fire&iiStoo Ib opmatstro:
Maribor, Korošice ulic» $.
„STRAŽA*
Maja v pondeSjek, sredo ia petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo
Z uredništvom se more govoriti vsrii dan od tl.—12. ure dopold.
Toksrton št. 113.
Št. 20.
STRAŽA
eodvlsen političen list za slovensko ljudstvo
Maribor, dne 17. februarja 1911.
Jtop&tHina listu;
Ček) žeto . . . . . . 12 K Pol leta	......	6 K
Četrt leta..........3 K
Mesečno	......	1K
Posamezne številke to v. Zunaj Avstrije celo leto 17 UL
Inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od 6 redne peütvrste; pri večkratnih ozn* • oilib velik popust
Letnik III.
Kako delajo.
Pri letošnjem ljudskem Štetju se je delalo z nemške strani v znamenju najhujšega in najstrastnejšega zapeljevanja in nasilstva. Sleparilo se ni samo pri posameznikih, ampak kar na debelo. Pota, ki so združena z vsako pritožbo, šikane, ki se jib mora prenesti od oblasti, metoda, po kateri se Še vsakega prigovarja, da se ne gre za materinščino, ampak za tisti jezik, ki se ga včasih govori v službi, in končno še goljufije, da se vpiše oba jezika, vse to je Nemcem in nemškutarjem silno olajšalo nepošteno delo, nam pa skoro onemogočilo vsako strožjo kontrolo.
Zaznali in prijavili smo pa oblastim vendar toliko nepostavnosti in nepravilnosti, da bi morala vsaka objektivna vlada določiti uradno revizijo. Drugače je letošnje Štetje popolnoma brez pomena in vrednosti. Služilo bo samo še Nemcem in Italijanom, da bodo, opiraje se na neresnične in umetno vstvarjene rezultate, zakrili svoje nazadovanje. Narod pa, ki nima v sebi več toliko lastne sile, da bi se vzdržal brez sleparstev in nasilstev, nima prihodnjosti, vsaj ne tam, kjer na ta način varuje svojo fiktivno eksistenco. Zato nas rezultati letošnjega štetja nič ne plašijo. Mi vemo in Čutimo, da se je narodna zavest v našem ljudstvu silno poglobila in vkoreninila, mi vemo, da se pod praporom izdajalskega nemškutarstva zbirajo samo odpadki našega naroda, zato se ne bojimo bodočnosti.
V eksempel, kako se je postopalo pri Štetju, naj sledi zanimiv slučaj: Poslanec dr. Verstovšek je in-terpeliral v državnem zboru radi ljudskega Štetja v Mariboru, ih je med drugim navedel tudi slučaj Sumenjak. Na g. Šumenjaka je hotel namreč vplivati njegov hišni gospodar, da bi se vpisal z nemškim občevalnim jezikom. Radi dr, Verstovšekove interpelacije je prišlo do preiskave, tekom katere je podal g. Sumenjak na magistratu tudi neke izjave. Ker je bila vsa zadeva mariborskim Nemcem neprijetna, poklicali so na pomoč svoje poslance, Wastiana, Marckhla in druge, in ti so potem skovali interpelacijo, ki se z ozirom na slučaj Sumenjak po „Marburger Zeitung“ glasi tako-le:
„In der Interpellation der Herren Abgeordneten dr. Verstovschek und Genossen heißt es unter andern wörtlich:
„In Marburg trug sich Schumenjak, Kaufmann in der Tegetthoffstraße, als Slowene ein. Der Hausbesitzer Lirzer schrie ihn drohend an: „Sie müssen
Heteronomij a krščanske nravnosti.
(Spisal J. P.)
(Dalje.)
3.	Osebna volja, ki nas veže, ni niti svetu, niti na» notranje tuja niti zunanje daleč in se javi v zmožnosti duševne narave. Nravstvena postava je torej tudi naša postava. Kakor človek, ki tvori osebnost za-se, lahko pospešuje interese skupnosti in drugih posameznikov, ravno tako Bog, stvarnik in povzročitelj vesolnega stvarstva ni ostal temu tuj in oddaljen. Schell pravi radi tega, da je naše nravoslovje teo-nomno in ne heteronomno, zakaj Bog osnuje interese svojih stvari, nikakor pa jim jih ne krati, kajti v njem živimo, se gibljemo in smo (act. 17, 28). Tomaž Akv. in ž njim tudi drugi teologi uče, da je nravni zakon božji zakon in obenem tudi naš. Ravnilo človeške volje je dvojno: eno bližnje, naši naravi istovrstno in lastno, namreč človeški razum; drugo pa je prvo in absolutno ravnilo, namreč večni zakon, takorekoč božji razum. V Človeškem razumu pa se izraža nravni zakon kot to, kar imenujemo vest. Očitanje, da učimo absolutistično etiko, češ, zakaj niso nravne ideje, ako so večne, vsem ljudem znane, odvrnemo s tem, da trdimo, da sposobnost nravnega spoznanja in lahkoto za razumevanje aajpriprostejših principov prinesemo seboj, vse drugo pa je delo razvoja in je odvisne ©d pogojev, od katerih zavisi duševni razvoj sploh. čSfi vidni svet se ne giblje po kakem zunanjem pravilu, ampak po v njem bivajočih zakonih, ki počivajo za$etha« v božjem duhu.
sieb deutsch eintragen.“ Die Frau Lirzer fügte noch hinzu:	„Sie werden noch bittere Stunden erleben,
wenn Sie sich nicht deutsch eintragen.“
Demgegenüber haben wir( folgendes festzustellen: Alois Schumenjak hat beim Stadtrate Marburg am 3. Februar 1911 die nachstehende Erklärung zu Protokoll gegeben:
„Die mir vorgebaltene Behauptung des dr. K. Verstovschek und Genossen ist vollkommen unwahr,“ V najdirektnejšem nasprotju s to interpelacijo nemških braniteljev „resnice“ in „pravice“ pa je izjava, ki nam jo je doposlal g. Sumenjak. Izjava se glasi:
„Z ozirom na interpelacijo poslancev Wastiana in tovarišev, ter z ozirom na potvorjene članke v nemških listih, zlasti „Marb. Zeit.“, se čutim dolžnega, izjaviti sledeče:
Hišni gospodar L i e r z e r je od mene ponovno v polostrem glasu zahteval, da se moram vpisati z nemškim občevalnim jezikom. Ker sem rodom Slovenec in ker govorim v družini samo slovensko, tej zahtevi, ki je tudi nepostavna, nisem vstregel. V tistih dneh mi je gospa Lierzer enkrat telefonirala:	„Vpišite se z nemškim občevalnim jezikom,
ker moj mož je razburjen^ in bo hišo prodal, ali Vam odpovedal.“ Govorilo se je splošno po mestu, 'da mi je Lierzer radi ljudskega štetja odpovedal, kar se sicer faktično ni zgodilo.
Podpisal sem na magistratu izjavo, ’daje „vollkommen unwahr“, da bi se bilo meni odpovedalo, in pa izjavo, da je zahteval Lierzer od mene nemški občevalni jezik.	Al, Sumenjak 1. r.“
Kje je sedaj resnica? Mislimo, da je za vsakega trezno mislečega jasno, 'Obsodba, ki so jo doživeli s tem naši mariborski mogočnjaki in njihovi imuni zaščitniki, je za vsakega poštenega človeka izrečena. Seveda, na številke ljudskega štetja se bodo Nemci pa Še vedno brez sramu sklicevali.
Zmaga koroških Slovencev
V mračne dneve, v katerih pod pritiskom vlade in vseh drugih merodajnih faktorjev žive in trpe koroški Slovenci, je vendar zasijal solnčni žarek: pri upravnem sodišču na Dunaju so včeraj dne 16. t. m. s svojimi Šplskimi zahtevami prodrli.
Ponovimo nekoliko zgodovino vse zadeve. Pred dvema letoma so zahtevali občina St. Danijel in kraj-
II.	Presojevanje drugega pomisleka: krščanska morala uči, nravstvo ne sprejme svoje dobrote in obvezne moči iz časti in pomena svojega predmeta, ampak edino iz volje božje.
Nasprotniki pravijo, da je krščanska nravnost samo zapoved tujega vladarja. Ker njegova volja tako hoče, je nravnost vredna, da se izvrši in obvezna, in če njegova volja hoče nasprotno, je to nravno in obvezno. Ne raditega, ker je nravnost dobra, se zapove, ampak ker je zapovedana je dobra. Da je to mnenje napačno, so dokazali že sholastiki. V novejšem času si stojite dve stranki nasproti glede umevanja definicije nravno-dobrega. Zastopnik ene je Cathrein, ki meni, da se nravno-clobro da določiti brez ozira na voljo božjo, drugo stran pa zastopa Maus-bach, ki trdi nasprotno. Po Mausbachu je tisto hotenje in delovanje dobro, ki je z zadnjim ciljem absolutne volje v soglasju. Po Cathreinu pa je ravnilo nravnosti človeška narava sama z vsemi svojimi od-nošaji dosamesebe, do brezumnih stvari pod seboj, do razumnih bitij zraven sebe in do Boga, svojega stvarnika in zadnjega cilja nad seboj.
Iz obeh definicij je torej razvidno, da se da spoznati dobrota nravnosti in obveznosti nekaterih nravno dobrih dejanj brez jasaega, spoznanja božjega bistva in volje. Cathrein jasno pravi, da si ne razlaga nravnega zakona edino iz volje božje in da se ne bi pri tem tudi nič zmenil za vrednost in pomen predmeta. Seveda se mora sklicevati pri tem tudi na božjo voljo, hoteč dokazati dolžnost nekaterih nravnih dejanj. Mausbachova definicija vsebuje tudi že sama voljo božjo in iz volje božje ne izvaja samo nravno dolžnost, ampak tudi nravno vrednost dejanja. Ker je Bog po svojem bistvu neskončno dober, more in mora le dobro hoteti, ker sicer bi moral svoje lastno bistvo zanikati. V' tem smislu velja stavek:> non boas, quia praeoepta, sed praecepta, quia bona. Božja volja je torej pramerüo iw praizvir vsega aravne-do-
na šolska sveta v St. Danijelu in Strojni odprav» slovensko-nemškega učnega jezika in upeljavo samo slovenskega. Deželni šolski svet koroški, ki je imel prvi odločilno besedo, je slovensko zahtevo odklonil. Svojo razsodbo je deželni Šolski svet utemeljeval s tem, da odgovarja utrakvistični pouk potrebam prebivalstva v dotičnih občinah, kakor tudi, da ljudje želijo ostati pri starem.
Ta odklonitev Slovencev še ni oplašila, ampak obrnili so se na ministrstvo za uk in bogočastje, ki se je pa tudi pridružilo stališču deželnega ŠolsKOga sveta koroškega in slovensko pritožbo zavrnilo.
Sedaj so se Slovenci pritožili na državno sodišče. Svojo pritožbo so opirali na par, 19, rekoč, da je ministrstvo s svojo razsodbo kršilo njihove v osnovnih državnih zakonih zajamčene pravice. Državno sodišče je z razsodbo dne 5. julija lanskega leta pritožbi Slovencev ugodilo in označilo utrakvistično uredbo šol v Št. Danijelu in Strojni kot, protipo-stavno.
Razsodba državnega sodišča pa za Slovence ni imela praktičnega vspeha, zato so se pritožili Še na upravno sodišče. Včeraj dne 16. t. m. se je razpravljalo o tem pod predsedstvom senatnega predsednika barona Schwarzenaua. Naučno ministrstvo je zastopal ministerijalni tajnik dr. Florian, Slovence pa kot zastopnik dr. Brejca dunajski odvetnik dr. Lenoh. Razprava upravnega sodišča je trajala izvanredno dolgo in je končala z zmago Slovencev. Upravno sodišče je pritožbi Slovencev ugodilo in razsodbo nauč-nega ministrstva kot protipostavno razveljavilo, S tem so obsojene vse utrakvistične Šole po Slovenskem. Pri Št. Danijelu in Strojni odsedaj naprej učni jezik ne bo več nemško-siovenski, ampak samo slovenski. S tem seveda še ni rečeno, da se na teh šolah’ n«m-Ščina ne bo več poučevala. Nemščina se bo poučevala Še nadalje, toda nemščina ne bo več učni jezik, kar je popolnoma nepotrebno in samo otežkočuje pouk, ker otroci nemščine dovolj ne znajo.
Svojo razsodbo je upravno sodišče utemeljevalo: par. 6 državnega šolskega zakona o vprašanju, ali naj se poučuje na eni Šoli v enem ali v več jezikih, se da različno tolmačiti in se ga mora brezdvo-mno samo v zvezi s par. 19 državnega osnovnega zakona interpretirati. Radi tega je prišel sodni dvor do prepričanja, da se je z razsodbo naučnega ministrstva kršilo postavo. Opravičen za pritožbo je samo ob-
brega na svetu, in kakor hitro Bog kaj dobrega zapove ali priporoča, vemo, da je dobro. Ves nravni red, ki ga je Bog ustvaril, je izraz njegove dobrote.
III.	Tretji pomislek: E ične zahteve se stavijo v obliki pozitivne zapovedi brez ozira na čast njihove vsebine.
Deset božjih zapovedi, ki jih je sprejelo kršč. nravoslovje iz starega zakona, ni nič drugega, kakor kratka formulacija božjih zapovedi in prepovedi brez vsakega utemeljevanja. In moralisti uče, da je nravni zakon, kakor ga izražajo deset zapovedi božje v svojih bistvenih točkah naravni zakon. Sv. Toma« trdi, da so se pozitivne zapovedi samo pridružile na-ravnemu zakonu in sicer zato, ker je vsled prvega greha človeško spoznanje postalo pomanjkljivo in nestanovitno in drugič zato, ker povišanje človeka v nadnaravno življenje zahteva jasno spoznanje pozitivne božje volje. Cilj nadnaravnega življenja je osebno združenje med Bogom in človeškim duhom in to združenje se naj že tukaj na zemlji anticipira s tem, da človeški duh spozna in izvršuje nravni zakon kot osebno voljo božjo. Ideal krščanskega življenja je, da se vrši vse iz ljubezni do Boga. Bog je prapodoba vsega dobrega. Vse njegove zapovedi kot izliv njegove bistvene dobrote mi naznanjajo tudi dragoceno vsebino. To spoznanje se nam pa dozdeva zato tako abstraiktno in formelno, ker Boga ne gledamo, ampak sklepamo in verujemo vanj. Gledanje je naš zadnji cilj, ki ga moramo še-le doseči. Zahteva, da moramo kako dejanje izvršiti, ker Bog tako hoče, ne izključuje drugih motivov, ampak ta najvišji motiv je krona vseh drugih.
Zapovedi božjih pa ne smemo smatrati samo kit ukaze, ki se ne ozirajo aa vsebino predmeta. N. pr.: ae ubijaj!, se ne pravi samo, nedolžnega ne sme» ubiti, ker je Bog prepovedal, ampak tudi zato, ker mi rasnim pravi, da je to krivično. Ako se v*a»m zgodi, da nam kak*® zapoved nalaga dolžnosti, pred-
Paberki.
ßinski zastop, ne pa krajni šolski svet in tudi ne stališi učencev.
Čestitamo koroškim bratom na pomenljivi zmagi, ki je tudi za nas velike važnosti. Vrle in neustrašene Šentdanijelčane in Strojnčane pa stavimo za vzgled vsem obmejnim Slovencem. j,,Trđ, neizprosen bedi mož. jeklen!“, pa bomo beležili še marsikatero zmago.	.
Iz dežja pod kap.
