pitja, pa mi
ska hiša Karadjordievičev za- je  bilo slabo. V nekem tre-
,                                                                                                 sovražena med ljudstvom za- nutku sem šel ven, ker mi je
V skrbi za pravilno vzgojo ali podlegajo kriminalu in žen- ganizacijska delovna področja,         korupcije in terorja. bilo mučno. Glasno sem se o-
Težave nastopajo pri lenih     Stalin   molči,   nato  pa  mi števal, ker sem pil, za seboj
pa sltšim Berijin glas:
— Nič, nič, tudi to se zgodi . ..
Mestni orkester v Kranju
Sleherno resnično kulturno vsak dober človek ljubi glasbo, mesto t*, moralo imeti stalen Beethoven je ob neki priliki iz-orkester, ki naj bt nastopal v rekel besede, ki gotovo še da-okviru splošnih prireditev ali nes drže: »Kdor glasbe ne lju- ~VV1' J^TS Tf, ^t™*1** "J ui^c, uuu«
san^oTto^r bi, sploh človek ni!« Rupmkovi   kakor tudi Pogač- sledile druge predstave, na ka-
' igral- tere se dramski odsek že pri-
samostojno.                                   -j,.......— ..... VarJu fa ostalim
V Kranju je  že  del j časa Zato veljaj   ta  poziv vsem cem   Hvalevredno je tudi so- pravlja. Prepričani smo, da bo-
potreba po orkestru. Vzlic te- kranjskim    instrumentalistom, delovanje dveh starih svoboda- do člani dramskega odseka je-
mu pa s trudom sestavljeni or- da se zbero m osnujejo svoj šeVj Kobentarja in Marklja, ki seniške  »Svobode« svoje po-
kestri po prireditvah razpadejo stalni orkester. Delovni ljudje sta p0 dolgVh Ietih ^ nasto. slanstvo   zadovoljivo   opravili ,m le udarila k" v glavo: Ka
in jih je treba za prihodnjo Kranja tn širše okolice jim bo- pila   na   tradicionalnem   odru ter bodo pravi nasledniki t:stih, ko ^ ™orf kaJ takeS;a sve
prireditev spet sklicati in va- do za to resnično hvaležni. >>T>rl jelenu«. Otvoritveni nred- ki «o *nr>rali lpru™ n« Mm tovatfc!  Zbral sem se m rm
e. z.
prireditev spet diti.
Glasbenikov je v Kranju dovolj, tudi dirigente imamo. Le iniciativa je potrebna in denarna pomoč, s katero bi plačevali lokal, učno moč, stojala in material. Ustanovitev mestnega orkestra je umestna tudi
Iz   vzgojnih  razlogov.  Koliko ne pomislimo, kakšnega krite- ske~ celo "prostituciji
»pri Jelenu«. Otvoritveni pred- ki so zaorali ledino na istem stavi na obnovljenem odru v odru že pred 30 leti.
VZGOJNA POSVETOVALNICA
Začnimo v rani mladosti
i _» * -   « - i c-wi v u    iiaoiu ;a u     i/ii    iiriiiii O-Linal'Al munji,
mladih ljudi bi se ogrelo za ple- rija mj se držimo, da bomo    Delo   budi  v  človeku  tudi otrocih ki jih najdemo v dru. kratko govori:
memto glasbeno umetnost   in pravilno presodili, ali je naš družbeno moralno zavest. Kdor žinah  kjer starši iz pretirane
koliko mladih glasbenikov bi v otrok dobro vzgojen   ali   ne. dela, zna ceniti svoje delo in i-jubezni do otrok vse sami o-
žlvljenju in delu orkestra na- Naša socialistična družba ima delo drugih, zato se ne bo pu- pravH0 in so v zahtevah do
šlo vzpodbudo in zadoščenje! Z svoj moralni kodeks, kl se zelo stil izkoriščati, niti ne bo sam
ustanovitvijo instrumentalnega razlikuje   od   prejšnjega.   Pri izkoriščal. Izkoriščanje — te-
Saj ga ni treba vrniti za večne čase. Le začasno,
njih popustljivi in nedosledni. Leni so tudi   otroci, katerih
Naročnike za knjigo Vladimirja Dedijera »Josip Broa Tito. Prispevki za biografijo« sprejemajo vse   knjigarne ln
bodisi   zaradi   lastne delovne.
si le-ta prizadeva do- lo ne"častno ~Zato~ današnji ~o- Pre^remcnjenostl all iz malo-_ o™^™ Km „voir. .   .necasxno-        , , °7 marnostl, ne bavtjo z njimi.
Otrokom dajemo tako delo,
orkestra bomo v plodno kul
turno delo pritegnili »vrsto lju- jie,n a]j n}i na]m služi človekova vek smatral za zločin, di, ki bi z muziciranjem radi družbena vrednost,   se   pravi,    y ns£i družbi nt nobeno de prispevali  k skupni
rasti. seči družbene smotre in v kale- trok ne sme občutiti dela" kot
Res pa je tudi, da mora vsa šnl mori podreja osebne inte- zi0j kakor ga   pojmujejo še volja po ustanovitvi orkestra rese družbenim. mnogi starši. Ce bo otrok spo- ki bo primerno njihovi razvoj-
izvirati iz vrst glasbenikov, ki    l6 vzgoja, ki navaja otroka znal, da je nekatero delo manj nl stopnji Prenaporno delo za-naj jih potem ljudska oblast k delu, je pravilna. Pri tem ne častno ali da je delo zlo, ga bo ,    '     . ,    , . .
gmotno podpre. Moralno oporo mislimo samo na fizično, tem- opravljal z odporom, že otrok vlra otrc>Kc>v telesni razvoj ter medmrodnt   esperantski   kon- časa v Jugoslaviji, da si ogle-pa bo imel orkester v vsem Več tuci na umsko delo. Razli- mora spoznati, da zavisi oprav- mu jemlje veselje do dela. Za gTes> ki bo letos od 25. julija dajo vse naše zanimivosti, kranjskem   prebivalstvu,    saj ka med  fizičnim in umskim ljanje težavnejših, bolj  kom- slabo ah dobro opravljeno de- do 1. avgusta v Zagrebu. Do    Iz Kranja pojde na kongree
—--- delom se z uvajanjem novih pkciranih del od razvitosti nje- lo ne CTafemo m ne hvalimo ai- januarja se je prijavilo za vsaj 20 esperantistov; doslej
strojev in delovnih metod sa- govih sposobnosti ln njegovega ,   „.   . . kongres  že 708  esperantistov se jih je prijavilo   že 15. V
ocenjevanju, ali je nekdo vzgo- lesno all duševno - bo tak čio- ^ se iz različnih' vzrokov, poverjeniki po ustanovah in podjetjih. Zadnji rok za naročila je 20. marec 1953. Subskripcijska cena: vezana v pol-platno din 480, vezana v polumje din 700.
Esperantisti pred svojim kongresom
Vsa esperantska društva po    Po kongresu se bodo inozem-svetu se pripravljajo na 38. akt esperantisti  zadržali dalj
Uspešna dejavnost
ma ob sebi manjša. Uporaba zanimanja, od ljubezni do ene
TS     v/     h-   " ou srtroJev fizično   delo   olajšuje, all druge dejavnosti. To spo-
„KtnCCnC Knjige    zahteva pa poznavanje ustroja sobnost bo razvil samo v de-
, , ,      .      „..,„, ,„   in delovanja strojev, kar je že lovnem procesu, v začetku pri
V preteklem in v začetka le-             ^  z uvajanjpm teh- lažjem, kasneje pri težjem de-
r.tke v naše gospodarstvo um- hi. Zaupanje v otrokovo zmog-
sko delo zmerom bolj prerašča ljivost daje mladini neizčrpen
fizično. delovni polet, zaupanje v last-
Omenim naj še, da ustvarja no moč, razvija njegovo samo-
delo v enaki meri kakor druž- stojnost in samozavest,
bi — blagostanje tudi   posa- Otroka ne vzgojimo k delu z
vodno! Otrokovo največje za doščenje je ugotovitev delov nega uspeha.
bd
tošnjega leta je založniško pod jetje »Kmečka knjiga« obogatilo slovensko knjižno tržišče z vrsto lepih in koristnih knjig, ki jih priporočamo posebno našim kmetovalcem. Založba je tiskala predvsem poljudno pl
Iz vseh držav, medtem ko jih zadnjem času se zelo pogoste je bilo lani do tega časa pri- sestajajo, ker bi radi do kon-javljenih G87 za 37. kongres gresa mednarodni jezik res do-v Oslu. *>ro obvladali. Na sestankih, ki
jih imajo sedaj redno enkrat na teden, se pogovarjajo samo v esperantu ter dosti berejo f tem   jeziku.   OrganiKirajo p* dejav- ni odbor, v katerem so vsi pro- tudi   esperantska predavanja-nosVTGorenji vasi v Poljan- svetni delavci in predstavniki p™v tako predavanje s skiop-ski dolini je v zadnjem mesecu drugih organizacij in društev, tionkml slikami je bilo v soboto, 21. februarja v Mleknir
V Gorenji vasi se pripravljajo
Ku ltumo-umetni ška
sane  in preprostemu človeku mezniku in mu oblikuje njegov besedami, nego z delom. Vzgo- dosegla lepe rezultate. Neprl- Pripravljalni odbor je napro- ^ • ",nV Ji""™,
razumljive  kmečke strokovne značaj. Delovni uspeh Človeka ja k temu se prične že v naj- čakovano kvalitetna uprizori- sil tovarišico Smiljo Gostiševo, ^J™\ ,v £lr5^J£JSEt+
reditvami.
knj»ge  Med njimi pa je tudi osrečuje, mu vzbuja  samoza- nežnejših letih, med Igro. Sam tev Priestleyevega »Inšpektor- predsednico   okrajnega   Sveta V . ^        .  ^T^h «f
nekaj poljudno - znanstvenih vest tn dviga stvariteljsko moč. otrok naj skrbi, da bodo »grač- ja na obisku-, je naletela na za prosvMo in kulturo, naj pre- :lr]\u^ ^ %i!S<T?vtA' knjig (Rojstvo in smrt čarov- Nasprotno pa ljudje,  ki niso ke čiste in po igri na določe- Jj.vahno odobravanje  pri ob- vzame pokroviteljstvo nad pri- ^v-^ l^J^^ ! 7^ "^lit-
nice), ki bodo prav gotovo po- vešči dela, ob sleherni težavi nem mestu. Dobre mamice, ki člnstvu v Gorenji vasi ln v žl-magale dvigniti splošno kul- zapadejo v malodušje, se ne za svojimi otroci same po- reh, kjer so gostovali igralci turno raven naših ljudi. Tudi znajdejo,
leposlovje najdemo med knji- -
gami-, ki jih je izdala »Kmečka knjiga«  (Beli   bratec, Zbirka slovenskih narodnih pesmi). Važnejše kmečke strokovne
prosjačijo za pomoč spravljajo igrače, delajo veli ko vzgojno napako.
