Leto XXI.V St. 22
V	organizaciji Je mol, kolikor moli — toliko pravica
Maja 10. la 25. da« ▼ mi
Dopisi morajo biti irmnldraal k podpisani ter opremljeni ■ ttampiljko dot. organizacij*.
člani itrokomlk organizacij, priključeni Strok oral koal* *ig za Slovenijo, dobivajo list brezplačno.
Kokoplai n a« Tračaje.
DELAVEC
STROKOVNI ČASOPIS
Uredništvo in opravai Ljubljana, poitnl predal 29*.
Čekornl račun itev. 13.562. Telefon internrban It. 3478.
,,DAN MIRU"
»Grafički Radnik« je priobčil •pomemben članek izpod peresa Andrija Mišeka, ki ga priobčujemo 'baš zato, da naše delavstvo uvidi, kakšno vlogo igra klerofaširem, ta prenovljeni pojav vsake reakcije, posebno današnje in zakaj njegovo časopisje kriči baš sedaj toliko proti marksizmu.
Šestnajst let je preteklo od dneva, ko je prenehala svetovna vojna, od dneva, ko so na bojiščih obmolknili topovi in se je delovno ljudstvo, izmučeno, izstradano, vso v ranah vračalo domov iz takezvane »zadnje vojne« v svoje obubožane domove. 11. novembra 1918. leta je zaključen ta mir. Zlomljena je bila moč prepo-hvalnih militaristov in uničene njihove sanje o svetovni hegemoniji.
Zato se ta važen, zgodovinski dan slavi po vsem svetu. Na ta dan se vrše v vseh državah veliki zbori delavstva za mir, in tudi ..............  tisk
skupno s humanimi društvi, objavlja po navadi večje ali manjše napise o strahotah vojne. »Dan miru« pa se, kajpada, ne slavi od vseh z enakim navdušenjem, željami in iskrenostjo.
Mnogo jih je, ki se nikakor ne morejo pomiriti z rezultatom svetovne vojne, ker je prenehala njihova dobra konjunktura, ali ker je vojna ustvarila novo konstalacijo, ki jim je neljuba, — a milijoni se spominjajo s strahom radi ogromnega števila žrtev, ki jih je požrla vojna.
Dasi ta spomin na minulo svetovno vojno tlači kakor mora vse človeštvo, vkljub temu še vedno ni prenehala vojna nevarnost. V nekih državah so reakcionarni krogi ustvarili plodna tla za razvoj fašističnih pokre-tov, ko zopet ugrožajo svetovni mir in prete z novo katastrofo za vse človeštvo.
Delavski razred, ki je vedno pobijal vse tendence, in ki se je bolje odločno postavljal na čelo gibanja za svetovni mir, je v teh državah pritisnjen v podzemlje, njegova beseda je zadušena. Razredne organizacije in njih pridobitve so uničene in s tem je onemogočen, paraliziran najbolj čuječi čuvar miru med narodi.
Zadnji dogodki v Evropi jasno dokazujejo, da so ti reakcionarni po-kreti najbolje pobesneli nasorotniki svetovnega miru, nasprotniki mednarodnega zbliževanja in nasprotniki svobodnega razvoja malih narodov. In baš zato je dolžnost mednarodnega (internacionalnega) proletariata, da
z vsemi močmi stopi proti fašizmu, pa naj bo v kakršnikoli obliki.
Proti zedinjeni fronti Mn r
fašizma moramo postaviti
enetno fronto proletariata.
Geslo na praporu mora biti: Naj zmaga ljubezen nad sovraštvom, resnica nad lažjo, pravica in svoboda nad krivico, naj zmaga socializem.
Dejstvo, da je *• ’ fašizmu z raznimi demagoškimi, nacionalnimi in socialnimi parolami uspelo omamiti ne samo malomeščanske množice, ampak deloma tudi delavstvo, nas sili ob priliki proslave »dneva miru«, pokazati nekoliko jasneje njegov značaj in cilj.
Jedro fašističnega pokreta tvori malomeščanstvo, mali obrtniki in mali posestniki. Izkoriščevani od špekulantov, zadolženi v bankah in ker občutijo vedno huje tezo gospodarske krize, sanjajo o »nekdanjih dobrih časih« (čitajte Beerovo »Zgodovina socialnih bojev«, I. in II. knjigo, letošnje izdaje Cankarjeve družbe) in žele, da se ti časi povrnejo. Da bo zopet mojster in pomočnik spal v eni sobi in da bosta jedla iz ene sklede... Zatiskajo si oči pred resničnostjo, hočejo ostati malomeščani, da zaustavijo razvoj socialnih odnošajev, še več, da obrnejo voz zgodovine nazaj. Včasih so razjarjeni nad kapitalizmom, zopet drugič pripravljeni, da se »navdušijo« z nekaterim gibanjem (pred nekaj meseci v Slovenji z »Bojem«), ki je »vmodi«, in kateri jim daje vsaj neko upanje za uresničitev njihovih želja. In tak pokret se je sedaj zopet pojavil v — klerikalizmu.
Če bi hoteli opisati klerikalizem, kako se drži napram socialnim in drugim naprednim pokretom, tedaj bi to opisovanje vsebovalo celo vrsto nasilja in krivic, ki jih je klerikalizem v tej ali oni obliki izvršil nad narodi in pionirji prosveta in napredka. Kot predstavnik organizacije, ki je lastnica velikih posestev in drugih zemljiških dobrin, ni klerikalizem nikdar mogel mirno gledati na ideološki in organizacijski porast socializma. (Čitajte Beerovo I. knjigo »Zgodovina socialnih bojev« v izdaji Cankarjeve družbe.)
Delovno ljudsvo, ki je bilo zapeljano in je gledalo v nebo, pričakujoč od tamkaj odrešitve, je začelo sedaj gledati okrog sebe. Opazilo je, da klerikalizem, ki je priporočal ljudstvu, naj upira oči v nebo, ni pozabil,
da okrog sebe nagrne in nagrabi ogromne zemeljske dobrine in bogastva, ustvarjajoči si tako »raj v tej dolini solz«. (Čitajte roman pisatelja Klabunda: »Borgia«, v izdaji »Eva-lita«). Ali logika socializma in njegovi nauki na znanstveno podlago postavljeni, so začeli prodirati med ljudstvo in to mnogo lažje in uspešneje kakor vsi nauki klerikalizma, ker so del ljudstva samega.
In začela je reakcija. Po stoletnih bojih, ki so se vodili na podlagi naukov socializma, se je klerikalizem spomnil, da je njegova (cerkve) dolžnost, da se briga za socialni položaj delovnega ljudstva. Zgodovina sicer jasno pripoveduje, da je prvi socialni pokret kmetov v naših krajih, ki ga je vodil Matija Gubec in zavedni kmetje, bil zadušen v krvi na ukaz škofa Draškoviča in Matija Gubec živ kronan z razbeljeno krono na razbeljenem prestolu na ukaz škofa Draškoviča, ali to ne moti. Zgodovinski dogodki se dado »tolmačiti« na različne načine.
Klerikalizem je vrgel med malo-meščane obljube, da sc vrnejo »stari dobri časi«, vzbudil v narodu patriotske in verske občutke in zraven nekaj meglenih socialnih fraz, če ljudstvo in narod naredi to in to. Tako mu je uspelo, da je ustvaril nekakšno vodeno ideologijo, okrog katere se je zbralo malomeščanstvo. Ustvaril se je s tem l \ fašizem.
Da bi opisavali nasilja, ki jih je izvršil zadnje čase M i fašizem v raznih državah napram delavskemu po-kretu, ni potrebno. Vsi vemo, da so krščanski socialci v Avstriji aktivno sodelovali pri ubijanju delavcev, delavskih žena in otrok, za nagrado so dobili delavske domove, ki so bili na najsurovejši sin najbolj grobi način šiloma delavstvu odvzeti. Vemo, da so soldnarji, policija in vojaki, ki so padli v borbi proti delavstvu, bili pokopani z velikimi častmi in z blagoslovom dunajskega kardinala. Delavci, ki so branili svobodo in pravico za življenje in ustavo in pri tem poginili, so bili zakopani tajno po noči, kakor zločinci.
Delavstvo torej lahko z vso pravico pove:	Klerikalizem	je	pokret
nasilja, laži in nemorale in kot tak popolnoma protinaroden pokret. Naj navedemo nekoliko primerov:
Klerikalci so v Španiji oborožili svoje vernike, da jih v času, ko se
bo delovno ljudstvo dvignilo zoper reakcijo, pošljejo na delavstvo. Ko so delavski in kmečki borci bili po naravnost herojskem odporu premagani, so bili postavljeni pred preki sod, ki jih je obsodil na smrt. Medtem je vlada sama, hoteč prepreči nadaljne vstaje, uničila te smrtne obsodbe. In kaj se dogaja? Trije ministri katoliške stranke so zagrozili vladi, da bodo izstopili in izzvali krizo vlade, če ne bodo vsi obsojeni revolucionarji postreljeni.
To je pravi obraz klerikalizma: »Ljubi svojega bližnjega ...« »Če te udari kdo v desno lice, ponudi mu še levo.« »Odpusti nam naše dolge, kakor jih mi odpuščamo ...« In tako dalje.' Pa pozabimo dalje.
Klerikalci vedno govore, da so vsi ljudje bratje, ki imajo enake pravice do življenja. »Zgražajo« se, ko se govori o suženjstvu in celo zbirajo milodare za odkup sužnjev v Afriki.