Ta značilni stari pregovor nam je prijel na misel, ko smo dobili priposlano od raznih strani in z mnogovrstnimi vprašanji najnovejšo dr. Kukovčevo okrožnico v zadevi proslule Zveze slovenskih posojilnic v Celju. Našim čitateljem je izza različnih pojasnil že znano, na kak način in s kakimi sredstvi so se prikopali celjski liberalčki do vodstvu navedene zveze, ki ima v Celju tiskarno, papirno trgovino in knjigoveznico, deloma v Si le rje: vi ulici, deloma v Rotovški ulici na voglu poleg Stermeckijeve trgovine. Ravno tako pa je že zadosti pojasnjeno, kako so si mladoliberalci predstavljali gospodarstvo, v. navedenih trgovskih podjetjih, za katera so svojčas zložile potrebni denar naše poštene stare posojilnice po rodoljubnem prizadevanju takratnih narodnih voditeljev, ki so zasledovali edino-le narodne koristi, ne pa osebne strankarije, kakor se je uveljavljala pod Ku-kdvčevim režimom.
Ker so članice sedaj, ko so mladi liberalčki odrinili prvake in slogaše ter se sami polastili tiskarne in ž njo združenih podjetij v Celju, uvidele, da potrebuje general Narodne stranke tiskarno le v svoje osebne namene in za to, da bi priboril Če ne sebi pa vsaj številni svoji „žlahti“ ugleda in kruha, niso hotele takega početja več s svojim denarjem podpirati, da ne bi sčasoma postale sokrive razmer, ki so se ne občo Škodo začele pojavljati.
Mnogo teh posojilnic, ki so, kakor navedeno, pomagale svoj čas podjetja ohraniti v poŠteno-narod-nih rokah, je po svojem zastopniku, ne odobravaje strankarske liberalne politike, ki so jo liberalci vgne-zdili v podjetja, zahtevalo spremembo razmer, oziroma povrnitev svojih deležnih terjatev.
Za stvar se je pobrigala tudi pristojna oblast, katera mora ščititi interese upnikov, zlasti posojilnic, in se je ista slednjič prepričala, da so liberalci zavo žili podjetju v tak tir, da so prekoračili pravila in postavo ter jim je naročila napraviti red.
Namesto pa, da bi bili liberalci hvaležni oblastim, ki hočejo imeti le red, so pognali huronski vik in krik ter skušali preslepiti z bombastičnimi frazami in lažmi javnost, češ, da se je vlada zvezala z nami in našimi pristaši, da uniči tiskarno, oblajali so dan na dan na najostudnejši način gospodu dr. Benkoviča, ki zadruge zastopa itd. Kolikor besedi, toliko laži in zavijanj po znani mladoliberalni ovinkar-ski metodi.
A sedaj pa pride najlepše!
Vlada, to je namestništvo, je ukazalo odboru Zveze slovenskih posojilnic v Celju, da napravi red pri svojih podjetjih ter da tozadevno zadosti postavnim določbam. V to svrho je potreba sedanjo društveno oblika razpustiti, za tiskarno pa, Če hoče obstati, in za katero koncesija itak obstoji ter je ne more Slovencem nikdo vzeti (to in nič drugega je gola resnica) pa se mora ustvariti druga pravilna oblika. Toda mislite li, da je odbor Zveze slovenskih posojilnic to svojim članicam odkrito povedal. Kaj Še. V okrožnicah, ki jih je fabrieiral dr. Kukovec in jih je te
dni razposlal vsem onim posojilnicam-upnicam, katerih „On“ ne smatra za liberalne njegovega kalibra, pravi pa, da se je Zveza slovenskih posojilnici odločila, posojilnicam izplačati njih vloge in so dotične denar tudi prejele, seveda od vlog za tiskarno le polovico, to je po odpisu tistih 50%, katere so mladini leta 1909 skuhali • neopravičeno in protipostavno pohrustati zato, da bi lahko rajni „Narodni Dnevnik“ z njimi financirali. Ta nakana se jim sicer ni za dolgo obnesla, o tistem odpisu pa se še bode govorilo drugače, 'kajti posojilnice-upnice ne smejo izgubiti niti vinarja. Ako pa hočejo nekatere posojilnice, ki rade slišijo, da se jih naziva za liberalne, za zafurano liberalno celjsko časnikarsko politiko kaj darovati, je to njihova stvar in naj skušajo to pred svojimi zadružniki opravičiti.
Mi pa stojimo dosledno na stališču, da morajo vse p 0 s o j i 1 n i o e b r e z i z j e m e d ob i tl nazaj, kar so v p 1 a č a 1 e, če pa ss pokaže izguba, bode se ista določila le v konkurzu ali pa po likvidaciji, nikdar pa je ne bode diktiral kar tako kratkomalo ta ali oni liberalni matador.
Nekatere članice, dr. Kukovec pravi v „Narod. Listu“ da so te „klerikalne“, so torej dobile del svojega denarja nazaj. Ne pa tako tudi one posojilnice, ki jim je liberalna Narodna stranka vtisnila ali jim vsaj hoče vtisniti pečat pristnega liberalizma.
Te članice, ne le samo, da niso dosedaj ničesar dobile nazaj, hoče sedaj dr. Kukovec prav po ovin-karsko Še hujše vdinjati za to, da bi niegovi mazači Še nekaj časa lahko delali zgago po liberalnem čase pisju. Modra liberalna glava je namreč pogruntata, da ne bodo takozvanim liberalnim posojilnicam, to so namreč po celjskem taksiranju vse tiste, ki so člani-, ce celjske Zadružne zveze, ničesar izplačali, ampak jih vabijo zopet z drugo dolgo Kukovčevo okrožnico, naj dovolijo prepisati dotične zneske kot deleže za to novo zadrugo, kateri hočejo v bodoče naprtiti tiskarno in njene dolgove, in so tozadevno prošnjo tudi že vložili.
Obstoji namreč, kakor pravi navedena sirenska okrožnica, v Celju neka zadruga Narodna založba, od katere dosedaj ni bilo nič kaj slišati in ki bode v bodoče baje imela tiskarno, liberalno časopisje itd. Isti odbor, kot pri zvezi, je po večini tudi pri tej zadrugi registriran, faktično obstoji iz samih pristašev Narodne stranke, ki jo tako slavno vodi —• dr. Kukovec.
Prepričani smo, da Si bodo vse posojilnice brez izjeme pač stokrat premislile, pristopiti sedaj k zadrugi in prevzeti tam še jamstvo, kakor je po zakonu predpisano. Ce že od društva Zveza slovenskih posojilnic ničesar ne dobijo, tam vsaj nimajo nobenega jamstva, ako pa pristopijo k novi zadrugi, jamčijo z vsemi svojimi sedajšnjimi vlogami in potem še z enkratnim zneskom istih tako, da bi na primer nekatere zadruge, ki imajo sedaj terjati po 4000 K, bile potem zavezane z 8000 K itd.
Vse to pa dr. Kukovčeva okrožnica pi*evidno-zamolči, ker resnice posojilnice izvedeti ne smejo, kajti če bi se jim natočilo čistega vina, je toliko kot gotovo, da se ne bode pustila zvabiti nobena na to u-metno prikrojeno vodo.
Mi smo že povedali, da je v vseh takozvanih liberalnih posojilnicah' skoro izključno kmečki denar in bodemo trdno pazili nad vsemi tistimi, ki bi hoteli s tem denarjem še nadalje vzdrževati in podpirati fa-litno celjsko liberalstvo.
Zatorej, posojilnice, pozor, da se ne bodete pozneje kesale!
Neresničnost s o c i a 1 n o - d e m o k r -a ličnih t r d i t e v.
Ravnatelj statističnega urada v Bremenu dr. Böhmert raziskuje rezultate stanovskega in obratnega Štetja v Nemčiji, posebno pa razvoj obrtništva v letih' 1895 do 1907. On razdeli posamezne obrtne vr- ; ste v tri razrede: 1. v take, katerih število se je zmanjšalo, 2. take, ki delajo toliko, da živijo, in S. take, ki napredujejo.
Nazadovali so sledeči obrti: kamnoseški, lončarski, zlatninarski, kotlarski, cinkarski, urarski, vr-varski, usnjarski, sodarski in čevljarski. Srednje izhajajo: kovači, knjigovezi, mizarji, krtačarji, krznarji in klobučarji. Napreduje pa Število: kleparjev, co-žarjev, iglarjev, sedlarjev, tapetnikov, strugarjev, pekov, konditorjev, mesarjev, krojačev, rokovičarjev, zidarjev, tesarjev, steklarjev, slikarjev, pokrivačev, studenčarjev in dimnikarjev.
Število oseb, ki so bile v označenih obrtih zaposlene v letu 1895 je 8,409.510, v letu 1907 4,530.686. Mala obrt izkazuje torej Še vkljub hudemu pritisku veleindustrije velik napredek in kaže velika življenjsko silo. Socialisti in marksisti trdijo vedno, da «gl- : nja mala obrt, ta statistika pa nam poda jasen proti- f dokaz.
Interesantna mednarodna primera- k delavskemu vprašanju.
Angleško trgovinsko .ministrstvo Je izdalo Četrti letni izkaz o delavski statistiki, ki nam podaje sliko . o delavskem razmerju v vseh civiliziranih državah. Primerjajoče številke tega izkaza svedočijo, da je- v Avstriji največ oseb zaposlenih, takih pa, ki so orez vsakega dela, najmanj. Takih oseb, ki izvršujejo svoj poklio ali rokodelstvo, je v primeri k skupnemu številu prebivalstva v naši državi 51.33%, na Francoskem 51.27%, v Italiji 51.11%, v Belgiji 48.08%, v Nemčiji 45.27%, na Angleškem 44.05% in v Združenih državah 38.38%.
Ministrstvo navaja, da je v Avstriji i» Franciji število delujočih oseb tako veliko, ker so v teh dveh državah posebno ženske zelo delavne v svojih obrtih in delavnicah. Država, ki ima največjo armado uredništva, je Nemčija, v letu 1909 je bilo v Nemčiji nič manj nego 626.351 državnih uradnikov in državnih uslužbencev.
Zelo zanimiva in žalostna za naše socialdemokrate je statistika glede vspeha pri raznih stavkah*.
V Avstriji so v zadnjih petih letih stavkujoči delavci bili v razmerju z drugimi državami v najmanjši meri zmagovalci. V Avstriji se je končalo 12.6%, v Zdr. ameriških državah pa 42.5% vseh stavk s popolnim vspehom delavcev. Kljub vsemu kričanju nudeče internacionale je Še torej vspešna strokovna organizacija delavcev pri nas daleč za drugimi državami.
Kako delajo socialni demokratje volitve.
“Tj
¥ Brnu izhajajoče glasilo socialnih demokratov „Rovnost“ je dne 4. februarja 1911 pokazalo v lepi luči, kako postopajo rdečkarji pri volitvah v bolniške blagajne, ki so v njihovi upravi. Slo se je za bolniš- j ko blagajno v Brnu, katere tajnik in faktotum je so-cialno-demokratični državni poslanec Eldersch. Dasi- . ravno so se dosedaj volitve vršile vedno v poletju, so se razpisale letos že v zimi. Kot vzrok tega čudnega postopanja navajajo sodrugi, ki so na krmilu, strah.
no se je v nas zbudil čut in spoznanje za vrednost vsebine, imamo že v zapovedi sami indirektno zagotovilo, da je vsebina dobra in dragocena. Na vprašanje, se-li lahko tudi ljubezen zapove, odgovarjamo: Cut ljubezni kot tak ni podrejen nobeni zapovedi, ampak izvira iz ljubeznjivosti objekta, ljubezen pa, s katero je združeno spoštovanje in Čislanje, se lahko po razmerju predmetove ljubeznjivosti zapove. Tako se na primer Človeku lahko zapove, da ljubi Boga, ki je najvišje dobro in da rajši vse pretrpi, kakor bi ga razžalil. Tudi ljubezen do sovražnikov kst trajna nagnjenost in prijaznost se ne da direktno zapovedati, pač pa se nam lahko zapove, ka zatremo v sebi maščevanje, da ne želimo sovražniku nič hudega, ampak le dobro.
IV.	Četrti pomislek: Spolnjevanje krščanskega nravnega zakona je zunanja zakonitost (legaliteta) in ne notranja nravnost.
Legaliteta, zakonitost je spolnjevanje tujih' predpisov, katerih vsebine in smotra ali sploh ne spoštujem, ali samo zunanje izvršujem brez notranje oene predmetove.; Predmet legalitete je lex-postava brez stvarno-vsebinske motivacije, postava brez ozira na smoter. Od tod rek: de internis non iudicat praetor, sodnik ne sodi notranjosti. Kaj ti v svoji notranjosti misliš o bigamiji, je sodniku vseeno, da je le ne zakriviš, na je zadovoljen. V božjih zapovedih je to drugače. Prva in glavna razlika med božjo in človeško postavo je, da Bog tudi notranje akte predpisuje kakor: vero, upanje, ljubezen, in notranie akte prepoveduje, kakor:	zavist, sovraštvo, grešno poželjenjr
i. t. d.	i { 5 L I Tl •
Druga razlika med božjo in človeško postavo je, da je to, kar Bog zapoveduje, že v naravnem zakonu zapopadeno. Na primer:	Četrta zapoved božja se
glasi: Spoštuj očeta in mater! Ta zapoved ne izključuje njene vsebine, ampak poveča njeno visokost in plemenitost in pomnožuje prepričanje o obveznosti te
dolžnosti. Kajti Bog je vsakemu človeku ljubezen do starišev položil v njegovo čustvovanje in mu dal zmožnosti, da lahko spozna njeno ceno in dolžnost ljubezni do starišev.
Presojevanje petega, stavka:	Cerkev in njene
zapovedi so najvišje ravnilo nravnosti.
Da bomo Hartmannu in drugim, la menijo, da je cerkev najvišji moralni princip in da je odvisna nravnost in nenravnost od njenih zapovedi, jasno odgovorili, je treba razločevati med cerkvijo, v kolikor je organ razlaganja božjega razodetja in med cerkvijo,, v kolikor je postavodajna družba.
I.	Kot organ razlaganja božjega razodetja cerkev zahteva z vso pravico, da so njene odločbe glede nravnosti nezmotljive in da je katoličan vezan na nje. Hartmann trdi prvič, da izvaja cerkev pravice naj višje odločbe samo iz svoje avtoritete. Na ta način postane samo ona najvišje ravnilo nravnosti in odveže katoličana nravnega soda.
1.	Prva Hartmannova trditev bi bila opravičena, ako bi se teologija s tem zadovoljila, da bi sprejela avtoriteto cerkve kot dejstvo, ki je bilo dano z njeno eksistenco. Toda dogmatika nas pouči, da ima cerkev svojo avtoriteto od Boga.
2.	Ali je cerkev s pravico najvišje odločbe naj-. višji princip nravnosti? S tem, da cerkev odločuje po svoji božji avtorizaoiji, kaj je nravno dobro in kaj ne, nikakor ne ustvarja ali urejuje nravnosti, ampak razjasnjuje razmerje med dejanjem in ravnilom nravnosti. Teoretično torej cerkev ni zadnji princip nravnosti, ampak samo razlagateljica nravnega zakona. Praktično pa nam pove pogled v zgodovino, da je v važnih' vprašanjih rabila to svojo pravico in da se je v vseh odločbah ozirala na vse razloge samo razumnega mišljenja.
