ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA LETNIK V. LJUBLJANA 1957 ZVEZEK 3 KOLONIZACIJSKO STANJE OB KUČNICI V XIII. STOLETJU IVAN ZELKO Rečica Kučnica v Prekmurju je že stoletja mejni potok: pred prvo svetovno vojno med Avstrijo in Madžarsko, po tej vojni pa med Avstrijo in Jugoslavijo. Ob njenem gornjem toku se stikata nemška in slovenska etnična meja. Kako je prišlo prav tu do ustalitve nemško-madžarske politične meje v sred- njem veku, nam morejo vsaj deloma razjas- niti nemško-madžarski mejni odnosi na tem področju v XII. in XIII. stoletju.* Vendar dosedanje mišljenje o kolonizacijskih raz- merah na prekmurski strani Kučnice v XIII. stoletju ni povsem točno, ker temelji na ne- pristojnem viru. Z listino iz 1. 1212 je madžarski kralj An- drej II. podaril bratom božjega groba ne- obljudeno zemljo Fons Frigidus in Medias maiele.^ K o v a č i č je zadevno listino po- motoma uvrstil med slovenske zgodovinske vire in kraje, o katerih razpravlja listina, lokaliziral na področje Cankove v Prek- murju.' Pozneje je bila listina sprejeta v V. zv. Kosovega Gradiva in objavljena pod štev. 200. O pravilnosti lokalizacije ni razpravljal nobeden slovenskih znanstveni- kov. V dobri veri, da zadevni vir res govori o prekmurskem ozemlju, je bilo napisanih več razprav in podanih trditev.* — Pred ne- davnim je vodna imena iz iste listine med slovenskimi vodnimi imeni obravnaval tudi B e z 1 a j.5 To je vzrok, da se ob razpravlja- nju o kolonizacijskem stanju na področju Kučnice v XIII. stoletju dotaknem tudi vprašanja pravilnosti lokalizacije krajev in vodnih imen v listini iz 1. 1212. Madžarski zgodovinarji, tako svetni kot cerkveni, trde, da so bratje božjega groba z darovnico iz 1. 1212 prejeli zemljišče Frigi- dus Fons in Medias maiele v slovaškem kra- ju Komloš (madž. Szent keresztkomlos, Kom- los keresztes, županija Saros) ob rečici To- pol, sev.-vzhodno od mesta Prešooa (madž. Eperjes), severno od Košic' Slovaški slavist V. Smilauer obravna- va vodna imena Cepesen, Cumluspotoc, Chuespotoc, Recdenic in Tople, ki jih nava- ja listina, kot slovaška imena.' Kaj pravi k temu zgodovinsko stanje prek- murskega zemljiškega področja, kjer naj bi se 1. 1212 naselil viteški red in koloniziral do takrat neobljudeno ozemlje? Ob popisu mejnih objektov zemljišča Lyndma (Gornja Lendava) je 1. 1208 zapi- sano, da je meja zemljišča potekala, ko je z vzhodne strani (od Bogojine in čez vodo Lip- nico) dosegla Ledavo, — ob Ledavi na- vzgor.8 Ledavo je dosegla v višini in bližini Rakičana. To je na prostoru, kjer sta se sto- letja stikali meji med županijama Železno (madž. Vas) in Za/a. Nato se je meja nada- ljevala ob reki Ledavi, in sicer se je držala pravca Ledave tako daleč navzgor, dokler ni dospela do zemljišča, ki ga je grof Niko- laj s kraljevo vednostjo kupil od grofa Hendrika, kjer je bilo sedem vasi. Tu se je meja oddaljila od Ledave in sicer na za- hodno stran. Kajti, ko je objela in vključila Hendrikovo zemljišče sedmerih vasi, je bila spet pri Ledavi in je potekala ob Ledavi do bližine njenega izvira. To pa je mogoče le na zahodni strani, ker Ledava priteka z zahodne strani. Sicer pa je tu opisana za- hodna meja zemljišča Lyndwa, ki se je v bližini Dobre obrnila na vzhod. Ako bi se meja od reke Ledave odmaknila na vzhodno stran, bi ne mogla dospeti do gornjega toka Ledave v bližino Dobre. V tej zvezi si odgovorimo tudi na vpraša- nje, kaj je bilo okoli 1. 