V torek. i'etrte k in s.'lmto i/luja in velja v Mari-luru lire/ |.. -iljanj i na ,|,.„, ,Jt,e Irt.i H«l. k. ,a p<.l leta . . I ., - ., H •'■trt let« . I .. .
l'<> pošli .
Za VM lete M (I. - k.
/J |...l leta .      ,.    - ,.
/.i . etrt lila i .,   M ,,
\ reilnišl tu iii upraviii-t vu
jena it"l.....n lr*ii I l»«ui -
nlat/.) In,na it. 1*1.
SLOMŠKI I1KI1
0/.ii;uiil;i:
■.inu šmUft
Iktal.V
.*. kr. h M ti-ki '.'kril i l.i. . I  -•■ li-ka llkral e !•)•<».• like ..• ,.|a,u-jej.. |. . |.r...|.„„.
Kl i •) I. ,k je i-lai-at. k*li k i-i.-ni|..-lji /.i tO k.
Rakob! i   .■ ne tr.ieaj.i. • k - -1' ■ I ri.ij M I l»f»T*ljlM fraukujeju.
Ar Mariboru 'iS. aprila 1808.
Tocaj I.
IVoloslovanje naroda Češkega proti finančnim ' nameram Brcstelovim.
od skončanja vojsk francoskih sem so množi v Avstriji neprenehoma reva finančna; leto na leto postajo primankljej \ državnem računu vodno veči vkljub temu, da se davki neprestano povišujejo, do bc novo in novn bremena na avstrijske državljane nnvalnjejo, od kod to reva? Odgovor jo jako kratek: iz absolutizma, i/, nadvlade jednega ali dveh narodov nad vsemi ostalimi. Od loto 1815 se je vrstilo mnogo ministerstev, Bistom bc vendar ni premeni! nikdar. Ta sistem pa je vlado silil zvunaj države m znotraj države na tako politiko, da so s tem neobhodno morali ginoti vsi narodi, V Italiji se je vzdržavala neizmerna vojsko in se branilo zjedinjenju naroda, dokler da se je po velikih zgubah I. 1866 odstopilo tudi Beneško, ta poslednji ostanek nekdaj ne vsemogočnosti. V nemški zvezi se je Avstrija borila vedno s Prusko za prednost, dokler da je bila leta  1866 tudi od tod
izrinjena. Vse to nerodovitno napenjanje je zahtevalo veliko silo vojako\ in denarja. Doma je hotelo vlada voditi narode vedno na vrvici; brez vedenja vlado, se ni smel nikdo glasno oddehnoti; brez vedenja vlade se ni Brnela trava rasti; vlada je vse vrojevala, vse nadzorjevala. Same njene besede, samo njene grožnje pa niso zadostovale; in zato si je skušala pridobiti potrebnega rešpekta /. silnimi vojaškimi posadkami, zato so bili postavljeni za izpeljanje vladnih ukazov vedno novi in novi uradniki. Dohodki letni niso več zadostovali za tuko gospodarstvo, in zato so se delali dolgovi, dokler, da je to došlo tako daljoč, da zdaj nikdo že noče državi kaj posoditi.
Narodi so se vedno voljni uklanjali takim bremenom. Prava njihova 80 se dosledno prezirala: narodi pa so si dali voljno kakor OVČicc volno p0-striči, t. j. puščali so si brezozirno jemati vse, do česar so se s silnim truden jem dokopali. Davki so v/.rastli konečno tako. da jih ni mogoče več vzviševati; vendar pa tirja novo ministestvo novo in od vseli dosedajnili težje žrtve. Cela Avstrija, ja cela Evropa je čakala, s kakimi nasledki se hode srečalo ministerstvo finančno. Tu se je naenkrat oglasil celi narod češki rekši, da novega davka plačati ne more in ga plačeval ne hode". -Opozicija naroda Češkega ima za Avstrijo taki pomen, da Bodojno niinister-aim so mora prisiljeno ustaviti na cesti svoji in se prašati; kani tu peljemo Avstrijo iu njeno narode, ko Cehi nočejo plačati nam stroškov za to pot.
Ne da se tajiti, da dožolo korone Ceske imajo za Avstrijo ravno tako važnost, kakor Ogrska. Tudi je to resnica, ki se ne da tajili, da narod češki po svoji zavednosti v vseh svojih vrstah iu po številu BVOJe ini ligen cije zavzema v Avstriji prvo moto neizjeniaje ne Nemcev Batnih. Kedar se pfl narod tako zaveden iu v hranjenji svojih narodnih pravic tako odločen in irdnovoljeii oglaša, kakor jeden nio/. da večih davko\ plačati ue more iu plačal ne bode; takrat je tedaj prišel čas za korono ramo. da hi rekla vladi svoji: do sem a ue dalje! in da bi prasala narod ta, kaj ga tlači, česa mu nomanikuie?
izjavljeno zraven prepričftpjo. da ne hode prej boljše, dokler kralj ne skliče zbora na tak način,vflVrjQJ(pršon je bil izpisan leta 1848, Vse poznejše volilni' rede smatra narod Ceski za neveljavne, in vse postave od dunajskega .. 111' i i bsiatha" izdelane, za nekoristne.
