PREDREFORMACIJSKO IZROČILO
V SLOVENSKIH PROTESTANTSKIH PESMARICAH
IN POZNEJŠEM RAZVOJU - B
Zmaga Kumer
77/. »Ta stara pefsen od soetiga Duha«.
1. Izročilo. »Ta staro«, torej po vsej priliki predreformacijsko bin-
koštno pesem so naši protestanti objavili prvič v Cat. 1574, 109 brez
iiapeva ali ustrezne opombe. Prav tako je bilo zgolj besedilo natisnjeno
v Cat. 1579, 100'. V naslednjih dveh izdajah protestantske pesmarice pa
se ob besedilu (Cat. 1584, 143; Cat. 1595, 250) že pojavi opozorilo, da se
»ta stara pejsen od svetiga Ehiha« poje »lih v'teilti vishi«, namreč tako
kakor predhodna Trubarjeva priredba. Besedilo vseh štirih protestant-
skih objav je povsem enako in se glasi:
Pridi k'nam Bug inu îveti Duh,
Napolni ierza tvoih vernih Ludi,
Reshgi Ogen hoje lubesni,
)0 tej tvoji sapuvidi.
Kir îi is mnogih shlaht jesykou,
vie Ludy v'eno Vero perpravil,
Troîhtar naîh vîeh
Bug inu îveti Duh,
zhaît inu hvala
ta bodi tebi dana,
Alleluja, Alleluja.
Od katoliških tiskov vsebujejo to besedilo Alalia, fol. 108 b,
Ev. 1672, 399 si. in Ev. 1730, 372, vendar mestoma malo spremenjeno.
Tako je pri Alasiji v 1. v. izpuščen veznik, s čimer postane verz smi-
selno pravilnejši, saj govori pesem le o eni božji osebi (torej: Bog
sveti Duh). Nasprotno je v Ev. 1672 in 1730 veznik ohranjen, kar znova
potrjuje, da so se prireditelji prvih izdaj letkcionarja ozirali na ustno
izročilo manj kaior Alasia, ki protestantskih tiskov ni poznal ali vsaj
ne uporabil.
Občutneje se protestantske in katoliške inačice razlikujejo v 5. in
6. v. Pri Alasiji beremo: Kir fmo mnoghega slaft leffica, i fole. / Pripraui
nas Bug na tu viru fuoiu, v Ev. 1672 in 1730 pa: Kir fe ti Bug, v (eh fhlaht
8' 115
Zmaga Kumer
jesikou Folk j Vf e ludy veno vero perpravil. Videti je, kakor da piscu
pesmi staro besedilo ni bilo več povsem razumljivo, ali pa ga je — sodeč
po besedi folk — motil kak nemški prevod. Izraz fhlaht je rabljen ne-
dvomno v prvotnem pomenu preprost, navaden (gl. str. 55, SE 1960); slaft
pri Alasiji je po vsej priliki napaka, nemara zaradi nerazumevanja.
V naslednji dvojici verzov govorita Ev. 1672 in 1730 o vseh treh božjih
osebah kot tolažniku (Trofhtar bodi Bug j Ozhe fyn Sveti Duh), prote-
stanti in Alasia pa le o sv. Duhu (z isto razliko v formulaciji kot v
1. vrstici).
Sklepna hvalnica je pri vseh treh inačicah enaka, le da je v katoliških
zaimek tebi nadomeščen s samostalnikom Bogu.
Leta 1730 se pojavi v lekcionarju ob stari binkoštni pesmi novo
daljše besedilo, obsegajoče 6 kitic, od katerih pa se je — kakor skle-
pamo iz priložene opombe — 2. kitica pela samo pred pridigo. Njena
vsebina je namreč prošnja k sv. Duhu za pridigarja, medtem ko izraža
drugih pet prošnje za duhovne darove. Avtor besedila bi utegnil biti
Steržinar, ker ga je objavil že v svoji pesmarici leta 1729 (str. 101) in
se Paiglovec v rkp. zbirki iiz leta 1733 nanj sklicuje. Po letu 1730 stara
binkoštna pesem sploh izgine iz lekcionarja in je v izdajah Ev. 1741,
1754, 1758 objavljena le novejša. Sprememba gre verjetno na rovaš
prireditelja teh izdaj, Paiglovca. V svojo pesmarico je novo besedilo
sprejel tudi Lavrenčič leta 1752. Sledimo ga še v rkp. organistovskih
zbirkah iz začetka 19. stoletja, medtem ko se zdi, da se pri ljudstvu
ni moglo uveljaviti, vsaj med ljudskimi pesmimi ga zaman iščemo.
2. Izvor besedila. Glede na to, da je »pejsen od svetiga Duha«
označena v protestantskih pesmaricah kot »ta stara«, moremo iskati vir
ali vsaj predlogo slovenskemu besedilu v predreformacijskih latinskih
aH nemških cerkvenih pesmih. Po Bäumkerju I, 643 je že v 11. stoletju
obstajala latinska antifoina take vsebine, medtem ko so prve nemške
priredbe znane iz rkp. 15. in 16. stoletja. Wackernagel II navaja
Cgm. 6034, fol. 90, Cgm. 716, fol. 177 iiz 15. stoletja in Plenarium iz Basla
iz leta 1514 (prim. tudi Hoffmann, 99. si.), Baumker dodaja k temu še
Crailshaimer Schulordning iz leta 1480.
Latinski izvirnik iin nemška predreformacijska priredba (lahko
govorimo o eni, ker se navedeni primerki povsem ujemajo), ki sta
krajša od slovenskih inačic, se glasita (Baumker I, 643) :
Veni sancte spiritus,
reple tuorum corda fidelium
et tui amoris in eis ignem accende
qui per diversitatem linguarum cunctarum
gentes in unitate fidei congregasti,
alleluia, alleluia.
116
Predreformacijsko izročilo v slovenskih protestantskih pesmaricah
Kum heiliger geilt, herre got,
erfüll vns mit deyner gnaden gepot
der deynen gelewbigen Herezen vnd îyn,
dyn eynprünltige lieb enezund in jn,
Durch des deynen Hechtes glaît
das volk aus aller weite czungen,
îey die er und lob gelungen,
alleluia, alleluia.
Ce primerjamo ti dve besedili s slovenskimi, vidimo, da nobena
naša inačica ni dobeseden prevod niti latinskega izvirnika niti nemške
priredbe. Oziralni zaimek v 5. v. kaže, da je slovenski prireditelj pre-
vajal iz laiinščine (kir Ii... — qui per...), medtem ko sklepamo po
4. v., ki v latinskem izvirniku nima predloge, da je poznal tudi nemško
priredbo (po tej tvoji sapuvidi — mit deyner gnaden gepot). Res pa je,
da govori nemška priredba o zapovedih na drugem mestu kot slovenske
inačice. Za misel o sv. Duhn-tolažniku ni predloge ne v latinskem, ne
v nemškem besedilu, pač pa najdemo v nemški priredbi slovensko
sklepno hvalnico, čeprav v izvirniku manjka.
