Naročnina mesečno D Um. ca možem-•i*o 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredniitve je v Kopitarjevi BL6/UI SLOVENEC ček. račun: Ljnb> I lana it 10 610 in 10.34"» ta inseratei Sarajevo itv. 7565. Zagreb itv. 39.011, Praga-I )unaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6. telefon 2999 Telefoni nrednlStvni dnevna sloiba 209* — nočna 299*. 2994 In 20M Izhaja vsak dan ajutraj, rasen ponedeljka In dneva po praznika V pozdrav Bolgarom Danes ima slovensko ljudstvo v svoji sredi poste, ki so mu posebno dragi, brate Bolgare, ki nam prinašajo 6vojo narodno pesem, naj-pristnejši glas svoje narodne duše in zemlje. Ko pozdravljamo sofijsko >Rodino«, se spominjamo prisrčnih vezi, ki družijo Slovence in Bolgare, ki so po svojih najboljših pevcih počastili našo prestolico, kulturno središče slovenskega naroda. Politična im kulturna zgodovina Slovencev je tesno zvezana z narodnim življenjem in dvigam vseh slovanskih narodov. Misel in stremljenje našega naroda po samostojnosti in lastnem duhovnem ustvarjanju se je vseskozi naslanjalo na idejo vzajemnosti vseh Slovanov kot na svojo najmočnejšo oporo. Možje, ki so iz naše ljudsike govorice ustvarili književen jezik, požlahtnili slovenskega duha in napravili iz nas kulturno polnovreden narod, so obenem bili največji siovanoliubi, in naš največji in najbolj slovenski človek, Prešeren, je slovanski skupnosti zapel svoje najlepše pesmi. Iz ideje vseslovanstva je naš mali narod bolj ko vsi drugi črpal moči in pobud za svoj dvig kot član velike družine slovanskih narodov, iti jih vse kljub velikim razlikam druži ena nrav in pre-šinja ena misel: želja po pravičnosti, po resničnem bratstvu med seboj enaikopravnih narodov, po polnem uresničenju krščanskega nravstvenega in socialnega ideala. To je bila vsebina vseslovenske misli, ki je imela in ima svojo veliko pozitivno vrednost in ustvarjajoče silo, dasi je bilo združeno z njo veliko politične fantastike, ki je odpadla. Iz te misli se je vedno krepkeje razvijalo noše prijateljstvo z vsemi slovanskimi narodi in se je utrjevalo medsebojno politično in kulturno sodelovanje ter skupen odpor proti onim, ki so nad nami po krivici zagospodovali, dokler niso bili tuji okovi strti, tako da 60 danes Lzvzemši samo ukrajinski narod in one manjšine, ki so jih mirovne pogodbe od materinega telesa odtrgale, vsi slovanski rodovi držuvnopolitično neodvisni. Tako prijateljstvo nas je vezalo in veže tudi z bolgarskim narodom, to tembolj, ker enako prisrčno prijateljstvo po premaganju političnih ovir in nasprotij preteklosti druži danes Bolgare z vsemi Jugoslovani sploh, ki imajo en skupen državen dom, ki naj bi po željah naj-odličnejših političnih in prosvetnih delavcev Slovencev, Srbov, Hrvatov in Bolgarov enkrat pod svojo streho združil vse jugoslovanske rodove kot enakopravne brate. Vemo, da je taka skupnost, ki bi iz vsega ozemlja do Drave in Črnega ter Egejskega morja ustvarila eno samo državo, še precej daljen ideal, toda ideali in idealne naloge so nam dane zato, da jih, stremeč za njimi, uresničujemo in uresničimo. Predvsem pa je za to treba duhovne in moralne priiprave, nujno potrebnih predpogojev, prave politične miselnosti in razpoloženja. Jugoslovanski rodovi se morajo drug v drugega vživeti in drug drugega razumeti ter drug drugemu lastne narodne vrednote priznati, tako da bo njihovo skupnost vsakega izmed njih krepila, njegove lastne narodne sile podpirala in pospeševala njihov 6amaroilni individualni značaj, ki bo zopet od svoje strani njihovo državno skupnost in politično enoto ter vzajemno kulturno delo podpiral in bogatil po znanem principu: unitas in varietate, varietos in unitate, enota v raznolikosti, raznolikost v enoti. Tak je bil zamisel vseh vodivnih slovanskih duhov lil le ta zamisel je pravi ter odgovarja tudi za-mislu največjega Jugoslovana našega stoletja: blagopokojnega kralja zedinitelja Aleksandra. Taka enota krepi, ustvarja in bogati, dočim enoličnost slabi, uibija in je neplodovita. Slovenska, srbska, hrvatska, bolgarska nrav se po svoji sorodnosti med seboj dopolnjujejo, tako da je vsaka drugi potrebna, kakršna je ustvarjena po naravi sami, njihovo soglasje pa je čisto naraven rezultat medsebojnega vposteva-nja, spoštovanja in solidarnosti, dočim nabijanje naravnih raznolikosti na eno kopito okr-njuje vsak posamezni del in celoto samo. Mi se moramo drug od drugega učiti: kako je vsa.k izmed nas v borbi s tujimi nasprotnimi silami ohranjal svoj jezik, se krepko držal svoje rodo-vine, negoval in razvijal svojo nrav in si ustvaril svojo omiko, trdno vraščen v svoj i no. Le iz tega pravilnega umevanja in vrednotenja tega, kar je vsak izmed naših rodov s svojimi lastnimi krvnimi in duševnimi silami sam ustvaril in kar mora po zapovedi narave ohraniti in še iz- fopolnjevati, more vzrasti krepko čustvo vizs-emnosti, tako da bo vsak izmed nas pomagal drugemu, da se razvija na dani podlagi dalje tem bogateje in bujneje, čim bolj čuti za seboj ccloto, vse člane skupnega državnopolitičnega organizma, enoto v vsem, kar je nujno potrebno za proepeh celote — in necesariis unitas — dočim je svoboda v vsem, kar celoti ne škoduje, ampak jo le utrjuje, brezpogojna potreba zdravega življenja in napredka, ki v vseizenačujoči enoličnosti nujno mora zamreti. Kakor smo vedno visoko cenili narodno zavednost, vztrajnost in privezanost Srbov in Ilr-vato na to, kar je njihovega, na zemljo, za katero so se do zadnje kaplje krvi borili, na lastno narodno tradicijo, mnterni jezik in vero, ljudsko moralo in kulturni lik, tako smo vedno občudovali Bolgare, njihovo brezmejno požrtvovalnost v borbi za lastno narodno dušo in narodno tvorstvo na vseh poljih v najtežavnejših okoliščinah. Tudi oni so kakor vsi njihovi bratje na ognjenih tleh Balkana črpali svoje sile iz svojega narodnega slovanskega in krščanskega izročila: da je možno in potrebno bratstvo, bratska sloga in bratsko sodelovanje na pravičnosti, enakopravnosti in enakovrednosti, na načelih krščanske vere in nravstva, na svobodnem razmahu slovenskega, hrvatskega, srbskega in bolgarskega gčnija v politični enoti in krvni ter duševni sorodnosti jugoslovanstva pa nn etični tradiciji slovanstva, slovanske humanitete in pr a v icol j ub nos t i. Pozdravljeni, bratje Bolgari, nn slovenskih »leh Jugoslavije! Slovenski narod tam prisrčno kliče: Živeli I Pohod italijanskih čet v Abesinijo sklenjena stvar „Nihče noče braniti Abesinije Zveza narodov je odpovedala a Napad začne takoj, ko bodo vse čete zbrane na abesinski meji Rim, 15. marca. b. Priprave za vojni pohod v vzhodni Afriki se nadalju,ejo brez ozira na pogajanja, ki s« vodijo med tukajšnjim italijanskim diplomatskim predstavnikom in abesinsko vlado. Fašistični tisk ne podaja na ta pogajanja prav nobene važnosti. Zato je smatrati ta pogajanja za golo formalnost. Vojni pohod italijanskih čet ostane torej samo še vprašanje časa. V italijanski zbornici je mei predsednik zbornice grof Ciano govor, v katerem je poudaril, da se pošiljata vojaštvo in fašistična milica v vzhodno Afriko zato, da tam zaščitijo pravice in interese Italije. Po njegovem govoru so bile v zbornici prirejene govorniku burne ovacije. Tukajšnji listi prinašajo brez komentarje* članek ameriškega publicista Franka limona, ki pravi med drugim: Italija gre brez dvoma " tem, da osvoji in si podvrže Abesinijo. 'veza narodov se temu ne upira in se v Ženevi ne slišijo niti osamljeni protesti. Abesinijo noče nihče braniti Tveza narodov se očividno noče vmešavati v itaiijansko-absinski spor zaradi tega, ker se boji, da z eventualnim posredovanjen ne kompromitira ponovno svojega prestiža. Kakor znano, posredovanje Zveze narodov v mandžurski aleri ni imelo nikakršnega uspeha. Pokazalo se je, da Zvezna narodov ne more uspešno vršiti vlogo razsodnika v težkih mednarodnih sporih, kakor je bil kitajsko - japonski spor. Zato nihče ne misli, da bi Zveza narodov prevzela sedaj to nehvaležno in delikatno vlogo pri reševanju italijansko - abeslnskega spora. Tudi Francija in Britanija se ne bosta vmešavali v to vprašanje, in bosta že v kali zatrli vsako diskusijo o abesinsko-italijanskem sporu v ženevi, obe velesili sta si namreč na jasnem, da bi v tem primeru lahko Italija izstopila iz Zveze narodov. Ne sme se namreč pozabiti, da je struktura Zveze narodov Se vedno zelo trhla. Izstop Italije iz Zveze narodov po izstopu Japonske i« Nemčije bi popolnoma zru-iil njene temelje. Prav zaradi tega pa Italija lahko nemoteno izvrši vojni pohod na Abesinijo. Ona bo to tudi izkoristila, ker noče ostati napol poti, zlasti ker upa, da se ji bo v sedanjem trenutku posrečilo pokoriti Abesinijo, ker je od rešitve tega vprašanja odvisen tudi n|en obstoj. Z osvojitvijo Abesinije bo namreč istočasno rešila dve vprašanji: na eni strani bo našla v Airiki potrebne sirovine, na drugi strani pa prostor za naselitev odvišnega prebivalstva. Ne sme se namreč pozabiti, da je Italija v istem položaju, kakor sta Japonska in Nemčija. Ti trije narodi so danes v najtežjih razmerah. Življenjsko vprašanje teh narodov je ravno njihova ekspanzija. Japonska izvaja to svojo ekspanzicjo v Mandžuriji, Italija v Afriki. Nemčija pa jo hoče izvršiti v Avstriji in dalje na jug k Trstu. Ti trije narodi so pripravljeni, da se borijo, ker so razmere, v katerih živijo sedaj, nevzdržne in se je vojni lahko izogniti le tedaj, če narodi, ki so v boljših položajih, olajšajo njih ekspanzijo. To bi se pa lahko doseglo samo z vzajemnimi žrtvami, s katerimi bi se lahko kupil mir. Te žrtve pa bi morale nositi države, ki so v boljšem položaju, kakor Italija, Japonska in Nemčija, Predvsem prihajajo tukaj v poštev Franci a, Velika Britanija in Združene države. Toda zelo malo je izgledov, da bi hotele te tri veles le kaj odstopiti, saj niso niti pripravljene, da otvorijo svoje tovarne za tujo delovno silo. Jasno je, da morajo omenjene tri države nekaj storiti, ker jim grozi drugače pogin doma. Ne sme se namreč pozabiti, da so isto storile pjed 10 leti druge države. Tako je Francija zavzela Maroko, Velika Britanija je zadušila neodvisnost južno-afriške republike, Združene države pa so sedaj storile isto s Panamo. V Rimu poudarjajo v polit čnih krogih, da ima Italija popoln pristanek Anglije in Francije, da v vzhodni Airiki izkrca vojaStva, kolikor hoče. Namen Italije, da Abesinijo enostavno zasede, se nič več ne taji in ne prikriva. Pogajanja med italijanskim poslanikom in Menelikom v Addis Abebi so popolnoma zastala in italijanska zastopnik sploh ne dobi nobenih instrukcij več, ker so itak nepotrebne. Meja italijanske Somalije in Eritreje je že zdaj gosto zasedena od italijanskega vojaštva In domačinskih oddelkov, predvsem od konjenice na konjih ln velblodih. Vsa mejna črta je en sam vojaški tabor. Ceste so že popolnoma popravljene in pripravljene za tanke in težko artilerijo ter mu-nicijske in živilske kolone. Z Anglijo, oziroma s tako zvano komisijo Sueškega prekopa je sklenjen natančen dogovor glede italijanskih transportnih ladij skozi Sueški prekop. Akcije sueške prekopn* družbe so silno poskočile, ker zasluži družba za vsako transportno ladjo desetine milijonov lir. V vzhodni Afriki se torej nahaja zdaj že cela divizija Peloritana, od druge divizi e, ki je namenjena za abesinsko ekspedicijo, to je tako zvane Gavinane, pa so pravkar odpluli prvi oddelki. Zdaj je v Neaplju koncentrirana že cela divizija z vsem materijalom. Toda Mussolini hoče, da se v Afrikf zberejo še druge čete, taki da bo voi i sila Italije napram Abesiniji naravnost impozanuia. V u«p«b abesinske ekspedicije v Rimu seveda ne dvomijo, toda tudi v Parizu in Londonu se poudarja, da je Mussolini ekspedicijo tako pripravil, da bo Abesinija tolikšen naval italijanskih vojnih sil le težke vzdržala. Prerokovati se seveda nič ne more. Tudi Japonska ... London, 15. marca. V tukajšnjih dobro poučenih krogih se doznava, da je tudi Japonska dala svoje tiho soglasje k »poli ičnl penetraciji« Abesinije po Italiji. Pogoji, pod katerimi je Japonska to storila, so seveda tajni in bi se gotovo deroanti-rali, ako bi prišli v javnost. Toda angleška diplomacija je dobro poučena, da je Italija Japonski obljubila, da ne bo motila japonskih načrtov v Aziji, kakor jih je skušala dosedaj, in da bo vpo-števala vse dozda) pridobljene gospodarske pravice Japonske v Abesiniji. Burna seja francoskega parlamenta L. 1936 bo Nemčija imela ze 600.000 Francija pa 208.000 mož stalne vojske Pariz, 15 marca. c. Francoski parlament se je J Italijo. Zato je vlada sklenila, da zviša dobo vojaške danes sestal k eni najvažnejših sej vse svoje seda- I službe, in sicer že za vojne obveznike, ki bodo vpo-nje zakonodaje. Vojni minister zahteva namreč od parlamenta nujnost, da izglasuje dodatek_vojnemu zakonu z dne 28. marca 1928. V tem dodatku zahteva podaljšanje vojaške službe na dve leti in utemeljuje to s tem, da so sedaj odpoklicani v vojaško službo obvezniki, ki so bili rojeni v letih svetovne vojne. Njih število pa je nezadostno, da bi moglo zagotoviti zadostno varnost francoske republike. Današnja seja francoskega parlamenta je imela popolnoma značaj najsv?čanejših sej francoskega parlamentarnega življenja. Parlament so oblegale ogromne množice naroda, kar se zgodi samo tedaj, ko se parlamentu predstavljajo nove vlad' z novimi osebnostmi in političnimi smermi. Vlada sama je dala tej seji značaj izredne važnostij ker je zahtevala, da se seje otvorijo i v senatu t v par'amentu istočasno na isti način, in sicer je v parlamentu prečital ob otvoritvi s;je predsednik vlade Flandin dolgo slovesno izjavo vlade. Isto je storil v senatu podpredsednik vlade pravosodni minister Pernot. V tej deklaraciji pravi vlada sledeče: Zakaj 2 letna vojaška služba? Pri uvedbi dveletnega vojaškega roka nam ne gre za podaljšanje tega roka v pravem smislu besede. Zaradi slabšega dotoka vodnih obveznikov v letu 1935 in 1936 bo dosedanji naš stalež reda? vojske padel od 280.000 na 118.000 mož. Ko smo leta 1928 sprejemali takratni vojaški zakon, ki uvaja eno etno službo, smo pričakovali, da se bo leta 1935 evropska varnost tako organizirala, da nam to ne bo potrebno. Tcda medtem se je zgodilo toliko novih stvari, ki nam nalagajo največjo dolžnost, da poskrbimo sami za varnost svoje domovine. Medtem je namreč Nemčija zapustila Zvezo narodov in se predala blaznemu tekmovanju v oboroževanju, dasi ji to mirovne pogodb; absolutno zabranjujejo. Nemčija je to storila popolnoma enostransko. Zaradi te odločitve bo Nemčija v letu 1936 razpolagala s 600 tisoč možmi redne vojske, dočim bovio mi imeli v najboljšem primeru na razpolago 208.0C0 mož. Fran. cija ostane zvesta politiki miru in to je dokazala z velikimi svojimi iniciativami, ko je okoli sebe v istem duhu mirovne politike pridobila še Anglijo in klicani meseca aprila. Vlada hoče na ta način samo zagotoviti normalno stanje redne vojske za čas, ko bodo vpoklicani nn službovanje revnejši letniki. Vlada izjavlja pred parlamentom, da je dovolj poskrbela za varnost republike, ko je zgradila močan trdnjavski pas v svojih mejah in obenem oskrbela vso svojo vojsko z najmodernejšimi pripravami. Toda vse to ne dovoljuje, da bi se mogla zadovoljiti z enoletno službo, ker bi to spravilo Francijo v preveč grozečo odvisnost od nemške premoči. Francija je prepričana, da bo lahko samo na ta način gradila mir v Evropi in nad svojimi zavezniki. Ko je Flandin prečital to izjavo vlade, mu je vsa desnica, ves centrum in del levičarskih radikalov navdušeno ploskal. Odgovor marksistov Prvi se je oglasil k besedi vodja levičarske opozicije predsednik francoske socialistične stranke Leon Blum, ki je svoj govor zasnoval zelo'obširno in govoril nad dve uri. V začetku je Leon Blum izjavil, da francoska socialistična stranka ne bo nikdar liofela glasovati za podaljšanje vojaškega roka. Leon Blum očita Flandinu, da skriva pod svojim plaščem v zvezi s tem zakonom še zahtevo po zvi. šaju vojaških kreditov za sedem novih milijard Važen političen dan v Belgradu frankov. Odtod naprej se je Leon Blum začel spuščati v podrobno obravnavanje evropske politike in tukaj mu je očividno zmanjkalo doslednosti. Jasno je izjavil, da se bo ves francoski delavski razred dvignil takrat, če bi Hitler skušal napasti Francijo. Ob teh besedah je desnica, centrum in pa en del radikalov viharno ploskal Blumu. Toda Blum je še nadaljeval in je ponovno izjavil, da bo francoski proletariat stopil v prve vrst; tudi takrat, kadar bo združeni imperializem Japonske, Poljske in Nemčije hotel napasti sovjetsko Rusijo. Leon Blum je nato slovesno izjavil, da pomeni propad sovjetske Rusijt tudi propad Francije. Ves parlament je Leonu Blumu ploskal, vendar Leon Blum ni maral odgovorih na medklice poslancev, ki so mu klicali, da je zato treba skrbeti za to, da je Francija čimbolj oborožena. Sledil mu je na govorniški tribuni poslanec Fa-bry, predsednik vojaške komisije francoskega parlamenta. Ob uri, ko to poročamo, poslanec Fabry št govori. Pač pa je bila med njegovim govorom seja prekinjena in so se posamezne parlamentarne skupine sestale, da zavzamejo stališče k temu zakonu. Vladna zmaga Najbolj burna je bila seja poslanskega kluba radikalno-socialistične stranke. Skrajni levičarski del te stranke hoče potegniti z levico, dočim Herriot zahteva disciplino kluba, ki naj kot en mož glasuje za zaupnico vladi. Z večino je bil njegov predlog sprejet, vendar pa je manjšina izjavila, da se bo ali glasovanja vzdržala, ali pa bo glasovala proti. Predlog za zaupnico Flandinovi vladi je predložil demokratski popular-poslanec Lerolle. Seja parlamenta se bo nadaljevala ob 22 in bo končala pozno v noči z zmago vlade. grof Viola na dvoru „Italija nima neprijatetjskih namer do Jugoslavije" — (Viola) Italijanski poslanih Naiboljše obrambno sredstvo proti prenosu nalezljivih obolenj potom ustne dupline in grla so okusne ANACOT-pastilje dr. Wanderja. — Dobe se v vseh lekarnah Cena sij le. a zavitka 0'5 8'—, velikega zavitka Din 15 —, Belgrad, 15. marca. AA. Danes ob 12 je bil novi italijanski poslanik na našem dvoru grof Viola v svečani avdienci pri Nj. Vis. knezu namestniku v navzočnosti predsednika vlade in zunanjega ministra g. Jevtiča. Pri predaji svojih poverilnih pisem je imel ta-le pozdravni nagovor: Vaše kraljevsko visočanstvo! Čast mi je izročiti v roke vašega kr. visočanstva pisma, s katerimi me je Nj. Vel. kralj Viktor Emanuel IIL, moj vzvišeni vladar, blagovolil akreditirati kot posebnega poslanika in pooblaščenega ministra pri Nj. V?L kralju Jugoslavije Petru II. Izrečno dolžnost imam od šela vlade, da izjavim, da bo moje delo služilo zbližanju med našima dvema državama. Pooblaščen sem ponoviti, da nima Italija neprijateljskih namer do Jugoslavije in da ne želi ovirati njenega razvoja na političnem in na gospodarskem polju. Vna-di, da