Lutkovno /gledališče v Žireh
goronjevaškega KUD-a. Prizadevanje tamkajšnjih prosvet-V naslednjih letih naj poma- nih delavcev z;us0uži vso pohvalo. Ze tečejo priprave za prireditve v maju — mesecu mladosti, ki se bodo v Gore-
se s kongresa v Oslu je poslut-š-ilo nad 70 esperantistov. S predavateljem vred je prišel f Kranj tudi stalni angleški tajnik mednarodnih kongresov £• Stuttard Mason ter predstavniki slovenske esperantske zve-To pot so za 8. marec želeli ^
Kakor se kranjski e-sp^ran-
8. marec v Podbreziah
ga otrok pri domačem gospodinjstvu, naj čisti posodo, briše prah, skrbi za red v ku-Zirovska lutkovna sekcija si hlnjakl omari, zaliva rože in nji vasi nadaljevale vse do 7. knjige, ki jih je založba izdala je letos uredila oder, primeren podobno   Od učenca moramo junija, ko bo stoletnica osnov-
so:   Gozdarski  in  lesno-lndu- svetlobnd park in obogatila ku- zahtevati red v knjigah, točno ne Šole na Trati. Naj navede- pionirke. Otroci so deklami i rali, zaskrbljeni zaradi   njega. -strijski priročnik,   Naš   fižol, Hsarno. Po »Čarobnem Klobu- izvrševanje domačih' nalog, u- mo. kaj vse bo na sporedu: Še zat erall itrnlco /Partizsinska mn, zmeraj namreč nimajo histr*^
ku«, ki so ga pripravili lut- -   - -•■ ---J ™---------*-
napraviti ženam »m materam
veselje   pi-edvsem   pionirji   Iti tisti veselijo kongresa, tako ^
Be
bi
škropljenje sadnega drevja, Zi- ^ ^ ^Z^'Z^l\---- m P°moč Pri domačih pred Titovo štafeto z P>^gaša tl ln ve.^loigro Oarx>bni koš. Vsi *t*tVaatt Prostorov, kamor
.    IZ               8   „   j,*      karji za Novoletno jelko, so gospodar-skih opravkih — pri bo 17. maja razen velikih ga-      1 v   ,                      ™™-,u ],ahrko povabili csponantLstc, KO
vinozdravniškl  nasveti,  Praži- za5eii študirati »Debelo repo« ^ na vrtu  pKri sekanju drv c»'lsklh vaj koncert šolskih mla- nastopajoči so dobro opravili k,ojo* y  K      1 MT)opl lno-
čereja, Elektrika v kmetijstvu, in jo bodo v kratkem posta- lpd   ^ piontrja  pa  moramo dinskih zborov KUD-a, 25. ma- svoje vloge, največ vedrine pa 2l>rnskl «»,«„^^1 w. sMunim*-
Bolezni in škodljivci čebel, Re- vili na oder. zahtevati dosledno izpolnjeva- ja bodo imeli velik telovadni So prinesli na oder policaj Ba- jQ m pn>Semwo mesto in ^
V letošnjem letu nameravajo nje pionirskih dolžnosti in če nastop  »Partizana-  in  šolske          .tcta Ana in Torklož. ea bodo nrav srotovo tudi ogl«'
žlrovski lutkarji   uprizoriti še je član drugih društev,  tudi mladine iz vse občine  TV.cn,t                         T>r^iJ1Ivn rf«kn ,,.,„ PT'J, 5i V,~,rt kranjski
tri igrice, za kar bosta poskr- obveznosti,  kl veljajo za vse ho prvič nastopi učiteljski,sek-           P*  e ta Proslava doka- dali. - - Dotlej bodo k^anj
bela najbolj  prizadevna člana članstvo. Pametno je mladino Met. Za stoletnico šok* bo lz- zala, da je vrsto delovnih in esperantisti organizirali ce>
lutkovne  sekcije pri  SKUD-u vUjučiti  v društva, ker ji v šla   tudi   posebna   spominska požrtvovalnih žena treba okre- rnntskc sekrije na Bbv<Iuj ^
»Oton Zupančič«, tov. učiteljica tem nudimo smisel za javno brošura. piti, saj se žene niti njtm na- menicah  in Kranjsld
Jurčeva in direktor tamkajšnje družbeno delo in jo uvajamo Priprave,  H terjajo mnogo menjene proslave niso udeleži- bodo tujcem-esperantistom
gimnazije tov. Zlajprh. v širše kolektive in širša or- dela, vodi pc. ^ben pripravljal- le, kaj šele, da bi tudi delale! kazale lepote Gorenji-
ja kuncev in Nase gobe s prilogo Gobe v gospodinjstvu.
		
		GORENJSKI PIONIR
		
0^TlNi2ovraldveo?ri
Z>ag7 pionirjih
IZPOLNJEVANKA
Zadnjič sem dejal, da bo žrebanje vaših odgovorov 15. marca. No, ne bo tako hudo. Tudi tisti, Id ml bodo poslali zakasnele rešitve še 16. marca, bodo prišli v pošte v za žrebanje. To bo pa zares zadnji dan.
Anka Ahačičeva mi je poslala risbo o »Zajčji šoli«. To igrico so se učili v njenem pionirskem odredu. Da bi razumeli, za kaj pravzaprav gre, pa objavljam še nekaj besedila. Le preberite ga! In spomnite se nanj, kadar boste videli gozdne prebivalce v veliki stiski! Kosobrin
ZAJČJA ŠOLA
		ječa
		vprašata lca
		nadležna žival
		veznik
		suha trava
		gorenjsko mesto
		vodna žival
		pok. ljubitelj živali
		najboljša pijača
		prevozno sredstvo
		južni sadež
	j prvo sadje	
		morski sesalec
	J stara Ljubljana	
Ko smo v januarju raz- časnega filma o islandskih to- jeme, hoteli povedati svojega govarjali o nalogah, ki plih vrelcih in če bi prisotni vsaj mnenja o časopisu, jih bomo imeli v febru- malo posegli v pogovor. Tako arju, in prav februar mesec tn pa se je ves razgovor »z bral-naslednjega pol določili za me- ci« skrčil na dialog: urednik sec našega lista, nikomur ni — učitelj, ki je končal bolj za-prišlo na misel, da je to naj- bavno kot poučno. Ko pa prl-neprimernejši čas za take stva- demo drugič, bo prav gotovo ri. že od začetka smo se nam- boljše, Če bodo stari naročniki reč sporazumeli, naj naše spo- molčali kot to pot, bo pa 65 zna van je   in   razgovarjanje z novih  naročnikov imelo prav
gotovo kaj pripomniti.
naročniki in bralci ne bo »u-radno«, marveč čimbolj neposredno, družabno. In kdo ne bi vedel, da nekaj domačih melodij najbolj približa Gorenjca Gorenjcu.
ni a poti v Besnieo smo vm prav resno premišljevali, ali naj sploh pokažemo naš »trio« ali ne. če še v Železnikih ni šlo... In v Železnike smo kinoaparaturo vsaj vzeli s seboj, tu pa še tega ni bilo. In post, post...
Ob pol sedmih smo bili že
K
o smo v svoji »Antilopi« čePrav Je m ***** ___i___L1,i določen za uro kasneje. V gasilskem domu so pravkar šele zakurili. V mraku je bilo ■videti vse tako pusto. Ker v mrzlem domu  ni kazalo čakati.
(tako smo krstili avto ki nas je prevažal) drčah proti Železnikom, je post kot mora visel nad nami. Ni
reš vseeno piesat, čeprav nam sicer kvaril osebnega raz- ar^n ...
je post?« .tako je vpra- položenja, bali smo se le, da *£*2?^*LZffSfe
ki pa ni bila prav nič toplejša. Tudi tam ni bilo žive duše. Postregli smo si s kozarčkom žganja, kl so nam ga — menda zato, ker so mislili, da smo bolj petični, — zaračunaJA kar 2 dinarja draže.
šala neznanka svojo pri- ne bomo razočarani, ko bo naš jataljico, ko je godba zaigrala »trio« zaigral za ples. Tešili prvo plesno melodijo. smo se, da je prvi in dobršni
»Presneta smola!« sem po- del drugega postnega tedna že mislil, »Post je.  To nam, ko za nami in da so ljudje na tjmo planirali novinarske veče- postni čas že malo pozabili, re, nd prišlo na misel. Odslej Mislili smo tudi, da v železnt-bomo morali prirejati novinar- kih, kjer je industrija že deske večere brez  plesa,  sploh kaj močno zasidrana, ni takšne bolj resne in času primerne.« ostre meje pust — post. Kljub vsemu pa se je nekaj    Zato je bilo razočaranje to- prišla, čez četrt ure smo začeli. Ob pravilni rešitvi ti prve parov ojunačilo. Ob drugi me- iko večje, ko se je ob prvih Dvorana je bila nabito polna, črke, brane od zgoraj navzdol, lodijt jih je bilo že več, nato in vseh naslednjih melodijah Zvrstil se je zunanjepolitični povedo, komu je izpolnjevamka še več, tako da se je moral sukalo po deskah prostornega pregled, reportaža o rojstvu ča-
Do pol osme se je zbralo že precej ljudi, še iz drugih, oddaljenejših vasi so
namenjena.
Umrl je
Dragi Kosobrinček! — Gotovo že ves, da je Stalina zadela možganska kap.
Ko sem poslušal radio, sem kar skočil od veselja ko sem zaslišali, da ga je zadela. Radio je povedal, da so se v Rusiji tepli in klali, kdo bo naslednik. Tovaitšica nam je v šoli povedala da je Stalin suro*' in da vse zapre in ubije. Ko smo šli drugi dan v šolo, smo slišali, da je Stalin umrl.
Gotovo  ne  boš  vrgel mo-
Vsi Ti pošiljajo razna vpra- zimskemu pedicu, predenici na jega pisemca v koš. Drugič ti
Zajklja :
V zgodovini podkovani ste kot šolarji v Ljubljani. Ali človek, naš sovrag, vedno proti vsem je tak?
Zajček:
človek rad ima otročičke,
če njegove so krvi, zajčke, srnice in ptičke pa preganja in lovi. Svoje oblači kar v kožuhe, daje jim igračk in kruha, nas pobije kakor muhe tn naposled scvre in skuha.
Vprašanje - odgovor
sanja o gospodarstvu in dru- detelji, pa tudi proti mahom in bom pa napisal kaj novega, gih stvareh. Prosim Te, da še lišajem. Lepo Te pozdravlja
meni odgovoriš na to-le vprašanje: Ali je »Rumesan« tudi za druge škodljive žuželke, kot so uši, cvetožer in druge, in ne samo za kaparja.
Sedaj bom pa morala končati. Danes imamo šest ur in zelo težke predmete.
Nasvidenje!
Kosa Karamovič
Škropivo »Rumesan« ne zatira samo ameriškega kapar-
Kosobrin
Miš o Burger
Dragi Kosobrinček J
Napisala Ti bom kratko pi-     Če Te pa pot zanese v Tržič,
semce in povedala,   kako   se ko bomo imeli ravno igralski
imamo v Tržiču.   Vabim   Te, krožek, se ne ustraši preveč,
dragi Kosobrin, k nam, da boš če boš nenadoma Čul kakega naš harmonikar Koča, ko je ob- fizkulturnega doma le nekaj
slišal lepe pesmice, ki nas jih medveda. Kajti marsikdo iz- javil zadnji ples, opravičevati, parov
uči popolnoma slepa tovarišica med nas ga dobro posnema.