1208 na zahodni stra- ni Ledave, in sicer na odseku, kjer se je meja z vzhodne strani (pri Rakičanu) pri- bližala Ledavi in pa do točke, ko se je za- kadi vključitve Hendrikovih sedmerih vasi oddaljila od Ledave, ker iz tega jasneje spoznamo vzroke, zakaj je na zadevnem od- seku prav Ledava tvorila zahodno mejo gornjelendavskega zemljišča in tako zožimo prostor, kje nam je iskati Hendrikovih sed- mero vasi. Na zadevnem odseku, med Le- davo in reko Muro je bilo samostojno zem- ljišče, prvotno imenovano Mura (Murroa), pozneje B elmur a , o katerem razpravlja- jo listine iz let 1220,» 1233 in 1234,»» 1265" in 1297.12 Od prve polovice XIV. stoletja je bilo zemljišče Belmura združeno z zemljiščem Lyndrva (Gornja Lendava). Za obseg in raz- sežnost zemljišča Mura ali Belmura zve- 105 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO mo iz popisa združenega Gornjelendavske- ga zemljišča v letu 1366.'' Zemljišče Belmura je podano v okviru di- strikta ^Beelmura«. Zemljišče Mura, poz- neje Belmura, se je na severozahodnem kon- cu razprostiralo do krajev Krajna—Ska- ' koDcV^* in je pri Gederovcih z »nemškimi' vrati« (Nemethkapu) mejilo na zemljišče; mesta Radgone, kot določno pravi li-! stina iz 1. 1347: ... ad porticum seu fransi- 106 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA tum Nemethkapu vocatum in fossato inter civitatem Regede et terram Belmura posiia pro metis .. .'^ Ce upoštevamo, da je na zahodni strani Ledave, na odseku Rakičan—Krajna, bilo; di'ugo samostojno zemljišče, nam je razum- i Ijivo, zakaj je 1. 1208 meja zemljišča Lynd- i ma potekala ob Ledavi navzgor in se je, mogla odmakniti na zahod šele po koncu so- '• sednjega zemljišča Mura. I Od konca XII. stoletja dalje se je nemško- j madžarska državna meja ustalila ob Kuč- nici'*, kar moremo spoznati tudi iz listine iz leta 1208.17 j 107 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Hendrikovih sedmero vasi, ki jih je pred I. 1208 prodal grofu Nikolaju in jih je ta priključil svojemu zemljišču Ljjndroa, je le- žalo med rečicama Ledavo in Kučnico. Da jih ugotovimo, posezimo v naslednja stolet- ja, ker iz kolonizacijskega stanja poznejših sioIp+H m^t-PTno v glavnih obrisih dobiti sliko za XIII. stoletje. Zemljiški kompleks v prostoru med Ska- kovci—Ocinje ter med Kučnico—Ledavo in še ožji pas ob vzhodnem bregu Ledave pred- stavlja v XIV. stoletju poseben distrikt, ime- novan Obledavski okoliš (districtus iiixta fluvium Lyndwa). V območju Oble- davskega okoliša so 1. 1366 našteti naslednji kraji 1. Domanynch^' 2 Zomorofalua^" 3. Radomanfalua alio nomine Rupertfalua^^ 4. GyurgfiamyklorDsfalua al. nom. Gezlou- falua^^; 1365: Wechezloufolua^^ 5. Arnoldfyamiklosfolua^* 6 Ztrahonafalua^^ 7. Pezkfolua^^ 8. Nozykfalua^'' 9. Zuceska al. nom. Bidoniafalua^^ 10. Banafalua iuxta tenuta castri Dobra^' II. Saldinhomf prope caput fluvii Lindua'" 12. IVechenhof prope rivulum Olsinch'' 13. Kramarfalua^^ 14. Fulyifalua^3 15 Jurgelfalua^* 16. Grofenik^^ 17 Kaltenprun sive Hydegkuth^^ 18. Kupretfalua^-' 19. Korlatfalua iuxta rivulum Chernech'*; in po podatkih iz 1. 1365 je bil v Oble- davskem okolišu še kraj: 20. Jacahfolua?^ Kraje, razen Jacabfolua, sem navedel v razporedu, kot jih je naštel popisovalec leta 1366. Iz naštevanja krajev moremo takoj ugotoviti smer, katere se je držal popisova- lec pri naštevanju krajev. Naštevanje prič- ne ob Ledavi, na južnem koncu Obledav- skega okoliša, z Domajinci. Imenoma na- šteje vse kraje ob obeh straneh Ledave in se drži smeri: nasproti severu. — V bližini Do- bre se zaobrne na zahod in se ob zahodni strani, ob Kučnici, vrača na južni konec Ob- ledavskega okoliša. Ker je z naštevanjem po- dana smer in ker je večina imen istih kot danes, zato je lokalizacija za veliko večino krajev jasna. Le za nekaj krajev je manj gotova. Pod katerim vidikom so kraji v Obledav- skem okolišu strnjeni v enoten okoliš? Ali jih je združevalo gospodarsko središče, go- spodarski dvor? Ni sledu o tem. Pač pa so kraji, našteti 1. 