»Ta stara pejsen od svetiga Duha« je potemtakem deloma samo-
stojna prireditev latinske binkoštne antifone, pa je njen prevajalec
poznal tudi ustrezno nemško besedilo. Ker za obstoj nemškega besedila
izpred 15. stoletja nimamo dokazov, smemo domnevati, da tudi slo-
vensko besedilo ni starejše od 15.stoletja. Y kateri od treh slovenskih
inačic je ohranjena prvotna oblika pesmi, je težko reči. Po popolnejši
sklepni hvalnici k sv. Trojici v Ev. 1572 in 1730 bi sodili, da je inačica
iz lekcionarja starejša od drugih dveh, čeprav je 1. v. pri Alasiji bolj
smiselna. Prav sklepna hvalnica, ki jo najdemo v mnogih starih slo-
venskih nabožnih ljudskih pesmih,**' potrjuje misel, da naša binkoštna
pesem ni slepo posnemanje tujih predlog kakor je pač terjala potreba,
ampak da je mogel prireditelj v 15. stoletju že zajemati iz obstoječega
domačega izročila ustaljenih rečenic. Na drugi strani pa dejstvo, da se
protestantska in Alasijeva inačica — ki neposredno nikakor nista bili
v zvezi — tako zelo ujemata, priča za to, da so protestanti v tej pesmi
ohranili zares »ta staro pejsen« predreformacijskega katoliškega iz-
ročila. Prvotno katoliško besedilo bi potemtakem predstavljala Alasi-
jeva inačica, upoštevajoč jezikovne popravke iz protestantskih pes-
maric.
3. Izvor napeva. Kot smo že omenili, je obravnavana binkoštna
pesem v vseh izdajah Cat. objavljena brez napeva, le v zadnjih dveh
(1584 in 1595) beremo opombo, da se poje po napevu predhodne, tudi
binkoštne pesmi z začetkom »Pridi fveti Duh lubi Bug«, ki se glasi
tako :
" Prim. Grafenauer, Velikonočna, 126—136. :
117 1
Zmaga Kumer
O tem napevu je pisal že J. Cerin.^'' Označil ga je za jonskega in
trdil, da spada k binkoštni pesmi »Veni sancte spiritus, gebessert
durch M. Luther«, ki ji je latinska antifona IL stoletja (Veni sancte
Spiritus, reple tuorum corda fidelium) le daljna osnova. Napev da so
našli najprej v dveh rokopisih 15. stoletja iz monakovske knjižnice, da
je s cerkvenim spevom latinske antifone le malo soroden in ga zato
smatrajo za nemškega, kaikršni so nastali iz motivov starejših latinskih.
Nemške protestantske pesmarice imajo ta napev v dveh oblikah, pre-
prostejši in bolj melizmatični. Zadnjo da so povzeli tudi naši prote-
stanti.
Baumker, ki je bil Cerinu nedvomno vir za nekatere podatke, pa
misli, da izhaja napev od neke neznane latinske antifone in da je nje-
gova bogateje okrašena oblika starejša. To domnevo opara na dejstvo,
da vsebujeta preprostejšo obliko le dve zgodnji protestantski pesmarici
fEnch. Erf. 1524 in Babst 1545), medtem ko najdemo ono drugo skoraj
v vseh drugih in tudi v prvih katoliških.
Ali smo Slovenci peli k sv. Duhu po istem na]>evu, se iz razpo-
ložljivih virov ne da zatrdno ugotoviti. Dejstvo, da so protestanti šele
v Cat. 1584 pristavili opombe o napevu, vzbuja pomislek, ali ni bilo to
morda potrebno prav zaradi tega, ker so pesmi izmenjali napev. Prej
pa so jo mogoče peli po nekem drugem, splošno znanem, ki je bil
hkrati z besedilom v rabi izdavna. Ce bi bili nov napev uvedli že v
začetku, bi ga morali navesti ali vsaj nanj opozoriti ob prvi objavi
besedila v Cat. 1574, kakor so to storili pri drugih pesmih.
Z zvezdico označena mesta se pri ponovitvi glasijo drugače: * f nam. g,
** celinka nam. polovink, *** e nam. d.
« C e r i n, 188—190.
118
Predreformacijsko izročilo Y slovenskih protestantskih pesmaricah
Da bi nam bilo' iskati prvotni napev v zvezi z mlajšim besedilom
izza 18. stoletja, je malo' verjetno. Če že ni avtor tistega napeva Ster-
žinar, ki mu prisojamo avtorstvo novega besedila, pa je vsaj on pri-
lagodil kak že obstoječi napev. Iz njegovega predgovoira se vidi, da je
Visekakor imel reformatorske ani±)icije pri izdajah svoje pesmarice,
zato ni verjetno, da bi bil prav pri binkoštni pesmi naredil izjemo in
se držal v ljudstvu zakoTeninjene tradicije. Razen tega je »Sterži-
narjev« napev povsem druigačen od protestantskega in za staro bese-
dilo neprimeren. Na »Steržinarjev« napev se je izirecno skliceval
Paiglavec v svoji rkp. zbirki in Lavrončič ga je v pesmaTici 1752 po-
natisnil. V vseh drugih katoliških tiskih 18. stoletja je objavljeno zgolj
besedilo. ,
4. Strnitev izsledkov. Slovenska binkoštna pesem k sv. Duhu, ki
so jo v tisku prvi objavili naši protestanti (Cat. 1574 in si.), je živela še
do prvih desetletij 18. stoletja v obliki, kakršno ji je dal neznani pre-
vajalec OKiroma prireditelj še pred reformacijo. Zaradi nekih sklad-
nosti z najzgodnejšiimi nemškimi primerki, ki pa ne segajo dalj od
15. stoletja, sodimov da tudi slovensko besedilo ni nastalo pred tem
časom. Razlike tako do latinskega izvirnika kakor do' nemške priredbe
kažejo, da je pesem samostojna priredba po obstoječih tujih predlogah,
ne pa zgolj prevod. Skladnost protestantske objave z Alasijevo do-
kazuje, da naslov »ta staira pejsen« protestE^ntom ni bila prazen zvok,
ampak zavestna ohramiitev predrefoTmacijske tradicije.
Glede na to, da so protestanti predpisali staremu besedilu napev,
ki ga vsebuje večje število nemških protestantskih in prve katoliške
pesmarice, bi moglo biti dokaz, da so ohranili tudi predreformacijski
napev. Preprostejšo obliko tega napeva v prvih nemških pirotestantskih
pesmaricah bi mogli pripisati začetni reformatorski vnemi, ki se je
morda pozneje ublažila. Vendar spričo tega, da prve slovenske objave
o napevu molčijo, pomišljamO', ali so pred refoTmacijo in v prvih letih
potem zares peli pesem k sv. Duhu po napevu, objavljenem 1584.