Debeljakova. Ko se jih še par Ko pa se bomo naučili igrico
naučimo, bom pisala radijske- »V kraljestvu palčkov«, takrat
ja. Prav uspešno se uporablja mu stric ku. v Ljubljano, da bo- pa pridi sigurno in boš šel kar
sopisa in gospodarski pregled, vmes pa so napovedovalec in »trio« prav pitdno zabavali občinstvo. Razpoloženje je raslo in doseglo vrhunec, ko je gospodarski urednik začel zastavljati občinstvu nagradna vprašanja. Ljudem so se razvezah jeziki in v pogovoru, ki je zaključil program, smo kar p:t-jetno pokramljali o dobrih in slabih straneh časopisa. »Razbiti tisti nevidni zid, kl loči občinstvo od nastopajočih«, — to je bil namen naših večerov, šele v Besnioi je to res uspelo.
Po prireditvi se je vse zavrtelo,  staro in mlado. Prav prijetno je bilo v sicer nekoliko tesnem domu.
»Nikdar še nismo v Besnici na post plesali,« je dejal nek starejši možakar, »danes bom pa tudi jaz, saj so prvič v zgodovini Besnice pri nas novinarji.« In se je kot mladenič pognal v poskočno polko.
e bomo prišli v Besnieo, Cerklje,   Železnike, Po-
ljane in Bohinj in Gor-njesavsko dolino in v kamniški konec. Povsod po Gorenj-
tudi v boju zoper listne in trt-ne uši, jabolčnega cvetožerja jabolčnega  zavijača, proti
in
mo šli v »Radio« in tam za- z nami na oder! Vem, da bi se peli, da nas bodo čuli po vsem te naši pionirji najbolj razve-svetu. Saj se kar dobro odre- selili.
. [Bilo je lepo
žemo.
Bila je zares lepa nedelja. Z velikim veseljem sem se šel
^Zimska smola
Nekega dne popoldne smo se
Lep pozdravček prejml od Marije Kralj
Češ enajst je ura in še dolga pa smo pozneje zvedeli, da
pot je od Cerkelj do Kranja. ljudem ni pokvaril razpolože-
I^udi sicer je večer v Cer- nja toliko post kot naš kino-kljah kar prijetno pote- projektor, ki je že pri prvem skem bomo šli in navezali čim ' kel. Dvorana Zadružnega filmu odpovedal. Ker smo jih tesnejše stike z ljudmi. Saj vodoma je bila polna, čeprav ni »zmotili« sredi filma, so bili mo, da bomo tako veliko laže majhna. Vse bi se v redu kan- ljudje tolikanj razočarani, da prisluhnili željam naših bral-čalo, če ne tt naš ktaoopera- tega niti povedati niso hoteli, cev in jim v mnog očem bolj ter »po pomoti« zavrtel dolgo- niti niso, razen spet častne Iz- ugodili kot do sedaj.
đmučat. Bil sem zelo razpolo- šli sankat. Ko smo dneli na-
žen. Po kratkem premdšljeva- vzdol, sem zadel v drevo ln
nju, na katero stran naj se polomil sanke,
obrnem, grem na hribček sv. Drugega dne smo skakali s
Jožefa. Joj, šlo je kot blisk! smučmi. Prvič je šlo kar do-
Ko se je začelo mračiti, bem bro. Ko sem drugič skočil, sem   Pf ;afrf;f rnt n2.^VCtl
se odpravil domov. Pri tej zad- pade* na nos, kakor sem dolg   A 4 uaovww
nji vožnji sem imel zares smo- ln širok.                                     Vinske madeže    zelo težko
lo. Zaneslo me je kakor ka- V nedeljo 1. februarja sem odstraniš, zlasti če so stari. Marjaronov krompir. (Netoalj men in me vrglo čez skok, na- Imel spet smolo. Ob otvoritvi nekaterih tkaninah madež velikih krompirjev olupi ln nazaj no zadnjo plat. In poglej žičnice so bile pionirske tek- jZgmei  če g-a takoj potreseš reži na majhne kocke. Pose-
Nekaj za naše žene
Nekaj krompirjevih jedi
tudi drobno sesekljano    kislo denemo 4 rumenjake, 20dkg-
kumarico). pretlačenega krompirja, soli,
Ocvrte   krompirjeve   rezine: nastrganega muškatnega ores-
- počile so hlače kar na dveh me. Tekmovali smo v slalomu. s m ga izpereŠ1 z milom bej razbell v koad mast, do- 3/4 kg krompirja narežemo na čka tn sneg 3 beljakov. Vse to
mestih. Namesto  da  bi  vozil   skozi m mlačno vodo. daj drobno sesekljane čebule paličice, jih obrišemo in vrže- vlijemo v pomaščen pudingov
Ves čas sem bil vesel. Ko vratca, sem šel kar naravnost in 2 žlici moke. Svetlemu pre- mo v vročo mast, da se za- model in kuhamo pol ure v
se mi je pa to zgodilo, sem proti cilju. žganju pridem' na kocke nare- pečejo, nato jih v manj vroči sopari. Nato puding obUjemo
Spočiti ln napolnjeni sveže-    Kako operemo dežnik?    če zanega krompirja, doli j juhe, masti speclmo. Pečene rezine z r^beljenim maslom aH raa-
ga zraka smo dočakali 2. fe- je blaten, odstranimo posušeno kostnega odvara ali vode in dajemo v toplo kozico in vsako stjo in ga pred serviran jeni
Sel domov ves žalosten .n skrbeh, kaj bo rekla mama. Pa nI bilo hudega.
Franol K*tstan
bruiar, ko je pričel pouk. Pionir Rudolf Teyrovsky
blato z ščetko, nato    dežnik kuhaj. Osoli ln odlšavt z ma- posebej osolimo. operi z mlačno vodo, v katero jaronom, lavorovim listom, po-    Krompirjev puding:
D 11YNI
si dala nekoliko amonijaka all vinskega kisa.
Če hočeš dežnik dolgo ohraniti lep, ga pri sušenju le na pol razpni.
prom in kisom (lahko dodaš mo 7 dkg masla ali masti, pat
sekljano šunko zelenim grahom,
O mozoljih
obložimo s Vmeša- (ostanki), špinačo itd.
Krompirjeva torta: Dobro vmešamo 1/4 sladkorja, 1/4 kg ohlajenega kuhanega tn nastrganega krompirja,  7 dkg o~
Mozolje all  prlšče dobivajo Kako se jUh znebimo? Iztt .
predvsem ljudje z mastno ko- skati smemo le sojedce, ki ni- Jg*?^      if mandeljev,
žo. Na taki koži vidimo pogo- so vneti, in že ognojene prisče. ™akov^ « U*
(Mltesser - Nikakor pa ne smemo Iztiskati "**»Jta lupi^ P?lavl<* U™>-
le prav narahlo stiskati med po domače kožni črvi ali zaje- vnetij, ki segajo globje v i*o- P* ier 38 prgišči drobtin. Pri-
Bele čipko operi v milnici. Ne smeš jih pa ožeti, temveč sto tudi sojedce
L, M. — S. K. Zakaj nastanejo bradavice in kako Jih odpravimo?
Bradavice so posledica prevelikega množenja kožnih Celic na Dekem ostro omejenem predelu telesa, običajno na •'okah, prstih Itd, Torej nekakšna novotvorba, ki se dvj ne iznad površja kože. Pravega vzroka no poznamo, ker pa se 1*> mesece dolgi inkubaciji bradavke prenašajo, obstoji 'nožiiosl infekcije. Ločimo (rde, navadne bradavice olrok l'i odraslih, plosko v obliki številnih majhnih, rjavorumenili Satrdin pri otrocih in starostne bradavice na prsih in hrbtu, yčasih tudi na obrazu.
Glavna Skrb je, odstranili bradavice tako, da ne bo Potem brazgotin, Pri odraslih poizkušamo najprej omehčati Jrhnjo plast kože, potem bradavice z ostro navadno žlico M*ez bolečin za zmeraj odstranimo. Tudi z raznimi jedkim s!"edstvi jih poizkušamo uničiti, vendar moramo zelo pa-*»tt, da ne zaidemo pregloboko v zdravo tkivo. Tako odstra-
'nnio tudi globoke bradavice mi DOgah, ki jih često zamenjujemo s kurjimi očesi. Odsvetovati pa moramo upo-
'"l><> SOlitrne kisline, ker povzroča grde brazgotine. .   V slu iju, da tO ne pomaga, lahko uničimo bradavice F^atrolitično ali pa z rentgenskimi žarki. Ploške otroške ^'.'""kivice odstranimo včasih s 5     10 procentno resorejn-paslo; zvečer jih namažemo, zjutraj pa z milom in vodo zini jemo. Ce jih je zelo dosti, priporočamo obuvanje z n nliM-nom.
dlanmi, črne čipke operi v dalcl), iz katerih se nemalo- žo ln jih čutimo kot k avl nem ali čajnem odcedku. krat razvijejo mozolji.
ko-otrdela,
S sodišča
damo trd sneg Iz vseh petih
nekoUk^Eatekta. mesta. Pred f1 Ujakov. Torto pe-
čemo 2 uri in jo potem oblije-mo s čokoladnim ledom.
Krompirjeva polenta:  4 do
6 velikih krompirjev skuhamo,
Zofija Hold in Sonja Raj-hard iz Tržiča sta letos v januarju ob večerih kradli raz-
iztiskanjem omehčajmo na obrazu z vročo vodo all s parno kopeljo. Nato lice osušimo z brisačo ln očistimo z „
vato, namočeno v čisti alkohol ol'uPcf1<> m pretlačimo. Potem Ivan Gram z Jesenic je pri- ^ kolonjske vodo. Pri iztiska- S^SJT d^ 50 *» mo~ šel lani konec aprila na dom vanJu mijmo      te        fe        ke,   2 jajci,  10 dkg surovega Miroslave Burje v Naklem, češ ^ v. sol ln pretia-
lično obleko po stanovanjih v da ga pošilja njena mati po- JT' ^LuJh in n|w ru < ^eni krompir. Gladko kromplr-Stražt:žču. Za kazen bosta od- pravit šivalni stroj. Burjevani     x     \> t^TiS' jevo testo razvaljamo za palec
sedeli vsaka 6 mesecev. sprevidela laži, zato ga je pu- ^^n-i™?    i? ?°n   * i   •    debel0 m 8* nadevamo: Na-
Franc Demšar iz češnjice v stila k stroju. Med »poprav-Selškl dolini je vzel lani jeseni ljanjem« je vzel Grum iz šiv.
ur, da se loj-
skavanjem, ol>ložlmo Iztisnjena mesta z vato, prepojeno z
v bližnjem Logu dve železni stroja več dobrih delov ln jih ^monovlm  s°^0™'  W *° pu" tračnici v vrednosti 5.2129 din, zamenjal s slabšimi, ki za ši- su™ last podjetja »Niko« v želez- valni stroj sploh niso porabnt. nikih.  Obsojen je bil na tri Tako   jo   oškodoval Burjevo mesece zapora in plačilo od- najmanj za 10 tisočakov. Za škodlnlne.