mi bo vaše kr. visočanstvo in njegova vlada izvolila ponuditi svojo blagonaklonjeno podporo za izvedbo mojega poslanstva, vam izrečem v imenu Nj. Vel. kralja Italije in moje vlade najiskr;nejše želje za osebno srečo Nj. Vel. kralja Petra II. in vašega kr. visočanstva ter za blagostanje jugoslovanskega naroda. Na nagovor g. Viole ie odgovori! Nj. Vis. knez namestnik s teini"besedami: Gospod poslanik! Z velikim zadovoljstvom sprejmem iz vaših rok pisma, s katerimi vas je Nj. Vel. kralj Viktor Emanuel III., vaš vzvišeni vladar, izvolil odlikovati kot svojega posebnega poslanika in pooblaščenega ministra pri Nj. Vel. kralju Jugoslavije Petru II., ter odpoklicna pisma vašega pred nika. Pos anstvo, ki vam je poverjeno, posebno pa izjava vašega predsednika vlade, da bo vaše delo služilo ustvaritvi dejanskega zbližanja med našo in vašo državo, da se doseže prisrčno sodelovanje za razvoj na političnem in gospodarskem polju, popolnoma ustreza našim čuvstvom, tako, da smete biti prepričani da boste imeli vse naše simpatije za sodelovanj; in sporazum, ki ne bo samo v korist našima državama, temveč tudi v interesu miru. Rečem vam lahko, da bo vaše poslanstvo imelo vso podporo, tako mojo in regentsko kakor tudi podporo kr. vlade. Globoko ganien od želja vašega vzvišenega suverena in kr vlade vas prosim, bodite tolmač mojih najiskrenej* ših želja za osebno srečo Nj. Vel. kralja Viktorja Emanuela IIL, šefa vaš; vlade in za blagostanje ita. lijanskega naroda. Nj. kralj. Vis. knez namestnik Pavle jc ostal dalie časa v razgovoru z novim italijanskim ]»os I n n i krom nn našem dvorir nnln nn j*, od njega ljubeznivo poslovil. Trittmli smučarjev v Planici Andersen: 99 m LT, Planica, -15. marca 1935. V Planici je vladalo danes veliko zimsko športno življenje. Medtem, ko imamo v nižje ležečih krajih pravcato pomlad, izgleda tu v Planici, kot bi bili šele sredi največje zimske sezone. Še več, tu so zbrani svetovni »kanoni«, ki rušijo rekord za rekordom Ln postavljajo vsak trenutek novega. Današnji trening je pokazal, da skoki pod 90 m prav malo pomenijo. To pa je temljolj razumljivo, saj je kar 5 skakalcev skočilo nad 90 m. Dopoldanski skoki niso prinesli nič novega. Soliice se je preveč upiralo v skakalnico, ki je nekoliko omehčalo sneg, da ni dopuščal daljših skokov. Zato so skakali celo najboljši skakalci pod 90 m. Toda po kosilu, ko je prišla skakalnica v senco, pa so svetovni mojstri pokazali vso svojo umetno«! Skakali so ti fantje tako, da jih je bilo veselje gledati. Izmed neštevilnih skokov sta bila samo dva padca, kar pomeni da je uaša skar kalnica prvovrstna. O njej se izražajo vsi skakalci od Norvežanov, Poljakov, Avstrijcev in Švicarjev pa do naših fantov samo v superlativih. Cehi so povpraševali inž. Bloudeka, kako je prav za prav to napravil. On jim je enostavno odgovarjal, da po svoji najboljši moči, in je se pristavil, da samo po predpisih FIS-a. O naši skakalnici moramo reči, da je edinstvena na svetu Veličasten pogled, ki se nudi gledalcu spodaj, je nekaj nepopisnega. Še bolj pa postane vsa stvar veličastna, ko gledamo, kako plavajo predrzne »ptice< druga za drugo v dolino, podirajo rekorde ter postavljajo vedno nove. Oni. ki skoči na planiški skakalnici dar uee manj kot 90 m, ni preveč vpoštevan. Toda b tem ne mislimo delati nikomur krivice. Razpoloženje gledalcev je pač tako, da z ozi-rom na skakalnico zahtevajo skoke nad 90 m. To so nam dokazali tudi zračni mojstri dar nes popoldne, ko so z največjo lahkoto obvladali skoke nad 90 m. Saj tega m nihče pričakoval, da bo že pri današnjem treningu dosežena dolžina 99 m. Kar strah je človeka, v> pomisli, da manjka samo 1 m do 100 m m zlasti če gleda te skakalce, kako plavajo v zraku Toda sprijazniti se moramo s tem dej: stvom, kajti šport in še prav posebno zimski uport, gre svojo pot naprej in zato se ne sme- mo prav nič vznemirjati, če padajo rekordi, kakor rastejo gobe po dežju. Pri tem pa seveda ue smemo pozabiti, kar smo že povdarjal! — izborne naše skakalnice, ki omogoča svetovnim mojstrom, da dosegajo te rezultate. Naš veliki športnik g. inž. Bioudek se nahaja že delj časa v Planici in nadzira delo pri obeh skakalnicah, tako pri veliki, kakor tudi pri mali, ki ju hoče tako napraviti, da bodo skakalci z najmanjšo nevarnostjo lahko dosegli čim daljše skoke, in to se mu je — kakor so pokazali današnji skoki in oni zadnjih dni — v polni meri posrečilo. Po današnjih trening-skokih izgleda, da bo jutri smuški šport doživel pravcati triumf na naši skakalnici v Planici, kajti tako dovršenih skokov, kakor smo jih videli pri današnjem treningu, doslej še svet lii doživel. Če pomislimo, da so dolžine, ki jih dosezajo svetovni mojstri na naši skakalnici, naravnost bajne, potem moramo priznati, da je zares skakalnica mojstrsko delo In končno ne smemo prezreti v tem mednarodnem vrvežu naših laniov Pridni so in požrtvovalni. Vse so napravili, kar je pri naših razmerah sploh napraviti mogoče. Še več. Nihče ni pričakoval, da bodo že v treningu skočili 70 m. Toda zgodilo se je, kar smo želeli za nedeljo, da skočijo nad 70 m. Naš Novšak je to ž* kar na današnjem treningu dosegel, saj je skočil 71 m. Upamo ln želimo, da naši fantje to dolžino v nedeljo še podaljšajo. Jutri bo vsekakor višek zimskega športa v Planici. Gledalci bodo brez dvoma prišli na svoj račun, kajti kaj takega se redkokdaj vidi. Pri današnjih tremng-tekmah so bih doseženi sledeči izidi 1. Andersen (Norveška) 99 m; 2. Maruszarz (Poljska) 95 m; 3. Sorensen (Norveška) 95 m; 4. Bradi (Avstrija) 91 m: 5. Farup (Norveška) 90 m; 6. Holl (Avstrija) 87 m; 7. Rayinund (Švica) 86; 8. Czech (Poljska) 83; 9. Novšak (Jugoslavija) 71 m. Anglija se bo zavarovala: Nova pogodba z Egiptom London, 15. marca. TO. Reuter poroča iz Egipta v zvezi z italijanskimi pripravami za zasedbo Abesinije, da je tndi Anglija pripravila že vse za nov sporazum z Egiptom ler za novo ureditev odiio-šajev med Egiplom in med anglo-egiptskim Sudanom, ki meji ua abesinsko cesarstvo. Angleški visoki komisar v Egiptu Sir M i les Locker.Lampson je prinesel s seboj načrt sporazuma, ki obsega sledeče točke: 1. Angleške čete zapustijo končnoveljavno Egi-pet, ki ga zasedejo čete egiptskega kra:ja. Angleške čete ostanejo v malem obsegu samo še v Port Fuadn, Ismaili, Suezu in El Aricliu, torej vzdolž Sueškega prekopa. 2. Anglija in Egipel skfcneta ofenzivno in defenzivno zvezo. Obe državi si bosta medsebojno pomagali v primeru vojne. Egipet ponudi v tem primeru Angliji tudi vse olajšave za premikanje čet, za ustanovitev skladišč, predvsem za organizacijo letališč. 3. Sudan upravlja v imenu obeh držav guverner na podlagi sporazuma iz leta 1809. Egipt pošlje v Sudan tri divizije svojega vojaštva. 4. Anglija bo podpira sprejem Egipta v Zvezo narodov. 5. Anglija priznava, da je režim kapilu'acij v Egiplu prenehal in da pripada varstvo nad tujci, živečimi v Egiptu, izključno v področje oblasti egiptskega kralja, oziroma jegovih uradov. 6. Egipt se obveže, da bo kupoval vse svoje vo. jaške potrebe na orožju, strelivu in opremi ižključ- Dunajska vremenska napoved. Prihodnje dni veliko zvišanje temperature pri jasnem vremenu. Sicer juini vetrovi. no v angleških tvornicah, za inštruktorje pa bo egiptska armada rabila samo angleške častnike. 7. Finančni svetovalec angleške vlade ostane dodeljen egiptskemu finančnemu ministru še za dobo desetih let. 8. Obe državi bosta druga pri drugi zastopajr po veleposlanikih. 9. Ta sporazum naj velja 50 lel in se ne mon prekiniti, razun, če obe vladi na lo pristaneta. Volitve v poljski sejm Varšava, 15. marca. TG. Zasedanje poljskega parlamenta se bo končalo na koncu meseca marca. Parlament bo potem ra/.puščen in bodo razpisane nove volitve za jesen m sicer na podlagi predpisov nove ustave. Novi parlament se bo zbral na zasedanje 5e.le v decemlbru 1955. Proračun naše banovine Belgrad, 15. marca. m. V finančnem ministr-sivu se je pretresal proračun dravske banovine. V tej zadevi so davi prispeli semkaj pomočnik bana dr. Pirknuijer, načelnik finančnega oddelka dr. Orel in finančni svetnik Jernej Božič. Pomočnik bana dr. Pirkmajer je tekom današnjega dneva Imel več konferenc s pomočnikom finančnega mi nistra dr. Letico. • Belgrad, 15. marca. A A. Z odlokom proimet. ! nesa ministra se izpremeni prejšnji popust, dovoljen obiskovalcem letne skupščine društva poštno-brzojovnotelefonskih zvaničnikov in pa slug. sklicane v Zagrebu, v toliko, da ne znaša popust polovične voznine, kakor ie bilo poprej I javljeuo, temveč- četrtiu^ko. Borba proti liripi Togal tablete so uspešno sredstvo zoper hrlpo In obolenla pri prehladu. Togal pomaga Izločevati sečno kislino. Togal tablete, vzete v začetnem Stadiju obolenfa, preprečijo, da bi se Hrlpa razvila. Poskus bo tudi vas uverll o tem. V vseh lekarnah. Zdaj samo: mala Škatlica Din 21-—, velika Škatlica Din 46*—. Odobreno M SPINZ br. 1878 Dr. Anion Rintelen Na Daljnem vzhoda Japonska v osrč$u Azije ,,Prošnje" za priključitev notranje Mongolije Hsinklngg, 15. marca. TG. Mandžurska vlada je izdala uradno poročilo, iz katerega »e sme sklepati, da obstojajo resni načrti, da bo Man-džukuo segla tudi po notrnnji Mongoliji. Uradno poročilo namreč zatrjuje, »da prihajajo ne-prestano prošnje a. notranje Mongolije, naj mandžurska vlada stori vse potrebno, da se bo notranja Mongolijo pridružila njenemu cesarstvu. Najvažnejša je prošnja knezov v Doto-noru. ki so zaprosili mandžurske oblasti, da bi smeli predložiti cesarju prošnjo, da se notranja Mongolija združi z Mandžukno.« f1' Notranja Mongolija je tisoč kilometrov dolgo ozemlje, ki se vriva med Kitajsko in Sovjetsko Rusijo, ki obsega več kot milijon kv. km (4-kratna Jugoslavija) ter šteje dva in pol milijona prebivalcev, če seže Mandžukuo po notranji Mongoliji, bo dejansko Japonska prodrla prav v osrčje Azije. Zbor hotelske industrije Zagreb 15. marca. b. V posvetovalnici trgovske in industrijske zbornice v Zagrebu je bila danes konferenca delegatov vseh hotelskih združenj v državi, kateri je predsedoval predsednik državne zveze Mibajlo Nikohč. Na današnji seji se je razipravljalo o referatih. ki bodo jutri predloženi kongresu in na temelju katerih so bile danes izdelane obširne resolucije. Referat o delu je podal tajnik zveze Veselin Sekulič. Nato je bilo po; dano poročilo o trošarinskem vprašanju, ki je eno od najvažnejših za hotelski in gostilniški stan. Govoril je predsednik zveze drin-ske banovine Avakum Perišič, ki je imel obširen referat. Za njim je govoril Ciril Majcen, predsednik zveze iz Ljubljane. Ciril Majcen se je dotaknil v svojem srovorn vprašanj, ki zadevajo hotelsko in gostilniško industrijo, dalje o banovinskih. občinskih, policijskih in vseh ostalih taksah, ki jih morajo plačevati hotelerji in gostilničarji. Iz tega referata se vidi da gostiteljski stan plačuje mnogo več taks. kakor druge gospodarske panoge v državi To so govorniki tudi posebej povdar-jali na današnjem sestanku. Najbolj živahna razprava in največje zadovoljstvo pa je pn-šlo do izraza, ko se je govorilo o policijskih taksah, ki se pobirajo na koncerte in druge Bahave. Nato so bili prečitani referati predsednika Združenja zagrebških ho', 'irjev in gostilničarjev o sanaciji teb podjetij. Anton Petelin, tajnik zveze iz Ljubljane je govoril nato o novelizaciji obrtnega zakona ter o izdaji pravilnika in uredbe, ki jih ta zakon predvideva. Dalje je govoril o razmerah, ki vladajo v hotelskih 111 gostilniških obratih in o ukrepih, ki bi bili potrebni za njihov razvoj in napredek. Na konferenci so se vsi predstavniki izjavili za poseben zakon in t. tiri i za posebno zbornico, ker je njihov stryi dovolj močan in je potrebno, da je odvisen od drugih stanovskih društev ter da razprav-I ia sam o svojih strokovnih in splošnih vprašanjih. Zadnji je govoril g. Pany lz Susaka o zadružništvu. Vsi referati »o bi 1 sprejeti ter ie bil na koncu izvoljen posebni odbor, ki bo Izdelal resolucijo za konpp^.Med drugim sta izvoljena v ta odbor Ciril Majcen in Anton Petelin iz Ljubljane. Priprave na volitve Belgrad, 15. marca. m. V današnji izredni izdaji ■Službenih novin« so objavljena volišča in predsedniki teh volišč. Po sklepu državnega odbora ima Celje tri volišča. Predsedniki teh volišč so: dr. Vrečko, ravnatelj Iran Mravljak in odvetnik dr. Milan Orožen, vsi iz Celja. Maribor ima 15 vollžč. Predsedniki »o: p«™-Ivan Mravljak, šolski upravitelj Ludovik Petrič, gimn. ravnatelj Matko Eric, Herman Vidmar, sod. nik Franc juhart, prof. trg. akademije Fran Škof, no-lar dr. Ivo šorli, ravnatelj klas. gimnazije Martin n -....1. Ar &Wrii I pinV vvtnitr rinvrv jMaatiij,n., .».v«....... ... . . —j j -------- — — — •.— — - riti Senior. sodnik dr. Bori* Mihalič, AoJski upra- vitelj Ivan Lukman, železniški uradnik Fran Druško-vič, učitelj meščanske šole dr. Humek in žel. inšpektor Franc Rožman. V Ptuju bosta dve volišči. Predsednika volišč sta: sodnik Franc Suhadoluik in notar Franc Ivan-šek, oba iz Ptuja. Trbovlje ima sedem volišč. Predsedniki so: učitelj Adolf jesih, upravitelj nar. šole Robert Plavšak, učitelj Anton Kuhar, učitelj Mirko Sušnik. učitelj Rudolf Pleskovič, upravitelj nar. šole TrbovJje-Vode Alojzij Bučar in Josip Ton. Predsednik volišča v Kamniku bo tamkajšnji, odvetnik dr. Fran Trampuš. V Kočevju je določen za predsednika volišča starešina sodišča dr. Fran Cešarek. V Kranju ie predsednik volišča tamkajšnji starešina sodišča Jurij Gregorc. V Krškem je določen za predsednika volišča tamkajšnji odvetnik dr. Vlado Borštnik. Novo mesto ima dve volišči. Predsednika sta: sodnik Jurij Kozina in notar Matija Mariuček. Belgrad. 15. marca. m. Predsednik Jugoslovanskega narodnega pokreta »Zbor« I.jotic, nosilec kandidatne liste tega pokreta za prihodnje volitve, je danes izdal svoj volilni proglas z naslednjim naslovom »Smisel naše borbe«. Iz vojaške službe Belgrad, 15. marca. m. »Službeni vojni list« objavlja več ukazov o postavitvi poveljnikov posameznih polkov. Med drugimi so postavljeni: za poveljnika ljubljanskega vojnega okrožja pehotni podpolkovnik Uroš Todorovič, za poveljnika 3. bataljona 40. pešpolka Triglavskega pehotni podpolkovnik Mirko Gregorič, za poveljnika 2. bataljona 53. pehotnega polka pehovni polkovnik Janko Ahačič, za pomočnika poveljnika topničarske častniške šole topniški polkovnik Živojin Pavlovič, za pomočnika poveljnika 18. topnirarskega polka topniški podpolkovnik Milivoje Celeslin, za vršilca dolžnosti poveljnika 2. divizijona 19. topničar-skega polka topniški kapetan I. razreda Peter Marušič, za pomočnika poveljnika 4. konjeniškega polka velikega kneza Konstantina Konstantinoviča konjeniški podpolkovnik Slavko Petruhar, za upravnika hidrografskega odreda pri mornarici kapetan vojne ladje Avgust Kuster, za poveljnika šolske ladje »Jadran« kapetan fregate Matija Marušič, za po-veljniko monitorja »Drava« je postavljen kapetan fregate Mirko Pleivveiss, 7.a vršilca dolžnosti poveljnika podmornice »Nebojša« poročnik Hinko Draksler, za sanitetnega referenta poveljstva V. armadne oblasti sanitetni polkovnik Ante Hočevar, za poveljniT a dravske stalne vojaške bolnišnice sanitetni podpolkovnik dr. Illja Birčanln, za sanitetnega referenta poveljstva dravske diviziji,ke oblasti sanitetni polkovnik Dragotin Brust, za vršilca dolžnosti veterinarskega referenta poveljstva donavske divizijske oblasti in upravnika donavske živinske bolnišnice veterinarski major Marjan Fer-jančlS. Z odredbo vojnega ministra je odrejen za službo r poveljstvu ljubljanskega vojnega okrožja i tem, da zastopa pomočnika pehotnega podpolkovnika Gjurgje P^tdnjkovira, ^ebotni nfxjpolkovnik Mihajlo Baikič. Dr. Anton Rintelen, zgodovina in padee velikega moža, je sicer sam zase življensko poglavje, ki se je odigralo izven mej naše države, torej daleč proč od naših lastnih skrbi. Lahko bi mirno šli mimo te zgodbe, ki pomeni mnogo v notranjepolitični zgodovini Avstrije, ki ne pomeni nič ali skoraj nič v zvezi z našo državo. A vendar izziva to ime in njegova življenjska pot, ki se je po od vsega naroda priznanih zaslugah in po potih, ki so vodila v strme višine, končala v dosmrtni celici ječe, da poskušamo doumeli to politično tragedijo, ki bi v manj razburkanih in bolj zbranih časih dala napeto vsebino veliku političnemu romanu, če bi ga pisal misleč iu resnicoljuben poznavalec človeških duš. Dolgih 15 let je bil dr. Anton Rintelen ne-osporovani vodja krščansko-socialnega pokreta na Štajerskem, poslal je deželni glavar in s tega mesta kot praktični katoliški mož in vzorni krsčanski družinski oče, kot mu je v sodno dvorano poslal prekrasno spričevalo graški škof Pavlikovski, storil neizmerno veliko dobrega za materialni in duhovni blagor ljudstva. Na vseh področjih se je čutila njegova blagodejna roka in prodorni organi-zatorični duh tega, z visokimi darovi duha in srca obdarovanega politika. Strmo v višine je šla njegova pot in večkrat v teku zadnjih let se je njegovo ime izgovarjalo v zvezi s kanclerskim mestom ter je vsakokrat vzbudilo po vsej Avstriji toplo navdušenje. Dvakrat je bil zvezni minister in še 1932 se je pokojni dr. Dollfuss v Kirchbachu v javnem govoru izrazil o njem, »da smatra moja vlada za veliko čast. da sme šteti med svoje člane tudi voditelja katoliškega gibanja na Štajerskem.