Ali čujmo, kaj govori tajnik Društva za pobijanje suženjstva. Prinašamo izvleček iz beograjskega dnevnika »Vreme«;
London, 23. junija.
Senzacjo je izzvalo odkritje Džona Harisa, tajnika Društva za pobijanje suženjstva. Izjavil je, da je krščanska cerkev največji lastnik sužnjev v Abesiniji, odnosno po vsem svetu. Tako je krščanska cerkev v Egiptu, ki ima 450 cerkev in samostanov, 10 škofov v Egiptu, 1 v Kartumu in 3 v Abesiniji, lastnica 400.000 sužnjev,«
Nešteti so takšni slučaji in predaleč bi nas zavedlo, če bi jih naštevali. Ti primeri dovolj jasno pričajo in kažejo pravi značaj in cilje klerikalizma. Zadnji dogodki v Evropi kažejo cilje klerikalizma, \' fašizma — pokret nasilja in sovraštva.
In baš zato morajo proletarci v vseh državah, pa tudi v Jugoslaviji ob obletnici »dneva miru« in spomina na žrtve svetovne vojne strniti svoje vrste krepko in enotno, da tako manifestirajo za zahteve človečanstva, za dvig narodne zavesti, za zbližanje delavcev brez razlike' vere, narodnosti in rase, za ustvaritev enotne fronte proletariata, za zagotovitev svetovnega miru, za borbo za boljšo in srečnejšo bodočnost delovnega ljudstva.
Ko bo proletariat vsega sveta vstavril te cilje, tedaj bo zagotovljen »Pax aeterna —«
Ob 25letnici
tivolske resolucije
De 22. novembra t. 1. je preteklo 25 let, odkar so se sestali v Ljubljani v Tivoliju na konferenci predstavniki jugoslovanskih socialno-demokratič-nih strank za Slovenijo, Hrvaško, Bosno in Hercegovino ter Srbijo in so v navzočnosti predstavnikov avstrijske, nemške in češke socialno-demo-kratične stranke sklenili strankin
narodnostni in državno-politični program,
združitev vseh južnih Slovanov v svobodni državni skupnosti, brez ozira na pleme, jezik in vero, ali državne in zgodovinske meje.
Pomembnost tega dogodka lahko presodimo šele sedaj, ko je del narodnega in državnega programa ju-
goslovanske socialne demokracije s postankom Jugoslavije že postal dejstvo in je zgodovinski razvoj v celem obsegu potrdil in potrjuje pravilnost njenega gledanja v bodočnost. S ponosom lahko trdimo, da je socialna demokracija kot. politična predstavnica delavskega razreda bila tista, ki je prva jasno in odločno nastopila in povedala to, kar danes, ne redko pod silo razmer, izpovedujejo tisti, ki so imeli 1. 1909. drzno čelo rogati se delavstvu radi njegovega narodnostnega in državno-po-litičnega programa in ščuvati habsburške rablje nanj in na njegove voditelje. Ali se vočigled tem dejstvom sploh še izplača odgovarjati fašističnim klevetnikom, ki pod plaščem ju-
goslovanske nacionalnosti skušajo sprovajati v naši državi ideje največjih sovražnikov svobode južnih Slovanov, pri tem pa javno obtožujejo socialistično misleče delavstvo, da je nacionalno nezanesljivo in pro-tidržavno razpoloženo. Kje ste bili, gospoda, pred 25. leti, da si upate prihajati danes »na junaški mejdan«?
Našemu socialistično mislečemu delavstvu se ni treba sramovati svoje politične zgodovine, ki jo je soustvarjala njegova stranka, socialna demokracija.
Ne bo pa odveč, ako ob 25 letnici tivolske resolucije povdarimo, da narodni in državni program jugoslovanske socialne demokracije nima ničesar skupnega s katerimikoli nacionalno šovinističnimi ali imperialističnimi težnjami. Socialna demokracija je bila, je in bo za združitev Jugoslovanov, za njihovo svobodo in neodvisnost, kakor hoče tudi respek-tirati svobodo in neodvisnost osta-
lih narodov, ter narodno in kulturno avtonomijo narodnih manjšin. Kajti le v tem vidi garancijo za čim prejšnje uresničenje tudi svojega socialnega programa in s tem premaganje kapitalističnega izkoriščanja, ki zasužnjuje narode in delavski razred.
Socialistično delavstvo je odločeno v okviru svojega pred 25. leti sklenjenega narodnostnega in držav-no-političnega programa, kojega delna uresničitev je prinesla južnim Slovanom narodno prostost, boriti se tudi za pravičnejši družabni red, za socializem!
DEL. KULT. DRUŠTVO »CANKAR« v Sarajevu priredi ob priliki kongresa URS dne 16. dec. t. 1. prvi delavski kulturni večer z vprlzoritvljo izvirne socialne drame »Borba za kruh« In pevskim programom. Da se poglobijo stiki s sodrugl delegati iz Slovenije, vabimo vse delegate Slovence na to prvo večjo delavsko slovensko prireditev v Sarajevu.	Odbor.
Razsodba Upravnega sodišča za dravsko banovino v Celju radi izterlavanja 1 % izrednega davka
Ker torej ni ibilo mogoče dognati, kdo je tisti delavec in nameščenec, ki ni zavezan plačevati 1 % izredni davek k uslužbenskemu davku, je Strokovna komisija za Slovenijo povzročila, da so pri nji organizirani delavci vložili tožbo na Upravno sodišče.
Upravno sodišče je razsodilo, kakor sledi iz tu priložene razsodbe, ki se glasi:
Upravno sodišče za dravsko banovino v Celju.
F 485-34-5
V	imenu Njegovega Veličanstva kralja!
Upravno sodišče v Celju je pod predsedstvom predsednika upravnega sodišča dr. Bedekoviča Janka, v prisotnosti upravnik sodnikov:
1. dr. Bavdka Jožeta,
2. dr. Kržišnika Antona,
dalje zapisnikarja dr. Turnška Viktorja,
na tožbo Podgornika Ludvika, pomožnega delavca v Ljubljani zastopanega po dr. Korunu Milanu in dr. Jelencu Celestinu, advokatih v Ljubljani, zoper odločbo ifnančne direkcije v Ljubljani z dne 14. septembra 1934, št. 56-41-111 ex 1934, radi povračila 1 % nega izrednega doprinosa k uslužbenskemu davku, brez javnega naroka, v smislu čl. 26. zakona o državnem svetu in upravnih sodiščih, v nejavni seji razsodilo tako-le: ..
Tožbi se ugodi in se izpodbijani upravni akt razveljavi radi nedostatnega postopanja s tem, da se postopa v smislu pripomb upravnega sodišča.
Razlogi:
Davčna uprava Ljubljana mesto j© z odločbo z dne 27. julija 1934 št. 22705-1 zavrnila tožiteljevo prošnjo za povračilo 1% izrednega doprinosa v znesku 1.62 Din, ker so v smislu § 16., toč. 4. finančnega zakona za leto 1934-35 oproščeni izrednega prispevka samo nekvalificirani ročni delavci, dlninarji, na hitro roko najeti za posel ob izrednih in nujnih potrebah.
Pritožbo zoper to odločbo je dravska iinančna direkcija v Ljubljani z odločbo z dne 14. septembra 1934, št. 56-41-III ex 1934 zavrnila z razlogi davčne uprave, ki se naslanjajo na interpretacijo ministrstva financ z dne 4. junija 1934, br. 36.156.
Zoper to odločbo, ki je bila tožitelju dostavljena dne 22. septembra 1934, je Le-ta dne 5. oktobra 1934, tedaj pravočasno, vložil tožbo na upravno sodišče.
V	tožbi uveljavlja tožitelj,
1. da je trditev, da so oproščeni izrednega prispevka samo delavci, ki sploh ne plačujejo uslužbenskega davka, v protislovju z besedilom zakona, ki nalaga plačilo izrednega prispevka samo gotovim zavezancem uslužbenskega davka; da ie gornja trditev tudi nesmiselna, ker je pač iasno, da tisti, ki ne plačujejo uslužbenskega davka, tudi ne plačujejo izrednega doprinosa; da bi bil zakonodajalec pojem »delavci« točneje označil, če bi bil mislil le na kvalificirane delavce; in da so potemtakem oproščeni plačevanja izrednega prispevka vsi delavci, bodisi izučeni, bodisi priučeni;
2. da je postopanje ostalo nedostat-no, ker toženo oblastvo ni ugotovilo dejstva, da spada tožitelj v kategorijo oseb, ki so oproščene plačila izrednega prispevka.
Tožitelj predlaga, da se izpodbijana odločba razveljavi.
Upravno sodišče je o tožbi naslednje razmotrivalo :
Po § 16. toč. 4. stavek prvi finančnega zakona za leto 1934-35 plačajo 1% izredni prispevek vsi zavezanci uslužbenskega davka od prejemkov, ki so temu davku zavezani.
Po čl. 90, tč. 5. zakona o neposrednih davkih pa niso zavezani uslužbenskemu dav' u dohodki nekvalificiranih de-lavcev-dminarjev na hitro roko najetih za posel ob izrednih in nujnih javnih potrebah.
Torej že po načelih, izraženih v prvem stavku § 16. toč. 4. finančnega zakona za leto 1934-35, niso zavezani izrednemu prispevku nekvalificirani delavci dninarji, najeti na hitro roko, ker sploh niso zavezani uslužbenskemu davku.