Slavko Roblek Iz Loma pri Tižlču se je lani v novembru odpravil s staro vojaško puško v državno lovišče pod Storži-čem nad gani.se. i'ii divjem lovu so ga zasačili; sodišče ga jo obsodUo na 2.000 din denarne kazni.
dev: 15 do 20 dkg surovega masla in 3 do 4 rumenjake dobro zmešamo ln pomažemo po irazvaljanem testu. Vrhu potre-zapro. semo   naribanega parmezana.
Parna kopel:   Držimo obraz testo zvijemo tn ga v prtiču 15 cm nad loncem z vrelo vo- kuhamo 2 uri. Kuhano polento radi goljufije ga je sodišče ob- ^ hpovim ali kameličnim ča- razr-ežemo na rezine, zabelimo
sodilo na 8 mesecev zapora. Frančiška Jfcsbee je ukradla
jem. Glavo si prekrijemo z go- z maslom in drobtlnami ser-stim blagom, da para ne bo viramo k divjačini, pljučni pe-uhajal«,   in  ostanemo tako 8 čenki ali mesni omaki, ob cesti Stahovica—Kaimuška minut. Nato lice obrišemo s či-Bistrica 2 prm bukovih drv In sto  brisačo.   Po parni ltopeli jih prepeljala   na   svoj dom. ne hodimo ven, kajti prenagla Obsojena je na 3 mesece za- menjava temperature koži ško-pora. duje.
GLAS GORENJSKE S lev. II — Strun 5
žilnimi
DELFINI — IGRALCI
Na Floridi v ZDA so dosegli pri dresuri rib zanimive rezultate. Največjo senzacijo vzbuja delan Flippv, ki prevaža čoln s svojim dreserjem in njegovim psom. Pes in Flippv se odlično razumela. Flippv pride večkrat k obali, pomoli glavo iz vode in pes mu jo v znak prijateljstva oblizuje. Dellin igra na to en o, zvoai in d.iga zastavice itd., zna skakati skozi obroče in lo celo sl;ozi take, ki so prekriti s papirjem, prinaša iz vode pred-
mete, ki jih vrže tja dreser in \:oIoni o. Ob koncu programa spustijo Flippvju v vodo nosila, na kale ih m'r-ro leži ves čas, ko 'ga pregledujejo, če ni mo-da dobil med izvajanjem .programa sončnih onek'n, za ka!erri je ze'o občutljiv. Ko ga mažejo po opeklinah, leži popolnoma mirno.
NIC NISO BOLJŠI OD NAŠIH
Lani so avtomobilisti Združenih držav povor'il' do smrti nič več in nič manj kako*' 38.C00 ljudi. Do srrrti se je ponesrečilo v Ameriki 95.000 ljudi, lažje in težje poškodbe pa je dobilo 10 milijonov ljudi.
NAJMANJŠA KNJIGA NA SVETU
V Parizu so odkrili knjigo, ki je po vsej verjetnosti najmanjša na svetu. Knjiga je pisana v latinskem jeziku in jo je mogoče brati samo s povečevalnim steklom. Strani so dolge 3,86 mm.
Pričevanje Aleksandra Weissberga - Cvbulskega Obtožba je bila pripravljena v Berlinu - Zloba je zbesnela
(Nadaljevanje) Znani avstrijski znanstvenik Aleksander Weissberg, ki je v zaporu v Sovjetski zvez*, slišal od generala Boguckega, da je Stalin ponaredil obremenilne dokumente proti maršalu Tu-hačevskemu in ostalim voditeljem Rdeče armade, se je kasneje zanimal za to stvar, zla-
sti za ponarejene dokumente. O tem je govoril z razhčrimi osebami, ki so bile med vojno v ruskih zaporih, kasneje pa je konsultira! razne vire, zlasti spise Beneša, Churchilla, Kiivickega in VValterjaHa-gena, človeka nemške obveščevalne službe. Prišel je do sledeče ugotovitve:
Stalin se je bal las'ne sence
Tuhačevski in njegovi tovariši iz vodstva Rdeče armade so bili ogorčeni nad ur* č en jem stare boljševi-ške garde na velikih procesih. V rokah oficirjev je bila oborožena sila. države. Podrejena jim je bila moskovska garni-zija. Lahko bi t* li zavzeli Kremlj. Lahko bi bili izdali navidezen nalog o zaščiti polit-biroja ».n Stalina in potem z nekoliko" izbranih oficirjev aretirali diktatorja. Stalin se je bal svoje lastne sence. Tuhačevski je bil zelo popularen. NI sicer izvedel državnega udara, lahko bi ga pa bil. To je Stalinu za-
dostovalo. Generalštab Rdeče armade je bilo treba lik-, ubrati.
Dokumente, ki so kompromitirali Tuhačevskega, so izdelali nedvomno v kleteh Gestapa na Prinz AAbrechtstrasse v Berlinu šefi Gestapa in Be-rens. Gestapovski šefi s tem Stalinu niso zagodli. On sam' jih je izkoi'stM.
Za Stalina je bilo bolj ne-
varno, likvidirati junake Rdeče armade, kot pa voditelje bivše opozicije, ki jih je bili že prej ponižal in moralno zlomil. Tudi k lažnim priznanjem bi jih bil težje pit silil. Zato se je lotil zvite spletke.
'Po nekem agentu NKVD, ki je »dezertiral« h Gestapu, je Stalin sugerira! gestapovskim šefom peklenski načrt: da pripravi s ponarejenimi dokumenti Ruse tako daleč, da ob-glavij!o svojo lastno armado. Ponarejanje je organiziral Hei-drich s Hitlerjevim dovoljenjem. Izdelali so korespondenco med Tuhačevskim in generali Reichsvvehra. Okoristili so se s takratnimi dobrimi službenimi odnosi med obema armadama. Rezultat ponarejanja je sveženj dokumentov, ki dokazujejo maršalovo izdajstvo. Najprej jih poizkušajo poslati
v ruske roke skozt Čehoslova-ško, potem pa jih preprosto predajo sovjetski ambasadi v v Berlinu.
(Nekaj mesecev prej se je NKVD-u posrečilo, obvestiti Beneša o domnevnih tajnih pogajanjih med nemškimi generali in Tuhačevskim. Beneš ne sluti nakane in smatra, da mora posvariti Stalina pred Tuhačevskim. To Beneševo p.^mo je kasneje za Stalina dodaten dokument v procesu proti maršalu. Tudi Churchill ne opazi provokacije.
Heidrich je bil po likvidaciji sovjetskih generalov prepričan, da se mu je z iritrigami posrečilo, uničit', generalštab Rdeče armade, samo SS-general Be-reins ve, za kaj gre. ;>Bili smo samo Stalinovo orodje!« je dejal.
Ce ne Kosio-, pa Kaganovičl
ENA NA TISTE, KI SO SAMI VAJ E ZAPRTI
»OVARNAl
Vratar: »Za koga bo pa to?«
Delavci: »Za naš delavski svet, ki je tako zaprt!«
(Iz »Totega lista«)
Weissbe<rg pripoveduje o tem, kako je blaznost »velike čistke« privedla tako zaporrike kakor tudi preiskovalce do tega, da več niso vedeli, kaj je resnica in kaj je laž.
V harkovskem zaporu NKVD je bilo približno petdeset študentov pod obtožbo, da so teroristična organizacija, ki je pripravljala umor Kosjora, sekretarja CK KP Ukrajine in člana politbiroja CK VKP(bK že vse so priznali. Celo leto se je njihov pro°kovalec trudi in končno vksladil vse zapisnike, ko je bil Kosjor prijet kcit troekist. Kaj sedaj? Policist r»? ri dolgo trudil. Vsi študentje so morali priznati, da so namenoma prevarali preiskovalce Ln prikrili, da so p^prav-Fali atentat na Kaganoviča — in ne na Kosjora.
General Bogucki  je Weiss-
bergu pripovedoval o temle do- Ko se je Marček naspal in
godku: pregnal mačka, se ga je po-
Predsednik ukrajtnske vlade lastila nepopisna groza: »Kaj
Marčak ln Lepleski,    ljudski sem vendar rekel? Gotovo me
komisar za notranje rjadeve, je Lepleski preizkušal. Sicer
^                   , je tuci on rekel nekaj prav
sta se nekega večera ob pijači tako nerodnlh stvari> ^ on
pogovarjala o aretaciji Tuba- je bil gotovo dogovorjen z. čevskega in vodilnih genera- Moskvo. Kaj če me je že na-lov: znanil?« Marčak ni našel dra-
— Nezaslišano je, da pre- gega izhoda, kakor da je te-Ide ves generalštab na sovra- tef«niral v Moskvo šefu NK-žnikovo stran. Kako so mogli 7D Ježovu   ^   mu. povedal,
držati take izdajalce na vodil-        * Zov°f- ^^uP^E .    T       dan so slednjega zaprli, čez nih mesUi? Sedaj imajo Nem- dva ^ pa g Marrčaka. ^
ci m Japonci vse vojaške na- Lepleski je naznanil njegove črte, zdaj moramo vse spet besede. Oba sta priznala, da izpremeniti. Kako ogromni bo- sta bila zarotnika proti sodo stroški, če bomo morah po- vjetski državi in vohunila za novno zgraditi vse utrdbe.       Nemčijo in Poljsko, da sta or-
ganizirala teroristične akcije proti. Stalinu in drugim, dia sta Morda pa le ni bilo vse ggj^* nered v gospodarstvo
Marčak je odgovoril:
tako strašno. Nemara se le tako govori.
(Dalje prihodnjič)
Pvva „InteHsova" nagradna Hmianfaa
Vri-oii.i i vm h iimirad 25000 oin
Za »Intelcsovi« nagradni križanki razpisuje uredništvo sledeče nagrade:
1. 4 m žameta za moški suknjič,
2. — 3. po 5 m blaga za žensko obleko,
4. ducat moških robcev,
5. ducat ženskih robcev,
6. — 7. po 9 ni N"f"       moške srajce,
8. — 9. celoletno brezplačno prejemanje našega lista. Obe rešitvi s priletenmm izrezkoma križank i>ošljite na uredništvo do 2. aprila.
