Iz domače in tuje prakse 
Vloga Zavoda za gozdove Slovenije pri načrtovanju~ gradnji in vzdrževanju gozdnih 
flrometnic 
z vzpostavitvijo nove organiziranosti gozdarstva po 
srrcjctiu zakona o gozdovih, se je pričelo tudi z gozdnimi 
cc:stllmi delati Jlll novih osnovah. Najradikalnejša je bila 
sprememba na področju financiranja gradnje in vzdrže-
v;.nja gozdnib cest . Vse potrebne aktivnosti so v principu 
1zvcclene na sistemu lastnega prispevka lastnika in sofi-
nanciranja države. Vloga Zavoda za gozdove Slovenije je 
opredeljena v Zakonu o gozdovih, ki mu nalaga izdelavo 
strokovnih podlag za odpiranje gozdov z gozdnimi pro-
11,ctnicami , načrtovanje in spremljanje vzdržcv;,nja gozd-
nih cest. 
Strokovne podlage za odpiranje gozdov so opredeljene 
v go7.dnogospodarskih načrtih . Verjetno bi bilo primerno, 
da b1 izdelovali tudi projekte za gradnjo gozdnih cest, 
vrndilr je zakonodaja predvidela drugače . 
Pri v-zdrževanju gozdnih cestje vloga Zavoda v tem, 
d<.~ izdeluje letne programe vzdrževanja gozdnih cest, so-
deluje pri oddaji del, nadzira delo in oprnv1 prevzem oprav-
ljenega. Sistem dela je sledeč: 
- ZGS zbere lerne potrebe vzdrževanja gozdnih cest in 
izdela prioriteni program dela; 
- prioritetni program dela uskladi z občino in ga pri la godi 
predvideni razpoložlj [vi višini sredstev; 
- lokalna skupnost skupaj z ZGS izvede javni razpis za 
vzdrževanje gozdnih cest; 
-sledi izbor najugodnejšega izvajalca; 
- ZGS nadzoruje dela in usmerja izvajalce ter na koncu 
dela prevzame; 
Ko so dela prevzeta, plača svoj del občina iz sredstev 
pristojbin, država pa iz proračuna . Nekoliko drugače je 
pri vzdrževanju gozdnih cest v državnih gozdovih, vendar 
je predviden v prihodnjenl letu sistem, ki naj bi bil za vsa 
lastništva enoten . 
Trt>ndi onesnaževanja in onesnaženosti zraka v Sloveni.ii 
Prispevek obravnava onesnaževanje (emisijo) in one-
.;naženost zraka (imisijo) v Sloveniji s poudarkom na zad-
nJih nekaj letih. Upoštevanje tudi vpliv vremena. 
Največji delež k celotni emisiji S02 prispevajo termo-
elektrarne in toplarne. V zadnjih letih se je emisija močno 
zmanjšala, največ zaradi delovanja odžveplovalne naprave 
nn bloku 4 v TE Šoštanj, pa tudi zaradi nižje vrednosri 
žvepla v tekočih gorivih. Zaradi naraščajočega prometa 
naraščajo emisije dušikovih oksidov in ogljikovodikov. To 
so snovi , ki vplivajo na kopičenje ozona v prizemnem s loju 
( iotokernijski smog). Naraščajo tudi emisije CO in C02• 
OneSJ)aženost zraka merijo na območju vse Slovenije. 
Mreža je gostejša na območjih z močneje onesnaženim 
zrakom. Republiško rnrežo sestavljajo osnovna mreža , ki 
jo vodi Hidrometeorološki zavod, ter dopolnilne, v katerih 
1zvajajo meritve različni izvajalci (Elektroinštitut Milan 
Vidmar, Zavod za zdravstveno varstvo Celje, Inštitut za 
* J. 8 ., dipl. ini. gozd ., Zavod za gozdove Slovenije, Večna 
pot 2. 1000 ljubljana, SLO 
.. M. G .. dipl. mž. meteor.; R.C., dipl. inž. kem.; mag. M. 
L. dipl. inž. kem.; A. P., dipl. inž. meteor.; B. R., dipl. inž. kern., 
Hidrometeoroloski zavod Slovenije MOP, Vojkova c. 1 b, 1000 
Ljubljana, SLO 
GozdV 55 (1997) 4 
varov<~nje okolja pri Zavodu za zdravstveno varstvo Ma-
ribor). 
Meritve iz avtomatske mreže kažejo v mestih trend 
upadanja koncentracij sol v zadnjih letih, medtem ko v 
okolici tem1oelektram Šoštanj in Trbovlje ostajajo na enaki 
ravni. Koncentracije dušikovih oksidov se v zadnjih letih 
bistveno ne spreminjajo. Tudi meritve 24-ume merilne 
mreže kažejo upadanje povprečne vrednosti indeksa one-
snaženja zraka s kislimi plini v letih 1977- 1995, precej 
večje vrednosti pa so bile izme1jene leta 1996. Povečanje 
gre predvsem na račun večjih vrednosti v poletnem č.asu. 
Dolgoletni niz meritev kakovosti padavin kaže, da se 
kislost padavin na večini urbano-industrijskih in pode-
želskih lobcij z leti povečuje. Naraščanje koncentracije 
nitrata v padavinah se je v zadnjih nekaj letih na vseh 
postajah ustavilo in od leta 1993-94 naprej vidimo trend 
upadanja. Koncentracije sulfata v padavinah še naprej 
upadajo. 
37