3.	Hartmann trdi, da je katoličan samostojnega soda v nravnih vprašanjih oproščen in meni, da je katoličanu treba samo spovednika vprašati, in potem
je prost vsega mišljenja in iskanja resnice. Cerkev podučuje vernike, kakor podučuje vsaka druga avtoriteta svoje učence. Tudi protestanti imajo svoj nauk nravnosti. Ali ga ne učijo stariši, učitelji? In ako ši v dvomu, ali ne boš vprašal razsodnega, poštenega moža za svet P Samostojnost ni absolutno dobro in se mora varovati pred nevarnostjo zmote vsled pomanjkljivega soda. In v tem smislu si stojita naspfoti cerkvena avtoriteta in samostojnost katoličana. Organ cerkve, kakor je spovednik, deluje samo dopolnjujoče in ne ovirajoče ali celo sovražno. Samoljubje lahke f postane zelo nevarno nravnosti, zato je potrebno, ‘da I imamo spovednike, katerim z opravičenim zaupanjem j prepustimo presojevanje naših nravnih dejanj,
II.	Cerkev kot postavodajna družba ravno tako ni najvišji moralni princip. Kakor vsaka druga družba, sloni tudi cerkev s svojo pravico, dajati postave, na načelih nravnosti in pravice, ki so dane iz narave stvarij in iz pozitivnih božjih zapovedi. Kar bi torej nasprotovalo nravnim zahtevam in božjim zapovedim, ne more biti nikdar predmet cerkvene postave. Kjer je treba nravni red ali pozitivno božjo dotočim natančneje razložiti ali z ozirom na gotove nravne smotre razširiti, tam pride cerkev s svojimi postavami. Cerkev torej ne ustvari pravila za nravnost in nenravnost, ampak je ima za ponoj. Kakor državne postave, tako morajo biti tudi cerkvene postave pravične, da so veljavne. K pravičnosti pa spada: t. smoter —• obča blaginja, 2. postavodajalec kompetenten, 3. da vsebina ni nenravna, 4. da je oblika izdaje legitimna.
Da dajhjo cerkvene posteVe splošna nravna pravila, se razume samoobsebi; tako delajo tudi državni zakoni. Kdo si upa zanikati nravno potrebo pokorščine nasproti zakoniti avtoriteti. Toda najvišja ravnilo nravnosti ni niti cerkev niti država. Praven* značaj cerkvenih postav se kaže tudi v tem, da cerkev ne obdolži - greha tibtega, ki jih spolnjuje samo
pred nemškimi n-ac ion alci. Pravi vzrok pa je strah omenjenih' kolovodij pred češkimi separatisti. Akorav-no predpisujejo pravila več volilnih lokalov v posameznih občinah, se bo volitev vršila samo v mestni redutni dvorani, da bi se delavstvo, ki je zunaj Brna, ne moglo udeležiti volitev. Sodrug Eldersch je v odseku za socialno zavarovanje v poslanski zbornici gromel proti vplivanju podjetnikov pri volitvah, on pa sam najhujše gazi pravice delavstva. „Kovnost“ je s temi razkritji Eldersch a hudo udarila. Elderschu in njegovim pomagačem bo malo pomagal „(strah pred nemškimi nacionalci.“
Židovski socialno-demokratični kolovodje* ki se mastno rede od delavskih žuljev, hočejo oropati delavstvo še volilne pravice. To je zopet nov dokaz, da socialna demokracija ni delavska stranka.
Posledice kuge-slinovke.
Ko so se jeseni leta 1910 pojavili prvi slučaji živinske bolezni na gobcu in parkljih, ni nihče mislil, da bo prinesla ta kuga našim kmetom-živinorej-eem toliko neprilik in gospodarskih težkoč. Prvotni redki slučaji so zazibali marsikje živinorejce v malomarnost, da niso pazili dovolj skrbno, da se ne bi slinovka razširila. Kdo bi si pa tudi mislil, da se bodo semnji zaprli, ,da bo prenehala kupčija in promet z živino? A danes stoji naš živinorejec-kmet res faktično pred težko krizo.
Bansko leto je bilo glede denarnih sredstev za kmeta po večini slabo. Vina skoraj nič, sadja malo, drugih pridelkov tudi le za silo. Leta 1909 se je poklalo mnogo živine na kmetih radi prevelike suše in pomanjkanja živinske krme. Dohodki naših kmetov so se že pod vplivom vremenskih uim znižali pod ničlo.
Sedaj, ko se je število živine zopet povečalo m bi se naj spravila ista v denar, pa so živinska tržišča zaprta, zaprt pa tudi vir skoraj edinih dohodkov naših večjih in manjših posestnikov na, deželi. Res trdijo nekateri prijatelji 'kmetov, naj se naš živinorejec loti bolj intenzivno reje debele živine, naj naš kmet gleda, da 'bo imel dovolj klavne živine, katero bi lahko tudi v času, ko so semnji zaprti, za drag denar prodal. A tukaj naletimo zopet na velike težico-če. Saj ni mogoče slehernemu živinorejcu nabaviti si močnih krmil. Splošno je znano, da naši ljudje raje redijo plemensko živino kot klavno. Ce torej na spomlad ne bodo naši semnji še odprti in se ne bo omogočil promet z živino, kar pa je z ozirom na sedanjo razširjenje slinavke skoro izključeno — kje bo vzel naš kmet denar za razne davke, obresti in druge nujne potrebščine?
Pojavili se bodo mnogi žalostni nasledki.
1.	Živinorejec ne bo imel več tistega veselja z rejo živine, ker je ne more sipjraviti v denar, kadar hi ga nujno rabil.
2.	Povečali in pomnožili se bodo zopet kmečki dolgovi, kajti kmet bo primoran, si najeti nova posojila, da poplača nujne terjatve na davkih, obrestih in drugih nujnih potrebščinah. S tem se bo položaj našega kmečkega ljudstva zopet poslabšal.
3.	Ljudje bodo še bolj drli v mesta in industrijske kraje.
4.	Tudi obrtniki in trgovci bodo bridko občutili nasledke slabega položaja našega kmečkega prebivalstva. Saj je kmečko ljudstvo najboljši odjemalec naših obrtnikov in trgovcev, pa, tudi najboljši plačnik.
Poleg navedenih se bo pojavilo še več drugih žalostnih nasledkov.
na legalen način in ne ravna v njihovem duhu. To se kaže zlasti pri zapovedih, ki zahtevajo po svojem besedilu nekaj samo zunanjega, Druga cerkvena zapoved se glasi: Bodi ob nedeljah in zapovedanih'praznikih s spodobno pobožnostjo pri sveti maši. Ta zapoved nam nalaga, da se moramo udeležiti službe božje z duhom in srcem, to je, ne samo zunanje, tudi notranje moramo sodelovati. Vendar je na drugi strani mnenje verjetno, da zadosti svoji dolžnosti' kdor:
a)	ima namen izvršiti verski akt, b) telesna prisotnost, c) aftentio externa, to je opuščanje vsakega dejanja, ki ni v zvezi z notranjo pozornostjo.
Večkrat se nam očita, da vodi spolnjevanje, cerkvenih dolžnosti do oozunanjenosti in žal se tudi najdejo ljudje, ki izvršujejo versko-izunanje dolžnosti prav vestno, dočim je njihovo notranje-nravno stanje na zelo nizkem* stališču. Toda tega ni kriva cerkev, ki tudi s svojimi zunanjimi predpisi stremi vedno za notranjo povzdigo in plemenitost.
Konečno meni Hartmann, da je cerkev vendar
v	gotovem smislu zadnje ravnilo nravnosti, ker včasih tudi dispensira v božjih zapovedih. V tem oziru so med bogoslovci različna mnenja. Nekateri dvomi-; jo, da bi bila odveza spolnjevanja nekaterih dolžnosti
vi	resnici dispens v pravem pomenu besede, to je odveza zahteve dotične postave v posameznem slučaju. V gotovih slučajih lahko vsak zasebnik v vprašanju nravnosti dispensira. Ako mi je kdo kaj obljubil, je tudi po zvestobi nravno zavezan obljubo izpolniti. Ce se pa obljubi odpovem, je prost spolnjevanja dolžnosti. V tem slučaju sem ga dispenziral. Tudi tisti, ki priznavajo pravi dispens, izvajajo oblast m to iz razodetja, in vedo, da je dispenza brez pravičnega vzroka neveljavna. Kajti oblast zavezovati in razvezovati še razteza čez vse, kar je potrebno za vladanje cer-* kve in kar je v korist vernikom.
(Konec prih.)
*. S "	.»V«.
Da se torej predstojeća kriza prepreči, je dolžnost vseh v to poklicanih faktorjev, da storijo korake, da se 'kugarslinovka čim preje zaduši. Sveta dolžnost živinorejcev samih pa je, da v interesu svojega lastnega blagostanja skrbijo, da se živina ne bode več dalje okuževala. Ce se kje pojavi slinovka, raje to takoj javiti pristojni oblasti, kot pa, da se po naši starokopitni navadi molči o tem, ali pa kak mazač „zdravi“ obolelo živino. Zadeva je za blagor našega ljudstva resna, torej r pozor!
Politični pregled.
Framasonstvo na delu.
Mednarodno framasonstvo misli, da, je prišel čas, k'o. bi se dalo vreči med ljudstva avstro-ogrske in nemške monarhije bakljo kulturnega boja. Ugodno podlago za njih početje jim daje jubilejno 40. leto Združene Italije. Kakor znano, slavi letos Italija 40-letnico svoje združitve in proglasilo se je letošnje leto za jubilejno. Mednarodno framasonstvo je raditega pričelo propagirati misel o obisku raznih vladarjev v Rimu. Predsednik francoske republike Fallieres se je tudi že odločil, da pojde v Rim. Veliko naravnejšj in veliko umestnejši bi pa bil po mnenju svoboclomisel-cev obisk nemškega in avstrijskega cesarja ali vsaj ofieielnega zastopnika, ker je Italija vendar v tro-zvezi. Ta propaganda n?, izvira iz odkritosrčnega prijateljstva do Italije, ampak iz vseh drugih motivov. Sveti oče se je odločil, da v letošnjem letu, ko je minulo ravna 40 let, ko so oropali sveto cerkev cerkvene države, v znamenje žalosti in prciesta, ne sprejme nobenega suverena, Ta samoumevni ukrep, ki ga ume in mora odobravati vsak katoličan, pa hočejo svo' odomiselci po svoje izrabiti. Iz Berolina ven se je začelo najprvo širiti po časopisju zahtevo, naj bi šel cesar Viljem v Rim, ker se to letos spodobi in bi se utrdilo prijateljstvo med obema državama. Zlobno in prekanjeno so začeli vteineljevati to misel, ker so vedeli, da morajo katoličani ugovarjati. Nemški katoličani vendar ne morejo dovoliti, da bi jih vladar na tak način briskiral. In nič drugega, kakor bris-kiranje katoličanov bi bil obisk v Rimu. Viljem bi ne bil sprejet od papeža, moral bi pa odlikovati židovskega župana, Nathana, ki je še nedavno sramotil vse, kar je katoliškega. Vse to bi framasoni izkoristili po svoje, nastala bi vroča kri in razpoloženje za kulturni boj, ki omogočuje raznim židovskim bogatašem ribariti v kalnem, bi bilo dano.
Sedaj se je pričela ta propaganda Širiti tudi v Avstriji. 7,Tagespost“ od dne 16. t. m. prinaša članek, v katerem pravi, da ima Avstrija, mnogo vzrokov, da bi se ratvno letos obnovile tesnejše zveze med Habsburžani in hišo Savoy in toži, ker se na Dunaju tozadevno molči.
Kakor vse kaže, framaisonska semena ne bodo Šla v klasje. Iz Berolina že prihajajo vesti, da Viljem ne pojde v Rim in na Dunaju vlada popolen molk, kar za svobodomiselee tudi ni nič ugodnega.
Vseslovanska razstava v Pragi.
Iz Petrograda poročajo:
Semkaj je prispel iz Prage kot odposlanec iz-vrševalnega odbora praškega slovanskega kongresa ravnatelj dr. Jaroslav Preis, da se z merodajnimi ruskimi krogi dogovori glede vseslovanske razstave, ki se ima prirediti leta ,1914 v Pragi.
Predsednik gosudarstvene dume A. I. Gučkov je takoj sklical sejo ruskega izvrŠevalnega odbora. Te seje so se udeležili: M. V. Krasovskij, grof Bob-rinskij, A. S. Gižiekij, N. N. Lvov, A.* V. Maklakos in dr.' Vergun. V seji je dr. Preis podrobno poročal o načrtih glede vseslovanske razstave. Med drugim ja rekel, da bo razstava stala 80 do 40 milijonov K. 20 milijonov bodo stali pavilijoni, 10 do 20 milijonov pa pripravljalna dela. Za razstavo bo treba izvoliti ooseben pripravljalni odbor, v katerem bo 18 ruskih,
6	poljskih, 6 čeških in 9 jugoslovanskih (bolgarskih, srbskih, hrvaških in slovenskih), zastopnikov. Avstr. Poljaki se razstave ne udeleže, pač pa Poljaki iz carstva Poljskega, vsaj tako se je izrazil knez Lubomir-ski nasproti dr. Preisu. Jugoslovanske svobodne države so izjavile, da se razstave udeleže. Tudi ohci-elni ruski krogi so izjavili, da bodo skrbeli za to, da bo ruski narod dostojno zastopan na tej razstavi. Posebno naklonjen je projektirani razstavi ministrski predsednik Stolipin. Namestnik prometnega ministra Miller je obljubil dr. Preisu, da bo ruska vlada dovolila na vseh ruskih železnicah brezplačen prevoz vsega, za razstavo namenjenega blaga.
V Albaniji vre.
V Albaniji je splošna vstaja. Tako vsaj poročajo ruski listi. Turške oblasti v skaderskem vilajetu so konfiscirale mnogo revolucionarnih proklamacij. V teh proklamacij ah se Albanci pozivljejo, naj ne zapuščajo dežele, temveč naj čakajo na splošno oborožitev. S tem se bo dalo znamenje k splošni vstaji za osvoboditev Albanije. Turške oblasti dosedaj Še niso imele poguma, prijeti Albance, ki so razširjevali te proklamacije, ker je razburjenje v celi Albaniji preveliko.
Neki ukaz, ki ga je dobilo turško poslaništvo na Cetinjah, dovoli vsem pobeglim Albancem popolno amnestijo, če prisežejo sultanu zvestobo in če bodo služili deželi. S tem hočejo preprečiti mejne boje, ki se še vedno nadaljujejo.
___________ Stran 3.
Srbski kralj Peter je odlikoval — avstrijske ministre.
Povodom sklepanja trgovinske pogodbe med Avstrija in Srbijo je podelil srbski kralj Peter veliki križ belega orlovega reda ministrom: grofu Aehren-thalu, baronu Bienerthu, dr. Wejs^kirchnerju in Hi-eronymu. Z istim redom so bili tudi odlikovani sek-cijski šef v. poljedelskem ministrstvu vitez pl. Pop, avstro-ogrski poslanik v Belgradu grof Forgach, sek-cijski šef v trgovinskem ministrstvu Riedl in državni tajnik v ogrskem trgovinskem ministrstvu plem. Kalman.
Republikanska agitacija v Bolgariji.
Med tem ko so na Bolgarskem vse velike opo-zicionalne stranke za vladno predlogo o prememoi u-stave, vodijo skrajni levičarji v sobranju anti-monar-hično agitacijo. Socialisti so sklenili, da se Bolgarska proglasi za demokratsko republiko ter sklicujejo (v to svrho shode.
Adresa Stranke prava na kralja.