Vodoravno: 1. prvi produkt bombaža, 6. borba vsakega delavca v tovarni, 14. priznan zimski izdelek, ki ga proizvaja tovarna, 19. teža embalaže, 20. kratica za republiko Slovenio, 22. ribja koščica, 23. vpraša Inica, 24. množ/.nska o-blika oseb. zaimka, 25. vrsta dragulja, 26. vrba, 28. gorovje, v Sloveniji, 81. vrsta ljudi, 34. delam (lat.), 35. veznik, 36. prpadnik skupine narodov v Evropi, 38. meško ime, 40. streže bolnkom, 43. ima kolo, 41. zastopstvo tovarne »Inteks« v glavnem mestu APV, 46. s<nlež podjetja »Intoks«, 47. zastopstvo tovarne »Inteks« v glavnem mestu FL.RJ, 50. oblika glagola biti, 51. različna so-glasnika, 53. prebivalce Itovt, 56. vrsta tkanine, 59. število, 60. vzklfk, 61. predlog. 62. eventualno (okrajšano), 63. dva različni soglasnika, 66. veznik (domača oblika), 68. jarem, 70 kazalni zaimek, 71. Igralna karta. 72, Capkova drami, 74. rvijiča, 76. oblika gbigola nest' 77. pravnik, 79. i "Talec p -flčali na mehove, 80. enaki so-pi'isn'kV 81. vrsta avtomobla, 83. oblika osebnega zaimka. 8^. moško Ime, 85. mednaroden »1!-plomatskn oznaka. 8*>. števnik, 87. pop-lavar drnž'me, 89. vzklik, 90. pes najde..., 91. židovska mestna četrt, 93. žival v džungli (2. skl. množ.), 94. A)  predlog, 97. oblika o-
Flr;»n ti — Stev. 11
sebnega zaimka, 101. pregreha, 10~. povr. zaimek, 105. obratno »so«, 107. se nahaja v zemlji, 109. kralj živali, 110. vrsta blag i za srajce, 112. ni top, 115. priznana tkanina za površnike — ki jo izdeluje tovarna »Inteks«, 118. »um, 119. vpra-šalnica (okraj.), 120. ne govori, 121. oblika oseb. zaimka, 122. glavno mesto sosed, države, 123. vrsta pesnitve, 121. prislov, 126. kazal, zaimek, ' 127. ima 24 ur, 128. pivo, 130. del glave, 132. nikalnica, 134. prislov, 136., 137., 138 velja za tkanine tovarne »Inteks«.
Navpično: 1. leta po /.raku, 2. ni kriv, 3. doba, 4. pritrdllniea, 5. resnična, 7. nasprotno od nič, 8. končujem (v rad'otelegr.), 9. množ'čni or-gan'zncija (kratice), 10. kazeini zaimek, 11. obratno »le«, 12. rabimo za vle.k, 13. spravi skupaj, 15. veznik   16. vzklik,
17. gozdni salež (2. skl. množ.)
18. pogorje ni polotoku Ilal-kldikl, 21. bonbon, 24. oseba (2. fkl. množ.), 27. kurirji, 29. polni naslov (okrajš.), 30. prekomorska    države .(kratice),
32. počakaj   (v radtotelegT.),
33. naselje. 36. ima na glavi, kađv nosi težo, 87. glej 43 vodoravno. 38. površinska mera, 39. osebni zaimek, 41. ka-zaln' zaimek. 42. brnnl državo. <*8. »Vanjo, čin, 49. oddelek tekstilne tovarne, 52. vlada med del-vel v tovarni, 54. gl.-j 89 navpično, 55. vzklik, IHdftkl odbor (krnticr), jj. nikalnica, 63. dovoli 64. vrsii športa, 65. darilo, 67. gedetro za pisan fe, 69. Ime *a geometrični lik zemlje, 73. udor (2.
Skl.), 75. kazalni zaimek, 76. vzkl'k, 78. kvaliteten artikel, kl ga potrebuje — človek vsak dan, 79. otrok, 82. nal>ere čebela, 83. okorel, trd, 86. zabit kol all pilot, 88. sestavni del narkoze, 90. peanltev, 82. delo
(v latinščini), 93. pri nas redka ptica, 94. denarna omara (foneUčno), 95. rastlina, JM». podjetje) ki razpisuje nagradno križanko, 97. dimenzije, 98. morska žival, 100. veselje kvartoplrea, 101. lakota, 102.
oblika glagola biti, 103. šesta- material,  117. naslovljeno (©"
vnl del dneva, 101. vstavi Ožil, krsijš.), 120. ni vaš, U5. prisl<»v'
106. Izrnz v tenisu,   108. DOg 127. niutpmtno »ne«, 128. gW
ljub<"/.nl, 110. se dvigajo na tr- 128. vodoravno, 129. oblika g1:J'
gu, 111. rabi šivilja, 118. »vo- jrola hiti, 131. spolnik (friincb
hodno tržaško ozemlje  (krati- 133.  je   (angl.),   135. obratno
ca), 114. število, 116. gnullHMil »pa«.
s k s v s t al   ' --*_!=-—c—
O xapušiini
V. A. — S. A. Zanima vas, ali imajo ostroci iz prvega zakona pravico jem:; t i reči, kupljene v drugim zakonu, v kolikor niso izključno last, in kaj lahko ukrenete tedaj!, ko je sodišče v vaši odsotnosti pr sad lo ol okorna iz dru gega zakona eno osmino, vam pa eno četrtino moževe zapuščine.
Odgovor: Po poroki ostane vsak zakonce še zmeraj lastnik imovine, ki jo je prinesel v zakon. Imovina, ki sta si jo pridobila zakonca s skupnim delom v zakonu, pa je njuna skupna last. Ce pride do spora med zakoncema ali med njunimi nasledniki, odloča o delitvi i novine sodišče. Ce teste, da so si otroci iz prvega zakona prilas.ili predmete, ki so izključno vaši ali pa so last vas in vašega pokojnega moža. lahko tožite otroke iz prvega zakona, da vam predmete vrnejo ali da priznajo solastnino.
Po vašem dopisu sodim, da je. sodišče razdelilo zapu-ščivo ro prodnisih. ki se imo ablia:o, če umrli ni zann t/l veljavne Oporoke; Vendar lahko tisti, ki ima večjo dedno Pia.ico (n. pr. po oporoki postavljeni dedič) loz.i iisl a, ki si je vzel zapuščino za posest, da mu jo v celoti al L delro odstopi. Ža ugotovitev lastnine posameznih kesov dediščine vložite lastninsko tožbo in ne dediščinsko. Predpogoj, da boste dediščinsko tožbo dobili jc, če imate veljavno oporoko, s katero poslavlja vaš mož sinova iz drugega zakona kol dediča.
O služnostih
A. L. — M. Ali ima sosed pravico zahtevati, da mu dovolite prehod čez vrt?
Odgovor: Te pravice sosed nima. Tako imenovana služnost pešpoti preko vašega vrla bi za soseda nasla.a šele po 30 letih izkoriščanja te pravice in to šele po vpisu služnosti kot realnega bremena na vašem zemljišču v zemljiško knjigo. Ker pa šc ni preteklo 30 let, o lkar sle so*-sedu ustno dovolili prehod čez vaš vrt, mu lahko brez nadaljnjega to prepOveste. Seveda le tedaj, če ni bilo govora o trajanju lega dovoljenja.
Zakaj smo opustili Triglavski smuk
Pod tem naslovom vprašuje »Alpski vozač«, zakaj je opuščen Mihov smuk in zakaj sono že tretje leto brez Triglavskega smuka. Ne bom mogel dati izčrpnega odgovora na postavljeno vprašanje, ker zato nisem niti pooblaščen, niti nisem dovolj seznanjen z ovirami, ki so nastopale v zadnjih letih ter preprečile obe prireditvi.
Vsekakor sta tekmovanji potrebni. Vprašanje je le, ali sta izvedljiva zdaj, ko so odpadle vse subvencije za take prireditve. Znano je, da je Triglavski smuk zvezan s precejšnimi, težavami, zahtevnimi in dolgotrajnimi pripravami: in veliki-
mi izdatki. Verjetno je tu vzrok, da ga zaidnja leta m več. Letos je slišati, da ga bo spet priredila Gorenjska pod-zveza.
»Partizan« tn Planinsko društvo v Mojstrani močno občutita vrzel, ki je nastala, odkar je opuščen Triglavski smuk. Zato sta še obe društvi odločili organizirati novo tekmovanje alpsk'h smučarjev. Priprave so v polnem teku in konec meseca bo prvič prirejen »Smuk Čopovega Jožeta« z Luknje v Vrata. Jože bo star letos — menda v tistih dneh — 60 let. Ta smuk bo kljub svojim šestim križem sam otvo-ril in s tem pokazal, kako gore
„ Prizadetim pionirjem
u
60-metfska skakalnica
Ing. Stanko Bloudek ci je že dolgo prizadeval, da najde v bližini Ljubljane primeren prostor za gradnjo 60-metrske skakalnice. Pred dnevi je po daljšem iskanju našel primeren teren v Kranju, pod šmar-jetno goro v »Bauhenku« nasproti tovarne »Tiskanina«. Mesto Kranj tt z dograditvijo tega športnega objekta vsekakor napravilo velik korak naprej v športnem in turističnem pogledu. Zato se upravičeno pričakuje, da bodo odgovorni gospodarski foruimfi vsestransko podprli to prizadevanje.
Po izjavi ing. Bloudka je °b vznožju predvidene skakail-
v Kranju
niče zelo primeren teren za zgraditev drsali seča, ki ga Kranj prav gotovo tako nujno potrebuje. Če pa bi ob severni strani Jošta, kjer sneg najdalje obleži, speljal*: še kratko smučarsko vzpenjačo, bi Kranj lahko postal idealen zimsko turističen in športni center, predvsem zaradi bližine Ljubljane.
To nam je lepo dokazala pretekla nedelja, ko je na stotine ljubljanski h smučarjev prispelo s posebnim vlakom pod Jošt.
Pod tem naslovom je dobilo uredništvo odgovor uprave NTK »Pro-'ektor«, ki ga pa zaradi dolži ne ne more v celoti objaviti. Zato povzemamo nekaj najvažnejših misli:
s-Govoriti o izkoriščanju mladine, posebno pa pionirjev v našem klubu, ki edini v Sloveniji res skrbi za nenehen dotok novih članov, je brez vsake podlage. V večini primerov, M so jih navedli mladi pisci, da bi ilustrirali »izkoriščanje«, gre za nerazumevanje in nepoznavanje razmer, v katerih dela naš klub.
Predvsem o problemu žogiic. Treba je vedeti, da so cene žogicam danes še zelo visoke, 150 dinarjev. Naš klub jih je v preteklem letu porabil kar 600, pomeni, da smo morali v letu 1052. plačati samo za žogice 80.000 dinarjev, če pa bi vsi člani, ki jih je bilo ob koncu 1. 1952, hoteli igrati z novimi žogicatrnii, potem niti dvakrat tolikšna vsota ne bi zadoščala. Vsi današnji vrhunski igralci so v še težjih pogojih, kot so danes, ne samo trenirali, marveč tudi tekmovali z zakrpanim! žogicami. Predvsem gre tu za vztrajnost in voljo. Za napredovanje v tem žportu niso važne samo žogice. Pomanj-
kanje žogic je problem, ki tare vse namizno-teniške sekcije v Sloveniji. Lahko pa rečem, da smo v Kranju ta problem še najmanj občutili, ker se uprava trudi, da po svojih možnostih zadovolji vse svoje člane.
Do konca januarja, ko so pričela s prenavljanjem telovadnice, smo imeli uveden reden trening po umiku. Vsak član je imel določene ure za
(Nadaljevanje na 8. strani.)
utrdijo človeka. V dneh tekmovanja bo odprt Aljažev dom v Vratih, preskrbljen je prevoz prtljage tz Mojstrane v Vrata in tudi vse ostale priprave zadovoljivo potekajo.. Tako obe domači društvi upravičeno pričakujeta, da bo to novo tekmovanje alpskih smučarjev postalo stalno srečanje naših smučarjev z divjelepo triglavsko naravo, da bo že s tem, ker se bo imenovalo po človeku, ki je prodrl najdalje v skrivnosti naših gora in se najvztrajneje boril z njimi, našlo med tekmovalci primeren odziv in se utrdi ".o ter da bo uspešno budilo zanimanje za premalo množično alpsko smučanje.