IV. »Ta s^ara velikanočna pejsen^
1. Izročilo. Za svojo razpravo o tej predreformacijski pesmi je
I. Grafenauer uporabil devetero inačic:*^ 1. odlomek v stiškem rkp. iz
0.1. 1440 ; 2. Cat. 1584, 123—127; 3. Cat. 1595, 225 si.; 4. Alasia, fol. 107 a
do 108 a; 5. Kal. rkp. po Ma jar ju, PC št. 27; 6. Rkp. Ev. 1612 (MK);
7. Rkp. Ev. 1612 (ŠkZ); 8. Ev. 1627 in 9. Rkp. Ev. 1672. Poznejših natiskov
glede na zasnovo razprave, ki ji je bil namen dokazati predreforma-
cijski izvor pesmi, pač namenoma ni upošteval. Kolikor so kasnejše
objave samo ponatisi predhodnih, to res ni bilo potrebno. Vendar se
vprašamo, ali nemara ne bi bilo dobro pritegniti morebitnih inačic iz
" Grafenauer, Velikonočna, 94si.
119
Zmaga Kumer
ljudskega izročila, saj raziskovanja vse bolj dokazujejo, da je ustno
izročilo nenavadno trdoživo in včasih vsemu navkljub silno konser-
vativno. Kako bi se sicer mogle ohranjevati posamezne pesmi skozi
stoletja v domala prvotni obliki. Tudi »ta stara velikanočna« je ena
tistih pesmi, ki se z uspehom upirajo zobu časa. Tako vsebuje Kokošar-
jeva zbirka s konca 19. stoletja kar štiri inačice napeva (GNI 12.805-08;
iz Podmelca, Hudajužne in Cerkna) z besedilom iz rkp. pesmarice Si-
mona Hadalina iz Podmelca, verjetno iz leta 1802. Zbirka OSNP vsebuje
tudi štiri primere, ki pa so bili zapisani v začetku 20. stoletja, in sicer
dva v Kropi (GNI 8034 in 9333 iz leta 1910, zps. Fr. Kramar), eden v
celjski okolici (GNI 1907, zps. J. Yidic o. 1. 1907 v Št. Pavlu pri Pre-
boldu), eden v Medgorju na Koroškem (GNI 9589, zps. O. Dev leta 1909).
Spričo daljnosežnih družbenih pretresov, ki jih je doživljalo naše ljud-
stvo v zadnjih desetletjih, bi pričakovali, da so ti zapisi poslednji
spomin na častitljivo starino. In vendar se je ekipi Glasbenega naro-
dopisnega inštituta še pol stoletja kasneje, t. j. julija 1959, posrečilo
posneti v Kropi začetek besedila in napev. Za to najdbo se imamo za-
hvaliti ljudskemu običaju, ki so se ga Kroparji držali vse do leta 1959.
Po pripovedovanju domačina (Gašperšič Jožeta, roj. 1895) je bila na-
vada, da so se na velikonočno jutro zjutraj fantje in dekleta zbrali v
procesijo, ki je šla od cerkve do kapele zunaj naselja, in peli stare
pesmi, kot prvo staro velikonočno. Duhovščina je procesijo obsojala,
češ da je samo priložnost za shajanje fantov in deklet; tudi nekatere
matere so svojim hčeram branile udeležbo. Primer je zanimiv zaradi
tega, ker se je v sklopu ljudskega običaja ohranila stara nabožna
pesem še dolgo potem, ko so jo v cerkvi že opustili. Nekoč so jo peli
namreč pri velikonočni procesiji v soboio popoldne, dokler ni kra-
jevna duhovščina hkrati z drugimi starimi pesmimi zavrgla tudi to in
jo nadomestila z modernejšimi.
Prav tako iz najnovejše dobe je inačica, ki jo je v Beneški Slo-
veniji zapisal R. Orel** in je po njegovem zatrdilu še danes ohranjena
med tamkajšnjim prebivalstvom.
2. Izvor besedila. Iz gradiva, ki ga je imel na voljo, je I. Grafe-
nauer ugotovil, da je prvotno predreformacijsko besedilo skoraj ne-
spremenjeno v Cat. 1595, medtem ko ga je za Cat. 1584 Tridiar nekoliko
popTavil in razširil. Katoliške inačice iz 17. stoletja da izhajajo ne-
odvisno od Trubarjeve redakcije naravnost iz predreformacijskih pred-
hodnic, čeprav se nekaterim po pravopisu pozna, da je njih prireditelj
imel tudi protestantsko besedilo v rokah.
Od inačic iz ljudskega izročila Kramarjevi iz Krope ne prinašata
nič novega, ker je zapisovalec besedilo prepisal enkrat iz »neke stare
zbirke« (zapis GNI 8035), drugič iz Ev. 1741 (GNI 9335). Oba primera
Gl. zapisovalcev članek >Postanak, razvoj i očuvanost narodne i crkvene
pesme u Beneškoj Sloveniji«. Zvuk, leto 1959, št. 28/29, str. 342.
" Grafenauer, Velikonočna, 101.
120
Predreformacijsko izročilo v slovenskih protestantskih pesmaricah
se povsem ujemata s Schönlebnovo inačico iz Ev. 1672, le da je ježiik.
mestoma popravljen in pravopis spremenjen. Isto velja tudi za Vidi-
čevo inačico iz Savinjske doline (GNI 1907) in za Kokošarjeve (GNI
12.806-08). Devova koroška inačica (GNI 9589) je samo še odlomek z
izrazito koroškimi potezami v jeziku. Obsega le štiri kitice, Scbönleb-
nove 1., 2., 4. ter kot zadnjo začetni vrstici 5. in končni 6. kitice. Orlova
beneško-slovenska inačica obsega samo 1. kitico in najnovejša kropar-
ska razen 1. še začetni verz 8. Kar zadeva besedilo, nove najdbe torej
v ničemer ne spremenijo Grafenauerjevih izsledkov.
3. Izvor napeva. V protestantskih pesmaricah je »ta stara velika-
nočna pejsen« objavljena brez napeva, a z opombo »na mnogitero
vižo«. Tudi katoliški tiski so prinašali zgolj besedilo vse do leta 1846
t. j. do izida Majarjeve PC. Naslednji objavljeni primer je Orlova
beneško-slovenska inačica (leta 1959!), vse druge so ostale v rkp.
zbirkah.
O napevu Majarjeve inačice je pisal Cerin v že večkrat navedeni
razpravi.'*" Ugotovil je, da se ujema z napevom protestantske pesmi »In
die Paschatis« (Cat. 1595, 290), katere besedilo je svobodna prepesnitev
stare velikonočne pesmi. Trdil je, da spada ta napev k nemški pesmi
»Erstanden ist uns Jesus Christ«^^ in izvira iz nemškega predreforma-
cijskega duhovnega petja. Za dokaz navaja zapis v nekem berlinskem
rkp. iz 15. stoletja. Notacija v slovenski protestantski pesmarici da se
ujema z melodijo v 5. glasu šestglasne priredbe L. Senfla iz leta 1544.
Zadnje Cerinove trditve ne morem preveriti, mislim pa, da je ugo-
tovljena skladnost z Senflom brez pomena. Kaj malo je verjetno, da
bi bili naši protestanti iskali napeva svojim besedilom med večglasnimi
priredbami. Verjetneje bi bilo, da je Senfl v svojem delu uporabil že
znane napeve razen za tenor tudi za druge glasove, saj so skladatelji
tistega časa večkrat tako ravnali.
