Mi pišemo JESENSKI IZLET V NARAVO vrtca je ne bo več. Po kratki. a muLni „ , bolezni je smrt upihnila svetlo gorečo Osivela in ostarela so polju Drevje in iučko njenega mladega, nedolžnega živ- grnucevje je spustilo listje, da se odpo- tjenja. čije. Deževje je izpralo zemljo, zakrilo c- i i ¦ i. i- i semenje in pregnalo vrabce, strnade ter . btlskal?. s.e °am >e srce T^1'- k° ?m? Kinkavce s polja. Grlice, golobi, Skorci, >° ;P™mljali k zadnjemu pocitku. Ljubek liKki. škrjanci, lartovice in jerebice Se ne >f ™ pnzor ob P°8le.tlu na. be'° »W«e..e strašijo trudapolnega poleta, da se izogne- dekllcf.' njene sosestrice-gojenke, k; so jo jo ponanjkanju in Imdi zimi. Sive in črne 'P™mljale Z l,,ckami s palmor.m. vej,- poljske vrane krožijo nad travniki in se- camV°vSOpkl T rokal?- Jud! ""den^.' nožeti, da s> najdejo vsakdanje hrane. Ob »vojih krojih so j, ,zka?ale se zadnio V to opazovanje zatopljenega me na- sifi njene te|esne ostaiike. enkrat zdrarai tiho oglašanje: fiu. ci, ct, ci, ci, ci. Ozrem se na grmovje, od koder je glas prihajal, in zapazil sem lepejia ptiča. Zgoraj je bil pepelast, spodaj krvn- vordeč, na glavi je bil črn in tudi rep in perutnice so bile črne. Takoj sem uga- nil, da je to kalin. giinpelj ali popkar. kakor rau nekateri tudi pravijo. Zelo spretno je lušČil seraenje. Popolnoma nir se me ni bal. nekajkrat me je pogledal, kakor bi hotel reči: »Kaj me tako gte- daš?< Nato pa je nadaljeval mirno svoj posel. Hotel sem stopiti bliže, a po ne- rodnosti sem stopil na suho vejo. Veja se je zlomila in napravila rakel Šum. Raz- pel je peruti, se oglasil še v slovo, nato pa odletel neznano kam. Lahek vetrič je prignal meglo. V bližnji cerkvi je zvon Oh odprtem grobu se je poslovila od zazvonil avemarijo. Jaz pa sera §el po- drage rajne s. Cilka Janšetova; ganljivi časi domov, pred oči pa mi je zopet in govor je vsem prisotnim zvabil solze v oči. zopet stopila pozna jesen z vsemi svojimi Marija, naša draga sestrica! Kako lahko krasotami. si odšla iz te solzne doline. Ali nisi po- Sinkovec Stanko, Ljubljana-Moste. ^islila; !j.ak?. s.ke[fč° "no bo zadala Tvo- ja smrt Tvoji ljubeČi mamici in skrbnemu ' l ¦¦ ' atku? Osamljena hodi sedaj okrog do- MALI MARIJI V SKROMEN SPOMIN 5\ače hi^e TyoJa mala sestrica Slavka. Zdi se, da necesa lšce. O, da, saj išče, V hladno jutro nekega petka je udarila toda na tem svetu ne najde — svoje se-med nas žalostna vest: Marija Zalokarjeva strice! Pri zadnjih telovadnih urah so Te je umrla, V strahu in nenii boli smo se sosestrice zamao pričakovale. Mesto, kjer vpraševali: »Je to res, je raogoČe?« Tn si navadiio stala, je ostalo prazno. skoraj smo že odgovarjali: »Ne, to ni mo- Vemo, da Te je Jezus sedaj pridružil goče, da tega ljubkega in živahnega otro- zbOru angelčkov. Saj kogar ima Bog rad, ka ni vei med nami.< A že so zvonovi z limrje mlad. Prosi sedaj ljubega Zveli-mrzlim in žalostium glasom potrdili, da čarja in Njegovo Mater, da nas nekoč je smrt naŠe Ijubljene narašcajnice Ma- združi vse na svojj desnici. Sedaj pa iz-nje čista resnica. Nič veL se ne bo lgrala prosi toiažbe vsem, ki bridko Žalujemo s sestrico na domacem vrtu, ne bo se več za Teboi udeleŽevala telovadnih ur v Ljudskem domu, pa tudi k sestankora Marijinega Krožek gojenk DK v Radovljici. 118 NA DEDOVEM DOMU Sušili smo seno ««1 V ozki dolini krsij iirokp reke pod visoko Kakor \z velike daljave -so prihajali sioo tkalo leži *BeIi dom< tnojega deda. ženskrglasovi na moje uho. Dramiia ?em Tam sem preiioela soojtt (epamlada letn se. S težavo sem odprJa trudne ori. V sobi indoitoetemantkajDober večer!< preko grmičja nad vodo, od koder se je Vadjolka, Ljubljana — Bežigrad. vraČal pes z raco v gobcu. Potožil jo je ^ ^ dcdu pred noge. Dvignila sem žival. Pod vratom je bilo perje krvavo. Oko brez Mladim do pisnikom : Pišile oed- leska, mrtvo. SmiJila se mi je. Videla sera. nn itamo nu eno stran papirja! — V go- da me ded opazuje, in sem premagala renjih doeh spisili pa imate lep zgled, solze. Ded je čutil drugafe, ded je bil kako se lahko tudi naoadni dogodki opi- lovec. Šejo zanimioo, živo in z občutkom. 119