Zato določila drugega starka navedenega določila, da izrednega prispevka ne plaču;e'o delavci in dninarji, ni mogoče razumeti v tem smislu, da so tega prispevka oproščeni samo oni delavci
Dne 12. novembra 1934 se je zglasila delegacija predstavnikov Delavskih zbornic iz vse države pri g. mi-, nistru za socialno politiko in narodno zdravje in ga je zaprosila, da čim-prej uveljavi pooblastilo, ki ga mu daje finančni zakon za tekoče leto, da sm e
podaljšati podporno dobo za
nezaposlene delavce in nameščence pri javnih borzah dela
in dninarji, ki so nekvalificirani in na hitro roko najeti za posel ob izrednih in nujnih javnih potrebah (glej razpis ministrstva financ, ki je citiran v dejanskem stanju te sodbe). Kajti ob taki interpretaciji bi bilo določilo, da so izrednega prispevka oproščeni delavci in dninarji, popolnoma odveč.
Radi tega se mora pojem »delavci in dninarji« interpretirati s splošnega narodnogospodarskega stališča.
Za delavca v lem smislu se smatra vsakdo, brez razlike spola, ki daje svojo telesno delovno moč stalno sli začasno v službo tretjim osebam, bodisi za nagrado, bodisi radi lastnega izučevanja. Delavec v tem smislu je lahko kvalificiran (kvalificiran obrtnik, ki se je po redni poti izučil cbrta po predpisih svoje stroke in dovršen učenec obrtnih šol, odnosno pomočnik), pclkvalificiran (delavec, ki opravlja obrtne posle, ki pa se obrta ni po redni poti izučil) in navaden fizični delavec (oseba, ki opravlja navadna fizična dela). Nameščenec ne izgubi značaja, delavca, če sam cpravlja fizična dela in le postransko nadzoruje druge, enakovrstno zaposlene delavce (preddelavec) ali če samo šteje in zabeležuje ponavljajoča se enakovrstna delovna opravila drugih, ne da bi mogel z delovno močjo teh oseb razpolagati. Pač pa se ne more več smatrati za delavca tisti, ki nadzoruje delovanje drugih nameščencev, da se vrši v tehničnem ali gospodarskem oziru pravilno in še postransko sam opravlja fizična dela (obrato-vodja, delovodja, polir itd.) (glej §§ 3 in 36 zakona o zaščiti delavcev, §§ 1 in la zakona o pokojninskem zavarovanju nameščencev v obliki ces. naredbe z dne 25. junija 1914 in čl. 1 in 6—12 pravilnika o delavcih državnih prometnih ustanov). Z obrazloženega vidika je potemtakem postopati po presoji vprašanja, kateri zavezanci uslužbenskega davka so z ozirom na oprostilno določbo za delavce in dninarje oproščeni izrednega prispevka in kateri ne.
V	predmetnem primeru pa še ni ugotovljeno, če je tožitelja smatrati za delavca v gornjem smislu ali ne.
Zato je moralo upravno sodišče tožbi ugoditi in izpodbijani akt razveljaviti radi nedostatnega postopanja v smislu čl. 26. upravnosodnega zakona, ne da bi pozvalo stranke.
Celje, dne 30. oktobra 1934.
Zapisnikar:	Predsednik:
dr. Turnšek, 1. r. dr. Bedekovič, 1. r,
Kaj sedaj I
Na podlagi tega odloka Upravnega sodišča v Celjii sme vsak delavec zahtevati od davčne uprave, da mu 1 % doprinos, ki mu je bil odtegnjen poleg rednega davka, povrne. Če bi pa davčna uprava vrnitev odklonila, je treba vložiti pritožbo na finančno direkcijo v Ljubljani. Ako bi tudi ta odklonitev zavrnila, je treba vložiti zoper to pritožbo na Upravno sodišče v Celju.
Najboljše pa bo, da preden gredo delavci v tožbo, da se sporazumejo s svojimi delodajalci, da jim več tega 1% prinosa ne odtegujejo, sklicujoč se na razsodbo Upravnega sodišča v Celju, ki je zgoraj natisnjena.
Kar so pa dosedaj odtegnili in plačali davčni upravi, naj delodajalci te zneske kar zaračunajo na tekoči uslužbenski davek. Tako se bo najbolj enostavno nepravilno že vplačani davek povrnil.
Vsekakor pa naj o vsem poročajo svoji organizaciji.
na 20 tednov. Enako glaseč predlog je stavil tudi osrednji odbor borz dela sam.
Delegacija je tudi zaprosila, da bi se naj v letošnji zimi dajala preko Borz dela brezposelnim
pomoč v obliki kuriva in najvažnejših življenjskih potrebščin,
poleg hrane v javnih kuhinjah.
Za izvedbo te akcije bi ne bilo treba kdo ve kako ogromnih sredstev, ako bi se omogočilo cenen prevoz zlasti kuriva, premoga in drv iz rudnikov in gozdov. Omogočili bi s tem tiudi ureditev
javnih ogrejevalnic
za nezaposlene vsaj v večjih mestih.
Delegacija je nadalje priporočala, da naj bi se iz sredstev, ki se zbirajo v banovinskih fondih za javna dela določil znesek 10 do 15 odstotkov in nakazal borzam dela v svrho dajanja pomoči nezaposlenim. Z ozirom na
J. Arh:
Kako zaposliti
Vprašanje zaposlitve naših brezposelnih delavcev postaja iz dneva v dan aktualnejše. Število brezposelnih se pri nas od leta do leta večai Sicer se v poletni sezoni ponavadi nekoliko zmanjša, na jesen pa se zopet dvigne, in če le mogoče, še poveča. Pri ugotavljanju vzrokov naraščanja števila brezposelnih je treba imeti v vidu dvoje: Prvič, v koliko je temu neposredni vzrok obstoječa gospodarska kriza, in drugič pa, v koliko še drugi činitelji vplivajo na naraščanje brezposelnosti.
Če kdo misli, da je vzrok današnji brezposelnosti iskalti samo v sedanji gospodarski krizi in če kdo misli, da se bo z odpravo sedanje gospodarske krize tudi rešilo vprašanje brezposelnega industrijskega delavstva, temu je treba povedati, da je v veliki zmoti. Res je, da je sedanja gospodarska kriza v veliki meri povzročila brezposelnost. — Pravi vzrok današnji brezposelnosti delavstva je pa treba predvsem iskati
v racionalizaciji dela.
N. pr. v nekem podjetju, katero je svoj obrat tehnično preuredilo in z novimi metodami dela doseglo 50 odst. višjo storitev, je naravno, da mu je postalo 50 odst. delavcev odveč. Te je podjetje odpustilo in v tem tiči vzrok brezposelnosti. Če se sedaj k temu prišteje še gospodarska kriza, ki narekuje zmanjšanje produkcije, se ta odstotek še poveča.
Poleg navedenega je treba še vpoštevati
gospodarski položaj našega podeželskega prebivalstva.
Tu je že od nekdaj bila nadproduk-cija delovne sile, ki ni več našla zaposlitve v poljedelstvu, pa je zato silila v industrijo in v mesta. Pred vojno in še nekaj časa po vojni se je to vprašanje dalo reševati z izseljevanjem v druge države. Ta možnost pa sedaj ne prihaja več v poštev. Dogaja se baš nasprotno, da tujina vrača naše izseljence. Ti vračajoči se izseljenci in pa odvisno kmečko prebivalstvo, ki beži z dežele v mesta, večajo število brezposelnih in rezervno armado, ki ne najde več zaposlitve.
Nastane vprašanje:
Kam s temi ljudmi?
Kako in kje jih zaposliti? Neumestno je tolažiti se s tem, da razni znaki kažejo na poboljšanje konjunkture. Prvič teh znakov še ni, drugič pa, četudi bi se zgodil kak čudež, da bi naše gospodarstvo čez noč oživelo, na zaposlitev vseh brezposelnih v naši industriji in obrti ni misliti. Hočeš nočeš moramo računati s tem, da imamo odvisno delovno silo, kateri je treba najti novih virov dela in zaslužka.
G. inž. M. Pirkmajer, predsednik inženjerske zbornice v Ljubljani, je v svojem članku pod naslovom »Kako zboljšati gospodarske razmere v naši državi« v »Jutru« z dne 4. oktobra t. 1. čisto pravilno povedal, ko pravi: »Vsak pošten državljan ima pravico do življenja, država pa mora ustvarjati predpogoje, da se vsakomur nudi možnost do zaslužka in poštenega preživljanja. Zato predlaga, da naj bi se pričelo z velikimi javnimi deli, pri katerih bi se zaposlili naši brezposelni, kartere se pa mora razmeroma dobro plačati, če se hoče na ta način oplojati naše celokupno gospodarstvo. Zakaj
glavni vzrok naše gospodarske krize leži v padcu kupne
zelo majhna tekoča sredstva borz dela, naj bi se v svrho povečanja njihovih dohodkov uvedel
socialni davek za nezaposlene
in obenem priskočilo borzam dela na pomoč tudi z državno podporo.
Delegacija je posetila tudi ministra brez portfelja g. dr. Milana Srs-kiča in je tudi njega zaprosila, da naj sporoči želje in predloge delavske delegacije predsedniku vlade.
Gg. ministra sta delegaciji obljubila, da bosta upoštevala njene želje in predloge.
brezposelne?
moči najširšega kroga konzu-mentov.