« Po 15 letih pa naenkrat, brez vsakega vidnega povoda, ta strmi padec, ta, za tako visoko kulturnega človeka naravnost prostaška kretnja, s katero odrine od sebe vse, kar mu je 15 let bilo ljubo in dragO, to izdajstvo nad svojimi šefi v stranki in v državni upravi, ta nenadni prestop v šotor zarotnikov, kjer proda v eni noči vse svoje dolgoletne prijatelje in sodelavce, vsa svoja etična načela, ki jim je vsaj navidezno služil v najlepši dobi svojega življenja, in od koder se vrača na čelu zarotnikov, da potepta vse, kar je oboževal, ljudi, načela, domovino. To je vendar značaj, ki bi zaslužil več kot omembe v bežnem časopisnem članku, ker je v vsem svojem dramatičnem sestavu tip javnega delavca, ki jih dajejo samo nemirna razdobja v razvoju človeške zgodovine, ko se načelnost vrednoti manj kot pa konjunktura. Dr. Anton Rintelen ni bil po rodu Avstrijec. Njegova družina je prišla iz Hanovra v Nemčiji. Avstrija mu je torej druga domovina, krušna mati, ki mu pa ni dala svoje krvi. Kot katoliški mož in kot izredno nadarjen človek si je utrl svojo pot. Dinamične narave vedno prodrejo v ospredje. Med vojno ga je sprejela v svojo sredo krščansko-so-cialna stranka, ki je rabila močnih mož, posebno fia takih, ki so imeli dostopa v vsenemške naciona-istične kroge, kot dr. Rintelen, ki je slovel kot politik »širših obzorij«, ki se ni dal utesniti v ozkosrčno formalnost strankinega življenja. Torej tujec v avstrijski domovini, tujec v krščansko-so-cialni stranki, ki je zrasla iz avstrijskih razmer in avstrijskih potreb. Tujec, ki se ne_ bo nikoli znal vživeti v avstrijstvo in njegovo ločeno poslanstvo, tujec tudi, ki nikoli ne bo mogel vrasti v organizem krščansko-socialne stranke in njenega avstrijskega delokroga. Človek, ki mu Avstrija in njen krščanski pokret nista rojstna hiša, ki ju bo torej lahko vsak trenutek zamenjal, kot najemnik menja najeto stanovanje. To dejstvo je treba v prvi vrsti vpoštevati, če hočemo vsaj malo doumeti, ker se nam zdijo nerazumljiva nesoglasja tega značaja. Zvestoba avstrijski domovini in načelom krščansko-socialne stranke so torej za dr. Rintelena manjše vrednote in če rodni Avstrijci za nje žrtvujejo vse, jim. ta priseljeni javni delavec ni pripravljen žrtvovati ničesar ter jih odriniti od sebe ob prvi priložnosti, ki se laska njegovemu častihlepju. Kajti dr. Rintelen je predvsem zaljubljen va9e, prepričan o svojih velikih darovih, trdno uverjen o veličini svojega poslanstva. On je častihlepen in vsak delokrog mu je premajhen. Štajerska mu je pretesna, on hoče biti oblastnik vse države. Stranka mu je preozka, on hoče biti vodja vsega ljudstva. Morda je res, da so ga veliki avstrijski vodje, Seipel in Dollfuss, ravno zato, ker mu kot tujcu v Polet in padec neznačajnega politika zgoraj navedenem smislu, niso popolnoma zaupali, namenoma puščali na drugih in tretjih mestih, medtem ko si je on sam želel prvih in je Rintelen v tem užaljenem samoljubju in nevtelešenem častihlepju na dnu svoje duše že zdavnaj pripravljal teren, da si razširi svoj delokrog izven nakazanih mu meja, saj ga v srcu nista nikoli vezali ne stranka, ne avstrijska država. Eno in drugo je vplivalo na razvoj njegove politične miselnosti. Emil Zola je v svojem krasnem črtežu »Nj, Eksceleiice Evgena Rougona« v enem samem stavku dal kreuienito označbo temu človeku, ki je tip javnega delavca-veternjaka. »Velik človek, ki se obeša na male ljudi«. To se za las ujema z Rintelenovim značajem. Velik mož, obdarovan z izobilico darov uma in srca, a hlapec svojemu častihlepju in samoljubju, se v zatišju, daleč proč od cest javnega življenja obeša na male ljudi, ki se mu laskajo in mu ponujajo svoj hrbet, da bi se po njem splazil do zvezd, kjer je prepričan, da čaka mesto zanj. Kakor hitro so opazili Rintele-novo častihlepje razni politični nasprotniki krščansko-socialne stranke, so ga začeli obletavati kot muhe in on, mož »širših obzorij«, jih je bil vesel. Okrog njega so se začeli zbirati razni mali stre-muhi, češ, da »ni strankarsko zagrizen, da je kon-ciljanlen in da se z njim da govoriti«, prihajali so posebno vsenemci in nemški nacionalisti, ki »s klerikalci ne marajo skupaj«, a ki bi z njim radi sodelovali. In pred njim je začel vstajati sen velikega ljudskega voditelja, ki se bo dvignil nad vse dosedanje vodje ter se morda tudi nekoliko po-inaščeval za vsa zapostavljanja, ki jih je sicer tiho prenašal, a čigar bolečine so ga vedno skelele. Tako je začel drčati. Sicer so ga svarili pametni in modri prijatelji, toda vprežen v svoje častihlepje jih Rintelen ni poslušal, poslušal je rajši glas skušnjavcev in zapeljivcev. Toda prav tragično je postalo padanje dr. Rintelena, ko ga je zaslepljenega od častihlepja zapustila njegova politična bistroumnost. Za tistimi malimi možmi, na katere se je obešal, so stali večji, ki so se tega velikega moža hoteli poslužiti, da dosežejo svoje cilje. In tako si je Rintelen domiš-ljeval, da vodi, da daje velike iniciative, da gradi po svojih načrtih, medtem ko so ga v resnici le drugi potiskali in je gradil za druge. Domišljeval si je, da je on strokovnjaški politični šaliist v Avstriji, medtem ko je bil le figura na šahovi deski, ki so jo drugi šahovski mojstri poljubno prestavljali. Udeležil se je stoterih malih intrig proti svojim lastnim ljudem, ker ni dotfmet več glavne intrige, ki je bila naperjena proti njemu. Če bi bil pravočasno spregledal, bi se bil morda še ustavil. Hugenbergov in Papenov zgled ga bi bil moral podučiti! A ga ni, ker ni videl več, ker sploh ni videl tajinsivenih rok, ki so ga potiskale, da je izdajal svoje lastne ljudi, svoj lasten pokret in svojo krušno domovino. Če koga bogovi hočejo uničiti, ga udarijo s slepoto. To velja tudi na političnem polju in morda nikjer bolj, kot ravno na političnem. Pri tem pa se je Rintelen zanašal bolj ua svojo taktično modrost in na svojo bistroumnost, mesto, da bi dovolil, da bi oboje kontrolirala etična načela. Katastrofa ni mogla izostali. Dr. Rintelen je veliko svarilo vsem političnim voditeljem vseh dežela in vseh krajev. »Grazer Volksblattc, ki je temu usmiljenja vrednemu možu — ki se je po tolikih izdajstvih spozabil še tako daleč, da je kot zaveden in praktičen katoličan hotel izvršiti samoumor — posvetil svoj uvodnik, pravi, da je strahotni konec tega moža za vsakega, ki ne veruje samo v slučajnosti, ampak v vodstvo božje previdnosti, nauk, kako naj žive in delajo katoliški politiki: »Včleniti se v skupnost in služiti, ne pa stremeti po oblasti! Nesebično delati za skupni blagor, ne pa zreti le na svoje male postranske osebne interese! Držati disciplino, držati linijo na polju državne kulture in tiskovne politike! Poslušati nevenljiva etična načela, stremeti za etičnimi cilji, posluževati se etičnih sredstev in metod, ne pa zaupati svoji lastni umski modrosti, niti verovati v taktične bravure in v trenutne cenene uspehe. Predvsem pa se zoperstavljati skušnjavam od vsega začetka, vsem skušnjavam samo-ljubja, očabnosti in častihlepja, vsemu zapeljevanju k nezvestobi in na kriva, stranska pota. Težko je pozneje vračati se, trdo je plačilo za nauk, grenka je vsaka kazen.« Evgen Jarci Zazidava Muzejskega trga Št. 1. Plečnikov načrt. Se pod oblastno samoupravo je izdelal arhitekt Plečnik načrt (gl. št. 1), po katerem bi se Kranjska hranilnica dvignila za eno nadstropje m zazidala zadaj s četrtim traktom, ki bi obsegal zbornico za zborovanja samouprave s pripadajočimi prostori. Vse poslopje bi naj bilo enotno fa-sadirano s pilastri, segajočimi do tal. Na Muzejskem trgu je bil predviden na severu in jugu po en trakt, menda eno nadstropje visok, ki bi z arkadami v pritličju omogočil prehode ob muzeju in palači, v nadstropju pa bi bili prostori za muze) in pisarne. Nastalo bi zaprto javno dostopno prehodno dvorišče ali trg. Tloris tega načrta prinašamo zgoraj. , . En del tega načrta se |e izvršil, poslop|e bivše Kranjske hranilnice se je dvignilo za eno nadstropje. Na fasadi pa smo doživeli nekam čudno zmes renesančnega pritličja in dveh nadstropij, razčlenjenih z mikenskimi stebri. Banski tehnični oddelek je očividno povzel to osnovno misel, jo pa, kakor kaže zgoraj reprodu-cirani načrt (št. 2), bistveno izpremenil in stavbni program razširil. Banska uprava hoče vse urade koncentrirati v enem kompleksu, kar ne bi le olajšalo in pocenilo njenega poslovanja, nego bi bilo tudi v korist strankam, ki imajo opravka v njenih uradih. To osnovno misel je treba vsekako pozdraviti in je izven diskusije, kolikor se tiče uradov kot takih in ne posega v muzejsko vprašanje. Tehnični oddelek banske uprave trdi, da se je pri proučitvi tega vprašanja ugotovilo, da prihaja za ta namen edino kompleks njegovih zgradb med Knafljevo oz. Subičevo ulico in Bleivveisovo cesto, kjer stoji že deloma obnovljeno uradno po-alopje s še nezazidanim zemljiščem in muzejska palača, kar je' vse last banovine. Na podlagi te zamisli je tehnični oddelek izdelal načrt, od katerega vsaj do sedaj nismo videli ▼eč kakor tloris. Po tem se naj bi tkzv. Kranjska hranilnica združila z novimi dozidavami in posebnim monumentalnim poslopjem ob bodoči Šubičevi ulici, ki bi jo vezalo z muzejskim poslopjem. Realizacija tega projekta, ki se naj bi izvršila postopoma, je proračunana na 20 milijonov Din in bi bila izvršljiva v dobi 6 do 10 let. V končni etapi bi se izpraznilo muzejsko poslopje in muzej bi se izselil v sedanjo banovinsko palačo na Bleiweisovi cesti. Sedanje muzejsko poslopje pa bi se preuredilo in povečalo za sprejemne in reprezentančne namene bana in pomočnika bana. Poslopje ob Subičevi ulici bi služilo zlasti za namene banovinskega sveta z veliko dvorano, sejnimi in zboro-valnimi prostori itd. To poslopje naj bi bilo po prvem projektu visoko 8 nadstropij. Ker ves projekt posega globoko v urbanistično ureditev Ljubljane, je po mojem mnenju potrebno, preden pade kakršnakoli odločitev, tudi od strani občine problem temeljito proučiti in zaslišati priznane arhitekte (Plečnika, Vurnika, Šubica, zagrebške arhitekte, ev. Fabianija in dr.). Takih vprašanj ni mogoče reševati v uradih za zeleno mizo, ampak je treba predložiti jih diskusiji arhitektov, urbanistov in — finančnikov. Ze na prvi pogled mi vzbuja projekt mnogo pomislekov. Zameniava muzejskega poslopja za banovinsko palačo bi bila za muzej ugodna, manj pa za banovino, ker bi adaptacija muzejskega poslopja stala več kakor nova palača. Opozarjam na nemogoča stopnišča, na previsoke sobe (menda do 9 m) in sploh na ves tloris, ki je izdelan specialno za muzejske namene. Selitev muzeja, ki ga je urejeval Dežman več let, bi bila silno težavna in drage omare večinoma neporabne in celo nepre-nosne, ker so bile izvršene na mestu. S stališča Ljubljančana imam pa še drug tehten pomislek. Pri taki rešitvi bi bil za vselej pokopan grandiozni Plečnikov projekt za restavracijo ljubljanskega gradu, ki je posebej priobčen v lanski »Kroniki« m ki nanj izrecno opozarjam. Ko bi imelo katerokoli mesto v Srednji Evropi v svoji sredi slično zgradbo, bi storilo vse, da jo kot svoj viden znak uveljavi. Mi smo doslej iz sile, ne iz zavesti — Nemec pravi temu: Aus der Not eine Tugend machen! — začeli z urejevanjem okolice gradu in dohodov nanj. Kaj ko bi se baš v tem za bodočnost Ljubljane odločilnem trenotku zbudila zavest, kaj bi nam lahko pomenil grad kot simbol našega mesta in — Slovenijel Po mojem skromnem mnenju, ki si ne lastim znanja arhitektov, bi se dal ves problem bolje rešiti in tudi ceneje, ako se vrnemo k prvotni ideji Plečnikovi. Pokazalo se je doslej, da še nikjer nismo pogrešili, kjer smo mu sledili pri urejevanju Ljubljane, pač pa dostikrat, kjer si nismo osvojili njegove zamisli. Kot zgled naj navajam samo asfaltno Saharo na Marij, trgu! Podanih je več možnosti. Banovinska palača se da dvigniti za eno nadstropje z malimi stroški. V bližini je več parcel, kjer bi se dalo zgraditi poslopje za tehnični oddelek, ki je danes razmetan na nemogoč način. Za samoupravo zadostuje prvotni Plečnikov projekt. Sedanji muzej je sposoben zopet le za nekaj sličnega: za obrtni muzej e v. skupaj z etnografskim, ki je ž njim v tesni zvezi. Sedanji muzej itak obsega že velik del obrtnega. Oba trakta med muzejskim poslopjem in Kranjsko hranilnico pa bi bila sijajno porabna za stalne obrtne razstave in bi ostala kot razstavna paviljona lahko pritlična, zasteklena, tako da bi imela svetloba neoviran dostop. S tem bi tudi odpadla zazidava Šubičece ulice na jugu Muzejskega trga, s čimer bi bila sicer vsemu trgu vzeta luč in solnce. Moj predlog je: Vrnimo se k Plečniku! f Dr. Ljudevit Bohm Ljubljana, 15. marca. Z Mirne na Dolenjskem je prišla danes dopoldne žalostna vest, da je tam v svoji vili umrl direktor trgovske akademije v p. in znani narodno, gospodarski delavec dr. Ljudevit Bohm. Ta vest je užalostila vse gospodarske in prosvetne kroge, zakaj pokojnikovo javno delo je bilo izredno bogato zaslug. Dr. Bohm se je rodi! dne 5. maja 1864 v Kočevju, gimnazijo je dovršil v Ljubljani, lilozofsko fakulteto jia je študiral na Dunaju, kjer je bil leta 1891 pronioviran. Kot suplent je služboval najprej v Ljubljani, nato na gimnaziji v Novem mestu ter na realki v Splitu. Leta 18*J8 je sprejel službo na pomorski akademiji na Reki ter tam ostal do prevrata. Po prevratu je postal nadzorni delegat železarne in jeklarne v Borovljah. Nato je osnoval abifurientski tečaj v Ljubljani, iz katerega je izšlo že mnogo naših odličnih gospodarskih delavcev, ki pa je bil, žal, kmalu ukinjen. Zasluga dr. Biihma je tudi, da se je v Ljubljani osnovala trgovska akademija, katere prvi ravnatelj je leta 1920 postal in je bil na tem mestu do leta 1930, ko je bil upokojen. Bi! je tudi član iz|iraševalne komisije za državoslovni iz- Eit ter honorarni profesor na pravni fakulteti v jubljani. Poleg zaslug za trgovsko akademijo si je pred. vsem pridobil mnogo zaslug za organizacijo vele-sejma, katerega odbornik je bil od začetka ter je vneto sodeloval pri vseh njegovih prireditvah. Bil je navdušen predavatelj v raznih društvih, tudi v »Pravniku«. Dr. Bohm je bil izvrsten govornik, njegova izvajanja so bila jasna, znanstveno vedno podkrepljena, toda podana tako, da so bila dostopna najširšemu občinstvu. Kljub visoki starosti je bil prav do zadnjega mladeniško delaven in agilen. Posebno mu je bila pri srcu Jadranska straža, za katero je živahno agitiral in sodeloval pri njej. Pokojnik je govoril več jezikov, kar mu je pripomoglo, da je sodeloval pri raznih velikih inozemskih ča. sopisih. v katere je najraje pisal o Jadranskem morju in o Sloveniji. Sodeloval pa je tudi pri domačih slovenskih in srbohrvatskih časopish in tudi naš list je imel čast šteti ga med svoje sotrudnike. Pokojnik je imel več domačih odlikovanj, pa tudi inozemskih. Bolehal je že dolgo, pred desetimi dnevi pa ga je bolezen prisilila, da je obležal v postelji. Umrl je davi. Pogreb jx>kojnika bo v nedeljo ob 11 na Mirni. Dr. Ljudevitu Bohmu ohranimo časten sjx>min! Naj mu sveti večna luč! — Pri haemeroidah, zaprtju, ranitvi črevesa, tvorih, pritisku vode. bolečinah v križu, tesnobi v prsih, utripanju srca ter omotici dosežemo z uporabo naravne »Franz-Josef« grenčice vselej prijetno olajšanje, večkrat pa celo popolno ozdravljenje. Strokovni zdravniki za notranje bolezni predpisujejo v mnogih slučajih vsak dan zjutraj in zvečer pol kozarca »Franz-Josef« vode. PROIZVOD: »UNION« ZAGREB. Anionu Saltterju Rubinov trikrat brušenih v treh ocnjih preizkušenih planiti ob njem na sto in sto in šc vijo se na zemljo in nicajo v osrčje tal, ki zanje je na branu stal in sebe dal — njegov in naš mejnik težak, pomnik grenak ... (Vojanov.) Te pesniške besede Vojanove mi prihajajo v spomin, ko stojim ob skromni krsti in se mi razodeva vsa tragika človeka, ki je položil najvišje človeško dobro — to je: svoje življenje domu in slovenskemu rodu na oltar. Kaže pa se nam obenem vsa veilična njegove veličastne žrtve: vzpričo nje se mi vidijo vsi besedniki, in nič več ko besedniki, tako neizrečeno majlini. Ne bi hotel podcenjevati dela glasnikov svoIkkIc, ki z besede gromom poživljajo in vzpodbujajo k žrtvovanju, — toda kako brei-primerno višje stoji žrtev onih, ki se_ temu pozivu odzovejo in zavestno tvegajo svoje zdravje in življenje za svobodo in življenje onih, ki jim preti v sužnosti narodni pogin! In vendar kaka razlika je v priznanju pa tudi v hvaležnosti vseli onih, katerim je nila ta žrtev do-prinešena! Kako vse večjih časti in slave so deležni že za življenja oni razmeroma mnogoštevilni peresniiki in besedniki ▼ primeri s pri-prostim a redkim pobornikom — vojakom-prostovoljcem, ki je žrtvoval svoje življenje! Eden izmed teh velikih malih je Anton Sattler, ta skoro neznani junak naše svol>ode. Odhajaš v naš Panteon padlih za domovino! Tam boš sital oP strani Malgaja in drugih in — čakal kakor on nesmrten. Kajti tudi tebi veljajo Majstrove besede, zapisane na njegovem spomeniku: »O jaz ne spim! Le čakam ča«. In čakam vas, Da gremo skupaj čez Šent Vid Med brate naše Žilo pit.« Slava Sattlerjevemu sipominu! Dr. Jos. C. Oblak. Iz domače politike t i Aktivnost bojevnikov »Prelom« naznanja v zadnji številki, da »se je izven okvira »Boja«, ki ostane nadalje to, kar določajo njegova pravila, ustanovil samostojen glavni bojevniški volivni odbor. To se je zgodilo na splošno željo članstva po krepkem nastopu bojevnikov pri majskih volitvah.« Glavni bojevniški volivni odbor želi, naj se ustanovijo po vseh okrajih podobni odbori. V članku »Aktivnost« poroča »Prelom«, da je zbor delegatov že lansko leto 1. julija soglasno sklenil, naj »Boj« postane politična organizaciji. Toda Uzunovičeva vlada ni hotela odo-I briti takšnih pravil. S tem pa še ni rečeno, da bojevniki niso svobodni državljani in da bi se ne smeli udjestvovati pri volitvah kot volivci ali kot kandidati; seveda ne smejo kršiti bojevniških temeljnih načel. Bojevniški pokret je borben, akti-vističen, zato ne more držati križem rok, ko gre za volitve. Na splošno željo organiziranih članov bo »Boj« nastopil disciplinirano, načrtno, borbeno in udarno, kakor se spodobi za bojevnike. Kandidature na Jevtičevi listi. Profesor Ljuba Maštrovič, začetnik »Seljačkega pokreta«, bo kandidiral v Križevcih, njegov somišljenik Franjo Petrovič v Novi Gradiški, nadalje Rudislav Bačinič v Biogradu na moru in v Prekem, V. Hodalič v gjurgjevačkem okraju. — V Metkoviču je skupina JNS predlagala za kandidata župana dr. Koščino; druga skupina je predlagala Antona Maštroviča. — Dt. Brana Čubrilovič, zdravnik Okrožnega urada, bo postavil svojo kandidaturo v Banialuki. — V Rumi bo kandidiral dr. Aleksej Ivič, profesor prav- gt 2. Načrt banskega tehničnega oddelka. 600 rudarjev Stavka žc več mesecev brez plače n« fakultete v Subotici. Gospodarski krogi pa »o predlagali Dinka Majica, trgovca. — V Vukovaru je bil postavljen za kandidata Miodrag Ristič. ,— V Kosovski Mitrovici kandidira Jovan Jevtič, župan. Druge kandidature. Na listi Zivka Topaloviča v Sarajevu kandidira Sretan J. Jakšič, ravnatelj Okrožnega urada za zavarovanje delavcev, njegov namestnik je stavec Ferhatovič. Drugi kandidat je delavec Kurbegovič, namestnik pa dr. Sohn. — Na L j o t i č e v i listi bo za okraj vršački kandidiral Ljuba Nedeljkovič, 'za okraj petrogradski Krasoj* Nataroi, za okraj golubački Živojin Rankovič. Minister Marušič ne bo imel v okrajih, kjer bo kandidiral, protikandidatov, pač pa samo namestnike. Katerim na ljubo se bo odpovedal svojemu mandatu, še ni znano. Kmetijski minister dr. Dragutin Jankovič bo govoril v radiu drevi ob 20. Kandidatov na kupe. Zadnjo sredo so na Zidanem mostu postavljali kandidate za Jevtičevo listo. Predlagalo se je kar 12 kandidatov. Gosp. Mravlje, ki je sestanek vodil, se je kar smehljal in povedal, da bo prvo Tešeto v Ljubljani, potem pa bodo še v Belgradu vse presejali. Postavljena bosta končno samo dva kandidata v okraju. Na sestanku je bilo največje nerazpoloženje proti oficiel-nemu kandidatu JNS Rošu iz Hrastnika, tudi Juvan m Mrzel iz Ljubljane jih nista imeia dosti za seboj. Če bi kar na sestanku volili, bi Se največ dobila Rozin in Trop. Zaenkrat lahko še vsi kandidati upajo, odločilo se pa bo v Belgradu. Bivši zemljoradnik Vo.ia Lazič bo kandidiral na listi B. Jevtiča, in sicer v kolubar-skem in posavskem srezu. Ze tri dni stavkajo vsi rudarji v rudniku »Srpski Balkan«. 