O sportu u obče. (O priliki ustanovnega zborovanja „Olimp, pododbora1' in „Športne zveze" predaval prof. Jug.) (Nadaljevanje) Če bi iskali po zadnjih motivih, iz katerih se je sport rodil, potem bi skoraj rekli: šport je nastal iz nagnenja, da eventualne težave življenja praktično premagamo. To potezo izrabljanja ali pojmovanja človeškega življenja po praktični strani, najdemo najbolj izrazito pri Angležih. Temu pojmovanju se je pridružila prav kmalu bojazen, češ, sport se bo polastil vsega narodovega življenja in bo nanj slabo vplival. Predvsem so stopili izraziti telovadci na plan, ki vidijo v šnja pedagogika se gotovo trudi, da bi individualizirala, vendar pa komaj doseže neko povprečno izobrazbo velike mase, ki seveda ne sme postati izključni smoter naše vzgoje. Če vzamemo telovadbo in igre, potem pravim, da obe prelahko ovirata individualiteto in sicer telovadba bolj nego igre. Obe ti vrsti obrusita nekako naše bistvo in bi iz nas prelahko napravili »šablono«. Današnji sport pa je — lahko rečem — za vsakega posameznika, katerega bi hotela podjarmiti v njega samostojnosti cerkev in šola, postavodaja ali uprava, oni element, v katerem se lahko izživi in v katerem lahko razvije svojo posebnost svobodno in krepko. Mislim, da je vsakomur jasno, kako potrebna je človeku samostojnost značaja, kljub temu, da živi človek celokupnosti. Če pa se ozira šola premalo na individuali- Bled z otokom in gradom. razširjenju sporta nevarnost za narod, tožijo o enostranski^ vzgoji sporta, pravijo, da polaga šport preveliko važnost na posamezno sposobnost, na zunanjosti, obregnili so se ob pisano obleko, predbacivajo, da stremi sport le po zunanjih uspehih itd. Vsi ti očitki ne morejo zadeti pravega in pristnega sporta. To bi se dalo tudj tako formulirati, če rečem, smatram sport za človeštvo potreben, nujno potreben posebno za mladino. Danes je že gotovo dejstvo, da potrebuje mladina k svoji popolni nravni Vzgoji poleg telovadbe in igre tudi gotove trajne vaje (Dauertibungen). Dana- teto, potem dajmo mladini priliko, da se udejstvuje v svoji individualiteti, kar pomeni gotovo stopnjevanje lastne osebnosti in je eminenten nravni smoter. Le poglejte ga fanta, ki šteje komaj nekaj let! Kadar je na gugalnici, skuša priti kolikor možno visoko; mora biti nekaj nevarnosti zraven, on hoče pokazati svoj drzni čin. Tako globoko torej tiči v človeški naravi — bistvo športne vaje. Vsako poudarjanje lastne osebnosti ima za posledico. tudi neko brezobzirnost. Bolj ko se razvija v posamezniku lastna moč, tem manj se • more dotični ozirati na druge. Treba me je razumeti: pojmovanja sporta nočem združiti s pojmom »boja«. In ravno nekaj »brezobzirnosti« je nam treba; mi smo preveč obzirni, mi smo preveč »pravični«, kar narod, če ima le količkaj samozavesti, ne sme biti. Torej tudi v tem oziru bo sport le ugodno vplival. Zelo vesel pojav pri izvajanju sporta je zmernost, treznost, vzdržnost ali d^aomvn. Tudi telovadba poudarja to lastnost v polni meri, toda do popolnosti nam še manjka precej. In če se sedaj zgodi, da se mora človek zatajiti vsled sporta, da se mora marsičemu odreči, če goji različne telesne sposobnosti, potem je sport zares blagodejnega vpliva. Pri izvrševanju športa polagamo veliko važnost na trening, treniranje. Nasprotniki sporta operirajo s to besedo, katera jim pomeni nekaj umetnega, nenaravnega, pretiranega. Rekel bi, vsako stopnjevanje telesnih in duševnih sil je velike moralične vrednosti, torej tudi treniranje, ker zahteva veliko moralične moči. Zlasti za mladino po velikih mestih, ki živi v okuženem zraku, poseda po različnih smradljivih beznicah, je vdano vsakovrstnim razuzdanostim, je treniranje velike naravne vrednostii. Športni mladeniči vzbujajo v nas spoštovanje, če vidimo, kolika moč volje je potrebna pri negovanju telesa. Glavni namen te naj bi bil, da zatremo v sebi tisto žejo', ki se pri vsakem naporu telesa kaže. Žal, smo tudi mi precej vdani temu demonu in imamo za športnika, ki sedi ob mizi pri kozarcu mleka, le pomilovanje in zasmeh! Nočem pa reči, da treniranje ne postane v resnici tudi lahko pretirano; toda če ga uravnamo po gotovih pametnih smernicah, nam more le koristiti! O eno-stranosti sporta slišite mnogo govoriti in ta bi v resnici lahko postal nevaren. V tem oziru je morda telovadba sportu naprej, ker skrbi za vsestransko izobrazbo telesa. Toda treba je tudi tu, da si pogledamo pravi vzrok ene ali druge take enostranske vaje. Dokler ostane sport v gotovih mejah in ne gre preko svojega smotra, nudi kljub svoji enostranosti dokaj oddiha in ukrepi duševne in telesne moči človeka. Marsikateri Človek pač ima mnogo vzrokov za to, da se n. pr. telovadbe ne more udeležiti, pač pa ga narava sama sili k enemu ali drugemu sportu. Sport namreč mora imeti namen prave vzgoje. Le - ta hoče doseči neko splošno vrlost ali sposobnost individuja, da ga dvigne na višjo stopnjo človeškega življenja. Kakor hitro pa bi vzgajal sport iz človeka specijalista, ki bi kakor divja žival tekmoval le za zmago, kakor hitro zgubi telesna vaja ono vrednoto, po