Hrvaška Stranka prava hoče odposlati na kralja, kakor poroča ,„Hrvatsko pravo“, adreso. V začetku se glasi adresa:
„Prožeti tradicionalne vdanosti nasproti vladarski hiši in ljubezni do hrvaškega, naroda čutimo dolžnost sporočiti Vjašemu Veličanstvu odkrito in jasno, ka za tako uvaževanje hrvaškega naroda v bodoč-stanu zadovoljiti ne interesov in ne pravic kraljevine Hrvaške. One ne odkrivajo niti najprvotnejšpga (vidika. Za tako uvaževanje hrvaškega naroda v bodočnosti, kakor ga bo še zahtevala država kot velevlast in sijaj dinastije, kakor tudi udanost hrvaškega naroda in geografična lega njegovih dežela, V reskrip-tu ne najdemo niti jedne in tudi ne najmanje nagrade za nesebične službe hrvaškega naroda v proŠJosti.’
Potem podaja adresa nekoliko zgodovine, očrta sedanji politični in gospodarski položaj ter konča z' apelom na kralja:
„Daj tudi kraljevini Hrvaški one pravice in prerogative,. ki jih ima kraljevina Ogrska in cesarstvo Avstrija, S tem boš podal jamstvo za trajno sigurnost monarhije kot velevlasti in za še večji sijaj dinastije v bodočnosti.“
Obstrukcija, v angleški zbornici.
Zaradi znanega vladnega predloga, po katerem bi se omejil vpliv angleške gosposke zbornice, pripravljajo unionisti obstrukcijo v poslaniški zbornici, da onemogočijo nameravano postavo.
V Turčiji vre.
V Turčiji vre na vseli koncih in krajih. V kabinetu samem kriza še ni rešena, a razun tega je vsa država razburkana in zrevolucionirana, V Albaniji se širi po nekaterih poročilih italijanska) propaganda, v Jemenu tudi še difvja, vstaja naprej. Brez-dvomno: Turčija gre kritičnim dnevom nasproti.
Srbski kralj v Rimu.
Kraj j Peter se je pripeljal dne 15. februarja ob 3- uri popoldne v Rim. Sprejel ga je na kolodvoru italijanski kralj sam z ministri. Godba je igrala srbsko himno. Rimski listi naglašajo, da ni pripisovati obisku srbskega kralja Petra, nikakega političnega vpliva.
Raznoterosti.
f župnik Lopič. Iz Cmureka se poroča: Pogreb rajnega častitega gospoda Janeza Lspiča, župnika v Cmureku, se je vršil dne 14. februarja ob 9. uri dopoldne izvanredno veličastno. Kazal je ta pogreb, kako izvanredno je bil rajni gospod župnik jirfc svojih faranih priljubljen in kako je daleč naokoli u-žival..velik ugled. Pogreba se je udeležilo 37 duhovnikov. Štirje gospodje župniki so bili iz lavantinske škofije in sicer: mnogočastiti gospod kanonik iz Sv. Ane na Krembergu, velečastiti gospod župnik iz Sv. Petra pri Radgoni, in velečastita gospoda župnika iz Marije Snežne in iz St. lija v Slovenskih goricah. V cerkvi je govoril stolni kaplan iz Gradca, dr. Šmir-maul, učenec rajnega, Sveto mašo zadušnico je med asistenco daroval dekan Šlager iz Stradria. Sprevod, rečemo lahko, je bil velikansk. Spredaj so Šli v dolgi vrsti šolski otroci, veteranci, ognjegasci, godci, pevci in duhovniki, za krsto sorodniki, razni dostojanstveniki, velika množica faranov posebno iz cmureške okolice.* Krsto so nosili župani velike cmureške fare. Med dostojanstveniki smo opazili: okrajnega glajvar-ja radgonskega grofa Stiirgkha, kneza Čampo Franco, grofa Pietra Luechesi Palli, okrajnega sodnika Gstöttnertna z uradniki, sodnijske uradnike in uradnike od zemljiško-knjižnega urada, davčnega ravnatelja Daimerja z uradniki, poštarja Ortisa, zastopnike trške občine in okrajnega načelnika Prisehinga. Za krsto je šlo tudi pet deželnih poslancev in sicer: Gölles, Kren, Berger, Wagner in Kern. — Rajni Lopič je bil kri od naše k’rvi. Bil je doma iz Gomiboe, kjer se je še takrat poučevalo slovenski v ljudski šoli j Zdaj kmalu ne bo ne sluha in ne duha v teh krajih o slovenskem jeziku. Lopič je bil eden najinteli-gentnejših, duhovnikov sekovske Škofije. Kdor ga je prvokrat spoznal, ga je moral spoštovati. Ajkoravno je pastiroval vedno v nemških pokrajinah, je ostal vedno značajen Slovenec. Na ^Slovenskega Gospodarja“ je bil od 1, številke do zadnje naročen, katere še ima vse shranjene. Nemško-radikalna klika v Cmn-reku ga je hudo sovražila. — Naj v miru počiva!
Slraö 4.	.
S T R A 2 A.
IT.
Papež obolel, {z Rima prihaja vest, da je sv. oče nevarno obolel ha ihUueuci, Dasiravno Čvrste narave," ga je vendar vrgla bolezen na posteljo. Bole- ' zen .|e.d^mboU; nevarua, kerje sv. oče star že 76 let, in niggoyo. 4'že zadnja leta ni bilo jKjvoijup. t)ne J6. febryarja dopoldue je papežu dokaj odlc$pr a proti yečeru je nastopila bolezen hujše. V »oči otf 1'6. na 17. t. ih. so zdravniki zopet konstatirali zboljSajije. . Bolnik se Čutidosedaj Se' dobro. Visoka temperatura je ponehala. Tudi nahod ni več tako hud. K p^pejfn. ne pripustijo sedaj nobenih zunanjih gostov,'vstop iiuajo edino bolnikove sestre.
< I» Šole. Na trirazredni ljudski Soil v Rogaški Btatiijd, je razpisano mesto definitivnega učitelja. Pro* šnje,do dno 10. marca na krajni Šolski svet v Rog. Slatijai,. šola, je v prvem plačilnem razredu. Učitelj ium oa razpolago prosto stajiovanje in kurjavo. — V VojnijcSu pri Celju je na tamošnji trirazrednici z nem škiip* lisnim ..jezikom, razpisano; mesto provizoričnega, ali , idčlinitivnega .učitelja. Prošnje do 2, marca na kr&jnkšolski svet v Vojniku. Služba se nastopi dne
1.	maja 19*11.	- Na petrazrodni ljudski Soli pri Sv.
Lovrenpu nad Mariborom se razpisuje mesto definitivnega učiteija ali učiteljice Z, normalnimi dohodki II. plačilnega razreda. .Prošnje do 15. marca 1911 na krajni žtoiski svet pri Sv. Lovrencu nad 'Mariborom. Dokazati se mora znahje obeh deželnih jezikov.
• ; Prof. Escherich umrl. Protesor ha dunajski kli-»ilvi-\za; otroške bolezni, Teodor Escherich, je v sredo, dne 15. t, m., zadet od kapi, umrl. Proiesor Esehe-rich ,je stal v 54. letu starosti. Bil je na glasu kot u-čenjak, in zlasti njegova težavna, kemična in bakterio-logična. raziskavanja so znana.
' Ljudsko štetje. V S p u b l j, i se je pri ljud-3ke*in' štetju naštelo.648 ljudi; vsi so navedli kot ob-,,. čeValni jezik slovenskega. Po veroizpovedanju so rik zun treh, ki so Židje, vsi kristjani. .Leta 1900 je bilo 61Z prebivalcev. Število se je torej dvignilo za 36. —. V K a p f e n b e r g u na Zgornjem štajerskem t so našteli 10.355 prebivalcev. Med temi je 74 Slovencev. Ce bi Slo pravilno, naštelo bi se gotovo več stotin Slovencev, saj je znano, da je skoraj večina delavcev v Kapfenbergu slovenske narodnosti, — V vasi K o-č n oi, občina OglenŠak, se je naštelo 110 prebivalcev, 97 glatv goveje živine, 107 svinj, 7 ovc, 171 perutnine, 15 panjev; čebel, -- V. O g 1 e n 6 a k u se je naštelo: 151 prebivalcev, 1 konj^ 39 gl«tv goveje živine, 1 ko-, za, 13 svinje, 184 perutnine. Razun enega, ki se ima za „Neihca“, so vsi navedli občevalni jezik slovenski. Občina Zgornja Polskava, vas Selje: 142 prebival* cevi 9 konj in žrebet, 71 glav goveje živine, 127 svinj, 189 perutnine, 6 panjev čebel; Zgornja Polskava: 371 ' prebivalcev, 20 konj in žrebet, 127 glav goveje živine; 1 osel, 190 svinj, 1 koza, 4 ovce, 8 panjev čebel, 488 peru nine. Skupno število prebivalcev 513, med temi kakih 152 posilinemcev, ki jedo slovenski kruh. — Občina Pokoše šteje: 183 prebivalcev, sami Slovenci, 2 žrebeta, 88 glav goveje živine, 3 koze, 99 svinj, 6 panjev bučel, 244 perutnine.
a Gospodom poslancem in vladi v premišljevanje. Kukci neopravičen bi bil .novi vinski zakon, kaže naj-bolj žalostno dejstvo, da želo močno pada Število prebivalstva vinorodnih krajev. V Vrhovemdolu pri Lem-bahu, kjer raste rujni pekrčah, se je, v zadnjih 20. letih zmanjšalo število prebivalcev od 817 na 682 o-seb, a v celi občini Je praznih ravno ena šestina cki vseh hiŠ- Kako žalostne slike nam morajo nuditi Še le kraji,, katere obiskuje pogostoma toča ih V katerih se prideluje ceneje vino! Piscu teh vrstic je znan dober vinski kraj, kjer so kmetje v preteklem desetletju podirali viničarije, da jim ni bilo treba vzdržavatP praznih poslopijl Zato bi bilo umestno, aa bi eden izmed gospodov poslancev zbral iz vseh vinorodnih občin podatke, kako pada v njih Število stanovalcev in hiŠ, oziroma koliko teh je praznih'ter da bi potem podal .vladi jasno zrcalo prožalotsnih razmer haših vinogradnikov in ji nujno priporočal, naj si poišče milijone drugod.
Javno vprašanje. Kdo Je urednik celjskega de-«•	ii—j-o*. cu:uu- «i; V}» Božič? I «os-
la ,j„]Sloveosk’ega Naroda“?. Stibler ali dr, ničar je menda prevzel ravnateljstvo Zadružne zvezi) v .Celju ali pa stopil v ---.. zasluženi pokoj.	,
v : Važen sklep za živinorejce. Železniško ministrstvo' je sklenilo znižati prevozne tarife za najvažnejša krmila, da povzdigne domačo živinorejo. Znižali se bodo torej tarifi za prevoz detelje, sena, slame, melas,:; odpadkov od pese, umetna in krvna krmila.
'•■Društvo „Svobodna Šola“ in njeni varovanci. V Wieselsdorf u na Srednjem Štajerskem je • nastavljen na tamošnji ljudski šoli učitelj Posch s svojo ženpr učiteljico. Kot ud, „Svobodne Šole“ je ustvaril na šoli razmere,, ki postavljajo liberalno učiteljstvo v čudno luč-'' Kakor poroča „Grazer Voiksblatt“ se je ta učitelj branil opravljati s Šolskimi otroci Šolsko molitev. Ko ga je neki deček na to opozoril, ga je učitelj udar ril s pestjo s tako silo po obrazu, da mu je izbil zob. Opetovano se Je že Posch izrazil, da je on nasprotnik vsake vere, Žena-učiteljica je z dovoljenjem moževim izstopila z otroci vred iz katoliške cerkve. Glede nravnosti so se ustvarile na šoli skrajno žalostne razmere. Šolski otroci so se pod vplivom teh razmer popolnoma spremenili. Z nožmi so se začeli napadati in uganjali so še druge žalostne reči. Stariši so bili primorani,, da so vložili po svojem državnem poslancu Tomaschitzu vlogo na naučno ministrstvo, v Kateri se zahteva odstranitev te učiteljske dvojice, da se: podivjanost in nemorala ne razširi še .bolj med Šolsko deco.. A takoj se je vzdignila podružnica „Svobodne.
Šole“ v Stainžu in se je y neki resoluciji zavzela ža svojega varovanca.	:- • tv., -.
Pri nas in - drugod. Že Smo govorili o brezbrižnosti naših železniških uprav, ki ^najo“ prav slaba kopirati in prevajati iz tujine. Dokazov ali-Smo že, kako malo in slabo skrbijo naše uprave za strokovno izobrazbo svojega uslužbenstva. Danes navedemo samo nekaj vzgledov, kako .postopajo v tem oziru drugod. V zimskih faeseeih pošiljajo železniške uprave- na, Nemškem svoje uradnike na — vseučilišča. Na visokih šolah v Berölinü, Vratislavi, Kolnu, Elberfeldu, v Halle a S. in Hannovru poslušajo na primer predavanja o nöoionälhi ekonomiji železnic, zlasti o tarifih" in njihovi politiki; o upravi državnih železnic, o" prometu ih elektrotehniki, in na tehnolog giškem institutu teh univerz o tehnologiji. Tudi pouk za prvo pomoč ponesrečencem so reorganizirali na Nemškem. Rabili bodo odslej samo malo omarico z zdravili, ker je velika- nepraktična. Tega pöüka se mora udeleževati ves personal, ki 'Si pridobi s praktičnimi vajami razmeroma prav veliko ročnost/ Zakaj pripovedujemo vse to? Zato, ker smo prepričani, da bodo tudi n aše uprave prikrevljale morda Še-le čez tako in tako dolgo vrsto let in bodo skušale prav ne-/ rodno prišvedrati tja, kjer je bila Nemčija že davtiuj, a bo takrat že zopet vse zastarelo in prepozno. Smo pač v Avstriji!	- ‘v
Monopol n a vžigalice. -Več let že krožijo vesti, da se uvede v Avstriji monopol na vžigalice. Finančno ministrstvo je -nedavno pozvalo avstrijske to/: varnarje in akcijske družbe za vžigalice, naj podajo svoje oferte glede odkupa njih podjetij od strani erar j a: Skupna posvetovanja v tej zadevi so imela u-goden vspeh. Gotovo je. da bo država v doglednem Času uvedla monopol na vžigalice.
Čebelarska razstava v Celju. Čebelarsko društvo za Spodnje-Štajersko namerava obhajati svoj 10-letni dejanski obstanek leta 1912 z večjo čebelarsko razstavo v Celju. Društvo se je v teh letih tako razvilo, da šteje nad 800 članov, vpisanih v 20 podružnicah, in hoče z razstavo pokazati vspehe, posebno pa bi naj bila taista nekaka spopolnitev delovanja in bo zaradi tega služila le-poduku: obiskovalcu se bo odkrila živa podoba o celi čebelarski stroki: taista bo imel priliko, se tukaj seznaniti z vsemi različnimi če-belnimi stanovanji in načini čebelarjenja, videl bo čebelarsko orodje in čebelhe'pridelke v njih razlikah' itd. Da bo pdukše popolnejši, skrbelo m bo tudi za vsestranska predavanja. Seveda pa je zaželjeni vspeh pričakovati le v veliki prireditvi, za katero bo treba precej denarja. Društvo razpolaga sicer čez malo go? ’ tovino; ker pa pri dandanašnjih političnih razmerah od deželnega Zbora štajerskega ni .upati rednih' podpor, vsaj začasno ne, mora se s tem premoženjem štedifi; zaradi tega obrnilo se je društvo, da Si ugotovi razstavni fond,, na,vse slovenske denarne zavode in vse okrajne zastope ter nekatere večje občine , na Spodnjem Štajerskem s prošnjo za podporo. To prošnjo tem potom ponavlja z iskreno željo, da bj se mu pomagalo razstavo vprizoriti ,v celi popolnosti, ta ko da jbi bila. ista domovini v ponos. Društvo se. ne vtika v politiko, ampak želi le čebelarstvo povzdigniti na tisto stopinjo, ki mu gre v narodnogospodarskem oziru; vsak prispevek hvaležno sprejme, opozarja tem potom na razposlane okrožnice ter jih priporoča dphrohotnemu vpoštevanju — odbor.