2e pred dvema letoma so se rudarji pripravljali na stavko, a tedaj jih je vodstvo pomirilo o pravem času. Do. 1. februarja so rudarji prejemali plačo, ki je bila zelo skromna. Ta dan pa jim je bilo ustavljeno izplačevanje zaslužka, tako da niso že dva meseca in pol prejeli plače. Svoje družine hranijo rudarji z živili, ki jih prejemajo iz rudniške zaloge. Dolg za ta zivila porav-nnio. ko prejmejo plačo. Toda iz zaloge niso rudarji prejemali toliko, da b) laUKo prenra-nill gvoae družine. Za vsakega rudarja je skladišče dalo po en hleb kruha, ki je tehtal 800 gramov, za družino pa še po en hleb, ne glede na to, koliko otrok družina šteje, ludi drugih živil niso prejemali dovolj. Vse to so rudarji mirno prenašali, dokler ni bilo ustavljeno izplačevanje plač. Najprej so pričeli stavkati rudarji v rovih. Nato so se jim pridružili še delavci na prostem. Danes stavka okoli 600 rudarjev. Pred pisarno neprestano stoje večje skupine delavcev, ki zahtevajo izplač.ijo zaostalih plač. Delavci so se odipčili, ua bodo stavkali, dokisr jim ne izplačajo plač. Zborovanje esperantistov Ljubljana, 15. marca. Snoči se je vršil v klubovem lokahiv v predavalnici Delavske zbornice redni občni zbor tukajšnjega esperantskega kluba. Navzočih je bilo lepo število članov. Po otvoritvi predsednika Kozlevčarja so podali funkcionarji svoja izčrpna poročila o delovanju ln denarnem stanju kluba v preteklem letu. Iz teh poročil posnemamo, da je klub v minulem letu dosegel isto višino kakor v prejšnjih letih. Agilni odbor je posvetil vse svoje moči notranji organizaciji kluba kakor tudi gibanju v Sloveniji. Klub je bil v stalnih stikih z jugoslovansko esperantsko ligo, z bratskimi društvi v državi kakor tudi z mednarodnimi organizacijami v inozemstvu in s posamezniki. Njegovo delovanje je bilo usmerjeno tudi na tujskoprometno polje, ki je prineslo mnogo koristi tudi našemu narodu. Sodeloval je tudi pri raznih prireditvah ln svečanostih izven meje esperantskega gibanja. Vidni so bili članki in poročila naših esperantistov v raznih esperantskih tn in inozemskih listih. Ljubljanski klub je bil zastopan dalje na raznih prireditvah, tako na dunajski mednarodni konferenci, na jugoslovanskem esTierantskem kongresu v Koprivnici, sam pa je priredil tudi važno konferenco za slovenske esperantsko klube. Tnterno ln zn javnost je bilo prirejenih nad 20 zelo zanimivih skioptičnih predavanj. Seveda je bil lani tudi tradicionalen Zninenhofov večer. Važno delo odbora v minuli dobi je bilo tudi v proučevanju nove slovensko-esperantske učne knjige in radijskih predavanj. Po poročilih je bila odboru podeljena razrešniea, na kar so sledile volitve novega odbora. Soglasno ln z aplavzom je hll ponovno Izvoljen t0t predsednik g- .Tožp Kozlovear. o stali odbor gg Oral. Vrančičeva. Dejakova. Kaba- jeva, Ložarjeva, Jakomin, Rozman, Koren-čan in Rakovec. V revizorski odbor pa Kralj in Miilleret. Za prihodnje leto se je primemo redigirala tndi članarina, ki se je določila na 4 in na 2 Din za redne člane mesečno. Predsednik Kozlevčar se je zahvalil za vestno podporo in delovanje staremu odboru, članstvu in slovenskemu časopisju, na kar je zaključil lepo uspeli občni zbor, ★ 8 mesecev, ker je ustrelil svojo izvoljenko Ljubljana, 15. marca Mali kazenski senat je danes obsodil 23 letnega strojnega ključavničarja Andreja Boštjančiča, stanujočega na Brodu pri Medvodah, na 8 mesecev navadnega zapora zaradi zločina umora na prošnjo, ker je 28. januarja letos dopoldne na svojem stanovanju ustrelil svojo izvoljenko Štefanijo Mli-narjevo v sence, da je kmalu nato umrla vsler! otrpljenja možganov. Poskušal se je z dvema nabojema še sam sebe končati, pa mu je samokres od rsksl Predsednik senata s. o. s. g. Ivan Kralj: »Priznate?« Obtoženec: >To, kar sem povedni preiskovalnemu sodniku. Kako se je vse zgodilo, ne vem.* Povedal je nato, kako se je lani seznanil s Štefanijo med kopalno sezono na Savi. Razvilo se je med njima prijateljsko razmerje, ki pa je bilo skaljeno z dejstvom, da bi bil moral on odrinit.' k vojakom. Dekle mu je večkrat izražalo mračno misel, da bi si končala življenje. Sam je bil živ čno razburjen. Pred usmrtitvijo sta napisala listek: »Najina želja je skupen grob. Vse lepo pozdrav-ljava. Andrej. Štefka.« V pismih mu je dekle tožilo, da je življenje brez prave ljubezni muka brej cilja in da ona ne more živeti kot materialistkn brez srca. Po kratki razpravi je bila izrečena sodba, kakor gori omenjeno. Andrej Boštijančič je sodbo sprejel. Ljubljanske vesti t Zdravje ljubljanske mladine Ljubljana, 15. marcu. Po zakonu o zdravstveni zaščiti šolske dece vrši v Ljubljani zdravstveno službo na mestnih osnovnih šolah mestna šolska poliklinika. Ona nadzoruje okoli 4200 otrok ter je njeno delo ogromno. Uspehi, ki jih je šolska poliklinika dosedaj dosegla, so prav častni. Na šolah opravlja šolska poliklinika redne zdravniške preiskave. Prostori šolske poliklinike so od 1. 1931 v prvem nadstropju Mestnega doma, kjer je tudi stalno nadzorstvo in kjer tudi zdravijo ogrožene ter bolne otroke. Tam je tudi prostor za obsevanje z višinskim solncem. Mestni ravniki so na razpolago šolskim vodstvom in učiteljem s strokovnimi nasveti glede šolske in vzgojne higijene. Zdravniki imajo tudi zdravstvene nagovore in predavanja otrokom. Na nekaterih šolah pa redno predavajo o higijeni. V polikliniki so vsi nepremožni otroci zdravijo brezplačno in dobivajo zdravila na račun me-otne občine. Od 1. 1931 imamo v Ljubljani »talno kartoteko o vseh šolskih otrokih. Lani ie bilo zdravniško preiskanih 2932 šolskih otrok. Preiskava je ugotovila naslednje napake v zdravstvenem stanju otrok: pomanjkljivost telesne čistosti 29.2%, kožne bolezni 2.8%, rahitične spremembe okostja 6.7%, bolezen srca Kašelj in hripavost ublažijo Mr. Baliovčevi »Smreka« bonboni nastavljeni iz smrekovega ekstrakta in mentola. Radi tega zrahljajo katar, olajšajo izločanje sluzi ter desinficirajo usta in grlo. „Smreka" bonboni v lekarnah in drogerijah zavitek Din 3 — m 5'—. Apoteka Mr. L. Bahovec Ljubljana, Kongresni trg 12. © Izletnikom v Planico. Na željo, izraženo od več 6traui, bodo v nedeljo v turistovt-ki kapeli Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani tri sv. maše. Prva ob 3.50, druga ob 4.20, tretja ob 6.30. Tako bo dana zadostna prilika, da izletniki in športniki zadoste svoji nedeljski dolžnosti. Poleg tega bo v Ratečah po prihodu posebnih vlakov sv. maša v župni cerkvi ob 9. 0 Rokodelski oder, ki kaže izredno delavnost, pripravlja Niccodemiievo igro »Učiteljica«, ki jo bo uprizoril v nedeljo, 17. marca ob pol 8 zvečer. Delo v Ljubljani še ni bilo igrano, čeprav je izredno lepo in razgibano. Upamo, da bodo igralci dobro rešili svojo nalogo in postavili na oder žive, do podrobnosti izdelane like, kot smo to vajeni na Rokodelskem odru. Vstopnice se dobe v predprodaji v nedeljo od 10—12 dopoldne v društveni pisarni, Komenskega ulice št. 12. © Kino Kodeljevo. Drevi ob 8 dva velika sporeda: najlepši češki film »Mlada srca — inJada ljubezen« in »Begunec« (Paul Muni). 0 V roko se je vsekal. Ljubljanska bolnišnica je včeraj sprejela I2letnega Stanka Novaka, sina papirniškega delavca od D. M. v Polju. Novak se je pri sekanju drv vsekal v levo roko. © Filatelistični klub »Ljubljana« ima danes svoj prvi občni zbor, ki se vrši ob 8 zvečer v hotelu »štrukelj«. Vabimo vse prijatelje in začetnike filatelistov. 0 Ali bo, ali ne bo? 40 mučencev dan je bil lep. Po starem pregovoru bi moralo slediti zdaj 40 dni suho in lepo vreme. Sv. Gregor je bil tudi lep, čeprav hladen in vetroven, pa tiči so pričeli že gnezditi. Marc (sušeč) je z rilcem že »otepal«, morda zdaj z »repom« ne bo!. .. Slepar s kavcijami obsojen Ljubljana, 15. marca. Glavna obravnava proti Danilu Koraču, 30-letnemu brivskemu pomočniku iz Raduča v Liki, ki se je danes vršila pred malini senatom, je razkrila, kakšnim sleparskim trikom nasedajo ljudje, iskajoči primerne službe. Danilo Korač je bil zaradi sleparij in ponarejanja listin že večkrat ko-znov&n, celo v Pragi, kamor je leta 1932 pobegnil. V Ljubljani je v začetku 1932 etabliral zakotno pisarno. Nastopal je najprej kot zastopnik neke zagrebške tvrdke za brivske potrebščine, nato pa *e je izdajal za zastopnika odnosno lastnika podružnice »Materinska p>omoč« iz Maribora. Inse- 2.4%, bolezni pljuč 6.3%, bolezni oči in napake vida 12.7%, napake v nosu in v ustih 2.7%, de-fektno zobovje 55.5%, defekti žrelnic in neb-nic 19.1, zatekle mezgo v ne žleze 22.2%, povečana ščitna žleza tl.7% in druge bolezni 13.2%. Zdravstveno stanje ljubljanskih otrok torej še daleč ni zadovoljivo, ni pa še tako obupno. Toda strašno je dejstvo pri mislih, da ima več kot vsak drugi ljubljanski otrok j>okvarjeno zobovje in da je vsHik petnajsti ljubljanski otrok rahitičen. Velik je tudi odstotek otrok, ki niso navajeni telesne čistosti. V šestih letih, odkar obstoja mestna šolska poliklinika, je bilo dosedaj pregledanih 19.150 otrok in je bilo izvršenih nad 37.000 ordinacij in posvetovanj. Z višinskim solncem je bilo dosedaj obsevanih okoli 6300 otrok. Velikega pomena za zdravje ljubljanskih otrok so tudi počitniške kolonije, ki jih vzdržuje mestna občina in sicer pri Sv. Jakobu-Šiljcvici na enein najlej>ših krajev ob našem morju, dalje v Modnem, v Poljanah nad Škofjo Loko in v Posavcu pri Otočah. Lani je mestna občina poslala v počitniške kolonije skupno 3184 otrok. Za mladino je bilo v zadnjih letih že mnogo narejenega, toda to nas ne opravičuje in bo morala mestna občina skrb za mladino še povečati! riral je, da išče nameščence proti kavciji. Namestil je 3 osebe, ki so mu skupno plačale 9000 Din kavcije. Za »Materinsko pomoč«, ki je pomožna blagajna in daje denarne podpore materam za slučaj bolezni in poroda, je pri raznih strankah in-kasiral manjše in večje zneske, ki si jih je sam za se pridržal. Oškodoval je 15 oseb večinoma iz delavskih slojev, za 1363 Din. Ko so mu postala tla prevroča, je s potnim lisuom na ime Vitek Friderik pobegnil v Avstrijo in se nato potikal po Češkoslovaškem, kjer je tudi zagrešil več sleparij. Lani 18. novembra je šele prišel v roke našim oblastem. Predsednik: »Ali ste krivi?« Obtoženec patetično: »Slavni sudel Ne čutim se kriv. Nesrečno sem posloval. Pa sam sem postal žrtev nekega pro-kurista »Materinskega doma«, da sem položil kavcijo 6000 Din.« Pustolovec Korač je bil obsojen na 2 leti in 1 mesec robije ter 120 Din denarne kazni. Predsednik: »Sprejmete kazen?« Korač odvažno? »Ne, slavni sude! Pritožujem se proti temu, da je kazen zelo previsoka in zahtevam, da se robija spremeni samo v strogi zapor,« Ljubljana se ne gane Nekdaj tako živahna in razgibana Ljublja na je danes tako tiha in mirna, kakor je tiha in mirna Ljubljanica ob največji suši. Ni še preteklo mnogo let, ko je imela Ljubljana vsak dan skoraj svojo posebno »senzacijo«, tako da je kazala res nekako velemestno licp — a danes? Podoba je, da je Ljubljana res zaspana! Nekdaj simo imeli gledališke predstave. Gledališče je bilo nabito polno. Gledališče imamo še danes — a kje so -ljudje? Tudi koncerte smo imeli; še preveč. Pa je bilo vedno dovolj poslušalcev. A danes? Čudno je, da pride poslušat koncert še gospod kritik — če pride... Tudi predpustnih zabav ni manjkalo: povsod so imeli pripravljenih predpustnih dobrot v izobil ju in Ljubljana je znala te dobrote tudi ceniti. In danes? Pol hrenovke zvečer ob devetih pri frančiškanskem mostu — to je ljubljanski današnji predpust! To so čudne stvari. Nekateri pravijo, da je vsega tega kriva policija, ki kar noče vloviti j dveh strašnih žensk, ki plašita celo Ljubljano: i to so velika Kriza in Neža Griža. Ker pa praz-• ni h in suhih in raztrganih žepov v Ljubljani tudi prej ni nikdar manjkalo in tudi ne hripa-vili Než, to ne bo držalo in policija je nedolžna. To mora biti nekaj drugega. Ljudje, ki molče, se navadno pripravljajo nu nekaj posebnega Molčeči ljudje radi j»re-mišljujejo in tako bo naravno tudi v Ljubljani: tudi Ljubljana premišljuje. Ampak kaj in o čem — to je tisto! Kaj bolj natančnega o tem je težko ix>vedati, ker vse molči; je j>a gotovo, da se pripravljajo Ljubljančani na nekaj velikega, pomembnega in svetovno-zgodovinskega! Mogoče na volitve? Kdo ve? Mogoče na najdaljši skok na Planici? Kdo na j to vč Ali j>a sc pripravljajo Ljubljančani na težavno odločitev: ali naj se vzd,ramijo in vstanejo ali pa naj se še obrnejo na drugo plat in naj lej»o na.prej ajokajo in pančkajo spanje pravičnega kakor doslej? Kdo ve? AR SIN Ali potrebujete sredstvo za tišCenje? Zgodaj zjutraj boste imeli normalno blagodeiuo izpraznjenje, ako boste vzeli prejšnji vičer 2—3 ART1N-DRAŽEJG Dr. Wandera Dobe se ▼ vseh lekarnah v škatljah po 12 dražej Din 8"—■ in vrečicah po 2 dražeji Din 1*50. Oglns ri'g. nori 8. hr 12258/32.____ Mariborske vesli: Evharistična in papeževa proslava Živo nam je še v spominu veličastni evharistični kongres, na katerem je katoliški Maribor jasno in mogočno izpovedal svojo vero in ljubezen v evharističnega Kralja. Da se iznova obnovimo v tej svoji veri in ljubezni ter da se obenem pripravimo na velike evharistične slovesnosti v Ljubljani, za katere so predpriprave že v jiolnem teku, se vrši na Jožcfoto, dne 19. marca 1935, ob 20 (8) zvečer v Mariboru, v veliki dvorani »Uniona«, slavnostna akademija v proslavo presv. Evharistije in v spomin obletnice kronanja papeža Pija XI. s sledečim sporedom: t. »Povsod Boga«; združeni moški zibori in godba »Danice«. 2. Dav. Jenko: Molitev, spesnil S. Jenko; združeni moški zbori. 3. Dr. Anton Terste-ujak: Papeštvo in presv. Evlia.ristija. Govor. 4. Kothe: Molim Te jjonižno, Tomaž Akvi tiski; simboličen prizor s petjem. 5. Prvenstvo sv. Petra, zborna deklamacija. 6. llille: Mučenci v Areni. Kanta ta za zibor in godala. 7. Dr. Vinko Zor: Zgodovina evharističnih kongresov. Filmsko predavanje. 8. Wittmann: Papeška himna. Združeni pevski zbori in godba. Mariborsko prebivalstvo bo z isto navdušenostjo, kot na zadnjem kongresu, tudd sedaj s častno udeležbo na proslavi potrdilo svojo vero v evharističnega Kristusa in manifestiralo svojo vdanost sv. očetu. Vstopnina: sedeži 3 Din, stojišča 1 Din, je ' namenjena zn Evharistični kongres v Ljtobljani. — Predprodaja vstopnic se vrši v knjigami ! sv. Cirila, Aleksandrova 6, in poldrugo uro pred proslavo. □ Svečan sprejem bolgarskih pevcev. Danes ob tričetrt na 4 popoldne pridejo bolgarski pevci v Maribor. Do Celja jim poj-deta nasproti prof. Šedivy in geometer Pahor ter jim izročita v bolgarščini tiskan program za bivanje v Mariboru. »Putnik« jim pošlje literaturo o Mariboru Ln okolici. Na mariborskem kolodvoru jim bo priredilo meščanstvo svečan sprejem, kakor ga je gotovo še malo gostov bilo deležnih. Zanimanje za koncert je izredno veliko. □ V Planico odpelje jutri zjutraj posebni vlak ob 3.30 iz glavnega kolodvora. Že iz Maribora je okoli 200 udeležencev prijavljenih, iz Celja skoro istotoliko. Z Mariborčani pojde tudi slovita Cvir-nova »pohorska godba«. □ Francoski pisatelj jr. Albert Leon je posetil Maribor ter je v četrtek zvečer predaval v Ljudski univerzi o Lafontaineu. □ Premiera »Blodnih ognjev« je bila v četrtek zvečer v Narodnem gledališču. Avtor drame, mariborski notar dr. Šorli je doživel z vprizoritvijo velik uspeh. Navdušeni gledalci so ga opetovano klicali na oder ter je preje' veliko cvetja in lep venec. □ Štetje obiskovalcev Jožefovega sejma v Studencih priredi tamošn ji Rdeči križ. Prodajali se bodo v ta namen dinarski znaki v korist najrevnejše dece. G Zborovanje okoliških kmetovalcev bo v nedeljo, dne 24. marca ob 10 dopoldne v veliki unionski dvoranL Obravnavala se bodo pereča gospodarska vprašanja mariborske okolice. □ Konec gtrajka. Mariborski nogometni sodniki so imeli v četrtek zvečer sejo, na kateri so sklenili, da končajo s štrajkom. □ Na ribjem trgu so se dobili včeraj samo moli (po 24 Din) in borboni (po 32 Din za kg). □ Lekarniško nočno službo vršita v prihodnjem tednu Konigova lekarna »Pri Mariji Pomagaj« na Aleksandrovi cesti in Maverjeva lekarna » Pri Zamorcu«, v Gosposki ulici. □ Gibanje Jugoslovanske strokovne zveze. V nedeljo 17, t. m. ima Zveza viničarjev, skupina Maribor redni občni zbor v Delavski zbornici v pritličju (dvorišča) ob 9 dopoldne. V torek na Jože-fovo tečaj obratnih zaupnikov v Slatini Radencih, V nedeljo 24. marca je zborovanje viničarjev pri Sv. Jakobu v Slov. goricah. V ponedeljek 25. marca je tečaj za obratne zaupnike v Slovenski Bistrici. □ Letno poročilo ustanov. Mestno poglavarstvo opozarja vse ustanovne uprave, da morajo do konca marca predložiti banski upravi letno poročilo o svojem poslovanju. □ Okrožno sodišče bodo popravili. Poslopje okrožnega sodišča z jetnišnico vred je že nujno potrebno popravila. Včeraj si je ogledal poslopje zastopnik gradbenega oddelka banske uprave v spremstvu pisarniškega ravnatelja okrož. sodišča Rado Podlesnik. □ Umrla je v Taborski ulici zasebnica Koren Frančiška, v starosti 54 let. Naj počiva v miru. □ Upniki Kmetijske eksportne — 48.8%. Upravitelj konkurzne mase Kmetijske eksportne zadruge je predložil sodišču osnutek za razdelitev razpoložljive mase. Vsi kon-kurzni upniki smejo pri sodišču pogledati osnutek in podati svoje opazke v 15 dneh ustmeno ali pismeno pri konkurznem sodniku. O teh opazkah se bo razpravljalo dne 11. aprila ob 10 pri mariborskem okrožnem sodišču v sobi 84. Po predloženem osnutku bi dobili upniki Kmetijske eksportne zadruge izplačanih v gotovini 48.8% svojih terjatev. ¥ Planici $e sonce... Za višinsko sonce je Mamila Kresna ncdoscamvo j Vzemite jo sebojl l Glavna zaloga za Liubljano: »VENUS« pred pošto Celje 0 Katoliško gospejno društvo dobrodelnosti ▼ Celjn bo imelo jutri, v nedeljo ob pol 4 popoldne v obednioi v opatiji svoj 36. redni občni zboro kakor dosedaj ob 14. 0 Opereta na celjskem odru. Celjski Studio pripravlja kot svojo prvo prihodnjo prireditev opereto »Študentje smo ...