Ce naj se Majarjeva opomba v PC, da je pesem »vsim Slovencem
navadna« ne nanaša samo na besedilo ampak tudi na napev, to še ne
pomeni, da je stara velikonočna pesem imela samo enega, pač pa da je
bil splošno znan. Ali so ga uvedli pri nas šele protestanti, ali pa je bil
v navadi že prej, je težko reči. Doslej evidentirani napevi stare veliko-
nočne pesmi kažejo dokaj različno lice. Nekateri med njimi so videti
razmeroma zelo mladi, drugim pa se pozna, da so doživeli vsaj pro-
testantske čase, če niso celo starejši. S te strani so zanimivi zlasti Ko-
košarjevi zapisi.
Eden od njih, GNI 12.805, se ujema z Majarjevim napevom, ki je,
kot vemo, enak onemu iz Cat. 1595:
Cerin, 181 si. in 232.
Prav pač »Erstanden ist der heylig Christ«, ki je tekstovna inačica
latinske pesmi »Surrexit Christus hodie«. Baumker I, št. 244 navaja zapis iz
14. stoletja v Clm. 5539.
Tak primer je našel Baumker v Trillerjevi pesmerici »Christlich Sin-
gebuch iz leta 1555. Gl. B ä u m k e r I, 515 si. in 520.
121
Zmaga Kumer
Zaradi četrtinske pavze so pri Majarju od tega mesta dalje vse taktnice
premaknjene za četrtinko proti začetku; s tem pa se pokvari ritmični obrazec
besedila, besede dobijo drugačen poudarek in hkrati se poruši ritmično so-
glasje med 1. in 4. melodično vrstico {v 7. taktu ima Majar na koncu dve
četrtinki, nato dve osminki namesto narobe).
°* Tudi pri Kokošarjevi inačici je uporaba četrtinske pavze povzročila
premik taktnic za četrtinko proti začetku. Ker je hotel zapisovalec kljub
temu ohraniti določeni takt. je moral na mestih, označenih z zvezdico upo-
rabiti večjo oziroma manjšo notno vrednost. Morda ga je drugič zavedlo to,
da v besedilu manjka zaimek, ki je dodan v oklepaju. Namesto četrtinske
pavze pred »Kyrie...« je Kokošar postavil korono na predhodni ton a, ki
pa se zdi s tem sorazmerno preveč podaljšan.
122
Predreformacijsko izročilo v slovenskili protestantskih pesmaricah
Zapisa GNI 12.808 in 12.807, ki se med seboj le neznatno razliku- I
jeta, (sta dejansko- istovetna s starim predreformacijskim napevom, ;
kaJkoT je zapisan v Cgm. 716 iz 15.istoletja (gl. Baumker I, 506). Primer 1
tudi kaže, kako so se počasi začeli iz;preminjati cerkveni tonovski \
123
Zmaga Kumer
načini v dur oziroma v mol. Melodično se z napevom iz Cgm. 716 ujema
ludi Orlov zapis iz najnovejšega časa.
V naših protestantskih pesmaricah je ta napev — kakor kaže
gornja razpredelnica — uporabljen v zvezi s Trubarjevo velikončno
pesmijo »Jezus je v smertni ječi bil...«. Cerin je sicer to opazil in
najbrž pravilno ugotovil, da je Trubar dobil napev ie Ench. Erf. 1524.
Motil pa se je, ko je mislil (gl. Cerin, 184), da je to šele Walther jeva
priredba stare velikonočne sekvence »Victimae Paschali«. Kakor do-
kazuje Cgm. 716, je bil napev v rabi že davno pred Waltherjem. Po
Bäumkerju I, 540 je sekvenca »Victimae Paschali« nastala najkasneje
v 11. stoletju, saj so jo našli zapisano v nekem rkp. iz tega časa v
samostanu Einsiedeln v Švici. Njen avtor naj bi bil Wipo, doma iz
Burgundije, ki je umrl že 1050. leta kot kaplan na tedanjem nemškem
cesarskem dvoru. Baumker I, 506 trdi, da je latinska sekvenca osnova
nemški velikonočni pesmi »Christ ist erstanden«, ki je bila med Nemci
tako priljubljena, da se je razvila v številne inačice. Včasih je izraz
»inačica« komaj še umesten, toliko razlik je med posameznimi primeri.
Le prva zvočna vrstica je povsod ohranila isto podobo.
Podobno tudi nekateri naši primeri v začetku spominjajo na staro
»Christ ist erstanden« (Cgm. 716) oziroma »Victimae Paschali« (Baum-
ker I, št. 263), sicer pa zavijajo po svoje. Tako n. pr. ena kroparskih inačic
(GNI 8035 iz leta 1910 in GNI 23.228 iz leta 1959), ki mora biti — po
videzu sodeč — zelo stara, saj bi zadoščala že majhna sprememba
nekaterih tonov, pa bi durovski napev postal molovski oziroma dorski:
124
Predreformacijsko izročilo v slovenskih protestantskih pesmaricah
V drugeim takem primeru, Kokošarjevi inačici GNI 12.806, pa je
prvotnejša tomaliteta še ohranjena:
4. Strnitev izsledkov, Grafenauerjevo ugotovitev o predreforma-
cijiskem izročilu stare velikonočne pesmi potrjuje tudi raziskava na-
pevov. Doislej zbraino gradivo lahko razdelimo v dve skupini. Prva,
verjetno starejša, obsega primere, ki preko nemškega napeva »Christ
ist erstanden« (najstarejši zapis iz 15. stoletja — Cgm. 716) izhajajo iz
latinske sekvence »Victimae Paschali«. V protestantskih pesmaricah je
ta napev objavljen v zvezi z besedilom »Jezus je v smertni ječi bil«.
Druga skupina pa so primeri, ki izhajajo iz splošno razširjene nemške
velikonočne pesmi »Erstanden ist der heilig Christ«, tekstovne inačice
predreformaaijske latinske pesmi »Surrexit Christus hodie«. Po- vsej
verjetnosti je torej tudi ta napev predreformacijski. V protestantskih
pesmaricah mu je, enako kot prejšnjemu, podloženo drugačno besedilo.
Po vsem tem lahko sklepamo, da sta bila oba napeva znaîia pri nas
že pred reformacijo, vsaj v 15. stoletju, če ne prej. Protestanti so ju
sicer sprejeli v pesmarieo, vendar le v zvezi s svojim besedilom. Med
ljudstvom pa je pesem živela dalje v prvotni obliki. Zdi se, da je bil
oni starejši, še iz latinske sekvence izhajajoči napev, bolj običajen, ker
najdemo njegove sledove tudi v bolj oddaljenih inačicah. V Beneški
Sloveniji se je ohranil celo prav do našega časa.
Spričo priljubljenosti besedila so ponekod razen inačic nastajali
tudi povsem novi napevi. Kaže, da slovenske protestantske pesmarice
pri ohranjevanju izročila stare velikonočne pesmi nimajo posebnih za-
slug, da se je ohranila ne zaradi ampak kljub pesmaricam.