Narod Ceski je naznnčil v protestih svojih na resnični in prepričavni
način, da narodi v obče iu Cehi posebej, prinašajoči državi prevelike žrlve, dobivajo od nje le malih zamen. Dokler je zbor češki dovoljeval davke, so iznašali vkup vsi davki naravni na Ceskeiu 5 milijonov gobi. Leta 1705 n. pr. jo dovolil zbor češki občni davek z povišanjem na siuno :!.",:; golil., od
te dobe jo vendar narastlo na 54 mil. V protestih se dokazuje, da je ta Ogromna suma nepravično razdeljena, iu da je primerno na zemljišča naj reči davek navaden. Dohodščinn iznaša sploh le 5%, zemljiščna pa 16% grobega (bruto) izneskn, k temu Se tretjina kot posebni davek od dohodkov in od lota 1859 25% vojnega navdarka. tako da iz zemljišč se, zbere dav-kcj\ več, kakor četvrti in z vsemi navdarki več kakor tretji del poprek čistega izneska. Vrh tega vsega pa plačujejo češki kraji primerno več kakor nemški. Rukovniški okraj n. pr. ima lahko zemljo, med tem ko ima sosedni
/ateski skoraj naj rodovitnojšo iz.....d vseh na Češkem.   Rakovniški plačuje
več davka nego Zateški.
Ljudstvo vide. kako ogromno sume izhajajo iz Češkega na potrebe državne r pita: a kaj se dajo nam za to? In odpoveduje si samo v protestih svojih proti finančnim nameram: Rovščina bb veča. ker se mora vedno vec občnega imetka izdavati na državne potroško, ker posestva vedno bolj zad džnjoča so izgubivajo svojo ceno; samodelavnost kakor posameznika tako celega naroda se ubija, zadržuje se s poročnikovanjem iz Dunaja vsak napredek dušni, in gmotni (materijalni) steni, da se ne podpira šolstvo in drugo naprave vednostim, umetnijske iu izobražujoče, da se ne podpira obdelovanje zemlje, obilnija in trgovina. Okrajno zastopništvo Midniško n. pr. pravi: mi Vam dopeljujcino vsako leto blizo 700.000 gld.  različnih davkov,
zajstonj pa se pri tem oglašujemo za naj potrebnejše uravnanjo naj važnejše reke ua Ceskem - Lahe. Rakovniško okrajno zastopništvo poprašuje: Okraj naš dopehJaVfl državi na leto 300,000 gld., a kaj mu za to podaja država? Ona ne dela nobenih cest, nasproti se proglašuje državina cesta za deželno: šole in ce-te si moramo sami izdrževati in vendar ne iznašajo vsi ti potroški, ktere izdajamo na potrebe okrajne se desetega dela tega ne. kor Vsako leto (lojieljujenio državi!
Narod Ceski pravi \ protestih svojih dalje: gospodarite b penezi, ktei'0 vam vsako leto (lopcljavamo, tako slabo, da nam tudi novi davki ne pomagajo. Nekolikokrat ste nas že prevarili imvu hreinena samo na nekaj časa nam naloživši, pod kterimi pa Se vedno ječimo. Leta 1859 ste tipeljali vojni privdarek, plačuje..... ga se /daj: leta 1854/5 .te izpisali tako imenovano dobrovoljno  narodno   posojilo,   h  klereinu pa   je  moral prinesti
vsak, naj je vzel. kjer je vzel      kdaj nam povrnete ta kapital-?  Iu zdaj >i"'i pridete k nam s tirjatvo, da hi vam dali jeden del Bvojego premože-
česki narod začinja. BVe8i si svoje  moči in mogočno ti.  določno panja!   kako pravico imate na njo.-' Kakor posameznik tako tudi država n dostojno svoje protestovanjo,   Do leta 1847 je imel tadašnji zbor stanov.ki j pravice segati na premoŽenje samo. Odstop od načel hraiiei ih nedotakljivost
na Češkem pravico dovoljevati davke. I.eta  1848 je obnovil cesar Ferdinand premoženja in imetka pelje   k   nosledkoi......        le do Ijuhovlade.  ampak tudi
to pravico, klora do današnjega dne ni bilo po nikom zrušena.   Cehi tedaj k ljubovolji; vsako porušenje teh načel im  za Bvojimi petami Bocialismus, ki
protestujejo a) proti VZVišenji scilajnih davkov in b) proti izpisnnji novih davkov, kterih bi deželni zbor ne dovolil, c) da bi prestalo pobiranje vojnega navdarka  leta 1859 izpisanega, kajti že davno bo izplačane
ne priznava, osobi premoženja in lastnine, in uničuje \ e urejene razmere drilžbinske, Davek mora jemali od dohodkov; davek mora biti del dohodkov, kar jih imajo državni prebivavci, kterega oni dajejo državi, ki se je zavezala
Mimo na vojsko takrat potrošene; iu d) da bi se tako imenovana državna lastna premoženje in lastnino jihovo branili, ue pa od lega premoženja in od te ali koronina posestva ne prodajala,  ker bo lastnina deželna.   Poleg tega  jellasinine še sama kaj jemati.
Tajnosti iz policijskega življenja v Avatrii.