« 0 Dekliška Marijanska kongregacija ima jutri v nedeljo ob 8 zjutraj redni mesečni cerkveni sestanek. KuUum* nh zornih Slodnjahov Pregled slovenskega slovstva (Konec.) Zato je tudi zanimivo, kar pravi Slodnjak o Vrazu in ilirstvu, glede katerega zagovarja seveda Prešernovo stališče. Vendarle pa slika n. pr. Vraza deloma kot tragično žrtev slov. sredine. Edini jto. men ilirstva za Slovence je bil tudi po S. ta, da smo začeli pisati po hrv. zgledu z gajico. A največ zaslug za to imajo Bleivveisove Novice, a še več, da so prenesle misli o slovenskem narodnem preporodu v zadnjo vas svojemu izobraženemu naročniku (duhovniku, učitelju), ki jih je vsejal med ljudstvo. Tu naj zopet ojjozorimo na neko značilnost S. pregleda Dasi je novejše slovstvo po Prešernu imenoval po prof. Prijatelju s Staroslovenci in Mlado-slovenci, je zadnje razdelil na prvo in drugo generacijo v nasprotju s P., ki govori v okviru mlado-slovenske dobe (1868—1895) o dveh literarnih obdobjih, t. j. romantičnega in poetičnega realizma. Ne samo, da S. gre tu preko dosedanjih razmejitvenih letnic 1848 in 1868, marveč je še važnejše, da je njegova delitev posledica idejnih in oblikovnih razlik, ki po njegovem ločijo obe mladoslov. generaciji: ono, ki je nastopila neposredno po marčni revoluciji (n pr Irdina in Vaievci), ter ono, kateri je bil duhovni vodja Stritar. Časovna zareza, pravi, med oljema je sicer kratka; globlja pa je njena idejna in oblikovna razlika. Medtem ko se v prvi generaciji Mladoslov. še vedno »bije boj med estetskim in utilitarnim slovstvenim nazorom« ter se najvišja estetska dognanja in miselna spoznanja uvajajo med ljudstvo, da ga plemenitiio, vzgajajo in mu krepe tudi narodno in socialno zavest, pa nasprotno Slritar razglasi »edino veljavnost estetskega pojmo- vanja umetnosti«. Kot mejnik med oba rodova pa je postavil pisatelj delo Fr. Levstika, v čigar osebnosti se je ponovila Prešernova najvišja organska osredotočenost slovenskega človeka v prvi polovici 10. stoletja, čeprav na drugi osnovi. Prešeren se je bojeval za zmisel poedinega genialnega človeka v malem narodu, Levstik pa je živel samo zato, da bi ljudstvo prerodi! v narod in ga socialno izoblikoval v družbo. V nadaljnjem so zlasti zanimive oznake Jenka. Jurčiča, Gregorčiča, Kersnika in Aškerca, ki so v marsičem osvetljeni od novih strani, resda bolj psihološko in filozofsko, nego estetsko, kar je za Pregled sploh značilno. Prav tako pa tudi oznake vseh štirih glavnih zastopnikov moderne, Cankarja. Župančiča, Murna in Ketteja, ki sta v S. pregledu (morda pod vplivom Sodobne slov. lirike?) dvignjena više, nego pa jih je cenila dosedanja liter zgodovina oziroma kritika. Z ožirom na to. da se zadnji čas v raznih naših listih ponavljajo sodbe, češ, da je fv Cankar v zadnjih letih svojega ustvarjanja začet propadati (prim. DS 1035. 110), naj navedem, kaj sodi o tem dr. Slodnjak. Cankarjeva poslednja dela — pravi — označuje optimizem, ki je nasproten pesimizmu mladostnih spisov, zato se kmalu zlomi navidezni marksizem njegovega političnega in pisateljskega dela ter se prične napovedovati zbližanje s cerkvijo. Kot narodni simbol in genij začne priznavati načela katolicizma in se bo. jevati s svobodomiselstvom ne zaradi osebnega etičnega (?) ali popolnega verskega spreobrnjenja, temveč zaradi estetskega in čuvstvenesra doživljanja, ki ga krepi spomin na materino trpljenje in vero ter prepričanje, da je to najbolj ustrezajoče slovenskemu duhovnemu in telesnemu življenju. Tako sodi avtor, ki sam ni katoličan. O moderni, zlasti o njenem najvidnejšem predstavniku O. Župančiču pa pravi: »Z. je večji umetnik kakor človek. V našem slovstvu si nista nikdar v ravnovesju človek in umetnik. Mlado? loven ska generacija se je skoraj uničila v hretienetiju ohraniti človeško dostojanstvo poleg pesniškega 'poklica, v Ž. in moderni' pa ie zatriumfiral besedni oblikovavec nad človekom.« Iz tega se znova vidi, kako S. razen osebne oznake poudarja vedno tudi značaj dobe. Dobe pa ne označuje le vsake zase v njenem časovnem prerezu, marveč išče zvezo s preteklimi in prihodnjimi ter skuša pri tem ohraniti vidno razvojno črto. Prav zato loči samonikle tvorne duhove od manj pomembnih, pisateljev druge vrste ter epigonov. Knjigo zaključujejo ta-le fioglavja: Neposredni dediči moderne, Drugi rod Domitisvetovcev (Meško, Finžgar), Po-kolenje slovenskih nat ura listov (pisatelji Ljubljanskega Zvona in Slovana) ter Rodova na razpotju, kjer govori večinoma o današnjih štiridesetletnikih (Pregelj, Iz. Cankar, Fr. Bevk). Zadnji pisatelj, ki je omenjen v knjigi, je Juš Kozak. Med poglavitne napake Slodnjakovega dela moramo šteti: jezikovne in stilistične pomanjkljivosti; neeuakomernost v obravnavanju snovi; delitev istega motiva v dve poglavji; navajanje letnic izida nam. nastanka, kar je neprijetno zlasti pri Prešernovih Sonetih nesreče, ki so vedno (trikrat) označeni le z letnico 1834, ko so izšli v Čbelici, ter tako postavljeni v tako zvano Julijino dobo, dasi so bili napisani pred njo; lastnost nekaterih trditev z baje, menda in podobno. Prav tako bi si želeli pregleda najnovejšega slovstva, dalje znanstv., zlasti estetskega in literarno, zgod. slovstva. Premalo je po. udarjena n. pr. ustanovitev Ljttblj. Zvona ter osebnost Fr. Levca. Tudi svetovno-nazorski vidik zavaja pisatelja zaradi svojega idejnega relativizma tu m iam v protislovja. Prav zato izziva knjiga mestoma ugovore (tako n. pr. zelo enostransko in medlo, dasi bolje nego na splošno nekatoliška kritika, pojmuje vprašanje katoliške umetnosti). A to je tudi posledica dejstva, da Slodnjak, čim bolj se njegov pregled bavi z novejšo dobo, tembolj namesto lite-rarno-ztrodovinske privzema literarno-kritično me. f fodo. Prav to pa je na drugi strani tudi vzrok, da j imamo v teh poglavjih vendar mnogo novih, svoj-skih in zanimivih misli in oznak. Dasi torej pričujoči Pregled slovenskega slov-g|u« ii» nioRuincriisliiO znanstveno dcjstijc jc vctidor I neposredno pisana, aktualna publikacija, ki zasluži 1 pozornost slovenske javnosti. France Vodnik. Koncert slov. narodne pes m V preteklih dneh se je vršil uspel koncert slovenske narodne pesmi v unionski dvoranL Na sporedu je bila izključno naša narodna pesem in to v različnih predelavah. Izvedli so ta spored naši priznani pevski solisti in pevski in instrumentalni ansambli: sopranistinja ga. Pavla Lovšetova, bari-tonist g. Milan Jug, instrumentalno klavir, spremljavo je oskrbel dirigent dr. Švara. Nadalje Slovenski vokalni kvintet, orkester Glasbene Matice pod vodstvom prof. L. M. Škerjanca, in pevski zbor Glasbene Matice pod vodstvom ravnatelja Mirka Poliča. — Koncert, ki je bil zvezan s proslavo 50-letnice obstoja družbe sv. Cirila in Metoda, je imel celo lep umetniški uspeh in izzval pri obilnem {»slušalstvu mnogo nadušenega priznanja. Slavnostni koncert Ljubljanska Glasbena Matica je v zvezi J Jugoslov.-češkoslovaško ligo počastila spomin T. G. Masaryka, predsednika češkoslovaške republike, s slavnostnim koncertom, katerga je izvedel operni orkester, pevski zbor in g. Marjan Rus. Uvedla je prireditev Smetanova overtura k operi »Libuša«. Tej je sledil slavnostni govor dr. Egona Stareta. Po narodnih himnah so se razvrstile v sporedu še skledbe: Krawc: Dva lužijsko-srbska plesa (za orkester); Gotovac: Simfonijsko kolo (za veliki orkester); Janaček: Taras Bulba (simfonična I>esnitev za veliki orkster); Dvotak: Te Deum (za soli, mešani zbor in orkester). Koncert je vodil ravnatelj Mirko Polič. Spored tega priložnostnega koncerta je bil sam po sebi prav dobro izbran. Overtura k *Li-bušU lina dosti slavnostnega patosa, Dva lužiško-srbska plesa sta sicer skromna, pa lepo izdelan? domisleka, Simfonijsko kolo je močno zgrajena skladba, polna uiienlalne barvitosti in juž.njaskeg* temperamenta, Taras Bulba je delo predvsem notranje globine in širine, na kateri tudi črevesno Viktor Juhant obsojen na smrt Maribor, 15. marca. Malo je zločinov v naših krajih, ki bi bili javnost tako pretresli, kakor zverinski umor mladega knjSnjarja, ki se ie dogodil 20. novembra lunskega leta v Gradiški pri Sv. Kun-goti v mariborski okolici. Ljudje so takrat z napetostjo spremljali potek preiskave, ki je kmalu pojasnila skrivnost neznanega mrtveca in s presenetljivo naglico ugotovila tudi morilca, še z večjo radovednostjo so pa pričakovali poslušavcev, ki eo vsi z grozo spremljali potek sodnega postopka, ki je razgrinjal pred njihovimi očmi vse temne globine zavoženega morilčevega življenja, zapeljanega na kriva pota po silabi družibi in slabem vzgledu. Zavoženo življenje. 32-letni Viktor Juhant je najstarejši otrok lončarja Janeza Juhanta in njegove žene Jere iz Mlake pri Komendi. V družini je četvero otrok, ki jib je oče s težavo preživljal. Zaradi tega se je podal pred vojno v Ameriko ter se povrnil nazaj leta 1912. Nadaljeval je s svojo lončarsko obrtjo.pri kateri mu je pomagal tudi sin Viktor, ko je začel doraščati. Zlasti ga je spremljal na sejme, kjer je oče tržil s svojimi lončarskimi izdelki. Toda že v svoji mladostni dobi je kazal Viktor, da ne bo iz njega nič prida. Za svarila in opomine staršev se ni brigal in kmalu je spolzel po krivih potih. Ko je doraščal, so rastla tudi njegova slaba nagnjenja. Začel je s tatvinami že leta 1925, |»ie>m so grehi vedno bolj naraščali in leta 1932 je. bil obsojen radi tatvin in utaj na dve leti robije. K"> je jeseni lanskega leta zapustil mariborsko kaznilnico, je bil odposlan v domovinsko občino. Njegova mati ga je prijazno sprejela in dom bi mu bil nudil varno zavetje, če bi se bil hotel držati hiše. Kmalu pa ga je zopet speljalo v svet. Usodno srečanje s Stankom Hacinom. Juhant se je dne 25. oktobra lanskega leta pojavil pri posestniku Trobcu v Kožarjih, kjer je spravljal drva. Kmalu pa je pokradel Trob-cevirn hlapcem obleko ter izginil. Podal se je preko Ljubljane, Kamnika, Savinjske doline v Maribor ter se preživljal med potjo z beračenjem. V Rušah je naletel na svojega rojaka in sošolca Stanka Hacina. Imenovani je krošnjaril z različnimi ščetkami, ki mu jih je dobavljal Završnik Ivan iz Most pri Ljubljani. Ščetke je vozil na vozičku od vasi do vasi ter jih proda-jaljal z dobitkom 20—30% od nabavne cene. Obrt mu ni veliko nesla, vendar pa toliko, da se je pošteno preživljal in si tudi lahko nekaj prihranil. Ko mu je Juhant potožil svoje križe in težave, je Hacin rekel, naj gre z njim. da mu bo pomagal prevažati blago iz kraja v kraj in prodajati. Ponudil mu je na teden 50 Din in viso oskrbo. Juhant je ponudbo sprejel. Zavist in pohlep po tujem imetju. Juhant pripoveduje: Ko sta s Hacinom je sijala luna in žarki 60 padali baš na Hacina. Juhant je stopil k svoji žrtvi ter vprašal še enkrat, če hoče deliti z njim dobiček. Ko je Hacin zopet predlog zavrnil, je zločinec zamahnil s sekiro... Kakor je ugotovila zdravniška preiskava, je zadobil pokojni Hacin 22 udarcev s sekiro in nožem, od teh pa so bili številni absolutno smrtni. Po dejanju je Juhant šel s hleva k potoku, v katerem ie umi! sekiro in krvave roke. Sekiro je spravit nazaj v kolarnico, vrnil se je nato na podstrešje, vzel iz čevlja svoje žrtve denarnico, pogrnil čez mrtveca njegovo senom. Nato pa se je " do suknjo ter ga pokril s sei mirno vlegel poleg ubitega jutra, ko so ga prebudili L' tovariša ter spal ga prebudili glasovi Celcerjevih, ki so vstajali. Vstal je še sam, stopil k Celeer-jevi gospodinji in dobil obe knjižici. Nn vprašanje, kje je tovariš, je dejal, da se je šel umivat. Nato jc izginil v neznanem pravcu. Ko je dopoldne Celcarjev Slavko pripravljal na seniku krmo za živino, je zadel z vilami na nekaj trdega v senu. Priklical je ljudi, ki so potem našli mrtveca. Pri njem niso našli ne denarja ne kakih listin, le košček tovornega lista z žigom »Kamnik«. Nihče ni vedel zn ime žrtve iu ne za ime morilca, ki je zamogel biti samo Ku.nf judje Hacinovo delavsko 1 je bežeči Juhant odvrgel. Na ta način se jc ugo- njegov tovariš. Na cesti proti Sp. Ku.ngoti »a so našli ljudje Hacinovo delavsko knjižico, ki jo krošnjarila, je videl, da se da pri tej kupčiji precej zaslužiti. Rad bi imel, da bi zaslužek delila na ponvico, o čemer pa Hacin ni hotel ničesar ved ,\ Radi tega se nista dobro razumela. Tisti Vjčer pred usodnim dogodkom sta počivala ob cesti in Hacin je začel pred njegovimi očmi preštevati svoj denar. V juhantu sta se vzbudila pohlep in zavist. Zopet je pred lagal Hacinu, naj bi si dobiček delila, kar je pa ta vnovič odklonil. »V tistem trenutku sem se odločil, da ga ubijem in mu odvzamem denar. Hotel sem to storiti ob prvi priliki, ki bi se mi ponudila.« 22 smrtnih udarcev s sekiro... Zvečer, dne 19. novembra sta prišla Hacin in Juhant v Gradiško ter dobila prenočišče pri jjosestniku Celcerju Alojzu. Prenočevala sta v senu na gospodarskem poslopju, v katerem je v pritličju hlev s kolarnico. Pri izbiranju prenočišča jima je ponudil viničar Ferk ležišče v hlevu, Juhant pa je dejal, da pojdetu raje na senik. Pri tem se je podrobno zanimal, kdo vse spi v hlepu. Dobila pri Celcerjevih večerjo, nato pa sta se okoli osme podala k počitku. Po- tovilo ime umorjenega in sklepalo na morilca, ki so ga čez nekaj dni v Ljubljani aretirali. Dejanje je priznal in izjavil, da je znašal roparski plen le 150 Din. Obsojen na smrt na vešalih. Razpravo proti Juhantu je vodil vss. dr. Tombak, prisedovali so na vss. Lena rt, Zemljič, dr .Kotnik in Kolšek. Obtožbo je zasiopal drž. tožilec Sever, Juhanta pa je branil ex offo dr. Bergoč. Razprava sama ni prinesla nobenih posebnih podrobnosti, ki bi jili bil morda Juhant v preiskavi zamolčal. Ugotovilo se je, da ima že 10 predkazni. Krivdo je v polnem obsegu priznal, skušal pa je vzbujati s svojimi odgovori vtis, da ni povsem duševno normalen. Trdil je tudi, da je bil v času zločinu pijan, ker se je napil preje žganja iu vina. Razprava je trajala od 9 do pol 12 dopoldne. Posvetovanje sodnega dvora je bilo le kratkotrajno. Grobna tišina je vladala v dvorani, ki je bila do zadnjega napolnjena. ko se je sodni dvor povrnil ter je predsednik čital sodbo: Viktor Juhant se obsoja na smrt na vešalih. Brez vsega razburjenja je Juhant poslušal usodno sporočilo. Šele na vprašanje, ali sodbo sprejme, se je zdrznil ter odvrnil »ne sprejmem«. Odvetnik je nato prijavil revizijo ter priziv in Juhanta so odpeljali pazniki nazaj v ječo. kjer bo pričakoval končne odločitve: ali smrt ali pomiloščenje v dnem rt no lečo. Med sprevodom jc dejal paznikom: »Obešali me pa že ne boste, se bom raje sani!« Koledar Sobota, 16. marca: Kvatre. Hilarij m Tacijan, mučeuca. Novi grobovi + V Ljubljani je uinrl g. Einanuel Gobec, šofer in hišnik Kmetijske družbe. Pogreb bo v nedeljo ob 11 dopoldne. Naj v miru počiva! + V Pošentjurju pri Litiji je umrl posestniik g. Nace V e g a n t po domače Oose. Bil je priden in dober gospodar, blagega značaja. Poitopali so ga na župnem pokopaiišču v fimartnem. Naj v miru počival Žalujočim naše sožalje I Nesreča ali zločin? Ljubljana, 15. marca. Snoči je bil z notranjskim vlakom pripeljan v Ljubljano 24-let.ni mizarski pomočnik Rudolf VVolfling, doma z Dunaja XII. Albrecht-j bergergasse. \V6lfling je hodil po naših krajih ; v spremstvu še onega svojega tovariša kot tu-| rist. Bil je eden izmed tistih številnih nemških brezposelnih, ki hodijo po svetu kot globctro-terji. Tako je prišel tudi v Loško dolino. V Starem trgu sta s tovarišem pregledovala samokres, ki se je naenkrat sprožil in zadel Wolf-linga v glavo, VVolfling je dobil nevarne poškodbe in ga je moral v Ljubljano opremljati starotrški tajnik. Na glavnem kolodvoru ga je prevzel reševalni avto, ki ga je prepeljal v bolnišnico. Že loški zdravnik dr. Mejač je ugotovil, da je stanje ranjenca brezupno in enako je ugotovila tudi zdravniška preiskava v bolnišnici. Res je Wolfliug davi za poškodbami umrl. Orožniki so Wo!flingov"ga 'ovariša prijeli na Rakeku ter ga sedaj zaslišujejo. Ni še ugotovljeno, ali gre za nesrečo, ali za zločin. Trbovlje C rej sta še izročila gospodarju svoji delavski ijižici. Ko sta šla na senik mimo kolarnico, je hi Juhant opazil v shrambi sekiro in takoj se niu je porodil načrt, da bo izvršil svojo namero s tem orožjem Pustil je Hacina naprej na senik, sain pa je med tem stopil po sekiro. Ko je prišel za njim na senik, je Hacin že slekel jopič in sezul čevlje, sedel je do pasu zarit v seno ter se pripravljal, da leže. Skozi okno na seniku Za boljšo poštno zvezo. Ker se novi prevoznik pošte drži točno pogodbo in odklanja več vožnje, kakor so jo vršili prejšnji zakupniki, je poštna uprava določila, da pismonošo nosijo pošto na kolodvor, oz. od ene do druge pošte dvakrat na dan. da se tako obdržijo vse poštne zveze. Za siio je s tem pomagano, pismonošem je pa naloženega precej več dela. »Mlini pod zemljo«. To pretresljivo igro iz rimskih časov uprizorijo v nedeljo v Društvenem domu. — Ko se začno cevi poapnjevatf, deluje uporaba naravne »Franz Josefove« grenčice na redno izpraznjenje črevesa in zmanjša visok naval krvi. Joselove« grenčice. večja ste kl. D. 72.50 manjša štekl. D 40 ~ sloni njegova arhitektonika, bolj kot na čisto mu-zikalni osnovi, ki utegne sama po sebi tu učinkovati raztrgano, mozaično nanizano. Te Deum pa je ■ svojo glasbeno in idejno vsebino tvoril pravi zaključek koncertu. 