Če v Mojstrani uvajajo novo alpsko tekmovanje, pa je tembolj čudno, da so v Kranjski gori pozabili na svojega rojaka, alpinista in borca Miho, na smuk, ki so mu nadeli njegovo ime. Verjetno bi lahko vsako leto priredili znani Mihov smuk. In če bi še Gorenjska pedvzeza organizirala Triglavski smuk, — pa bi bila tudi srečanja alpskih smučarjev veliko pogostejša, čeprav še daleč ne tako pogosta, kot so tekmovanja ostalih smučarskih d&sciplin. ž. F.
............................. (Odreii in izpolni)
Kratke športne vesti
Smučarski klub Jezersko je
priredil preteklo nedeljo tekmovanje najstarejših jezerskih smučarjev. V starostni skupini od 50 let dalje je zmagal stari planinec in gorski reševalec Anton Eikar, ki je bil hkrati tudi zmagovalec dneva.
Odbojka v Kamniku. Pred kratkim so se kamniški gimnazijci pometih v odbojki s svojimi vrstniki iz klasične gimnazije v Ljubljani. Čeprav so Kamni čari že vod:li z 2 : 0, so vendarle zmagali Ljubljančani z rezultatom 3:2.
Na občnem zboru »Partizana« v Domžalah so ugotovili, da so v preteklem letu dosegli največje uspehe košarkarji, medtem ko v telovadbi niso bili doseženi vidnejši uspehi, ker jim primanjkuje vaditeljev.
TVD »Partizan« v Železnikih je pred dobrim tednom organiziral tekmovanje v smuku, slalomu in skokih. Tekmovanja se je udeležilo lepo število članov, mladincev in pionirjev, manj pa je bilo članic in mladink.
£8 8
3  0< K'
S* o °
3 B* £
H.
•O i
o •
O.: T3 i
fcr" «
c £ B 2.
1 I
i s.
2 n
p <
t/3 J
I I
3. j
K t3 a o
C* o
nt
Dopisnica
10 din
Uprava
Glasu uorenjske"
kIM\.f
wavski brt*{j; 2
(Odreži ln izpolni)
mm
"3
„Ah, ti ljubi bogec," je tožil Jurček, »da mora mene, uho ;o živinče, zadeli to.ik-Sna nesreča! Mod.ostni zobek, pravite, gospod pomočnik? Tega še nihče ni imel v rodbini! Tedaj 1)0 najbrž konec tudi mojega  j u rekov s-vaV
„Yseka!o\ prijatelj," je dejal VVagner. »»Slugo z nodrostnimi zobmi piav lahko potresam; te stvarce so samo za nas učene ljudi. Toda saj imaš še nečaka, ki se je ludi Oglasil pri meni zaradi službe. Morda," in obrnil se je k doktorju Faustu, „dovolite, vaša svet'ost!"
Doktor Faust je napravil dostojanstveno kretnjo z glavo.
„Siorite, kar vam je ljubo, dragi moj Jvagner," je dejal; »toda s svojimi malenkostmi me ne molite več v jproučevanju »ha rije!"
„Poslušaj, pri jale'jček." je dejal lo odu aeki krojaški po noćnik, ki se je pred mano Naslanjal na ograjo, ,.saj to ne soada k lRri; poznam jo, se ni dolgo, ko som jo ndcl v Seifersdorfu." — Oni pa je san.o '•ejal: „Drži jezik, LeipZigerf" in ga sunil
v rebra.
— — Na odru je ta čas naslonil d 'lig
J"i'<Vk. Bil je zelo roioben s o omu bol-
Nmu stricu, tudi go o il je natanko bako
t&kor oii; samo gibPi.'i palec mu je manj in bilo je vi leti, da nima v nosu nika-ke'ra č'enka'.
S sina se mi je zvalil kamen, ko se je igra mirno nadaljevala, ia kmalu sem Pozabil na vse okoli sebe. Prikaza! se je riyiž.ii Mefisto v ognienofdecem plašču z ()?ičl o n na čelu. in Fausl je s svojo krvjo '()lpi\al peklensko poaalbo: i ».Stiriindvajsel lel mi mo~aš služiti, po ,(1in
THEODOR STORM
USTOBRBEC
Prevedel Rudolf Kresal
im
t oj /. dušo in te'esom."
sta oba v hudičevem p'aSčii o 1-zraku. Za Jurčka je prilete a iz ikanska krastača i netopirjevimi
„Na  tem  peklenskem  vrabcu naj
Parmo?" je vzkliknil. Ko je a <ki B
pokimala,  je sedel  nanjo in o:l-
dvema.
Postavil sem se bil eido /:\\:v k kjer sem lahko bo'.je videl prek vseh ln   zdaj   se   je   zavesa   dvignila za
bom M Nato
Bca Ve feitmi. Nim v
1 za onima
s.
M;| Nazadnje je rok ro'ckel. Faust in .Im-ček v SN o jem rodnem mesu. Jurček le ih   a' ročni čuvaj; hodi po temnih cestah znanja ure:
Zdajle, o gospodje, čujte, poja zena ima burki je; ^('iisiib  kril  naj  vas bo strah, Poli oe bije, čas je tak!
&0|
Od
daleč se sliši glas zvona, ki bije Tedaj se na oder o po teče Faust;
moliti,  toda  iz grla se mu izvije
plač, slišali je samo šklepclanje zob. Od zgoraj zagrmi neki glas:
„Fauste, Fauste, in aclernum damnatus
est!"
„Pravkar so iz zraka v ognjenem dežju prihrumeli črnodlaki hudiči, da bi se po a-slili nesrečneža, ko sem začutil, da se i>re-mika ena izmed desk pod mojimi nogami, ko sem se pripognil, da bi jo popravil, mi je bio, kako - da s išim iz temnej a prostora \ o;l se-I oj nekak šum. Prisluhnil
fsem; s.i.šali je bio ihtenje •^.l       otroškega  g'asu. — Lizi! jj£   V       sem si mislil. Kaj Če je Lizi!   Kakor  skala  mi jo ~^^C     padel  nJR  v( st  ves greh; __v^?/       kaj sta mi bila zdaj mar
doktor Fausl in njcgo»a pol v pekel. Z močno utripajočim srcem sem so preril med gledalci in ob sirani zdrsnil po Ogrodju dol. Hitro sem smuknil v prostor pod njim. Zdolž stene sem mogel hoditi cisto pol.onci; toda bila je skoraj lema, tako da sem se zadeval v povsod podstavljene lesi ve in tramove. ,.Pi/i'1 sem /.aklical. Hitenje, ki sem ga bil že pravkar slišal, je iznenada utihnilo; lola lam v najtemnejšem kolu sem videl, da se nekaj giblje. Tipal sem dalje do koaca pros'o a in tam ji* sedela sključena v dve gubi in tiščala glavico med koena
Potegnil sem  io /:,\ ob'eko. „Lizi" sem
Uho dej a', , all si ti? Kaj dela? tukaj?"
Ni odgovorila, temveč je žarela spet ihteti preus, .
„Lizi!" sem jo spel vprašal. „Kaj ti je? SpregOVO i vendar vs ij eno Ijc edot"
Malo je dvignila »lavo. „Kaj naj še go* vorim!" je dejala. ,,Saj sam veš," da si polomil Nosaneka."
,.l)a, Lizi!" sem maloduš^o odgovoril. „Mislim, da sem ga res jaz polo nil."
— ,.Da, li'  - Pa sem li vendar rekla I"
„Lizi, kaj naj storim I"
,,N'u, kaj, niči"
„l'oda kaj bo zdaj iz tega?"
„Nu, kaj, nič!" Spet je začela glasno jokali. „'Poda jaz - ko pridem domov — jih dobim t bičem I"
„Ti z bičem, Lizi!" — Čutil sem se čislo uničenega. „Toda, ali je tvoj oče tako strog?"
„Ah, moj dobri oče!" je zaihtela Lizi.
Torej mati! O, kako sem, ves i uma, zasovražil to žensko, ki jc s s ojim lesenim obrazom zmerom sedela pri n.a aj lil
Z odra sem zaslišal vzk ikati novega Jurčka: „Igre je konec' Pridi, Grelka, od-plcšiva ven!" V istem trenutku s' jc tudi nad nama začelo podrsavanje in siopicanjc nog in kmalu jc vse zro^otalo s klopi m sililo k izhodu; nazadnje je prišel mestni muzikant s tovariši, kakor sem mogel razbrali po glasovih basa, s katerim so med Odhajanjem zadevali ob stene. Potem je počasi vse potihnilo, samo izza odra je bilo slišati še oba Tendlerjeva zakoncu, ki sta se pogovarjala in pospravljala. Cez nekaj • •asa sta prišla tudi ona dva v dvorano;
najprej je bilo slišati, da ugašata sveče na notnih stojalih godcev in zatem po stenah; zakaj postajalo je vse temneje.
„Ko bi le vedel, kje je obtičala Lizi'" sem slišal vzklikniti gospoda Tend erja p o-:  svoji ženi, ki se je z nečim ukvarjala nasprotni steni. „Kje  naj   bi   bila I"   mu   jc odvrnila. Trma je; najbrž je odšla domov!"
,Zena", jc odgovoril mož, „vsekakor rav-pretrdo z otrokom; saj jo vendar tako občutljivega srca!"
„Ah kaj," je vzkliknila žena, „kazen je zaslužila; prav dobro ve, da jo lepa lutka šc od mojega pokojnega očeta! Ne boš jc
li ob
naš
mogel več popraviti, a drugi Jurček je vendar samo za silo!"
Glasno prerekanje je odmevalo po prazni dvorani. Počepnil sem zraven Lizi; pr.je'.a sva se za roke in prav tiho sedela.
„V resnici se mi čisto prav goli," je spet začela žena, ki je stala zdaj nad najit-nima glavama. „Lc zakaj som dovolila, da si nocoj spet uprizoril to bogokletno delo! Moj pokojni oče ga nikoli ni hotel uprizoriti v svojih zadnjih letih!"
„No, no, Rezi!" je vzkliknil gospod Ten-dler. „Tvoj oče je bil čuden človek. Ta igra da zmerom polno blagajno; in mislim, da je tudi poučna in zgledna za mnogo brezbožnikov na svetu!"
„Mi pa smo jo nocoj zadnjikrat uprizorili. In zdaj mi več ne govori o njej!" je odvrnila žena.
Gospod Tendler je molčal. — Zdelo se je, da gori zdaj samo še ena lojenka. Oba zakonca sla se bližala izhodu.
„Lizi!" sem zošepetal. »Zaklenila naju bosta."
„Naj!"  je  dejala.   „.Taz ne njima; ne grem od tu!"
„Potem ostanem tudi jaz!" „A tvoj oče in tvo;a mati?" JVseeno ostanem pri te'u'" Zdaj  so zaloputnila vrata —  Nato je šlo  po stopnicah potem sva slišala, kako jo nekdo zaklenil velika hišna vrata,
Tako sva obsedela. Gotovo sva takole sedela Četrt ure. no da bi s^ro- ovorila besedico. Na srečo sem s domislil, da imam v žepu še dve masleni štručki, ki sem ju kupil na poti sem za šiling, iznrosjačen \v'\ materi, in od vsega tega gledanja nanju čislo pOzabil. Eno som stisnil Lizi v njene drobne roko; molče jo je vzela, kakor da je samo po sobi umevno, da poskrbim za veče -jo in sva nekaj časa jedla. Potem je bi'o tudi tega konec. — Vstal sem in dejal: „Pojdiva za oder; tam bo svotleje; mis'im. da s:je zunaj mesec'" In Lizi se je da]a mir o o Ivosli v dvo a* o mimo vsekrižem stoieči i 'estev.