Vinarski in kletarski tečaj na Grmu. Kranjska kmetijska štola na Grmu priredi dne 3. in 4, marca vinarski tečaj, dne 6., 7. in 8. marca pa kletarski tje-čaj. Vspored tečajev bo sledeči: V petek dne 3. marca od 2.-4. ure:	cepljenje trt. Siljenje trt v silni-
cah,, gorkih lehah in drugih prostorih. Ravnanje s cepljenkami v trtnici. Saditev novih vinogradov, Od
4.-5. ure; Razkazovanje silnice .in, eepilnih strojev. V soboto, dne 4. marca od 8— lt. ure: Pomladna dela v vinogradu. Vzgoja, in obrezovanje trt. Gnojenje trt, osobito z umetnimi -gnojili. Popoldne od 2.-5. ure: Praktične vaje v obrezovanju trt v šolskem vinogradu v Cerovcih. V pondeljek dne 6. marca popoldne od 2. -4, ure : Raamapje * vinom.. Vpliv trgatve in kipenja na dobroto vina. Lastnosti in.sestava, vina. V torek dne 7. .marca dopoldne od 8.—10. ure: Ravnanje z zdravo in pokvarjeno vinskoposodo. Or vinjenje sodov. Poraba, in vrednost žvepla v kletarstvu, Od 10.—12 ure: Praktično razkazovanje v yin-ski in kipelni kleti. Popoldne od 2.-4. ure: Pretakanje vina. Čiščenje vina. Filtriranje vina. Od 4.-6. ure: Praktične vaje v vinski kleti. V sredo tine 8. marca dopoldne od 8,-10. ure: Lastnosti, dobre vinske kleti. Napake vina; Od 10. -12. ure : Praktične vaje v. vinski kleti. Oprava vinske kleti. Popoldne od
2.-4. ure : Napake in bolezni, vina.. Oddaljenim in revnim kranjskim vinogradnikom plača ravnateljstvo stroške za pot do Novega Mesta in tudi podporo 2 K na dan za prehrano. Podpora se dovoli le onim, kateri za njo pravočasno po dopisnici prosijo. Priglasila in prošnje za podporo je treba doposlati do 25. februarja ravnateljstvu kmetijske šole na Grmu pri Novem Mestu (pošta Kandija, Kranjsko).
Oddaja službe. Pri c. kr. okrajnem, glavarstvu v Celju odda . se stalno mesto pisarniškega pomočnika s pravilnimi prejemki. Pogoji: znanje nemškega in slovenskega jezika v govoru in pisavi, strojepisje.' Prosilci, ki so popolnoma zmožni prestavljanja iz nemškega v slovenski jezik, imajo prednost. Prošnje, previđene z dokazi o dozdajšnji vporabi, vložiti jo pri okrajnem glavarstvu celjskem.
Voj. nabori odgođeni. Uradno se poroča: Ker se zasedanje delegacij podaljša, )e malo, upanja, da
bi se zakon	koncem lega i,;'
meseca. Vsled tega se pričnejo glavni nabori z Mnem
19.	aprila; Da se pa ustreže onim, ki se, ne po««a: -‘ vajoči to novo odfčdbb, vrnejo v «vrbo quIxhu v dto • ■ - moviho, se bodo vršili izjemoma in samo za te novči če nabori v drugi polovici marca ter v «prvi potoviei '

! .1 t/ J-»,-! ■ nn»j.iliim*H .IH»

Mariborske novice«
■.i&Ht'rJ'
3Sa Dij. kuhinjo v ' Maribohu - je prejel maräHir- * v ski odvetnik dr. Pipuš v kazenski zadevi A, -Florjan* “ čič proti A, Jagorju dogovorjeni znesek 29 K. •
Glasbeno drnškro v Maribelru je imelo dne-üv j‘-v
t.	m. zvečer .v Narodnem domu svoj letni občni zbor.
Iz poročil posameznih odbornikov posnemamo: PrvO leto svojega, obstanka je imelo dru^vö 3060 K 95 vih. : J dohodkov in 3049 K M"vin. stroškov. Sodelovalo je <k. društvo večkrat pri prireditvah raznih društev in :‘ priredilo tudi samb veliki koncert ’ v veliki dvorani, vrtni koncert in ljudski koncert pri pogrnjenih «d- / zah. Domačih slovanskih godbenikov je sodelovalo pri društvu 19. Ker je bilo od strani godbenikov y-kljub pozivu malo odyiza, so morale pri večjih prire-^ ditvab sodelovati tuje moči. Glasbeno šolo,,ki id Jb 0-tvorilo društvo, obiskuje G učencev. Novi. odbor jeäe- - j stavljen takemle; gosjmd Koudelka, predsednik;	g&'S-
spod Picmaus, njegov namestnik; gospod Stegnar!' blagajnik; gospod Medved, tajnik, in gospodje: Berdajs, BureŠ, Zemljič iz Ormoža, Odborniki.
Pustna zabava« Opozarjamo Še enkrat na pustno zabavo s plesom, ki se vrši jutri, dne .18. t. m. zvečer v dvorani Kat. del, društva., FlöBergasse 4. Začetek ob 8. uri.. Vstopnina 1 K. Kostumi .dobro, došli. Vstop imajo samo vabljeni. Ce, bi kdo pomotoma ..... ne dobil vabila, naj se obrne na. g. urednika Kemperle. -	.	■■	-V
Slepo sovraštvo do katoliške duhovščine Je po- . vzročilo, da je prišla „’Marburgerca“ popolnoma iz tira. Ne more si misliti in ne more zapopasti, da je vendar povsem naravno, če Se vpiše duhovnik, ki je rojen Slovenec, ki občuje v domačem krogu samo slovenski, s slovenskim občevalnim Jezikom. V svojem ' bolestnem razpoloženju mislijo nekateri ljudje, da je ' veš svet tako 'neznačajen, kakor gotovi slovenski rb1- ;’ negati, ki nosijo velik zvonec v „nemšketri“ Mariboru. • Pri vsem tem je na trditev „Marburger Zeitung“, da se je vsa katoliška duhovščina v Mariboru vpisala s slovenskim občevalnim jezikom, neresnična. Vemo iz najboljšega vira, da sta se dala dva nemška duhov-nika, id prebivata v Mariboru, vpisati z nemškim öb-čevalnim jezikom, radi Česar jim seveda, mi nift dfte ' očitamo, ker spoštujemo vsako narodnost in se borimo samo proti nepoštenemu in sramotnemu renegat stvu!
Občinski svet je ime) v sredo dne 15. t. m. po^ poldne sejo. .Poleg uravnave tržnih razmer na mariborskem trgu se je obravnavalo tudi o stavbenih n«, Črtih na dešftein bregu Dräve ob tiovem mostu. Izdelani so načrti, po katerih se bodo stavile nove hiše ob novo projektiranem bodočem kosu državne ceste,- . ki bo vezala dravski most. -- Glede uredbe glavnega, trga je bilo predloženih več varijant. Sprejela se je ; varijanta 3, potom katere bodo vsa dela regulacije s/ polaganjem cevi za vodovod in kanalizacije stala svo- ; tico 54.000 K. Zopet novi stroški. -- V mestni Hav+; aici je letos meseca januarja bilo le 4091 K dohodkov, !; za 600 K manj kot leta 1910 isti mesec. Povsod naza,-dovanje dohodkov, a povišanje izdatkov. Napredek da je kaj!	iv. ,l;--- ,-:u
Mariborske tržne razmere. Že opetovano se je naš slavni mestni Svet v dolgotrajnih sejah posvetoval, kako bi se zabranila predprodaja živil na niari.*j borskem glavnem trgu. Znano namreč je, da bran-' jevci in branjevke ter razni mešetar ji skušajo bd ' kmečkih ljudi takoj, ko 'ti prinesejo razna drobna ži~ vija, ista ,ppd roko pokupiti in potem za dražji denhr z večjim dobičkom prodati. Na ta način pride na trg ' le slabo blago, boljšega pa drže branjevci. V zadnS, seji mestnega sveta se naši očetje zopet’ nišo bsogll zjediniti, kako bi prišli najložje v okom tržkim ne<fe-' stätkom. Sklenilo se je, da se, opirajo na odrbdbo: Štajerskega namestništva, prepove vsako prekupova njo živil na mariborskem glavnem trgu. Branjevci torej odslej ne bodo smeli od kmečkih ljudi prekupčvati in dalje prodajati živila. Dobro. — Mestni svet pa' naj tildi konečnb enkrat pouči svoje ushišbence. Ki pobirajo mitnino, da bodo proti kmečkim ljudem manj odurno nastopali. Ti magistratni uslužbenci se delajo proti ljudem z dežele tako mogočne! kot bi bil fear ,ves’ Maribor	‘
novice.
:	Izpred sodišča. Dne 14. t. m. sta se morala za-
govarjati pred porotnim sodiščem 261etni rudar Jakob Blažič in 201etni rudar Henrik Sabotič iz Trbovelj zaradi uboja. Jakob Blažič je namreč dne 17. sept. lanskega leta v pretepu zabodel z nožem fanta Jakoba Kovača med rebra tako močno, da je ta vsled iz-krvavenja umrl. Na pretepu udeležen pa je bil tudi Henrik Sabotič in so videli pri njem tudi odprt nož,. Jakob Blažič je bil obsojen na pet let težke ječe, Hoti rika Subotiča so pa porotniki oprostili.
Celje. Znani zadružni „strokovnjak“ govori neresnico v JSlov. Narodu“ o raznih naših zavodih in.
17,	SöäwjuBfia .uma.
8	T RAŽA.
avojp;' somiMjbnike ;na. kak npy; libfe ■ rapi jppiom,- Pred konkurzpm Agro-Merkurja in pred pokoju* >, Plav ne posojilnice smo brali slične izbruhe, fialt^eani smo,, katera liberalna naprava pride zdaj na višata. Zbranega imamo, mnogo gradiva, osvetlili b#a® brez parđona delo z^saniranie. bolnih, liberal-nib zađrug. Slovenska javnost bo zvedela, da libe-ratoi voditelji-advokati naravnost žele konkurz, ker pri tem mastno služijo, zvedela bo, da se „nesebični“ zadružni delavci pulijo za zastopstvo v obupnem položaju se nahajajočih zadrug, pomoči pa jim ne dado nobene.	)V
Pohvaljen o r ö ž h i k'.‘ Deželno orožniško po-vaijstv« v ^radeu je dato orožniškemu stražmojstru Jožejiii .Cröpinko V Celju, ker je, zasledil zelo nevarno vlomskp, štatvina, in, je pridobil del ukradenega blaga &»&zaiv pohvalno izpričevalo, l.,.!''.',..,
i €elje. Govori se, da je dala liberalna posojib. ;iioar;V ;Narotinem 4o«tt v Celju, mnogo tisočakov, ,s kjalerimi; so so- izplačali deleži naših posojilhk pri oelj&fci. Hskarni. Gospoda dr. Serneca pozivamo, da nas&j pejasab to; zadevo in pove, Čq je tiskarna že pla-4alp; stari, dolg, ™ ,1O6,09Q K. Vlagatelji so zelo rado
novice. ‘f,-;';:;:!-' V;: '
Stran 5.

ob ,|f-.;hri dopoldne v Zupančičevi gostilni važno po sfcič' zborovanje. Predaval bo ravnatelj Šentjurske Me/, #>spbd Belleo umetnih gnojilih'.
‘V-; t
Ljutomerske novice,
iLjütomei*. Pri letošnjem'ljudskem Štetju .se je za Nemce v pašem trgu vpisalo tudi nekaj takih, ki #o Ä'nekdaj 'navdušeno trkali ha svoja junaškasprsa: Sloverfec sem. Radi dobičkarije in zaradi lepšega so mlajih'svojo materinščino. Kaj bi neki reklo ljudstvo, Pd 'katerega živijo, Če bi se objavilo imena teh velikih „Nemcev ?® Renegatstvo je v bujnem cvetu tudi v nalet#" trgu.	■ •:
Trbovf Ijske novice.
Reki. zveza in telovadni odsek Orel v Trbovljah vabita na veselico, ki jo priredita v nedeljo, dne
19.,,Svečana 1911 v dvorani Društvenega Doma. Spo-Af Prolog. B. „Raz srce. Marijino“, igrokaz v 5. dejanji#., C-, pPokitor. Vseznal in njegov sluga Btipko Tiček" i veseloigra v dveh dejanjih. Po igri prosta zabava s .Šaljivo-pošto. Začetek ob VA, uri popoldne. Pri Fe^boi svirajo tamburaši. Vstopnina: Sedeži I, vrste 1 S 20. vin,, ostale vrste 80 vin., sedeži na galeriji 1 teroßö 40 vin.,, stojišča 40 vin. Ker je čisti dobiček'na-meajea Pruštv^nemu Domu, se, preplačila hvaležno «Pfcsjemajo*'...V 1.,.'
Trbovlje. Hudo ponesrečil se je rudar Jože! Toči#,..ko je obdelav# s sekiro neki štor. Udaril jt po veji, na kateri je sekira spodletela in ga zadela z veliko ,močjo v nogo. Prepeljali so ga v bolnišnico.
•" Ueistalt pri Mariboru. Zahvala. Gospod Luck> vil: Rotner, c. kr. poštar in posestnik v Bistrici, Je priredil dne 12. t. m. v svoji gostilni kmečki ples in daroval ves Čisti dobiček v znesku 78- K,tukajšnji Hudefci Mi za uboge učence. Zato izreka podpisano Šolsko vodstvo blagemu gospodu .prireditelju, njegovi Merki gospiei Pavli, ki je največ pripomogla k lepemu gmotnemu vspehu ter vsem darovalcem najprisrč-aejjŠ®: zahvalo. —- Šolsko vodstvo .v Lembahu dne 14. svečanai-l91-1. Širnem Vodenik; Šolski voditelj.
f St. UJ v Slov. gor. Kakor se je že poročalo, se vrši prihodnjo nedeljo, dne 19, februarja po večer-' nieahv, v> .dvorani Slovenskega Doma občni zbor, naše-g% .Kmetijskega, bralnega ' društva. O zelo važnem predmetu bo govoril državni in deželni poslanec dri' k,; Verstovšek, Šentiljski Slovenci in Sloyenke, v ne-, tlrijo vsi’ v. Slovenski Diomf,
„ip .V žJtoprcafi smo dobili pomožnega učitelja, gospoda. Kožuha, dosedaj učitelj v Majšbergu. Tukajšnji gospod nadučitelj Ivan Župančič je nevafpo obo-Mi. Lotiti se ga hočo sušica. Dobil je daljši dopust. Za kolikp časa, Še deželni šolski svet ni odločil. Začasno , vodstvo šole v Stoprcäh je izročeno tukajšnji dcdipUlvni učiteljici Lizi Kukovec, — V Stoprcah so skppgj pri vsaki hiši bolUiki. Ljudi# bolehajo, na in-llueaol ,in tpžijo, o silnem glavobolu. Za to boleznijo 5# db^dui ni nihče umrl. — Ob Antonovem žegnanju so, pipi v Stopfe© nekateri Ftorijančani. delat nemirni Kot, nagrado za svojo junaške nastope z noži so dopili, od. p. kr, okrajnega sodišča v Ptuju s postom in,, Rdim ležiščem poostren zapor. Škode pa ne inore-jo'poravnati, .ker so sami „nemaniči.“
'Slov. Bistrica- Dne 8. svečana 1911 je ponesrečil 381etni delavec Miha Hajdnik v .Gornji Bistrici. Prišel je med poln voz in med drevo ter ga je tako stisnilo, da je Hajdnik težko ranjen na licu mesta obležal; -Sanitetni voz okr. boln. blagajne v-Slov. Bistri# 'ga je odpeljal v mariborsko bolnišnico.