0 izvedbi bi na kratko dejal, da je vsebovala marsikaj resničnih vrednot. Zlasti Gotovčevo kolo je dobilo močan izraz v podajanju. Pač pa je Ja-načkova simfonična pisnitev malce trd oreh, ki se ga dirigentu in orkestru ni posrečilo prav izslu-ščiti. Dvofakov Te Deum je bil zopet jasnejši v glasbenem izrazu in je razen nekoliko distonacije zbora popolno izzvenel. V tem delu sta tudi oba solista uveljavila svoje velike pevske sposobnosti. — Na sploeno pa bi k izvedbi še dodal, da je pretirano dajan poudarek na hrupno stran in da v tem zlasti tolkala učinkujejo prevsiljivo, — Nekoliko preveč računa z zunanjo učinkovitostjo. Velika unionska dvorana je bila ob tej slavnostni prireditvi lepo obiskana. V. U. Povesti za slovensko ljudstvo sc morejo po pravici imenovati mnogoštevilni romani našega uajplodovitejšega sodobnega, pa tudi najgloblje v življenje našega ljudstva sega jočega pisatelja Franceta Bevka. Srečna je bila misel Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani, da je začela izdajati njegove povesti, ki so bile dozdaj tukorokoč na vse vetrove raztresene, da jih večina našega naroda sploh poznala ni. Preti seboj imamo zdaj kot 1. zvezek Bevkovih spisov dva njegova mojstrska romana: Ljudje pod Osojnikom in Krivda. Ti dve povesti iz življenja slovenskih hribovcev sta tako napoto pisani, dn je vsak prisiljen prebrati ju brez prestanka v enem dušku: tako zelo prevzameta čitatelja po silnem vtisu zgodbe, ki se razvija pred nami. Bevk ne pozna razmišljanja, podrobnega opisovanja in modrovanja: v njegovih povestih sledi dejanje za dejanjem, izprememba za izpremembo, dogodek za dogodkom, pri čemer osebe že po par besedah, kretnjah in dojih izstopajo kakor izklesane iz skale, za njimi pa v monumentalnih obrisih nuša slovenska narava, pod njimi naša gruda, na kateri se razvija trdi ooj našega človeka za kruh, streho in družinsko srečo. Bevk ue pozna tudi ue romantiko, sentimentalnosti, plitke čuvstvenosti in neverjetnih preobratov zlagane sreče: on je ves naraven, odkrit, realist v najboljšem pomenu besede, ki življenje našega naroda slika, kakršno je, ne pa, kakršno naj bi bilo al ikakršno se predstavlja človeku, ki ga ue pozna, ampak si ga samo po svoje nmišl.ja in prikraja. Bevk slika grehe in slabosti našega človeka v vsej njihovi ni/.kosti, sebičnosti in pohoti, pa tudi njegove naravne vrline, predvsem njegovo privezanost na zemljo in njegovo neverjetno odpornost in ne-uklonl jivost. Vse važne točke našega kmetske-ga življenja, rojstvo, možitev oz. ženitev, pravde, nasilstva, rodbinska ljubezen, nežnost in si-rovost medsebojnih odnosov, zločin, vzvišena požrtvovalnost in smrt — vso se vrsti v Bevkovih povestih pred nami z mogočno dramatiko najpretresljivejših duševnih borb. kakor sc v resnici odigravajo v našem kmetskem človeku brez veliko besed in solza ter vzdihov. Posebno danes so nam Bevkovo povesti prišle prav, ko se vglabljanio v svojo narodno dušo, ko zoi|>et v našem ljudstvu iščemo zdravja in klenosti ter ljubezni do svojine: materijal-ne in duševno, kulturne. Zato sezimo vsi po Bevkovih spisih, ki so najpristnejše zrcalo slovenske narodno duše! ★ Koncert. Na sporedu prvega koncerta Ljubljanske filharmonije, ki ga bo 29. t. m. dirigiral R h e n e B a to nje tudi znana Cesar Franckova simfonija v d-molu. Od skladb slovenskih skladateljev je sprejel v program Bravničarjevo Slovensko plesno burlesko. Ga. Gjungjenčeva in g. Gostič nartopita v torek, dne 19. marca prvič v »Deželi smehljaja«. Opozarjamo na ta edini nastop naših priljubljenih pevcev v tej opereti. V Jakopičevem paviljonu je odprl kolektivno razstavo svojih novih slik M. Jama. Razstava bo odprla do konca marca. O njej bomo prihodnje dni priobčili strokovno oceno. ERASMIK TOALETNA MILA IN PREPARATI 7iife zobe boste obvarovali z ERASMIK NILOM IN PASTO ZA ZOBE Za ugodno britje uporabljajte ERASMIK MILO ZA BRITJE Ptuj — Z avtobusom v Lurd odpotuje slovenska skupina na velikonočni pouedeljek, 22. aprila. Prisostvovali bomo v Lurdu slovesni mednarodni tridnevuici za zaključek svetega leta. Gotovo je danes dejstvo, da bo slovenski duhovnik med 144 duhovniki opravil zahvalno daritev v lurski votlini. Pot bo vodiln preko Italije. Milana, v Geuovo. Brez dvoma bo užitek najlepši, ko se bodo izletniki vozili po laški in francoski Rivieri, dva dni ob morju, med cvetočimi vrtovi, in uživali pomladno solnce. Ogledali si bodo Motite Oarlo, Mo-naco in ložirali v Nizzi. Obiskali bodo dalje Marseilles in bodo prispeli v Lurd v četrtek, 25. aprila zvečer. Iz Lurda so možni krasni izleti z gorsko železnico na Pikdežer ali pa v Biaritz. Odhod iz Lurda jo določen na belo nedeljo zjutraj. Naza.i grede si ogledajo izletniki Avignon in se dalj časa ponmdijo v Genevi, kjer obiščojo najlepše pokopališče v Evropi. Naslednji dan pa pohitijo zopet preko Italije v Benetke in nato proti domu. — 1. majnika so izletniki doma. Vse potovanje traja 10 dni in stane vožnja, hrana in stanovanje 3.250 Din, potne liste si izletniki preskrbijo sami. lo vizume preskrbi vodstvo izleta proti naknadnemu doplačilu. Upamo, dn bodo vizumi po možnosti znižani. Avtobus je nov in urejen za potovanja v Inozemstvo. Skrajni čas je, da dobi Ljubljana tudi svoj Ljubljana-expre.s, kateri bo vozil naše izletnike tudi v inozemstvo. Za ta izlet se je treba priglasiti do 1. aprila. Pripomnimo pa, da je na razpolago samo še 10 mest, zato naj re-flektantl ne odlašajo s priglasi. Romarski odsek, Ljubljana, Miklošičeva c. 7. — Pevski tečaj za veliki cerkveni koncert ob priliki evharističnega kongresa bo za Savinjsko dolino in celjsko okrožje 21. marca ob 8.30 v Celju v dvorani Ljudske posojilnice. _ Redni občni zbor ljubljanske sekcije Jugo- slov. novinarskega združenja bo v nedeljo, 31. t. m. ob 10 dopoldne v dvorani mestnega magistrata v Ljubljani. Pol-ure pre bo ravnotam občni zbor zadnige »Novinarski dom«, — Železniške legitimacije. V smislu obiave šl. 20 ravnateljstva državnih železnic v Ljubljani z dne 7. marca izgubi žena aktivnega ali upokojenega železničarja in njen mož pravico na legitimacijo za režijske vožnje, če ima žena trgovino ali katerokoli obrt na svoje ime (gostilna, šivilja itd.). Pozivajo se vsi železniški upokojenci staleža postaje Ljubljana gl. kol., da oddajo svoje legitimacije, katere jim večne pritičejo. računski pisarni Ljubljana gl. kol. '— Proti slabemu tisku so nastopile katoliške žene na zadnjem sestanku v Zagrebu. O kvarnem vplivu slabega tiska na mladino sta govorili gospe Sofija Kučan in dr. Božena Deželič. V zadnjem času se bohotno razvija tisk, ki živi prav za prav od poročanja raznih nemoralnih senzacij. Gospa Deželi-čeva je odločno zahtevala, naj se katoliške žene postavijo proti takšnemu tisku in naj zahtevajo, da oblastva napravijo temu konec. — Njegošove jubilejne znamke. Odbor za postavitev spomenika Njegošu (Petru II. Petroviču) v Belgradu je z odobrenjem prometnega ministra izdal 1 milijon jubilejnih znamk z Njegoševo sliko. Minister je tudi dovolil, da te znamke prodajajo po šolah. — Avtopodjetje Pečnikar naznanja, da zopet redno obratuje na progi Ljubljana—Velike Lašče—Nova vas—Lož—Stari trg —Igavas. = Na banovinski kmetijski šoli nn Grmu pri Novem mestu bo 19. marca na Jožefovo ob 10 predavanje o spomladanskih dolih v vinogradu. Prednval bo ravnatelj ing. Ivo Zupanič. — Štirje dijaki izključeni. Z učiteljišča v Banja-luki so bili izključeni štirje dijaki 5. razreda, ker so pri njih našli knjige nezakonite vsebine. Poleg tega so dijaki širili neresnične vesti o svojih profesorjih in svojih tovarišicah. — Pri motnjah prebave, želodčnih bolečinah, zgagi, slabosti, glavobolu. migljaju oči. razdraženih živcib. nespanju. oslabelosti, nevolji do dela povzroči naravna »Franz Josefova« grenčica odprto telo in olajša krvni obtok. Litija Prva vprizoritev diletantov .Tng. strok, zveze v Litiji. Ljubeznjivi naklonjenosti vodij litijske predilnice gg. Dontha in Gjaje se imamo zaliva-jiti, da sta za vprizoritev dveh iger diletantom Jug. strok, zveze prepustila dvorano na Stavbah. Tako smo prvič v Litiji slišali naše igralce pri dveh burkah, ki so jih vprizorili na pustno nedeljo, in sicer ^Ljubosumnosti ter ^Jezičnega doh-tarjn«. Burki sta bili sijajno podani, vsi igralci so dali od sebe najboljše. Režijo jo imel v rokah naš požrtvovalni tovariš Viktor Žagar. Tekom enega tedna so si naši fantje postavili v predil-niški dvorani popolnoma nov zložljiv gledališki oder, na katerem se lahko uprizori tudi večje delo. Trudili so so gotovo na vso moč. podnovu so delali oder, zvečer pa imeli skušnjo. Tako tipamo. da jih bomo sedaj večkrat videli in slišali v Litiji. Nase dilaStvo Akademklvje, Vi bodo udeležil* letošnjih dn. fcovnih vaj, Unj pr-Mc-jo ~ uiau! 1 unki stiiuosiau iinivi ob iosllli. Ptujska gasilska četa je dobiln novega predsednika. Ker je dosedanji predsednik ptujske čete šolski nadzornik Leon Cepu-der med poslovnim letom bil premeščen v Ljubljano, je gasilska župa imenovala gosp. Franca Vidmarja, ravnntolja mestne hranilnice, predsednikom gasilskem čete v Ptuju. Po 17 letih pojasnjen uinor. K naši tozadevni notici še sporočamo, da je posestnik in gostilničar Jožef Antonič, star 56 let, rodom iz Brestovice, okraj Sežana. Kralj Ve-sčica, kjer je bil preti 17 leti izvršen zločin nad 23-letuo Julko Mnkovec, je v bližini Stri-gove in je spadal do poloma v Medjirnurje, torej pod ogrsko državo. Kadi tega vodi pm iskavo v tej zagonetni zadevi državno tožilstvo v Varaždinu, v kntoro področje spada sedaj vas Veščioa. Orožniška patrulja ii Ptuja je Antoniča radi tega eskortirala v Varaždiu. DRAMA - Začetek ob 20 Sol>ota, 15. marca: Benelki trgovec. Premijora. Proslav* 25 letnice uinotniškega delovanja reiiserja Milana SkrblnSkn. Izron. Nedelja, 17. marca: Blodni ognji. laven. Znižane cene od 21) Din aav-zdol. OPERA - Začetek ob 20 Sobota, 16. marca: '/.daj vri m eno zaigram. laven. Zni žane cene od .10 Din navzdol. Nedelja. IT. marca 00 15: Sveti Anton, veh zaljubljenih patrov Izven Znižane eene od SO Din navzdol. — Ob lH)-. Prodana nevesta. Gostovanje gospe Zdenke Zlkove z Dunaja. Izveu. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Sobota, lfi. marca ob 20: Blodni ognji. Red O. Nedelja, 17. marca ob 15: Janko in Metka. Otroška predstava. Globoko znifcano cene od 15 Din navzdol. — Ob 20: Izgubljeni valček. Zadnji«. G1oIk»Io znižanf cene. Ponedeljek, 18. marca: Zaprto. Torek. 18. marca ob 15: Veseli kmetit. Znižane ceno. — Ob 20: filaiiibiilska mia. Nepreklicno zadnjič! Globoko znižane cen« od 20 Din navzdol. iVo^ooiiIIa tiubliana 1 Kino Kodeljevo. Drevi ob -M uajlcpši čeiki Tllir 4Mlada srca - inlnda ljubezen- in Begunec . i Nočno službo imajo lekarne: mr. BakarMč, Sv. •Jakoba trg 9; mr. llaitior, MikJoSič-eva cesta 20; mr Gartas, Moste. Oru£f( hrail Moste pri Ljubljani. Vsi prijatelji fmdjwrstva in vrtnarstva i7. Most pri Ljubljani in okolice kc vabijo na u.ila.no\ni obrni zbor i>od.ružnice sadjarskega in vrtnarskega drnStv« v zvezi s strokovnim predavanjem, ki bo v nio£"'aiiski Soli dne 2«. t. m. ob 19.3(1. Dol pri Ljubljani. Bojevniška prosveta vabi na Nniieevo veseloigro: Navaden človek', ki jo vprizori v nedeljo, 17. marca ob 15 v druStvenmn domu v Dolu, Jesenice. Krajevna »rotHubrrkuky/.nn liga na Jesenicah Imi imela svoj redni letni obSni zbor v petek, dne 22 maroa 19.15 ob pol 8 zvečer v rlsnlnie.1 narodne šole na Jesenicah. Na dnevnem redu »o poročila ligi-nih funkcionarjev. Po zborovanju bo predaval vodjo Protitnborkulo/.nop-a dispanzerja na Jasenle-a.li posp dr Fnrlan Tonini 1. o stanju tuberkuloze nn Jesenionb In 2. tuberkuloza v rentgenološki Bilki (sk.ioptič.nc sliko) Cerkveni vestnik Dom duhovnih vaj pri sv. Jožeta nad Celjem: Za ni o ž e : U. do 15 aprila. — Za dekleta: 15. do 19 maja: od 9 do 13. Junija; od S. do 10. julija; od 14. Jo 18. avgusta; od 12. do 16. oktobra; od 1. do 5. novembra; od 26. do 30. decembra. — Za ženo : od 26. do 30. maja; od 7. do 11. septembra; od 28 sept. do 2. oktobra (žene iz Trbovelj). — Za f a D l o : od 14. do 18. decembra. - Začetek na v«ik prvi gori imenovani dan ob 6 zvečer. Vodili bodo gg. misijonarji sv. Vincencija Pav Vzdrževalnimi ?a vse dni je 75 Din. Pri.gla.slti so le pravočasno in priložiti znamiko za odgovor. Posamezne župnije si lahko preskrbe lastne duhovne vaje, če je vsaj 20 priglaSencev Kar mrl na Selu. V torek, 19. marca, na prazuik sv. Jožefa, bo v karmelski cerkvici na Selu pri Ljnh ljan.i ob 6.3fl tiha sv. maša. ob 7.30 slovesna sv. maša, ob lfi pridiga ln -pele litanjje. Radio Programi Radio Liublfanai Sobota, 16. marca: 12.00 Mi so Imamo radi (revija vešalih plošč) 12.50 PoroMla 13.00 fas. Mi »e iimnmo radi (revija veselih plošč) lkflO Radijski orkester 18 15 Aktualnosti (Umi. Mrzel) 18.3(1 Radijski orkaster 18.50 Franeofcčiun (prof. Prezelj) 19.20 Ca.*, Jolilni list, pro gram za nedeljo 19 30 Nac. ura: ZagreltAki etnografski muzej (prof Ivo Franič, Zagreb) 20.00 Govot kmetij, ministra — prenos iz Belgrada 20.20 Zunanji poL pre gled (dr. Jug) 20 40 Sloven. narodne z orkestrom pojo Zn pano v n. Jug, Banovec 21.20 Klavir Štiri ročno, Uv« jata gdč. Saplja in L. M. Skerjauc, 22.00 Ob«, poročili' 22.20 Radijaki orkester. Drugi programi i SOIIOTA. 1«. marca. Belgrad: 18..VI P osmi 2n.nn Vok. konc. 21 00 Ork. kr. garde 22.20 Plesna glasbil — Zagreb: 20 .K) Kom. konc. 21 IX) Igra 21 M Kom. koncert. 22.15 Salon, kvartet — Dunaj: 17.110 Plo*č« iz novili opero!. 18.20 Nar. pesmi LA.lfl Nedelja na Dunaju 22 00 Rad. orkester: Dunajsko melodije 23.35 Cigan, glasba - H v dimpešta: 19 25 Mailj pesnil na dveh klavirjih 20.40 Dunaj 22,.'10 1'et.le In knulete (nindj. nivrod. instrument) 23.00 Cigan, glasla — Mllan-Tmt: 17.05 Viol gl. 20.45 Igra, nalo kono. - Him-Bar(.- 17.10 Zabav. gla«ba 21.00 Prenos opere — Praga: 19 lfl ljudska godba na pihala 20 00 Pivstr« ura 21.10 Nar. pesmi 21.30 1'lo-ma glasim 22.15 PloSč* 22.30 Ijihka glasim - Bratislava: 21 10 Slovaške nar. posni.i — Var&avai 19..'15 Petje 30.00 Violin, konc. 21.00 U-ihka glasba 22.no Ploš č 23 05 Violin, konc. — Berlin: 19.00 Iln.1 glnuba nn ploš ali 20 10 Spomin.i ua vojaščino — Kiinigsbcrg: 19.10 Več. pesmi moški zbor 20.50 Operni ork. — Hamburg: 18.00 Ploš> 19.00 Dunajska komedija •< petjoin 20 15 Krankfurt — Vrati-llavat 20.10 Voj godba — Llpsko: 20.10 Vesel večer — Ktlln: 18 50 Brnhmsov konc. 2010 Igra 2100 Voj. eodbn — Frnnk/urt: 18.50 Koračnic« 20.15 Pr»ter več«r v Snar brflckenn — fltiittgart: 18.30 Plesna glasba 20J0 Berlin — Monakovo: 19 110 Rnd^ork 20JO _P!es. voč«r _ Zilrieh: 20.00 Pomor večer 21.Petje ffi rms. giasba — Sirast-hurg: 18.00 Simfou. konc. MM Tri franc. enodvjanke. Največji bogataš sveta se bori s smrtjo Listi poročajo, da je najbogatejši človek na »vetu, Rocketeller, na smrt bolan. Ameriško časo. pisje dvoboj med bogatašem in smrtjo na dolgo in feiroko popisuje. Tudi nekateri evropski listi prinašajo o tem obširna poix»čila: V pravljičnem Rocketellerjevem gradiču The Casements so spuščene zavese in vse sobe so temne. V gospodarjevi spalnici zdravniki noč in dan ču-jejo. Obširna veža je polna poročevalcev. Ameriški poročevalci, oči in ušesa sveta, imajo vsekakor pravico biti zraven, ko se najbogatejši mož sveta bori z največjo silo, s smrtjo. Rocketeller se ne uda. Prisegel je bil, da hoče iiveti do 8. julija 1939, ko bo praznoval svoj 100. rojstni dan. Čeprav bogati Rocketeller ni delal preveč natančnega razločka med kupčijo in zločinom, je kot puritanski zaslužkar vendarle vedno držal svojo besedo. Zato naj smrt prijazno potrpi do 9. julija 1939. Saj stari mož ne pričakuje ničesar več od življenja. Zadnja njegova beseda, ki jo je javno govoril, je bila: »Verujem v povračilo v drugem življenju in sem prepričan, da je tale moj grad le siromašna delavska koča v primeri s pa. lačo, katera me čaka tam onstran, čeprav sem v tale svoj grad zabil 30 milijonov dolarjev. Kajpada te bo mister Ford onkraj bolje imel ko jaz. On je namreč vedno plačeval višje plače in vendarle pri tem dobro zaslužil.« Najbogatejši mož sveta torej sluti povračilo v večnosti in celo priznava, da bo Fordu tamkaj bolje ko njemu, čeprav so Fordu njegovi avtomobili tukaj manj nesli, ko Rockefellerju petrolej. Da, petrolej, to je tisti krvavi sok, s katerim •e je pisala solza in krvi polna zgodovina Rocke-iellerjeve petrolejske družbe. Toda v teh stvareh se v Rockefellerjevem gradiču ne govori. Nasprotno, v tem gradu so vsi prepričani, da je njihov gospodar največji dobrotnik človeštva. Saj je tudi res celih 750 milijonov dolarjev daroval za znanstvene in zdravstvene namene po vsem svetu. Sam Rocketeller se je nekoč izrazil o teh svojih darovih takole: »Ne da bi si hotel s tem zagotoviti častno mesto v nebesih, ampak zato sem delil denar, ker sem smatral samega sebe vedno le za prehodno postajo za pravičnejšo razdelitev zemeljskih dobrin.« Rocketeller je puriianske vere in je vsako nedeljo vestno obiskoval puritansko službo božjo. Preganjal je vse, kar se je njemu zdelo greh. Poveličeval je vse, kar se je njemu zdelo čednost. Sovražil je alkohol in za uvedbo prohibicije v Ameriki je izdal milijone dolarjev. Na koncu svojega življenja pa je začel vabiti k sebi katoliškega duhovnika p. Lenona iz Nevv Yorka. Da bi pa kdo ne mislil, da se hoče odpovedati veri svojih očetov in postati katoličan, je vabil katoliškega duhovnika na partijo golfa, da bi svet mislil, da se shajata le zaradi igre. Pred kratkim je svojim vnukom in njihovim otrokom pisal poslovilno pismo, ki je značilno za najbogatejšega moža, ki je obenem strasten igralec golfa. Pismo se takole glasi: »Znano mi je, da golfa nisem prvovrstno igral. Desni palec in levo nogo sem navadno napačno držal. Preden sem spravil kroglo v luknjo, sem moral vsaj 5—6 krat udariti. Tako se veselim sam svojega uspeha pri golfu, da včasih sam sebi ploskam, kadar dobro zadenem. Ampak take majhne nečimurnosti, to bodi pove. dano v moje opravičilo, so deležni vsi največji možje ameriške zgodovine.« Na koncu tega pisanja o golfu pa sporoča starček pozdrave otrokom svojih vnukov ter jih pozivlje, naj pošteno žive, naj bodo nadvse varčni in vedno delavni. Vse polno ljudi se je zbralo v Rockefellerjevem gradiču, da bi bili priča njegovega smrtnega boja. Njegovi otroci, vnuki in pravnuki pa ne smejo biti zraven. Starček je namreč izrečno zahteval, da noben član njegove rodovine ne sme biti v hiši takrat, kadar bo on bolan, češ, da bi mladi rod zaradi tega pred njim izgubil spoštovanje. Gospod Debelko bi se rad stehtal. Slike brez besed. Sužnji v Neguševem cesarstva Ko je Abesinija 1. 1927 prosila za sprejem v Zvezo narouov, je ponekod naletela na ne-eaupanje, češ, da v Abesiniji vlada še suženjstvo. Cela vrsta društev, zlasti angleških, je takrat nastopila proti Abesiniji. Vendar je Abesinija že jeseni istega leta bila sprejeta v Zvezo narodov, a ee je morala zavezati, da »prejme vse mednarodne določbe, kakor so jih »prejele druge diržave, in da zlasti sprejme določbe proti suženjstvu. Zastopnik Neguša je ob sprejemu slovesno Izjavil, da se bo Abesinija ravnala po vseh določbah, posebno pa bo zatirala suženjstvo in trgovanje z Zamorci. Ko je bilo to opravljeno, je bilo sproženo vprašanje, ali pa bo Abesinija sploh mogla •prejete obveznosti izpolnjevati. Saj je znano, da je r nekaterih krajih Abesinije, posebno ob zahodni meji proti Egiptu in Sudanu, suženjstvo stara socialna in gospodarska ustanova. Poleg tega skozi Abesinijo prevažajo sužnje iz notranje Afrike do Rdečega morja in odtod v Arabijo. Sužnji so v Abesiniji bistveni faktor pri obdelovanju zemlje in pri domačem gospodarstvu. Zato t Abesiniji suženjstva ne bo mogoče za.treti bresz velikih gospodarskih pretresi jajev. Angleži pa so v svojih kolonijah že izkusili. da je težko kar čez noč odpraviti suženj- stva, ne da bi se bilo prej gospodarstvo pri-pravilo na tako spremembo. Te priprave pa v Abesiniji ni. S pogodbami se je Abesinija že 1. 1859 obvezala, da bo zatirala suženjstvo ter da ne bo trpela suženjskih karavan po svojem ozemlju. Toda še 1. 