Kakšno podobo Cerkve nosi v sebi pov- preèen sodobni kristjan? To vprašanje ver- jetno marsikoga vznemirja sprièo dejstva, da v dobi postmoderne narašèa zanimanje za du- hovnost, po drugi strani pa smo prièa veli- kemu upadu verske prakse v katoliški Cerkvi. Ob tem ne moremo mimo dejstva, da narašèa število t. i. “anonimnih kristjanov”, ki sicer priznavajo, da verujejo v Jezusa Kristusa in se celo imajo za kristjane, a hkrati izjavlja- jo, da niso ali pa ne `elijo biti èlani Cerkve, saj jim verske institucije predstavljajo pred- vsem odtujenost in celo manipulacijo z Bo- gom. Zato niso redki primeri vernikov, ki za- trjujejo, da Boga oz. Jezusa najbolj intenzivno do`ivljajo v naravi, ne pa na primer pri sveti maši. V skladu s svojim do`ivljanjem Boga odklanjajo mašo in zakramente (zlasti spo- ved!), saj naj bi vse to predstavljalo le rituale brez globljega pomena, istoèasno pa tudi za- trjujejo, da za spoznanje Boga ne potrebu- jejo posrednika, še najmanj pa institucije, kot je Cerkev. Po njihovem mnenju je odnos z Bogom nekaj, kar mora biti neodvisno od vsakršnih struktur, pa naj gre za obredja, in- stitucijo ali sistem dogem. Tudi Sveto pismo naj ne bi bilo zanesljivo, saj naj bi bilo v njem veliko kasneje dodanih (ali morda ponare- jenih?) stavkov, s katerimi naj bi Cerkev ho- tela upravièiti svoj obstoj in delovanje. Poleg tega Jezus po njihovem preprièanju ni `elel ustanoviti institucionalizirane Cerkve. &   ( Navedenim stališèem bi sicer lahko nepo- sredno ugovarjali, vendar se moramo najprej poglobiti v vzroke za tovrstno loèevanje. Ce- lotnega spektra vzrokov seveda ne bomo mogli zajeti, lahko pa naštejemo vsaj nekaj razlogov. Eden izmed njih je gotovo ideologija, ki jo še najbolje ponazarja parola “Kristus da, Cerkev ne” in jo moremo videti kot prizadevanje lai- cistiènih krogov, da bi naredili èim veèjo za- rezo med vero in institucijo – pri tem ima ve- liko vlogo tudi motiv diskvalifikacije Cerk- ve kot pomembnega subjekta civilne dru`be, ki ima svoj pogled na svet in zavzema kritièno distanco do sveta, predvsem do nekaterih du- hovnih, filozofskih in dru`benih tokov ter po- javov. Po drugi strani pa moramo vzroke iskati tudi v sami Cerkvi, ki je z drugim vatikanskim koncilom sprejela naèelo, da je Cerkev pred- vsem obèestvo oz. skupnost, vendar pa v praksi še vedno marsikje prevladuje miselnost, da je èlovek zaradi institucije in ne obratno. Posle- dica tega je, da se marsikateri kristjan ne more veè istovetiti s Cerkvijo, saj se v njej poèuti izgubljen, odtujen, negotov. Praktièen primer tega je na primer mlad èlovek, ki v svoji ̀ upniji morda ne najde svojega mesta, ker se okolje ne ujema z njegovim iskanjem Boga (na pri- mer ljudske pobo`nosti, ki se jih v glavnem udele`ujejo starejši verniki in so dostikrat za mladega èloveka preveè enoliène). Tudi na splošno je sodobni èlovek zelo nezaupljiv do institucij, še zlasti pa do verskih, saj naj bi le- te paèile odnos z Bogom, same pa naj se ne bi dr`ale izroèila, na katerega se sklicujejo. Pri tem niso toliko na udaru razliène cerkvene skupnosti, izhajajoèe iz reformacije, kot pa katoliška Cerkev, pri kateri je zaradi hierar- hije ter enotnosti institucionalna razse`nost nekoliko bolj poudarjena. Zato se postavlja vprašanje, ali je v kršèanstvu struktura, ki bi doloèala okvir in vsebino kršèanskega vero- vanja, res odveè. 4  >)3 71 9  $  <  # !       