Fédéiolion Mondial« das ^ncííni Comban un h Vvofld Vtttfon FadwatOfi GLASILO ZVEZE VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO w; „ ■ • v v v V Domžalah odkrili spominsko znamenje slovenskemu branitelju Priznati delovno dobo s povečanjem za nazaj v Vzornik, ki povezuje generacije ŠTEVILKA 22 ZVEČA VI ff KANOV VO|N[ l/l ilOVlNI)0 DECEMBER 2003 if 4 mrj Bil je čas, ko nas je domovina potrebovala r\wiajst let svobodne, samostojne in demokratične države iJRepublike Slovenije je minilo. Rojena je bila v enkratnem in neponovljivem času enotnosti, hotenja, odločnosti in poguma slovenskega naroda, ia komaj rojeno se je bih trelm bojevati, krvaveti in umirati. Predvsem pa je bilo treba razumeti Čas, prostor in dogodke ter biti na pravi strani. Stoletja so se generacije preteklosti trudile ustvariti časti vredno življenje zase in prihodnost. To so biti tisti, ki so bili na strani slovenskega človeka v različnih državnih skupnostih in sistemih, ki so se bojevali na političnem, ekonomskem, kulturnem, športnem in tudi na vojaškem področju za uveljavitev naroda, ki živi na tem prelepem delu sveta. Nekaterim je uspeh več, drugim manj. naši generaciji ¡hi je uspeh največ. Aktivno smo bili udeleženi pri rojstvu svoje slovenske države. Mah je generacij na svetu, ki jim je bih dano biti navzoč pri tem enkratnem in neponovljivem dogodku. Tako kol smo in bomo ponosni na naša dejanja in dosežke, moramo biti ponosni tudi na tisto svetlo in neomadeževano uit velikih bojevnikov, vojakov in ljudi, ki so zaznamovali našo preteklost. Tudi zaradi njihovih dejanj in žrtev smo lahko svoje poslanstvo opravili z odliko. Nedvomno je nastanek slovenske države največje dejanje slovenskega naroda, zavedali pa seje treba, da le majhna dejanja ustvarijo razmere za nastanek velikih. Drage veteranke in dragi veterani,' Zaokrožuje se desetletje nastanka, graditve in razvoja naše organizacije. Organizacije listih, ki nas združuje ponos, da smo svoje moči, pogum in človeško dostojanstvo zašla vili v obrambo domovine In svobodnega življenjskega prostora za vse prebivalce Slovenije. V naši organizaciji smo in bomo razvijali liste vrednote, ki morajo prevevali vsakega slovenskega človeka;■ lopa so roiloljubje, svobodoljubje. poštenost, čast in resnica. Prepričan sem. da smo svoje poslanstvo vtem obdobju uspešno opravili. Imamo organizacijo, zgrajeno na sodobnih demokratičnih načelih, uveljavljeno doma in v tujini. Organizacija omogoča civiliziran in demokratičen hoj za uveljavitev tistih načet, za katere smo se bojevali v osamosvajanju Republike Slovenije. Veteran št. 22 ■ december 2003 Naša organizacija nima zakonskih privilegijev, s katerimi bi lahko preprečilii omalovaževanje in zaničevanje včerajšnjih in današnjih nasprotnikov slovenske samostojnosti. Naša moč v boju s temi posamezniki in skupinami je prav v organiziranosti, neodvisnosti in moči naših argumentov. Naš največji argument pa je samostojna, demokratična in svobodna Republika Slovenija. Poskusi diskreditacijeposameznikov, skupin, dogodkov in navsezadnje celotne slovenske osamosvojitve nas spremlja že od teta 1991. ¿at pa smo vtem boju veterani bolj ali manj prepuščeni sami sebi. Očitno se država ne zaveda, da ti •napadi'pomenijo napad na temelje naše državnosti. V organizaciji pričakujemo, da bo država končno uredila zakonsko regulatlvo, ki bo nedvoumno zaščitila akterje in slovensko osamosvojitev. ■Nemoralno• je. da država ne zna ali noče ugotovili krivde in odgovornosti listih, ki so odločali, poveljevali in neposredno bojno delovali proti legitimno razglašeni samostojni državi Republiki Sloveniji Opustitev pregona, razglasitev nedolžnosti in poleni podelitev državljanstva in zavidanja vrednih pokojnin je čisto ticemerstvo. Vsa ta dejanja v najlepšem pomenu besede ponazarja misel francoskega pisatelja Balzaca: -Morala ima obcestne jarke in ljudje brez časti poskušajo obnzgati najbolj žlahtne osebe z blatom, v katerem se sami utapljajo Spoštovana bralka in spoštovani braletl Ob iztekajočem se letu 2003 vam in vašim najdražjim želim vse dobro. Pozivam ras k strpnemu, pogumnemu in pokončnemu delovanju v dobro naše organizacije in naše slovenske domovine. Zahvaljujem se vsem, ki so kakor koli prispevali k uspehom delovanja naše organizacije, za vaš trud in odrekanje. Naj končam z mislijo Alberta Camtisa. >Ne hodi pred menoj, morda ti ne bom sledil. Ne hodi za menoj, morda le nebom vodil. Hodi ob meni in mi boiliprijatelj.' Srečno! Srečko l isjak Predsednik ZWS VSEBINA OBLETNICE Dan popolne in dokončne zmage slovenskega vojaka ....................4-6 ODMEV Kontinuiteta nekega dejanja.................................................................7 SPOMNILI SMO SE JIH Svečanost ob dnevu mrtvih tudi na ljubljanskih Žalah.......................8-9 IZDELAZWS Delo za letos je skoraj končano, toda....................................... 10-11 naS pogovor Branko Kaker o delu Odbora Holmec 2003 .............................. 12-13 PREBERITE Pravice In krivice - kakor za koga] 11 ..........................................14 Zadosti imam Krivica, Jurijev in podobnih tičev...............................14 DRUŽENJA Drugi veteranski večer v Domžalah_______ __________________________________ 15 PISMO Priznati delovno dobo s povečanjem za nazaj.................................16 Kje je naše mesto ..................................................................16 Zahvale............................................................................16 naSe korenine Vzornik, ki povezuje vse generacije...................................17 Peto srečanje veteranov .......................................................17 OBISKALI SMO Bili smo pri vikarju Slovenske vojske Jožetu Plutu ...................... 16-19 SPOMNIMO SE Pred 12 leti je Slovenijo zapustil zadnji vojak JA......................20-22 V BESEDI IN SLIKI Venci v spomin padlih za Slovenijo...............................................23 Radgonski sejem bil je živ................................................. 24-25 IZ DOPISNIŠKE BELEŽKE Spomenik na Medvedjeku..........................................26 Uspešno končano leto ............. ________26 Listina o medsebojnem sodelovanju............................................26 Spominska plošča »Skala« .......................................................26 Gorenjska počastila 35. letnico TO.................................... .......27 Srečanje praporščakov ZWS PO Koroška..................................... 27 Na obisku pri Korošcih................................................................27 Poslovllev od služenja v Slovenski vojski........................................28 Veteran prejel občinsko priznanje.................................................23 Litijski veterani obiskali Dolenjsko in Pnsavje ........... ...... .......28 Zadovoljna otroka in veterani........................................................20 12.pohod v spomin na prvi postroj brigade MORIŠ.........................29 Narod si bo pisal sodbo sam......................................................29 Obisk oddajni« Boč...................................................................29 Skupni izlet borcev in veteranov....................................................29 Ustanovitev Območnega združenja ZWS Trebnje...........................30 Podelitev znakov MSNZ.........................................................30 Zbor celjskih veteranov................................................................30 Jesensko srečanje notranjskih veteranov.......................................30 Dvajsettisoči član Zveze veteranov vojne za Slovenijo......................30 Podelitev domicila....................................................................... 31 Veterani praznovali na Svetini .....................................................31 Srečanje celjskih veteranov..........................................................31 Pohodna enota s Kozjan na Pregarje.............................................31 Sport Spominski pohodAnkaran - Triglav ........................................ 32- 33 Zasavski Wimbledon .................................................................. 34 Peti orientacijski tek v Kočevju.....................................................34 Tekmovanje ribičev.....................................................................34 Lokostrelci so praznovali .........................................................34 V SPOMIN.............................................................................................. 35 KRIŽANKA Nagradna Križanka.....................................................................36 veteranov (H)umor Karikature..................................................................................37 OGLASI...............................................................................................38-40 Fotografijo na naslovnici: Oddajnik Kom, foto: IKuB) Izdajatelj: Predsedstvo Zveze veteranov vojne za Slovenijo, p p. 2780. Rojčeva 16, 1110 Ljubljana; tel.: (01) 624-26-88, matična št.: 121 1293, davčna št.: 200075715; P R. NLB-posl. Moste. Uiubljana, št.: 02012-0039693246. Odgovorni urednik: Jože Clbej, ¿lani uredništva: mag. Rina Klinar, Bojan Kuntarič, Mirko Kriišnik in Jože Kuzman, Zunanja sodelavca: Milan Alaševlč (karikature in aforizmi), Cveto Erman (križanka). Gralični prelom: Luxuria d.o.o. Ljubljana: tisk: SET d.d Ljubljana. Naklada: 17,4S0. Po mnenju Urada vlade zaiotonniranje se za glasilo Veteran, skladno s 7. točko 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost (Ur.list RS št. 89/98) za nosilce besede, slike in Zvoka, obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8% Skladno s 1, točko 12. člena so plačniki davka na dodano vrednost davčni zavezanci, ki opravijo promet blaga in storitev, od katBrega se obračunava in plačuje DDV. Prispevke za naslednjo številko VETERANA pošljite na naslov: ZWS, uredništvo glasila »Veteran«, Rojčeva utica 16, p.p. 2780. 