kateri goji v človeku značaj, postane avtomatična, to ni vzgoja, to je dril. Najizraziteje zapazimo to pri športnikih po poklicu, ki napravi iz sporta rokodelstvo, ki ga naj živi. S tem nikakor ne rečem, da bi bil proti tekmovanju, temveč jaz hočem reči, tekme, v kojih se druži telovadba, igra ali pa pravi sport, te pomenijo močan agens za našo mladino tako kakor za narod, so vpoštevanja vredne, in ker so javnega interesa, naj bi jih podpirale mestne in državne oblasti. __________ (Konec prih.) Smučarstuo meč Slouenci. Rad. Badiara. Nimamo še sicer bogve kako razvitega športnega življenja, kakor naši sosedni narodi, vendar moramo z veseljem pripoznati, da se je jel tudi že naš narodič, posebno v zadnjem času, dokaj gibati na raznih športnih in njim sorodnih poljih in se, dasi skromno in pola- goma, toda vedno lepše ugotavlja smisel za naravo in sport. Če si pa tako naštevamo razhčne panoge sporta, ki so se pri nas že več ali manj uveljavile in jih primerjamo z onimi v sosednjih državah, pogrešamo ali bolje rečeno, pogrešali smo do prav zadnjega časa eno izmed najvažnejših panog zimskega sporta: čile vrste smučarjev. — Imamo že zelo lepo razvito takozvano »poletno« ali »sezonsko turistiko«, smuški sport, ki pa v svojem glavnem bistvu ni nič drugega kot izpopolnitev turistike v zimskem času, »zimska turistika«, le - ta pa šteje dosedaj žal le še malo pripadnikov med nami. Šele zima 1913/14 je datum prvih početkov smotrenega modernega smučarskega gibanja med nami s prireditvijo prvih smuških tečajev v Bohinju in Ljubljani. Človek bi na prvi hip sodil, da je bil vzrok temu, ker morda tla naša niso za imenovani sport ugodna. Da temu ni tako, o tem se seveda lahko prepriča pri nas vsak smučar, ako le malce pozna našo deželo, prav jasno pa spričujejo to historična tla naših »jugoslovanskih Telemarkov«, Bloke na Notranjskem, ona idealna planota med Rakekom in Sodražico. Pogrešali smo torej pravzaprav nekaj, kar smo že davno imeli. Da! V znamenitem delu slavnega kranjskega kronista Bajkarta Valvazorja čitamo, da so poznali naši Bločani že pred več kot 400 leti smuči kot izborno prometno sredstvo v debelih zimah. Pa ne samo to! Iz velezanimivih izvajanj Valvazorjevih, iz dobro ohranjenih besed bloške smuške terminologije in pa iz ustnih poročil starih Bločanov (o tem več drugič), smo upravičeni celo sklepati, da so imeli svoj čas Bločani že dokaj razvito smuško tehniko, kakor tudi: da jim smuči niso le služile zgolj kot zimsko prometno sredstvo, temveč tudi v zabavo, v razvedrilo in veselje, kar priča torej že tudi o enem izmed glavnih športnih momentov. Li ni to za nas velezanimivo historično dejstvo: Slovenija ,edina dežela v celi osrednji Evropi — v kolikor nam je dosedaj znano — se lahko ponaša s pisanimi dokazi, da je del njenih prebivalcev že več kot pred 400 leti gojil smuški šport?! — (Nasprotno seveda je za nas malo častno, da le komaj nekaj odstotkov pozna besedo smuči!) Zakaj dajeta lepa umetnost, ki ima poleg vsega drugega tudi ne malo, da, mnogokrat neprecenljivo praktično vrednost, med našimi Bločani popustila in se ni že preje in splošno med nami razširila in razcvela kot n. pr. pri Norvežanih do »nacijonalnega sporta« ter ni imela prav nikakega vpliva na razvoj sedanjega modernega smučarstva, o tem mi ne gre danes razpravljati. Ne pomaga nam tudi nič to obžalovati, treba bo pač stvar čisto iznova med nami vzbuditi, oživiti in razširjevati, opozarjati posebno našo mladino na zdravo in lepo to smuško zabavo in kratkočasno smuško športno veselo gibanje — ne pa jim zabranjevati! — Treba predvsem tudi opomniti hribolazce in druge prijatelje narave na ta doslej jim docela tuji in nepoznani okus, izredni užitek, ki nam ga nudi zimska turistika, to velezanimivo romantično potovanje na krilatih smučkah po zapuščenih, fantastičnih zimskih gozdovih, samotnih zimskih pokrajinah, po blestečih snežnih valovitih poljanah, predvsem pa po naših planinah v žarkem solncu ali v sanjavi poeziji bajnih mesečnih noči! Tisoči in tisoči, ki so spoznali ta prelestni »novi s v e t« t. j. zimo zunaj v prosti naravi, posebno še v planinah, so že ozdraveli od one podedovane mržnje, bojazni in napačnih predsodkov pozimi in se zavedno ’>zaljubili« v smučke! — Upajmo, da se bo tudi med Slovenci odslej marsikaj preukrenilo v smuškosport-nem smislu na bolje. Prvi korak v svrho smotrene organizacije in propagande je po dolgem cincanju že storjen. Organizacija se zove: »Smučarski klub Ljubljana«, v katero vabimo vse somišljenike, prijatelje zimskega sporta in narave. Smučarji! Na polje! (Dalje prih.)