LISTEK. Vojnl spomiid. (Napisal Januš Goleo.) (Dalje.) Ponosno bahavo sem ostavil sobane baronov Mikeš. Vest mi tedaj ni prav ni^ nabijala in me ni grizla, ker sem stegnil roke po tuji, po božji poalavi prepovedani lastninj. Tovariši so mi zavidali ta lišp, se muzali, a obmetavali me aiso z očitki, ker jim je zavirala jezik s tojim srebrom obtežena vest. Rusi niso nikdar posetili Kikemoze, saj smo jih porinili in zapodili nazaj A jaz ntsem vrail vkljub odbiti sovrdžai sili hlač, ampak sem jih drgnil ob sedlo, dokler mi jih ni izbila iz rok zla usoda. Meseca decembra 14. leta smo bili udeleženi pri olenzivi preko Karpatov do gališkega mestaJaslo. V teh zimsko mokrih pohodih so mi služile moje hlače nad vse dobro. NebeJen madež ni bi! poznati na njih. Kljub tankemu suknu so bile tople. Dasi mi je brila barja dež in sneg ob stegna pri ježi h^sče so zvphile vlagi pot do ko?e Sma- tral sem jih že kot popolno last; vest mi je malokedaj pošepnila, da sem jib. pofatil. Ti neznatni in labko preba- Ijivi notrajni oCitki so me obletavali. kadar me je kak neznanec ohčudovaJno povprafal, od katere t^rdke s.m naročil te fine hhče, kakcršnih ne noai nikdo pri celem tretjem koru. Sam divizijonar me je nekoč mimogrede muzajoče se vprasnil s pripombo: >Fiks elemeDt — tiči pa ta kurat v nodernih hlačab!« Otepal sem se teh sikajoih opazk s trenutno izmišljeirmi izgovori in se CuJil prijetno bo?anega, da nosim nefeaj izvanrednega, Cesar nima še vsak kaprol. Tako nekako marca ineseca 15. leta me je do-  letel Denadoma poziv pred divi^ij3ko vojno sodišče.  Spomini na nepravilao priavojene hlače so biti že ta- ko zatoneli, da mi niti na misel ni prišlo: Kaj, če te pozivljajo na obračun radi blač? Pa to grozco vprašaaje mi je Se ls batnilo v možgane, ko sem dvisnil tri prste pred križera med dvema gorečirta svečama v sodni sobi. Poaavljal sem pretrgano besede prisege za sodnikom in vest rae je privijJa: »Januš, sedaj se boš pa izpovedal zaradi — hlač!< Pri?«»ge! sern v ^iohokib oddibih tedaj prrič pred vojaškim sodaikom, z zagotovilom, da bodem govor'l po resnici in 'stini. Potae srage so mi oblile čelo, ko sem sedel pa končani prisegi aa stolec in je sodnik razbrskavai po papirjih Peklensko mučni so bili ti treuutki, še danes ob spominu čutim njih grozo. Sodec ie izvlekel polo počr^ctanega papirja, namršil obrvi in mi zalučal prvo bombo v težkih besedah: »No vendar, sedaj jo imam, to zadevo v Kikemoze ...» Spreleteli so me po vsem životu mravljinci in zavohal sem zoprni vzduh zapora in sramote. Ce me je sodnik opazoval. oblitega s potnimi kapljami in v s silo pritajeno izpuščenih vzihih, moral je biti uverjen: ga že imam, krivca! Izpraševal me je o bivanju v Kikemezo in o nočevanju v gradu. Pritrdil sem mu s s težavo izpehanim: »Da!« Nato je začel naštevati cele Itanije: o pokradenh teletih, volih, ovcah, konjih in krmi. Čakal seru kot v predpekln, kedaj bo iznstil že besedo: hlače. Dolga obtožna vrsta je bil-i pri kraju, sodnik je zaprl polo očitaoj >rez pripombe o hlačah. Na vsako prošnjo v -;atožaih litanijah sem lshko odgovoril z mirno vcsSjo: >Nič za n3?!< Sodnlk mi je nedolžnost iisto verjel, ko sem ¦m pobulil pod nos dobro shranjeno pobotnioo o potrjeno plafianem vinu in jedilibu Bil sem prost pred sodnim stolcem, a ne po vesti, ki me je odslej priklepala z oftitki nekaj tednov na zatožno klop. Pa — aazibal in uspaval sem jo z izgovorom>: V vojnem 5asu pad ni nikdo dolžan; da bi ovajal samega sebe — radi hla6! Ta poziv pred meC pravlce le bil prvi krepelec. ki me je lopnil po srou in vesti radi kri^i8no prisTojenega blaga. Mesftca junija 15. leta smo se po predpru ruske bojne črte pri Kolomeji odpeljali na tovornib. artomobilih na pomoč desnemu krilu severno od Cernovic. IzložiE so nas v bukovinskl vasi Pohorlovo, kjer so nas ftakaJa nadaljna povelja. Drugo nofi po prihodu so nam zaukazali pla^ ziti se do Dnjestra v vas Mitkea in od tamkaj