1001 Ljubljana. Nepodpisanih prispevkov ne objavljamo. Prispevke za naslednjo številko Veterana obvezno pošljite na računalniških disketah 3,5" v urejevainiku Word lor Windows. ISSN 1580-4513 Pa razumi to, če moreš Kljub prazničnim dnevom, ki so pred nami, Številnim Čestitkam, ki jih prejemamo, In načrtom za delo v naslednjem letu, ki jih sprejemamo, ne morem mimo težav, s katerimi se srečujemo veterani vojne za Slovenijo. V letu, ki je skoraj že za nami, smo skušali v vodstvu naše zveze doseči dopolnitve Zakona o veteranih. Upravičene so kritike naših članov, da obstajata v naši državi dve "vrsti" veteranov vojne za Slovenijo. Ena, ki ima priznan status veterana, in druga, ki se je prav tako bojevala za samostojno Slovenijo, pa ji veljaven zakon ne priznava te pravice. Mislim seveda na delavce upravnih organov za obrambo, civilne zaščite, civilne obrambe in organizacij posebnega pomena. To so tisti, ki so v tistem trenutku, ko se je bilo treba odločiti za Slovenijo, brez odlašanja in pogumno stopili v bran naše domovine. Pa vendar jim danes država noče priznati statusa veterana. Ne vem, v čem je razlika med nami in "terena" iz NOB, ki so prav tako brez orožja sodelovali in pomagali partizanom. Vsi ti imajo iirejen status veterana. Nam, ki smo si priborili to državo, pa tega nočejo priznati. Mogoče se je pa samostojna Slovenija res začela že leta 1945?! Fa tega nismo opazili. Bog nam pomagaj! Žal je uspešnost dela organizacije zelo odvisna tudi od finančnih sredstev, ki jih ima na razpolago. Pa smo zopet drugorazredna organizacija. V sprejetem proračunu Republike Slovenije za leto 2004 je država filigransko povečala sredstvi Zvezi veteranov vojne za Slovenijo. Koeficient povečanja je natančno 0,3 odstotka. Na drugi strani pa so Zvezi združenj borcev NOV zagotovili povečanje v višini 1,2 odstotka. Seveda pa sama igra odstotkov ne pove vsega. Sredstva borčevske organizacije so nominalno štirikrat višja kot sredstva naše organizacije, čeprav se število veteranov druge svetovne vojne zaradi zakonov narave zmanjšuje. Pa razumi to, če moreš. Pa še na nekaj moramo opozoriti. V večini občinskih proračunov ima borčevska organizacija zagotovljen delež sredstev. Veterani vojne za Slovenijo oziroma naša območna združenja pa se morajo večinoma financirati iz članarine. Torej vsi, ki smo izbojevali to državo tistim, ki so si jo želeli, kot tudi tistim, ki si je niso želeli, doživljamo mačehovski odnos. Nehote pomislimo, da je bilo v dneh osamosvojitvene vojne več teh drugih, ki so se potem uspešno prelevili. Pa vesel božič in srečno novo leto vsem 20.715 našim članom! Jože Čibej DECEMBER 2003 • ST 22 VETERAN radi naše pripravljenosti kraika in učinkovita,« je nadaljeval Dominik Grmck. -Nismo bili več samo mirnodobni pripadniki določenih enol znotraj nekdanje strukture Teritorialne obrambe in takratne Milice. Poslali smo bojevniki - postali smo hranite-Iji slovenske samostojnosti. Postali smo zmagovalci. Slovenija se je ohranila. To so pravi odgovori in doseženi cilj našega vojaškega poslanstva v preteklem obdobju. In na 10 smo oziroma moramo hiti ponosni! Vsi! Posamezniki. lokalne skupnosti, občine in država pa morajo le dosežke poznati, jih spoštovali in negovali. Zal so nekateri naši svojci, so-horci. prijatelji, znanci za svobodo in samostojnost Slovenije darovali ludi življenja« Spominsko znamenje braniteljem slovenske samostojnosti sta odkrila minister za obratnim dr. Anton Griztdd in domžalski f/odžupan Toni Dragar. Bili so poraženi kot vojaki Otroški odnos do dogodkov pred dvanajstimi in ver leti sla prikazala učenca OŠ Jarše - Kodira. Nato je vse zbrane povabil, da z minuto molka pnčaslij» spomin na vse padle slovenske teritorial-ce ler miličnike in civiliste v vojni za samostojno Slovenijo, Ob kontu se je Dominik Crmek zahvalil vsem. ki so kakorkoli pomagali pri organizaciji in izvedbi prireditve v Domžalah. Veteranski In drugi prapori so prispevali svoj det k slovesnosti. Udeležence prireditve je nagovoril tudi predsednik Z WS Sreč- Slavnoslni govornik je bit minister za obrambo dr. Anton Orizold. in kot ljudje Predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo Srečko l.isjak je najprej dejal, da zadnji pripadniki JA niso zapustili Slovenije zalo, ker bi tako boleli ali želeli, temveč zalo, ker so bili poraženi kot vojaki in kot ljudje, ker so izgubili dostojanstvo, ker so bili vojska preživelega režima, ki ni znal slediti svetovnim nazorom in dogodkom. ■Zato ne praznujemo dneva odhoda zadnjega vojaka JA, ampak praznujemo dan popolne in dokončne zmage slovenskega vojaka in človeka. Ta naša zmaga in poraz JA se danes v popolnosti zrcalila v pregovoru, ki se glasi: Zmaga ima sto očetov, poraz je pa sirota. Da je poraz JA danes resnično sirota, dokazujejo vrnitve nasprotnikov in sovražnikov slovenske samostojnosti ter državnosti in njihovo dopovedovanje o podpori Sloveniji na poti v samostojnost. To so bili listi pripadniki JA. ki so krivi za pretilo kri, padle in razdejanja v vojni za samostojno Slovenijo. Sramoten poraz nepremagljive J A jc danes ostal sirota,- je povedal Srečko Lisjak. ■Sprašujem se, kje so bile pred dvanajstimi leti vse meje pogumu in razuma, da smo se uprli eni od največjih armad Evrope. Da smo jo vrgli na kolena, daje potem piv kazala svoj pravi barbarski obraz na bojiičih Hrvaške ler Bosne in Hercegovine. Naša zmaga je bila čista in popolna, to je neizpodbitna resnica.« Kol je povedal Srečko Lisjak, so redke generacije, ki so imele možnost bili prisotne pri rojstvu svoje drŽave. Mi smo lakšna generacija, Generacija, ki ni bila samo prisotna, temveč je aktivno sodelovala pri njenem rojstvu. To je naš največji ponos. Predsednik veteranske organizacije je vsem veterankam in veteranom čestital za zmago pred dvanajstimi leti, ki je po stoletjih hrepenenja Sloveniji zagotovila svobodo, demokracijo in samostojnost. Zahvala veteranom in drugim Slavnostni govornik na priredi Ivi v Domžalah je bil minister za obrambo dr, Anton Grižo Id. Poudaril je. da ima v prelomnih zgodovinskih dogodkih vsake države odhod tujih vojsk posebno vlogo in pomen za nacionalni ponos. Eden takšnih prelomnih dogodkov, ko jc v nas tlelo upanje v svobodno narodovo prihodnost, je bil odhod zadnjih vojakov JLA iz Slovenije. To je bil čas, ko je Slovenija uresničila sanje, ki so jih mnogi rodovi slovenskega naroda sanjali stoletja. Današnji spomin na 26. oktober 1991, ko je koprsko pristanišče zapustil še zadnji pripadnik nekdanje JLA, je torej podoživljanjc dneva. ko je Slovenija prvič zadihala kol svobodna in na vsem svojem ozemlju suverena država. Spoštovani bojevniki vojne za samostojno Slovenijo, h vata vam. da sem pred dvanajstimi leti laltko bil z varni, (predsednik 7.VVS Srečko l isjak) ■Popolna notranja suverenost in učinkovito izvajanje oblasti sta bila meti odločilnimi pogoji za uveljavitev in mednarodno priznanje nove države. Prav ta pogoja sla liita dokončno izpolnjena z izplutjem trajekta, ki je iz Slovenije odpeljal še zadnje pripadnike jugoslovanske vojske in njihovo opremo. To je bilo zadnje dejanje vojne, ki jc bila kraika in za Slovenijo zmagovita, priprave nanjo pa nikakor ne naključne ali spontane, temveč rezultat dobro pripravljene strategije.« je povedal dr. Grizold. -Slovenija se je dokazala s trdoživostjo ter kljub majhnosti in vojaški agresiji obranila svojo državnost in si izbojevala mesto na zemljevidu DECEMBER 2003 ■ ST. 22 Veteran Kontinuiteta nekega dejanja Crku i je ena izmeti trk v abecedi. Sestavljena je iz pokončne črtice, dopolnjuje jo pika. Brez tega dodatka je črka nerazpoznavna, nima lastne identitete. Pika nI le lepotni dodatek. Črki daje končno obliko in pomen. Da bi črka imela vse sestavne dele, jo je potrebno pazljivo napisati. Površnost je nedopustna. Ni čudno, da pogosto pravimo...; »S tem in tem dejanjem, je bila po stavljena pika na i«. Tako se večkrat izrazijo reporterji kakšne športne prireditve, ko športnik doseže vrhunski rezultat. Ta in ta je dosegel vrhunec svoje kariere, postavil je piko na i. Tako je tudi v primerih poslovanja nekega podjetja, ki že dolgo posluje, ob vrhuncu poslovne uspešnosti mu gre pohvala, saj je svoje dolgoletno poslovanje kronalo, s piko na i. In tako je v zgodovini. Našo, slovensko črko i, jc začel oblikovati general Maister Rudolf - Vojanov (1874 - 1934). General Maister je neposredno pred kapitulacijo Avstrije v Mariboru in Celju ustanovil prve slovenske vojaške polke in prevzel vojaško oblast v Mariboru ter razorožil avstrijsko zaščitno stražo na Štajerskem. S slovenskimi četami je osvobodil del Koroške in premagoval nemško - avstrijske enote, ki so poskušale preprečili prisotnost slovenskih enot na omenjenem ozemlju. Zaradi premajhnega števila vojaških sil ni mogel uresničiti svoje zamisli in osvoboditi celotno področje Koroške. Zasluge takratnih slovenskih mož - vojakov, ki jih je vodil general Maister, so zagotovo neoporečne in ogromne. Njihova dejanja so omogočila pisanje čisto slovenske črke i. Vendar, še zdaleč to ni bila črka, ki bi jo lahko vsakdo prepoznal, ni še imela identitete. Kljub vsem zaslugam generala Maistra In njegove vojske, Slovenija ni poslala samostojna država. Vstopila je v državno tvorbo, ki so jo poimenovali; Kraljevina SHS. V letih 1941 do 1945, ko je II. svetovna vojna zajela tudi naše, slovenske kraje, so se rodoljubi slovenskega naroda odpravili v ilegalo, v gozdove, od koder so bili neusmiljeni boj proti nacističnim in fašističnim silam ter vsemi pripadki, ki so se pridružili Adolfu in njegovemu pajdašu Dučeju. Slo je, za narodovo preživetje. Ogromno življenj je bilo dano na oltar svobode. Vsa čast in slava vsem, ki so se, na kakršen koli način, uprli okupatorju in skupaj, z zavezniki, uspeli premagati povampirjenc sovrage tistega časa. Toda pike na i, tudi tem, izjemno hrabrim ljudem, ki so se bojevali v slovenskih partizanskih enotah, ni uspelo izoblikovati. Je pa, črka i, poslala krepko vidna in zelo pokončna, tistega, zmagovitega leta 1945. Celih 45 iet smo Slovenci živeli v skupni državi, ki se ji je večino takratnega časa reklo SFRJ. Slovenija je postala re- Zveza veteranov vojne za Slovenijo se ob vsaki priložnosti spomni padlih v vojni leta 1991, posebej pa Se njihovih svojcev, soprog in otrok. Tako Je tudi letos omogočita trem družinam kratke počitnice v hotelu Vila v Termah Dobrna. Družine iVolan, Peperko in Šoster so se s prijetnega počitka oglasile z razglednico in sporočile, da Jim je bilo lepo. 'i razglednico z morja sta se za tepe počitnice zahvalila tudi Ivan in Marjana MUičevič. Vsem hvala za poŠto! Najprej na političnem prizorišču, z referendumom. Že lep čas, pred tein demokratičnim dejanjem samoodločitve, so potekale priprave na zadnje dejanje pri izoblikovanju črke i. Se v času, ko so imeli, tudi na ozemlju Slovenije, vso pristojnost jugoslovanski sodni organi in JNA. Začela se je inspiracija. V največji tajnosti so potekale aktivnosti na vojaški spopad. Za obrambo slovenskega ozemlja in interesov slovenskega naroda. Vsaj dve leii pred 25. junijem 1991- ko je prišlo do usodnih potez, so bili, tisti najbolj zavedni že v akciji. Kratka, deset dni trajajoča vojna z malo žrtvami, do katere je prišlo leta 1991 je bila učinkovita. Malo je bilo žrtev. Nekaterim gre število dni vojne In število publika. Dobili smo svojo republiško vlado. V Beogradu, na zvezni ravni, smo imeli svoje predstavnike. Kljub ustavnemu določilu, da je vsaka republika državna enota skupne države Jugoslavije, prave samostojnosti ni bilo, Črka i je bila sila pomanjkljiva, brez tiste, obvezne pikice zgoraj. Prišlo jc leto 1990- Vse glasnejše so postajale zahteve »Janezkov«, ki so s časom »Janezi« postali. za samostojno Slovenijo. Odnosi, v obstoječi državi, so postali neznosni, za življenje nemogoči. Slovenski politiki so se, na zvezni ravni, uprli. Začel se je boj. žrtev v nos. Govorijo o »operetni vojni«. Niti ne pomislijo, da je šlo za dobro načrtovano sodelovanje na vseh, vojaških in političnih ravneh, v pripravljalnem obdobju, v času preti vojno. Takratna politika in nacionalna zavest naroda sta omogočila, da smo v kratkem času pripisali piko na i in dali črki pravo obliko in pomen. Presenečenje na drugi, agresorjevi strani, je bilo tako veliko, da niti do sape niso utegnili priti, kaj šele, da bi se organizirali v učinkovit bojni stroj. Vidite, tako se je izoblikovala pika na i in s tem črka, ki je dokončno označila identiteto nekega naroda. In zakaj sem vse skupaj spravil na papir? Da hi koga zgodovine učil? Nikar, lepo vas prosim. Le opomniti sem želel, da se dejanje, ki smo ga »zagrešili« leta 1991, premalo ceni. Premalokrat se omenja, kako pomembno je bilo tiste čase, da smo bili enotni ter hrabri in pokončni. In vse prevečkrat se sliši, da se ne moremo primerjati z borci NOH. Tega tudi nočemo,Hočemo le, da zgodovina na nas ne pozabi. In, če sem že pri besedi, gospe in gospodje... Vedite, da se marsikomu od nas hudičevo slabo