^ Rud. Badiura: Ljubeljska cesta. Alpska avtomobilska cesta Kranj-Tržič-Ljubelj 1366 m-Borovlje. (46-5 km) (K predstoječi propagandni vožnji slov. avtomobilnega kluba.) Troje znamenitih prelazov posreduje prehod iz kranjskega Posavja čez Karavanke v koroško Podravje i. s.: Kor e ns ki 1073 m, L j ubelj ski 1366 m, in Jezerski prelaz 1218 m. Prvi t. j. Korenski prelaz ali kakor ga narod zove »Poljane« je le na pol v naši Ljubeljska cesta nad Sv. Ano. posesti, severna stran z vasjo Strmec sta že v Nem. Avstriji, pot čez ostala dva prelaza pa je odprta in nemotena. — Obedve slednji cesti sta velezanimivo izpeljani, dobro čiščeni in oskrbovani, gladki, prehod sam na sebi po njih čez Karavanke pa krasen izlet izrednega užitka, bodisi, da se pelješ z avtom, vozom, kolesom ali da jo mahneš tod peš. Oglejmo si danes pot čez Ljubelj, t. j. naj višjo alpsko cesto, ki se prevali nekaka preko sredine Karavank iz juga na sever in ima do malega skoro ravno smer: Kranj - Vrbskojezero. Ta lepa cesta se odboči v severnem delu slikovito ležečega Kranja od Jezerske ceste v levo in steče po krasni planoti skozi vas Naklo, Duplje in Križe z divnim razgledom na Karavanke in Julijske Alpe v »slovenski Birmingham«, v naš Tržič. Odondot se vzpne cesta visoko ob strmem levem pobočju nad jarkom Mošenika ter dospe skozi Deševno v spodnji del (650 m) eno l^r-čer. Darila so: Za prve tri zmagalce v vsaki skupini kolajna in diploma za one, ki dospejo v maksimalnem času, diploma. Maksimalni čas je določen: za senijorje 30 minut za prvim, za težko skupino 30 minut za prvim, za lahko 20 minut. Dirka se vrši ob vsakem vremenu. Starter gosp. major Jaklič. V nedeljo, dne 18. julija se vrši velika cestna dirka na progi Ljubljana - Celje - Ljubljana, 150 km, odprta za člane vseh športnih klubov Športne zveze Ljubljana. Vozijo- zopet skupine senijorjev .dirkačev s težkimi in dirkačev z lahkimi kolesi. Start je na Dunajski cesti ob 1 km cilj istotam. Star-tajo: Senijorji ob 9. dopoldne, težka skupina ob 9-30 in lahka ob 10. uri. Na cilj bodo došli prvi nekako po 3’30 popoldne. V Celju je kontrola s prisilnim odmorom 2 minut, kjer se mora vsak dirkač podpisati v kontrolno polo. Prijave je treba vposlati pismeno na naslov Kluba kolesarjev in motociklistov Ljubljana in zaključek prijav dne 14. julija ob 3. popoldne. Darila so določena: za prvega iz vsake skupine velika pozlačena kolajna in diploma, za drugega in tretjega srebrna kolajna in diploma, za one, ki prevozijo cilj v maksimal. času, kovinaste kolajne in diplome in vsi oni, ki se udeleže tekme in dospejo na cilj, diplome. Maksimalni čas je določen: za senijorje 50 minut za prvim, za težko skupino 40 minut za prvim in za lahko 30 minut za prvim. Dirka se ob vsakem vremenu. Starter gosp. major Jaklič. Sestanek dirkačev in funkcijonarjev za tržiško dirko se vrši v petek, dne 9. julija za celjsko, v soboto, dne 17. julija v svrho razdelitve številk in dela. Obakrat v klubovem lokalu. Dne 1. avgusta se vrši potem velika cestna dirka za prvenstvo Koroške Slovenije 1920 na progi Ljubljana-Veliko-vec preko Jezerskega, 120 km, odprto za vse športne klube Sportskog Saveza SHS. Start bo ob 5. zjutraj, vozijo skupine senijorjev, težke .in lahke skupine. Cilj je v Velikovcu na glavnem trgu. Zmagovalec dobi naslov Prvak Koroške Slovenije in častno darilo. Vsi ostali’ darila in spominske diplome. Prijavnine je 10 kron za osebo in je vposlati isto zaeno s prijavo na naslov kluba najpozneje do 25. julija. Istočasno se vrši na Koroško zlet vseh kolesarjev In motociklistov Slovenije s ciljem v Velikovcu. Od tam se priredi popoldne še obhod s kolesi in motocikli po Koroški. Razdelitev diplom zadnjih kolesarskih dirk, t. j. otvoritvenih, dirk na Logatec in dirke na Bled se vrši v četrtek, dne 8. julija na prijateljskem večeru v klubovem lokalu (restavracija Novi svet) ob 7. zvečer. Vabljeni so vsi prijatelji kolesarskega sporta. Motociklljska dirka v Berlinu. Z obširnim sporedom se je imela vršiti začetkom maja na znanem Olimpijskem dirkališču v Berlinu prva letošnja dirka z motocikli. Prvi start motociklov do 2 HP se je v redu vršil. Vozili so 10 km in je zmagal Riedl v 9 minutah 20-k sek na 1'5 HP N S U, 220 m za njim Hartung in 550 m Gikeleiter. V drugi dirki tudi na 10 km je došel prvi Miiller na 2-6 HP N S U v 8 min. 1775 sek. drugi Rosenberg, tretji Freiberg. V tretji dirki je prišel zopet Miiller prvi na 3-8 HP pred Loserjem na enako-močnem Wandererju. V posameznih krogih je bila OOkilome,-trska hitrost prekoračena. Kot četrta dirka je bila nameravana dirka za veliko darilo Splošnega nemškega automobil-nega kluba, dovoljena za motocikle do 5 HP. Startali so prvovrstni športniki, med drugimi Rotiene na Indianu 3-9 HP, imejitelj lanskega rekorda. Komaj se je dirka dobro pričela in se dirkači še razvrstili niso, sta se hotela Retiene in Miiller odtrgati od prve skupine^. Po neprevidnosti gledalcev je pa padla neki dami boa ravno na kurvi na progo, in ta boa je vrgla Retiena z vso silo, za njim Birkhahna, ki ie obležal. Retien je z manjšimi poškodbami vstal. Posamezniki so začeli v trenotku stopati na progo in so s tem še ostalim povzročili občutne padce, vendar brez posledic za dirkače. Dirka se je nato preklicala, enako je odpadla naslednja v načrtu za 50 km. Vršila se je le še klubska na 10 km, v koji je došel Szymanski na 3-9 HP Neckarsuhinu prvi pred Ernstom na 3-9 HP Indianu, kojemu je jermen nagajal. Prvenstvo nižje-Avstrije na 50 km je v nedeljo dobil znani dunajski dirkač Josip Kokoli v času 1 : 35 : 337. Dirka