KTj sva smuknila sVod obilni //stor, v o Irišče, je sijal na okna svot'i mesec.
Na /;c\ na kateri sta dopoldne viseli samo o :i dve lutki, sem videl zdai vse, ki so bi> > oprej naslonilo v igr'i. Tu je s'^lo1 r'o-k'or Faust s svojim izrazitim b'elim obrazom, Met'islo z rožičkom, Lije črno llaki bu-dički in tam zraven krilate krastače sta b:-la tudi oba Jurčka. Cis1o liho sta visela v medli mesečini; zdela sta se s"o aj kakor mrliča. Prvi Jurček je na srečo pobešal kljunasti
morem z
v dvo-ano. navzdol in
ros, sicer bi si mi-s'il. da me s s ojin i i o ; e 'i preganja.
Stev. 11 — Stran 7
PO VASEH IN MESTIH GORENJSKE
Iz Kranja in okolice
Z Jesenic in dolin obeh Sav
JESENIŠKA GODBA NA PIHALA IMA NOVO VODSTVO
V okviru jeseniške »Svobode« deluje pohvalno tudi godbi na pihala, kk je daleč na o-krog ena najboljših in znana po vsej državi. Da bi svoje delo izboljšala, si je izvolila na letošnjem občnem zboru nov odbor, ki mu preseduje znani organizator tn godbenik Franc Rozman. Dosedanje delo godbenikov je bilo pohvalno, vendar to nameravajo še izboljšati. Lepo so se pogovorili o nadaljnjem delu, želeč uspešno zastopati jeseniško železarno in jeseniško »Svobodo«.
BREŠKA MLADINA SE PREBUJA
Mladinski aktiv na Brezjah je uprizoril konec februarja »Maturo«, kakor je predvideval tekmovalni program za mladinski kongres. Za mlade igralce, ki so to-
krat prvič stopili na odrske deske, je bila »Matura« precej trd oreh. Požrtvovalni in vztrajni mladinci so vzlic težavam ta ognjeni igralski krst dobro prestali.
Da je prišlo do te uprizoritve, ima zaslugo predvsem občinski komite LMS, ki je našel pravilno pot k mladini. Mnenja smo, da bi breškt mladinski aktiv na podoben način lahko pritegnil tudi vso tisto mladino, M še stoji ob strani, in mladinske organizacije ne jemlje resno.
Po prizadevanju občinskega komiteja LMS so na Brezjah organizirah tudi smučarske tekme, na katerih je sodelovalo večje število pionirjev. Organizacija in izvedba tekem sta bil brezhibni. Zmagovalci so bili zelo zadovoljni, saj so prejeli lepa darila, ki jih je večji del poklonila tovarna »Elan«, in lični plaketi — izdelek tovariša
Rajhmania, ki je vneto pomagal tudi pri organizaciji tekmovanja.
PARTIZAN
otvarja v soboto ob 19. uri novo telovadnico
v I. gimn. - Titov trg, Kranj VLJUDNO VABLJENI!
NOVO PREDILNICO BODO ODPRLI
Invalidsko podjetje »Industrija sukna« v Zapužah je poleg treh starih obratov zgradilo novo moderno enanadstrop-no predilnico, kl bo začela v kratkem obratovati. Nov tovarniški obrat bo v mnogem koristil izboljšanju proizvodnje, saj bo opremljen z modernejšimi stroji, ki si jih je podjetje samo nabavilo. Sploh v tem podjetju vedno bolj dvigajo k vali, teto izdelkov in jim gre prodaja sukna vse bolje od rok.
........................................................... (Odreži in izpolni) ..............................................................
Bralci
§e je čas, da se naročite na najbolj razširjeni časopis na Gorenjskem, vplačate naročnino za 1953. leto in se tako vključite v
veliko nagradno žrebanje
100 lepih in vrednih nagrad vas čaka. Med njimi: moderna kuhinjska oprava, usnje za moški plašč, blago za ženske obleke, čevlji, žima, usnje, lemeži, kosa, opeka, vino, čokolada, posteljnina itd.
Samo do 20. marca je še čas. Zato še danes oddajte izpolnjeno dopisnico, da ne zamudite.
Stari naročniki! Oddajte to dopisnico svojim sorodnikom, prijateljem in znancem, da se še oni naroče na naš list!
MAR JE TO OČE ?
V Strahinju pri Naklem živi Jože Marinšek. Iz prvega zakona ima sina Jožeta, v drugem pa še dva otroka. Stra-hinjski vaščani stalno opažamo, kako Marinšek pretepa trinajstletnega Jožkota. Vzrok za tako postopanje z njim je Ma-rinškova idruga žena Maitija Košnikova.
27. februarja je Mairinšek o-troka ponovno pretepel. Zgodilo pa se je takole: Jožko, učenec III. razreda gtaunazije v Kranju, je imel napisati domačo nalogo iz geometrije. Ker pa nima knjige, je odšel k sošolcu ponjo, spotoma pa se je oglasil v frontnem kotičku, kjer sošolci običajno igrajo šah. Zgodilo se ni nič hujšega kot to, da ga pol ure nt bilo domov. Oče ga je iskal In ga našel v frontnem kotičku, kjer je z npm tako obračunal z 10 cm debelim kolom, da ga je moral poslati k zdravniku in mu zapretii, nad se zlaže, da se je udaril.
Razen tega mora Jožko opravljati še vsa gospodinjska dela, kar bi bilo vendar pričakovati od njegove mačehe.
Predlagamo, da se imenovani sin odvzame svojemu očetu in pošlje v Kak dom, kjer bo imel vse pogoje za neovirano šolanje.
Strahinjčanl
ZLATI JUBILEJ
Na vzponu sil je praznovala v krogu tovarišev in tovariš ic svoj petdeseti rojstni dan Anica Štirnova, profesorica IX gimnazije v Kranju. Delovni kolektiv je na prisrčnem večeru pozdravil jubilantko in želel pošteni tovarišici in odlični vzgojiteljici še mnogo zdravih in srečnih let.
KAJ JE S KANALIZACIJO?
Klanec, kranjsko predmestje, v glavnem ima kanalizacijo. Nima pa je ulica z ličnimi eno-nadstropnimi dvodrtržlnskimi hišami, ki teče od kokrškega mostu vzdolž roba kanjona. Tam je svet ilovnat in kaj to pomeni za greznice brez odtoka, je znano vsakemu bralcu.
Nevšečnost ne bi bilo težko popraviti, kajti le 70 metrov od ulice teče v Kokro odvodni kanal, ki so ga pred leti napravili Nemci za svoje garaže, sosedom pa prepovedali, da bi tudi oni speljali vanj svojo kanalizacijo, ker so se bali, da bi jim kdo na ta način lahko pod-miniral garaže.
Z majhnimi stroški bi sedaj lahko v ulici napravili kanalizacijo in jo povezali z omenjenim kanalom. Samo nekaj dobre volJe je treba. Tako so tudi ugotovili prebivalci Klanca na zadnjem zboru volivcev.
S sodišča
Jože Malovrh in Franc Rozman, oba iz Stražišča pri Kranju, sta se lani v novembru pozno ponoči rvala na cesti v Stražišču. Malovrh, ki je pretep izzval, je imel v roki nož, Rozman pa vile. Oba sta torej uporabljala orodje, s katerim se lahko zadajo hude telesne poškodbe. Malovrh, ki je pred tem razbijal po oknih Rozmanove hiše, je obsojen na 3.000 din denarne kazni, Rozman pa na 1.000 din.
Avgust šmon iz Smlednika
je lani v avgustu pretepel svojega svaka Mirka Jeraja, zaradi česar je bil obsojen na 10 dni zapora, pogojno za leto dni.
Jera Črnivec z Vira pri Domžalah je tako močno uda-
kupuje po najvišjih cenah
K0TEKS
podjetje za promet s kotami in tekstilnimi surovinami,
poslovalnice: Škofja Loka, Kranj, Kropa, Kranjska gora,Tržič B. hinjska Bistrica
Klavnice, kmetovalci ponudite Koteksovim zbiralnicam vsako, tudi najmanjšo količino.
rila Milana Prebovška s stolom po glavi, da mu je presekala Čelo. Zaradi svoje razboritosti se bo pokorila 1 mesec v zaporu.
•
Pavel Rotar iz Podboršta si je kot inkasant Elektro-Ljub-ljana prisvojil 12.038 din. škodo bo moral podjetju povrniti in plačati 2.000 denarne kazni.
Karolina Habinc je vzela sporazumno z Dragico Habinc z
dvorišča obrata »Oteks« 5 litrov žveplene kisline. Prva je obsojena na 2.000 din, druga pa na 1.000 din denarne kazni.
Tudi io je %a v
(Odreži in izpolni)
Med Grintovcem in Ljubljano
V TOVARNI »UNIVERSAL« SO IZBOLJŠALI DELOVNE POGOJE
V domžalski tovarni klobukov in slamnikov so imeli doslej kaj slabe higienske naprave. Delovni kolektiv je od presežka plač, ki ga je dosegel lani, prispeval za gradnjo kopalnice, stranišč in visečega prehoda iz enega obrata v drugi prav čeden znesek nad pol milijona dinarjev. Vse gradnje se zdaj dokočujejo.
IZ KAMNIKA
Poštni urad se je preselil v prenovljene prostore poštnega poslopja. Prostori so zelo okusno urejeni ln so nov okras našemu letoviškemu mestu.
Ponovna brakada na divje prašiče, ki so se je udeležili lovci iz kamniškega okoliša, je bila spet uspešna. Podrli so tri divje marjasce in s tem zmanjšali števiilo že za pet glav.
DROBNE IZ DOMŽAL
Protiletalska zaščita v našem mestu je pred tednom začela s tečaji za hišno zaščito, protl-kemlčno in veterinarsko ekipo. Tečaji so dvakrat tedensko tn na njih predavajo strokovnjaki. Tečajniki redno obiskujejo predavanja.
Pred par dnevi je bil na gimnaziji roditeljski sestanek, ki se ga je udeležijo lepo število staršev. Dr. Maks Krem žar je govoril o splošnih znakih pubertetnikov in o boleznih, ki so s tem v zvezi. Zatem je podal prof. Etbin Bojo analizo o anketi dijakov četrtih razredov glede Izbira poklica, kjer se je
večina opredelila za obrtništvo. Prof. Milan Flerin pa je razpravljal o učnem načrtu moralne vzgoje ln prikazal potrebo po tesnem sodelovanju staršev s šolo.
Domača Zveza borcev je u-stanovUa posebno komisijo, ki bo zbrala vse podatke o talcih, kateri so padli v škocdjanu, Jaršah, Domžalah, Voklu, Ihanu in Smuberku. Komisija je že začela z delom, ki ga ima v kratkem času dovršiti.