godi. Ko so se partizani vrnili iz gozdov, jih je čakala zaslužena slava in delo. Našim soldatom, ki so oblekli uniforme in se s puškami v rokah postavili po robu legalni in močni jugoslovanski armadi, pa so, po končanih vojnih operacijah, v marsikaterem podjetju zaprli vrata. Kot, da bi ne bili Maistrovi in borcev NOB, potomci. Vse do danes je lepo število članov, Veteranov vojne za Slovenijo, ostalo brez dela. Ali pa si oglejte zakon o vojnih veteranih. Ugotovili boste, da niti slučajno nismo enakovredni drugim dvem kategorijam vojnih veteranov. Saj nočemo več od drugih. Le enakomerno porazdelitev pravic in materialnih sredstev, ki jih država namenja za delovanje enaki!], v kontinuiteti zgodovine nastalih organizacij, si želimo. In malo več posluha in pozornosti, ko se srečujemo z vsakdanjimi problemi, ne bi škodovalo. Zadnje čase se veliko o odpisanih piše in govori. Občutek človek dobi, da smo odpisani tudi mi, Veterani vojne za Slovenijo. Pa ne iz državljanstva. Vse preveč je med nami ljudi, veteranov neke vojne, ki plačilnih lisi ne dobijo in zaradi tega na robu človeškega dostojanstva živijo. Se vam ne zdi, da to ni prav, da se nekaterim krivica godi. Ne pozabite! Piko na i, v boju, smo prispevali mi. Leta 199'- Anton Šutar DECEMBER 2003 • ŠT. 22 mJH Veteran V Imenu Ministrstva za notranje zadeve Je venec položila delegacija, ki Jo Je rodil minister dr. Rado Bohinc. Nn ljubljanskih /alali je bila tudi letos slovesnost, s katero smo se spomnili vseh padlih terttoriaicev, miličnikov In civilistov r vojni za Slovenijo 1991. Cvetje Je r imenu članov /.draženja Sever t pomniku položil tudi njihov predsednik Milan Horvat. Delegacijo Ministrstva za obrambo in Siorenske vojske je vodil državni sekretar Janko Deželak. V Imenu Banov /.veze veteranov vojne za SlovenijoJe venec položila delegacija, v kateri so bili Srečko lisjak Jože Čibej in Dominik Crmek, Ob dnevu mrtvih je bila svečanost tudi pred sporne Najostreje Veterani smo se ob dnevu mrtvih tudi letos spomnili vseh padlih terttoriaicev, miličnikov in civilistov v vojni za Slovenijo. Osrednja kome-moracija je bila jO. oktobra na ljubljanskih Žalah oh pomniku padlim v vojni leta 1991, Organizatorje bilo /.druženje Sever. Vseh, ki so dali največ, kar lahko da človek za svobodo svojega naroda In svoje države, življenje, se je spomnil predsednik Združenja Sever Milan Horvat. Svoje razmišljanje je začel z nai lavedkom verza nagega pesnika Otona Župančiča, ki ji- zapisat Bodočnost je vera! Kdor zanjo umira, se vzdigne v življenje, k» pade v smrt. -V vojni za osamosvojitev Slovenije so padli naši kolegi, prijatelji, znanci, možje in očetje. Verjeli so v l>oljšo prihodnost. Njihove žrtve niso bile zaman. Slovenci smo si izborili samostojnost in smelo zakorakali po tej poti. Se več, že naslednje leto se bo Slovenija priključila veliki družini evropskih narodov in postala članica vo-jaiko-obrambne zveze, ki nam ho omogočala boljšo varnost,« je nadaljeval Milan Horvat. ■Spomini na osamosvajanje ne smejo utonili v pozabo. Tudi zaradi tega sla bili ustanovljeni veteranski društvi ZVEZA 1'OUCIJSKO-VETERAN-Sklli DRUŠTEV -SEVER, in ZVEZA VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO. Naje delovanje je usmerjeno tudi v skupna prizadevanja za ohranjanje in realno vrednotenje zgodovinskih dejstev, za pravilno in pravično umestitev tistega časa v zgodovino slovenskega naroda, ti pnvlčnn vrednotenje prispevkov vsakega posameznika v osamosvojitvenih procesih, v skrb za družine padlih in ranjenih.« Veteran ŠT 22 ' DECEMBER 2003 C Naš pogovor 3 Veterani, ki so se bojevali na Holmcu, so znova tarča obrekovanj, podtikanj in laži Leta 1991 smo naredili tisto, kar so pričakovali oziroma zahtevali od nas Mednarodni mejni prehud Holmec dvanajst let pozneje Vsak, ki vsaj tnalo pozna potek vojne za samostojno Slovenijo leta 1991, ve. da je bil mednarodni mejni prehod Holmec na Koroškem edini, ki ga ni zasedla agresorskaJugovojska. Bitka za Holmec je bita tudi prva bitka, v kateri so naši teritorialci porazili vojsko nekdanje skupne države. To sta dve dejstvi, zaradi katerih bi morali bili vsi Slovenci ponosni na ljudi, ki so to bitko izbojevali. Vendar ni tako! Udeleženci bitke so vsake toliko časa tarče obtožb, da ni bilo vse popravilih mednarodnega vojnega prava. Zanimivo je, da tisti, ki hočejo vreči senco dvoma na briljantno dobljeno bilko, ne obtožujejo vseh udeležencev hkrati, ampak obtožujejo zdaj terilorialce, zdaj takratne miličnike. Tudi revija Veteran želi prispevati delček k dokončni razjasnitvi dogodkov leta 1991. Zato smo se pogovarjali s predsednikom odbora Holmec 2003 Brankom Kakerjem. (iospod Kaker, vrniva se za uvod v leto 1991, V vojno za samostojno in neodvisno Slovenijo. Kakšnega pomena je hil mednarodni mejni prehud Holmec -za minilo slovensko državo? »Osebno menim in mislim, ilu moje mnenji* ni daleč od resnici*, da je bil zelo pomemben. Holmec je hil edini mejni prehod, ki ni padel v roke jugovoj-ske. Ñu lem prehodu so se miši najvišji politični predstavniki sestajali s predstavniki tujih držav. Cez Holmec je v Slovenijo na pokritih tovornjakih prihajala različna mednarodna pomoč. Zato bi država morala hiti na to ponosna in ne bi smela dovolili nikakršnega blatenja listih, ki so ugotovili, da je hil Holmec vedno v slovenskih rokah.« Kako vam Je to uspevalo in uspeloi »Gledano z današnjimi očmi, zelo preprosto, llilko smo izbojevali s skupnim organiziranim delom in napori prebivalcev Holmca, Teritorialne obrambe in slovenske Milice. To je bila skupna zmaga in pri njej ni mo goče delili zaslug med posameznike ali skupine,- Človek bi pričakoval, da boste zmagovalci na Holmcu tudi danes enotni, kol sle biti lela 1991. Očitno ni takoi »Kes je. V trikotniku teritorial d, takratna milica in prebivalci je neke vrste ljubosumje. Teri-torialci vedno poudarjamo, da je bilo na Holmcu v vojni veliko sožitje med vsemi tremi komponentami. Če tega ne bi bilo, tudi naša akcija ne bi bila tako uspešna, km je bila. Čeprav /.daj nekateri govorijo, da je bila na Holmcu samo milica, ni tako. Neposredno v boju je bilo namreč 30 miličnikov in 230 teritorialccv. Ml tega dejstva ne poudarjamo, ampak trdimo, da je vsak od nas dal svoj delež. Če ne hi bilo pogajalcev, ki so bili civilisti, hi bilo nam teritorlal-cem in takratnim miličnikom na položajih veliko bolj težko. Če ne hi bilo enot TO na položajih, se miličniki kljub žrtvam ne hi mogli rešiti in še hi lahko našteval elemente, ki so nas povezovali. Vsem hi radi dopovedati, da smo zmagali zato, ker smo bili enotni in ker smo delovali t. roko v roki. To je tudi neke vrste naše vodilo. Toda povedati je treba, da nekateri mislijo drugače in tudi delajo po svoje. Zato ho treba po našem mnenju napisati zbornik, ki l>o povedal resnico o Holm- cu. To naj bi bila tudi dejansko resnica o dogodkih pred dvanajstimi leti. To bomo dosegli tako, da hoilo pri nastajanju zbornika sodelovali vsi, ki so sodelovali v bojih na I lolmcu.« Letos poleti ste teritorialci, ki sle sodelovali v bitju no tem mejnem prehodu, ustanovili odbor Holmec 2003. Zakaj je po dvanajstih letih potrebno takšno telo? «Odbor Holmec 2i>(>3 smo ustanovili iz povsem preprostega razloga. Menimo, da moramo državi enkrat za vselej pokazati, kako mora reševali takšne zadeve in kaj je njeno delo Sicer jc odbor Holmec 2003 nastal kol posledica pisanja v časopisu Večer ki je 28. maja letos objavil poročilo s tiskovne konference predsednice Helsinškega monitorja Slovenije Neve Miklavčič Predan. V tem članku smo bili veterani vojne za Slovenijo, predvsem Iz Mežiške doline, ki smo sodelovali v bojih na mejnem prehodu Holmec, obdolženi vojnih grozodejstev. To pa pomeni, da smo vojni zločinci. Med zaslišanjem takratnega slovenskega predsednika Milana Kučana, ki je pričal proti Slobodanu Milo-šcviču na sodišču v Haagu, je nekdanji srbski in jugoslovanski predsednik na podlagi trditev Neve Predan Miklavčič obtožil Slovenijo vojnih zločinov, Pričakovali smo, da bo država na takšne izjave, ki so dokazljivo laži. reagirala in jih zavrnila. Naša pričakovanja so temeljila na delu različnih organov in komisij, ki so preiskali in proučili dogodke tia Holmcu, tudi znamenite posnetke avstrijske televizije, ki jih omenja Ne v a Miklavčič Predan, ler ugotovili, tla tam tli bilo vojnih grozodejstev, Ugotovili so še, da so se lani zadeve dogajale skladno z mednarodnim vojnim pravom in mednarodnim humanitarnim pravom. Država nas veteranov kljub vsemu ni zaščitila, zato smo morali reagirali sami in ustanovili smo odbor Holmec 2003.« Katere so najpomembnejše naloge lega odborai •Naš odbor je v svoj program zapisal nekaj točk. ki se ne nanašajo samo na veterane iz Mežiške doline, temveč na vse veterane vojne za Slovenijo. Danes je tema afere Holmec, jutri bodo na vrsti Škofije, naslednje bodo na vrsti Karavanke ali Šenlilj in tako naprej. Zalo menimo, da mora te zadeve sistemsko rešiti država. Prva naloga odbora jc bila vložitev kazenske ovadbe zoper Nevo Miklavčič Predan, to smo siorili na Okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani letos poleti. Zatem želimo doseči sistemske rešitve. tla se bodo s podobnimi zadevami ukvarjali državni organi, Seveda pričakujemo večjo angažiranost zveze in pomoč drugih območij. V našem kazenskem pregonu Miklavčičeve Predanove so nas pisno podprla nekatera območja, vendar 12 Veteran št. 22 • december 2003 BC Naš pogovor Predsednik Odboru Ihilmec 2003 Branko Kaker menimo, d» bomo na len področju morali velerani nastopili bolj enotno, saj to ni problem samo nas. ampak vseh veteranov vojne za Slovenijo. Naslednja naloga našega odbora, ki pa Jc trenutno nekoliko tki stranskem tir«, je izdaja zbornika oziroma knjige, v katerem ho zapisana resnica o dogodkih na Holmcu. Prepričani smo, da bo potem, ko bo resnica zapisana v takšnem dokumentu, tudi konec vseh ugibanj in natolcevanj o bojih za I lolmec. h/i bo sle zadovoljni s podporo oziroma z reakcijo vaše stanovske organizacije na obtožbe in dogodke okoli Holmca? »Priznali moram, da smo pričakovali hitrejšo reakcij» naše. lo je veteranske organizacije. Ta sc je nekoliko pozneje vključila v reševanje lega problema.« Ali sle iskali podporo za vaša stališča ¡udi drugje, predvsem v vrhovih politične oblasti/ »Pisali smo tudi predsedniku republike dr. Janezu Drnovšku, predsedniku državnega zbora Borutu Pahorju, predsedniku vlade mag. Tonetu Ropu in nekdanjemu predsedniku republike Milanu Kučanu. V dopisu smo jih opozorili, da je njihova naloga, da obtožbe na naš račun javno zanikajo. Glede na lo, da ima zadeva že mednarodne razsežnosti, menimo. Ju morajo o tem obvestiti tudi mednarodno javnost. Povedati moram. da so doma zadevo zanikali na različnih proslavah in drugih dogodkih, predsednik vlade mag. Rop pa nam jc poslal pismo, v katerem je zapisal, da jc bilo leta 1991 VSe temeljito preiskano in preiskava ni pokazala kršitev vojnega pra- va. Vsi drugi pa so zelo medlo reagirali na našo zahtevo. Menim, da hi država morala le govorice zanikati predvsem v mednarodni javnosti, saj se je o tej zadevi govorilo na mednarodnem sodišču v Haagu. Na žalost se lo ni zgodili) in trditev Miklavčičeve Predanovc ni nihče zanikal.