se je vršila na na progi Laxenburg po tržaški državni cesti do km 27 in nazaj. Drugi je bil F. Peressen, tretji Rudolf Eschelmtiller. Automobilizem. Automobilne dirke v Ameriki. Zadnja leta v dobi vojne in sedaj po vojni počiva avtomobilni sport v smislu tekmovanj po vsej Evropi. Edino Amerika goji živahno svojo avtomobilistiko, predvsem po autodromih (dirkališčih) in dosega znatne uspehe. Autodro-mov v Evropi sploh ni, razven nekdanjega Broocklands-. dirkališča v Londonu, ki je pa že skoro razpadel. V Ameriki je pa automobilna dirka danes dogodek, ki privabi največje mase ljudstva ter se n. pr. pri eni dirki pobere samo na vstopnini do 400.000 dolarjev. Zadnja leta je dobila Amerika polno novih autodro-mov. Največje in najmodernejše je dirkališče Sheepshead-Bay pri New Torku, na kojem so dosegli dosedaj največje hitrosti. Radi interesantnosti navajamo tu par številk. To dirkalijče se je postavilo leta 1915. in je veljalo 2,500.000 dolarjev. — Z vsemi poslopji obsega 175 ha. Notranji prostor služi kot letalno polje, medtem ko se more z zunanje straniti shraniti 20.000 autov v njem. Dirkališče samo mer! 2 angleški milji (3‘218 km) je 21'358 m široko in ima obliko podolgovate črke O z ravnimi stranicami. Obe kurvi sta enaki in imata radij 205 m. Široki sta 23-80 m in dvignjeni za 7-8 m. Na notranji črti je 9-15 m širok betonski pas, ki omogoča dirkačem zapustiti dirkališče, ne da bi se motilo s tem ostale tekmovalce. Tribun je več, med temi največja s 1000 zaprtimi ložami po 6 oseb in 28.000 sedeži. Najznamenitejši tekmi prošlega leta sta bili ona na 50 milj (80-440 km) dne 14. junija, pri koji je zmagal sloviti Ralph de Palma (na Packardovem autu) s 182-943 km hitrostjo na uro in 20. septembra na 150 milj (241-350 km) s Švicarjem Gastonom Chevrolet (Frontenac-auto) kot zmagovalcem pri 175.383 km hitrosti na uro. S to slednjo dirko je dosegel Chevrolet novi svetovni rekord in si pridobil slovito Astorjevo kupo. Drugo poznano dirkališče je Speedway Daytona v Floridi, ki ima 10 milj dolgo popolnoma ravno- progo. Na tej dosežejo hitrosti nad 200 km in je preje omenjeni Ralph de Palma lansko leto vse stare rekorde presegel s svojim 12cilindrskim (101/152 mm) Packardovim autom. Vpostavil je med drugim na 1 miljo (1-609 km), 244 km hitrost, na 5 milj 232-449 in na 10 milj 232-332 km. 20 milj je moral voziti z obratom na isti progi in dosegel 216-676 km hitrost. Največji dogodek v automobilnem sportu je vsakoletna dirka na Grand Prix Indianopolis. Autodrom v Indiano-polis je najstarejši v Ameriki, a le malo odgovarjajoč današnjim zahtevam. Vrhu vsega tudi ni več v dobrem stanju, vozijo ga le kot klasično tekmo automobilskega sporta. Zadnja tekma (30. maja 1919) se je vršila na 500 mil) (800 km). V izločilni preddirki je dosegel Francoz Thomas z Balottovim autom najboljši čas na dirkal, krog (4-023 km) in sicer 168-5 km hitrost. Pri dirki sami so se mu pa zlomila kolesa. Sploh je bilo pri tej dirki več nezgod. Lecocq in i njegov mehanik sta zgorela pod svojim autom, ki se je pre^ vrnil in vnel, sloviti de Palma je bil do 250. milje na vodstvu, pa je moral izstopiti vsled zloma motornega ventila. Vsled tega je prišel Wilcox s svojim starim Peugeotovim autom (iz 1914) na krmilo in ostal s 141-5 km hitrostjo zmagalec. iz francoskega Grand Prix dobro poznani Boilllot je tekmoval z nekim majhnim Peugeotovim autom (2lk l cilindrske pro-nine na 4. mestu do 475 milj, kjer je moral vsled nezgode izstopiti. Dosegel je 136-5 km hitrost. V primeri z zmagovalcem, ki je imel 4-5 l cilindrske prostornine, pomenja Boillot znaten uspeh. Zanimivo je, da ima do sedaj nepobiti rekord Indianopolisa Ralph de Palma iz leta 1915 z Mercedesom (4-5 l) v hitrosti 144-600 km. Presenetljiv je uspeh Wilcoxejevega Peugeota, ki je vozil že nad 20 dirk, bil često v poravilu in je pri zadnji tekmi na Daytonu vozil skozi 150 milj 170 kilometrsko hitrost, ter se placiral kot četrti. In vrhu vsega je ta auto bil konstruiran za ceste in ne za dirkališče. Zanimivo je tudi, da so že od leta 1913 vedno le evropski automobili zmagovalec, med temi trikrat Peugeot. Letos je otvorila Kalifornija novo dirkališče, takozvano Los Angelos - way, največje na svetu. Precenjeno je, da bo dopuščalo lOodstot. višjo hitrost kot Sheepshead Bay. Gori omenjeni rekord Ralph de Palma na Speedway je prekosil letos Milton, ki je vpostavil na svojem Duesen-berg - autu na 1 miljo 251 km hitrost. Koncem vožnje se mu je auto vnel in hladnokrvni Amerikanec je zapeljal s svojim autom iz dirkališča, ki leži ob obali, v morje, pri čemur se mu je auto tako malo poškodoval, da je bil za par dni zopet na startu. Avijatika. Kot sport se je začela razvijati avijatika v letih 1906. do 1914. Razvitek je bil v tem času radi velikih človeških in denarnih žrtev majhen in počase:.. S početkom vojne se je vsak šport prekinil, tako tudi avija-tični, samo s to razliko, da so vsi drugi več ali manje res počivali in čakali zopet normalnih razmer, avija-tični sport pa je prešel v vojaške roke in se tu kot najmodernejša in proti koncu vojne najpotrebnejša vrsta orožja rapidnc razvijal in dosegel gotov višek. Človeške in denarne žrtve so bile pač postranske stvarji. Znabiti mi bode pozneje dana prilika, opisati posamezne s športnega stališča zanimive odlomke tega razvoja. Vprašanje je sedaj po končani vojni, naj li avijatika kot sport začne, kjer je 1. 