V. »Ta božična pejsen Puer natus«
Čeprav še ni zelo dolgo, odkar je o tej pesmi izšla daljša raz-
prava (»Slovenske prireditve srednjeveške božične pesmi Puer natus
in Bethlehem«, Razprave SAZU 1958), se je zaradi novih odkritij na
področju ritmike in metrike slovenskih ljudskih pesmi vendar treba
znova povrniti k njej. Izkazalo se je namreč (gl. uvodna poglavja raz-
prave V. Voduška, Arhaični slovanski peterec-deseterec v slovenski
ljudski pesmi. SE 1959), da sloni ritmika slovenskih pesmi prav tako
na načelu silabičnosti kakor ljudska pesem drugih slovanskih narodov
in da je strogost glede stalnega števila zlogov in glede dierez v verzih
večja na relativno starejših razvojnih stopnjah kakor na mlajših. Po-
125
Zmaga Kumer
lemtakem za najstarejšo slovensko metrično obliko ne more več veljati
tiste vrste pripovedna dvodelna vrstica, ki naj bi imela praviloma ne-
stalno število zlogov in besedne namesto zlogovnih poudarkov, marveč
je prav metrična pravilnost verzov dokaz za njihovo večjo starost.
Enako načelno važna je ugotovitev, da se zlogi v verzih začenjajo šteti
od prvega poudarjenega dalje in je torej začetni nepoudarjeni zlog v
vsakem primeru anakruza.
Ker so nove ugotovitve podprte z mnogimi prepričljivimi dokazi,
so spričo njih trditve, ki izvirajo iz drugačnega gledanja na slovenski
ritem, nevzdržne. Tako je treba tudi v omenjeni razpravi o božični
pesmi »Puer natus« popraviti nekatere napačne ugotovitve. Prva taka
je mnenje o Dalmatinovi inačici (gl. pogl. VIII, str. 74 nav. dela). Glede
na to, da je treba metrični obrazec besedila iskati predvsem v zvezi z
napevom in da je pri Dalmatinovem napevu osnova sedmerec z ana-
kruzo, ne moremo obrazca besedila imeti za jaiobski osmerce ali ga
kako drugače razlagati. Res je sicer, da pri taki ritmizaciji na neka-
terih mestih v verzih trpi naravni besedni poudarek, vendar to naših
protestantov ni motilo. Deloma so v 16. stoletju marsikatero besedo dru-
gače poudarjali kakor dandanes, deloma pa jim je bilo iz poezije
nemških rokodelskih pesnikov (Meistersinger) domače načelo štetja
zlogov, ki mu poudarek ni toliko važen.
Ce dokazujejo primeri, da velja metrična pravilnost verzov tudi
za najstarejše ljudske pesmi, potem morebitni »svobodnejši ritem« v
cerkvenih pesmih ni znak prvotnejšega ritmično-metričnega načela v
ljudski poeziji (prim. str. 80 nav. dela), ampak bo najbrž kar preprosto
metrična ohlapnost pesnikov cerkvenih pesmi. Najsi so vzroki za to
tudi tehtnejšii, vsekakor metrična nepiravilnost vrstic najstarejših na-
božnih pesmi (ki so potrjevale domnevo o posebni strukturi pripovedne
dvodelne vrstice) ni odlika, ampak pomanjkljivost, nemara posledica
izgube napeva ali samo v vsebino pesmi usmerjene pozornosti zapiso-
valca. Zadnja možnost bi mogla veljati za Alasijo, če ne upoštevamo
pri njem še tretje, zelo verjetne možnosti, namreč pojava »ritmične
polnitve« in »drobitve« (gl. Voduškovo razpravo str. 186).
Ce presodimo ritmično-metrično obliko Alasijeve inačice z novih
vidikov, se pokaže, da ji je za osnovo sedmerec z anakruzo in dierezo
po 4. zlogu (s formulo: 4/3). Verzi nepravilne oblike se dajo v mnogih
primerih razlagati z ritmično polnitvijo oziroma drobitvijo, če jih že
ni mogoče urediti z majhnim popravkom (n. pr. s spremembo v besed-
nem redu). V nekaterih verzih je opaziti premik diereze za en zlog
proti začetku, tako da sta obe polovici verza enaki in se obe začenjata
z anakruzo (3/4). Nekaj verzov ostane kljub vsemu v pomanjkljivi
obliki, tudi z vidika ritmično svobodne pripovedne vrstice. Iz tega
sodimo, da je Alasia pesem zapisal po spominu, ne da bi se bil zavedal,
kako važno je natanko sporočiti obliko besedila, vsekakor pa ni upo-
števal napeva, sicer bi se bil večjim nepravilnostim zlahka izognil.
126
Predreformacijsko izročilo v slovenskih protestantskih pesmaricah
Verjetno je imela kolednica v resnici nekoliko pravilnejšo obliko kot
jo poznamo iiz Alasijevega zapisa.
Ker velja (po ustnem zatrdilu dr. V. Voduška) sedmerec 4/3 z ana-
kruzo ali brez nje za razvojno starejšega od sedmerca 3/4 in je ohlap-
nost glede števila nepoudarjenih zlogov oziroma drugačna pomanjklji-
vost verzov (razen spremembe besednega naglasa, ki se v ljudski pesmi
ne šteje za nepravilnost) še celo znak soTazmerno nižje starosti dolo-
čenega primera, smemo ob Alasijevi inačici sklepati na dvoje: 1. Ce
ritmično-metrična nepravilnost Alasijeve inačice ne gre na račun nje-
gove nezanesljivosti kot zapisovalca, tedaj je to znak, da kolednica na
prelomu 16./17. stoletja, ko jo je Alasia zapisal, ni imela več prvotne
oblike. Torej je morala nastati pred tem časom. 2. Ker sklepamo z
drugih vidikov, da je kolednica, katere inačica je Alasijev zapis, na-
stala kot kontaminacija res že ob koncu 15. stoletja (oba sestavna dela
sta seveda starejša in ritmično-metrično enakovredna — ne kakor
sem domnevala na str. 82 nav. dela) in v času zapisa že kaže prve znake
oblikovnega razkroja, bi smeli nemara tudi nastanek drugih pesmi s
tako ritmično-metrično podobo previdno staviti vsaj na prehod 16. in
17. stoletja; pesmi v pravilnih sedmercih 4/3 bi bile potemtakem še
starejše. Oba roka lahko veljata samo kot terminus post quem non,
ker utegnejo v posameznih primerih drugi znaki kazati na večjo
starost. Verjetno pa se bo dalo sčasoma, ko bodo raziskovanja ritmike
in metrike še bolj napredovala, tudi samo s te strani določneje datirati.
Da bo objavljena razprava o pesmi »Puer natus« kolikor mogoče
izčrpna, naj ob tej priliki izpopolnim še uvodno poglavje o ohranjenih
inačicah. Med tiskom in pozneje sta se namreč nepTičakovano pojavili
dve zelo zanimivi, dotlej neznani vsebinski inačici Alasijevega zapisa
in ena melodična inačica pesmi »Eno je dete rojeno«.