"isulo se je 1800 in še nekoliko let po [(ristovem rojstvu, ko v na šcin avsi •ijunskem cesarstvu (ne na Bengalskem) v nekem pokrajinskem gki\-neni mostu nastopi službo c. k. polieijsk komisar, kleri je potlej tukaj dolgo vladal '■' i in državi na korist, kajti bil je umen mož, da malo lacili. celo med po'Vcijskimi komisarji malo. Cesarski namestniki so prihajali in zopet odhajali; naš komisarje pa stal zmerom na svojem trdnem mestu, in njegova moč je rasla, kakor senca proti mraku, tako da je na zadnje bil skoraj vse-gamogOČen. Komisar je začel premišljevali svojo oblast . in rekel j" sam ■sebi: „moje potrebe so tolike, da mi sam zaslužek nikakor ni dovolj. Kaj mije storiti! Moč res imam. ali kaj li pomaga temu. kdor je ne rabi? Moć je istimi, ktera nese velike obresti samo tistemu, kdor jo zna p;.i\ obračati, in meni mora dajati obresti!-' Od tega dne ji; dolgove delal na vse strani, iu ker se ga je vse halo. nihče mu ni odrekel posojila, iu kodar BO mu je posodilo, nihče ga ni smel terjati, ker sicer mu jo lohko škodoval, kolikor mu je hotel; kajti vse mesto jo vedelo, da je komisarjevo oko prijazno tistim, kteri mu poBOJUJejO a srdito iu grozeče tistim, ki ga tirjajo. Komisarjeva mod je še vedno rastla a ž njo tudi komisarjevi dolgovi. Ker brez sovražnikov ni človeka na zemlji, tudi komisar ni bil brez. sovražnikov, izmed kterih so bili bogatejši tako nesramni, da so celo poskušali vse njegove dolge pokupiti i:  ga potem za VSO vkup ob enem prijeti; ali to je tem hudobnežem
izpodletelo, kajti upniki se niso predrznoli dolgov nikomur prodati, Komisarjeva zvezda je bila vedno svetlejša, njegovo sne vedno pogumnejše*. Koje bila tudi mestna policija v vladnih, torej v njegovih trdnih rokah, komisar, kedar je hotel /oprl kaj na posodo vzeli, ni hodil s oerkvijo okolo križa, ampak brez dolgega pomisleka je teinu, na kogar je nainerjaval, poslal uradili poziv, naj pride na policijo. Ubogi povabljeni siromak se je tresel, kakor hi imel mrzlico, ko je z nevarnim pozivom v obupni roci lezel v tisto pisarnico, ktere se vsak pošten človek ogihlje, kolikor more; mislil si je, llog vedi, kaj ga tam čaka! Ali kaj je bilo? Komisar se mu ironično namuzne iu reče: „ali ste se hudo ustrašili? Kaj mislite, zakaj sem vas poklical? Voni, da ne uganete, če si se tako glavo beliti!! Ta nič se preveč ne bojte, ker ni ttiČ tako hudega, da hi ne moglo hiti še huje. Potrebujem namreč toliko in toliko gld. za toliko iu toliko časa, in vem. da mi jih lohko posodite." Kaj je povabljenec hotel? Ali ni moral komisarju ustreči, ako zadruga ne, vsaj žo za to, da ga ni zadela še hujša nesreča. Drugoe je naš junak svojo reč: zopet drugače zasuknol, kajti bil jo premeten iu prevržljiv, kakor mora biti vsak policijski komisar, in zvit, kakor ovnov rog. ('asi jo namreč bogatemu človeku obsodil zaradi tega ali onega ženo v zapor, iu Če je kazalo, da ta sodba ne bode mogla obveljati, pa je potem o ugodni priliki njenemu možu prijazno rekel: ..\se smo čedno poravnali, da vaša ženica ne pojde v ječo." Brž potem pa je pristavil: ..ali bi mi \i ne ustregli, da mi posodite toliko in toliko za toliko iu toliko mescev ?• Komisar ui rekel, da mi posodite, ker žena ne bodo zaprla, pU vendar je od hvaležnega moža dobil, kar je Lfikal, akoravno jo ta dobro vedel, da iz. mescev bodo lela. in še nebo vrne-
44
48
056295
636999
7K
66
21
Narod Ceski tedaj dokazavši, da i'1 davek od premoženj« krivičen,
praša dalje: ker te tolikokrat niste bili ...../ beseda, morda bi se vara le
poljubilo, kajti meil jedjo rasti' poželenje |n» jedi. ko \am damo danes in„ svojega premoženja, tirjati jutro -'"„• •'"„• 10% ali *<■ Dosti j« toga; davkov veeih plačati ne moremo. V rseh deželah sosednih plačujejo državljani mnogo manjše davke, in vendar se jim boljše godfl Ljudstvo naše. ker ne more dalje strašne revščine prenašati, presernje se v tuje dežele, celo v Ameriko in to po tisočih; zapušča domačo deželo. \ kleri jo vsako grudo premočilo s potom iu tvojimi aoliami, in se podaja \ neznano tujino iskal si novega boljšega bivališča, zaupa se ljudem, klei i ne znajo jezika iu nruvov njegovih iu zakaj'.' ker je prepričano, da nikdar bo mu ne more hujše goditi,
kakor do zdaj.
Te grenke razsodke je izrekel narod Ceski \ svojih protestih. Bazun
imenovane strani je omenjeno v njih Se to,   kolikor sami ve......       na Ceskem
vseobčno prepričanje: Nan-d Ceski neprestano pohujševanje razmer gmotnih, vsa zla, prihajajoča na-nj pripisuje Dunaju tako. da od tega mesta zdaj le naj hujše reči pa nikdar nič dobrega ne pričakuje.
Prebravši tako proteste naroda Češkega, moromo povedati, da je storil sopet odločni kmak naprej v hranjenji svojih historičnih pravic. Pre-mišljevaje pa vse borbe ustavne na Češkem moramo izreči, da si narod Ceski dosledno in neogrožono pribori dostojno mesto in stanje \ \\striji ka-koršno mu gre po vsi pravici božji in človeški.
Narodno gospodarstvo.
Ali ho tla princ Rudolfova (elemiea po tlovemki zemlji ali po laiki 1
(Konce.)