1914. končala, ali pa naj se nadaljuje in izpopolni nje današnje stanje. Vitalno je postalo to vprašanje v vseh večjih državah. Merodajne so pač v prvi vrsti Francoska, Nemčija, Anglija in Amerika, od katerih sta bili prvi dve ves čas v tej stroki vodilni. Iz najnovejših strokovnih listov je razvidno, da se posebno v teh dveh državah bavijo s tem za daljni razvoj odločilnim vprašanjem; obe zgoraj omenjeni možnosti, oziroma stališči imata veliko pro-in contra - razlogov, oziroma pristašev. Zadnji dve mednarodni avijatični razstavi — prvi po vojni —- Amsterdam 1919 in Pariz november 1919, se še nista odločili za gotovo smer. Zastopana so bila letala vseh tip in velikosti, mali športni so stali poleg velikih prometnih strojev. Upajmo, da se tudi to vprašanje kmalu reši, vodilni p^č ne moremo biti v tej stroki, manjka nam potrebne industrije, denarja in zanimanja. Krogi pa, ki se iz lastnega športnega nagiba zanimajo za razvitek in stanje te vede, krogi, ki se iz državnokulturnih razlogov morajo zanimati, naj pazno zasledujejo razvoj in napredek avijatike. Na ta način bodemo naš v državi se nahajajoči dragoceni avijatični osebni in tehnični materijal lahko i v športne in v državnokulturne namene dobro in raci-jonelno uporabili. J. K. Vojaški sport. Komanda drav. div. oblasti je z pov. štev. 775 določila smeri o izvajanju sporta pri polkih in posameznih oddelkih na njenem teritoriju. Z vežbanjem je takoj pričeti in obsegajo navodila med drugim sledeče vrste sporta: 1.) Nogomet, 2.) Telovadbo, (inklusivno Švedsko gimnastiko), 3.) Lahko atletiko in sicer: a) teke od 100 m — 10.000 m, b) teke različnih stafel, c) skok v višino fn skok v daljavo z zaletom, skok čez različne ovire v polni jurišni opremi, d) metanje kopja, diska in kroglje, c) metanje ročnih granat in ročne žoge. 4.) Plavanje. 5.) Voltižiranje itd. Z razdelitvijo nogometnih žog se je že pričelo, v kratkem sledijo kopja, diski, kroglje in vrvi. V najkrajšiem času izide tudi prva službena knjižica v slov. jeziku obsegajoča vsa navodila za lahko atletiko, nogomet itd. Ker je to prva skupnja knjižica v slov. jeziku bi bilo zelo umestno, ako bi se šolske oblasti, zavodi, društva in vsi športniki zanimali pravočasno in odločili za nabavo te prepotrebne knjižice in tako omogočili kar največji natis. Komanda drav. div. obiacti je nadalje odredila na svojem teriteriju vpostavitev garnizijskih, polkovnih, bataljonskih in četnih športnih oficirjev, katerih namen je ukrenitev vsega potrebnega za najuspešnejši razvoj telesne vzgoje z prireditvijo različnih tekem in borb itd. še tekom letošnje sezije.- Garnizijski sport v Ljubljani. Vodstvo garnizijskega sporta v Ljubljani se nahaja v St. Peterski vojašnici, soba št. 85. Isiotam se nahaja popolna športna knjižica, kjer se dajo radevolje vojaškim in civilnim športnim krogom vsa tozadevna navodila. Lahka atletika. Športni klub „Ilirija" je pravkar dogotovil tekališče, prostor za skok, metanje diska, kroglje in kopja. Poskrbljeno je v zadostni meri tudi za orodje. Interesenti — člani kakor nečlani — ki bi se hoteli posvetiti lahki atletiki, tej najvažnejši panogi telesne vzgoje, se poživljajo, da se prijavijo potom dopisnice na klubovo tajništvo. Svetovni rekord Američana Thompsona. Pri izbirnih tekmah ameriških univerz za olimpijske igre v Anversu, je prekosil visokošolec Thompson svetovni rekord v teku preko zaprek s fenomenalnim časom 14.4 sek. za 110 m. Dosedanji rekord je imel Amerikanac Simpson s 14.8 sek. Thompson je slušatelj Havardove univerze v Kaliforniji, ki je že na zadnji olimpijadi v Stockholmu postavila celo vrsto rekordmanov. Olimpijski pododbor. Poročilo o intervenciji delegatov J. O. O. pri centraln vladi v Beogradu. Na konferenci v ministrstvu za socijalno skrbstvo se je sprejelo stališče J. O. O., po katerem je obstoječi J. O. O. edini državni olimpijski odbor. V ta odbor vstopijo zastopniki ministrstev vojne, socijalnega skrbstva, zdravstva, prosvete ter dvojica delegatov Sokolskega Saveza SHS. Po konferenci z gosp. tajnikom in g. načelnikom ministrsva saobračaja je obljubil g. minister saobračaja, da hoče 1. dovoliti, da se za športne namene izdavajo polovične vozne kane na vseh važnejših progah države; 2. dovoliti, da posamezna železniška ravnateljstva v središčih olimpijskih pododborov priznavajo samostojno popust voznih cen; 3. dovoliti športnikom, ki se bodo udeležili letošnje olimpijade v Anversu, 75°/, popust voznih cen. G. ministra za zunanje zadeve niso mogli poseliti ker je odsoten. Tajništvo tega ministrstva je informirano o prošnji J. O. O. za intervencijo radi priznanja pri mednarodnem O. O. Delegati so poselili g. ministra L. Davidoviča, ki se za sport izredno zanima; g. minister je delegate sprejel izredno