1924 je Abesinija sprejela nove zakonske ukrepe proti suženjstvu ter v uvodu poudarjala, da je suženjstvo v deželi prastara ustanova, katero bo treba postopno odpraviti. V tem poročilu abesinske vlade je bilo tudi jiovedano, da je boj proti suženjstvu zaradi tega tako težak, ker je zaradi pomanjkanja urejenih cest zasledovanje suženjskih trgovcev tako težko. Isto velja za odpravo hišnih sužnjev. Kako Gdinja raste Gdinja je poljsko pristanišče ob Baltskem morju. To je edino poljsko pristanišče, v katero se skozi tako zvani poljski koridor steka vse poljsko gospodarsko življenje. Da bi se Poljaki iznebili Gdanskega, katerega niso mogli dobiti sami, so leta 1920 malo ribiško vasico spremenili v pristanišče. Ta mala ribiška vasica je takrat imela le nekaj sto prebivalcev. Danes pa poljsko obmorsko mesto Gdinja šteje že 55.000 prebivalcev. Svetovna razstava v Bruslju bo skoro dograjena. Tu je pogled na glavni drevored z glavno palačo v ozadju. Veliki in mali ljudje Povprečna visokost človeka ni povsod enaka. Pri nas so povprečni moški 168 cm visoki. V severnih krajih Evrope in Amerike, kakor tudi v Južni Ameriki (v Patagoniji) pa ljudje dosežejo visokost 178 cm. Na drugi strani pa ob ekvatorju v Afriki prebivajo pritlikavci, kateri so le 135—138 cm visoki. Kaj povzroča tako veliko razliko v velikosti človeškega rodu, še ni znano. Vemo le, da so na 6vetu človeška plemena, ki so velika, in druga, ki so majhna. Nad 170 cm so visoki Patagonci v Južni Ameriki (178 cm), Polinezijci (prebivalci otokov v Tihem oceanu, Indijanci iz rodov Iro-kezov in Siouxov, Somalci in Kafri v Afriki, Avstralci, Skandinavci, Škoti in Angleži (170.8 centimetrov). Mali narodi pa so Pigmejci v Srednji Afriki, Vedi (praprebivalci otoka Cej-lona), Karaibi v republiki Venezuela v Ameriki, Negriti na Filipinskem otočju in Eskimi v severnih polarnih krajih. Splošno torej lahko rečemo, da je visokost človeka tem manjša, čim bliže ekvatorju čilo- Vihar fotografiran V dolini Arkansas River v Severni Ameriki je pred kratkim strahovit vihar napravil ogromno škodo: uničeval je poslopja in nasade. Nekdo, ki pred bližajočim se viharjem ni pobegnil v hišo, ampak ga je do zadnjega mirno opazoval, kako se vali nevihta nad dolino, je ta prizor fotografiral. Tako vidimo sliko viharja tik preden je zagrmel nad naselbino. Roman za mlade in stare 25 EMIL IN DETEKTIVI Spisal E. K3stner, poslovenil M. Kunčič. Pa je bilo vožnje kmalu konec. Na Deželnem trgu se je prvi avtomobil ustavil in sicer pred hotelom »Kreda«. Drugi avtomobil je o pravem času zavrl in čakal, izven meje nevarnosti, nadaljnih dogodkov. Mož s trdim klobukom je izstopil, plačal in izginil v hotel. »Tomažek, za njimi« je razdraženo zaklical profesor. »Ce ima ta bajta dva izhoda, potem nam je odnesel pete.c Tomažek je na vrat na nos planil za možem 8 trdim klobukom. Potem so izstopili še drugi dečki. Emil je poravnal račun. Vožnja jih je stala natačno eno marko. Profesor Je vodil svoje ljudi skozi vežo, ki je držala mimo svetlobnega gledališča na prostorno dvorišče. To dvorišče se je razprostiralo za kinom in gledališčem na Deželnem trgu. Potem je poslal za Tomažkom 8e Krivogleda. »Ce ostane pridanič tatič v hotelu, imamo srečo,« je presodil Emil. »To dvorišče je imenitno taborišče.« »Z vso udobnostjo novega veka,« je pristavil profesor, »s podzemeljsko železnico, nasadi za »krivolišča in prostori za telefoniranj®. Boljšega »i res ne bi mogli želeti.« »Upam, da se bo Tomažek izkazal,« je uejal Bmfl- »Na njega se lahko zaneseš kakor na samega sebe,« je prepričevalno dejal Cof, Joškov brat »Saj ni tako telebast, kakor je videti.« »Da bi le kmalu prišel,« je dejal profesor in se posadil na zapuščen stol sredi dvorišča. Bil je videti na njem kakor Napoleon med bitko pri Lipskem. Tomažek se je kmalu vrnil. »Ta je že naš,« je povedal in si zadovoljen mel roke. »Ljudje božji, utaboril se je v hotelu. Videl sem; kako ga je hotelski vratarček z dvigalom odpeljal navzgor. Drugega izhoda hotel nima. Ovohal sem si brlog od vseh strani. Ce nam je ne popiha po strehi, potem je ujet v past.« »Ali je Krivogled na straži?« je vprašal profesor. »Se razume, človek božji!« Izročili so Cofu nekaj drobiža in Cof jo je ucvrl v bližnjo kavarno ter telefoniral malemu Torku. »Halo, Torek?« >Da, pri aparatu,« je zahreščal glas malega Torka na drugem koncu. »Geslo Emil! Tukaj Joškov brat Cof. Mož s trdim klobukom stanuje v hotelu pri »Kredi« na Deželnem trgu. Naše taborišče pa je na dvorišču zahodnega gledališča, vhod levo.« Mali Torek si je vse vestno in natančno zapisal, ponovil in vprašal: »Ali potrebujete ojačenja?« »Rvaln. zaenkrat ne!« »Ali »te imeli mnogo dela?« »No, za silo ga je bilo. Veš, potepuh si je naročil avto, mi pa drugega in smo mu sledili za petami, dokler ni izstopil. V hotelu si je najel sobo in je zdaj zgoraj. Gotovo je pokukal pod posteljo, ali je kdo skrit pod njo in kvarta s samim seboj.« »Številka sobe?« »Tega še ne vemo. Pa bomo kmalu izvohali tudi to. Brez skrbi!« »Oh, kakšna škoda, da nisem z vami! Veš, ko bomo po počitnicah dobili prvo prosto šolsko nalogo, bom pisal o tem.« »Ali se je še kdo oglasil?* »Nihče. Človek bi kar znorel, tako je dolgočasno.« vek prebiva. To velja v splošnem za srednje širine, na primer za Evropo. So pa tudi izjeme. Kajti nedaleč od pritlikavcev v srednji Afriki žive silno visoki Kafri in Somalci. V isti zemljepisni širini, kakor visoki severnozahodni Američani, žive pa tudi mali Laponci. Zanimivo je, da je najbolj severni narod na svetu, ki biva na severnem tečaju, to so Eskimi, razmeroma še najmanjši. Med evropskimi narodi dosegajo povprečno človeško visokost 163.5 cm Madjari in Romuni. Obisk iz Sahare pri papeža Sv. oče je pred kratkim v posebni avdk jenci sprejel zanimiv obisk. Iz puščave je prišel v Rim poklonit se sv. očetu francoski pater Voillaume, misijonar sv. Srca Jezusovega in Marijinega. Ta misijonar v saharski puščavi nadaljuje delo francoskega puščavnika in mučenika p. de Foucalda. P. Foucald je bil svoječasno francoski častnik ter je izhajal iz ugledne in bogate francoske rodovine, pa je zapustil svojo službo in družbo ter postal redovnik in se umaknil v saharsko puščavo, kjer je s svojim zgledom skušal spreoibračati mo-hainedance. Nekega dne pa so ga umorili. Sedaj njegovo delo nadaljnje p. Vo laume, ki je o tem prišel poročat sv. očetu,. kateremu jo predstavil tudi Arabca A h, meda Ben Ramza, vodilnega kneza beduinskih puščavskih rodov. Podaljšane počitnice Zaradi hripe, ki je divjala po Košicah, so za nekaj časa zaprli vse šole v tem slovaškem mestu. Dva tedna so šole bile zaprte. Dne 13. marca pa se je šolski pouk znova začeL Toda v dekliško gimnazijo ni bilo nobene dijakinje. Ravnatelj in profesorji so čakali zaman in niso vedeli, zakaj se je to zgodilo. Še le kasneje so na vratih šolskega poslopja zapazili na stroj napisano »obvestilo«, da so »počitnice podaljšane do 18. marca.« Vsekakor je kaka dijakinja hotela sebi Ln tovarišicam podaljšati počitnice ter je nalepila tisti papir. Sedaj so morali učenke po radiu, po slih in časopisih vabiti v šolo. Obenem so šolske oblasti uvedle strogo preiskavo. ★ »Tonček, kdaj je dan najdaljši?« »Koncem meseca, gospod učitelj!« »Zakaj pa ravno koncem meseca?« »Zato, ker moja mama vedno pravi, da tistih par dni pred prvim nikdar noče biti konec.« GUMIJASTI DENAR V Siamu so dali v promet nov gumijasti denar. To je dozdaj prva država na svetu, ki je uvedla gumijasti denar. Kako se bo obnesel, še ne vemo. DVESTO LET ZAPORA V mestu Shakopeu v Ameriki je bil 23 letni Thomas Busbee obsojen na 200 let napora, ker je ubil nekega Otona Gerlanca. Ali bo mož mogel odslužiti dvestoletno kazen, sodno poročile ne pove. URA, KI TEČE 2E STO LET Trgovec Chevalier iz Bruslja je sporočil javnosti, da ima uros ki teče že sto let, ne da bi bila navita. Trditev Chevaliera jo resnična. Njegov ded je bil. v švici urar in si je tamkaj izdelaj uro, za katere pogon je uporabil različne kovine, ki se zaradi vročine in mraza krčijo in širijo in tako dobavljajo silo, katera je potrebna za pogon ure. PROTI PREHLAJENJU pomaga vroča limonada, ki h pripravite takole: Limono raz-režite s kožo vred na tanke liste. Vrzite jih v mrzlo vodo in kuhajte četrt ure, potem pri-denite potrebno množino sladkorja in ko zavre in se je sladkor stopil, limonado precedite in kolikor mogoč« vročo izpijte. Desetletnica društva industrijjcev in veletrgovcev K Včeraj dopoldne je bil v Trgovskem domu v Ljubljani 9. redni občni zbor Društva industrijcev iu veletrgovcev, katerega je vodil predsednik g. Stane Vidmar. Uvodoma je pozdravil zastopnike oblastev, korporacij in društev ter podal obsežno poročilo o desetletnem delovanju društva. Družtvo je bilo ustanovljeno v onih povojnih letih, ko smo prehajali od takojšnjega plačila v kreditiranje z vsemi dobrimi in slabimi stranmi tega posla. Tedaj je ta čel delati ta ustanovitev tega društva častni predsednik g. Kune in je obenem t več tovariši dosegel v začetku leta 1925 oživolvorjenje svoje Ideje. Društvo je imelo ustanovni občni zbor dne 4. februarja 1925. S tem se je poslovanje druStva vedno bolj razširjalo. Že po prvem letu obstoja društva je bilo 79 članov. Društvo je organiziralo informacijsko službo ter je s podrobnim delom nabralo toliko materiala, da razpolaga informacijski oddelek danes že a skoro neverjetno visokim številom informacij — 80.0001 K ieterjevalni in informacijski službi je prišlo leta 1930 po uveljavljenju novega konkurznega in oravnalnega zakona še obravnavanje insolvenc. a oddelek je tudi dosegel lepe uspehe, dosegel pe bi lahko še boljše, če bi upniki pokazali v vsakem slučaju več solidarnosti. Napredovalo je tudi delo v pravnem oddelku, ki ga je lani društvena uprava temeljito preustrojila s pritegnitvijo lastnega pravnega konzulenta. Nato se je spomnil imena vseh oseb, ki so pripomogle k uspešnemu razvoju društvu. Tako se je spominjal taslug g. Kunca, g. Samca, tajnika g. Jeleniča, predsednika nadzorstva g. Urbanca in Se številnih drugih uglednih gospodarstvenikov ter končno tudi dela nameščencev, ki so pokazali veliko srca sa posle društva. Za ozdravitev našega gospodarstva V svojem obsežnem govoru se Je nato predsednik g. Vidmar pečal t različnimi vprašanji, ki zanimajo naše gospodarstvo ter je med drugimi dejal: Glede davčne obremenitve je treba povdariti, da je dosegla svoj vrhunec, ker je bila že prava oddaja premoženja. Kaj takega pa se ne more ponavljati iz leta v leto, ker to sploh ni več mogoče. V tvezi t davčno preobremenitvijo je treba tudi reči, da novi banovinski proračun ne odgovarja intencijam kralj, vlade, ker prinaša nova bremena. , Z ozirom na koncentracijo priviligiranih denarnih zavodov je nujno potrebno, da se izpre-meni tudi kreditna politika teh zavodov v tem smislu, da bodo bolj vpoštevane tudi naše razmere in naša pokrajina, zlasti še če {»mislimo, da je varnost v naših krajih večja kot drugod, saj n. pr. Narodna banka doslej pri nas ni imela nobenih izgub. Zlasti je upravičena po večjem kreditiranju našega gospodarstva, če pomislimo, da prihaja baš največji del novih sredstev privilegiranim zavodom it naših krajev. železnice se pri nas morajo graditi, ker so potrebne, in lo naj bo tudi začetek velikopotezne akcije ta Oživljenje gospodarstva v naših krajih. Tu je treba reči, da smo doživeli že toliko slabih izkušenj, da ne verjamemo nikomur več, ie ne pride t otipljivimi dokazi. Pohvalno omenja namero finančnega ministra, da ukine nagrade davčnim ovaduhom. Denuncijanstvo je eden najostudnejših pojavov sedanje demoralizacije in je dolžnost oblasti, da zatro to kugo, ki ustvarja nezdrave razmere in uničuje zaupanje, poštenost in odkritost. Nadalje zahteva resnično decentralizacijo uprave in odpravo birokratizma. ki zelo kotnpli-cira poslovanje gospodarskih podjetij, tako da mora skoro vsako večje podjetje imeti vsaj enega na-stavljenca, da zmore odgovore na vsa mogoča in nemogoča vprašanja. V sedanjih težavnih razmerah je treba ohraniti vero v bodočnost ter se podati pogumno na delo za boljšo gospodarsko bodočnost našega naroda. S smotrenim in resnim delom je treba onemogočiti delo spletkarjem in onim, ki skušajo vse izrabljati v zgolj agitatorične namene. Gospodarske organizacije čakajo na stik z vlado, ki je bil že napovedan. Oživeti mora gospodarski svet, sestavljen po raznih vidikih iz zastopnikov stanovskih organizacij. Skratka zadnji čas je, da se združijo vse moči v odporu proti bolezenskim pojavom našega gospodarstva. Zato imajo gospodarski krogi kot oni, na katerih sloni ogromni del državnih financ, tudi pravico zahtevati temu primerno upoštevanje. Figarstvo ne sme zmagati, ko gre za ugled in bodočnost stanu, kateremu pripada. — Govoru g. Vidmarja so navzoči živahno aklamirali. Sledilo je tajniško poročilo g. Jerneja Jeleniča. Iz tega poročila posnemamo, da so vsi štirje oddelki društva delovali zadovoljivo. Insolvenčni oddelek je leta 1933 prijavil v 491 sodnih prijavah za prisilno poravnavo 2.8 milj. Din, v kon-kurze pa 183 prijav za 0.97 milj. Din. Leta 1934 je število prijav v poravnavah naraslo na 600 za 2.7 milj. Din, v konkuzib pa 188 prijav za 1.0 milj. Din. Informacijski oddelek je lepo organiziran dosegel velike uspehe, nudi svojim članom splošno informacijsko službo, individualno informacijsko službo pa opravlja oddelek s pomočjo 5.000 preizkušenih in zanesljivih zaupnikov po vsej državi. Oddelek je dobil tudi zanesljive poslovne stike z raznimi drugimi državami, celo z Afriko. Statistika insolvenc izkazuje za 1933 302 konkurza in 217 poravnav, leta 1934 pa 250 konkurzov in 344 poravnav. Pravni in izterjevalni oddelek se je reorganiziral in ima svojega pravnega zastopnika. Izdajal je opomine, vlagal tožbe za terjatve itd. Iz poročila administrativnega oddelka je posneti, da je znašal ves denarni promet društva leta 1933 5.3 milj. Din, lani pa 4.2 milj. Din. Blagajniško poročilo je podal gosp. ravnatelj Ljubic, v imenu nadzorstva pa je predlagal ab-solutorij g. Urbane. Vsa poročila so bila sprejeta in podan tudi absolutorij odboru. Pri volitvah je bil izbran soglasno tale odbor: nedsednik Stane Vidmar, odbor: Anton Agnola, "rane Heinrihar, Jernej Jelenič, Ivan Jeras, Franc Kham, Zdenko Knez, Josip Lavrič in Josip Ljubič, Oskar Schmidt in Albin Smerkolj, namestniki: Ferdo Pintar, Evgen Ivane in Ivan Prešern, nadzorstvo Franc Urbane, Avgust Volk in Anton Žni-dat;šič. Proti monopolu šol. knjig Na koncu je bila na predlog Učiteljske tiskar- ! ne sprejeta resolucija, v kateri trgovci in indu- I strijci opozarjajo merodajne činitelje 7. ozirom na j nameravano monopolizacijo šolskih knjig na dale-kosežne posledice in neprecenljivo škodo, ki bi morala nujno slediti takemu ujjrepu. V deževnem vremenu se lahko prehladite in zbolite na gripi I Vzemite torej takoj po prvih znakih ASPIRIN tablete, ker BAYER VE, KAJ POMAGA I ■ MM?, V.» IVOiSA* t «. u. Ofu . M* l * MU MU II IIH plače 2,258.871, stroški 1,084.180, davki in pristojbine 696.497, odpis od realitet 4000, odpisi v smislu čl. 14 davčne novele z dne 18. februarja 947.347, dobiček s prenosom vred 2,275.945, skupno 8,166.849. — Kredit: Prenos iz leta 1933 593.714, obresti in provizije 4,354.326, dobiček iz deviz, valut in drugih poslov 3,218.809, skupno 8,166.849. Pričujoča bilanca kaže novo vrsto vlog: blagajniške priznanice, ki so bilansirane kot a vista vloge skupno z vlogami na hranilne knjižice. Vloge so se skupno zmanjšale lani od 50,26 na 41,3, upniki pa v manjši meri od 181,9 na 178,34 milij. Din. Med aktivj so se znižali dolžniki od 162.6 na 140,86 milij. Din, narasla pa je likvidnost zavoda, saj se je postavka blagajna povišala od 26,57 na 35.03 milij. Din. Povečanje beležijo tudi vrednostni papirji. Donos poslovanja se je zmanjšal od 9,3 na 8,17 milij. Din, kar je v zvezi s povečano likvidnostjo zavoda, saj dosega blagajna skoraj 15% vseh tujih sredstev zavoda. Cisti dobiček je znašal 1934 brez prenosa 2,245.375 Din. £ Zaščita denarnih zavodov Doslej smo poročali o nekaterih važnih od: tokih trgovinskega ministrstva, s katerimi so bili odobreni odlogi plačil, sanacija in izvenkonkurzna likvidacija nekaterim zavodom. V svrho točnega pregleda navajamo vse dosedanje odloke ministrstva za trgovino io industrijo po skupinah: 1. Odložitev p.ačil Mestna hranilnica v Zagrebu na 5 let, obrestna mera 4% od 1. januarja 1935 (odlok izdan 29. decembra 1934). . Srbska banka v Zagrebu: odlog plačil za 6 tet, obrestna mera 2.5% od 2. marca 1934 (29. de. cemba 1934). Vračarska zadruga v Belgradu: odlog za 6 let, obresti 3% od 27. febr. 1934 (29. decembra 1934). Svoepča vjeresijska zadruga z om. zavezo v Zagrebu: odlog 6 let, obresti 2% od 18. januarja 1935 (18. januarja 1935). Hrvatska poljodjelska banka v Zagrebu: 6 let, 2% od 28. febr. 1934 (7. febr. 1935). Srbska trgovska banka, d. d. Novi Sad: 6 let, obresti 3% od 1. jan. 1935 (23. febr. 1935). Srbska centralna banka v Osjeku, d. d.: 6 let, 2.5% od 3. marca 1934 do 31. dec. 1934 in 2% od !. januarja 1933 (23. febr. 1935). Novoslankamenska hranilnica, d. d. v Novem Slankamnu: 6 let, 2% od 24. febr. 1934 (23. februarja 1935). Sentinela, vložni kreditni zavod, d. d. v Bana-škem Novem selu: 6 let, 4% od 19. februarja 1934 (23. febr. 1935). Vrša&a ptička banka, d. d. v Vršacu: 6 let, 3% za dobo od 1. marca 1934 do 31. decembra 1934 in 2% od 1. jan. 1935 dalje (23. febr. 1935). Srbska hranilnica, d. d. v Osjeku: 6 let, obrestna mera 2.5% od 2. marca 1934 do 31. januarja 1935, 2% od 1. febr. 1935 dalje (23 febr. 1935). Črnogorska banka, Cetinje: 6 let, obrestna mera 2% od 1 januarja 1935 (23. febr. 1935). Hrvatska banka, d. d. v Travniku: 6 let, obrestna mera 2% od 14. febr. 1934 dalje (23. februarja 1934). Hranilnica, d. d, v Orehovid: 6 tet, 2% od 1. jan. 1935 (23. februarja 1935). 2. Odložitev plačil in fnzija Pančevačka pučka banka, d. d.: 6 let, 3.5% od 20 febr 1934 do 31. decembra 1934, 3% od 1. jan. 1035 dalje (28. jan. 1935). 3. Sanacija in znižanje glavnice: Jugoslov. banka, Zagreb: od 100 na 50 milj. Din in ustvaritev posebnega rez. ionda 25 milj. Din, odlog na 6 tet, 2% Obresti od 1. julija 1934 (7 februarja). lugoslovanska združena banka. Zagreb: znižanje glavnice od 185.0 na 18.5 milj. Din, pretvoritev vlog v delnice, 6 let, 3 in 4% obresti od 1. jan. 1935. 