Ceršak. Dno 13. februarja je bil, kakor že na kratko poročano, naš splošno priljubljeni in zaslužni naredni boritelj gospod Tono Haue izvoljen deseto-krat za župana v naši občini. Najlepši dokaz, kako spoštovan je vrli mož,- je dejstvo, da je bil izvoljen enoglasno. Ljudstvo, ki mu je udano kot svojemu naj-b#jščmu vodhikUv je jasno pokazalo, da ve ceniti zar sluge tako značajnih mož kot je gospod Haue, §k# raj" 30 tet že vodi velevažno slovensko obmejno trd-ünaš ponosni Ceršak. Obrekovalci ih sovraž-
niki slovenskega ljudstva, sp. zadnji čas naperili proti . gospodu Haucu celo kopico tožb, hoteč ga spraviti ob - zaupanje pri občanih, a obča# so slovesno ppyedäli privandranim vsiljeneem, da §i ne dajo zasramovati -časti svojega voditelja-župaoa; ne bodo pa' tudi tr-; peli, d» bi se po narodnih nasprotnikih zasejal hje-• mir v. občino,. Gospodu H-aucu na zopetni.izvolitvi iz srca čestitamo ter želimo, da bi Še mnogo let. vodil s tako odločnostjo njemu zaupano občino! Za 1. svetovalca je bit izvpijen gospod Josip Heiter,, za drugega gospod Peter Leng in za tretjega gospod Janez Stani. Bog živi vrle može!
Kopivnik pri Framu. Due 8. t. m. sta še poročila v Framu gospod Franc Kranjc, izvošček v Ma-, riboru, in gospodična Marija, Kumer iz Kopivmka, Gostija je bila prav vesela. Med gosti je bil tudi trgovec Šumenjak z gospo iz Maribora.
Sv. Jernej pri Kopjicabi A. «rudo. dne 8. iebrH*
: arja je umrl po kratki bolezui, Frane Robar, posestnik na Petelin jeku. Bil je blag mož,. vzgieden gospodar in odločen Slovenec. Dno 18. novembra, leta 1909 mu je umrla dobra žena in ii|Pe aprila leta ltfflß pa sin, visokoMec gospod France Robar. Blagi dru-žini sveti večna luč!	L.;...-4^ A
St. Janž na Dravskem polju. Dne 12,. svečana je slučaj nanesel, da sem jo primahal po tej lepi ravnini v St. Junž. Želeč se nekoliko pokrepčati in oddahniti, poiščem gostilno. Kako se začudim, ko vidim vse v vencih in zastavah. Ractovednost me žene, vstopim ter zvem, da imajo vrli Šentjanžki požarniki. veselico v korist in za nabavo potrebnega gasilnega o-rcrija. To mi dopade in tudi jaz sežem v žep. Želeč si kratkega počitka in pokrepčila za trudne ude, sedem ter se nekaj časa prav pošteno veselim med pri-, prostim in odkritosrčnim ljudstvom'. Kar me neprijetno dirne beseda „hei.“ Zapazim mlečnozobega mladeniča, ki jo je izustil; zjasni se mi pa oko, ko vidim, da ga drugi vrli mladeniči posvare, naj jim ne oskrunja zabave s spakedranim /„hei“, namesto heil! Čujte, cenjeni gospod urednik, kako se mi je nadalje godilo. Naenkrat mi pride prav čudno napravljeni natakar ponujat karte za Šaljivo pošto; pa prej ko se dotaknem kart, zapazim, da so kolekovane z liberalnimi koleki; zgodilo se je to na komando liberalnih učiteljev in raznih vodij. Žalost me obide in odpravim se dalje z mislijo: škoda vrlih šentjanžkih fantov. Ali ni nikogar, da bj jih/poučil, naj ne trobijo v liberalni rog ter svetoval, naj bi se obrnili do slovenske narodne tiskarne sv. Cirila v Mariboru. Prepričan sem, da se vam bo najbolje in najceneje postreglo. Narodni kolek „Slovenske Straže“, ki je tako velikega pomena za narodno korist in obrambo, naj bi se pri takih prilikah rabil. Želim, naj bi ta moja želja prišla v poštev v vseh slovenskih krajih.Po-' potnik. T'
Poljčane. Tukajšnja kmetijska podružnica je imela v nedeljo dne 12. februarja v prostorih Svetli-nove gostilne svoj občni zbor. Okrajni živinozdravnik gospod Hugon Hinterlehner je obširno ter v poljudni besedi predaval o živinski kugi-slinovki. Navzoči živinorejci so z velikim zanimanjem sledili njegovim izvajanjem, pošebho ko je natančno navajal vzroke te živinske kuge ter podal tudi več praktičnih nasvetov, kako se slinovka zabrani in zdravi v prvi sili. Želeti bi bilo, da bi gospod Hinterlehner Še tudi v naših sosednih župnijah govoril na enakih zborovanjih o slinovki. Predsednik gospod Hauptman se je končno zahvalil imenom živinorejcev predavatelju.
Poljčane. Občni zbor Izobraževalnega društva se vrši v hedeljo, dne 19 februarja po večernicah pri Svetlinu. Govori Žebot iž Maribora,
“ Pivola pri Hočah. Dne 8. t. ih. se je vršila pri nas volitev župana. S 6 proti 2 glasovoma je bil izvoljen ža župana; gospod Fr. Lebe, posestnik, trgovec in gostilničar ha Reki-Pivoli. Gospod Lebe je zaveden h aš pristaš in mu iskreno čestitamo k' izvolitvi. 8 tem je zopet padla posilinemška trdnjava. Živeli f
Plšetee. V hedeljo dne 26. t. m. ima naše Katoliško Slovensko izobraževalno društvo Svoj letni občni Zbor. Govorit pride gospod poslanec dr. Kari Verstovšek.	: !''' ■ :
Bogateč. Za župana v -našem slavnem trgu je zopet izvoljen prejšnji Župan FerscKnig, dasiravno se je nekaj časa kujal. Se-le ko so prišli njegovi zvesti in so mu z asi gurali neomajähb zvestobo, se je omehčalo nemško' srce nekdanjega Ferčnika ter je sprejel zopet ponujano mu županstvo. No, pa saj je v električnem Rogatcu prav luštno županovati.
LešiUca pri Ormož». Na mnogobrojne pisme-ne in ustmene častilke k mojemu odlikovanju od Nj. Veličanstva našega presvitlega cesarja F. Jožefa I. meni kot 831etnemii županu in posestniku Florijanu Kuhariču podeljeni zaslužni križec s krono, katerega sem hvaležno sprejel od e. kr. okr. glavarja g. Ne-tolička v navzočnosti c. kr. nadkomisarja g. dr. Lu-beca, oba iz Ptuja, nadalje v navzočnosti vlč. g.- Fr. Möravca, kanonika iz Maribora; Ö. g. Jakoba Men-hard, župnika od Velike Nedelje, velezaslužnoga g. dr, Preska rja, sodnega svetnika, g. dr. žižeka, okr. in okrajne posojilnice načelnika in zdravnika, g. Stefana Pernat, koncipijenta in okrajne posojilnice pod-načelnika, g. Ivana Veselič, trgovca, gospe Neže Krajc, vši iz Ormoža; g. Leopold Petovar, ud načelstva okrajne posojilriioe in okrajni odbornik v Ivanjkovci# g. Jožefa Kuharič^ brat odlikovanca na Leš-nici, g. Ivana Moravec na Strmcu, brat vlč. g. kanonika, g. Franca Kosi, brat soproge odlikovanca, g. Josipa Kosi, sosed odlikovanca, g. Ivana Kuharič, sin, Treze Kuharič, soproga, vsem tem se najprisrč-.
neje tem potom v „Straži“ zahvalim za.'pismene in ustmene Častitke. Vsi ti so so Udeležili pbpMdanSkega. slavnostnega obeda, katerega nam je preblaga gospa ’ -Gomzi, gostilničarka pri „Zlatem jelehu“ v Or/oožn. ‘‘ priredila; lepa hvala ih čaat gospe in gdč. Gomzi iZa njuno prijaznost in zdravo ter dobro postrežbo. Vsem prirediteljem in obiskovalcem Bog plati, mehi pa ostane 30. januar 1911 v vednem 'spominu. — Flori- ' jan Kuharič, odlikovanec.
Mozirje. Skoraj neverjetno, a vendar resni#io je, da, priredi mozirska inteligenc# pod naslovom Ci- ' ril in Metodove ženske podružnice svojo pustno Še- >: marijo v „Hotel-Restauration und Bad Uffai“ v LJu- ' ' bij i, kateri je last Nemca Bocke ja. Torej ta podružnico ima dvojni namen: s čistim dobičkom veselice (menda nič) podpira slovensko Šolstvo, s čistim dobičkom, katerčga ima od gostilne Kocke, podpira isti Šulferajn ip pa Shdjhačkd. Heil n#)redhjaki! Ta podružnica ima sVbje nabiralnike v Mozirju v sloven skih gostilnah, da se potem lahko plača, primanjkljaj -veselic v nemških hotelih. Obžalovanja vredno je to -tem bolj, ker so V Mozirju na razpolago lepi prostori pri Strenčanu, Stermšeku, v hotelu „Avstrija“ in pri Vasletu. Zavednih Slovencev, mislimo, bode malo vi- - ■ deti na tej Šemariji. .	.	, "	v • 1 ’' :
Mozirje. Redek užitek 'so tlam pripravili Zadnjo nedeljo vrli diletantje našega izobraževalnega društva, Vprizorili so namreč prelepo igro:	„Divji
lovec“ ih sicer s tako nenavadno dovršenostjo, da je marsikateri gledalec rekel: ti se pa kar skušajo med seboj, kdo bo boljše in živahnejše igral. Zato pa-kar > vsem enaka prisrčna zahvala! Občinstva je bilo v: : veliki dvorani natlačeno polno, tako, da jih je morar lo zaradi pomanjkanja prostora rnhogo oditi. Prišli So -tudi prečastiti gospod dekan Fr. Dovnik z lepim številom svojih Gornjegrajčanov, kar si šteje društvo t posebno Čast. Da je bilo za celo igro mnogo truda, je razumevno. Nemogoče se je vsem posebej, zahvaliti, a omeniti moramo posebej zasluge: gospoda predsednika Ivana Cesarja. Kot izvrsten podobar in slikar nas pri vsaki igri re# z novimi kulisami in napravami iz zadrege. Mojstrsko je pogodil za nuŠ oder, ki je za tako velike igre, kot je „Divji lovec“, malo premajhen, kapelico, kovačnico in pa skalovje z razpelom. Hvala mu za njegovo značajno požrtvovalnost, kakor tudi vsem drugim. Imeli smo pa celo veselico. Tamburaši so svirali koračnice in druge komade in pevci prepevali lepe narodne ih težavno-umetne pesmi. Lo . složno vsi na delo! Napredek se kaže. — Igra „Divji lovec“ še ponovi po velikinoči, če le mogočo na prostegi, ker je to občna želja občinstva.
Kozje. Raz poslopja naše okrajne sodnije, je plapolala te dni bela zastava, v znamenje, da je ječa popolnoma prazna njenih neprostovoljnih' gostov. Lepa primera; 'V nemškem Gradcu so ječe premajhne in imajo sleherni kotiček napolnjen, a v našem slovenskem Kozjem nima jetnišničar kaj posla.
Skale. Zadnjo nedeljo dne 12. t. m. je priredila Marijina 'družba lepo. igro „Marijini otrok.“ .Ted ig-ro je bjJ topo ubran nagovor. Dekleta so igrala jako lepo. Tamburaši so nas pa razveseljevali z lepim tambhranjem. Udeležba pri igri je bila jako vetfkii r. Sploh se je začelo tukaj živahno gibanje in zanimanje za društveno življenje zlasti med mladinp. Bog daj, da bi se tako zanimanje kmalu razširilo po ceft Šaleški dolini. Zato pa, mladina, na delo!
Velikikaraen. Zaročila sta se vrla mladenka Tončka Sikošek in ištotako vrl mladenič H. Bračun, Poroka se vrši v cerkvi M. B. v Koprivnici dne 27 februarja 1911. Nadebudnemu paru naše iskrene Čestitke! ■	'	.	A:
Umrl je v Cmureku dne 16, t. m. bivši davčni eksekutor Jurij Likovec po dolgotrajni bolezni v 80 letu starosti.
Polzela. V gospodarskem, poslopju jibsesthika, in gostilničarja Alojzija. Cimperman je dne 13. t. m zvečer izbruhnil požar, ki je vpepelil vččji del poslopja,. Cimperman ima 1600 K Škode, zavarbva« jo samo za 1200 K.
Urade# Te dni poročajo graški listi, da So se vse ječe v Gradcu od 11. t. m. naprej tako napolnile, ■: da ni mogoče več nobenega wgosta“ sprejeti. Vsak kotiček v vseh graških zaporih je poln. V večjih celicah imajo shranjenih več teh nemških poŠtehjako-viČev, kakor je dovoljeno po predpisih. Samo v soboto dne 11. februarja so pozaprli 78 „novincev“, ki se -dobro razumejo na svobodno obrt dolgoprstnežev, po?, bijalcev, prijateljev alkohola! itd. Graško nemško čar sopisje zahteva, da se povečajo kaznilnice in ječe.
To je lepo znamenje za kulturo — prosvetljenega naroda.	.
St. Jurij v Slov. gör. Poročilo o društvenem življenju v letu 1910, V nedeljo, dne 12. t. m. je imelo naše bralno društvo „Edinost“ zopet lep društven dan. Priredilo je občni zbor, združen z gledališko predstavo „Vestalka“, Zanimiva so bila različna društvena pproČila, iz katerih posnamemo sledeče:	Društvo je
imelo v letu 1910 85 udov z letnino 170 K. Vršili sta se dve društveni veselici z gledališkima igrama „Poštna skrivnost“ ip „Tri sestre“, s petjem, z deklamacijami in govori; ki so jih imeli večinoma mladeniči, oziroma mladenke. Društvo se je po pevskem zboru.
in po drugih članih udeležilo tudi društvenih prireditev sosednjih Župnij ter vračalo s tem društvene o~ biske. Pravo življenje ste zanesli v društvo mladinski zvezi s svojimi shodi, katerih je bilo v minolem letu skupno 16, Mladeničev se je udeleževalo povprečno 50, ter so nastopali s prav primernimi deklamacijam? in govori po dva. trije in tudi Štirje,: Predavali
so in poročali po možnostih o vseh točkah gospodarstva, kakor o važnosti gospodarskega knjigovodstva, o pravilnem vedenju, o pametnem delu v vinogradih, o pravilnem ravnanju z mladimi drevesi itd. Posebno se je gledalo na politično izobrazbo: govorilo se je o časopisju, o volitvah, o razmerju in programih različnih strank itd. Ozirali so se mladeniči tudi zlasti na vzgojo srca, na plemenit značaj, kakoršen naj postane vsak mladenič. Zato se je priporočal in zahteval odločen boj zoper različne mladeniške strasti in razvade, kakor so pijančevanje, ponočevanje, nečistovanje, zanemarjanje službe božje, medsebojni pretepi, grdo govorjenje, preklinjevanje itd. Razlagal se je mladeničem pomen olike, lepega vedenja, opozarjalo se jih je na važnost obrambnega dela in so v ta namen zložili dokaj kron. Tudi vesela pesem, ki tako blaži srce, ni manjkala na shodih.