Da bi našli odgovor na to vprašanje, si po- glejmo odlomek iz Janezovega evangelija, ki pripoveduje o Jezusu in Samarijanki: Tedaj je prišla neka `ena iz Samarije, da bi zajela vode. Jezus ji je rekel: “Daj mi piti!” Njegovi uèenci so namreè odšli v mesto, da bi nakupili hrano. Samarijanka mu je torej re- kla: “Kako vendar ti, ki si Jud, prosiš mene, Samarijanko, naj ti dam piti?” (Judje namreè noèejo imeti stika s Samarijani.) Jezus ji je od- govoril in rekel: “Èe bi poznala Bo`ji dar in èe bi vedela, kdo je, ki ti pravi: ›Daj mi piti,‹ bi ga ti prosila in dal bi ti `ive vode.” `ena mu je rekla: “Gospod, nimaš s èim zajeti in vod- njak je globok. Od kod imaš torej `ivo vodo? Si mar ti veèji kot naš oèe Jakob, ki nam je dal ta vodnjak in je iz njega pil on sam, njegovi sinovi in njegova `ivina?” Jezus je odvrnil in ji rekel: “Vsak, kdor pije od te vode, bo spet `e- jen. Kdor pa bo pil od vode, ki mu jo bom jaz dal, ne bo nikoli `ejen, ampak bo voda, katero mu bom dal, postala v njem izvir vode, ki teèe v veèno `ivljenje.” `ena mu je rekla: “Gospod, daj mi te vode, da ne bom `ejna in ne bom ho- dila sem zajemat.” (Jn 4,7–15) V omenjenem odlomku bomo zasledi- li kar nekaj simbolov, ki predstavljajo struk- ture. Ena izmed njih je `e ta, da se Jezus sre- èa s Samarijanko na doloèenem kraju (stu- denec pri mestu Sihár, kot beremo v Jn 4,5) in ob doloèenem èasu (okoli šeste ure, to- rej okrog poldneva, kot beremo v Jn 4,6). Jezus se `eni skuša pribli`ati s pristno èlo- veško potrebo – da bi pogasil svojo èloveško `ejo. Zato jo prosi, naj mu da piti (prim Jn 4,7). @e sama prošnja predstavlja neko strukturo – preko nje vstopi Jezus v dialog z `eno. Ko se le-ta zaèudi, kako more on kot Jud prositi Samarijanko, naj mu da piti, ji Jezus odgovori, da èe bi vedela, kdo je ti- sti, ki jo prosi za vodo, bi ga ona prosila za `ivo vodo (prim. Jn 4,9–10). “`iva voda” je zagotovo zelo zgovoren simbol. V naravnem okolju ponavadi pomeni tekoèo vodo, v pre- nesenem pomenu pa je to voda, ki daje `iv- ljenje, ali bolje: vraèa `ivljenje v duhovnem smislu. Zato neredko “`iva voda” oznaèuje Svetega Duha ali celo Jezusa samega (kri in voda iz Jezusove strani!). Samarijanka mu sicer ugovarja, da nima s èim zajeti, saj ima ona vrè, Jezus pa ne, poleg tega pa je vodnjak, torej izvir vode, globok (prim. Jn 4,11). Iz samega konteksta izvemo, da ima ta vodnjak velik pomen za Samarijane, saj poleg tega, da daje vodo, predstavlja tudi izroèilo oèetov. Zato `ena z vrèem Jezusa prepozna za celo veèjega od Jakoba, ki je dal ta vodnjak, Jezus pa vstopa v njeno `ivlje- nje ravno preko simbolov in izroèila, ki so Samarijanom najbli`je. Jezus ji razlo`i, da je pomen `ive vode v tem, da vsakdo, ki jo zau`ije, postane sam izvir vode, zato “ne bo veè `ejen” (Jn 4,14). @ena z vrèem, ki še ni povsem doumela tega sporoèila, vendarle hrepeni po tem, da ji ne bi bilo treba iti veè zajemat v vodnjak. Kasneje, ko ji Jezus po- ka`e na njeno šibko toèko (“Nimam mo`a” (Jn 4, 17)), `ena prepozna v njem prièako- vanega Mesijo, zato odlo`i svoj vrè (!), odide v mesto in pripoveduje ljudem o njem (prim. Jn 4,28). Èe se nekoliko poglobimo v ta odlomek, lahko opazimo, da Jezus sicer nikjer izrecno ne omeni vrèa, èeprav mu je Samarijanka sko- raj oèitala, da je brez vrèa in nima s èim zajeti. Pravi pa, da on sam daje `ivo vodo, kar po- meni, da je Jezus sam studenec in vrè hkrati. Èe to postavimo v kontekst celotnega Je- zusovega zemeljskega `ivljenja, lahko vidi- mo navzoènost neke strukture `e v tem, da se je “Beseda uèloveèila in se naselila med nami” (Jn 1,14). Jezus je privzel èloveško telo in tako vstopil v konkretno èlovekovo zgo- dovino. Še