1366 v Obledavskem okolišu po podatkih vizitacijskih zapisnikov 1627 in 1698'", z malenkostno razliko, tvorili pražup- nijo Sv. Jurija v Prekmurju. Vizitacijski zapisnik 1698 v jurjenski pra- župniji našteva nasl. kraje (vzporedno nava- jam ustrezno ime za 1366 in današnje ime): L. 1696: L. 1366: Današnje ime; 1. Domatncz Doma>nynch Domajinci 2. Krasicz ZojnoTofalua Krašči 3. Ropocsa Radomanfalua al. nom. Rupreifaiua Ropoča 4. Pertocsa ? Gyurgfiamyklowsfalua Pertoča 5. Veczezlovecz, 1365: JVechezloufolua; Večeslavci Vecseszlavecz il566: Gezloufalua 6. Szent Georgy ? Amoldfiamiklasfoiua Sv. Jurij 7. Rogasocz, ? Ztrahonafalua Rogašovci Rogasoocz 8. Szerdicza Pezkfoiua: del Serdice so PeskovcL Se i 1627 je bilo to ime v rabi*' Serdica 9. Naszkova Nozykfalua Nuskova 10. Szotina ? Zuceska al. nom. Bidoniafalua Sotina 11. Guiczenhoff TVechenhof Ocinje 12. Sinisdorff Kramarfalua Kramarovci 13. Ftihszlincz Fulyifalua Fikšinci 14. Jurlincz Jurgelfalua Gerlinci 15. Korosecz Grofenik Kortmci 16. HUegkut Kaltenprun sive Hydegkuth Cankova 17. Csernecz Korlatfalua Gornji Črnci 18. Topolocz Topoloch; 1. 1366 je kraj pripadal h Gračkem^u okolišu (WaralyakuTiiiky)*2 Topolovci 108 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Ob primerjavi krajevnih imen iz 1566 in 1698 opazimo delno spremembo. 1698 nasto- pajo imena Pertoča, Sv. Jurij, Rogašovci in Sotina, ki so 1366 neznana. Na istem področ- ju se javljajo 1366 drugačna imena, namreč: Gyurgfiamyklorvsfalua (= Gyorgy - lia- Miklosfalva; Jurijevega Mikloša vas), Arnoldfyamiklosfolua (= Arnold - fia - Mi- klosfalva; Arnoldovega Mikloša vas), Jacabfalua (Jakobova vas). 109 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Ztrahonafalua (Strahonja - vas) — in Zuceska al. nom. Bidoniafalua (? Žučeska z drugim imenom Vidonja - vas). Naselbine so torej obstajale, le pod dru- gim imenom. Krajevna imena še niso bila ustaljena. — Iz stanja jurjenske pražupnije ■s- XVII. stol. spoznamo, da je ^Obledavski okoliša istoveten s pražupnijo Sv. Jurija v Prekmurju. V treh stoletjih je nastala le ma- lenkostna sprememba v obrobnih naseljih. Kraja Saldinhorvf (? Kalh) in Banafalua (Bonisdorf) so priključili k župniji Dobra". Topolovci pa so od Gornje Lendave prešli k Sv. Juriju. Obrobna naselja so prešla, ka- mor gravitirajo. Do končne razjasnitve, katerih sedem vasi je grof Hendrik 1. 1208 prodal grofu Niko- laju, nam pomore zapis popisovalca krajev- nih imen 1. 1366, ki pravi, da so ob potoku O Isinch (danes Kučnica) nove naselbine, in sicer: Kramarfalua (Kramarovci), Fulyifalua (Likšinci), Jurgelfalua (Gerlinci), Grofenik (Grofevnik; Korovci), Kalienprun sive Hy- degkuth (Cankova) in Kupretfalua*^^ (zase- lek Ledinka, južno od Cankove, ali Ska- kovoi?). Na podlagi seznamov krajevnih imen 1366 in 1698 — ter poročila, katere vasi so bile pred 1. 1366 na novo naseljene, je podana možnost, določiti vasi in obseg ^Hendriko- vih sedmero oasi« v 1. 1208. V poštev pri- dejo le stari kraji na zahodni strani Ledave. Novih, sredi XIV. stoletja nastalih, še v XIII. stoletju ni bilo. Kot stari kraji so 1. 1566 veljali tile: 1. Korlatfalua (danes Gornji Črnci), iz Kon- radfalva*^ 2. Zomorofalua (Krašči) 3. Radorvanfalua al. nom. Rupertfalua (Ro- poča) 4. Gyurgfiamyklowsfalua al. nom. Gezlou- falua (Pertoča—Večeslavci) 5. Nozykfalua (Nuskova) 6. JVechenhof (Ocinje) 7. in še eden izmed naslednjih treh: Jacab- falua, Arnoldfyamiklosfolua ali Ztrahona- falua, o katerih se ne more zagotovo ve- deti, ali so bili na zahodni ali vzhodni strani Ledave. Moremo domnevati, da so bila krajevna imena v 1. 