0 potezi ali crez Potabel ali crez Predel govorila tudi italijanska poslanca Callotta in Pecillo \ dopisu, kterega jo objavila „Gaz di Ven." (1. apr. L888). Kot iskrena Italijana podkopujeta črto črez Predel. Med drugim tudi pravita: „Bazun kratkovidne politike goriške in Btaromeške (cividalske),
ki   ne presega  mestnega praga, iu sebičnosti posestnikov JUŽOO železnice ni
nikakoršnih razlogov za potezo crez. Predel". Njune besede razni popred navedeni razlogi naše razprave pobijajo in Italijanoma hi očitno povem, da Predelske železnice ,,ne želijo le posamezni tržaški tergovci". ampak p o v <■-čem vsi; da je; le tistih malo, ki ali iz kratkovidnosti ali iz uctr-žaškega domoljubja — iz. nam nasprotnega italijanizma — ah pa semtertje tudi iz uborne sebičnosti tirjajo železnico črez Potabclsko sedlo.
Za celo Avstrijo posebno važna je tudi poteza črez Predel, ker bi bila le ona za nas popolnoma samostojna, noter do Tista na domaČih tleh sezidana. Pri njej hi ne bilo vseh tistih sitnusti. ktere zaverajo kupčijo na mejah raznih držav. Potezo črez Potabel bi pa morala dvakrat mejo našega cesarstva prestopiti, da bi ali meiiio Karmina ali liienio 1'alnianove prišla do Trsta.
Iu koliko blaga bi po dolgem ovinku se v Trst pripeljali! Ah ni Trst najimenitniša bika celega cesarstva, njegovo nujvažnišo primorsko tržišče! Zakaj VSe prevelike pienarodbe na kolodvoru ju/ne železnice'.'' Zakaj hi cesarstvo, kije v velikih denarnih stiskah, darovalo 13 milijonov za velikansko zidavo nase Inke. Ko hi vlada nam ne naklonola predelske poteze, res hi je ne mogli razumeti, kako da je (po njenih besedah) prenaredba iu ra/sirjatev naše Inke ne samo za mesto ampak posebno važno /a celo cesarstvo.
Ce se napravi železnica crez Potabel, hi naše mornarstvo (kupčijsko) pojemalo v enaki razmeri, v kleri hi se okropčevalo beneško italijansko. Naša država bi pri neugodni črti crez Potabel tistih I milijonov goldinarjev (za
delež od   Kokavei'a   do Pntahlai ne zagotovili! - :uoo za-toiij. ampak ZBgoto
vila hi jih v lastim škodo: Trt hi deloma propal, avstrijsko mornarstvo bi deloma oslabelo in se nikakor ue razvijalo ludi po odporu BUeškega prekopi.
Preveliko važnosti črte črez Predel /a varnost države ob vojskinih časih ne bom tu posebej novdarjal, ker zde bo mi slehrnomu jasne: povdar-jani je pa tudi zato ne. ker za trdno upam, da bo bodo evropejski narodi zmodrili in med seboj zložili. Preden bo jut rodov zginolo, bodo oni črez orožje iu vojaštvo prestopili na dnevni red tem VOČega obČUPgfl blagostanja
Za nas Slovence pa je tudi iz narodnega obzira železnica črez Predel jako znamenita« "na hi zahodne koroške Slovence lonaviiost rezala s primorskimi. Od Beljaka gor prišedli bi pri Toplicah (nemških) stopila mi slovensko zemljo in jo pn dolenji Zilski in po Zilični dolini pa črez Predel po Soški dolini do Oorice premerila od severja proti jugu. Tudi iz (iorice naprej hi skoraj vštric z rožno cesto, ki pelje skoz (inhrijn črez Opačje-Selo iu Jamjan do Divina, iu od tam memo Sostljana do Trsta prikorakalo s.uoo slovenski svet, kterega se ogiblje ju/na železnica od Gorice skoroj do Nabrežiiie.
Kako neugodna našim razmeram hi bila črta črez Potabelsko sedlo! Ta hi peljala od nemških Toplic (nad Beljakom) nO Lokavega po slov eo ki h tleh in od toni tudi po njih Bkoz Zahniee v gornjo Belsko dolino do Potabla (ponemčen) na državni meji. Naprej do Vidma hi nikjer več ne zadela slovenske zemlje. Od tam bi samostojna železnica memo Pnlmnnove prerezala Furlanijo ob spodnji Soči in le od Sostljnnske Inke naprej do Trsta hi se
poleg jadranskega morja držala strmega slovenskega roba. laiako bi bilo z južno železnico od Vidma do Tista.
Crta črez Predel izpeljana hi bilo po Blovenskib tleh za kacih 2-j milj na dolgost potegnjena, ona crez Potabol pa le z dvema koscama k vrčem 8 milj. Kaki razloček I Ta razloček pa se naraste, ee 1'redelski črti pristavimo se stransko železnico od Kobprida do Vidina. Ta bi šla, iz Ko« horida skoz Stara-sela do Stapise na beneški meji. od tam v Nadižanskodolino, kjer bi še le pred sv. Petrom nad Starini mestom (Cividalej slovensko zemljo zapustila in po Furlanski v Videm dospela. Kobra polovica te 5% milje dolge Železnice hi bila Še slovenska. Se.laj odločeni beneški Slovenci hi bili iznova neposrodnjo sklenjeni z tominskiini ali z gornjimi Posočanji. Li hi jih ta zveza narodni smrti otela, kdo hI to za gotovo trdil ali zitniko-val! I tonujoči se prejama slednje trske; in srce mi krvi. da je oslepljena Avstrija po krvavi narodni vojski (vsaj za Lahe) tako labkoiniseljno žrtvovala onih 30.000 beneških Slovencev!