« Ste pri politikih iskali podporo samo s pismi? Se vam ne zdi, da bi bili neposredni stiki, lo je pogovor, veliko bolj učinkoviti? »V zvezi s temi obtožbami smo prosili za sprejem pri predsedniku vlade, vendar nas do zdaj še ni povabil k sebi. Sprejel nas je direktor urada predsednika vlade Damjan l.ab in predstavili smo mu našo zadevo. Obljubil je, da bo reagiral in bo obvestil različna ministrstva, ki se jih tiče naša zadeva. O tem, ali nas bo sprejel predsednik vlade, pa ho odločal sam mag. Rop. Vendar do danes še nismo dobili odgovora, '/.di se nam. milo rečeno, čudno, da nima časa za nas. Če pa pogledamo izbrisane, jih sprejemajo vsi po dolgem in po čez in odprta ima- jo vsa vrata. Verjetno se ljudje ne zavedajo, da pri naši zadevi ne gre samo za veterane, ki so sodelovali v bojih za Holmec, marveč je zadeva veliko bolj široka,» Kaj Je delegacija vašega odbora povedala direktorju l rada predsednika vlade? »Pojasnili smo mu, kdo bi moral reševati te zadeve, in po našem predlogu ne hi potrebovali dodatnih sredstev in zato ne bi bilo treba zaposliti novega ilo-veka, Država ima že zdaj dovolj velik aparat, da bi lahko le zadeve reševala in jih tudi mora reševati." Uvodoma sle povedali, da sle bitko na Holmca družno izbojevali lerilorialci, takratni miličniki in lokalni prebivalci. Ali seje policija vključila v akcijo vašega odbora? ■Povedati je treba, da se policisti niso vključili v našo sedanjo akcijo. Nasprotno, veterani voj ne za Slovenijo smo ob izbruhu afere Vič - Holmec prvi izrazili podporo policistom. Zavedali smo se, da napad na policijo Ljittpna, 3. JJQ Min OMÖH HOLHFC 2001 G[-.I r,,. .V,, KAKE» TeMaki: Q2.8TO-5S^l samestapü UfcCTjfl * w» ta pnpadTK] mf«in H» a rnijrt preHjd rtotmcc trta čxr v pubftie» »ISTO o «lianam v S»».f.[N»o)nn™ii»lM!) ftm^JcutcM.Oin^oslmisw»««™«*» « Sttuu«! SOrtr* I» im MW "i"» « mrtmftaj» turanu™» WM VK II}«, kf mjyjj? tfJOT o prtetaj LWiehrea M| v rvnantvncQh md. ÜÜQDdw V tpcnOf » ncfcWw. &JNV ,'J ! ramm krfiwe TOkuntfwgo ta Dop is direktorja Urada predsednika vlade Damjana Laha. v katerem Je Jasno zapisano, da na Holmcu ni bilo kršeno mednarodno vojno in mednarodno humanitarnopraro. pomeni tudi napad na nas, saj smo se bojevali z,ramo ob rami. Zdaj pa policisti niso zbrali (oliko poguma, da bi se podpisali poti ovadbo proti Mikiavčičcvi Predanovi, čeprav smo jih večkrat povabili, naj to storijo.« Kakšno Je o vsej zadevi mnenje ljudi, s katerimi živite in jih srečujete vsak dan? »Veseli nas, da so še vedno dobri ljudje, ki jim ni vseeno, kaj se dogaja z našo državo in tistimi. ki smo jim priborili samostojnost in neodvisnost. Za nas je posebej pomembno, da nas okolje, v katerem živimo, podpira. O njihovi podpori priča pismo. ki so ga prebivalci občine Ravne na Koroškem sprejeli in prebrali na občinski proslavi ob dnevu neodvisnosti ler ga poslali najvišjim državnim organom. Podoben protest je sprejel tudi ravenski občinski svet. Podporo so nam v pismu izrekli tudi občinski svetniki iz. občine Prevalje.» Kje Je razlog, da se Holmec oziroma boj na Holmcu vsake toliko časa skuša kri-mliuiliziraii in očrnili? -Umetno ustvarjene afere Holmec se pojavljajo periodično, določen čas pred volitvami. Spomnil hi samo na afero Vič -Holmec Icla I'«H in 1999. Dejstvo je, da bomo veterani, ki smo sodelovali v bojih na Holmcu, živeli s spomini na takratne dogodke in lega ne moremo pozabiti. Tam, na mejnem prehodu, sia padla dva naša soborca. Žalostno je, da se moramo vsake toliko čas hraniti in dokazovali, da nismo počenjali vojnih grozodejstev. Vsi smo prepričani, da to ni naša naloga. Mi smo leta 1991 naredili listo, kar so pričakoval) oziroma zahtevali od nas.« Kakšna je usoda vaše kazenske ovadbe zoper Nevo Miklavčič Predan? »čeprav smo Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani prosili, da naj našo ovadbo obravnava prednostno, nismo od njih dobili še nobenega sporočila, kaj se dogaja z njo.« Kojan Kmilarič december 2003 • št 22 Veteran 13 C Preberite Pravice in krivice -kakor za koga!!! Več člankov v 2 1. Številki Veterana, predvsem pa vsa dogajanja in polemika v zvezi z izbrisanimi so me spodbudili k pisanju lega prispevka. Najprej o izbrisanih. Že večkrat sem se ob različnih dogodkih, oddajah polemikah, člankih, predvsem pa stališčih, zahtevah, grožnjah ¡¡brisani!] spraševal o pravicah in krivicah tistih, ki smo bili leta 1991 (nekateri tudi že prej) zraven ter smo izborili neodvisnost in samostojnost naše države. Večina udeležencev ima zaenkrat samo to "tolažbo", da so bili takrat na pravem me stu. To, samo to in nič več! Zakonodaja jim pač omogoča uživanje določenih bonitet šele po dopolnjenem 50. letu, t« pa glede na pogoste spremembe večine zakonov ni nobeno jamstvo, da bodo kol udeleženci vojne za Slovenijo sploh lahko uživali kakršne koli bonitete. So bili leta 1991 tako mladi! Sprašujem se, zakaj tako in alt nc bi bilo logično in pravično, da bi se država oddolžila udeležencem tako, da bi honltete lahko uživali takoj po osamosvojitvi! Ce ta dejstva primerjani z zahtevami in grožnjami izbrisanih po odškodninah za vsa leta nazaj, se sprašujem, komu se dogajajo večje krivice; tistim, ki so zagotovili samostojnost, ali tistim, ki želijo to samostojnost in to državo špe-kulanlsko izkoristiti (razen redkih izjem, ki so se kot prostovoljci vključili v dogajanja 1991 in bi jih morali selektivno obravnavati)! Ob tem bi rad opozoril na naslednje dejstvo: če bi pogledali dokumentacijo oziroma evidence takratnih oddelkov za obrambo (vse do leta 1990), hi lahko iz nespornih dejstev vsaj za moški del izbrisanih ugotovili, da je bila večina začasno prijavljena v Sloveniji, vsaj kar zadeva vojaško obveznost. To začasno prijavo so morali skladno z zakonom nhnavljati vsako leto in lo je razvidno iz teh seznamov. To dejstvo potrjujejo tudi vpisani razporedi v rezervne cnole v vojaških knjižicah tistih, ki po toliko letih pridobivajo državljanstvo Republike Slovenije. Večina je imela oziroma ima vpisan razpored v svoji (nekdanji) republiki in je v Sloveniji nt bilo mogoče vpoklicali k izvajanju vojaške obveznosti. Torej, kljub temu da sedaj zatrjujejo, da so imeli pred vojno oziroma med njo stalno bivališče v Sloveniji, da so bili stalno (civilno) prijavljeni v naši takratni republiki, vendarle niso bili 100-odstotno prebivalci naše države. 01) tem še majhna špekulacija: poznal sem in poznam veliko posameznikov, ki so našli zaposlitev (v povezavi s tem tudi "stalno" bivališče) v Sloveniji, v domačem kraju pa gradili hiše, ker so pač imeli namen, da se nekoč vrnejo v domači kraj. Bolj ali manj so biti ti objekti vvojni porušeni, izropa-ni ipd. Seveda so tako njihovi lastniki ostali brez vsega in zakaj ne bi na temeljil odločitve ustavnega sodišča to dobili povrnjeno otl Republike Slovenije?! Če v tem smislu omenim še pris pevek oziroma razmišljanje gospe Marije Grazije Uršič, je treba zapisati, da njen primer sploh ni osamljen in da je na žalost zakonodaja -po2abilar na veliko število udeležencev vojne za osamosvojitev, brez katerih niti policija niti teritorialci ne bi mogli opraviti svojih nalog. Gre za zaposlene v državni (občinskih) upravi, inštruktorje in kurirje, odgovorne v krajevnih skupnostih, pripadnike narodne zaščite, ljudi, ki so poslavljali ovire, pa še koga. Tako kot omenjeni pospe je tudi njim težko pojasniti, zakaj nimajo pravice do uveljavitve statusa po zakonu. Gospe llršicevi pa še tole moje pojasnilo: verjetno gospod Lisjak ni mislil na taksne člane, kot je ona! Člani ZWS so lahko vsi udeleženci vojne, če to želijo; torej prostovoljno, status veterana po zakonu ni niti pogoj niti razlog, to sta popolnoma ločeni in različni zadevi. Ne more pa biti član naše organizacije nekdo, ki ga leta 1991 nikjer ni bilo! Na žalost je takšnih vse več ali pa jih je večina tudi v organih, ki bi morali popraviti lakšne krivice, torej tudi v državnem zboru. Že kar dolgo časa je poteklo od zahteve po dopolnitvi zakona o veteranih, na podlagi katerih hi lahko status veterana uveljavili takšni posamezniki, kot je gospa Uršič, in s čimer bi bilo zadoščeno marsikomu. Če pa bi zakon dopolnili še s tem, da se zakonske pravice lahko uživajo od leta 1991 (ne glede na starost posameznega udeleženca), bi lahko govorili o tem, da se država na primeren način oddolži tistim, ki so zagotovili njeno samostojnost in neodvisnost. Navsezadnje tolažba, da smo bili takrat zraven in da nam lega nihče ne more vzeti, nc pomeni nič že v tem trenutku, z leti pa spioh ne bo, saj že po dvanajstih letih ugotavljamo in doživljamo omalovažujoč odnos, natolcevanja, polresnice, tudi laži in podtikanja, celo zanikanje tistega, kar smo doživljali leta 1991. Veterani in naša organizacija pa tega ne smemo dopustiti, predvsem pa ne smemo pozabiti, če se to dogaja tistim, ki jih takrat iz takšnih ali drugačnih razlogov pač ni bilo zraven! In še: takšne razmere in odnos se kažejo tudi v razmerah za delo območnih združenj WS, ki večinoma živijo in delajo le na račun članarine svojih članov. Država bi po mojem mnenju tudi lo vprašanje morala sistemsko uredili in zagotoviti financiranje območnih združenj v občinskih proračunih, ne pa, da je lo odvisno od dobre volje in razumevanja županov, Tudi tako bi potrdila svoj pozitivni odnos do veteranske organizacije in veteranov nasploh, Jože Ktofular Kovor, Stagne 19, Tržič Zadosti imam Krivica, Jurijev in podobnih tičev 14 Veteran Sprašujem se, kje ste veterani, policaji ter borci za samostojno Slovenijo. Zakaj ne povzdignete glasu zdaj, ko hi nekateri (posebno Krivic) radi še bogato nagradili tiste, ki so nam grozili, tla nas bodo tlldl pobili, čc bo treba. Kdo je ta Krivic, ki o sebi misli, da je najpametnejši na svelu, da ima vedno samo on prav in žali vse, ki mislijo drugače? Še posebej ne prenese ljudi, ki so med osamosvajanjem nosili glavo na prodaj. Sprašujem se, ali se je v prejšnjem režimu kdaj glasno boril za po krivem obtožene Slovence, ali se je opravičil vsem žrtvam, ki jih je njegov oče tako goreče pošiljal tja na pot brez vrnitve. Prav tako ga nikoli nisem slišal, da bi (novinarji mu namenjajo vedno ogromno pozornosti ali objavijo skoraj vsako njegova besedo, ki jo izusti) pomagal žrtvam za samo^ stojno Slovenijo Zanje ni denarja, za ljudi, ki so krivi za njihovo nesrečo, pa hi rad, da bi dobili bajno odškodnino, ki je v celotnem življenju z normalnim delom še povohali ne bi. Lepo ga je gledati, ko demonstrira ali vodi seje tako imenovanih izbrisanih, na katerih mu vedno stoji - sedi ob strani Marko Perak (podpredsednik izbrisanih). To je človek, ki se mu godi tako velikanska krivica (da meni in še mnogim Korošcem, ki ga dobro poznajo, tečejo solze v potokih). On, stfcske nacionalnosti, poročen s Slovenko, oče enega otroka rojenega še pred osamosvojitvijo, ni kriv, da se je do konca (dokler ni bil ranjen) bojeval kot poveljujoči oficir za veliko Srbijo proti ljudem, ki so mu prej omogočali vse. Pa tudi v vseh teh letih mu ne gre slabo, saj dela razne posle, pa še davka mu n i treba pl arevaii. Prav tako Krivica ni mogoče slišati, da hi sto- ril kaj za pristne Slovence po svetu (posebno mlade), za katere bi morali storiti vse, da bi se vrnili in do-hill slovensko državljanstvo. Prav tako je temu istemu Krivicu, ki je napadel ustavne sodnike v prejšnji seslavi, kateri so odločili, da je zmagal večinski sistem, uspelo, da je s svojimi bolnimi izjavami vplival na parlament, da ni upošteval te razsodbe, Zdaj pri izbrisanih pa se sklicuje samo na ustavno sodišče. Dvoličnost pa taka! Zato kot povprečen Slovenec, samo s srednjo šolo prosim Boga, da naj najpametnejši Slovenec večno živi, saj bo po njem potop! Prav taka bi prosil vse Jurijeve (oče, sin, brat), da tako goreče, kot zagovarjajo in se borijo za izbrisane, to