Kdor hoče, da se pravilno začne reševati problem sedanje gospodarske depresije, ta mora stremeti za tem, da se kupna moč naroda dvigne.
Zato je nujno potrebno, da se tisti, ki so za to poklicani, nujno s tem vprašanjem bavijo. Treba je, da se čim prej pripravijo načrti za javna dela, kakor nove ceste, regulacijo rek, hudournikov itd. S temi deli je treba nemudoma pričeti in ki se vrše pod državnim nadzorstvom in vodstvom.« Kako dobiti za to sredstva, je g. inženjer že sam v svojem članku namignil.
Podrobno pa je to povedal g. dr. J. Bohinjec v svojem članku pod naslovom: »Kje dobiti sredstva za gospodarsko delavnost« v »Jutru« z dne 31. oktobra t. 1. Jaz bi k temu dodal še samo to-le: Uvede se naj
poseben davek na podjetja, ki vsled racionalizacije odpuščajo delavce,
denar pa naj se steka v fond za javna dela.
Kakor je pri nas važno vrašanje zaposlitve brezposelnih, tako in nič manj važno je
vprašanje ureditve delovnih pogojev in mezd.
Kaj koristi, če tu in tam kakšna občina nažene svoje brezposelne na javno delo, če pa jim za izvršeno delo ne plača niti toliko, kolikor bi bilo za prehrano potrebno. Razen tega nimajo primernih prenočišč in so prisiljeni živeti v skrajno nehigijenskih, zdravju škodljivih. Kaj koristi delavcu, če dobi delo, ko pa vidi, da pri vsem svojem naporu ne bo nič zaslužil. N. pr. nekje so delavci, ki nikakor niso mogli shajati z režijsko mezdo Din 2.25 do Din 2.75 na uro, prosili za akord, da bi si več prislužili in so s svojo prošnjo uspeli. Zagrabili so za delo in so z največjim naporom dosegli mezdo, in sicer nekaj nad 4 Din. Inženjer, ki je nadziral dotična dela, je takoj nato rekel, da jih tako visoko ne sme plačati, pa jim je akordne postavke enostavno znižal, da je potem ena skupina z največjim naporom zaslužila komaj 1.41 Din na uro, druga skupina pa 2.41 Din. In če se kdo radi takih razmer pritoži, da s tem ne more živeti — ker ima večina brezposelnih še svojce, za katere morajo skrbeti — se mu zna pripetiti, da se ga smatra za hujskača, državi nevarnega elementa, delamržneža in ne vem, za kaj še vse. Navsezadnje je pa pri javnih delih odvisna zaposlitev tudi od vremena in če dežuje, se ne dela, a delavec pa mora vseeno imeti hrano, ki pa, čeprav skromna, stane dnevno Din 5.50 do Din 7-—• Vsak si lahko sam izračuna, da tak delavec večkrat niti za svojo prehrano ne zasluži, kaj šele, da bi si moigel nabaviti obleko, da ne govorimo o tem, da bi lahko svojcem kaj pomagal, ali si prihranil kaj za zimo. Na pritožbo sledi samo kratek odgovor: »Če nočete, pa pustite, ljudi imamo dovolj!«
Predočimo si, kako tako postopanje moralno kvarno vpliva na delavca. Zaposlitev pri javnih delih se že itak smatra kot manjvreden poklic, delavec ima zavest, da je izločen iz rednega delovnega procesa. Vršiti mora ukazano delo, ki ga morebiti še nikoli ni vršil, ne da bi imel pravico, za svoje delo zahtevati primerno plačilo. Kje naj ima tak delavec še veselje do dela? Kdo more od njega zahtevati vestnosti pri delu? Kaj si misli
Delavske organizacije in ustanove za nezaposleno delavstvo
25. novembra lw34
»DELAVEC«
Stran 3
tak delavec, ko stisne tistih par dinarčkov v roko, potem ko je celi mesec težko garal in spal na goli slami v nezakurjeni baraki, povrh vsega še na prepihu? Kdo ga bo imel na vesti, ko bo izgubil vero v pošteno delo? Kadar človeku njegovo delo ne nudi več možnosti eksistence, potem ni več daleč od poti v zločin.
Za
tako mezdo bi v normalnih časih nik-do ne delal. Tak način zaposlitve naših brezposelnih pri javnih delih ne služi niti najmanj okrepitvi naših gospodarskih razmer, temveč je samo sredstvo, ki ga uporabljajo podjetniki za splošno znižavanje mezd in ima za nujno posledico še večji padec kupne moči konzumentov ter večne gospodarske in socialne katastrofe.
Borze dela imajo 30 milijonov Din rezerv
za podpore
Nezaposleni delavci niso preskrbljeni
zainteresirani na tem, da se g. minister za socialno politiko in narodno zdravje v čim največji meri po-služi danih mu pooblastil. Zainteresi-
Z gospodarskega stališča je bilo
1.	1934 boljše kot preteklo. Število zaposlenih delavcev se je za nekaj desettisočev povečalo.
Kljub poboljšani gospodarski situaciji pa smo imeli v vseh gospodarskih panogah skozi vse leto celo množico nezaposlenih delavcev in nameščencev. Najbolj se je povečala zaposlenost v onih panogah, ki zapo-sljujejo nekvalificirane in polkvalifi-cirane ljudi, ki prihajajo s kmetov. V tem pogledu imamo zaznamovati znatno olajšanje razmer na delovnem trgu. Velike mase delavcev, ki so pritiskale na naše javne borze dela so prihajale baš s kmetov. Zaposlitev tisočev ljudi iz kroga teh delavcev pomeni veliko olajšanje tudi za naše javne borze dela, katerih zelo skromna in nezadostna sredstva se boda sedaj lahko uporabila za pomoč tistim, ki so po poreklu čisti industrijski delavci.
Ali tudi kar se tiče razbremenitve javnih borz dela vsled povečane zaposlenosti, ne smemo prezreti, da so mezde zaposlenega delavstva padle; nadalje, da se bo nezaposlenost v zimskih mesecih zopet povečala in da bodo delavci, ki prejemajo nizke mezde, takoj v prvih dneh svoje nezaposlenosti padli v breme javnih t>orz dela.
Sredstva, s katerimi razpolagajo javne borze dela, letošnjo zimo ne bodo zadostovala.
Veliko delavcev je že tako dolgo brezposelnih, da nikakor več ne zadostuje, ako se jim sedaj nudi samo neznatno podporo. Zlasti je zmotno misliti, da je s tem rešeno vprašanje javne brige za nje. Treba je imeti v vidu dolgotrajnost nezaposlenosti teh ljudi, kakor tudi trajanje njihove zaposlenosti in višino prispevkov, ki so jih vplačali za borze dela in'potem s tega stališča določati njihove podpore v času nezaposlenosti. Zakonodajalec je računal z možnostjo podpiranja delavcev za daljšo dobo nezaposlenosti in je pooblastil g. ministra za socialno politiko in narodno zdravje, da lahko temu primerno določi čas trajanja podpore in jo tudi poviša. Ne samo vse nezaposleno delavstvo, ampak tudi vsi ostali delavci in nameščenci so v največji men
rani so na tem radi tega, ker nezaposleni delavci ogrožajo njihove pridobitve zlasti v času, ko preneha njihova podpora s strani borz dela, ne da bi s tem izginili z delovnega trga. Ne glede na to, da kadar ostanejo brez vsake javne podpore, pomenijo veliko opasnost za delovni trg, ker povzročajo že s samo svojo navzočnostjo znižavanje mezd, so tudi sami dovedeni v obupen položaj, kako preživeti težke dneve dolge zime. Ti nepreskrbljeni ljudje se potikajo okoli brez cilja, prosjačijo, razžaljeni in ponižani, ker nikdo ne smatra, da je poklican se zanje brigati.
Borze dela ne morejo ostati iglu-he in slepe in morajo voditi računa o velikem številu nezaposlenih in njihovi bedi, v težkih, pretežkih dneh za vse, ki nimajo dohodkov, niti obleke, obutve, kuriva in stanovanja.
Finančni zakon pooblašča g. ministra za socialno politiko in narodno zdravje, da trajanje nezaposlene podpore podaljša do dvajset tednov. Nadalje tudi, da odredi, koliko podpore in komu izmed nezaposlenih pripada, razumevajoč to določilo tako, da more biti določena podpora računana na dan in skupno za vso dobo prejemanja tudi znatno višja.
Borze dela imajo sredstva za skaliranje nezaposlenih podpor na razpolago.
Javne borze dela razpolagajo z okroglo 30 milijonov dinarjev rezerv. Neodpustljiv greh in zločin je, ako naj ta denar ostane zaprt v blagajnah javnih borz dela, med tem ko nezaposleni delavci in nameščenci gladujejo. Ta denar je zbran za nezaposlene in ga je tudi treba izdati za nezaposlene. Delavstvo z vsem svojim povdarkom predlaga g. ministru za socialno politiko, da se v polni meri posluži danih mu zakonskih pooblastil.
V	nezaposlenemu delavstvu je treba vzbuditi prepričanje, da je vendar nekdo v državi, ki se briga zanj.
B. Krekič.
Zakaj bi to ne moglo biti v Jugoslaviji kar je v Čehoslovaški ? Namreč 40 urni delovni
teden
Cehoslovaška je ena redkih držav
v	Evropi, kjer se socialno vprašanje tudi praktično rešuje. Tako je ministrstvo za socialno politiko odredilo, da imajo vsa podjetja, ki dobe državna naročila, zaposliti svoje delavstvo samo 40 ur tedensko pri isti plači kot prej pri 48 urnem delovnem času.