Od voč mislim hi bilo govoriti o dušnih koristili, ki bi našemu u-bornemu narodu na dobro izvirale iz. nacrtane železnice črez. Predel. Tudi telesno blagostanje se hi jako zholjsalo. Ne bom tu na drobno popisoval preocitiiih raznih potreb goriških in koroških Slovencev, kterim bi naprava rečene železnice zadostovala. Cc med drugimi narodno - gospodarskimi razmerami pokažem na kupčijo, mi je le treba omeniti preslabe vozne ceste po Soški dolini \ Beljak.
Na noge! primorski Slovenci, zlasti vi, ki oh strmih bregovih deroče Soče stanujete, poganjajte se za svojo železnico! Tu ne zadosti, da so nektari preteklega leta ob priliki nadvojvodo maršala Albrehta zanjo prosili. Papir in črnilo je po ceni in bistrih glav vam tudi ne manjka!
Na Dunaj! bijele sedaj nasprotni stranki določljivi boj. Sedaj zma-gtlje avstrijski upljiv. kar že lahko sklepate iz tega, da sla dva primorska poslanca goriški lleklor Iiitter (iz. gosposke zbornice) iu tržaški zastopnik pl. Scrinzi ravnokar dobila dovoljenje stransko čilo od Lohorida do Stupice na beneški meji premerili. 1'ri vladi mnogo veljavna moža bi ne bila prosila  za  dovoljenje,   ko  se  bi   ne  muljala .  da denarja  ne bota zastonj
Beljaško- briksensko črto bo prihodnje dni ministersko zastopništvo pregledalo In potem jo bodo hitro delati začeli. Na vseh straneh se pripravljajo: le Iu ministerstVO odlaša odločiti ali crez. Predel ali črez. Potablo, Zato pravim, da sedaj a\-trijan.ka in italijanska stranka bijele določljivi boj. Dve čre/. poldan imamo. Kot pri Sadovi zakriva temni dim prekanjene naklepe navihanih nasprotnikov. Priskočite našincem na pomoč I Zmaga bo naša. Drugače vas bodo potomci vikali ščinkovoi, kterih kratkovidnost se ne zmeni i   111:111 j > e. t in /a bodočnost ne mira. Scink-c.
1) o \) i s i.
Iz Ljubljane. 20. aprila. .1. (Volitve za mestni odbor: p riza de ve na.protue Btranke.) V zadnji seji mestnega odbora je bilo odločeno, kdaj se imajo vršiti letošnje volitve za mestni odbor in sklenjeno, da voli razred dm'' II. maja zufraj ob s l J ure. oziroma popoldne, ko bi namreč prvikral  ne bili izvoljeni vsi odborniki po postavnem številu gla-
nih denarjev. V komisarjevem raznovrstnem poslovanji sej. tmli celo primerilo      kaj bi se ne'.'      da je tudi mi časi imel komu izplačati kaj tncega,
kar se plačuje iz. posebnega, nalašč za to odločenega pavšala, in terjalcu je velel prinesti račun denarjev, pa vendar ni dal niti precej niti pozneje, izgovarjajo se s tem in z. onim izgovorom. Ako je terjalec potem čez. kacega pol letu vložil prošnjo . da bi se vendar že plačalo, ni bilo nemogoče, da je ta vloga prišla zopet samo v komisarjeve roke iu potoni Bog ve" kam iz. njih. denarja pa vendar še ni bilo. Ako jo terjalec na vse zadnje listno stopil pred druge uradne osebe ki BO mislile, da je vsa njegova reč uže zdavnaj v redu, potem se mil je res odkazalo plačilo, pa ne izpavšala. ampak iz. druge
blagajnice, kteri se pravi K8ichcrheitsfonda.
Pogumni Komisar je bil v svoji reci tako gotov iu brez skrbi, da je časi celo uro hoda zunaj mesta, v kterein je prebival, izbral si kako žrtvo; in kaj pravite, kaj je storil? Pisal je ubogemu izvoljencu, naj mu posodi toliko iu toliko, a v pismu je precej priložil dolžno pismo iu vse vkup po policijskem služabniku poslal tistemu, komur jo bilo namenjeno, Prigodilo se je celo, da je časi kterega taeoga odbral. ki poprej ženiahiega komisarja še nikoli ni videl ne slišal imenovati.