1208 vsaj delno drugačna. Imena so se namreč spreminjala, kakor vidimo v primerih: Gyurgfiamyklomsfalua (naselje se je prej imenovalo po Juriju, nato po Miklo- šu); Arnoldfyamiklosfolua (da se naselje tega Mikloša loči od sosednjega Jurijevega Mikloša, zato so dodali še očetovo ime: Ar- nold) — in Radorvanfalua al. nom. Rupert- falua (Radovanova, z drugim imenom Ru- pretja vas). Vse naštete naselbine so bile ob reki Ledavi. Področje ob Kučnici, takrat imenovani Olsinch (Olšnica, Jelšnica), more- mo imeti v XIII. stoletju za mejno pustoto, ozemlje madžarskega mejno-obrambnega pa- su, gyepUelva, — ki je bilo kolonizirano šele malo pred 1. 1366. Zgodovinsko dejstvo izključuje, da bi se 1212 na Cankovi naselili bratje božjega groba. Početki kraja Cankova segajo šele v sredo XIV. stol. Konec XVII. stoletja je Cankova manjša naselbina z 61 prebival- ci in še brez vsake kapele.** Sele XVIII. sto- letje je prineslo kraju večjo veljavo, ko je bila 1. 1718 v kraju pozidana prva kapela in 1. 1754 ustanovljena župnija.*^ Vodna imena Cepesen, Cumluspotoc, Chuespotoc, Recdenic in Tople niso iz prek- murskega ozemlja, niti ne sodijo med sloven- ska historična vodna imena. OPOMBE 1. Miiko Kos, K postanku o{?rsikc meje med Dravo in Rabo. Časopis za zgodovino lin narodopisje. Maribor 1953, 144—152. (CZN). — 2. F. in M. Kos, Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku. V, št. 200. Ljubljana 192S. — 3. Fran Kovačič, Gradivo za pretkmursko zgodovino. Časopis za zgodovino in narodopisje. Maribor 1926, 1—2. — 4. Muko Kos, Zgodovina Slovencev. Ljubljana 1953, 139; isti, K po- stanku ogrske meje med Dravo in Rabo. CZN, Maribor 1935, 1150; Ivan Zelko, Doneski k prekmurski zgodovini. CZN, 1956, 68-69; Krajevni) leksikon dravske banovine. Ljub- ljana 1957, 454; Marijan Zadnikar, Romanska arhitektura v Prekmurju. Kronika — časopis za slovensko krajevno zgo- dovino. Ljubljana 1954, II, štev. 5. 179; Milko Kos, Zgo- dovina Slovencev. V Ljubljani 1955, 252. — 5. France Bez- laj. Slovenska vodna imena. I. del (A-L). Ljubljana 1956, 100, 106, 134, 317. — 6. OUvanyi Pal, A jerusalemi szent sir es lovagreudjenek rovid tortenete. Szegeden 1882, 190; Johann Mathias Korabinsky, Geographisch-HiBtorisches und Produkten Lexikon von Ungarn, Pressburg 1786, 514; Balanyd Gyorgy, Valla&os elet — iskolak. iMagyaT miivelodestortenet. I, 409. Budapest (ipred 1. 1941); Kairacsonyi Janos, Magyar- orzag egyhaztortenete fobb vonasaiban, Veszprem 1929, 75, 392; Szentpetery Imre, Az Arpad - bazi MTalyok okleveiei- nek kritikai jegvzeke, I. kotet. Regesta regum stirpis Arpa- dianae crJtico-diplomatica, I, 87., Budapest 1923. — ?. V. Smilauer, Vodopis stareho Slovenska. Pracc učene spo- lečnosti Safarikovy v Bratislave 9. Praha — Bralislava 1952, 355, 418. — 8. F. in M. Kos, Gradivo V, št. 900. 9, Codex diplomaticus i>atrius Hungaricus, Studio et opera Emerici Nagy, Joan. Nep. Caroli Rath et Desiderii Veghely. Buda- pest 1891, VIII, 100; prim. Karacsonyii J., A magyar nem- zetsegek a XIV. szazad kiizepeig, II, 588. Budapest 1901. 10. Fejer G., Codex diplomaticus Hungaricus ecolesiasticuB ac oivilis. VII/5, 249, 250, 252. — 11. Codex dipl. patr. Hung., VIII, 100; prim. tudi Karacsonyi J., A magyaT ne- zetsegek, II, 152.; — Codex dipl. patr. Hung. VI, št. 92, 155—136; VasTarmegye. Magyarorszag varmegyei es varosai. Budapest 1898, 546. — 12. Wenzel G., Co98. — 4'>. aj Csinkii, n. d., II, 717. — 43. b) Melich Janos, Szlav j6veveny szavaink. I, 2. del, 181. Bndapest 1905. — U. Visitatio can. 1698, 762. — 45. Vis. can. 1755. župnije Cankova. lili