Prvo, iz Opatjih sel, sta na pobudo dr. M. Matičetova zapisala
leta 1953 ondotni župnik Vinko Crnigoj (napev) in domačin, nekoč sam
kolednik 40-letni Rudi Pahor (besedilo).Glasi se:
''^ Poslano v pismu dr. M. Matičetovu, ki mi je prepis zapisa ljubeznivo
prepustil v uporabo, za kar se mu na tem mestu zahvaljujem.
127
Zmaga Kumer
1. Daj vam Bog, daj vam Bog dober večer,
gospodar in gospodinja! — Trje so kralji v deželi,
pomagaj Jezus in Marija!
2. Svetla danica nam zašla
na oni kraj črne gore. — Trje so kralji...
3. Visoko nam je vzhajala,
široko nam je svetila. — Trje so kralji...
4. V zvezdi stoji dete mlado,
oj dete mlado Jezus. — Trje so kralji...
5. V rokah drži en zlati križ,
na križu je zapisano. — Trje so kralji..-.
6. Teh sedem zlatih puštabov.
Kaj ti puštabi pomenijo? — Trje so kralji...
7. Da to dete je pravi Bog,
ki je ustvaril zemljo in nebo. — Trje so kralji...
8. Človeku dal dušo in telo,
človeku dal dušo in telo. — Trje so kralji...
9. Trje kralji, trje kralji,
trje modri možje. — Vse je lepo, vse je svetlo,
kamor je sv. Rešnje Telo.
10. Se vzdignejo in gredo,
dokler ne predaleč pridejo. — Vse je ...
11. Tja v majhno mesto Betlehem,
k eni razdrti štalici. — Vse je...
12. Še v štalico pogledajo.
Marijo z rojstvom zagledajo. — Vse je ...
13. Marija jih je zagledala,
silno se je prestrašila. — Vse je...
14. To Dete s krilcem grinjala,
to Dete se je oglasilo. — Vse je ...
15. Bilo je rojeno
eno uro pred polnočjo. — Vse je ...
16. Daruj, daruj gospodar,
gospodar in gospodinja. — Trje so kralji...
17. Da| ti Bog, daj ti Bog dober večer,
moja deklina poštena. — Trje so kralji...
18. Na vse tvoje vredno jioštenje,
naj ti Bog zdravlje in veselje! — Trje so kralji...
128
Predreformacijsko izročilo v slovenskih protestantskih pesmaricah
19. Gospodar, stopi na kason,'*"
potegni ta večji klobason. — Trje so kralji...
20. Mi se od vas potočimo
Bogu in Mariji vročimo. — Trje so kralji...
21. In vsi nebeški angelci,
da bi vas vsega varvali. — Trje so kralji...
V dodani opondji je rečeno, da so peli 17. in 18. kit. v hiši, kjer
imajo dekleta, 19. kit. samo tu in tam. Koledniki so bili skoraj vsi
vaški fantje in mlajši možje. Dva do štirje tenorji so peli dvoglasno
naprej, drugi pa so jim po vsaki kitici enoglasno odgovarjali z od-
pevom. Eden izmed fantov je nosil koš za darove (jajca, klobase, mast),
drugi je vodil zapisnik denarnih prispevkov. Iz nabranih darov so si
po koledovanju priredili skupno večerjo. Leta 1953 niso več koledovali.
Glede besedila meni zapisovalec, da je najbrž okrnjeno, vsaj pred prvo
svetovno vojno so nekateri opajski koledniki peli daljše. Hodili so
takrat tudi po drugih vaseh in celo v Furlanijo. Glede napeva je re-
čeno, da ga pojo jasno in razločno le v začetku vsake kitice oziroma
odpeva, drugo pa »zdrdrajo v nekakem hitrem recitativu navzdol...
Ce je zlogov manj, kot jih zahteva melodija, jih nategujejo; če jih je
preveč jih strpajo skupaj pod eno noto.«
Drugo kolednico je posnela ekipa Glasbenega narodopisnega in-
štituta 28. maja 1958 v Cepincih na Goričkem, pel pa jo je Jožef Kala-
mar p. d. Móneknin, 74-leten, znan pevec ter večkratni starešina na
svatbah. Kolednica (GNI 22.170^ se glasi:
2. Zve'zde stoji" de'te malo,
v rokaj drži le'p zlati križ.
3. Na križi je zapisano
koa je to« dçite pravi Boug.
4. I gde je 'ono rodjeno.
notrie v m'este, v Betlajemi.
5. V jednoj navolnoj" štaliecie,
v jednoj junčievani"* jaslicaj.
6. Njega pozna junak,^" samar,™
ko« je to" dçite pravi Bo^g.
7. Prišle so svçiti trei krali,
Gqsper, M'elki jina Boltežar.
Kasón = skrinja (prim. ital. cassone).
" Nevoljen = reven (Plet. bedrängt, elend; Mur); nevolja = beda, nesreča
(Plet.).
Junčevni = adj. juncev, volovski.
Junak = junec, volek.
™ Samar = osel (prim. madž. szamar).
9  Slovenski etnograf
129
Zmaga Kumer
8. Priniçsli so dragic dari,
mirio, temjan, srebaro, zlato.
9. Darüvali so Jezusi,
tuçmi kraljema Gguspgni.
10. Zatok i mi si moli^mo,
dçite Bouga mi valiemo.
11. Dq nas na žgei žarkie plamen,
iobvarjie nas Jezoš. Amen.
Pevec je povedal, da pravijo tej pesmi oiziroma običaju »Tri kralje
pozdravljat«. Do leta 1945 so še redno koledovali, poslej pa ne več.
Koleduiki so bili 3—4 moški. Svoj obhod so začeli ob 21. uri in končali
šeli naslednje jutro. V dar so dobili jedi, žganje, vino ali čaj. Čim je
ena skupina odšla od hiše, že se je pojavila druga. V starih časih so
nosili s seboj zvezdo, zdaj pa ni več te navade, odkar pevec pomni.
Obe kolednici spadata med božično-trikraljevske pesmi z motivom
vzhajajoče zvezde z detetom (gl. str. 56 navedene razprave o božićnici
Puer natus), vendar je Alasijevi inačici opajska kolednica veliko manj
sorodna kakor geografsko neprimerno bolj oddaljena prekmurska.
Sklepna kitica, ki je pri Alasiji ni, veže prekmurski primer s kajkov-
sko-čakovskim (prim. str. 22. si. o. c.) .Jezikovno pa kaže zaradi neka-
terih prekmurskih izrazov popolno neodvisnost od hrvaških vrstnic
(n. pr. kit. 5, 6). Glede na to, da je bil severni del Goričkega, kjer ležijo
Cepinci, že zelo zgodaj poseljen*^ in imamo tudi podatke o zgodnji farni
organizaciji ondotnih krajev,*^ smemo čepinisko inačico imeti za po-
trdilo domneve, da je kolednica »Ta zvezda ta je izšla« prišla na
Hrvaško s slovenskega ozemlja.