ves svet vedel, pa vendar je ves svet ečele rojile,   lil Uske cvetele in pšenica
Mnogo teli iu enakih reči molčal, iu leta in leta so komisarju
zorela. Najbolj po godu pa mu je bilo llach-ovo ministerstVO, pod kterim milje bil greben jako zrastel. Gorje mu je takrat bilo. komur on ni bil prijatelj!   V tej dobi se je enkrat primerilo, da se s kmetov na vozu v mesto
pripelje veljaven mož. ki je bil ze 1848, sloveč in je zdaj državni poslanec. Ker je takrat moral v mesto gredoč na mitnici popotni list pokazati vsak, kdor je pel slreljajev daleč od mesta prebival, tedaj je policijski sluga popotni list zahteval ludi od tega gospoda, kteri je rekel, da ga ima. samo ne pri rokah nego v kovčegu (kolini, naj torej pride ponj v to in to goštilnico, kjer naj vpraša za tega in tega gOBpoda. Sluga je bil s tem zadovoljen iu res pride ter obljubi list tmli s policije zopet nazaj prinesti, kar se pa ni zgodilo, kajti gospod je moral iti sani pred komisarja . kteri je nanj srdito zarezal: ..lista \am ne podpišem, kajti protivili ste se policijski oblasti, ker ga niste hoteli precej pokazati, ko se je od vas zahteval. Vi ste znani že od 1848. leta. bili ste tudi med tistimi, ki so podirali Avstrijo!" Gospod si i je moral iti potem, akoravno je bilo vse prazno, kar mu je komisar očital, ! pravice is|;at k mestnemu glavarju iStadthauptinaniiI kamor je pa tudi komisar Ž njim šel. Gospod je tam povedal, kaj so je godilo, komisar se pa vendar ni dal v kozji rog vgnati, ampak pogumno reče: ,.jaz ne veni, ali je dr. .1. izgubil pamet ali je pijan? Vsega tega, kar on pripoveduje, ni besedice res '■• Pregovor pravi, da se najde vsaki sekiri toporišče, iu tudi komisar j ni do smrti užival svoje sreče, kajti njegove reči so se bile tako nakopičile, da so bile prišle ministrom do ušes. Kaj se um jo potem zgodilo V Ali so ga vrgli v preiskavo'.- Kaj še! Prestavili so ga. pa je bilo vse pri kraji!
AA
IJW
5
527004
4844^7
91
07
9K
YG
4254
417
AQ
12
666^
U5
15
W 
VG
04
T6FS
615
iv. 2. razred voli dat' 12. maja. ožja volitev je 1 i. maja: 1. razred voli r II. oziroma v ožji \olitvi dne 15, maja. Za predsednike volilnih ko-isij so postavljeni: v     ra/reiln g. l>ohe\ee. \ -J. razredu g. Dr. Kaltenegger
> l. razredu g. Trpin.  Kmalu so hode tedaj priče] volilni hoj. ki utegne
etos posebno hud hiti in ki je tmn reče važnosti, ker hode odločil znmga iu ečinn celega meetnegfl odbora /a eno ali drugo stran. Da si narodni na-|ir<>tniki že zdaj prizadevajo na v~ak način nakloiioti ieW zmago tako ali ko. vidi se iz tega, ker se je trinajsterii a hudo potezala za to. da se iz-iriše iz 1. volilnega razreda .") korarjev, ki so vedno volili v tmu razredu. ,r da. se prestavijo v drugi raznd. l'o dolgem boji je bilo sklenjeno. |:i volijo korarji v I. razredu; le najmlajši, kine plačuje dosti visocega davka. |a voli v razredu. T'osehno nasprotovala sta odbornika dr. Supan in Kal-enegger. toda brez. USpeba, ker sta se ustavljala proti jasni pravici in bi bila
Hrvaška regnikolevna deputacija v Testi bodi od Pom-ija do Pilata m sr pridno pn dsiavlja. Druzega zdaj o njej ni poredati, kakor morebiti še to. da je pri konferenciji z ogrsko dotično deputacijo obljubili, da lio-C0 \ Kratkem svoje želje zapisati in vrediti. GotorO je. da je do zdaj še brez programa.
(das. da seje Kossiiih odrekel volitv i Pei ujskega okraja, je potrdil Kossiitb sam z lastnim pismom mi predsednika zbornico poslancev. Kossutb pri tej priliki na novo izreka svojo nezadovoljnost s tem. kar se zdaj na Ogrskem godi iu svoj neprejem s tem podstarlja, da se je Ogrska odrekla svoji dobro zagotovljeni državni samostalnosti,in da se je po postavio skupnih zadevah lo potopila v držav i. mesto da bi bila dosegla mimerav no državno zvezo med deželami ogrske krone in onimiti kraj Litve. Na očitanje Percze-lovo,  da je slabo gospodaril z uporno blagajnice,  t. j. z denarji,  ktere je
odkrhula rada nekoliko glasov narodni stranki \ 1. razredu, okoli kterega e suče vsa zmaga, kakor sem že enkrat omenil. Hud bode hoj. naj se edaj koj pripravljalno nanj. da nam ne hode po lastni nemarnosti in preveliki neskrbnosti zmaga vzeta kakor vlani, Očiti.....oj bode rečeno da vlunska
rolitev, ki BmOjo zgubili lepo preveliki gotovosti zmage in premajhni doblV-
insti nasproti nepričakovani eneržii nasprotnikov, vsekala je nam globoko
aiio. Naj hi nas to podučilo, da delamo   letos kar je moč.  kajti sramoto hi
lila. da propademo.  Naj si tudi nekteri možje ne mislijo, da hode morebiti
..Triglav" sam mogel čudeže delati, temveč krepko naj primejo tudi oni sami :a delo in naj se ne strašijo nekoliko truda. Videli smo vlnni c. kr. liiinnči-icga svetovalca VSegO spehanegn letali po ulicah in volilce  skupaj lovili, ko
•o naši možje v prevelikem zaupanji le gledali, ml kod se hode prikazni kak rolilec. Konečno pa je upehani Bvetovalec se smejal, a naši možje so delali
kisle obraze. Naj bi bilo letos drugače in naj se popravi napaka \ lanska ter dobro stori, kar se je pregrešilo. Vkljub neugodni politični situaciji nikakor ni obupati, naša parola inora bili: Delajmo, da zmagamo, Veliki so nasledki, če zdaj propademo!