prisrčno, interesira! se je in informirati se je dal o vseh važnih športnih vprašanjih ter obljubil, da bo v ministrskem svetu deloval na to, da se športna vprašanja povoljno rešijo. N. V. regent Aleksander je sprejel delegate preds. dr. Bučarja, tajnika dr. Jakovca, odbornika Arandjeloviča dne 20. maja v daljši avdijenci. N. V. regent je pazljivo sledil poročilu delegatov in izrazil željo, da se ga v bodoče o vsakem važnem športnem vprašanju obvesti s posebnim pismom. N. V. regent zasleduje z izrednim zanimanjem razvoj našega sporta in delegati morejo z veseljem poročati, da ima naš sport in naša mladina v njem res najmočnejšega in najboljšega zaščitnika. Program za VII. olimpijado v Anversu leta 1920. A. LAHKA ATLETIKA. Od 15. do 23. avgusta, prijave do 14. julija. I. Individualne tekme: 1. tek na 100 metrov, 2. tek na 200 metrov, 3. tek na 400 metrov, 4. tek na 800 metrov, 5. tek na 1500 metrov, 6. tek na 5000 metrov in 7. tek na 10.000 metrov, 8. maratonska dirka na 42750 metrov, 9. tek z zaprekami na 110 metrov, 10. tek z zaprekami na 400 metrov, 11. tek z zaprekami na 3000 metrov, 12. tekma v hoji na 3000 metrov, 13. tema v hoji na 10.000 metrov, 14. skok v višino z zaletom, 15. skok v daljavo z zaletom, 16. preskok z zaletom, 17. skok s palico, 18. metanje kopja, 19. metanje diska, 20. metanje kladiva, 21. metanje uteži 25'4 kg in 22. metanje uteži 7'25 kg. II. skupinske tekme: 1. štafetna dirka na 400 metrov (štiri štafete po 100 metrov). Največ dva namestnika. 2. štafetna dirka 1600 metrov (štiri štafete po 400 metrov). Največ dva namestnika. 3. Dirka v oddelkih na 3000 metrov. Največje število konkurentov 5, od teh bodo prvi trije klasificirani. 4. Natezanje za vrv (oddelki z 8 konkurenti, največje število namestnikov 4). III. Tekme poedincev in tekme kombiniranih oddelkov. Gross Country približno 10.000 metrov. Klasificirajo se poedinci in oddelki. Tekme se lahko udeleži od vsake narodnosti v tekmi poedincev 6, 'od katerih sodelujejo 4; v tekmi oddelkov 8, od katerih jih sodeluje 6. B. GIMNASTIČNI ŠPORTI. Od 22. do 29. avgusta; prijave do 21. julija. Gimnastika, največje število konkurentov pri poedincih 6, pri skupinah 1. 1. Tekm’e po sistemu evropske gimnastične federacije. Skupina 16—24 tekmoval- , cev po narodnosti. Skupne vežbe. Določen čas 1 uro. 2. Vaje po švedskem sistemu. Oddelek od 16—24 tekmovalcev po narodnosti. Določen čas 1 uro. 3. Individualne tekme, ki obsegajo eno prosto vajo po lastni izbiri, vaje na bradlji, na drogu, na ročkah in na konju. 4. Posebne vaje izven tečaja. Uteži in ročke. 60 kg, 67 Va kg, 75 kg, 82% kg, nad 8 2'A kg. C. BORENJE. Sabljanje od 15. do 28. avgusta. Prijave do 14. julija. I. Poedinci. Najvišje število prijav od vsake narodnosti 10, naj višje število tekmovalcev od vsake narodnosti S. 1. Borba posameznikov s floretom; 2. borba posameznikov z epeejem in 3. borba posameznikov s sabljami. II O d d e 1 k i. Od vsake narodnosti po en oddelek. 1. Vaje v oddelkih z 8 tekmovalci s floretom; 2. vaje v oddelkih z 8 tekmovalci z epeejem in 3. vaje v oddelkih z S tekmovalci s sabljami. Grško - rimsko borenje. Od 15. do 26. avgusta, prijave do 14. julija. Največje število prijav od vsake narodnosti 3, a borilca po 2. Pet kategorij borilcev: 1. v teži do 60 kg, 2. v teži do 67Va kg, 3. v teži do 75 kg, 4. v teži do 82% kg in 5. nad 82% kg. Proste borbe. Od 27. do 31. avgusta, prijave do 26. julija. Število prijav in kategorije kakor pri grško - rimski borbi. Angleški boks. Od 15. do 26. avgusta. Prijave do 26. julija. Število prijav in borilcev kakor zgoraj. Osem kategorij o teži in sicer: do 50 kg, do 53 kg, do 57 kg, do 61 kg, do 66 kg, do 72kg, do 79 kg in nad 79 kg. Streljanje z vojaškim orožjem. Od 24. do 31. julija. I. Streljanje poedincev. Prijave od vsake narod- nosti po 7, tekmovalcev po 5. 1. Streljanje z vojaško puško, orožje po izberi. Distanca 300 metrov. Deset strelov, 5 kleče, 5 leže. in 2 poskusna strela. 2. Streljanje s pištolo na 30 metrov v 5 serijah po 6 strelov, 6 poskusnih strelov. 3. Streljanje z izbranim orožjem: s karabinko na 300 metrov, s karabinko, kaliber 22, na 50 metrov. II. Streljanje oddelkov. Od vsake narodnosti en oddelek po 5 strelov, dva za rezervo. 1. Streljanje z vojaško puško po izberi na 300 metrov, stoje in leže. Kombinirano streljanje na 300 do 600 metrov, vsakokrat po 10 strelov in 2 poskusna. 2. Streljanje s pištolo na 30 metrov, 30 strelov v 5. serijah, 6 poskusnih. Strelja se stoje. 3. Streljanje s karabinko in pištolo, kakor zgoraj. Rezultati v skupinskem tekmovanju veljajo tudi za tekme posameznikov. Streljanje z lovsko puško. Največje število prijavljenih 7 od vsake narodnosti. 1. Streljanje na jelena v teku, 1 ozir. 2 strela. Distanca 100 metrov, lovska puška vsakega sistema. Streljanje na glinaste golobe. Največje orožje kalibra 12. Distanca 15 metrov. D. VODNI ŠPORTI. Od 27. do 29. avgusta. Prijave, do 5. julija. Število prijav za vsako točko od vsake narodnosti. Veslanje. 1. Ladja z enim veslačem. 2. Ladja z dvema veslačema brez krmilarja. 