Podjetja, katera bi to naredbo kršila, so od nadaljnjih naročil izključena. Plače, katere prejemajo kvalificirani, kakor navadni delavci, morajo biti urejene in zasigurane po kolektivnih delovnih pogodbah. Podjetja, ki izvršujejo državna naročila, smejo sprejemati nove delavce le potom posredovanja javnih in strokovnih borz dela.
Pri nas pa ravno tiste tvrdke, ki dobivajo delo od strani države in raznih samouprav, zaposleno delavstvo najbolj izkoriščajo. Države, kakor razne samouprave, so tu prve poklicane, da naredijo konec takemu izkoriščanju. Ne gre namreč samo za to, da bo delo čimprej in čim ceneje izvršeno. Gre tu tudi za kvaliteto dela in pošten zaslužek. Naj razni gospodje, ki veliko govore o socialnih problemih in imajo pri oddaji državnih naročil, kakor tudi od strani sa-
mouprav veliko besede in o teh naročilih odločajo, začno reševati ta problem tako, da bodo pri tem zaščitili tudi delavstvo. Čehi nam dajejo v tem pogledu dober zgled. Brezposelnost in nezadovoljnost se najbolj učinkovito pobijata s tem, da se za pošteno delo da tudi pošteno plačilo. Doslej namreč ravno podjetja, katera vršijo dela po naročilu države ali samouprav, delavstvo najbolj izkoriščajo in s tem dajejo povod, da so se zniževale plače tudi ostalemu delavstvu. Ne kriči to vprašanje po rešitvi samo od strani delavcev, marveč je na tem živo interesirano naše narodno gospodarstvo.
Mile Klopčič: Preproste pesmi. Tiskovna zadruga je izdala lepo lično knjigo Mile Klopčičevih pesmi. Pesnik sam jih imenuje »Preproste«. Preproste so te pesmi, pesmi iz življenja delovnega ljudstva, pesmi hrepenenja, trpljenja, pesmi ki stopijo v srce in ogrevajo. Nekatere pesmi so lepo ilustrirane, v bakrotisku umetnika Franc Miheliča. Mnoge pesmi so kakor nalašč za recitacije in deklamacije, kar bo posebno dobrodošlo za delavske prosvetne večere. Priporočamo to zbirko »Preprostih pesmi«, da si jo nabavite, posebno pa delvaskim odrom in knjižnicam »Svobode«. Stane lepo kartonirana knjiga Din 38.—.
STROKOVNI VESTNIK
KOVINARJI
Mezdno gibanje v Celju pri tvrdki Westen koniano.
Od stavke 1. 1923 delavstvo v tovarni Westen ni bilo organizirano. V tem času je delavstvo hodlo trnjev pot, pretrpelo redukcije na mezdah, redukcije delavcev in skrajšanje delovnega časa. Samo da si gospodje ohranijo svoj dobiček. Vse to je delavstvu odprlo oči in možgane, da je začelo nekoliko misliii na sebe in svojo družino, kako živi, in kako vkljub krizi živi delodajalec, kako se na delavski račun racijonalizira podjetje in stavlja delavce na cesto. V letu 1924 je bilo zaposlenih še 1600 delavcev, danes jih je po racijonalizaciji še 800.
V obratu se je delalo po 2 in 3 dni v tednu. Delavci so zaslužili od 56 Din do 250 Din na teden. S tem zaslužkom je pač nemogoče živeti in hraniti svojo družino.
V mesecu juliju t. 1. se je napravil sporazum, ki je veljal do 30. novembra t. 1., da se minimalne mezde povišajo na 3 Din na uro in da je podjetje garantiralo za delo 4 dni v tednu.
Delavstvo je vedelo, da traja ta sporazum samo do 30. novembra in ker se je bilo bati, da podjetje svoj obrat ustavi, zato je zahtevalo, da se podpiše nova kolektivna pogodba, ki naj uredi delovne in plačilne razmere.
Strokovna organizacija S. M. R. J. je vložila zahteve delavstva podjetju, a podjetje ni odgovorilo. Ko je Delavska zbornica razpisala razpravo, je podjetje takoj odgovorilo in izjavilo, da na tej razpravi podjetje ne more sodelovati.
Na pritisk delavstva je podjetje prisl alo na pogajanja, ki so se vršila od 12. do 16. t. m. Pogajanje je vodil Savez metalskih rednika obl. sekretarijat. Na teh pogajanjih se je podpisala nova kolektivna pogodba, ki je veljavna do 31. decembra 1935, z enomesečnim odpovednim rokom.
Minimalna mezda za začetnike se je določila 3 Din na uro, enako za ženske in za moške. Za proiesijoniste takoj, ko se iz-uče, 5 Din na uro. V gladilnici in kleparni se povišajo akordi za 5 %, v kovačnici za !'/•%>. Neglede, ali je moški ali ženska.
V	pocinkarni se povišajo plače na 5 in 6 Din na uro. Delavcem pri emajliranih pečeh na 6.50 Din na uro, ženskam pri pečeh na Din 4.— na uro.
Vsem ostalim, ki so imeli dosedaj minimalno mezdo 3 Din, se poviša za 5 %, izven v skladišču, kjer delajo 6 dni v tednu. Če ne delajo 5 dni v tednu, nego samo 4, se istim ta povišek istotako zaračuna. Regulirale so se mezde tudi ostalim delavcem.
Uveljavil se je O. Z. in zakon o zaščiti delavcev ter sprejem delavcev, ki prihajajo iz aktivne vojaške službe.
Uredijo se garderobe in umivalnice v podjetju ter kopalnice v takozvanem fantovskem domu (Ledigheim).
Uspeh, ki ga je delavstvo doseglo, ni baš zadovoljiv in še to je pripisovati zgolj dobro organiziranemu delavstvu, odločnemu nastoou in disciplini vsega delavstva.
Velja izrek: »Kolikor moči, toliko pravice«.
Sodrugi, zavedajte se, da se bo treba iz te borbe nekaj naučiti in biti vedno pripravljeni za še hujše bitke.
LJUBLJANA Zvezni svet ljubljanskih kovinarjev
Strojne tovarne in livarne v Ljubljani so po dolgem oklevanju izvedle reorganizacijo svojih treh tovarn na ta način, da so napravile iz treh eno tovarno. Reorganizacija pa obstoja v tem, da so vse stroje iz bivše tovarne Saniessa in bivše Žabkarjeve tovarne preselili v tovarno na Tyrševo cesto, odnosno v bivšo tovarno Tonnies, ki se sedaj imenuje: Strojne tovarne in livarne v Ljubljani. Ta koncentracija, odnosno reorganizacija, je bila brez dvoma potrebna, vendar bi se pri taki spremembi moralo gledati na to, da se tudi prostori novega podjetja v higijenskem in tehničnem oziru tako uredijo, da bodo odgovarjali v higijenskem in zdravstvenem pogledu.
Delavstvo upošteva težko gospodarsko stanje podjetja in nikakor ne zahteva kakšnega luksuza, ne more pa prenašati, da mu pri delu v tovarni teče voda za vrat in da dela na prepihu. Prenesli so se vsi stroji, ne pa tudi higijenske naprave, katere so bile uvedene še pred leti, ko tovarna še ni nosila tako zvenečega naslova. Danes ni več urejenih kopalnic in umivalnic, omare za spravljanje oblek so tudi že izginile, delavci, kateri so primorani ostati čez opoldansko uro v tovarni, morajo svoja skromna kosila zavžiti stoje ali pa čepe v v kakem kotu. Centralna kurjava ne greje več, nadomeščena je s pečmi, ki ne dajo niti 15 odst. toplote, kakor jo je dala nekdanja centralna kurjava. Delavci so v stalnem strahu, da jim ne pade na glavo trans-mesija, ki je montirana na trhlih deskah in tramovih. Takih nedostatkov bi lahko našteli še več, vendar smatramo, da zaenkrat zadostuje. O vsemu temu so delavski zaupniki podjetju že večkrat poročali, ali do sedaj je vse ostalo samo pri obljubah. Tudi inšpektor dela se je 9. t. mi pojavil v pod-j jetju, vendar pravijo zaupniki, da so zaman čakali na to, da jih bo g. inšpektor poklical in vprašal kako in kaj.
O	zadevi je razpravljal Savezni svet Saveza metalskih radnika Jugoslavije v Ljubljani, ki je sklenil potom Delavske zbornice dostaviti kr. Banski upravi ta-le komunike:
Svet podružnice Saveza metalskih radnika Jugoslavije v Ljubljani je na svoji, seji dne 15. novembra 1934 razpravljal o položaju delavstva v Strojnih tovarnah in livarnah v Ljubljani in je
ugotovil:
1. Da so delavnice in drugi prostori tega podjetja v higijenskeml in tehničnem oziru za življenje in zdravje delavstva opasni, škodljivi in nezadostno urejeni;
2. da je bila inšpekcija dela o temu s strani oblastnega tajništva saveza obveščena in naprošena, da bi organ inšpekcije dela, po dveh letih, izvršil inšpekcijo v podjetju in s posebno odredbo dal nalogo za izvršitev nujnih ukrepov v zaščito delavstva;
3. da je ta inšpekcija nujno potrebna sedaj, ko so se bivši trije obrati združili v enega samega in so se izvršile važne tehnične izpremembe, pri čemur se pa s strani podjetja niso upoštevali tozadevni zakonski predpisi, ker se pri montaži strojev, izbiri prostora za montažo i. t. d. ni gledalo na to, da-li bo to v skladu s higijenskimi in tehničnimi predpisi;
4. da so delavski zaupniki v tem podjetju v teh zadevah že neštetokrat intervenirali pri vodstvu podjetja, vendar do sedaj vedno brez vsakega uspeha.