Iz junake doline na Koroškem.  Od kar „Slovence." ni več
(izhajal, mnogo se je ua hudo ohernilo v nasi prijazni dolini. Da se po na-5ib mestih slovenščina le izganja, je -tara reč; da pa nasprotniki tudi poglllU-nejše po naših trgih iu vaseh postopajo ter napenjajo vso žile. slovenščino izpodrinoli. to se imamo novi ,.ori" zahvaliti, koja lako tlaci BOpurieil sod. nsevdoliberalizma, da se tiskarji ne upajo, tiskanje slov. časnika prevzeti. [Jzrok temu je pa tudi mlačnosl iu nemarnost narodnjakov, ki besedice ne zinejo, kedar se naše pravice po besedi in djanji teptajo, ki celo sami začnejo nemškutariti. Dokaz temu je. da predstojnik neke občine, koja BO jo za lrugo zmiroin s slovenskim duhom smela ponašati, ki je novstrašetio volila .Slovenci" priporočena poslanca. — da ta predstojnik na .slovenske uloge na pr, iz. Kranja nemški odgovarja; in - o monstrumi B kterim razlogu m V Ker se nemške črke lože pišejo, nego slovenske. In ta gospod se še upa ied domorodce šteti.-' Druga ravno niičua prikazen jo tudi pisanje nekega -.olkoioiteja", ki ga naj lukajle navedem: ..I babe ihu der lleparl it ion Pogen schun schraiheii,  aber ihn Piich uiiisen   si al S niieh  unter-ehra ihen."    Ali je
i kinežki jezik, hode kdo vprašal?   Ne. to ji  deutsche A.mtsspracl.....nega
učenjaka.  Da bi kedaj  spoznal me, k.....t. kako se a leni sani svojo prihod-
iio-1 - podkopljuje.
Poiiiicni razgled.
Državni zbornici ste izrazile svoje sočutje do vesele dogodbe v cesarski rodovini, in izvolile posebne poslance, ki naj bi to Njih veličanstvu naznanile.   Poslanci  so  bili  iniloslljivo  sprejeti,  iu   h krstu   povabljeni. Pri
krstu 25. t. m. ob l uri popoldne je dobila novorojena nndvojvodinja imena. Marija. Matilda, Valerija, Amalija.
N' zbornici poslancev, ki je imela, v svojih sejah po veliki noči zdaj koraj B samimi volitvami za razne odbore opraviti, se jo po kratkem razlaganji vladina osnova postave o okrožji, v kterem imajo veljali postavo izdane po sodelovanji državnega zapira, izročila ustavnemu odboru. Sprejel io je nasvet poslanca Lohninger-a, naj se izbere komisija, ktern bode izdelala osnovo po-tave, kako naj se pobira dohodnina in pridolmina pri želczničiiih podvzet-jih. Lobniuger prevdarja, da je ta osnova bila zbornici že trikrat podana, a nikdar rešena: zdaj se mora resiti. kerOgri od svojih železnic sami davi pobirajo.
V sli od išči le viči nem na Dunaji BO se posvetovali pretekle dni o b ril m b o v s k i  postavi i sprejel soje nasvet poslanca Slanici.
Ne krate državnih zborov pravice, dozvoljevati vsako leto polre-no število novakov (rokriitnvj ima stali hrambovska postava na splošni bramhovski dolžnosti. (Vsak sposoben državljan ima dolžnost vojaške službe); a dopuščeno naj bo vsakemu vzeti si namestnika; izvzeti ali nadoinesovaiii hi se vmestili v deželno (ljudsko i vojsko. Služba pri vojakih naj hi bila. kar se da . kratka.
Levično shodisče se posvetuje tudi o denarstvenih predlogih; Buodiščo R6 je jelo vladi tudi v tem nepopularnem vprašanji pripOgibati in bo brž ko ne našlo ali vsaj iskalo ovinkov, po kterih hi se puščalo nadačiti premoženje. Kar so gg, državni poslanci zvedeli od svojih volivcev, so hitro pozabili v ininisterskeiii zraku. Kakor je videti se hoče ministerstVO proti češkim protestom v tej zadevi na rob postaviti.
Zbori so le slabo obiskovani. Predsednik Kaiseiield ni naštel več kakor 102 glasa, tako da je moral nazoče poslance prositi, naj ne odhajajo iz zbornice. Dolgega posvetovanja so se že naveličali poslanci, pa tudi ljudstvo. „Telegraf že ve pripovedati, kako dobro bi vsem delo. ko bi sli poslanci liokoliko časa po svojih poslih domu. „Politiki" se piše. da je mnogo drž. poslancev namenjenih poslanstvu se odpovedali. Ti možje so bvojo „ero" hitro ad absurdom spravili.
Brati je. da se bodo ogerskemu ministerstvu podstavili vsi ogrski Ivonsulati.  ki so bili do zdaj iu bi morali ostati vedno skupna zadeva.
pri raznih prilikah dobival od avstrijskih sovražnikov s tem namenom . da hi spuntnl Ogrsko, ne odgovarja sicer sam. ampak po svojem pribočniku (ndjutnnttl) Danijelu Iranvjii v „M. Ujsag."    (Zagovore prihodnjič.j
V zviinujnih zadevah se skoraj vsaki dan govori o novi zvezi, ktera se je g. Beusttl posrečila. Včeraj je bila, Avstrija s Lrancosko v vseli evro-pejskih vprašanjih jednakih misli, danes se zopet razglaša, da smo v naj oži
odbojni in udarni zvezi s Prusko,   Vladini list  pripovedujejo celo o velicein
sprijnzuenji med Beustom iu Srbijo!