Kakor v Alasijevi inačici beremo tudi v opajski, da je zvezda
»zašla na oni kraj črne gore«. Ker je izraz »zašla« v pomenu »izašla-
izšla-vzšla na Krasu znan,^' torej pri Alasiji ne more biti napaka in ga
je Strekelj po nepotrebnem popravljal. EnaJco nepotreben je pomislek
glede pravilnosti Alasijevega besedila v moji razpravi (str. 58).
Preprostoist napeva obeh novo odkritih kolednic si lahko razlagamo
na dva načina: ali sta to primera arhaičnih melodij in torej preprosta
zategadelj, ali pa je njuna preproščina znamenje, da je kolednicama
tudi z glasbene strani minila življenjska doba. Glede na to, da je bil
običaij v Cepincih in Opatjih selih do nedavnega še živ, ter da sta
napev sporočila dobra poznavalca kolednice, oba zanesljiva pevca, se
mi zdi prva možnost verjetnejša. Osnova opajskemu nax>evu je en sam
motiv, ki je hkrati ©na zvočna vrstica, zavzema tri takte (!) in je
" V 12. stoletju je imel monoštrski cistercijanski samostan posestva v \
okolici Gornje Lendave—Gradu. (Prim. Krajevni leksikon Dravske banovine.) i
Ljubljana, 193.
Prvotna grajska (gornjelendavska) cerkev je bila zgrajena najbrž že
v 11. stoletju, prafara pa sega v 13. stoletje. Tudi cerkev sv. Ane v Boreči je i
stala bržčas že v 11. ali 12. stoletju, ker govore viri iz 13. stoletja o ponovni ;
zidavi oziroma popravilih. V še zgodnejšo dobo stavijo postanek cerkve v \
Gornjih Petrovcih. Gl. Kraj. leksikon. i
Gl. M. M a t i č e t o v , Kralj Matjaž v luči novega slovenskega gradiva ,
in novih raziskavanj. Razprave SAZU, razred za filol. in lit. vede, IV (Ljub- j
Ijana 1958), 112, op. 24. j
130
Predreformacijsko izročilo v slovenskih protestantskih pesmaricah
sestavljen le iz štirih tonov. V skladu v zgradbo tekstovne kitice, ki jo
sestavljata dve vrstici besedila in dvovrstični refren, se melodični motiv
ponovi trikrat v sekvenci (le vstopni skok je negotov), enkrat vari-
irano. Po izjavi zapisovalca so koledniki drugi del odpeva na pol
recitirali. Podobno je tudi v belokranjskih kresnih kolednicah, ki so
glede ambita in melodične linije še preprostejše in veljajo prav zato
za resnične arhaizme v naši ljudski glasbi.
Cepinski napev je po melodični liniji sicer bolj razgiban, tudi
zveni povsem durovsko, čeprav začetek na subdominanti in izostanek
vodilnega tona za navadno durovsko melodijo nista običajna. Obli-
kovni zgradbi besedUa — trovrstičje, nastalo s ponovitvijo druge
vrstice — ustreza povsem zgradba napeva. Tudi tu se ponovi (z majhno
spremembo) druga zvočna vrstica, kar je značilno za napeve starejšega
tipa (n. pr. v pripovednih pesmih).
Oba napeva kažeta torej poteze, zaradi katerih jima smemo pri-
soditi precejšnjo starost. Da bi se bila ohranila še iz dobe, preden je
kolednica »Ta zvezda ta je izšla« prevzela napev božičnice »Eno je
dete rojeno« (gl. str. 89 o.e.), je težko verjeti. Utegnila pa bi vendarle
izvirati iz predreformacijsko dobe, najbrž kot povsem lokalni tvorbi,
ki se po drugih krajih nista razširili. Vendar je natančnejše datiranje
negotovo, ker z doslej znanimi napevi božičnice »Eno je dete rojeno«
oziroma »Ta zvezda ta je izšla« nimata ničesar skupnega.
Melodično inačico pesmi »Eno je dete rojeno« z odlomkom besedila
je zapela 28. aprila 1959 64-letna Marija Lotrič v Železnikih (zvočni jk)-
snetek in transkripcija dr. V. Vodušek, arhiv GNI 23.119):
Nam darujejo Jezusa, oj Jezusa,
: tega krala nebeškega. :[
Vam vstvaru je nebp^in zemlo, nebp^n zemlo,
|: človeku je dav dušo^n telg. :|
Po pevkinem pripovedovanju so to pesem hkrati z drugimi podobnimi
peli trikraljevski koledniki, trije 16—17-letni fantje z zvezdo. Že pred
zadnjo vojno se je napev izmaličil in so ga opustili. Tudi pevki je delal
napev težave: v intonaciji je stalno padala, zato nehote začenjala vsako
kitico za ik)1 tona niže.
9'
131 i
Zmaga Kumer
VIRI IN LITERATURA - KRATICE
Alasia = Vocabolario Italiano e Schiauo ... Raccolto da Fra Gregorio Alasia
da Sommaripa... In Vdine. MDCVIl.
Babst = Val. Babst, Geystliche Lieder, 1545.
Baumker = Wilhelm Baumker. Das katholische deutsche Kirchenüied. 1.—4. Frei-
burg i/Br. 1883—1911.
Cat. = Ta celi Catehismus, eni Psalmi... 1567, 1574, 1584. 1595.
Cat. 1575 = Catehismus sdveima islagama ... V Tibingi 1575.
Cgm. = Codex germanus monacensis. Drž. knjižnica v Münchenu.
Clm. = Codex latinus monacensis. Drž. knjižnica v Münchenu.
Čerin = Dr^J.Cerin, Pesmi slov. protestantskih pesmaric, njih viri in njih po-
raba v poreform, časih. Zbornik Matice Slov. Ljubljana 1908.
ČJKZ = Časopis za jezik, književnost in zgodovino. Ljubljana.
CZN = Časopis za zgodovino in narodopisje. Maribor.
= L. Erk-Fr. M. Böhme, Deutscher Liederhort. 1.-3. Leipzig 1893 tf.
Ed. = Razne izdaje lekcionarja, imenovane Evangelia inu listovi, Branie inu
evangelia, Listuvi inu evangelia.
Fischer = A. F. W. Fischer, Kirchenlieder-Lexicon. Gotha 1878/79.
GNI = Glasbeno narodopisni institut, Ljubljana.
Grafenauer, Velikonočna = Dr. 1. Grafenauer, »Ta stara velikanočna pejsen« in
še kaj. Cas XXXVI (1942).
Gruden = Dr. J. Gruden, Zgodovina slovenskega naroda. Celovec.
Hoffmann = Hoffmann von Fallersleben, Geschichte des deutschen Kirchen-
liedes bis auf Luthers Zeit. III. Ausg. Hannover 1861.
Kai. rkp. = Kalobski rokopis slovenskih pesmi. Stud. knjižnica Maribor.
Kidrič, Opombe = Fr. Kidrič, Opombe k protiref. (kat.) dobi v zgodovini slo-
venskega pismenstva. ČJKZ III (1922).
ATooačič = Fr. Kovačič, Slavič dr. M., univ. prof., Prekmurje (ocena). CZN 1922.