Preteklo soboto je imela »Svoboda« v Godbenem domu zelo uspel koncertni večer pod naslovom »Domžale v pesmi in glasbi«. Pred polno dvorano so z uspehom nastopili pionirski zbor, tamburaši, salonski orkester, godba na pihala, moški
kn mešani pevski zbor »Svobode«. Večer je bil pester in je dokazal močno razgibanost v glasbenem življenju mesta, kar je precejšnja zasluga prof. Habeta, ki vodi pevske zbore. Društvo bo s tem večerom gostovalo tudi na Viru, v Jaršah, Trzinu in Lukavici.
NESREČA ZARADI NAVALA NA AVTOBUS
Avtobus, ki pelje v soboto popoldne Iz Kamnika v Tuhinjsko dolino, še nI prav ustavil na Glavnem trgu, ko je navalila nanj gneča potnikov. Pod vozilo so podrli Nežlko Novakovo, dijakinjo 8. razreda gimnazije, kl ji je kolo strlo stegnenico. Ponesrečenko so takoj odpeljali v bolnišnico.
Iz Poljanske doline
GOSPODINJSKI TEČAJ V POLJANAH
Gospodinjski tečaj v Poljanah, ki je pričel februarja »ji bo trajal do konca marca, obiskuje 22 žena ln deklet. Vso pohvalo zasluži, da se tečajnice razen praktičnega učenja raznih kuharskih spretnosti bavijo tudi s kudturno-<imetni-šklm delom. 12. febr. so nastopile z veselim kulturnim programom ter s tem prebudile iz zimskega spanja poljansko lgrailsko družino. Po uspiv lem nastopu na domačem odru so obiskale 25. februarja Javorje in 1. marca Gorenjo vas. Povsod jih je občinstvo nagradilo z močnim odobravanjem.
»Prizadetim pionirjem"!
(Nadaljevanje s 7. strani)
treniranje. Igralci, ki zastopa- drugih prostorov pa kljub naj-jo klub na tekmovanjih, so boljši volji ne moremo dobiti. LmeM seved° treaung večkrat Naš klub gotovo nI brez malt ot ostali, vendar po razpore- pak. Vendar smatram, da bi du, ne pa po lastni želji. Res se le-te lahko odpravile, če bi pa je, da je lilo in da je še se o njih govoiilo mi miših red-sedajna splošno premalo tre- nih setanklh. Tako bi morali ninga, ker je telovadnica pač postopati tudi »prizadeti plo-premajhna ln nam je na raz- nkrjt«.
polago samo določene dneve, Stanko Rebolj
Za zaključek bodo 15. marca priredile razstavo kuharskih izdelkov z bogatim srečolovom.
V ŽIREH BO SPET KRSTNA PREDSTAVA
Ista pionirska dramatska družina, ki je lani pripravila krst. predstavo »Žirovske pravljice« bo letos naštudlrala novo spevoigro tov. Končeve ln skladatelja Jobsta »Prelepa Nagel jroža«, ki je nekakšno nadaljevanje »Ztrovske pravljice«. TovariS. ca Konceva je pripravila že libreto za tretje delo te trilogije pod naslovom »O marsetni jami«. To tretjo spevoigro bodo uprizorili šele prihodnje leto in bo namenjena odraslim.
OPOZORILO Opozarjamo vse Izletnike, naj se vzpenjajo na ftmarjetno goro le po glavni poti zaradi nevarnosti, ki preti od razstre-ljevalnih del. Planinsko društvo Kranj kot graditelj nove ceste ne prevzame nobene odgovornosti za morebitno nesrečo, če ho izletniki ne bodo disciplinirano podredili varnostnim pred« ptsom in znakom.
Planinsko Arnitvo Kranj
DEŽURNA SLUŽBA
Zdravniška dežurna služba za Kranj in okolico je vsako noč od 20. ure zvečer do ponedeljka do 6. ure zjutraj. Za državne praznike in vse ostale proste dneve je dežurna nočna služba urejena kot ob nedeljah. V nujnih primerih kličite Spi. ambulanto, Poljska pot 8, tel. št. 218. Opozarjamo, da je ob delavnikih zdravniška služba ves dan od 6. ure zjutraj do 7. ure zvečer istotam: na Spi. ambulanti (Poljska pot, bivša »Obutev«), tel. 218. V nujnih primerih se preko dneva obračajte ravnotako na štev. 218. Ambulante sprejemajo v dnevni in nočni službi vse bolnike ln ne samo zavarovano© za socialno zavarovanje.
Dežurno zdravniško službo na območju Ljudskega odbora mestne občine Jesenice ima od 13. dO 20. m»arcal953 dr. Milan Čeh. — Obiski na dom naj se javijo najkasneje do 18. ure zvečer. Po tej url bo zdravnik obiskoval le bolnike s težjimi poškodbami in močnimi krvavitvami.
GLEDALIŠČE
Prešernovo gledališče v Kranju
Nedelja, 15. marca ob 16. uri: Pavel Golia, »Sneguljčlca«.
Torek, 17. marca ob 16. uri: Maksi m Gorki, »Na dnu«. —■ Red Inteks.
Petek, 20. marca ob 16. url: Maksim Gorki, »Na dnu«. Red Tiskanina, zaključeno.
Nedelja, 22. marca ob 16. uri: N. Krasna, »Draga Ruth!«. — Izven ln za podeželje.
»Svoboda«, Priinskovo
Nedelja, 15. marca ob 15. uri ponovitev: B. Connorts, »Roksl«. Režija Dore Kern.
KUD »Storžič«, Kokrica
uprizori dne 15. marca ob 19. uri v prosvet. domu v Naklem Nestrojevo veseloigro »Utopljenca«.
KINO
Domžale: do 15. amer. film »Tarzan med lovci«; 18. in 19. amer. film »Njeno m.-uščeva-nje«; 20. do 22. avstrijski film »Potepuhi«.
Mestni kino Kamnik: do 10. amer. film »Srečanje s Fran-kenštajnom«; 16. do 19. angl. film •Biovvnhigova verzija«; 20. do 23. amer. film »Bambl«.
Kino KoroAka Bela: 13. do 15. amer. film »Andv H.udv
je zaljubljen«. Predstave v petek in soboto ob 19. uri, v nedeljo ob 17. In 19. uri, dopoldne ob 10. uri matineja istega filma.
Mestni kino Radio, Jesenice:
13. do 17. avstrijski film »Kogar bogovi ljubijo«. Predstave v soboto in nedeljo ob 16., 18. in 20. uri, v petek, ponedeljek ln torek ob 18. in 20. uri. V nedeljo ob 10. uri matineja; 18. do 23. mehiški film »La Malquerida«. Predstave v soboto ln nedeljo ob 16., 18. ln 20. url. V nedeljo dopoldan ob 10. url matineja.
Mestni kino »Partizan«, šk. Loka: do 15. jugosl. film »Deček Mita«: 20. do 22. amer. film »Tarzan med lovci«.
Mestni kino »Storžič, Kranj:
14. do 17. franc. film »Prekleti«. Predstave v delavnikih ob 16., 18. in 20. uri. V nedeijo ob 15., 17., 19. in 21. uri. Matineji v nedeljo dopoldne ob 8,15 uri »Prekleti«, ob 10. uri »Biser«. Zadnji film se mladini priporoča. Od 18. marca dalje angl. film »Velika reka«.
Mestni kino »Svoboda«, Stra-žlšče: do 15. mehiški film »Biser«. Predstave v petek ob 19. uri, v soboto ob 17. ln 19. uri m v nedeljo ob 15., 17. in 19 url. V soboto ob 21. uri franc. film »-Prekleti«. Matineja v nedeljo ob 10. uri »Prekleti«.
Mestni kino »Zadružnik« — Prlmskovo: 13. marca ob 19. url italijanski film »Nočni taksi«. 14. In 15. marca francoski film »Prekleti«. Predstavi v soboto ob 19. uri in v nedeljo ob 18. url.
Mestni kino »Plavž«, Jesenice: 13. do 15. marca amer. film »Njen otrok«. Predstave v petek ln soboto ob 18. in 20. url, v nedeljo ob 16., 18. in 20. uri. V nedeljo ob 10. url matineja istega filma. Vstopnina 10 din. 17. tn 18. marca angl. film »Daj nam d,u; Predstavi v torek ln sredo ob 18. ln 20. url. 19. do 22. marca amer. barvni film »Šeherezada«. Prestave ob delavnikih ob 18. In 20. IMC, v nedeljo ob 16., 18. In 20. uri. Dopoldne ob 10. uri matineja Istega filmi Vstopnina 10 din.
MALI OGLASI
Prodam konu.>letne žimnice za dve postelji. Cena ugodna. Naslov v upravi lista.
Prodam novo prevozno sadno Skropllnieo in rcporeznlco. Naslov v upravi listji.
Posestvo na Dolenjskem zamenjam za hišo na Gorenjskem ali za gradnjo nove na moji parceli v Kranju. Naslov v upravi lista.
Preklic. Jože Lombar, Ol-ševek 36, obžalujem in prekli-cujem obdolžitev za tatvino in vse žaljivke, Izrečene o Jakobu Žumru in se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe.
Preklic. Jakob šunkar, Oi-ševek 48, preklicujem in obžalujem vse neresnične trditve o svojem bratu zaradi tatvine io se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe.
Preklicujem blok štev. 12098 z dne 25. marca 1952. Korošec.
Prodam moderen kmečki voz. Polzve se v Kranju, Klane 1-
Prodam repo. — Suhadolnlk, čirče 75.
Mizarskega pomočnika za boljša dela sprejmem takoj. — Polak Jurij, mizar, Zlato polja štev. 4, Kranj.
RAZGLAS
Ugotovilo se je, da so nahaja ponekod v gozdovih in tud* izven gozdov ob cestah, skladiščih, na žagah ln po kmečki*1 dvoriščih neobeljen les Iglavcev (smreka, jelka, bor, me-cesen).
Da se obvaruje gozdno drevje pred škodljivim mrčesom 1° nalezljivimi boleznimi, v smislu tozadevne odredbe, objavljene v Uradnem listu LRS št-1270/49, opozarjamo na sledeče zakonite predpise:
1. Posekano ah podrto Ig^1' sto drevje je treba neposredn0 po sečnji obeliti (omajltl). O" beliti jc treba tudi panj (štor) posekanega drevesa.
2. Prepovedan je vsak p3*^" voz z vozom, kamionom fil po železnici neobeljenega k*0 Iglavcev.
3. Sleherno sprejemanje 'ie' obeljenima lesa iglavcev i*vJ gozda zaradi uporabe, vskla«' ščenja, žaganja all kakršTie£» koli ravnanj;! •/. lesom Je povedano. ^
Za neizvršltev teh predp^ odgovarja po zakonu tako ■' . nik. posestnik ali m>i:lVl% gozda, kakor tudi tisti, ki VTJ sečnjo all prevoz, vodja skladiščnik iitd.
Organi    gozdno-tehn.        ' • in Ljudske mJUoe i,nriJ<> .7^0 kn ."'t',t.h predpisov p"Ja zaradi kaznovanja.
Okrajni ljudski o*** Kranj tv<i I , j.iištvo /a gosp«Hl»
M4