rajši delajo za našo manjši no v Italiji in po možnosti tudi v Avstriji, da bo tudi našim ljudem čez mejo tako dobro, kol je njim tu. N a koncu naj povem, da imam veliko prijateljev iz drugih drŽav in vsi so pravi čas poskrbeli, da so dobili papirje, kot so želeli. Zato kot domoljub pozivam še enkrat, da povzdignemo glas in preprečimo, da bi hila peta kolona nagrajena (čc ne prej, drugo leto na volitvah). Zato skrbno poslušajmo politike in si zapomnimo zagovornike tako imenovanih izbrisanih. Jože K rtu h P. S. Prav tako mislim, da so vsi, ki so se bojevali za samostojno Slovenijo, veliko bolj upravičeni do odškodnine, saj so bili pripravljeni dati tudi življenje za našo svobodno Slovenijo ter so nam vsem skupaj prinesli možnost za življenje brez groženj in vsakemu posamezniku dopustili razvoj po njegovih sposobnostih, in to v našem, malemem jeziku. ŠT. 22 ■ DECEMBER 2003 C Pismo Priznati delovno dobo s povečanjem za nazaj Splošno znana je, da v Slovanski vojski potekajo procesi, ki jo bodo zelo spremenili, Čeprav se mogoče komu zdi, da potekajo li procesi neboleče, sc moti. Zveza veteranov vojne za Slovenijo se tega dejstva zaveda, zato je načelniku General-štaba Slovenske vojske gene-ralmajorju Ladislav« Lipiču poslala naslednje pismo: V Zvezi veteranov vojne za Slovenijo smo seznanjeni, da v Slovenski vojski potekajo pogovori z vsemi zaposlenimi, ki ne izpolnjujejo pogoja ustrezne stopnje splošne izobrazbe. Prav tako smo seznanjeni z določili zakonov, ki urejajo to področje in so do manjšega števila pripadnl kov SV - veteranov »krivični", 109. člen Zakona o obrambi natančno Iti nedvoumno določa, da se določbe tega zakona v zvezi z zahtevano splošno stopnjo izobrazbe ne uporabljajo za tiste, ki so bili pripadniki stalne sestave Teritorialne obrambe na dan 18. 7. 1991 in so imeli ob uveljavitvi tega zakona najmanj 15 let skupne delovne dobe. Kje je naše mesto? 16 Slem člankom želim spodbuditi člane našega združenja k razmišljanju predvsem v smeri, kako naše poslanstvo, za katerega menim, da iti samo ohranjanje zgodovinskega spomina, vgraditi v širše, družbeno dogajanje in na ta družbena dogajanja imeti tudi ustrezen vpliv. Namenoma sem se izognil besedi politika, saj menim, da programske usmeritve naših območnih združenj nimajo veliko skupnega z aktualno - dnevno politiko, ki med našimi člani ne izraža pričakovanj iz leta 1991-Sprašujem se, ali je bil naš prispevek prt graditvi slovenske državnosti resnično tako nepomemben, kot je nepomembno mesto nas veteranov v današnji družbi. Lej) primer omalovaže vanja in dokaz nepomembnosti naše organizacije in našega prispevka v letih 90/91 je bila (razen redkih izjem) neudeležba slovenskega političnega vrha na osrednji državni slovesnosti ob odkritju spomenika slovenske mu rodoljuhu na Vačah, Slovesnost in oheležje, ki simbolizirata žrtve in zgodovinske težnje po samostojnosti slovenskega naroda, žal po mojem mnenju nista upravičila naporov, ki jih je naša organizacija vložila v ta projekt. Veterani večkrat slišimo očitek, da smo i,a položaj, v kakršnem smo, sami krivi, ker pač ne znamo lobirati na pravem mestu, odpirali pravih vrat, podpirati Veteran pravih posameznikov in strank. Verjetno je v tem kar nekaj resnice, saj smo vsakodnevno priče kriminalnim dogajanjem, korupciji na vseh ravneh, ki, milo rečeno, terjajo sodni pregon z ustreznim epiio-gom, pa se ne zgodi nič, kajti pravim ljudem na pravih mestih se praviloma ne sine zgoditi nič, nedotakljivost jim je zagotovljena, ker so pač - pravi. Očitno naše združenje ne obvlada političnega zakultsja, ki temelji na načelu daj dam, drugače si ne znam razlagati dejstva, da predlogi dopolnil zakona o veteranih že nekaj let ne pridejo na mize naših poslancev, po drugi strani pa se je v reševanje statusa tako imenovanih izbrisanih iz državljanstva vključita skoraj vsa politična srenja. Glas našega predsednika in njegova argumentacija neupravičenosti sta bila žal kot glas vpijočega v puščavi. Sprašujem se, kje veterani delamo napake, ali je napaka v naši pokončni drži, ali je napaka v tem, da se ne damo podkupovati, ali pa je mogoče napaka v tem, da smo biii pripravljeni v letu 1991 za to domovino žrtvovati tudi lastna življenja. Naj odgovorim sam sebi in drugim: Ne, lo niso napake, marveč visoke moralne norme, ki zaslužijo spoštovanje in so temelj za obstoj ter enakopravno integracijo v evropsko skupnost. AS V SV je zaposleno manjše število veteranov vojne za Slovenijo s priznanim statusom v skladu z Zakonom o vojnih veteranih, ki pa jih Zakon o obrambi ne ščiti, vsekakor pa so potrebni posebne pozornosti in obravnave. Naj predstavimo dve skupini veteranov, ki bi jih bilo nujno posebno obravnavati v zvezi s sedanjo stopnjo splošne izobrazbe: 1. skupino tvorijo pripadniki SV - veterani, ki so opravljali naloge v TO kot pripadniki stalne sestave lfl in več let pred letom 1990, da bi v letu 1990 oz. 1991 zaradi osebnih želja ali službenih potreb opravljali naloge v Sekretariatih za ljudsko obrambo. V večini so med njimi tudi pripadniki MSNZ, njihovo strokovno delo v obdobju 1990-1991 pa ¡e omogočilo uspešno opravljanje nalog pripadnikov TO in ¡e bilo povezano z veliko mero tveganja in odpovedovanja. 2, skupino tvorijo pripadniki SV - veterani, ki so opravljali naloge v TO kot pripadniki stalne sestave 10 in več let pred letom 1990, da bi se v letu 19891990 zaradi osebnih želja zaposlili v podjetjih in institucijah zunaj TO oz. Republiškega sekretariata za ljudsko obranih«. V letu 1990 so bili vključeni v projekt MSNZ. V letu 1991 so aktivno sodelovali v vojni za samostojno Slovenijo ter se v TO zaposlili po 18, 7. 1991. Poudarjamo, da so bili ti pripadniki SV v večini primerov vključeni v projekt MSNZ in bili celo njeni nosilci, na različne načine so delovali v vojni za samostojno Slovenijo in vsi so že v letih, ko je smotrnost izobraževanja za pridobitev zahtevane stopnje izobrazbe nesmotr na (ker se bodo upokojili prej, kot bodo končali izobraževanje). Predlagamo, da sc ta krog oseb zaposlenih v SV obravnava posebej in poišče ustreznejša rešitev za priznanje določbe 109. člena Zakona o obrambi. Omeniti je potrebno, da so to osebe, ki so sprejemale, razporejale in celo organizirale namestitev in varovanje oseb, ki so prestopile iz JLA, katerim pa je določilo 109. člena priznano. Naša ocena je, da je teh oseb v SV približno 10-15 od skupne ga števila oseb, ki nimajo ustrezne stopnje splošne izobrazbe. Opravljeni razgovori s toza devnimi pripadniki SV imajo že sedaj negativen predznak v širšem okolju, pri posameznikih pa je mogoče ugotoviti občutno psihično in duševno prizadetost. Prav tako smo mnenja, da je vsem osebam zaposlenim v SV s statusom veterana potreb no zagotoviti priznanje 109. člena Zakona o obrambi. Naša organizacija ocenjuje, da bi bilo smotrno za vse zaposlene v stalni sestavi TO ES do leta 1991 urediti retroaktiven zakon za priznano delovno dubo s povečanjem, kot je to imela urejeno nekdanja JLA. Prepričani smo, da bi bil s priznanjem takšne delovne dobe prehod v profesionalno vojsko in spremembo izobrazbenega ter strukturnega neskladja veliko -lažji in manj boleč. Zato želimo in prosimo, da se status teh oseb, zaposlenih v SV, v največji možni meri uredi v skladu s 109, členom Zakona o obrambi. Zahvaljujemo se Vam za razumevanje in Vas lepo pozdravljamo! Srečko lisjak, predsednik ZWS Dragi prijatelji! Vsem, ki ste mi pomagali, da sem lahko nastopil na svetovnem prvenstvu v atletiki za veterane v Puerto Hicu v ZDA, se iskreno zahvaljujem. Na tem tekmovanju sem v «letalskem peteroboju zasedel 10. mesto in lo je do zdaj moja najboljša uvrstitev. Konju Viranl ST. 22 • DECEMBER 2003 f Spomnimo se Odhajajo! Končno. jali Iz Slovenije i osebnimi i'o-zill. Nil ubisk je prišla luili visoki) delegacija i/. Ljubljane, v kateri so bili takratni obrambni minister Jane/. Janša, njegov ta-kritni namestnik Miran Bogataj in takratni načelnik RŠTOJane:'. Slapar. Delegacij» je bila '/.clo zadovoljna, saj je umik potekal brc/, večjih zapletov. Seveda je treba povedati,da so bile nekatere zadeve za JA, milo rečeno, zelo sramotne. Imeli so vse možnosti, da bi iz Slovenije odšli kolikor toliko dostojanstveno, vendar je bili> ravno obratno. Krivec ta lo ni bila slovenska stran, ampak je bila /.alo izključno kriva sama JA. •V potrditev te trditve samo ta droben primer,« se spominja Albin Mikulič. -Ko je vodja umika v uniformi slovenske policije Boris Žnidarič pozval armado, da mor» pospešiti v krča vanje na ladjo, je neki podpolkovnik JA začel teči na ladjo in odprl se mu je kovček z osebnimi stvarmi. Občutek sem imel, tla so Ito-U'li namenoma vse skupaj zavla čevati iti nam otežiti tlelo. Mi slini pa tudi, da niso pričakovali, da bomo mi (ako resno vzeli svojo nalogo. Drugi primer, ki kaže na neorganiziranost JA pri umiku, so vojaška vozila. Ko so na ladje vkrca vali vozila, so ime la absolutno prednost osebna vozila pripadnikov JA. Vozila, ki so bila last JA, pa so ostajala na kopnem in mislim, da jih je v koprskem pristanišču óslalo približno 7(1. Dogajalo se je, da so zadnji dan oziroma zadnji večer prišli v pristanišče z avtobusom, tekli, da bi se zadnji trenutek vkrcali na ladjo, motor avtobusa pa so pustili prižgan in Se hj lahko našteva].« Počasi, počasi Dejstvo je, tla je vkrcavanje na ladje potekalo ¡celo počasi. Naša stran je morala pripadnike JA dobesedno silili, da naj se vendar le vkrcajo na malteški trajekt Ven tis ali pa na izkrccvalno ladjo l'0 9. Razlogov za počasnost vojakov J,\ je bilo več, največji pa jc bih njihova neorganiziranost. štab oziroma vodstvo umika je želelo vso za devo pospešili, «la hi bil umik res končan do polnoči, kot jc predvideval dogovor. cavanje začelo potekali vsaj iri-krat hitreje kot prej. Za naše sile jc hI! konec pogovora Borisa Znidariča t generalom Pavlovim znamenje, da so spremenile svoje položaje. Tako jc JA izgubila nadzor nad njimi, saj jc iniela ves dan časa, da je Ugotovila, kje so. Slovenske enote so odšle v kritje, na najbolj izpostavljenih mestih se je pojavilo več ostrostrelcev. Nasprotna stran je na poveljniškem mostu trajekta Venus namestila ostrostrelca in voja-kas protioklepnim orožjem. Sredi ploščadi so naši pustili tovornjak, ki jc bil tarča za prvi strel s protioklepnim orožjem, s katerim naj bi pokazali, da sc naša stran ne šali. Ob 23.45 sta WI1 obe ladji, malteški trajekt Venus in ladja 1'0 9, natovorjeni in na obeh so zaprli vrata. Ker sta obe ladji pluli poti tujo zastavo iti nobena ni bila registrirana v,Sloveniji, sta po mednarodnem pravu veljali za tuje ozemlje. Tako lahko trdimo. da je do polnoči 25. oktobra slovensko ozemlje zapu stil zadnji vojak tuje vojske in Kljub impiiriim In nevarnos!i so bili naU fantje ob odhodu JA vedrega obraza, foto: Albin Mikulič Ob 23,01) je vodja umika Boris Znidarič prišel na pristaniško ploščad in poklical na pogovor poveljnika 14. korpusa JA generala Pavlova. Odločno mu je povedal, da se čas za umik izteka, in od njega zali teval, da naj prevzame po veijstvo na svoji strani in za gotovi, da bodo vojaki v 15 minutah zapustili ploščad ter se vkrcali na iadjo. Po pogovoru Žnidariča s Pavlovim so sledili trije megafonski pozivi s policijskega oklepnika. Med vojaki J A je zavladala nepopisna zmeda, vendar jc vkr oglasile sirene, ki so potrdile, da je Slovenija po dolgih stoletjih poslala samostojna in neodvisna država. Halogo je bila zahtevna, napornn in ludi nevarna in kakšni občutki so navdajali