Radi tega je savezni svet sklenil:
zaprositi kr. bansko upravo v Ljubljani, da nujno postopa po določilih Zakona o inšpekciji dela ter da vse potrebno ukrene, da se bodo tudi v temi podjetju izpolnjevali tozadevni zakonski predpisi.
*
1	odst. izredni doprinos k n s luž bonskemu davku.
Savezni svet je nadalje z zadovoljstvom vzel na znanje, da je Upravno sodišče v Celju ugodilo tožbi člana Saveza metalskih radnika Jugoslavije, podružnice v Ljubljani radi 1 odstotnega izrednega doprinosa k uslužbenskemu davku.
GUŠTANJ
V	»Jutru« z dne 15. nov. 1934 »Mezdno gibanje v Guštanju« je bila dolga klobasa takih laži, da na nje odgovarjamo samo kratko, kakor se pravi, lakonično;
»Ni res, da so marksisti skušali na lastno roko doseči uspehe za delavce, res pa je, da so se vsi zaupniki, torej tudi zaup^-niki NSZ (1 zaupnik), JSZ (1 zaupnik) in SMRJ (4 zaupniki) med seboj posvetovali in dali na zborovanju na glasovanje. Da je pri volitvah obratnih zaupnikov delavstvo glasovalo za zaupniško listo SMRJ in izvolilo od 6 zaupnikov 4 zaupnike za SMRJ, pač nismo mi krivi.
Ni res, da so odpovedali kolektivno pogodbo zaupniki v imenu Saveza Metalskih Radnika Jugoslavije v tovarni na lastno željo, pač pa je res, da je bil sklep za odpoved kolektivne pogodbe sprejet od vsega delavstva, ki je bilo navzoče na zborovanju, med njimi tudi delavstvo od NSZ in JSZ. Pogodbo je odpovedal SMRJ, sekretarijat Ljubljana, ki je tudi to pogodbo sklenil in podpisal.
Ni res, da za čas odpovedi nismo povabili k sodelovanju ostalih dveh’ strokovnih organizacij, res pa je, da smo povabili obe organizaciji, oziroma zaupnike. Zastopnik NSZ se je razprave tudi udeležil, zastopnik JSZ pa ne.
Res je, da nismo iskali zaslombe niti pri Jugoslovanski nacionalni stranki, niti pri narodnem poslancu g. inž. Paherniku, ker smo delavci jeklarne Guštanj še vkljub vsej naši mizeriji ravnopravni in enakopravni državljani, katerih glas se mora čuti brez glasu jerobstva.
Kovinarji SMRJ.
DUDARJU
,,Sami iz sebe se delajo norca"
je rekel moj prijatelj, ko je prečital v »Jutru« od 15. t. m. izjavo nekakšne podružnie NSZ, ki je apelirala na takozvano »Nacionalno delavstvo v Trbovljah«. Med drugimi namreč jamrajo tako le:
S strani marksistov in raznih neodgovornih elementov se razširjajo vznemirljive vesti med delavstvom, češ, da zopet izbruhne stavka v revirjih TPD v Trbcvljav. Vodstvo NSZ .., itd.... energično ... itd.«
To vodstvo »energično« »svari« delav-stvopred tem in pred to »marksistično huj-skarijo in ščuvanjem« in tako dalje in tako naprej... da se mi je zdelo, da jih obliva kurja polt pred »Geister die sie (JŠSZ namreč) riel« in jim sedaj ne morejo več priti v okom in si izmišljujejo v bodrilo in tolažbo groteskne laži, oziroma bi radi podteknili marksistom to, kar so sami prej delali.
»Kaj ne veš«, sem rekel, »da je znameniti lilozoi nekoč zapisal: Kakšen je kdo sam, tako sodi o drugem?«
To je že res«, je rekel, »vendar ne razumem, da se lahko tako sami iz sebe delajo norca.«	v
»Eh«, sem rekel. »Kaj si pozabil, kako se je organizirala tista druga gladovna stavka v revirjih? Spomni se samo Cepudrovih govorov, kako so se »mase« prmojdušale, češ, vam, marksistom bomo že pokazali. Vse ima že Cepuder v. rokah? Kaj si pozabil, da so baš ti naciji z raznimi neodgovornimi elementi (kakršni so prav za prav tudi sami) pognali rudarje v tisto drugo gladovno stavko? Kdo je bil, ki je rudarje naščuval, da niso počakali sestanka, kjer bi glasno povedali svoje mnenje in ki je bil že sklican in dan določen? Tisto noč pred sestankom so organizirali stavko kar tako v dobro svojih računov. Ali ni bil to nek nacionalni akcijski odbor, ki je to delal? Ali ni tak nekak nacionalni akcijski odbor vodil stavko
ji	g	 ■	■	Kupujte lu zahtevajte povsod kruli In pecivo Iz	gp	_	g	vi	■
jOClfllfll ■ DELAVSKE PEKARNE MIRKO CVKTILA, LJUBLJANA	I
®	Postojnska	ulica 11, desno.	Telefon	31-71.	®
in se pogajal in pointrigiral, da so izvoljenim zaupnikom izrekli nezaupnico? In to samo zato, da bi TPD imela lažje stališče, uveljaviti svoj načrt.«
»Da, res je. Ampak kako da sedaj tako »svari« in »opozarja« na marksiste tista podružnica NSZ?«
Kaj ti nisem rekel, da kakšen je kdo sam, tako misli tudi o drugem? Le spomni se, da so psovali marksiste, češ, podkupiti so se dali in rudarje so prodali! Ker so oni namreč s tisto stavko tako nameravali in imeli tak kupčijski račun. Saj veš, popularizirati svojega generala, da b° pri volitvah izvoljen? ... No? ... Kupčija, ali ne? Zato ne pozabi: Kakšni so ti naciji sami, tako mislijo, da so tudi marksisti. Kaj bi jim zameril?! Le spomni se, da je zastopnik Ce-pudra, trboveljski učitelj telefoniral rudarjem, ozir. tistemu nacionalnemu akcijskemu odboru v rove, »da odklanja vsako intervencijo«, in se je skliceval zlasti na marksiste kot dokaz, da je sporazum ugoden za delavstvo, ker so ga marksisti sprejeli« in je s tem nemogoča, kajpada, nadaljna borba.«
»Razumem«, je odgovoril prijatelj. »Takrat smo po mnenju nacijev marksisti^ bili proti stavki in so nas zalo pitali z izdajalci. Sedaj pa tiste »vznemirljive vesti« (če NSZ ne halucionira) naenkrat širimo mi marksisti in »ščuvamo« k stavki, k tretji stavki torej. Čudna logika.«
»Tudi to odgovarja tistemu hlozof-skemu izreku. Kakršen si sam, tako sodiš drugega.« Naciji danes zanikajo to kar so trdili včeraj; jutri bodo trdili to, kar zanikajo danes. In ker so taki, mislijo tudi o nas, da smo jim podobni,«
Prijatelj se je smejal in srebnil iz čaše hladno vodo, nato pa čital:
»Delavstvo svarimo, naj bo previdno in naj provokatorjem ne naseda.«
»Da«, sem rekel. »Vsi z obema rokama podpišemo to svarilo. Zakaj provokaterjev je hudičevo mnogo.«
U. Sakrrrment.
članstvu Zveze rudarjev Jugoslavije v vednost!
Načelstvo Z. R. J. je na svoji seji, katera se je vršila dne 18. novembra t. 1. razmotrivalo o postopanju gotovih elementov, ki skušajo pri vsakem mezdnem gibanju izrabiti rudarje za nepremišljena dejanja, radi katerih potem rudarji sami največ trpe, in sklenilo, v kolikor se že to ni notranje izvedlo, tudi javno pozvati svoje članstvo, kako ima v bodoče ravnati v takih slučajih.
Zveza rudarjev Jugoslavije je na razredni podlagi stoječa strokovna organizacija, katere dolžnost je v pr-
vi	vrsti se boriti za socialno-gospo-darske potrebe rudarskega delavstva. Te smernice ona javno izpoveduje, in zato odklanja vsako ilegalno akcijo, ki bi jo kdorkoli forsiral med rudarji in pozivlje tem potom vse svoje članstvo, da se v nobedem slučaju ne pusti zavesti v kakršnekoli avanture.
Članstvo Z. R. J. se ima vedno in povsod ravnati samo po direktivah svojega vodstva. Kdor se temu opozorilu ne bo pokoraval, bo za posledice sam odgovarjal.
Zagorje, dne 18. novembra 1934. Zveza rudarjev Jugoslavije.
Vpralanje naših Izseljencev I
Zveza rudarjev in Delavska zbornica posredujeta.
