Lex Axmann — Štajerskem, na Velikanski napredek Slovanov v Avstriji je postal za Nemce pravo strašilo. Vzgojeni v zaveati, da so oni ustanovitelji in združevalci Avstrije, so pričakovali, da jih bo vlada tudi podpirala in jim dala v roke nadylado nad drugimi — slovanskimi narodi. To se je res zgodilo, a tak nenaraven način vladaDJa ne more obstajati zavedno; Slovani, zlasti čehi, so začeli vedno glasneje in veduo bolj energično zahtevnti, kar jim gre. Obenem pa so združili svoje politiško delo s smotrenim izobraževalnim in manjšinskim delom, in lepega dae so Nemci spoznali, da jim ne gre le za uadvlado v deželah z nemško manjšino, ampak tudi za dežele, navidez popolnoma nemške, ki pa imajo večje ali maujše, bolj ali manj zavedne slovanske manjšine. Začutili so se ogrožene v svoji sredini na Dunaju in Sp. Avstrijskera. Ker se z brahijalno silo ne da vse doseči, hočejo potom zakonov preprečiti širjenje slovanstva; češčine v ljudskih šolah ne morejo prepovedati, ker to nasprotuje temeljnim državnim zakonom. Zato so po ovinku sklenili isto z zakonom, da se smejo ljudski učitelji vzgajati le na nemških učiteljiščih v nemškem duhu. Narodu je trebavzetizavednenarodne vzgojeyalce,da postane mlačen in s e sčasoma p e n e m 6 i. Dosegli so to s sankcijo takozvane lex Kolisko-Axmann v deželah znemško večino. Afera s Oehi na Nižjem Avstrijskem pa je bila za Nemce jako poučna: pokazala jim je, da se s samim kričaDJem in preziranjem drugih narodnosti teh ne uniči. Skleniti zakon in odkrito reči: to je proti yam — se tudi ne da tam, kjer ni oblast izključno y njih rokah Tam se pa doseže to tudi na tihem, brez vsakega hrupa, in ta način boja je sovražniku še bolj nevaren, ker namena svojega nasprotnika niti ne opazi, ako ni dovolj pozoren. Na Štajerskem vidijo Nemci tudi strahove v slovenskem priseljevanju v mesta in zlasti v Gradec; žal, da so ti strahovi navidezni, brez vsebine. In vendar se hočejo zavarovati za vse slučaje in so postavno uvedli v Gradcu nemščino za uradni jezik, dasi se je dosedaj vedno rabila kot taka. Največji strah pa jih je seveda narodno zavedno mladine, ki prihaja iz "narodnih šol. Tem pa se mora odvzeti zavedno učiteljstvo. S tem naraenom je izdal letos poleti prav natihem Štajerski deželni šolski svet na naše okrajne šolske svete odlok, da morajo yprvivrstinastayljatile take učiteljske moči, ki absolvirajo kako štajersko učiteljišče. Na prvi pogled ni na tem nič posebnega, a če ga bolje pogledaš, opaziš, da je to lex Axmann v neizpremenjeni izdaji. Onemogočiti se hoče nastavljanje ysakega učitelja (ali učiteljiee), kije, dasi domačin Štajerc študiral [n a u č i t e 1 j i š & u v L j u b 1 j a n i aliGor i c i k j e r s e v sa j n e k a j predmetov predava slovenski. Prisiliti se hoče s tem yse ulovenske štajerske učiteljiščnike, da študirajo na nemškem učiteljišču v Mariboru, ki je popolnoma nemško in so ga proglasili Nemci že.za svojo posest, kar izpričujejo zadnja profesorska nastavljenja; sloy. učiteljiščniki so izročeni v tem zavodu nacionalnim nemškim profesorjem na milost in nemilost, da jih poljubno šikanirajo. Predzadnjo maturo je naredilo 18 Nemcev in !e — 7 Slovencey! Izpraševalna komisija za preiskušnjo usposobIjenosti je tudi po večini nemška. Kaj čuda, da je ysak pojav narodnosti izključen in mnogo se jih nagiba na nemško stran in postane po letih očiten ali skriven renegat, da bi dobil prej kako boljšo službo. Saj je na zavodu celo več takih, ki ne vedo, ali so Nemci ali Slovenci in se navadno vpišejo za prye. Odtod toliko nemčurjey med učiteljstvom! Dekleta pa naj študirajo na nemškem učiteljišču šolskih sester ali pa na nemškem deželnem! Ali — ali! Ce se ne maraš dati vzgojiti za Marijino devico, ki seveda ne sme biti narodna, se moraš vdati najhujšemu fanatizmu profesorjev in Jkoleginj na deželnem učiteljišču. BZlati čas zdaj šfajerskim preparandkam pride". Da ne velja izgovor: odlok je izdan samo zato, da nedomačini iz sosednih dežel ne pridejo k nam in ne izpodrinejo domačih učnih oseb, se je pokazalo začetkom tega &olskega leta, ko so v nekaterih okrajih nastavljali prošnjike iz drugih okrajev, celo brez izpita v slovenščini, domačine pa odklanjali z izrečnim utemeljevanjem, češ, da so maturirali na utrakvističnem učiteljišču. Ali naj ti ostanejo brez službe, če jih doma ne namestijo, ker povsod drugod se tudi branijo nedomačinov ? Ali torej naj čakamo, da nam država, oziroma dežela posloveni mariborska učiteljišča ali pa ustanovi nova? Tega še do sodnega dne ne učakamo! Ali naj pustimo, da se da na ta način nemškim absolventkam dež. učiteljišča v Mariboru lepega kruha — na škodo domačinkam, čeč, da ni dovolj kyalifieiranih učnih oseb? Edino, kar ?e more v prvem trenutku storiti je, da vse učiteljstvo y yseh svojih društvih, da vsi krajni in okrajni šolski sveti, kisov slovenskih rokah, odločno protestujejo proti temu zahrbtnemu napadu deželnega šolskega sveta o a slovenski značaj Ijudskihšolinna zapostavljanje d o m a č i h. ueiteljskih oseb ter z vso energijo zahtevajo, da se ta odlok takoj r a z v e 1 j a v i. Naši poslanci pa tudi yedo, kaj jim je storiti!