veè: rodil se je v konkretnem èasu in v konkretnem prostoru. Ko je ljudem raz- lagal svoj izvor in identiteto, je to delal s po- moèjo simbolov (kruh, ki je prišel iz nebes, 4       prim Jn 6,51), nazadnje pa je pred svojim trp- ljenjem in smrtjo po zadnji veèerji vzel kruh in vino ter ju kot svoje telo in kri izroèil uèen- cem ter naroèil, naj to delajo v njegov spo- min (prim. Lk 22,19), saj je z nami “vse dni do konca sveta” (Mt 28,20). Ta dogodek je zagotovo najveèji dokaz, da je Jezus uporab- ljal razliène strukture in simbole, da se je la`je pribli`al ljudem, da je ljudi pripravljal na sre- èanje z Njim in jim prinesel odrešenje. Pri vsem tem je zanimivo, da je za kruh rekel “To je moje telo”, za vino pa ni rekel “To je moja kri”, paè pa je vzel kelih in rekel: “Pijte iz nje- ga vsi” (Mt 26,27). Ravno tako je dvema uèencema rekel: “Ali moreta piti kelih, ki ga moram jaz piti?” (Mt 20,22). Kelih – po naše èaša – je torej predstavljen kot simbol in kot struktura. : :    98 Nenazadnje moramo tudi ugovarjati ti- stim, ki trdijo, da Jezus ni ustanovil Cerk- ve. Prvo Cerkev lahko vidimo še za èasa Je- zusa in njegovih uèencev, prvi vrhunec pa je dosegla še pred Jezusovo smrtjo, in sicer pri zadnji veèerji. Kasneje je svojo razglasitev do- `ivela ob prvem binkoštnem prazniku (prim. Apd 2,1–13). V prvih stoletjih je Cerkev do- `ivljala predvsem preganjanja. Res pa je, da se je kasneje zaradi razliènih okolišèin (ne samo zaradi veèanja števila kristjanov) insti- tucionalno krepila, vèasih tudi na raèun njene prièevanjske kakovosti. @e v evangeliju lahko beremo o tem, kako je Jezus pripravljal svoje uèence na to, da bodo nadaljevali njegovo delo, npr. “Ti si Peter in na tej skali bom se- zidal svojo Cerkev in vrata podzemlja je ne bodo premagala. Dal ti bom kljuèe nebeš- kega kraljestva; in kar koli boš zavezal na zem- lji, bo zavezano v nebesih; in kar koli boš raz- vezal na zemlji, bo razvezano v nebesih” (Mt 16,18–19); “Prejmite Svetega Duha! Katerim grehe odpustite, so jim odpušèeni; katerim jih zadr`ite, so jim zadr`ani” (Jn 20,22–23) in “Pojdite torej in naredite vse narode za moje uèence. Kršèujte jih v ime Oèeta in Sina in Svetega Duha in uèite jih izpolnjevati vse, kar koli sem vam zapovedal!” (Mt 28,19–20). Jezus torej izroèa oblast svojim uèencem, predvsem Petru kot prvemu med njimi (“Hrani moje ovce” (Jn 21,17)). Ker je z nami “vse dni do konca sveta” (Mt 28,20), `eli tudi, da se `iva voda, ki jo je obljubil Samarijanki, podarja naprej. Zato je Cerkev vrè `ive vode, je vrè, iz katerega pije bo`je ljudstvo.    Seveda se moramo vprašati, kako danda- nes prepoznavamo “`ivo vodo”. Jezusovo navzoènost lahko v današnjem èasu prepoz- navamo zlasti preko zakramentov, iz katerih lahko prejmemo veliko milosti. Kristjani sicer poznamo sedem zakramentov, vendar bi med njimi izpostavil predvsem tri, ki so danda- nes še posebej povezani s krizo razumevanja Cerkve v sekulariziranem svetu. To so zakra- ment svetega rešnjega telesa (evharistija), za- krament svetega zakona in zakrament sprave (spoved). 