Tako si pušča „Klagenf. Stg." iz Dunaja pisati: Avstrija zadobiva v Belem gradu od dm'' do din' več Vpliva, iu ker je bil srbski minister Zu-kič nedavno na Dunaji tako prijazno sprejet, da ni tacega, je državnega kancelara imietaviiosl in modra previdnost Rusom tako kvarte zmešala, da mu pelerinu-ki kabinet to ne moro tako hitro pozabiti. Rusija, kije bila pred kratkim se v Bclemgrndu vsemogočna in edinovladojoča, mahoma je
spodrinjeiia ua mestu,  iz kteroga je mislila brez. truda ilirski trijak zanetiti. Marsikleri ljudje vendar se več vidijo, kakor travo rasli!
Po časnikih se se vedno oborožuje iu raz.orož. nje; tako, da že niar-■ikteii nm preseda.   wTelgr.H bo piše iz Berolina:   Vlade skoraj do zadnje
neprenehoma prerokujejo, da jih ni volja vojskovati se. in vendar pogrešamo zaželjonegn pomnjenja, in vendar bo ne razkadi'' skrbi, s kterimi smo pre-obloženi od osodnpolnega lota 180(1. Vero na nravnost vlad se jo pogubila, in se h.i le povrnola, ako se korenito spremeni način vladanja. Ne le vladam, ampak tudi vladajoči ter njihova pritil.lina bolj in bolj razvida, o čem se sučejo bolečine, pod kterimi /daj cela Lvropa zdiluije.
„Iiulep" pripoveduje o tuilerijskein sklepu, vsled kterega bi se bilo imelo poslati zarad ruskih prenureileh na Poljskem krepko svarilo v Petrburg, vendar si je Napoleon reč premislil, in mislil svoje sočutje do Poljakov svelu naznanili v nečem Monitourjovoin članku1 Konečno jo tudi to opustil, menda nikomur ne na škodo!
Srbski minister [listič se je napotil \ Berolin, Pariz. London. IV-terburg in Fiorenco. Njegov namen je sprememba starih pogodeh, ki se ne skladajo več s sedajiiiini položaji Srbskimi.
Predsednik španskega ministerstva, maršal Narvaec je umrl. Njegov na lednih jo Bravo, ki je že razglasil, da hoče gospodariti po izgledu bvo-jega prednika.   Posebnega veselja memla a tem Spanjski ni napravil. Ali bi
se morebiti imel kdo veselili, ko Bravo obeta, da boce Z vel ostati politiki veroloin I v a . nasilstva iu brezumnega natražništva !
Razne novice.
Velik hrup po časopisih dela te dni pravda zoper Julijo Fbergenvjo i/ plemenite ogrske rodbine. Ona je živela že nekaj časa z. oženjenim grotom t borili'.kv-jem v tajni z.ve/i. Da bi 86 znebila sitne opreke gospe grofa Chorinskv-ja, ji je a strupom zavdala. Štiri dni je trpela sodnijska razprava, v kojo je ludi namestnik grof Chorinskj zapleten . ker je nepravilno podelil dva potna izkaza. Obtoženica je obsojena na :!m let ječe, ktera Be ima v-.iko leto sedem dni poostriti z osamljenim zaporom, Proti Bodolžnemu grofu (iu t. Chorinski-ju, ki je v zaporu v Monakovem, -c bo posebej obravnavalo.
Svečenik Mihajl .lakoljevie Moroškin je izdal \ Poterburgu ,.siav-janskij imenoslov" (Onomasticon Slavicum sen collectio personahum slavico-rum nominum, kakor tudi jako zanimivo delo pod naslovom: Jezuit v v Kosi i.
Iz Burne se poroča, da jo napravilo ondotno ljudstvo Bvečano mačnieo bvojoiuu izvoljenemu poslancu Filipovi, ki se jo proti svoji obljubi in
želji volileev vdeleževal iiradnikovskega deželnega zbora v Zagrebu.
— Tudi v Celovci bo zdaj o ničemur ne govori, nego o novi politični organizacij koroške kronovine. V dobro podučenih krogih neki že gotovo vedo za sedeže okrajnih glavarstev in imenujejo z.e celo imena novih glavarjev. Za Koroško je boje določenih 7 glavarstev, ktera imajo že julija mesca svoje poslovanje pričeti,
Glavarstva bodo imela svoje sedeže v Celovcu. Učinku. \Yolfsbergu . Vidikovcu, pri sv. Molioru. v Spitalu in Št. Vidu.
Glavarji se imenujejo; gg. Kronig, Herman, Novak, Boiner, Frade-nek. VVabenau in Kanič.
-— V seji srenjskega zbora ljubljanskega od 'J.'i. aprila jo nasvetoval dr. Pileivveis v svojem in imenu svojih prijateljev, naj bi se državiiciiui zboru poslala prošnja ljubljanske srenje, da se drz. zbor vstavi davku na premoŽenje kterega namerava linančiio ministerstVO. Nasvet je obveljal, (i. nasvetovalee jo povdarjal §. 59. srenjske postave, ki veli. da ima srenjski odbor paziti na •renjsko korist in skrbeti, da se po postavni poti pospeši srenjsko blagostanje. Kaj pravijo druge srenje k tej dolžnosti V
Gospod polic, komisar Vhlie pojile sicer iz Ljubljane, pa menda ne v Trst. Gospod komisar, ki ne zna laškega jezika, za Trst ni sposoben. Zatoraj se je prosilo, naj bi se kani drugam poslal. Mi sicer ne želimo posobno, da bi nas umel vsaki polic, komisar, vendar sum radovedni, ali se
■ "
B6B
H13
84
5V
84
B1A