4. Izvenkonkurzna likvidacija Pučka zadruga za štednju i predujam, Zagreb (18. januarja 1935). Bankovno i mjenjačno d. d., Zagreb (28. januarja 1935). Banka i štedionica Gorskog kotara, Vrbov&ko (28. jan, 19351 Srbska sremska banka. d. dr. v Rumi (23. januarja 1935). Veleška banka, Veles (28. jan. 1935). Poljoprivrcdna banka, Banatski Despotova« (28. jan. 1935). Srb. banka i štedionica, Uljma (28. jan. 1935). Poljoprivredna banka. d. d. v Subotici (28. januarja 1935). Pančevačka kreditna banka u Starem Panoevu (28. jan. 1935). Belgr. banka »Merkur«, Belgrad (2. febr. 1935). Konzum. društvo za Slovenijo (23. febr. 1935). Kreditni zavod za trgovino in industrijo Računski zaključek za 1.1934 Dne 15. marca se je vršila seja upravnega sveta Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo v Ljubljani, pri kateri se ie obravnavala bilanca za poslovno dobo 1934. Bilanca izkazuje sledeče postavke: Aktiva: Blagajna Din 35,032.955, menice Din 44,560.861, vrednostni papirji 16,181.986, konzorci. alni računi 9,193.800, debitorji: a vista naložba Din 6,593.751, dolžniki 140,863.034, inventar 1. realitete 140.000, garancije 13,739.400, bilančna vsota Din 252,566.389. — Pasiva: Glavnica 12,500.000, redili rezervni fond 1,250.000, izredni rezervni fond Din 7,800.000, rezervni fond za dubiozne terjatve Din 5,300.000, ažijski rezervni fond 3,750.000, skupno rezervni fond 18,100.000, trate 35.099, vložne knjižice in blagajniške priznanice 41,317.055, kreditorji 178,336.471, nedvignjena dividenda 1818, dobiček: prenos iz leta 1933 593.714, za leto 1934 1,682.231. skupno 2,275.945, garancije 13,739.400, bilančna vsota 252,566.389. — Račun izgube in dobička: Debet: DIREKCIJA IN PROFESORSKI ZBOR DRŽAVNE TRGOVSKE AKADEMIJE V LJUBLJANI JAVLJATA, DA JE UMRL DR. LUDVIK L. BOHM BIL JE PRVI DIREKTOR LJUBLJANSKE TRGOVSKE AKADEMIJE VEČEN SPOMIN NJEGOVI DELAVNOSTI V LJUBLJANI, 15. MARCA 1935 Spctt Uprava ie sklenila predlagali občnemu zboru, ki bo 5. aprila 1935, naj se izplača dividenda v isti izmeri kot dosedaj, to je 10%. * Italijanske cene. Po podatkih korporativnega sveta province Milan je v preteklem tednu narastel indeks cen za 5.5%. V primeri s predvojno liro je kupna moč italijanske lire padla od 35.08 na 34.91 centezimov. Borza Dne 15. marca 1935 Denar Neizpremenjeni so ostali tečaji Berlina, Curiha in Trsta, dočim so vsi drugi tečaji narasli. V zasebnem kliringu je avstrij. šiling na ljubljanski borzi narastel na 8.60—8.70, na zagrebški na 8.53—8.63. dočim je na belgrajski birzi popustil na 8.425—8.525. Grški boni v Zagrebu 29.65— 30.35, v Belgradu 29.75 denar. Angleški funt je na zagrebški borzi narastel na 227.75—229.35, na belgrajski pa na 227.38—228.93. Španska pezeta je v Ljubljani uotirala 5.25—5.35, v Zagrebu pa 5.225 —5.325. Ljubljana. Amsterdam 2976.71—2991.31, Berlin 1760.05—1773.92, Bruselj 1026.16—1031.22, Curih 1424.22—1431.29, London 209.19—211.25, Newyork 4363.57—1399.89, Pariz 289.96—291.39, Praga 183.54 —184.65, Trst 364.67—367.75. Promet na zagrebški borzi 370.106 Din. Ziirich. Belgrad 7, Pariz 20.36, London 14.71, Newyork 308.75," Bruselj 72.05, Milan 25.65, Madrid 42.15, Amsterdam 209, Berlin 123.95, Dunaj 57, Stockholm 76.85, Oslo 73.85, Kopenhagen 65.70, Praga 12.895, Varšava 58.15, Atene 2.90, Carigrad 2.48, Bukarešta 3.05, Helsingfora 6.50, Buenos-Aires 0.77. Vrednostni papirji Tendenca ie bila danes za državne papirje slabša in so tečaji večinoma popustili za par točk. Promet je oslabel. Ljubljana. 7% invest. posojilo 75—76, agrarji 47—48, vojna škoda 379—383, 6% begi. obv. 65.50 —66.50, 8% Bler. pos. 75.50—76, 7% Bler. pos. 66—66.75. 7% pos. DHB 70.50—71.50. Zagreb. Drž. papirji. 7% invest. pos. 77.50 lil., agrarji 48—48.75, vojna škoda 378—379 (379), 3. 379 bi., 4. 377—378 (377), 5. 377 —378, 6. 377 —379, 7. 379 bi., 6% begi. obv. 65.50—66, 8% Bler. pos. 76 bi., 7% Bler. pos. 66.50—67, 7% pos. DHB 70— 72. — Delnice. Priv. agr. banka 259—263, Trboveljska 124—125 (124). Belgrad. Drž. papirji. 7% invest. pos. 77—78 (77.50), agrarji 48—48.75 (48.50), vojna škoda 378 —379 (381, 379), 4. 378—379 (381, 379), 6% begi. obv. 66.50—67 (67, 66), 3. 66.50—67 (66.85), 7% Bler. pos. 66.25—67, 7% pos DHB 70—71. — Delnice. Narodna banka 5200—5250 (5200), Priv. agr. banka 261—262 (263, 261). Žitni trg Novi Sad. Vse je neizpremenjeno. Tendenca mirna. Promet slab. Sombor. Koruza bč. in srem. promptna 68—70, bč. in srem. marc-april 71—73. Moka št. 6 145— 160. Vse ostalo neizpremenjeno. Tendenca neiz-premenjena. Promet 28 vagonov. Izletnikom v Planico V tuTutovakj kapeli Vzajemne zavarovalnice lx*to Jutri Iri svetu rna^e. Prva 1» ob 3.50, ilrtuja ob t.JO, tretja ob 6 311. — Poleg toga bodo Imeli gg. aku»louUld in utleUiiki prlli-ko udeležiti ne bv. luaAe v iupiu cerkvi v Planici ob 8, ki jo Ik> daroval vseuč. prof. dr. L. Ehrlic.li, ob 8 im bo maAeval domuAi g. župnik .loief Lavližur. S to m Je dana ljubljančanom lil Izletnikom sploh zadostna prilika, da zadtule dvoji nedeljnki doli-nosti. Promet vlakov v Planico NAVOPILA ZA ODUOI) IZ LJUBLJANE Ii Ljubljane odpeljejo jutri zjutraj sledeči vlak! v Planico: ob 4.40 prvi 7. ver/n i posebni vlak, ob 5.10 drugI zvezni tK»,obni vlak. ob G.3« zvezni posebni vlak iz Maribor«, ob 7.00 zvezni posebni vlak iz Zagreba, ob 7.JO reduj osebni vlak. V zvezne posebne vlake je dovoljen vstop v IjJnV-Ij-a-iLl ali na v* n. k i vmesni , os lnj j ne samo onim, ki imajo v predprodaji kupljeno vozne lzkaznce, temveč tuili potnikom za režijsko ali drugo znižano vožnjo. Prodprodaja vozovnic 1« danes do IU v LrgovLn,i.b Goreč, Kolb. I*redallč, Alplna, Šport-Krnet in Putuik. l7.kao.nice se bodo dobilo ludi jutri od 4 dalje do odhoda prvega zveznega lKJsehucga vlaka n« postaji pri blagajni F in v skrajnem primeru v vlaku samem. Šolska vodstva naj prijavijo dvoje izlete postaji LJubljana gl. kol. V primeru zadostnemu odziva bo že-ltr/.niAka uprava za srednjeSolstvo stavila v promet !*> sebeu vlak h predvidenim odhodom ob 6.10, v nasprotnem primeril naj ae ftotaka voilstva poslužijo zvfv.ni.ti posebnih vlakov. POVRATEK VLAKOV IZ PLANICE Vlaki bodo odhajali Jutri i« Plauice: ob 13.26 redni osebni vlak, ob 15.40 posebni vlak v Zagreli, ob 16.05 jiosebni vlak v Maribor, ob 10.50 prva zvezni posebni vlak v t.JnbUaiK>. ob 17.23 redni osebni vlak, ob 18 J drupi zver.nl poselmi vlak t Ljubljano, ob 17.53 eventuelnl Šolski l-osebni vlak v Ljubljano. Da se pre|«-eči nuval prt povralka ta Planice, j« za vsakega iM>setnika jutrišnjih tekem obvec.en povra-tek z ono garnituro, b katero »e je pripeljal. Vlaki bodo imeli na vidnih mestih tozadevna opozorila. DARILA ZA TEKME Za jutrišnje velike skakalne tekme v Planini, katero jo prevzel i*>krov-ltelJsbvo NJ. Vel. kralj Peter II., »o poklonili darila sledeči predstavnik.!: minister za vojsko in mornarico general Zivkovič, minister za telesno vzgojo naroda dr. Aner, predalniki mestnih občin Belgrada. Zagreba in LJubljane. Po leg tega je |>oklonU ban dravske banovine dr. Dlnko Puc posebno darilo za naJlei>Si skok dneva, .Potnik«, d. d. llelgrad, pa posebno darilo za najdaljil skok dnevu Za dTžavno prvenstvo je poklonil namestnik bani' dr. Pirkmajer darilo za najboljšega Jugoslovana v lok movanju za državno prvenstvo. Klubska smučarska tekma S K Ilirije v teku in skokih Smučarska sekcija Ilirije priredi 18. ln 19. mar ca v Planici svoj klubski dan z naslednjim sporedom: V ponedeljek, IS. murca se izvede tek ua 1K km, v torek 19. marca pa se izvedejo na mali planUki skakalnici skoki. Članstvo sekcije se poziva k potnoSlevilnt udeležbi. Zbirališče tekmovalcev in žrebanje Številk za skoke in teke lo v ponodel.1ek ob s ]mxl klubovim smučarskim domom v Planici iVslužite se polovične vožnje v Planico! Akademiki imajo iSeirtin«ko vožnjo, ako potujejo Jutri v skupinah. Točni podatki! so razvidni v vseiifilliSki avli. — V gvrho raagovor« o klubskem dnevu im radi preskrbe prenoeiSč zunanjim članom bo v nedeljo, 1". marca po velikih skakalnih tekmah ob 16 pri KerStajnu v Ratečah flauski sestanek, katerega se morajo udeležiti vsi v nedeljo v Planici nahajajoči ne člani. Sledklubske smučarske tekme SK Ilirije e Planici od-povedane. SK Ilirija Je i7. tehničnih ra-zlogov priino-rana odpovedati medklubske tekme v teku ln skokih nameravane 18. in II). marcu v Planici skupno k »vojini klubskim dnevom. Razpis 88K Maraton priredi v soboto, 28. marrca prven stvo Maribora v boksu za vse kategorij«. Prireditev bo ob '30 v dvorani Zadružne gospodarske banke. Pravico starta imajo v»i verificirani člani mariborskih klubov, včlanjeni v boksaAki zvezi Jugoslavije, Iti nimajo za_ brane. Starlnlna zuaša za oseiio 10 Din ter se plača url tehtanju, ki bo ob 18. Tekmuje sc po cup sistemu, bori se boksač 7. boksačem do izpada ter zmagovalec z zmagovalcem. Prvak vsake kategorije prejme kolajno, ako »tnrtajo v kategoriji Štirje tekmovalci, dobi drugi diplomo, ako Jih starta več kakor StiTje, dobi ludi Irelji diplomo. Prijave naj se liosl.tejo po pristojnih klubih na naslov: J. Goleč, tajnik SSK Maratona, IvoroSkti cesta 1, Maribor. Vifokoalpinski smučarski tečaj SK Ilirije na Krvaveli. Smučarska sekcija o|»rzarJa na t« tečaj, k»lre!oži oonnt.ry prvenstvo pod-lv«,e za 19-14 od 17. na 19. marec. — Zvevna npravn |r sporočila iMKlzvezi, d« je zadeva lanskega podzveznega country teka zanjo likvidirana In da awt.ii.ne u t en »klop brezpogojno v veljavi. — Opozarjalo se vsi klubi, da m vrJi eouut.ry za državno prvenstvo 14. aprile v Zagrebu — Opozarjajo se vsi klubi, da Je zvezna uprava pred lomila za letošnje hazensko državno prvenstvo lanski ffisleni. Ako Imajo klubi fi tentu širnemu kake priponi he ali izprcmlttjovalne predloge, naj Javijo to najkasneje do 28. marca pod zvezi. - Redna glavna skumSčlna Dodzvat« bo 24. aprila. — Tajnik. MALI OGLASI V malih oglasih velja »salta beseda Dta f— t ienltovan|tkl oglati Din t'—. Naimanlil metek ta mali ogla* Dta lf—. Mali oglati m plačtjefo take) pri naročilu — Pri oglasih reklamnega tnača)a m račana enokolontka S mm visoka pelltna vrtlica po DI* 2'SO. Za plemen« odgovore glede Mllb oglasov treba prtloiiM znamko. Srafce za gospode modne, cefir v najnovejših desenih bele, mehke in trde. športne vseh vrst, trpežne delavne srajce, spodnje hlače bele in barvajte, v prvovrstnih kvalitetah lastnega izdelka nudimo v veliki izbiri po nainižjih cenah! Velika izbira kravat in drugih modnih potrebščin. F. I. GORIČAR, LJUBLJANA, SV. PETRA C. 29. !H!! Kavarna Stritar Vsak večer koncert — Kavarna do 4 zjutraj odprta. (M Mlad vrtnar Uče primerno službo. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 2749._(a) Kuharica • večletnimi spričevali -želi službo za vsa gospodinjska dela. Naslov v npr »Slov.« pod št. 2769. ilužbodobe Izložb, aranžerja •amostojnega, ki |e obenem spreten prodalalec manufakturne in modne stroke - išče večja tvrd-ka v lepem mestu Slovenije. Ponudbe poslati v upravo »Slov.« v Ljubljani pod .Samostojni aran-ter« St. 2653. M Zastopnike za privaten obisk strank iščemo. Mesečni zaslužek 1500 Din in več. Ponudbe upravi Slov.« v Mariboru pod »Novice« št. 2827. (b) ISfafr Stanovanja ODDAJO: Dve stanovanji eno trisobno, drugo tvo-sobno, v Čokopi ulici oddam. - Poizve še- Sv. Petra cesta 34. (č) Razno Gostilna »Ljubljana« v Sibenikn (na obali) Izborna slovenska kuhinja, ob vsaki uri tople in mrzle jedi, prvovrstna vina, sobe za tujce, vse po najnižjih cenah. - Se priporoča Franja in Andrej Zuljan. (r) Star penzionist aH prevžitkar dobi celo dosmrtno oskrbo pod ugodnimi pogoji. Pisma ipravi »Slov.« pod »Srečen dom« SL 2781. (r) Dvosobno stanovanje s pritiklinami, in enosobno - oddam. Dečkova ce-sta 19, Celje._(č) Opremljeno sobo lepo, poceni oddam v najem eni ali dvema gospodičnama na Taboru št. 5, vrata 3. (s) HEBER ODDAJO: Gostilna tujske sobe, ledenica, pri postaji - se odda. Pripravno za trgovino desk in gradbenega materiala. Vprašanja na Vranešič, Sunia. (n) Posojila na vlofne kmi*ict date Slovenska banka Liub liana Krekov trg 10 LiroOtn oguis v »>Hoy'ncu ooststvo ti hitro proda; rt it ar i gotovim aenar/ein nat kunrn ti i kniiiirv dn M*#I*W Hiša z dobroidočo gostilno in vrtom, na prometni točki v kamniški okolici, v ne posredni bližini večje to varne - naprodaj. Ponud be upravi »Slovenca« pod »Ugodna prilika« 2773. Parcelo v izmeri 250 m*, v Jaršah ali Domžalah pri Kamniku - kupim. Po nudbe upravi »Slovenca pod »Cena parcele« št, W41. (p) Automofor i Avtotaksi — pozor! Prodam jako dobro ohranjen Chevrolet avto. Kje, pove uprava »Slov.«, (f) IC Preklic Podpisana Šuštar Pavla delavka v Smartnem 30 pod Šmarno goro, obžalujem in preklicujem, kar sem govorila o Jeras Ivani in se ji zahvaljujem, da je odstopila od tožbe. -Šuštar Pavla. (o) Izjava Podpisani nisem plačnik za dolgove, ki bi jih kdorkoli naredil na moi račun. - Ivan Otaben, čin. (en. dir. drž. železnic v Beogradu. (o) Ce avto sro/ stan prodala* at motorja bt znebil se rad hri kunetv U mimeo priiem Slnvende* na/manj,f inserai Kovaško orodje vrtalni stroj, poceni proda Franc Mlakar, Salek 5, Velenje. (I) Prima šport, suknjiče po 98 Din, pumparice, modne hlače itd., kupite zelo ugodno pri Preskerju, Ljubljana, Sv Petra ce-sta 14._(1) Sadno drevje jablane, hruške, češplje, višnje, marelice, breskve, same žlahtne sorte, dobite pri Kmetijski družbi v Ljubljani, Novi trg 3. (11 2 vagona lesa vsakovrstnega, mehkega in trdega, lepega, za ko-larje in Žagarje - prodam. Les je vse vrste žagan, star 34 leta. Naslov pove uprava »Slov.« pod štev. 2756. (1) Foto amaterji pozor! Nudimo Vam po najnižji ceni popolnoma nove krasne foto albume, foto ogliče, navadne albume za razglednice 'er spo minske knjige. Bogata zaloga Konkurenčne cene Prodajalna H. Ničman Ljubljana. Kopitarjeva ulica št. 2 Ali ste ie poravnati naročnino? Potrti neizmerne žalosti naznanjamo, da je dne 15. marca 1935 ob tričetrt na sedem zjutraj, previden s tolažili svete vere, izdihnil svojo blago dušo v 71. letu starosti, gospod dr. L. Ludvik Bohm direktor drž. trg. akademije v pokoju, honorarni univerzitetni profesor, član izpraševalne komisije za državoslovni izpit, dosmrtni častni starosta Sokola na Mirni, častni član občine Mirna, meščan ljubljanski, posestnik, imejitelj redov jugoslovanske krone III. reda, belega orla V. reda, sv. Save III. in IV. reda, oficirskega križa, romunskega kronskega reda in več drugih redov in odlikovanj za zasluge. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo, dne 17. marca 1935 ob 11 dopoldne na Mirni, Dolenjsko, na farno pokopališče. Živel je samo državi in domovini. Mirna, dne 15. marca 1935. Žalujoče rodbine Jenko, Mazgon Brez posebnega obvestila. V ;• v, + UPRAVA OBČINE MIRNA naznanja tužno in pretresljivo vest, da je dne 15. marca umrl njen častni član dr. L. Ludovili Bohm direktor trgovske akademije v Ljubljani o pokoju l. t. d. Pokojniku blag in trajen spomin Mirna, dne 15. marca 1935 Občina Mirna Strta v brezmejni boli, a vendar popolnoma vdana v aklepe božje modros javljava vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je danes ob pol 8 zjutraj zapustil solzno dolino, lepo pripravljen za pot v večnost, najini angelsko dobri sin Joža Medvešček abs. pravnik Pogreb blagega rajnika bo v nedeljo, dne 17. marca 1935 ob pol 5 popoldne iz hiše žalosti Glince cesta L a štev. 3 na farno pokopališče na Viču Glince, dne 15. marca 1935 Jože Medvešček, bibliotekar jurid. fak., Ivanka roj. Saksida, roditelja Zahvalo Vsem, ki so se spomnili blagopokojmega gospoda Ivana Vrhevnika trnovskega župnika v pokoju v bolezni in ob smrti, kakor tudi vsem, ki so z nami sočuvstvo- vali, se najiskrenejše zahvaljujemo. Posebno zahvalo pa še izrekamo g. banu dr. Dinku Pucu, g. predsedniku mestne občine ljubljanske dr. Vladimirju Rav-niharju, g. senatorju Hribarju, g. dr. Trtniku Albertu za izredno ljubeznivo zdravniško oskrbo, rodbini g. prof. Koželja, stanovskim tovarišem pokojnega, gg. mestnim župnikom: kanoniku dr. Klinariu Tomu, Finžgarju Francu, Barletu Janku in Petriču Janku, prvomestniku CMD g. ing. Mačkovšku Janku, mestnemu gradbenemu višjemu svetniku, in dr. Kosu Milku, univ. profesorju, novinarjem, darovalcem cvetja in pevcem, trnovskim župljanom, zlasti pa še onim, ki so nosili krsto, kakor tudi onim, ki so v znak žalovanja izobesili črne zastave, nadalje vsem, ki so darovali v njegov spomin za CMD, in vsem društvom, ki so počastila pokojnega na njegovi zadnji poti. V Ljubljani, dne 15. marca 1935. Žalujoče sorodstvo. Bjflrnstjeme BjOrnson: 40 Deklica s Prisoi »Sedaj se je v božjem imenu zgodilo, česar sem si na tem svetu najbolj želel,« je rekel in stopil k Se-nevi. »Jaz se pa nikdar nisem bal, da bi bilo kako drugače,« je spregovoril Samund in tudi vstal; »kar vkup spada, naj se združi.« In pristopil je k drugim. »No kaj rečeš na vse to, moj otrok?« je vprašala mati, ki je tudi pristopila k Senevi. Ta je še vedno nepremično sedela. Vsi so jo obkolili. le ThorbjOrn je še vedno sedel, kamor je bil spočetka sedel. »Vstani, otroki« ji je pošepnila mati. Vstala je, se smehljala, nato pa se je obrnila v stran in zajokala. »Ljubi Bog bodi s teboj zdaj in vekomaj,« je nadaljevala mati, jo objela in ž njo jokala. oba možaka sta zopet stopila vsak na svoj prostor. »Pojdi k njemu,« je rekla mati, jo spustila ter jo rahlo potiskala pred seboj. Seneva je stopila korak naprej in obstala — ni mogla več naprej. ThorbjOrn pa je pohitel k njej in jo prijel za roko; ni pa vedel, ali sme storiti kaj več, zato Je obstal pri njej in jo držal za roko, dokler mu jo ni nežno umaknila. Molče sta stala drug zraven drugega. V tistem hipu so se vrata tiho odprla in v izbo je pokukala glava. »Ali je Seneva tukaj?« je nekdo plašno vprašal. Bila je Ingrida z Jelovja. »Da, tukaj je. Le pridi 1« je rekel njen oče. Ingrida se je obotavljala. »Le pridi, tukaj je vse tako, kakor je prav,« je še dostavil. Vsi so ee ozrli v Ingrido, ki je bila nekam v zadregi. »Se nekdo drugi je zunaj,« je povedala. »Kdo?« je vprašal Guttorm. »Mati je,« je tiho govorila. »Naj pride noter,« so vsi štirje naenkrat zaklicali. Karena je stopila k vratom, drugi pa so se smeje spogledovali. »Mati, le mirno pridi v hišo,« so slišali zunaj govoriti Ingrido. In Ingeborga Grandliden je prišla v svoji snežnobeli avbi. »Zdelo se mi je, da se nekaj plete,« je rekla, »čeprav mi SSmund nikoli nič ne pove. Nama z Ingrido pa ni dalo strpeti doma, zato sva prišli.« »Da, tukaj se godi prav tako, kakor si si želela,« je rekel Sflmund in se nekoliko umaknil, da je mogla stopiti k mladima dvema. »O, zdaj naj te pa ljubi Bog blagoslovi za to, da si ga priklenila nase,« je govorila Senevi, jo objela in božala. »V najhujšem si vztrajala, otrok moj; na zadnje pa se je vse tako izteklo, kakor si želela.« In božala jo je po laseh in po licih. Njene solze so ji vrele po licih, a se ni zmenila za nje — skrbno je brisala le Senevine solze. »Da, močno dobrega fanta dobiš... sedaj me ni več skrb zanj.« In vnovič jo je pritisnila na srce. »Naša mati bolj razume koristi svojega gospodinjstva, kakor pa mi moški, ki se sami sebi zdimo tako pametni,« je rekel Sfimund. Jok in razburjenje sta se s časom polegla. Hišna gospodinja je začela misliti na večerjo in je poprosila Ingrido, naj ji pomaga, češ da »s Senevo danes nič ne bo.« Obe ženski sta torej kmalu pripravljali jed iz smetane, možaka pa sta se menila o letini in drugih rečeh. Thorbjorn se je vsedel nekoliko vstran, k oknu. Seneva je tiho stopila za njim in mu položila roko na ramo. »Kam pa si se zamaknil?« mu je zašepetala. On jo je pogledal ter ji dolgo in nežno zrl v oči, potem pa je zopet pogledal skozi okno. »Gledam ija doli na Jelovje,« je rekel; »tako čudno lepo se vidi od tu s Prisoj...« (Konec) Zdravnik: »Vam žila zelo neredno bije. Ali pi-jete?« Bolnik: »Pijem, ampak redno,« Jožek: »Gospod učitelj, oče vprašajo, ali bi vzeli kokoš v dar?« Učitelj: »Rad, le povej, da se očetu za pečenko že naprei zahvaljujem.« Čez nekaj dni. Učiteli: »No, Jožek, kje je kokoš?« Jožek: »Žal ni pojlaila in že zopet zoblje...' Jurček: »Mama, kaj pa je statist?« Mati: »Statist je tak človek, ki mora na odru stati, a ne sme nič govoriti.« Jurček: »Mama, to bi bilo nekaj za našegr očeta!« Na angleških kolodvorih so nabiti plakati z tem besedilom: »Če hočete spoznati ta svet, potem se peljite z železnico. Če pa hočete spoznati drugi svet, potujte z avtom I« Za >Ju£03l0van&K0 tiskarno« t Ljubljani: Karel Ceč, ladajatelj: Ivan Hakovsc. Uredniki Viktor Cenčič.