1. Sveto rešnje telo. Omenjeni zakrament je morda še najbli`je temu, kar v vsakdanji govorici imenujemo “sveta maša”. Gre za obred, ko se skupnost zbira okrog iste oltarne mize, kjer se Bog razodeva preko besede in preko daritve kruha in vina - telesa in krvi Jezusa, ki tako ostaja povezan z nami “vse dni do konca sveta”. Glede na to, da se Jezus da- ruje v podobi kruha in vina, bi morali zakra- ment poimenovati sveto rešnje telo in kri. Èe upoštevamo delitev zakramentov na zakra- mente uvajanja, ozdravljanja in slu`enja, po- tem lahko ugotovimo, da je zakrament sve- tega rešnjega telesa predvsem zakrament oz- dravljanja, ki ga lahko prejemamo redno (medtem ko zakrament krsta in birme prej- memo le enkrat za vselej), kajti pred vsakim obhajilom izpovedujemo “... reci le besedo in ozdravljena bo moja duša”. Sicer pa Cer- 4   # kev uvršèa zakrament evharistije med zakra- mente uvajanja. Dol`nost vsakega kristjana je obisk svete maše ob nedeljah in zapove- danih praznikih, medtem ko je obisk delav- niških maš priporoèen. Na `alost pa danda- nes mnogi kristjani opušèajo obisk svete ma- še, dostikrat tudi z razlogi, da Boga lahko do- `ivljajo v naravi in da jim zato obisk maše ni potreben, saj je Bog tako rekoè povsod in ne samo v cerkvi. K temu je treba reèi nasled- nje: Bog se res lahko marsikomu razodeva preko stvarstva, ta vidik je še zlasti prisoten v duhovnosti sv. Franèiška Asiškega. Vendar pa odnos do Boga preko narave ne more na- domestiti tega, kar je Jezus pri zadnji veèerji izroèil svojim uèencem, ko je zadnjiè pred svojim trpljenjem in smrtjo na kri`u uèen- cem daroval samega sebe in naroèil, naj to delajo v njegov spomin (prim. Lk 22,19). Vsa- kiè pri obhajilu prejmemo `ivega Jezusa, kar nam prinaša številne milosti. Namen svete maše je torej ohranjati `ivo povezanost z Je- zusom, saj se ob opustitvi obiska maše ta od- nos lahko izgubi. 2. Sveta spoved. Naslednji zakrament oz- dravljanja, ki je dandanes premalo cenjen, je zakrament spovedi oz. zakrament sprave. Gre za zakrament, v katerem (pod varstvom spovedne molèeènosti) izroèimo svoje grehe Jezusu tako, da jih izgovorimo, se jih poke- samo in kasneje opravimo pokoro. Spoved- nik je v tem primeru tisti, ki nadomešèa Je- zusa, zato tudi podeljuje odvezo od grehov. Iz tega razloga je spoved za `ivljenje kristjana zelo pomemben zakrament, ki prinaša du- hovno ozdravljenje. Kljub temu pa ga mnogi kristjani odklanjajo, èeš da niso dol`ni zau- pati svojih grehov drugemu, ki je celo gre- šnik (ne glede na to, da jih šèiti stroga spo- vedna molèeènost), in da lahko namesto tega svoje grehe izpovedo Bogu neposredno in da jih Bog odpusti. V teoriji bi lahko takšnim stališèem celo pritrdili, vendar za neposredno izpoved grehov Bogu ne obstaja nobena struktura, ki bi èloveku pomagala do sooèenja z lastno grešnostjo. Smisel spovedi je namreè ravno v tem, da se èlovek sooèi s svojo gre- šnostjo in da greh pove pooblašèenemu slu- `abniku Cerkve (duhovniku), ne pa komur koli. Opušèanje spovedi v konèni fazi privede do mišljenja, da je spoved nepotrebna, saj “tako ali tako nimam greha”, kot danes misli marsikateri kristjan. Na ta naèin èlovekova vest okrni, z njo pa tudi verska praksa. 3. Sveti zakon. Gre za zakrament slu`e- nja, ki za samo kršèansko `ivljenje posamez- nika sicer ni nujen, je pa potreben za moš- kega in `ensko, ki `elita kot kristjana `ive- ti skupaj in si ustvariti dru`ino. Razen tega je zakrament svetega zakona edini zakrament, ki ga ne podeljuje pooblašèeni slu`abnik Cerkve, temveè si ga podelita zakonca med sabo. Sedanje razmere ka`ejo, da je zanimanje za zakrament svetega zakona tudi med od- daljenimi kristjani še vedno veliko (èeprav bolj v smislu folklore kot pa resne odloèitve za kršèanski zakon), kljub temu pa vse bolj narašèa število kristjanov, ki se odloèajo za izvenzakonsko skupnost. Vzroki so lahko raz- lièni, br`kone pa je odloèilna potrošniška mi- selnost, ki nasprotuje vrednotam, kot je na primer zvestoba, zato pa poudarja