prepoditi kozake, ki so no6 in dan vznemiriali našo bojno črto. V trdi no6i smo se smukali iz Poborlovca po cesti skozi vas Okno do Dnjestra. Seve, plazili smo se ob cestnih jarklh, da bi nas sovražnik n« zapaBil in požegnal z artilerijo. Preko naših glav so neprestano brenCale pušline krogle kot roji sršenov in jaz sem tako] pogo_il: to niso kozaki, ampak nekaj polkov ruske pehote Nage postojanke so bile ob oesti pred vasjo Milken in iiasedene od huzarjev. Ob kaldh dveh ponoCi sta skušala dva bafaljo- -la naSega polka prodretl v omenjeno vaa, a Je ne- «»)re5a hotela, da so trčili med potjo z Rns*, kl so bili DanMDjeni napasti naBe postojank«, Bataljona sta se vsled sovražn« premoči umaknila t huzarsk* strelne jark©, Jaz sem si poiskal ob cestl pripravni kolifiek, kamor sem se stisnil kot polh In dremal. Tokrat ni bila naša 6rta prav ni5 zavarovana z žiftnimi ovi«ami, bila je popolnoma prosta in pred njo ]• Talovilo nepregledno rženo polje* Pošteno se je že danil«, ko me je podrezal pionirski narednik in menil: »Jezus, Marija! Vzdramite se! Kot Ustla in trave je Rusot po žifci, na kakth 15 korakor blizu so že!" To sporodlo se mi Je zdelo nev«rjelno, wr< žal sem nevoljno nad narednikom in podremaval dalje. Junijsko jutranje solnce je že žgalo. Ko se zbudim, zapazira, da sem si rartrgal hla5ni žep od znotraj. Obrnil sem ga narobe in razmotrival o pomisleka vredni vrzeli. Pri tej fcomisiji o žepni Juknji sem prvift zapazil, da ima žep od znotraj prišito belo krpico Z modriml, vtkaniml flrkami: Baron Mikeš Ferenz! Skoraj leto dni sem že drgnil le obCudovane hla6e In nisem znal za to krpico s podpisom pravomočnega lastnika. Spomini na pri sodniji prestani strah so se mi vzbudili, pa bl jih bil rad popodil. fzvlekel sem nož In skuSal odparat! krpico _ fmenom, ki me je šftipalo v vestl. Prerezoval in pulil sem niti. ki so držale eaplato in bil ves zatoplien v to dušo hladilno delo. Nisem ga 5e utegnil dogotovih, že mi ie zneromel za hrbtom hripavo-burni: ,,Ura, ura!" Vsl svetniki! Predno spm se o_rl, mi Je priletelo konito rusVe pufike r>o glavi In onesvest'1 sem se. Se le po nreteku dobrega dne se mi 1% znsuknilo t možganlh zonet nn prnvo plat in pr«lni(lll sem _• ia slaranntem ležllSa. OtipaTal sm_ gla^o, M «• je mučno bolela. Bila j« Se cela, a oteklo relika kot svlnjsld pisker. Zbral sem tso preostalo pamet, ter dognal, da dsem t Tjetništvu, ampak prar med nagimi t kmetski bajti. Tovariši so mi dopovedavali, Qa Bera Jo tedai izknpil samo jaz, ker j« poskakalo le par Rusov s sovražnimi aameni t cestni jarek^ med tem ko so se drugi po žitu razkropljeni podaii, Zdravnik mi je Se omenil, d% sem t omoticl v«dno lirlantal o hlačah in Milr?š Fcrencu. Se v omedlevici so me podile nesreftne hla8e, gotovo, ker sem j!im hotel izpulita zadnjl sponiin baronskega lastnika. Parajkel usode me je (okrat pošteno oSvrknil po glavi, kier se mi je rodil prvift pohlep po prilastitvi tuiega blaga. Nekaj gališke vode mi ]• izpuhtelo na butici, predni) je usahnila v prvotno, naravno veltkost. Izlizal sem se sfiasoma s pomočjo rodnega ozdravila, brez bolnice. Poboljšanje radi preskoka 7. božje zapovedi sem odlagal od dne do dne. Od hlafi se pafi nisem mogel loGiti, ker so še bile tako lepe, in so še imele vedno on» zapeljivo-prikupljive kno!ke ob kolenih. Kmalu zatem, ko sem si uravnfrt glavo v 51ove§ko velikost, je bil odposlan eden naSih batnljonov dalefi iz Bukovine t Galicijo ob Dnjester. Moštvo Je oddrfialo t tovornih avtomobilih na odkazano mesto; jaz pa sem moral za niimi smukati po cesti na vozeh živež in prtljapo. Presneto nevarna je bila ta-le vožnja, ker so Rusi obstreljevali na mestih cesto in te sem se moral držatl radl deževja. Dolga ]e bila ta vožnja in skrbno ?^m pazil, da sem se izmuzal brez izpub in poSkodb Oeli dan in t no6 <\o 11. ure^ smo irftali r kratkih odmorlh. Dospeli anto do malega raSkega po_opaliŁ5a v, 6«raflnM-i. pi_l« p-l.dBi«.)