Dekliških shodov se je udeleževalo približno BOO mladenk. Govorile so zlasti o gospodinjskih lastnostih, o snagi, o splošnem redu, o varčnosti, o delavnosti, o potrpežljivosti itd. Obravnavale so različne stroke svojega gospodinjskega poklica, kakor pravilno molž-njo, perutninarstvo, vrtnarstvo itd, A tudi na različne dekliške slabosti in razvade niso pozabile, zoper katere se je treba bojevati, n. pr. nečimernost, gizda-vost zlasti v obleki, lahkomišljenost, slabe službe in tovarišije, kjer gineva cvet mladostnih let, splošno znana ženska prepirljivost itd, A tudi izven svojega gospodinjskega poklica se mora mladenka slovensko izobraževati. Tudi ona mora dostikrat poseči v živ-Ijenski boj za obrambo resnice, poštenja in pravice. Kaj stori vse lahko poštena mladenka za' Boga, za vero in cerkev, za svoj narod, za svoj jezik! Kaj vse lahko doseže v političnem oziru, da pri volitvah agitira! Koliko dobrega stori lahko pri vzgoji svojih mlajših bratov in sester, ter pomaga tako starišem pri trudapolnem, toda koristnem delu! O vsem tem in drugem so predavale ter govorile naše mladenke na svojih shodih. Slovenska mladenka pa mora biti tudi dekle lepega vedenja, zato se tudi na to točko ni pozabilo na dekliških shodih, Tiudi v obrambnem delu niso hotele zaostati za mladeniči. Da so si na, shodih zapele tudi pošteno pesem, ni treba posebej omeniti. Petje se je v društvu sploh vstrajno gojilo in so se v pevskem oziru dosegli res občudovanja vredni uspehi, Tako je naša mladina porabila vrlo dobro prosti čas v ininolem letu, porabila ga je za svojo izobrazbo, potom katere naj vsestransko služi in koristi domovini! Zares zanimivo in veselo poročilo tajnikovo.
Tudi društvena knjižnica je vredna vsestranskega zanimanja, za katero so udje, v prvi vrsti mladina zopet, res zanimajo. Šteje nad 800 knjig različne vsebine, največ zabavne, namreč 250 knjig v 300 iztisih. Pa tudi znanstvene, poučne in zgodovinske so' si udje radi izposojevali. Splošno je bilo ob nedeljah pravo obleganje društvene knjižnice. Časopisov je i-melo društvo razun Mohorjevih knjig, 12, in sicer v 55 iztisih, namreč 12 ..Slov. Gospodarjev“, 15 „Naš Dom“, 1 „Slovenec“, 1 „Straža“, 5 „Domoljub“. 5 „Kmetovalec“, 1 „Vrtec“, 1 „Dom in Svet“, 2 „Mladost“, 5 „Bogoljub“, 2 „Cvetje“, 5 „Glasnik“ najsve-iejšili src“. Časopise so brali udje, porazdeljeni po tako imenovanih bralnih krožkih, po trije, štirje ali 5 skupaj. Ce omenimo, da je v župniji nad 230 „Mohor-janov“, in da prihaja izven tega Še nad 70 „Slov. Gospodarjev“ in med mladino blizu 60 iztisov „Nas Dom“, da je dokaj tudi „Straža“ razširjena, ter precej tudi nabožni listi, je iz tega razvidno, da se zaveda ljudstvo globokega pomena dobrega časopisja ter tudi rado žrtvuje knjižno-časopisni davek.
Iz blagajnikovega poročila povzamemo, da ie; društvo v letu 1910 imelo dohodkov 574 K 08 vin. in ravno toliko stroškov; torej skupnega prometa 1148 kron 16 vin. V tej svoti je udnina, je vstopnina pri društvenih prireditvah z gledališkimi igrami, ki imajo vedno svojo privlačno moč. V teku 6 let je društvo pri največji udeležbi predstavljalo 21 gledaliških iger, v katerih kažejo naši mladeniči in mladenke občudovanja vredno spretnost. O tem smo se zlasti prepričali, ko smo videli zadnjič mladeniče na odru v igri „Garcia Moreno“, in sedaj mladenke v igri „Vestalka“, ki je med mnogimi drugimi krasna karakteristična slika drznih, krutih načrtov Nerona, strašnega preganjalca kristjanov. Kdor ne vidi, res ne more verjeti, da se znata tudi priprost fant in dekle tako zamisliti v svojo vlogo. Zlasti sedaj jim moram dati krasno izpričevalo: izvrstno so igrale. Kakor rečeno: tako resno zamišljena, poučna igra izda več, ko slo govorov.
Dvorana je bila, kakor navadno, natlačeno polna, vzoren red in mir, prosta zabava vesela in dov-tipna, med katero ni manjkalo lepih nagovorov. Gostje so bili častno zastopani iz vseh župnij, zlasti Sv. Lenart in Sv. Jakob. Hvala vsem iskrena!
Tako je bilo naše društveno življenje v letu
1910..	Ker društvo posameznosti med letom ni objavljalo, smo podali sedaj natančneje poročilo zlasti o mladeniškem gibanju. Tako, in še bolj živahno bo v tem letu društveno življenje pri Sv. Juriju v Slov. gor.
Primorsko.
Podgrad. Avtomobilna vožnja Opatija—Trst prenehala. Z dnem 11. februarja 1911 je prenehala vsaka daljna avtomobilna vožnja iz Opatije Skozi Pod-
vtlatfliiiltt 8* ohrani«! Slabosti h iOPäwJB zopet dobro, ako rabite V. Feller v Stnbiei, Elzin trg 81 Z64. (Hrvaško).
grad v Trst. Vzrok temu je ta, da se dosedanji ime-jitelji vozov niso mogli zjediniti in pogoditi z državo, ki je nameravala prevzeti to avtomobilno progo v o-skrbo. Od slednje ,se je pričakovalo, da zniža vozne cene ter bi bilo na ta način pomagano tudi nam, ki smo od najbližje železniške postaje oddaljeni 12 km. Mesto tega je napravila naša država, kakor običajno, ravno nasprotno in daljna pogajanja so se razdrla radi malenkosti.
Pnlj. Pri ljudskem Štetju so našteli tukaj 42.158 prebivalcev proti 38.643 leta 1900.
Velika železniška nesreča na Francoskem*
Na postaji francoskih državnih železnic v: Cour-vii.le so trčili dne 14. februarja ob 6. uri zvečer trije vlaki. Tovorni vlak je vozil mimo izogibalnice; a v istem hipu je zavozil v njega ekspresni brzovlak, ki je vozil s hitrostjo 80 kilometrov na uro. Takoj na to pa je trčil v oba vlaka še en osebni vlak. Vendar se pri zadnjem vlaku ni nihče ponesrečil.
Hujše je bilo pri brzovlaku. Vozovi so začeli goreti, izpod razvalin razbitih vozov se je slišalo ječanje potnikov in vpitje: na pomoč! Dosedaj se je izpod razvalin izvleklo deset mrtvih potnikov, mnogo pa jih je težko in lahko ranjenih. Od težko ranjenih bo gotovo še polovica postala žrtev nesreče. Večinoma vsi vozovi tovornega in ekspresnega vlaka so zgoreli. Zgorel je tudi poštni voz z vsemi denarnimi in vrednostnimi pošiljatvami.
Panika ob času nesreče je bila strašna, Visoko v nebo je segal ognjeni plamen iz kupa pobitih vozov. Vpitje nesrečnih žrtev je bilo naravnost grozno. Rešilna akcija je bila radi velikega kupa razbitih vozov in pomanjkanja rešilnih predmetov, otežkočena. Škoda je velikanska.
Kriva nesreče sta vlakovodja ekspresnega vlaka, ki ni pazil na dane signale, in postajenačelnik v Courville, ki je dal med časom, ko je pripeljal na postajo ekspresni vlak, premikati tovorni vlak.
Ta železniška nesreča je ena največjih zadnjega, časa, radi tega, ker so trčili tri vlaki.
Kakor poročajo zadnje vesti, je povzročilo nesrečo napačno postavljeno ogibališče. Tir je bil po pomoti postavljen za oba vlaka na prosto. Razun 7 mrtvih je 22 ranjenih, toda večina ne težko. Vlakovodji nasprotnega vlaka je odrezalo obe nogi. Časopisje odločno zahteva up el javo avtomatično delujočih signalov.
Pasivna resistenca državnih
uradnikov.
Državni uradniki v Trstu že delj časa zahtevajo 20% pristaniških doklad. Dne 15. februarja se je vršil shod uradnikov, na katerem je predsednik eksekutivnega odbora naznanil, da je vlada pripravljena dati oženjenim uradnikom neko podporo. S tem pa uradniki niso zadovoljni. Sklenili so, da začnejo s pasivno rezistenco, to je, da bodo delali strogo po predpisih.
Državni uradniki so si osnotvali ne samo v Trstu, ampak tudi v drugih mestih akcijske odbore, ki skrbijo, da se pasivni rezistenci pridružijo vsi uradniki.
Poštni prometni uradniki so se izjavili solidarne in so pričeli že danes dne ,17. t. m. s tihim odporom. Nasledki se že poznajo. V Trstu so se pri poštnih filijalkah poštne pošiljatve zajkasnele za 50 do 70 minut.
Pozna se pasivna rezistenca, že tudi pri colnin-skih uradih.
Tudi na železnici so se že pojavile občutne zamude. S tihim odporom so posebno pričeli uradniki državnih železnic v Trstu in brzojavni uradniki.^
Narodno-obrambno delo.
Štajerski Slovencil Za koroškimi Slovenci ste najbolj' v nevarnosti. Zganite se in pridno ustanavljajte podružnice „.Sl. Straže“! V, vsako župnijo podružnico! Vse ljudstvo mora biti združeno v podružnicah, potem bo enotno .delo lahko, smotreno, sredstev za narodno obrambo dovolj in zmaga gotova! 46 podružnic „Slovenske Straže“ je za Štajersko premajhno število. Ustanovite jih še 46 in še 46 novih! Na dan, nove podružnice!,
Za „Slov. Stražo“ so darovali: Nadžupnija Sv. Križ tik Slatine 40 K, Jakob Zupanič, župnik, Dutovlje 2 K. Župnik Fr. Bratušek nabral na zlati gostiji nečakinje Stanka Vraza Julijane Hedžet v Žerovincih 20 K. Terezika Šketa nabrala na Marknetova gostiji v Orlivasi pri Braslovčah 31.20 K. Ivan Poštar nabral na gostiji Antona Arbeiter in Roze Topo-lavec pri Sv. Barbari v Halozah 1.11 K. Bog živi vrle darovalce. Naj ne bo svatbe brez darov za „Slov. Stražo“!
Nad vse požrtvovalni so letošnji Mohorjani. Dosedaj so zbrali za „Slovensko Stražo“ 2347.77 K. Velik dokaz požrtvovalnosti! V februarju so darovali štajerski Mohorjani: Ljutomer 10 K, Rogatec 5 K,
Žalec 30 K, Sv. Lovrenc v Slovenskih goricah T K, Jarenina 7 K. Mohorjani! Še je čas, da se pridružite tem zavednim in obdarite „Slovensko Stražo." Po vseh župnijah, kjer še niste zbirali, zberite ta teden po 10 v od vsakega Mohorjana in nabrano pošljite „Slov. Straži“ v Ljubljano.
Nevaren nasprotnik se je pojavil pretekli mesec na češkem narodnem bojišču. Nemci so namreč ustanovili Gospodarski in obrtni kreditni zavod Nemcev na Češkem, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Zavod je ustanovilo nemško napadalno društvo „Bund der Deutschen in Böhmen“, ki je v rokah nemške radikalne stranke. ,„Bund der Deutschen in Böhmen“ deluje na isti način kot Südmarka v Gradcu. Novi zavod so izdatno podprle nemške občine, okraji in denarni zavodi. Gre za sistematičen napad nemškega kapitala na češke postojanke.
Schnlverein je ustanovil preteklo leto 125, zadnji mesec pa 8 novih podružnic na Češkem. Dne 29. januarja se je vršil v C. Budjevšcah' shod šulferajn-skih delavcev s Pošnmavja, ki se ga je udeležil tudi bivši minister Schreiner. Sklenilo se je, da se ustanovi pošumavska župa Schulvereina. Dne 2. svečana se je vršil v Plznu shod zapadnočeŠkih' podružnic Schulvereina, ki mu je predsedoval dr. Perko. V obče se trudijo sedaj Nemci, da bi pridobili za manjšinsko delo tudi široke vrste ljudstva. Nekoliko potujočih predavateljev hodi po nemških vaseh', agitira in ustanavlja podružnice. Dosedaj se je omejevalo zanimanje za manjšinsko delo na nemški srednji stan. Sedaj pa, se širi tudi med ljudstvo.
Za obmejne Slovence se je nabralo na predlog Marije Valenko, Šivilje v Cunkovcih, na svatbi Lovrenca Janžekoviča in Marjete Petrovič v Prvencih' 7 K 27 vin. Mladina poročeneema želimo v novem stanu veliko sreče.
Kuga v Aziji*
Crna smrt se na iztoku Širi vedno hitreje daije in dalje. Kakor da bi se narava zaklela zoper kitajsko in druga azijatska plemena, tako padajo žrtve kuge dan za dnevom, kot snopje za žanjicami.
Da se ne bi razširila kuga tudi v Evropo,j je storila ruska vlada več resnih korakov,. Največja nevarnost preti Rusiji iz Mandžurije. Kitajci in prebivalci Mandžurije beže iz okuženih mest na vse strašni pred črno smrtjo, s tem pa tudi raznašajo strašno kugo v druge kraje.
Ru s k a v 1 a d a j e o d r e d i 1 a o b m e j n o s t v a-ž o proti kugi.
Močne sibirske vojaške posadke so pomaknjene na mandžursko mejo. Vkljub hudemu mrazu mora vojaštvo mejo strogo stražiti, 'da ne morejo bežati iz o-kuženih krajev Kitajci in prebivalci Mandžurije v evropejsko Rusijo. Na tej straži je zmrznilo dosedaj že do 20 ruskih vojakov. Prebivalci cuskihiobmejnihmest so se obrnili brzojavno na rusko dumo, naj se Kitajci popolnoma izolirajo.
U p o r p roti tujcem v okuženih krajih.
Kitajski in mandžurski Čarovniki so raznesli vest, da so krivi kuge Evropejci. To vest trosijo kitajski fanatiki po celi deželi. Ti oznanjajo ljudstvu, da kuga ne bo poprej prenehala, dokler se beli tujci” to je Evropejci, ne pomore ali poženejo iz dežele. Sele, ko bo Kitajska in Mandžurija rešena tujcev, se bodo pomirili zli duhovi, ki povzročajo kugo. Praznoverno ljudstvo veruje tem lažem, in opazuje se že močno sovražno gibanje med ljudstvom v okuženih pokrajinah. Nasledek kuge bo najbrž tudi vstaja proti Evropejcem in pobijanje belokožcev.