Lexer = Mat. Lexer, Mittelhochdeutsches Taschenwörterbuch. 22. Aufl. Leip-
zig 1940.
Majar, PC = Matija Majar, Pesmarica cerkevna. V Celovcu 1846.
MK = Knjižnica Narodnega muzeja v Ljubljani.
Mone = F. J. Mone, Lateinische Hymnen des Mittelalters. I. Bd. Freiburg
i/Br. 1853.
OSNP = Odbor za nabiranje slov. narodnih pesmi z napevi, deloval 1906—1927.
Pesme = Pesme per očitni službi božji. I. natis s. a., II. natis 1854.
Prkm. rkp. = Rokopisna prekmurska pesmarica iz 17. stoletja, (gl. Kovačič).
fifcp. Porfme/ec = Pesmarica Štefana Hadalina iz Podmelca, ok. 1810 (GNI).
Rkp. Medana = Pesmarica Janeza Simčiča iz Medane, 19. stoletje (GNI).
Rkp. Cerkno = Pesmarica iz Cerkna iz zač. 19. stoletja (GNI).
Rkp. Golobe = Pesmarica iz 19. stoletja, »Ex libris f. Joannis Golobz« (last
N. Sadnikarja v Kamniku).
Rkp. Maurer = Pesmarica Luke Maurerja iz Podkloštra 1854 (gl. Fr. Kotnik,
Naši bukovniki, ljudski pesniki in pevci. Narodopisje Slovencev II. Ljub-
ljana 1952. — Prepis Fr. Kotnika v pismu 1953.).
Rupel = Slovenski protestantski pisci. Izbral in uredil dr. Mirko Rupel. Ljub-
ljana 1934.
Rkp. Ed. = Rokopisna pesmarica v nekaterih primerkih izdaj lekcionarja.
132
Predreformacijsko izročilo v slovenskih protestantskih pesmaricah
Scheinnig = Narodne pesmi koroških Slovencev. Zbral in na svetlo dal J. Schein-
nig. Ljubljana 1889.
SNP = Dr. Karel Štrekelj, Slovenske narodne pesmi. 1—IV. Ljubljana 1895
do 1923.
SkZ = Škofijski zavodi sv. Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano.
Vehe = Ein New Gesangbüchlin Geystlicher Lieder ... Leiptzigk 1537.
Verdinek = Eue prou lepe Mobtouske Bukvice imenuvane Usakdanji Kruh...
od Jurja Werdineka. V Zeli 1820. (Izdaja 1847 izšla v Mariboru.)
Wackernagel = Ph. Wackernagel, Das deutsche Kirchenlied von der ältesten Zeit
bis zu Anfang des XVI. Jh. I—V. Leipzig 1864—77.
Weisse = Mihael Weisse, Gesangbuch der Böhmischen Brüder vom Jahre 1531,
hersg. von W. Thomas. Kassel 1931.
Wizelius = Psaltes Ecclesiasticus ... Durch Georgium Vuicelium ... Gedruckt
zu S. Victor bey Mentz. Im Jar MGL.
Zahn = Johannes Zahn, Die Melodien der deutschen evangeSischen Kirchenlieder.
I—IV. Gütersloh 1889—91.
Zusammenfassung
DIE VOEREFORMATORISCHE ÜBERLIEFERUNG IN DEN SLOWENISCHEN
PROTESTANTISCHEN GESANGBÜCHERN
UND IN DER NACHFOLGENDEN ENTWICKLUNG — B
III. Ta stara pejsen od svetiga Duha ( = Das alte Lied vom hl. Geiste, Veni
S. Spiritus).
In protestantischen Gesangbüchern kommt das Lied von 1574 an vor, es ist
jedoch nur in drei katholischen Drucken enthalten (Alasia, Ev. 1672 und Ev. 1730).
Der Wortlaut, der im Wesentlichen überall der nämliche ist, ist eine selbständige
slowenische Fassung, nicht nur eine Übersetzung fremder vorreformatorischer
Vorlagen. Die Singroeise, welche von den Protestanten veröffentlicht wurde,
ist in zahlreichen deutschen protestantischen und katholischen Gesangbüchern
enthalten, hingegen ist sie aber in den slowenischen Drucken nicht vorhanden
oder aber sie ist vollkommen verschieden, dem neueren Texte besser angepasst
(vom 18. Jahrhundert an).
IV. Ta stara velikanočna pejsen (= Das alte Osterlied, In die resur-
reciionis eantus).
Dieses Lied ist im Drucke vom 16. Jahrhundert an bis zur Mitte des
19. Jahrhunderts zu verfolgen. Überdies ist es in handschriftlichen Sammlungen
von Volksliedern noch aus dem Anfange des 20. Jahrhunderts enthalten, die
neueste Aufzeichnung und Tonbandaufnahme sind sogar 1959 erfolgt. In Hin-
sicht des Textes hat Dr. Ivan Grafenauer festgestellt, die slowenische Fassung
rühre aus der vorreformatorischen Zeit her und es hätten dieselbe auch die
protestantischen Gesangbücher des 16. Jahrliunderts fast unverändert beibehalten.
Alle frühen, sowohl protestantischen als katholischen Quellen weisen keine
Singweise auf. Diese wurde zum ersten Male kaum 1846, wiederholt aber 1959
veröffentlicht. Sämtliche Aufzeichnungen stammen aus der volkstümliclien
Überlieferung. Man kann sie in zwei Gruppen aufteilen: die erste, vermutlich
ältere, kommt über das deutschen Lied ^Christ ist erstanden« aus der lateini-
schen Sequenz ^Victimae Paschalit, die zweite aber hat ihren Ursprung im
deutschen Li'ede »Erstanden ist der heilig Christ«, welches eine textliche Va-
riante des lateinischen »Surrexit Christus liodie« darstellt. Beide Singweisen
133
Zmaga Kumer
marea auch in den slowenischen protestantischen Gesangbüchern enthalten, doch
in Verbindung mit einem anderen Texte. Im Gegenteil sind in jüngeren Auf-
zeichnungen dem alten Texte auch neue Singroeisen zugeteilt worden.
V. Ta božična pejsen Puer natus ( = Das Weihnachtslied Puer natus).
Über dieses Lied veröffentlichte die Varfasserin 1958 eine längere Ab-
handlung, die 1955 zur Erlangung des Doktorgrades vorgelegt worden mar.
Noch während des Druckes wurde aber unvorhergesehen neues Material auf-
gefunden, zwei Umgangslieder aus der volkstümlichen Überlieferung, die bis
in die letzten Jahre am Leben geblieben sind. Da die beiden Varianten dem
Wortlaute nach die ältesten Formen des Liedes darstellen und auch melodisch
interessant sind, veröffentlicht sie die Verfasserin nachträglich an dieser Stelle.
Gleichzeitig berichtigt sie einige irrige, von einer verschiedenen Ansicht auf
rhythmisch-metrische Probleme herrührende Behauptungen, weil diese erst
jüngst durch die Untersuchungen von Dr. Valens Voduiek geklärt worden sind.
134