naše fanle in može, ki so sodelovali pri odhodu JA? Albin Mikulič zatrjuje, da jc bil po eni strani vesel, po druRi pa sc jc zavedal, da je bila njihova naloga zelo zahtevna, naporna in tudi nevarna, »Bili smo namreč Se drobna zanimivost. Zadnji- vojake JA je iz koprskega pristanišča odpeljala tudi ladja PO 9. Vendar to ni bil njen zadnji obisk v našem pristanišču. Pred ne* kaj Itli je bila r Kopru ravno v (asu obletnice odhoda JA iz Slovenije, Plula Je za novega lastnika, imela je novo Ime. uporabljali pa naj bi Jo za prevoz razsute ga lovora, čepa si dobro pogledal, je bil pod s težo barvo lepo viden napis PO 9. naše enote so opravile svojo nalogo v določenem roku. Res pa jc tudi, da so priprave na izplulje obeh ladij trajale nckoliko dlje in iz koprskega pristanišča sta ladji odpluli v lorek, 26, oktobra, ob (10.05, Odhod obeh ladij je spremljal policijski čoln P 44 in na njem jc bil poleg posadke luili repor ter Radia Koper Leon Horvatič, ki jc Slovencem po radijskih valovih sporočil, da je slovenske ozemeljske vode in s tem slovensko ozemlje zapustil zadnji ittji vojak. To jc bilo znamenje, da so se po vsej državi v neposrednem stiku s pripadniki JA, ki so bili oboroženi, in lahko bi prišlo do oboroženega incidenta. Na srečo do njega ni prišlo Možnost za to je bila velika, saj 50 pripadniki JA na vsakem koraku kazali užaljcnoM In prizadetost zaradi lega, kar sc jim je zgodilo v Sloveniji. Spomnim sc nekaterih oficirjev, ki so se grobo obnašali do nas In na vsakem koraku kazali prezir do nas. Sam sem jih nekaj poznal, saj smo sc srečavali na različnih vajah in usposabljanjih, vendar so sc vedli tako, kol da se prvič srečujemo,* je še povedal takratni pomočnik poveljnika za motiviranje in informiranje v brigadi MOttiS Albin Mikulič. Potem ko je i/, pristanišča od plula ladja z zadnjim vojakom JA Iz Slovenije, so sc naši fantje zbrali in postrojili, znjimipaso bili tudi predstavniki občine. Postroju je spregovoril vodja akcije Boris /nidarič. Nato so fanlje odšli počival, saj jc bila naslednji Jati slovesnost; nekateri med njimi so sodelovali na njej, nckalrri pa so bili mdi lakrat na dolžnostih. Bojan KuntarU 22 Veteran ŠT. 22 - DECEMBER 2003 V besedi in sliki ) Radgončani so se spet oddolžili svojim borcem za osamosvojitev Venci v spomin padlim za Slovenijo Pred odprtjem l. mednarod nega sejma -Sodobna vojska« so se v Četrtek. Ni. septembra, v Gornji Radgoni spomnili tudi listih, ki so dali svoja življc-njav bnjti /a osamosvojitev Slovenije. Kar tri delegacije so namreč skupaj položile vence in se spomnile padlih v vojni za Slovenijo leta 1991 |>ri spominskem znamenju »Nikoli več' na Maistrovem trgu v Gornji Radgoni. Ob vodu častne straže Slovenske vojske so vence In Šopke ena zadrugi» položile tričlanska delegacija Slovenske vojske z brigadirjem Radetom Klisari-čem, tričlanska delegacija veteranov ( ZWS, Sever in Zveza Častnikov - območje Upravne enote Gornja Radgona) s Franč-kom Zemljičem. Stankom Sako-vičemin 1 Alojzom Flisarjem ter tričlanska delegacija Občine Gornja Radgona z županom Antonom Kampnšeni. ve sv. Petra in številnih objektov v mestu; po tem je Gornja Kadgona postala bistveno bolj inana tudi zunaj državnih mej. in lam so Radgončani pred dobrima dvema letoma, torej ob iO-letnici osamosvojitve, postavili spominsko znamenje ■Nikoli več-. To pa ponosno stoji na mestu (Maistrov trg v radgonskem spominskem parku, ki stoji v »trikotniku-, med policijsko postajo, cerkvijo in Trslenjakovini domom), mimo katerega so 3- julija 1991 nekaj po 19. uri odšli tanki takratne JLA. In prav je, da se pogosto spomnimo na dogodke, ki so se pred dobrimi dvanajstimi leti zgodili v Gornji Radgoni, ter se jih kljob nekaterim pomislekom nikoli ne smemo sramovati. Radgončani si namreč to zaslužijo. Vojaški spopadi v naši osamosvojitveni vojni so Prva je venec položila Milanska delegacija Slovenske vojske pod vodstvom brigadirja Kadeta Klisariča. pa bil tudi globlji vzrok zanj. V resnici je bil to napad na svobodo, ki smo si jo izbrali za svojo usodo, na pravico do življenja, ki ho spoštovalo demokratična merila in temeljilo na vladavini Človekovih pravic, brez mej med ljudmi in narodi, Dejanja Radgončanov so tak« kot odpor po vsem Pomni ju in [m vsej Sloveniji pomembno vplivala na srečen izid slovenskega upora proti ivemi vojski, ki ne bi bil uspešen, če ne bi lerilorialcem in policistom pomagalo celotno prebivalstvo. Radgonski dogodki so vzoren primer vse gospodar ali podložnik z negotovo usodo. Odgovor je bil enak kot tedaj, le da v drugačnih razmerah. Slovenke in Slovenci ter tudi drugi državljanke in državljani samostojne Slovenije smo enotno, brez omahovanja stopili v h ran svoje demokratične odločitve in z vso odločnostjo prijeli za orožje, ko so nam t njim grozili tudi v Gornji Radgoni, ki je hila pomembna točka našega iMlpora. In tudi nove generacije Slovenske vojske, aktivne, rezervne ali poklicne sestave, ne smejo prezreti zaslug Rad-gonianov pri doseganju stolet- Tričlansko delegacijo Občine Gornja Radgona je vodil župan Anton Kitmpaš. Vse skupaj je potekalo v bližini mesta, od koder so pred dobri mi dvanajstimi leti, konec junija in v začetku julija 1991. ves svet obkrožile slike zažganih tovornjakov in tankov JLA, katerim su organizirani civilisti skušali preprečili prihod do mejnega prehoda, uničenega zvonika radgonske farne cerk- tam dosegli enega od najbolj dramatičnih vrhuncev. V Radgoni so se tedaj zgodile hude stvari, tudi tragične. Še zmeraj imam pred očmi poškodovane hiše, uničen zvonik, zgorele tovornjake, praine tulcc po cestah, opustošen mejni prehod. Ta prehod je bil povod za pohod jugoslovanske vojske, ni V tričlanski delegaciji veteranov (ZWS. Sever in Zveza častnikov - območje Upravne enote Gornja Radgona) so bili Franček Žemljic, Stanko Sakovič in Alojz Flisar. ljudskega odpora in so zato upravičeno t. velikimi črkami zapisani v zgodovino slovenske države. Takšna so dejstva, nepreklicna, za zmeraj veljavna Bil je 10 čas, ko smo se podobno kot pred šestdesetimi leti znašli pred izbiro: ohstali pokonci ali klonili, bili svoj nega cilja - osamosvojitve. Zato bi bilo gotovo neumestno in neodgovorno, če bi prvi mednarodni sejem Sodobna vojska minil brcc spomina na bližnjo preteklost... Besedilo in foto: Osle Hakai DECEMBER 2003 • ŠT 22 Veteran 23 ( V besedi in sliki Nov helikopter SV cougar A&532AL Komandna plošča helikopterja cougar Na sejemski prireditvi Sodobna vojska smo se predstavili tudi veterani Sejem bil je živ V Gornji Radgoni je bil od 18. do 21. septembra mednarodni sejem znanja, tehnike in sredstev za obrambo z imenom Sodobna vojska. Ministrstvo za obrambo je z organizacijo sejma doseglo zadetek v polno, če se izrazimo v športnem žargonu. V spreminjajočem se svetu smo vsi deležni takšnih in drugačnih sprememb. Seveda tudi obrambno področje ni izjema, S sejmom je želelo Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije predstaviti Slovensko vojsko v luči velikih sprememb, ki so vezane na njeno profesionalizacijo. Sočasno pa so bile predstavljene tudi oborožene sile sosednjih držav, in sicer Italije, Avstrije, Madžarske in deloma tudi Hrvaške, vključno s proizvajalci in z dobavitelji vojaške opreme. Na sejmu smo sodelovali tudi veterani vojne za Slovenijo s svojim predstavitvenim prostorom, ki je bi! posrečeno vključen v predstavitev osamosvojitvene vojne. Sujcni je odprl minister /a obrambo tir, Anton Grizold; iiny.il je spremembe v Slovenski vojski, med njimi opustitev naborniškega sistema. Poudaril je pomen sejma kol prireditve, s katero se vojaški poklic in vojaška organizacija pribli- žala ier predstavita najširšemu krogu državljanov. Štiridnevni sejem si je ogledalo več kot 30.000 obiskovalcev, u> je Impozantna Številka, predvsem z vidika, da je to prvi sejem take vrste v naši državi. Sejem si je vsekakor zagotovil mesto v prihodnjem sejemskem programu, ko bomo med drugim tudi že polnopravni člani Evropske unije iti Naia. Privlačne vsakodnevne predstavitve so bile prijetna popestritev sejemskega dogajanja Tako smo si lahko ogledali prikaz gašenja požara in reševanja ponesrečenca s helikopterjem beli 412. Navduševali smo se nad spretnostmi vožnjo mo* lorislov 17. bataljona vojaške policije. Vsekakor je bila zanimiva predstavitvena vožnja terenskega vozila liummer in bojnega vozila valuk. Prav tako je bil atraktiven nastop .službenih psov vojaške policije. V času nevarnosti uporabe orožja za množično uničevanje smo si lahko ogledali poučno predstavitev detekrije kemičnega Aa S razstavili prostor Vete ha n št. 22 • december 2003 Veteranska uniforma na sejmu (jz dopisniške beležke ) Primorci so no Holmcu položili venec. Ha obisku pri Korošrih Oliko lepem hi prisrčnem dnevu bi lahko veliko razpredali njegov čar pa je bil v tem, da sino se prvič v tako velikem številu srečali veterani slovenske Islre in Mežiške dolini1. Zadnjo soboto v septembru srn na« zjutraj sprejela predsednik Območnega odbora ZVVS Mežiške doline Vlaksimiljaii Oorenšek in predsednik Pokrajinskega odbora ZVVS za Koroško Vili Donau Obiskali smo Prežihovino, podoživeli rudarjenje in nekdanji življenjski mrip Mežiškega rudnika in dojeli Holmec. Prav tlolmcc je bil za nas veterane Območnega združenje ZVVS slo- venska Istra tista točka, ki smo jo podoživeli s koroškimi soborci posebej čustven*» in t. občudoi a njen. Stali smo na Nijišču. kjer je pred ducatom let potekal osler in krvav hoj. in GorcnSek nas je ob pomoti vojaških kart. dokumentov iti z doživeto besedo prestavil v liste hude dni. Na mejnem prehodu smo se zatem poklonili ob znamenju padlima pripadnikoma Milico, zapeli pesem in položili venec. Dni /iti ji* s koroškimi veterani smo pozno zvečer zaokrožili v njihovem domu pod Iršljo goro in se dogovorili za nadaljnje sodelovanje. d.b. Srečanje praporščakov ZWS PO Koroška Praporščaki koroških veteranskih organizacij in njihovi namestniki so se v soboto, I i. septembra zbrali na delovnem in družabnem srečanju v domu veteranov vojne za Slovenijo Ohniočja Mežiške doline ivj Obrclanovem. Za to sre&titjc, na katerega so bili vabljeni tudi njihovi družinski člani. so sc dogovorili že med kitom, na eni od njihovih številnih delovnih in protokolarnih obveznostih, kjer so sklenili, ila ho tudi to srečanje predvsem delovno. Tako je tudi bilo. saj je bil prvi del name- njen urjenju in prikazu izurjenosti praporščakov In njihovih namestnikov (zbor, poslroj, pohod, predaja prapora....). Prikazali so tudi zlaganje državne zastave. Drugi del je bil namenjen družabnemu srečanju s športnimi dejavnostmi. Udeleženci srečanja so zliiralš med 9 in 10 uro ob veteranskem domu, ki nosi partizansko i me-Pri mokrem jopiču-. 