Na tozadevno vlogo Zveze rudarjev Jugoslavije, katero je poslala Delavski zbornici dne 14. oktobra t. 1. in katero je Delavska zbornica z dodatnim dopisom poslala na ministrstvo socijalne politike in narodnega zdravja, odsek za izseljevanje in doseljevanje z dne 22. oktobra t. I. je isto ministrstvo z rešitvijo dne 8. novembra t.l. St. Br. 46.949 poslalo Delavski zbornici sledeči odgovor:
Na tamkajšnji dopis št. 2175-34-1 z dne 22. oktobra t. 1. Ministrstvu čast je sporočiti sledeče:
Ministrstvo je dosedaj podvzelo vse potrebne korake in intervencije na merodajnih mestih in sicer:
1. da bi Francija v čimkrajšem _ času ratificirala »Pogodbo o delu in podpori«, ki fe bila sklenjena in podpisana v Parizu dne 29. julija 1932. leta in od naše države ratificirana že 8. decembra 1933. leta.
2. da se prekličejo ali v najslabšem slučaju odlože za kasneje odpuste, ki so v zadnjem času zadeli naše delavce v Franciji, a na drugi strani da se doseže, da eventuelne bodoče redukcije delavstva v Franciji naših ljudi sploh ne zadenejo ali pa vsaj v minimalni meri.
3. da podjetja vsem delavcem, ki so bili odpuščeni, izplačajo na ime odpravnine znesek v višini tromesečnega zaslužka, kakor plačajo potne stroške do pristojne občine in povrnejo izdatke za prevoz pohištva.
Tozadevno je bila obveščena vlada Francije, naše Kr. poslaništvo v Parizu, naši Kr. konzulati v Lille-u in Metz-u, da osebno posredujejo pri francoskih delodajalcih v korist naših delavcev. Delni uspeh te intervencije je že v tem, da je neko podjetje na-
meravalo prvotno odpustiti do 300 oseb, a jh je potem samo 180 vštevši otroke in žene.
Posebno pa je še g. minister dr. F. Novak zaprosil zunanjega ministra B. Jef-tiča in ministra g. dr. M. Spalajkoviča v Parizu, da bi z ozirom na prijateljske odno-šaje z Francijo že bil čas, da se tudi naša konvencija čimprej ratificira.
Sedaj je na francoskih oblasteh, da se to za naše izseljence tako važno vprašanje čimprej reši.
SPLOiN A DEL.STROKOVNA ZVEZA JUGOSLAVIJE
Maribor
Po kratkem odmoru v poletnih mesecih je življenje v strokovnih organizacijah znatno poživelo. Pridno se gibljejo tekstilni delavci pri tvrdkah Mutter in Tlioma, nadalje občinski delavci, in v zadnjem času pa so se pripravljali čevljarski pomočniki na mezdno gibanje. Pri tvrdkah Blatnik in Roglič je delavstvo že predložilo svoje zahteve ter je tudi že prišlo do razprav. Pri tvrdki Blatnik trenutno ni prišlo do nobenega sporazuma, ker je sami šef v svoji neutemeljeni domišljavosti sredi pogajanj zapustil razpravno sobo ter s tem preprečil sklenitev kolektivne pogodbe ali kakega sporazuma. Organizirani pomočniki vsled tega prvega neuspeha ne klonejo, temveč utrdijo še bolj svojo organizacijo ter se pripravljajo za ugodnejši trenutek. Pri tvrdki Roglič je položaj ugodnejši ter se je doseglo, da bode vodstvo tvrdke izdelalo načrt za tarifo in na podlagi tega načrta se bo izvršilo prihodnje pogajanje.
Tudi brivski pomočniki se gibljejo prav pridno. Odkar so prevzeli mlajši sodrugi in sodružice odborniške funkcije, se življenje in delovanje v okvirju podružnice čimbolj konsolidira. Za četrtek, dne 22. novembra je bilo sklicano veliko protestno zborovanje proti zopetni nakani delodajalcev po kršenju nedeljskega počitka.
Nadalje je bilo na zadnjem zaupniškem plenumu sklenjeno, da se naj vrši v nedeljo, dne 25. novembra v dvorani pivovarne Union velika delavska manifestacija v proslavo 25 letnice Tivolske resolucije. O poteku te manifestacije bomo poročali prihodnjič.
Litija
G. Žagar Viktor, pomožni tajnik JSZ nas je v eni izmed zadnjih številk »Delavske pravice« prav po katoliško napadel. Očita nam, da smo ga svoječasno vabili v naše vrste. Naj nam to dokaže, dokler pa tega ne stori, mu upravičeno ne verjamemo, kar trdi.
Nadalje pravi, da njegova poročila na tistem sestanku niso bila lažnjiva. Mi vas, g. Žagar, zopet vprašamo: Zakaj pa niste dali tudi sodr. Vuku besede, potem bi pa navzoči, ko bi slišali obe plati zvona, sami sodili, kdo laže. Kar se pa tiče, da je eden izmed nas rekel te-le besede: Le pustimo, naj sodeluje pri pogajanjih tudi JSZ, saj če ne bomo nič dosegli in borno tepeni, naj bodo še oni z nami. Tudi to je istotako izmišljeno in se strinja z njegovimi katoliškimi načeli.
Poveličuje sam sebe kot mučenika ter pravi, da mu očitamo boljše službe in zveze s podjetjem. Mi nismo nič očitali, smo le samo vprašali in ga vprašamo ponovno: »Zakaj se ni brigal takrat, ko je bil v tovarni zaposlen, za organizacijo. To bi radi, gospod Žagar, vedeli? To pa vsled tega, ker sedaj se je lažje .brigati’, ko ste izven tovarne.
Kar se pa praška tiče, pa nimamo nič proti temu, če ga pride vagonska množina (on je prepričan); . ga bomo že kako porabili, pol vagona pa ga bomo odstopili g. Žagarju.
Ker pravi, da je z njegove strani polemika s tem končana, pa naj bo tudi z naše strani.
Litijska podružnica »Svobode« je povabila Dobrunjsko »Svobodo«, da priredi pevski in godbeni koncert. Taista se je vabilu odzvala ter se bo vršil moški pevski in godbeni koncert v nedeljo, dne 2. decembra ob 4. uri popoldne v kinu dvorani g. Dragarja. Pele in igrale se bodo skoro same delavske pesmi, zato vabimo vse delavstvo, da se tega koncerta udeleži. Pokažimo, da smo MI.
LESNI DELAVCI
LJUBLJANA Dne 22. oktobra t. I. je nenadoma preminul Goljar Anton, ki je bil eden najstarejših ljubljanskih mizarjev. Rojen je bil 1856. leta. Vedno je bil zelo družaben, pošten in zaveden. Udeležil se je tudi okupacije Bosne. Nekaj časa je bil samostojen mojster ter se nato podal v Ameriko, kjer se je spopolnil v mizarski stroki. Vrnivši se domov, je bil vedno med prvimi boritelji za delavske pravice. Ker je mnogo skusil, je bil dober svetovalec in učitelj, posebno mlajši sodrugi ga bodo težko pogrešali. Bil je zelo .močne narave, zadela ga je srčna kap pri pogovoru s prijatelji. Sodrugu Go-ljarju ohranimo lesni delavci trajen spomin, njegovim svojcem naše iskreno sožalje.
N. B.'
Dne 28. oktobra se je vršil izredni občni zbor ljubljanske podružnice. Namen tega izrednega občnega zbora je bil v glavnem ta, da se podružnica preosnuje v Zvezo lesnih delavcev Jugoslavije. Udeležba je bila povoljna. Prečitala so se pravila ter jih je članstvo sprejelo soglasno. Pravila Zveze je že potrdila pristojna politična oblast za centralo v Ljubljani. Razpravljalo se je tudi o razmerah, ki vladajo med ljubljan-
skimi mizarji. Brezposelnost je velika kot še ni bila nikdar. Grajalo se je, da delajo nekateri zavodi s samimi vajenci, ker to silno škoduje obrti. Nadzorna obrtna oblast bi morala take delavnice ne samo omejiti, temveč popolnoma zapreti. Tako zaposluje en zavod v Rakovniku nad sto vajencev.
Tu se slabo izuče ter delajo potem za vsako ceno. Jasno je, da se tu vajenci ne morejo tako izobraziti kot bi se pri mojstrih, vsled tega so potem slabi pomočniki ter kvarijo vsem ostalim delavcem ugled. Mnogo je še raznih mojstrov, ki zaposlujejo vajence preko določenega delovnega časa, in to ne samo v okolici, temveč tudi v Ljubljani sami. Zbrali bomo vse podatke o teh mojstrih ter jih objavili v listu. Odbor se je izvolil dosedanji.
ČRNOMELJ
Dne 5. novembra t. I. je priredila naša podružnica predavanje o »Delovnem pravu«. Predaval je sodr. Jelenc, odvetniški kandidat iz Maribora. Predavanje je bilo prav lepo obiskano, ter je bil predavatelj stvaren in resen. Delavstvo mu je silno hvaležno, ker ga je seznanil o raznih vprašanjih, ki so na dnevnem redu osobito tu v Crnomelju. Taka predavanja naj bi se vršila še v bodoče, ker le potem bomo delavci znali se braniti napadov in izkoriščanja podjetnikov. Ker so pri nas podjetniki pač taki, da moraš vse s silo iztirjati, kar že po zakonu pripada. Brezposelnost je precej velika, tako da živimo kar od samih obljub. Podpore od Borze so izčrpane, delo na cesti je pa tako mizerno plačano, da je nemogoče živeti. Nekateri podjetniki so kar veseli in so izjavili, da bodo tudi svoje delavce tako plačali, - •	.--o,,	in nJ
Seveda imajo vedno velik socialni čut ti gospodje do delavcev, ali samo na jeziku, v resnici so pa čisto drugačni, tako da bo nastala moda, da bomo morali kar vse mezde iztožiti. Vsaj tako izgleda. Skrajni čas je že, da se napravi red.