3. Ladja z dvema veslačema s krmilarjem. 4. Ladja s 4 in 5. ladja z 8 veslači in krmilarjem. Plavanje, od 22. do 29. avgusta. Prijave do 21. julija. Pri tekmi posameznikov od vsake narodnosti 6 prijav ter 4 tekmovalci. Za moške plavanje na 100 metrov, navadno, poljubno; plavanje na 100 metrov na hrbtu; na 200 metrov postrani; na 400 metrov poljubno; na 400 metrov postrani in na 1500 metrov poljubno. Za dame poljubno plavanje na 100 in 300 metrov, plavanje v oddelkih za gospode na 800 metrov (4 štafete po 200 metrov in Water-Polo) oddelki po 7 plavačev. Za dame štafetno plavanje na 400 metrov (4 štafete po 100 metrov). E. KONJSKI SPORT. Od 6. do 12. septembra, prijave do 5. avgusta. Od vsake narodnosti more sodelovati 6 tekmovalcev kot poedinci in po 4 v oddelkih. Tekme na 20 in 50 kilometrov z zaprekami, dresaža, voltižiranje. Polo na konju. F. KOMBINIRANI ŠPORTI. Moderni pentatlon. Od 24. do 27. avgusta, prijave do 23. julija. 1. B r z o s t r e 1 j a n j e. na 25 metrov z 20 streli in 4 serije po 5 strelov z revolverjem ali pištolo, 2. Plavanje na 300 metrov poljubno. 3. Sabljanje z opeejem v pouli. 4. Gros s-C o u n t r y na konju na 5000 metrov in 5. Gros s-C o u n t r y, hod na 400 metrov. Klasični pentlaton. Od 15. do 23. avgusta. Prijave do 14. julija. Od vsake narodnosti 6 prijav, 4 tekmovalci. 1. Tek na 200 metrov; 2. tek na 1500 metrov; 3. skok v daljavo z zaletom; 4. metanje kopja; 5. metanje diska. Dekailon. Prijave in čas kakor zgoraj. Tek na 100 metrov, 400 metrov, 1500 metrov in z zaprekami na 110 metrov. Skok v daljavo in višino z zaletom. Skok z drogom, metanje uteži 7-25 kg, diska in kopja. G. KOLESARSTVO. Od 9. do 12. avgusta, prijave do 8. julija. Število prijav od vsake narodnosti 6, tekmovalcev 4. 1. Vožnja poedincev na 1000 metrov, na 2000 metrov in na 50 kilometrov. 2. Vožnja v oddelkih od vsake narodnosti 1 oddelek po 4 tekmovalci, dirka na 4000 metrov. 3. Dirka na cesti. Vožnja poedincev in kombiniranih oddelkov. Daljava 175 kilometrov. Prijave kakor zgoraj. H. IGRE. Tenis. Od 15. do 23. avgusta, prijave do 14. julija. Od vsake narodnosti pri single - igrah 6 prijav, 4 igralci, pri double - igrah 6 parov in 4 pari. Single - igre za gospode in za dame ločeno, double - igre ravnotako, naposled double-igra mešana. Nogometna unija. Od 29. avgusta do 5. septembra. Prijave do 28. julija. Vsaka narodnost more sodelovati z enim moštvom 11 igralcev, ako pripada narodnosti, ki je priznana po mednarodnem Olimpijskem odboru in ako je član Fede-ration Internationale de Football Association, 11 namestnikov. Končna sestava se mora javiti do 14. avgusta. Igralo se bo po sistemu Bergvall. Football - Rugby. Hokej na travniku. Od 1. do 5. septembra prijave do 30. julija. Prijava končne sestave do 16. avgusta, vsaka narodnost priznana po mednarodnem Olimpijskem odboru, lahko sodeluje z enim moštvom, 11 igralcev in 11 namestnikov. Hokej na ledu (od 20. do 30. aprila). Drsanje (od 20. do 30. aprila). Streljanje z lokom. Golf. L TEKMOVANJE V LEPIH UMETNOSTIH. Arhitektura, slikarstvo in graviranje, skulptura, glasba.. književnost. * Izbirne tekme za letošnjo olimpijado. Ameriške univerze so imele dne 13. junija vseučiliške tekme v Filadelfiji. Rezultati kažejo lep napredek. Po njih je lahko presoditi visoko formo ame-rikanskih lahkih atletov, ki bodo brez dvoma igrali odločilno vlogo na olimpijadi. V nastopnem izidi: 1 angl. milja — Shields 4 : 22 :2/o -— 1/2 angl. milje — Mayer — 1 : 57; 220 y — Brovvnen 21 : 3/5; 220 y preko zaprek — Wells 23 : 4/5, samo '/5 pod svetovnim rekordom. 110 m preko zaprek —■ Thompson 14 : 4/io (svetovni rekord) — 2 angl. milje — Brown 9 : 27 : 4/5. Skok v višino Landon Im 94'/2 cm. Skok v daljavo S. Landers — 7 m 17 cm. Skok s palico — Myers — 3 m 91 cm. Kraglja -— Cann — 14 m 01 cm. Izbirne tekme v Parizu. 100 m, — Caste 11 : 2/5, 1500 m »— Guillemont 4 : 4 : 4 5, 400 m — Delvart — 51 sek. 110 m preko zaprek — Andre 163/5. Stadion v Stockholmu. Sandstrom 100 m ll2/io sek, Štafeta 3000 m športni klub „Gota" v času 7 : 413/io. Goteborg. Izbirne tekme za olimpijsko moštvo. 100 m — Bachmann 108To sek. Troskok — Janson 14 m 17 cm. Kraglja 13 m 80. Kopje — Lillier 57 m 38. Disk — Erikson 40 m 91. Danske tekme v Kopenhagenu. Lidstrom kopje 61 m 28, Peterson skok s palico 3 m 75. Franzen tek 800 m 2 : 3 : 4/io. — Prvenstvo švedske na 20 km je priboril g. Mattson v času 1 ure 7 : 582/io. Svetovni rekord ima Anglež Allgren (1 ura 7 : 57 s/io) Mattson je švedski kanditat za Maraton na letošnjih olimpijskih igrah v Anversu (Antwerpen). Prvenstvo double (moški pari) Decugis — Germont proti Bruguere — Dupont, 6 : 3, 6 : 4, 6 : 3. Mixed double (mešani pari) Decugis — gdč. Lenglen proti Dupont -— gdč. Couquet 6 : 0, 6 : 3. Damsko prvenstvo: gdč. Lenglen proti g. Billont 6 : 1, 7 : 5. Prvakinja gdč. Lenglen je dobila lansko leto 1. ceno pri svetovnem tenis-turnirju v Wimbledou. „Šport" izhaja vsako soboto Naročnina četrtletno (14 številk) 56 K; posamezne številke 5 K. Inserati po dogovoru. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Tourist-Office Dunajska cesta. Izdaja Športna zveza Ljubljana, urejuje Stanko Virant, tiska „Narodna tiskarna", klišeji iz Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani. „B A L K A N". Trgovska, špedicijska in komisijska delniška družba. Brzojavni naslov: „BALKANSPED“. Brzojavni naslov: „BALKANSPED“. Ljubljana - Maribor - Trst - Wien Špedicije vseh vrst. — Sprejemanje blaga v skladišča. — Zacarinjanja. — Mednarodni prevozi. — Selitve s patentiranimi vozovi na vse strani. — Skladišče, spojeno s tirom južne železnice. — Carinska agentura. — Ljubljansko javno skladišče. ! lili ® o (/) cd - N -p > h S- 0) °c JO O. v. O 5 0 ^ 'Ji: cd ® N > 11 -C c cd o c 0 0 co o (D tn > O) > +: 0 £ 'd r (d te o 5 a v 1 !■ ^ 1 ^ r co n u 0 « s CO c ® ^ O 0 "g (0 'N f S N5lf (d c >0 n U 3 0) (/) < I 1 Priporočamo modno in manufakturno trgovino T. EGER v Ljubljani, Sv. Petra cesta 2 Solidne cene! Točna postrežba! ---------Prepričajte se sami! ----- A PISALNI STROJI jIMPERI AL PISALNI STROJI N NAJNOVEJŠI ANGLEŠKI IZUM, NAJBOLJI VOJNI MATERIJAL ’ CENA ZMERNA (L LJUBLJANA. CANKARJEVO NABREŽJE ŠTEV. 5 TELEFON ŠTEV. 5 MEHANIČNA DELAVNICA IIP^---- f Pozor! KOor se hoče dobro in poceni uoziti s kolesom, motorjem in --automobilom -naj se obrne u Šelenburgauo -ulico 6 - - - - Q T T TT TJ' LANENO IN KONOPLJENO ^ ^ SEME, OGRSICO, SOLNČ- NICE, KUMNO TER VSE (j-O E DRUGE pridelke KU- PUJE TRGOVINA S SEMENI SEVER & KOMR, LJUBLJANA PAPIRNA TRGOVINA IVAN GAJŠEK, LJUBLJANA SV. PETRA CESTA ŠT. 2. Ima vedno v zalogi: pisarniške, šolske, slikarske in risarske potrebščine. — Razmnoževalne aparate in galanterijo. Hlieliiiine ima ADRIJA DROGERIJA, F0T0-MANUFAKTURA B. ČVANČARA LJUBLJANA Rezeruirano za turdko Brata 5euer. Zaloga pohištva. Ljubijana-Kolizej. or M | Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeva ulica štev. 2. Delniška glavnica 30,000.000'— k. [Re*ervniifondII20,000.000-— k. M Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju, Mariboru, Borovljah ter ekspozitura v Ptuju. kupuie in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev, valut in dovoljuje vsakovrstne KREDITE. M M I* M m K Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti usodnemu obrestovanju. Beograd, Celje, Dubrovnik, Ko tor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metković, Opatija, Sarajevo, ^ sprejema vloge na hranilne knji- Split, Šibenik, Zadar, Zagreb, žice, žiro in druge vloge pod naj- = Trst, Wien. = ugodnejšimi pogiji. Prevzenia vse ^ntiie pcsle pod ngjupodneišimi popoji. Poilovoe mmmm večji! kraji tu-in inozemstvu mmmm a SLOVENSKA ESKOMPTNA BANKA. Vabilo na subskripciio 25.000 novih delnic po 400 k nom. v skupnem znesku 10,000.000k. P. n. Na podlagi sklepa rednega občnega zbora z dne 17. aprila 1920 in v smislu dovoljenja gospoda ministra trgovine in industrije z dne 28. maja 1920 VI. št. 912 je sklenil upravni svet zvišati delniško glavnico od kron 10,000.000 — do 20,000.000 — in sicer na ta način, da se zaenkrat izda 25.000 delnic po K 400-— nominale pod sledečimi pogoji: 1. Posestnikom starih delnic se ponudi 12.000 novih delnic in to na ta način, da sprejmejo stari delničarji za vsaki dve delnici eno novo po kurzu 550'—. 2. Ostanek od 12.500 delnic se da na razpolago novim subskribentom in starim delničarjem, v kolikor žele podpisati več delnic, kot jim po zgornjem razmerju pripada, po kurzu k 670"—. 3. Nove delnice participirajo na dobičku zavoda za leto 1921, vsed česar povrnemo subskribentom 4% obresti od dneva vplačila do 31. decembra 1920, t. j. pri optiranih delnicah okroglo K 11-— in pri delnicah, ki se na novo subskribirajo okroglo K 13-— za vsako delnico. 4. Subskripcijski rok traja od 18. junija do 10. julija 1920 in se ima protivrednost podpisanih delnic vplačati nadalje do 10. julija 1920. 5. Pravico reparticije si pridrži upravni svet in se povrnejo od vplačila za nedodeljene delnice 4°/0 obresti do dneva vrnitve denarja. 6. Prijave sprejemajo glavna blagajna in menjalnica podpisanega zavoda, Hrvatska eskomptna banka v Zagrebu, Srbska banka v Zagrebu. 7. Kurzni dobiček (agio), ki se doseže pri izdaji novih delnic, gre v korist rezervnemu zakladu banke odštevši emisijske stroške in pristojbine. 8. Uspeh subskripcije je zajamčen po garancijskem sindikatu. 9. Delničarji I. in II. emisije naših delnic, katere se glasijo na „Ilirsko banko*, morajo te delnice pri izvršitvi opcije predložiti, da se zaznamuje njih prenos na „Slovensko eskomptno banko". Upravni svet Slovenske eskomptne banke. tovarne Peter Kozina & Co. dobe se zopet v prejšnji solidni kvaliteti na zalogi Ljubljana ! F. J3ATJEL LJUBLJANA STARI TRG ŠTEV. 28 Trgovina vsakovrstnih strojev in posameznih delov "Ž mehanična delavnica Zalepke m — za srečelov in šaljivo pošto — priporoča v najnovejši obliki M. Tičar, Ljubljana SVETLA JANKO POGAČAR ELEKTROTEHNI KA - TEHNIKA CENI RALAUUBUANA POORUŽNICE-BEOGRAO ZAGREB • OTU E K • KRANJ ! iAlf NHZDELKI* 'LEfTENCi I MODERNA ! RAZ/VET- L JAVA O mmm C H O a m v c Q) in m “O M V > O 11 v l Anton Černe l \ S- A graveur ^ ^ /] V%#// ‘«’w Ovot^X