Zgodovina kuge v Evropi.
V prejšnjih stoletjih se je kuga pojavila večkrat tudi v Evropi. Kronisti vedo povedati, da je črna, smrt prestopila prvokrat evropska tla v 14. stoletju. Posebno hudo je razsajala mnogokrat v ozemlju reke-Wolge na Ruskem. Cele pokrajine so večkrat popolnoma izumrle. Leta 1808 se je razširila kuga preko Kavkaza v provinco Astrahan. L. 1841. se je pojavila v manjši meri v Carigradu.	• -
Največ žrtev je zahtevala ta nesrečna epidemija-v letih 1877 in 1878 v Astralianu. Iz tega kraja Se je hudo razširila i dalje v sosednja ruska mesta. Na-zadnje je nastopila tudi pljučna kuga, kateri je podlegel sleherni bolnik. Astrahan in nekaj drugih mest je popolnoma izumrlo. Tudi 1. 1899 se je pojavila črna smrt zopet v Astrahanu in ob Kaspiškerri morju, Mandžurija
je po najnovejših poročilih že vsa okužena. Kitajci, Korejci in drugi domačini nosijo nalašč mrtva trupla v stanovanja Evropejcev.
V Indiji
zahteva kuga, kakor poroča „Times“, na teden 10.000 do 20,000 žrtev. Od 14. do 21, januarja t. 1. je pomorila kuga v Indiji 20.167 ljudi, en teden poprej pa „samo“ 12.143. V teku 9 let se redno menja v tem razmerju Število žrtev kuge. Sanitarne in druge varnostne odredbe imajo ta uspeh, da, se le redkokedaj loti kuga tudi Evropejcev, pač pa je od 1904 do 1910 umrlo v Indiji nad 3 milijone ljudi, med njimi le H'%' Evropejcev, za kugo.
Slovenci! Slovenke! Pridobivajte nove naročnike za našo „Stražo“.
i bolečine Vas gotovo zapnete, Vaše oči, živci, mišice, kite postanejo močne, Vaše spanje bo zdravo, počutili se boste pristni Felletjev fluid z znamko „Elzafluid“. Dvanajsterica "za poskušnjo 5 K pošt. prosto. Proiivajatelj je lekarnar E,
fcrojaški mojster w Celju priporoča svoj ----------—
I ki se nahaja v novi poaojilaični MII na Ringu I
Tovarna za peči H. KOLOSEUS
Wel % 6woj« Avstrijsko.
irnmtm m v vsakem osim nedosegljive pedi iz železa, «maik, porcelana, »ajolike za gospodarstvo, hotele, rigtairraeije itd. — Naprave sa kuhinjo s soparom, b pikic*» is peči sa plin, trpežne irske peči. Dobe se v vsaki k^oViiii, kjer ne, se pošljejo' takoj. Zahtevajo s®' naj ^ijginalBi So-OBedš-štediiniki in manj vredni izdelki naj se vračajo. Ceniki zastoaj.
13. lebruarja 1911.
Učenec
se sprejme v manufakturni rrgovšoi |R. E. Š®p«C tf ÄrSborii,.
-(prepeličar) brat njfgov 1. pretirani lovski pea ca K’fösjüketr. se zaradi prese-Jftv« p©: ceni .proda. -.„Naslov v tspravništvu Straže, 23
HlalhiH» dobroldočo
»a.
deželi
vzamem v
naj;
em.
.ftnmdjb® pod Šifre; „Bodoč* -poste -restaase Kačje.
j m vagone, vese (most-j se), centimake, škaiove,
i deeimalne, za živino, j iablicove in vsake dsu-j ga vrste za gospodarske
j in obrtniške namene iz-
< .
\ delaje ter priporoča po nizkih een«h
Jos. Kalšb»
tovarna za Tage,
Bras, Menico Sorarsbu
80 ' sisvsaska sferi
mmmmammmmmmmm
Veletrgovina špecerijskega
Ij&ih pridelkoi
blaga in deželnih pridelkov
Kamnosek Franc Koban,
poprej A, Horvat v Račjem '^==z==z pri Mariboru :.v-rrr:r:
•öasK-isarijs, da . ima v zalogi vsake vrste nagrobnih spomenikov po nizki ceni.
Narodni dom in Graška cesta 22 ? lastnih hišah.
Naznaci?., da kupnje vsakovrstne deželne pridelke vsako množino go naj višjih dnevnih cenah, osobito snhe gobe, laneno seme, fižol, kamna, vsakovrstno žito, konoplje itd' ter sadje sveže in suho.
Priporočam se gospodom kolegom trgovcem za nakup Vedno svežega špecerijskega blaga is deželnih pridelkov, ker jamčim za pošteno in dobro postrežb® po najnižjih dnevnih eenah. — Gospodom duhovnikom priporočam vsakovrstne • sveče, kadilo ia ojje «a cerkve.
Siavnema občinstvu zagotavljata t čno in solidno postrežb© z vedno svežim blagom ia aajaižj ih eenah. Nadalje premog na eele vozove, debel K 2 lu, droban po K 1-40. 100 kg sa dom postavljen v Celju, 'drogam, po dogovora. 148 Pismena naročila se z obratno pošto izvrše, prndltfa vsako množino ms kupi kakor tudi soinate vreče
Želodčni likčr

Zahtevajte v gostilnah katoliško-ua-rodne liste: Slov« Gospodar, Straža.
Edina narodna trgovina čevljev
tudi lastnega izdelka w Celju priporoča svojo veliko zalogo čevljev za gospode, dame in otroke od šiajfinejše do najcenejše vrste. Posebno velika izber čevljev za veseli c e in gostije.
Pristni ruski guBs si vseh velikosti.
V zalogi so tudi: gom&še, čevlji za hribolazce, telovadni čevlji in čevlji za dom. Priporoča se velespoštovanjem
Štefan Strašek
*“ Celje : Kovačeva ulica.
Edin« štaj* narodna steklarska trfgssiisa
na defeel® In m* girelMio
Franc Strupi s Celje
Graška cesta
yrifK*®$t po najnäjih cenah svojo bogate zalogo steklene ia poreelaiaazle posode, svetilk,, ogledni,.. vsakovjpstmili šip in okvir jev mi podobo.
wa®la steklarskih dal pri serinrah ia priv. stavbah»
»-t***-*®#«**** W m M m«! ia in tnSma	o#*®**®*®*«*»
*M*xxx*nMxxuxnu*uummmunu*mu*xnnnxm*x**n*
od motoma oddaje 100 kg. po 3S K.
Tiskarna s?. Cirila i ihtim.
Dobro ohranjene "BC .
duri Mor tudi velika okna
s šaluzinami vred, drobno kamenje in razni stari materija! se p>0 ceni proda. Zidni dre-bež, p upraven za posipanje dvorišč in cest se sme brezplačno odvožati od podirajoče hiše na glavnem trgu v Mariboru. — Vpraša se na lic« mesta ali pa. v stavbeni pisarni gosp. Glaserja,
1	fahdk*£ä$m \7, M »ribar*
je najboljše krepčilo želodca!
Žalodčni liker FLORIAN“ m slabi in m omami kakor razne opojna pij ase, ampak daje moč In v@sel.je io delal
jfaiskr'kakovost ft;£--- ■ liter K 2’4& Eallngstssa kakovost	*	* 4U0,
listo? sa sarečia: „FMHMAS“, Iij»bl|a|ia,
;;;; " v- ■ .
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Stolna ulica št. © (med glavnim trgom in stolno cerkvijo).
. , jlranilne vloge
se »prejemajo od vsakega in se obrestujejo: ca-? dne po 4%, proti 3 mesečni odpovedi po 4*/,. Obresti se pripisujejo h kapitalu 1. januarja in
julija vsakega leite. Hranilne knjižice m sprejemajo 'kot getov denar, ce da bi se njih obre-stbVanje kaj prekinilo Za nalaganje po pošti so poštno hranilne položnice na rarpolago (šek konto 97.078). Rental davek plača posojilnica sama.
posolila so dajejo
le članom m sicer: na vknjižbo proti papilarni varnosti po 4s/4%, na vknjižbo sploh po 5°/« ca vknjižbo in poroštvo po 57*®/« in na osebni kredit po 6%- Nadalje ižposojnje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri dragih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. — Prošnje za vknjižbo dela posojilnica ,.s brezplačno, stranka plača le kolek«.
Cfratfne ure
so vsako sredo in Četrtek od 9. do'12. .dopoldne in vsako soboto od 8 do 12 dopoldne, izvzemih praznike. — V uradnih ar»,h se sprejema in izplačuje denar.
pojasnila Se dajejo
in prošnje sprejemajo vsak delavnik od 8.—12. dopoldne is od 2.—5. popoldne. 6
PosojllfiSra Ib»« Uidi m rüMspsifS*««* <$«•**»<».*■* ferws&Mg»« MMmlnft««).
HIPS, ViRBC pobšžnik «elito k st. pesmi . . K 3 56 Rozman, OeKüiMe feni™, 3~ Venec snetih pesmi. . „ 2?-~ Prijatelj itroš» . . n-W Si. Opravile .	135
Vsi ti molitveniki sc dobije tuđi v zlati obrezi in stanejo potem okoli 50 vinarjev več. Poštnina znaša 20—30 vin. za 1 knjigo.
Trgovini Mont n. DrOi == ■ Maritom, ==
Na kolodvora pričakuje goltov domači omnibus.
Na debelo I
Za ženitovauje, veselice in slične svečanosti	Enian. Ilich, Maribor
Vsak dan sveži pustni krapi.	___Gornja Gosposka ulica št. 38.
Velika zaloga
dobre snaženega
posteljnega perja
po vsaki ceni priporoča tvrt ka
Jožef Ulaga, Maribor
TegettboL cesta 21.
Vlradne —
— zavi
priporoča
Tiskarna sv. Cirila
v Mariboru.
sa razne stroje oddaja tiskarna sv. Cirila v Mariboru 100 kg po 25 K.
Vzajeitna zavarovalnica v Ljubljani
Glavni zastopnik za Štajersko: S
Fran Pograjc, Maribor,
Fabriksgasse 21, blizu Nar. Doma.
165	»prejfma:
1.	z*varovanja vsakovrstnih poslopij, premičnin in pridelkov proti požarni šk<di;
2.	zavarovanja zvonov proti poškodbi.
Pojssn la daje in sprejema ponudbe glavni zastf p zavarovalnice ter postreže na željo tudi s preglednicami in ceniki.
BBBBBBBBBBBBSB B B B B B
S
Ta edina slovenska zavarovalnica sprejema zavarovanja pod tako n-g< dn mi pogoji, da se lahko meri z vsako drugo zavarovalnico.
V krajih, kjer še ni stalnih povelje nikov, se proti proviziji nastavljajo
spoštovane osebe za ta zaupni posel.
Postavno vloženi ustanovni zaklad jamOi zavarovancem popolno varnoat.
Edina domača zavarovalnica! Svoji k svojim!
Stavbeni in umetni ključavničar, oblast, kcncesienirani ivodovcdni instalater
Ivan Rebek, C?U®
Poljska ulica št. 14»
Se priporoča zadrugam, občinam, korporacijam in zasebnikom za cenjena naročila, namreč za navadne, kakor tudi umetno izdelane železne ograje, kakor Uidi vrata, bodisi za vrte, dvorišča, cerkve, grobove itd., štedilna ognjišča vseh sistemov za zasebnike, gostilne aii zavode. Prevzamem napeljavo vodovodov iz studenoev, vodnjakov 9 hidraličnimi vidri. Izde lojem vsake vrste tehtnioe, tudi premostne (Brüoken-wagen), prevzamem iste kakor tudi uteže v popravilo. Napeljujem strelovode ter prevzamem sploh vsa v mojo stroko spadajoča dela iu izvršujem ista točno ______in solidno, vse po zmernih cenah._
Hotel Trabesinger v Celovcu s
Velikovška cesta št. 5
se priporoča
potnikom, ki prenočujejo v Celovcu. — Tukaj najdejo lepe, snažne in po zimi zakurjene sobe po 1 K do 5 K, okusne jedi, dobro pijačo po ceni.
Veliko dvorišče za vozove in tri hleve za konje. — Za zabavo služi kegljišče, po zimi zakurjeno. — Po leti sediš na senčnatem vrtu.
V tem hotelu najdete vsak dan prijetno slovensko družbo, posebno v sredah zvečer. 188
Velike dvorane zw ihede In veselice,
n Milloniu*
drota© 1
Trgovina dalmatinskega vina.
V	nobeni dre Sini ne sme manjkati kupica dobrega vina.
V	zalogi izvrstno naravno staro «vinč, vsake vrste v treh kvalitetah, radeče in belo vino, pripor čljivo_ slabokrvnim >n prehlajenim osebam, iztrstno namizno vino, izboren
prosečan, ki se posebno bolnikom priporoča.
Zn dokaz ponarejanja se plsčs 10C0 K. Ta izborna vina so v zalogi samo pri
Angeli Cvitantć, Maribor
na oglu barvarske in Šolske ulice.
Za trgovce in gostilničarje znižsne cene! 10 3
Pridobivajte nove naročnike!
Pr--------------------------~~wsq
Cerkvtiii ln sobni slikar In pleskar v
Franjo Horvat
m A RIB O R, Kasinogasse štev. 2.
Se priporoča veleč, duhovščini in slavnemu občinstvu sa slikanje cerkev, dvoran, sob, društvenih odrov, napisov na steno, deske, plošče in steklo ter za vsa v pleskarsko in slikarsko stroko spadajoča
: : dela. : :	53
:: :: Cene nizke!
Postrežba točna!
Svoji k svojim Ž
Urar, očalar in slatar
Maribor
T®»e^®f#va c®*4* 3®
perd kolodvorom,prijporo&f svojo 'bogato zalogo akt-»iae, srebrnine, ar L1». po najnižji ceni,
(rratnofonA 8 sl°ven8kimi ploščami, čistk» m
^* ttUiUlUIic jasnim glasom iz najboljših tovarn.
—	Priznano najboljše igle za gramofone.
Popravila se točno in hitro izvršujejo
Trgovina špecerijskega blaga
fllilan Hočevar Čelje
Zaloga pražene kave „An Mikado“.
A*	Priporoča za tekoči čas pod zagotovilom tečne
■ in solidne postrežbe:
Hj ruskega in kitajskega čaja, pristnega Jamajka rae slivovke, brinjevca, konjaka in raznovrstnih likerjev.
■ Sveže rozine, grozdiče, chebe, mandelne, lešnik«, orehe, bosanske češplje, strdi itd.
■	Živinorejcem nndim za pitanje svinj dobe«
znanega,, Lu ecu In s“, mastina in klajno apno. Ok “ času setve opozarjam p. t. kmetovalce, da se dobi!
v moji zalogi zanesljiva, kaljiva semena za polja-2, in vrtrove,
Tudi priporočam raznovrstnih, voščenih i* drugih sveč, kadilo in olje.	17?
Ženini, 3« neveste, 3« statjo
k
Janko Artmanu
v St. Jur ©is Juž. žel. po svatavske» obleko
in drage na novo nabavljene svatovske 981	potrebščine.
PRT Umetni zavod za slikanje na steki#
Maks Tušek : Ljubljana
Sv. Petra nasip št. 7
se priporoča preč. duhovščini in cerkvenim predstoj sikom-z» izdelovanje slikanih cerkvenih oken, in vse v (to stroko spadajoča dela po najnižji cem.
---- H®črte lsi proračune n® raipolago. —