èlovekovo potrebo po neomejeni svobodi tudi v part- nerskem odnosu, kar pomeni, da èlovek lah- ko kadarkoli brez obveznosti izstopi iz part- nerskega odnosa in zaène drugega, pri èemer naj bi zakonska zveza predstavljala oviro. Mnogo parov se za izvenzakonsko skupnost odloèa z argumentom, da je ljubezen mogoèa tudi brez poroke oz. sklenitve zakonske zveze. Ta izgovor je sicer bolj povezan s civilno po- roko, ki naj bi bila zgolj nepotrebna formal- nost ter strošek, poleg tega pa naj bi nepo- roèeni pari imeli veèje ugodnosti pri dohod- kih s podroèja sociale. Kršèanska zakonska zveza je še poseben primer, saj je na splošno neloèljiva. Nasploh pa je zavraèanje zakonske zveze povezano z zmanjšano mo`nostjo so- 4       dobnega èloveka, da prevzame temeljno `iv- ljenjsko odgovornost (povpreèna starost, pri kateri mladi odidejo od doma, se vedno bolj viša), ter nezaupanjem v zakonsko zvestobo. Po drugi strani pa je to povezano tudi z vse veèjim številom loèitev zakonskih zvez. Po- vsem prièakovano je, da takšen odnos do za- konske zveze vpliva tudi na odnos do zakona kot zakramentalne razse`nosti. Dejstvo pa je, da ravno sklenitev zakonske zveze predstavlja pomembno strukturo (poleg vsebine), ki terja ustrezno pripravo in tako pripomore k zo- renju (bodoèih) zakoncev. !  $ $ Èe sem ta sestavek zaèel s problematiko odnosa do Cerkve, naj ga s tem tudi zaklju- èim. @e v poglavju o zakramentih je ome- njeno, da v svoji strukturalni razse`nosti za- kramenti pripomorejo k resniènemu kršèan- skemu `ivljenju. Strukture pomagajo, da lahko bolj utrdimo odnos z Bogom. @e du- hovne vaje same so neke vrste struktura, pre- ko katere obnavljamo ta odnos, èe tega ne moremo narediti v vsakdanjem `ivljenju, v katerem smo podvr`eni ritmu vsakdanjosti. Tudi èude`na ozdravljenja se ne dogajajo vsevprek, ampak najveèkrat na posebnih krajih in ob posebnih prilo`nostih, ki pri- pomorejo, da se èlovek zbli`a z Bogom. Tudi Jezus namreè ni ozdravljal kar tako, paè pa na tak naèin, da je vsak, ki je `elel biti ozdravljen, moral sodelovati s to milost- jo. Tudi `ena, ki se je dotaknila Jezusove ob- leke, da je bila ozdravljena, je uporabila do- loèeno strukturo – Jezusovo obleko. @ena se je dotaknila Jezusove obleke s posebnim namenom – posledica tega je bila, da je Jezus èutil ta dotik, èeprav ga je mno`ica obda- jala in se ga dotikala (prim. Mr 5,21–34). Vendar pa mora biti struktura vedno v slu`- bi èloveka in ne sme postati sama sebi na- men. Struktura je namreè zaradi èloveka in ne èlovek zaradi strukture, èe nekoliko spre- menimo Jezusovo misel o spoštovanju so- botnega dne (prim. Mr 2,27). Èe torej zajemamo iz bo`jih studencev “`i- vo vodo” (milosti), potem moramo upora- biti vrè, da vodo lahko zajamemo. Odloèi- tev za `ivljenje s Kristusom je sicer res naj- prej osebna, torej stvar posameznika, vendar je potrebno to odloèitev vedno znova obnav- ljati in se za Kristusa odloèati vsak dan znova, kar pa je zelo te`ko, èe se obenem odpove- mo domu, ki nam ga Bog nudi v Cerkvi, ki je skupnost oz. communio. Ravno Cerkev v svoji skupnostni in zakramentalni razse`nosti pa predstavlja vrè, s katerim lahko zajema- mo in iz njega pijemo `ivo vodo milosti, ki nam jih daje Bog. Le tako bomo kristjani, ka- terim nihèe ne bo mogel oèitati, da “nimamo s èim zajeti”. * Gre za naslov delavnice, ki jo je imel avtor na duhovnih vajah skupnosti Emanuel in šole za misijon Abram na Kurešèku 2. aprila 2006. Prièujoèi zapis je nekoliko prirejeno in dopolnjeno besedilo predavanja v okviru te delavnice. 4