't am sta jih sprejela in pozdravila predsednik ZVVS Območ ja Mežiške doline. Maksimlljan GorcnSek in predsednik Strokovnega odbora doma ZWS Območja Mežiške doline Milan OSep. V kratkem pozdravnem govoru sla jim izrekla dobrodošlim In zaželela prijetno poCuije. Praporščaki so nato pod vodstvom Jožeta Temnikarja opravili delovni del, ki so ga zaključili z. mimohodom in predajo rapona predsedniku ZVVS l'0 Koroška, g.Vilijeniu Donaitii. Ostali udeleženci (žene. otroci....) so ta čas izkoristili za ogled veteranskega doma in njegove lepo urejene okolice. V nadaljevanju je zbrane s svojo prisntnostjo počastil župan Občine Kavne na koroškem. gMaksImiljan Večko. ki je v kraj-Sem nagovoru, pohvalil organiziranosti, dejavnosti in videz zbora praporščakov in njihovih namestnikov. V nadaljevanju je obudil še nekjj svojih osebnih spominov na lo kmetijo iz časov med 2.svetovno vojno, ko je bila talil partizanska postojanka. Po tem delovnem delu srečanja je sledil okusno pripravljen bograč, ki je dal udeležencem moči za sodelovanje na športnih tekmovanjih. Toikrat sn se koroški veterani pomerili v streljanju t. zračno puško, metanju obrnčev in nekoliko drugačnem ribolov», saj so tokrat lovili steklenice piva. Vse tekme so bile napete. Tekmovalci so bili deležni bučne podpore gledalcev oziroma navijačev. Zmagovalci v posameznih disciplinah so llili: V streljanju t. zračno puško je bil najboljši Herman Jescničitik OZVVS Dravograd, drugo mesto sta si delila Danilo Šmnn ZVVS Olv močja MežiSke doline in Valter Va-lentan gosi, za njima pa se je uvrstil Jože l'rnat OZVVS /gornja Dravska dolina Pri metanju obročev se je najbolj Izkazal lože Tem nikar OZVVS Dravograd na drugo in tretje mesto stase uvrstila Srečko Verdtiik OZVVS Zgornja Dravska dolina in Martin llranjec ZSČ Dravograd. Meti ribiči se je najbolj izkazal Herman Jesenknlk OZVVS Dravograd, drugi je bil Jože I'rnaiil OZVVS Zgornja Dravska dolina,na tretje mesto ¡ia sc je uvrstlhi Satja Praznik ZVVS Območja Mežiške doline. V mnogoboju (streljanje z zračno puško, nieunjc obročcvln ribolov) je prvo mesto zasedel Herman Jese-itičnik OZVVS Dravograd, drugo In tretje mesto siasi razdelila Danilo Smon ZVVS Območja Mežiške doline In Jože l mat OZVVS Zgornja Dravska dolina, z.a prvo tiojito pa se je uvrstil Valter Valenian. Po napornem tekmovalnem delu, so se udeleženci preselili v notranjost veteranskega doma. kjer so po večerji nadaljevali i družabnim delom. Ob glasbi in plesu so Sc po kramljali, obujali spomine na dogodke. ki so jih v preteklosti povezali in stkala so se nova prijateljstva Skratka, imt-li so se lepo ill srečanje se je zavleklo pozno v noč. Ob koncu se zalivala Joiew Temni-karju. ki je s svojo »ekipo- (beri s praporščaki in njihovimi namestniki) poskrbel za enkratno logistično podporo Kavno tako gre zalivala predsedniku ZVVS Območja Mežiške doline. Maksimilja-nu tiorenšckn in predsedniku Strokovnega odbora doma ZVVS Območja Mežiške doline, Milanu Ošepu z. njihovima ekipama za pomoč in organizacijo ter gostoljubje na veteranskem domu in nenazadnje ludi županu Občini" Kavne na Koroškem Maksiniiljanu Večku V slogi je moč. potrebna pa slu še volja in delavnost, kar si! tokrat dokazali vsi praporščaki in njihovi namestniki. Na njih so koroški ve teran i ic posebej ponosni. Takšnih in podobnih srečanj si še želijo in upajo, da bodo poslala tradicionalna Danilo Smott Gorenjska počastila 35. obletnico TO Poslroj praporščakov pred domom releranov rojile za Slovenijo Območja Meiiške doline na (ihrelaniirem ■Teritorialna obramba na Gorenjskem je V letu I ')')0, pred osamosvojitveno vojno, zadržala praktično vse orožje ter ga z nesebično pomočjo odstopila nekaterim drugim pokrajinam v Sloveniji,- je dejal general Janez Slapar 15. novembra na slovesnosti v Festivalni dvorani na Itlcdu. ki so jo organizirala gorenjska območna veteranska združenja in občina Bled. Med drugim je dejal, da je Teritorialno obrambo v njenem razvojnem obdobju v Sloveniji oblikovalo večstotisoepripadnikov in ludi pripadnic, da je v vojni TO zagotovila samostojnost in jo potem zavarovala ler da je iz TO nastala Slovenska vojska. Na Bledu so se zbrali nekdanji pripadniki Teritorialne obrambe na Gorenjskem, veterani vojne za Slovenijo, predstavniki tiSSV in številni drugi ter tako počastili tudi spomin na Ki. obletnico konca 1. svetovne vojne. 12, obletnico odhoda JI,A tz Slovenije In .IS. obletnico ustanovitve slovenske Teritorialne obrambe. Kulturni program so pripravili gor|anska godba na pihala, veteranski pevski zbor pod vodstvom Franca Podje-da in Samo Gardener. V Festivalni dvorani tla Bledu so ob obletnici ustanovitve Teritorialne obrambe Slovenije odprli tudi priložnostno razstavo o delo vanju Teritorialne obrambe na Gorenjskem ud !'HiH do ITO2. leta. DECEMBER 2003 * ÉT 22 Veteran 27 Podelitve domicila Veterani občine Krško končujemo letošnje leto z zadovoljstvom, Za nami |e kar nekaj odmevnih akcij. Po sprejetem sporazumu o medsebojnem sodelovanju vseh veteranskih organizacijah Občine Krško iz leta 20(10 se nam jc letos pridružilo Se Združenje slovenskih častnikov Območno združenje Krško. Ognjeni krst skupnega sodelovanja smo izpeljati z organizacijo proslave Planina 2003, Planina, ponosna vasica sredi Gorjancev. s katere je čudovit razgled na Krško polje, je v svoji zgodovini doživljala zelo težke trenutke, Pred 6l leti so prebivalci zaradi ponosa hi domoljubja želi krvni davek. Ustaši so obkolili vas, pobili skoraj vse moške, vasico požgali, preostale preživele pa pregnali. Ta pečat se med prebivalci Planine čud še danes. Skoraj 50 let za tem so v neposredni bližini vasice ponovno potekale vojaške operacije. Pripadniki Milice so ob pomoči vaščana obkolili skupino vojakov JM, ki se je po bit ki in razbitju oklepne kolone v Krakovskem gozdu želela prebili do hrvaške meje. Tam je bila uspe ini zaustavljena in zajeta. Zveza združenj borcev je v spomin in opomin na leto 1942 do lelos organizirala proslave, letos pa smo se dngovorili in ustanovili stalen odbor. Sestavljajo ga predstavniki vseh Štirih organizacij, skrbel pa ho za pripravo proslave; njegov predsednik ¡e Miha Butara ml. To ni naključje, saj smo ravno v bližini Planine v zaselku Mladje letos podpisali sporazum o medsebojnem sodelovanju. V zahvalo je Svet Krajevne skupnosti Podbočje sprejel sklep o podelitvi •domici- la« vsem štirim organizacijam: Zvezi združenj borcev in udeležencev NOE - območni organizaciji Krško, Policijskemu veteranskemu drušivu Sever-Posavje, Območnemu združenju veteranov vojne za Slovenijo Krško in Združenju slovenskih častnikov - občinskemu združenju Krško. Ta domicil temelji na ohranjanju tradicije bojev in trpljenja slovenskega ljudstva, skrbi za ustrezna priznanja borcem, veteranom, častnikom in posameznikom ter za razvijanje tisLih državljanskih vrednol pri mSadlh generacijah, ki bodo ohranjale svobodno in samostojno Republiko Slovenijo. Domicil je hll slavnostno podeljen na proslavi 13- septembra letos. Slavnostni govornik je bil poslanec Državnega zbora RS in predsednik Odbora zi notranjo politiko Maksimiljan Lavrinc. Tik pred začetkom proslave je prispela skupina pohodnikov. Vodil jo je veteran Matjaž Gomilšek v spremstvu Gorjanske konjenice. Po treh urah hoda je prispela na prizorišče z zastavo in s harmoniko. Za program iu posebno razpoloženje so poskrbeli domači kulturni delavci, ki tudi tokrat niso razoča rali Sledilo je dru/abuo srečanje s tradicionalnim golažem. Veseli nas, da je bilo na proslavi veliko mladih, prisotni pa so bili borci, veterani, častniki, lovd, člani planinskih društev, gostje iz Hrvaške, domačini In občani. Prireditev se je ujemala z odprtjem maloobmejnega prehoda Planina. katerega so uradno odprli pred našo prireditvijo. Rudi Smodič Veterani praznovali na Svetini Letošnjega tretjega srečanja regif skih veteranskih organizacij iz vseh obdobij se je na Lovskem Vrunčevent domu na Svetini udele žilo krepko čez tisoč obiskovalcev. Srečanje postaja številčno vedno večje, vsebinsko bogatejše In, kar je zelo pomembno, tradicionalno. V kulturnem programu nastopajo predvsem mladi iz Stor. V pripravi proslave pa sodeluje večina društev' naše občine, od lovcev, gasilcev, borcev, veteranov, konjeniškega društva, godbe na pihala do aktiva žena. V osamosvojitveni vojni za Sloveni |o iz leta 1991 so pripadniki takrat ne Milice odigrati veliko in pomembno vlogo. Aktivno so delovali na širšem območju in v sodelovanju s takratno TO ogromno prispevali za Izraze posebne zahvale v imenu vseh veteranov in borcev pa namenjam Občini Štore in njenemu županu Francu Jazbecu ter glavnemu direktorju železarne !NEXA Store Marjanu Mačkošku za vsestransko pomoč in sodelovanje pri izvedbi proslave. Pomen proslave ter spoštovanje do borcev in veteranov se kažeta tudi v tem. da se |e vedno udeležijo župan MO Celje Bojan Siu! in župan Občine Dobrna Martin Brecelj, direktorji, predstavniki Slovenske vojske in poslanec DZ RS Marko Diaei Omenjeni Lovski - Vrunčev dom je leta 1962 zgradila borčevska organizacija iz Stor Dam je dobil ime po prvem komandantu prve celjske čete Franju Vninču. Prva celjska čela je bila ustanovljena leta 1941 streljaj od tega doma. Leta 1944 je v neposredni bližini tega doma pot vodila legendarno 14. divizijo. Rav- zmago In s tem za samostojnost Slovenije. Tega prispevka se ne da poplačati. tudi človeških žrtev iz njihovih vrst se ne da povrniti. Zato smo se jim želeli oddolžiti s skromno spominsko ploščo, ki bo na tem mestu krasila ta prostor lil bo skupaj s ploščami sorodnih društev simbolizirala odporništvo slovenskega na roda. Tako je končno tudi veteranska organizacija Sever za celjsko območje dobila spominsko ploščo. Tega za nas, vete rane in borce, izjemno pomembnega srečan|a se je udeležil tudi visoki gost minister za delo, družino in socialne zadeve RS dr. Vk-doDimovski in nagovoril navzoče. Prisotne pa je nagovoril in pozdravil tudi generalni sekretar ZWS Jože Kuzman. no zalo smo na letnem občnem zboru KO ZZB Občine Store sprejeli sklep, da obnovimo pohod po poteh 14. divizije od Gračnice pri J«r-kloštru preko Stor do Dramelj. Na tem predelu pa so enote Kozjanskega odreda leta 1943 bile zadnje bilke s sovražnikom. Leta 1991 pa smo pripadniki lakralne TO varo vali stolp za telekomunikacije Proslavo smo spravili pod streho. Mislim, da dokaj uspešno. Čaka nas še precej trdega dela. V mislih imam zakon o vojnih veteranih, ki je krivičen in nelogičen, ter priznanj vojaškega roka v delovno dobo. To je Usti Čas, ki smo ga med služenjem v takratni JLA zabili in izgubili Za teh 12,15,18, 31 ali 24 dragocenih mesecev se bomo Se borili in jih ne nameravamo nikomur podariti Srečko Križanec Pohodna enota s Kozjan na Pregarje Pohodna enota Območnega ZVVS Slovenska Istra in Vete ranskega združenja Sever za Primorsko in Notranjsko 'Ankaran-Trlglav« se |e 20. septembra udele. žila spominskega pohoda Kozjane-Pregarje v Brkinih. Posvečen je bil 60 letnici ustanovitve Istrskega odreda in odkritju obnovljenega spominskega znamen|a na partizansko bolnišnico Zalesje, Pohod, ki se ga je poleg nas udeležilo ne pričakovano veliko nekdanjih borcev N08 in drugih pohodnikov, je vodil predsednik OZVVS Slovenska Istra Vlado Ličen. Veteranski pohodniškl kvartet (c med potjo zapel nekaj ljudskih in bojnih pesmi ter ob prihodu na Pregarje, ko je Ličen na proslavi predal ilirsko-bistriškemu županu Antonu Sekltv cu tudi raport. Pohodna enota se je 11. oktobra izkazala s kulturnim programom in kuhanjem krompir ja v »zcvenci« v bakrenem kotlu tudi na Kostanjevem prazniku v Rodiku. d.b. Srečanje celjskih veteranov T Me srečanje veteranov OZVVS Celje in veteranskega društva Sever za celjsko območje je bilo na Dobrni. OZVVS Celje združuje veterane treh občin, in sicer M0 Celje ter občin Dobrna in Vojnik, zato srečanja vsako leto pripravijo v drugi občini, Zbrane veterane in gosie je najprej pozdravil sekretar območnega združen ja Cel je Franc Ulaga. Župan Občine Dobrna Martin Bred je zbranim zaželel prijetno druženje v njihovem kraju. Med gosti omenimo govornika poslanca Jelka Kacina, župana Občine Vojnik flena Podrgajsa in podžupana MO Celje Marka Zidanš-ka, podpredsednika ZVVS Alojza Ko-vačiča, predsednika pokrajinskega odbora ZVVS Štefana Semrova, ge-nerainega sekretar|a veteranskega društva Sever Franca Bevca Ui predstavnika ZZB Celje. Jelko Kacin je spregovoril o vključevanju Slovenije v Evropsko unijo in zvezo Nato. Dotaknil se je tudi prisotnosti in prepoznavnosti veteranske organizacije v širšem družbenem prostoru. Poudaril je, da je od razglasitve lastne države minilo 12 let in da o tej vojni mladi premalo vedo, zato moramo vključiti zgodbe o naši samostojnosti v izobraževalni sistem. Tistih, ki se bodo spominjali vojne, bo vedno manj, zato si moramo prizadevati za pravilen odnos do pretekiosd, kajti država, ki se ne zaveda preteklosti, ima težave s prihodnostjo. Podpredsednik ZVVS Alojz Kovačič je izročil ženi pokojnega VilijaSkrta srebrno plaketo ZVVS za njegovo delo v organizaciji. Za delo, opravljeno pred osamosvojitveno vojno, v lelu 1990, sla znaka MSNZ prejela Danijel Majcen in Milan Titove. Znaka jima je izročil predsednik POZVVS in takratni organizator MSNZ za ZŠP Štefan Sctnrov, Območno združenje je podelilo zahvalne listine zvestim sponzorjem In vsem trem občinam, ki veteranom vedno priskočijo na pomoč pri uresničevanju njihovih ciljev. Dure S. DECEMBER 2003 • $T, 22 Veteran 31 ( Šport ] Ze petič so peš prinesli morsko sol na našega očaka Spominski pohod Ankaran-Triglav Letos seje začel pohod, vsaj simbolično, že dan prej. Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Slovenska Islra. Veteransko združenje Sever za Primorsko in Notranjsko ter Občinski odbor združenja borcev NOV in antifašistov Mestne občine Koper srno 4. julija na predvečer pohoda pripravili na Titovem trgu v Kopru veliko prireditev v počastitev praznika osamosvojitve Slovenije in dneva borca, katere se je udeležilo več kot dva tisoč ljudi. Borčevska organizacija je podelila plakete. Veterani smo od tega dne bogatejši /:i pohodni prapor Ankaran-Triglav, ki nas spremlja na številnih pohodili in prireditvah. Veteranski kvartet pohodne enote pa se je predstavil z »hranim petjem. Poseben pečal sta prireditvi dala Pihalni orkester Koper in izolska županja Hrcda Pečan, ki je oh piranski županji Vojki Stular in koprskem županu Borisu Po po Viču slovesno Turistično ¿rušim Rodit nam je pripravilo malico na hriba Kuhaš. razvila prapor pohodne enote ter ga predala vodji pohoda Vladn Ličnu. Ta ga je predal praporščaku OZVVS in pohodne enote Milji Bordonu. Po slovesnosti smo se kratko zadržali v Pretorski palači, se opravičili in odšli kar se da hitro domov, da hi spali vsaj nekaj ur. Že pred četrto uro je bilo trebi vstali, še enkrat preveriti opremo in nato v Ankaran. Kol p» navadi smo že peto leto zapored krenili izpred vojašnice mornariškega odreda, in to šr pred sončnim vzhodom. Toi- $ pohodniškim praporom v dolini Branke nosi in rana ura sta pobudnikom dober zaveznik. Na pot nas je šlo šestnajst pripadnikov Združenja veteranov vojne za Slovenijo Slovenska Islra in Veteranskega policijskega združenja Sever za Primorsko in Notranjsko. Z nami sta pešačili tudi novinarka Kadia Koper Irena Cunja (in to treljič) in medicinska sestra Danila Rovšek, v logistiki pa so nas s kombije-ma vse do planine Razor spremljali štirje veterani. Prvič ti, da ima Kunstelj zelo čvrste noge in dovolj trme. da je pot zmogel brez večjih težav in se obenem nenehno ukvarjal z organizacijskimi zadevami prireditev na Pokljuki in Kredarici (mobilni telefon je eden najbolj nehumanih izumov). Na Komni je moral celo za nekaj časa zapustiti pohodno enoto, da bi postoril potrebno. Prvi dan smo krenili mimo Škofij. Tinjana čez Osapsko dolino, mimo Socerba in Krvavega potoka na hrib Kokoš. Tam smo si nekoliko odpočili in posušili znoj ne srage ter nadaljevali do mejnega prehoda pri Bazovici in nato do Sežane: tam smo prespali v gasilskem domu. Z najvišjimi predstavniki občine in veteranskih organizacij iz Sežane smo se odpravili na mejni prehod Fernetiči. S krajšim kol turnim programom pri spomeniku osamosvojitve smo se v sodelovanju z Območnim skladom za kulturne dejavnosti KS poklonili domovini. Scžančani so nas gostili pod lipo pri gasilskem domu in večer je bil res lepo doživetje V nedeljo smo hili ob petih že na poli in nekoliko nam je nagajal dež. Mimo Kazelj smo se spustili v dolino Rase. nadaljevali po dolini Branice in v Do-lancih so nas pričakali predsednik ZVVS RS Srečko Lisjak, predstavniki Občine Komen, krajevne skupnosti in veteran-skill organizacij. Tako kot na Fernetičih so pri spomeniku vojskovodji baronu Čehovinu nekaj pozdravnih besed povedali gostitelji, pohodnik dr. Hudi Cop je opisal Čehovinovo življenjsko pol in njegov pomen za slovenski narod, po-hodniški kvartet je zapel nekaj domoljubnih in bojnih pesmi. Po kosilu, ki so ga pripravili gostitelji. in podelitvi spominskih znakov barona Čehovina smo nadaljevali proti (¡ahrjam in Vrtovčam, ko se je pred nami se je /godilo, da smo premogli kar dve vozili. Posebnost pohoda (ob peli obletnici se že spodobi kaj takega) pa je bil Janez Kunstelj. gost OZVVS Slovenska Islra z Gorenjske: veteran in častnik Slovenske vojske in eden ključnih pri organizaciji spominskih pohodov in slovesnosti na Kredarici in Pokljuki. Proslavi na Kredarici in Pokljuki sta tudi cilj našega pohoda od Ankarana do Triglava, saj se s pohodom poklonimo osamosvojitvi Slovenije in NOB. Kar na začetku je treba poveda- Na tlovesnosllh in ob večerih Je zapel kvartet pahodnihav. 32 Veteran st. 22 • december z003 logistika v -akciji- na Tolminskih Ramah razprostrl pogled na Vipavsko dolino. Po tradicionalni lubenici smo se spustili v dolino in mimo Stoinaža čez plaz Slano blato do Predmeje. Drugi dan pohoda je vsako leto najbolj naporen že zaradi razdalje, premagovanja višinskih razlik in tudi pasje vročine. Na Prednieji so nas pričakali domačini, ki nas gostijo že peto leto; vedno prespimo v njihovi koči, ki je last Turističnega društva. Ker je za vse premajhna, del pohodnikov prespi v Slovesnosti pri spomeniku baronu Andreju Čekovlnu so se udeležili visoki gostje. domačiji pohodnika Bojana [lovska, ki je poleg Vlada Lična, Sandija Bečaja in Branka Ken-de edini, ki se je udeležil vseh petih pohodov. V ponedeljek smo šli čez Trnov-sko-Banjško planoto. Pri Cepo-vanu nam je prišel preštet žulje generalni sekretar ZWS RS Jože Kuzman in zaželel srečno pot. Omenili kaže. da je prav republiško veteransko združenje pomagalo pri tem, da smo bili lično in enotno oblečeni, saj je prispevalo veteranske srajce. Na stotem kilometru pohoda (tretjega dne okoli dvanajste ure) nas je pričakala tolminska delegacija z županom in sledila je krajša slovesnost. Zatem nas je pot vodila do Mosta na Soči in Tolmina: tam smo pohodniki v sodelovanju z Območno izpostavo Sklada za kulturne dejavnosti RS pred spomenikom tolminskim puntarjem pripravili krajšo slovesnost. V Tolminu smo bili gostje občine in lastnika hotela Krn, ki nam je zagotovil udobno spanje in zadnje tu širanje do sestopa na Pokljuko. Torek je bil tisti dan, ki smo ga pohodniki čakali že četrti dan: spali smo lahko do šestih in pol in to je pravo razkošje. Temeljito smo si zaščitili žulje, povili otekle sklepe in namazali boleče mišice. Pred nami je bil prvi »lažji« dan, ko smo mimo Tolminskih korit krenili proti goram. Na Tolminskih Ravnah smo vso nepotrebno opremo in prepotena ohlačila zložili v kombija in si pripravili nahrbtnike za visokogorje. Nadaljevali smo do koče na planini Razor. kjer nas vsako leto spremljata mukanje krav in izjemno prijazen ter skrben oskrbnik koče. Nekaj deset korakov pod kočo je sirarna in tudi tja radi zavijemo. Bili smo dovolj utrujeni, da smo planinski raj izkoristili za petje, kartanje, klepetanje in celjenje žuljev. Tudi z otroki, ki so bili prav tedaj na planinskem taboru, smo zapeli in poklepetali. Ne vem, kaj je bilo Kunstlju: morda se je zmotil, ker je kar krenil čez Globoko proti Voglu in se čez morda dve, tri ure že vrnil s potepanja. Očitno mu je bilo kljub krvavečim nogam vse skupaj pre malo naporno. Zjutraj smo se z Razorja povzpeli mimo utrdb iz prve svetovne vojne čez prelaz Globoko in nato prek Konjskega sedla do koče na Kontni ter do Sedmerih jezer. Vreme razen nedeljskega jutra je kazalo vse dni prijazen obraz, če ne omenjam vročine. Zalo nam je dan rezerve ostal. Tako smo lahko nadaljevali zelo zmerno do Planike ter tam zvečer pripravili slovesnost ob spominski plošči tigrovcu Danilu Turku - Jocu, enemu od legendarnih protifašistov, partizanov in kulturnikov. Drugo jutro smo slišali kar nekaj karanja in proteslov, ko smo se srečevali z množico pohodnikov: Na vrhu »Zakaj niste povedali, da bo zvečer na Planiki proslava, ki bi se je zagotovo udeležili?« Najprej smo se čudili, zakaj se na nas jezijo, potem pa nam je postalo jasno, tla so mnogi, ki so bili med slovesnostjo v koči, o lem pripovedovali udeležencem pohoda, ki so prihajali z Rudnega polja. Zadnjice, od Savice, z Vrat... Nobene od slovesnosti, ki smo jih pripravili od Kopra do Triglava, nismo napovedali, saj smo bili prepričani, da je to nekaj, kar počnemo v poklon in spomin vsem, ki so stoletja ustvarjali razmere za samostojnost Slovenije, in ne priložnost za promocijo pohoda Ankaran-Triglav. Bomo vedeli za prihodnje leto! in še bolje se bomo pripravili: pevsko in s spominsko besedo. Zelo lepo je, če tudi drugi prisluhnejo misli o boju puntarjev, slovenskih vojskovodij, tigrovcev, partizanov in navsezadnje nas, ki smo dali piko na i osantosva janju in neodvisnosti Slovenije. S Planike na vrh, rezanje pršuta. fotografiranje, plapolanje praporov (veteranskega, Se-verjevega in pohodnega), sestop do Planike in nato do Kredarice, Proslava z našo postro-jitvijo, oblečeni smo bili v uniforme pohoda, in vodja našega pohoda Vlado Ličen je dobil besedo. Ponosni smo, da je naša pohodna enota že petič prispela iz Ankarana do Triglava in lelos brez večjih težav, poškodb. Kot vsako leto so nas nekateri sprejeli z velikim odobravanjem, nekaterim smo se zdeli čudaki, nekateri bi šli prihodnje leto kar z nami, nekateri so bili celo zavistni, Težko jim človek razloži, da žuljev, oteklin in litrov znoja ne gre zavidati in še težje, da gredo lahko na pohod samo člani veteranskih organizacij osamosvojitvene vojne 1991. Pesem se je razlegala na Kredarici in pohodnik Dante Marke-žič se je odpravil v kapelico: »Marija, razsvetli mi pamet, da drugo leto ne bi že v tretje krenil na pohod.« Mislim, da ga ne bo uslišala in da bo še vedno take pameti, kol je bil. Tako vedrega in duhovitega človeka pač moraš imeti v pohodni skupini. Težko ¡e, vendar zmoremo! Sestop na Pokljuko je hilo zadnje dejanje dolge poti in prihod v vojašnico je bil zares nekaj čudovitega in težko pričakovanega. Zakaj? Zato, ker se lahko pošteno umijemo, stuširamo, obrijemo, preoblečemo v čislo, in zalo, ker Partizanski jievski zbor na proslavi, ki se je udeleži več kot pet lisoč ljudi, zapoje »Vstajenje Primorske«. Ta pesem je primorska himna, pesem upora vsem tujcem in ponosa, pesem, ko vsi vstanemo, razpremo srca in pritegnemo iz vsega grla. DECEMBER 2003 • ST. 22 Danijel Kožic Veteran ZA VETERANSKE SKUPINE 10% POPUSTA INFORMACIJE: 080 - 13 22 http://www.raors.si naborna.pisarna@mors.si SLomjar^ vo js ir --- REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO 7A OBRAMBO GENERAL ŠTAB SV KARDELJEVA PL 26. 1000 LJUBLJANA INFORMACIJE. 080 1321 http:Vivww.mQrs.Sl naborna, pisama{| mori.si ODDELEK ZA PRIDOBIVANJE KADRA Kardeljeva pl. 1». 1000 LJUBLJANA PRIDRUŽI. SE NAM t ■ * * ^ s v mUrtg » v ¿i INFORMACIJE ©S® -13 22 http://mvw.mo rs. naborna.pisarna a mi ' 'k » /G VI VOJ