Enkrat se je kritiziralo pri temi pod-jetjetu proti redu, pa se je izrazil en gospod, da takega reda še ni bilo nikoli kot je sedaj. In ga res ni bilo. Pa si malo oglejmo ta red. Imeli smo v teh treh letih epidemijo griže. Videli smo zdravnike, žan-darje, policijo itd. Zdravnik je ukazal, da se morajo očistiti stranišča, in kaj je bilo? Prišel je nek gospod ter ukazal delavcem zapustiti delo in počistiti barake ter jih beliti; kdor tega ne bo naredil, tudi ne bo delal. Toda gospodje, ali ste plačali delavcem to delo? In stranišča so ostala kot poprej. Poglejte, gospodje, ta red?! Ali je mogoče na spodnji žagi priti do sranišča? Škoda za vsako nadaljno izražanje. Na stotine delavcev je uporabljalo te prostore, ter se le čudimo, da nismo že vsi poginili. Pa red v barakah je isti. Tu pa še razne živalice pijejo kri, kar je še gospodam premalo. Tukaj kličemo merodajne oblasti, da to pregledajo. Inšpekcija dela pa naj da navodila, da mora biti drugačen red, kot si ga tu gospodje delajo, ker je to v interesu zdravja na stotine delavcev ter njihovih družin. Tako, gospod dirigent, ta zastor je odprt, le poglejte ta kotiček. Odkrili bomo še marsikaj, kar gospodom ne bo prav. Ampak igrali bomo odprte karte, n^j ve javnost tudi za naše razmere, ki so v današnji dobi za kulturnega človeka škandalozne.
OBLAČILNI DELAVCI
Občni zbor Osrednjega društva oblačilnih delavcev na Slovenskem ozemlju v Ljubljani se vrši dne 16. decembra 1934 v hotelu »Lloyd« s sledečim dnevnim redom:
1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2. Poročilo odbora in kontrole. 3. poročila podružnic. 4. Volitev odbora in kontrole.
5.	Razno.	Odbor.
BRIVCI
Kaj Vas, brivski pomočniki, uči izgubljena bitka?
Skoraj bi liafoko trdili, da danes prihaja reakcija iz Ljubljane. V brivski obrti je bil v Ljubljani že uveden nedeljski počitek in nihče se ni pritoževal, razen nekaterih brivskih mojstrov, ki niso marširali s civilizacijo današnje dobe. Borba f,za nedeljski počitek se je vlekla tri leta. Tudi na občnem zboru brivske zadruge je glasovalo 90 članov za nedeljski počitek in Je 7 za nedeljsko delo. Mojstri kakor tudi pomočniki so intervenirali pri oblasti, da naj se izda tozadevena odredba v zmislu želje delodajalcev in brivskih pomočnikov. Odredba ni izšla in je zaraditega končno bila zadruga prisiljena objaviti članom, da smejo obratovati ob nedeljah. V vsaki banovini imajo že dolgo uveden nedeljski počitek. Istotako drugod, kjer so socialno izobraženi mojstri in zavedni pomočniki. V Ljubljani pa je po triletnem boju za nedeljski počitek zmagala reakcija. Ob tej 'priliki, ne da bi ne poudarili, da se mora boj za nedeljski počitek nadaljevati, opozarjamo 'brivske mojstre in pomočnike, ,da pripada k nedeljskemu delu 36 urni nadomestni počitek med tednom po zakonu o zaščiti de lav ev. To je zakonita pravica pomožnega osobja. Ljubljančani, ki
PRAŠEK JE BOLJŠI!
so modri, kakor Salamonove krave, pa trdijo, da zadostuje kot nadomestni počitek pol prostega dneva v tednu. Res ni jasno, kako je v pravni državi mogoče dopuščati, da se potepa načelo, za katerim stoji iskreno tako ogromna večina mojstrov in pomočnikov, ki je, nota bene, zdrav pojav civilizacije ter materialno nikogar ne oškoduje, kvečjemu komoiditeto kakega špisarja, in oropa pomočnika nedeljskega počitka, ki ga vsak civiliziran človek potrebuje.
Nauk vsega tega je, da če bi tudi obstala nayedba o prepovedi nedeljskega dela, če pa pomočniki nočejo biti organizirani in biti borci za svoje (ne za kakšne druge) izboljšanje delovnih razmer, tudi sveti Peter ne more pomagati. Če bi brivski pomočniki bili vsi dobro, zavedno borbeno organizirani, bi kratkomalo v nedeljo ne šli delati in nedeljski počitek bi bil uveljavljen.
Kultura
Za pridne roke »Vezenje« je ime knjigi, ki jo je sestavila Angela Podgornikova, izdala založba »Zena in dom«. Knjiga »Vezenje« je odlično delo, polno pouka in slik, kako se vežejo blazine, tkanine, preproge, kako se delajo čipke itd., kar bo gotovo zelo dobrodošlo vsaki gospodinji in ženi.
Priporočamo!
URSSJ 1931-33. Poročilo za kongres URŠSJ, ki bo v Sarajevu 15. in 16. decembra 1934, je pravkar izšlo. Za obsežno in pregledno in lepo sliko organiziranosti našega delavstva. Dobiva se v Beogradu, v tajništvu URSSJ, Nemanjina ulica.
Mladinski list za oktober 1934, ki ga izdajajo za slovensko mladino v Ameriki naši sodrugi, prinaša pesmi Katke Zupančičeve: »Pravljice za šipami« in »Leto za letom« in drugih od Jonteza, poročilo »Prvi slovenski koncert«, Iv. Vuk: »Kako je nastala želva« in »Kakor ti meni, tako jaz tebi« ter druge« Urejuje 'pisatelj Iv. Molek.
Književni horizonti, zagrebačka književna revija, zvezek 10. do 12. prinaša mnogo zanimivih razprav, kritike in pesmi.. Med njimi tudi pesem Mile Klopčiča »Drejč-nik Andrej govori«.
Naša pota, zvezek 8. (oktoberski), prinaša lepe potopisne črtice In mnogo zgodovinskih slik iz Gosposvete, z Jadrana in druge. Izhaja v Ljubljani, poštni predal 114. Letna naročnina 60 Din.
Gospodarska vloga delavskih strokovnih organizacij
Dr. Nikole Konstandinovič je spisal kot doktorsko dizertacijo knjigo »Gospodarska vloga delavskili strokovnih organizacij«, ki je bila čitana na beograjski univerzi. Knjiga ima 21 tiskanih pol s 326 strani in obdelava gospodarsko vlogo delavskili strokovnih organizacij in njihov značaj v kapitalističnem' gospodarstvu. Pisatelj je na strokovne organizacije in njihov pokret gledal kot na zgodovinski pojav. Pravilno gleda na dejstvo, da so delavske strokovne organizacije v razvoju kapitalističnega gospodarstva igrale in igrajo zelo važno in pomembno vlogo in so za izboljšanje delavskega položaja storile mnogo. Pravilno je orisal pojave fašizma in tendence korporativne države in pravi, da to ni nič novega in nič originalnega, a da so strokovne organizacije zelo pomemben faktor za splošno javno življenje.
Delo dr. Konstandinoviča je izvrstna knjiga in čudimo se, da je enkrat na naši univerzi bilo tudi izdano znanstveno delo te vrste. Ta knjiga bo dragocen pouk vsem delavskim funkcionarjem, dobra knjiga v delavskih knjižnicah.
Bogoslav Krekič.
»Svoboda«, decemberska številka (12.) je pravkar izšla, bogato opremljena na 39 straneh. Posvečena je 25 letnici tivolske resolucije. Citajte jo, ker Vam bo postalo mnogokaj jasno in poučno. Izvrsten je tudi odgovor Mirko Kus-Nikolajeva v »Polemiki« proti B. K. Škerlju.
Zatavala.
Ob smrti našega ljubljenega sina, gospoda
FRANCA TROHEJA
se najtopleje zahvaljujemo vsem, ki so mat bili v pomoč ob težki bolezni, ki so nas tolažili ob njega izgubi in ki so mu izkazali poslednjo čast z udeležbo na njega pogrebu. Posebej se zahvaljujemo še Savezu metal-skih radnika Jugoslavije, njegovim sodelavcem iz cevarne in pocinkovalnice za podarjene krasne vence, dalje obratovodji cevarne za izraženo sožalje in darovani krasni venec, družini J. Morettijevi za prelepi venec ter godbi SMRJ za žalostinke na njegovi zadnji poti.
Hvala še enkrat vsem.
Jesenice, dne 7. novembra.
.	Družina	Trobejeva.
IVAN MASTNAK, CELJE
— Konfekcijska in manufakturna trgovina —
KRALJA PETRA CESTA 15.
Priporoča svojo veliko zalogo moških in deških oblek, samo domale Izdelave, moške in ženske štofe, hlačevino, tiskovino, platno, nogavice, naramnice, rute itd. po zelo nizkih cenah..
— — Delavci imajo posebni popust. — —
Izdaja konzorcij »Delavca«. Pr*d*tavnlk Wan Vuk, Ljubljana. — Ura+uje tar za tiikanio odgovarja Josip Ošlak r Maribora. ■—< Ti »k Ljudska tiskarne d. d. r Maribora;