PO SLEDEH VOLKA IZOBRAŽEVALNE AKTIVNOSTI NA TEMO VOLKA IN DRUGIH VELIKIH ZVERI TER NJIHOVEGA ŽIVLJENJSKEGA PROSTORA PREDLOGI AKTIVNOSTI PO SLEDEH VOLKA UVOD 4 Pomen poučevanja pri ohranjanju velikih zveri Izobraževalne aktivnosti na temo volka in drugih TELESNE ZNAČILNOSTI VELIKIH ZVERI 6 velikih zveri ter njihovega življenjskega prostora Aktivnost 1 PREPOZNAVANJE ZNAKOV PRISOTNOSTI 9 Aktivnosti 2, 3 in 4 RAZISKOVALCI VELIKIH ZVERI 14 Aktivnosti 5, 6, in 7 VEDENJE V TROPU 19 Aktivnost 8 KAKO PLENIJO VELIKE ZVERI 21 Aktivnosti 9 in 10 Gradivo pripravljeno v sklopu projekta LIFE WOLFALPS EU (LIFE18 NAT/IT/000972), sofinancirano s strani Evropske komisije, preko finančnega mehanizma LIFE. ŽIVLJENJSKI PROSTOR VELIKIH ZVERI 24 Aktivnosti 11, 12, 13 in 14 VLOGA VOLKA V NARAVI 29 Aktivnost 15 2 3 UVOD UVOD izobraževalne aktivnosti vključujejo izkustveno učenje. Ob opazovanju volka v živalskem vrtu lahko omogočimo neposredno izkušnjo z vrsto, ob obisku njenega življenjskega prostor in dela z biološkimi materiali ali njihovimi replikami pa posredno. Oba vidika sta zelo pomembna, saj lahko izkušnja vzbudi pozitivna čustva pri posamezniku, zmanjšanju strahu pred volkom in večje zanimanje za učenje o vrsti. Tak način poučevanja je skladen tudi s cilji okoljskega izobraževanja in principi gozdne pedagogike, katerima skupni cilj je krepiti okoljsko in naravovarstveno zavest preko izkustvenega učenja za doseganje ciljev trajnostnega razvoja. V dosedanjih raziskavah pri višje formalno izobraženih odraslih ni zaznane večje podpore varstvu velikih zveri in več znanja o njih. Kot je bilo že predlagano za osnovnošolske učitelje, bi morali tudi pedagoški delavci na višjih stopnjah več pozornosti nameniti vključevanju učencev, dijakov ali študentov v dejavnosti, ki spodbujajo in nudijo neposreden stik z živimi organizmi. Tu se ponovno odraža velik potencial izobraževanja Varstvo velikih zveri in upravljanje z njimi zahteva sodelovanje med različnimi strokami. v neformalnih učnih okoljih, ki dopolnjujejo usvajanje znanja v formalnih učnih okoljih. Poleg ustreznih rešitev za preprečevanje konfliktov na terenu in zakonodajnega ozadja, sta komunikacija in izobraževanje ključna pristopa za zagotovitev uspešnosti Predlagane izobraževalne aktivnosti v priročniku temeljijo na zgoraj navedenih ohranjanja vrst. Preko izobraževanja širše javnosti ali posameznih interesnih skupin usmeritvah: poučevanje izven šolskega prostora, možnost posredne izkušnje z volkom lahko dosežemo boljše sprejemanje teh vrst in lažji soobstoj z njimi. Pri tem je ključnega preko dela z biološkimi materiali in opazovanju znakov prisotnosti vrste v okolju ter pomena je izobraževanje otrok in mladostnikov, saj njihova stališča do velikih zveri še s spoznavanjem njenega življenjskega prostora. Udeleženci se bodo preko igre in niso trdno zakoreninjena. raziskovanja lahko seznanili z biološkimi in vedenjskimi značilnostmi velikih zveri ter spoznali ključne načine preučevanja vrst. Dosedanji pregled stališč dijakov splošnih in strokovnih programov v Sloveniji kaže, da imajo srednješolci v splošnem pozitivna stališča do volkov, vendar je njihovo znanje o tej vrsti pomanjkljivo. Smer izobraževanja se je izkazala kot bolj pomemben dejavnik vpliva tako na njihova stališča kot znanje. Stališča mladostnikov se razlikujejo tudi glede na njihov spol, prisotnost lovca v njihovi družini in območje v katerem bivajo. Dijaki, ki so prihajali iz družin, v katerih so bili tudi lovci, so izkazovali manj strahu do volkov in večji interes za učenje o vrsti. Dijaki, ki so živeli na podeželju so tudi manj nasprotovali lovu v primerjavi z dijaki iz mestnih PRIMERNOST AKTIVNOSTI ZA POSAMEZNO STAROSTNO SKUPINO okolij. Vendar ne smemo pozabiti tudi na zaznano ugotovitev, da dijakinje bolj podpirajo ohranjanje zveri, dijaki pa imajo o njih več znanja. Na podlagi dosedanjih raziskav je na stališča in znanje dijakov o volkovih imela največji vpliv delavnica, izvedena izven šole. Prav tako so delavnice, ki so temeljile na aktivnosti dijakov imele bolj pozitiven vpliv kot klasičen frontalni pouk. Tudi za izobraževanje Prvo in drugo Tretje Srednja splošne javnosti se predpostavlja, da je tak pristop učinkovitejši. Pomembno je, da triletje OŠ triletje OŠ šola 4 5 TELESNE ZNAČILNOSTI TELESNE ZNAČILNOSTI VELIKIH ZVERI VELIKIH ZVERI AKTIVNOST 1: UGANI KDO Volk ima daljši gobec, prav tako nosnice, v katerih je veliko - primerjava telesnih vohalnega tkiva. Sklepamo lahko, da ima volk izjemen voh. značilnosti volka, evrazijskega risa in rjavega medveda Volčji ugriz je škarjast, kar pomeni, da lahko spodnjo čeljust Volk stopa po prstih, zato so v stopinjah vidni 4 prsti s kremplji, ki jih ne premikajo le gor-dol, levo in desno pa ne. Volkovi torej more vpotegniti. Volčja stopinja ima blazinici 2. in 3. prsta pomaknjena ne žvečijo hrane, vendar jo trgajo. Ker se prehranjujejo z višje, kar pa je pri psih manj opazno. Zanimivost: volkovi zelo dobro mesom – plenom, ki ga ulovijo, imajo temu prilagojeno tudi poznajo svoj dom v gozdu (teritorij), zato je njihova sled relativno zgradbo zobovja. Za namene usmrtitve plena so podočniki ravna. Ker volkovi živijo v tropih, se velikokrat pojavlja več sledi hkrati. večji, bolj izraženi. Ostri ličniki in kočniki pa so namenjeni trganju in kosanju mesa. Risja stopinja je nekoliko manjša od volčje. Tako kot volkovi, tudi risi stopajo po prstih. Za razliko od volka in medveda pa ris lahko Risi se prehranjujejo izključno z mesom, kar je vidno po kremplje vpotegne, zato v sledi kremplji navadno niso vidni. Ali si podobno zgrajenem zobovju kot pri volku – močno izraženih vedel? To je značilnost večine predstavnikov iz družine mačk. Izjema podočnikih in izrazito ostrih kočnikih ter ličnikih. Risi imajo je gepard, ki svoje kremplje lahko le delno vpotegne. Ti mu omogočajo dober tako kot ostali predstavniki družine mačk veliko krajši gobec. prijem ob teku – je najhitrejši kopenski sesalec. Sklepamo lahko, da je pri risu zaradi manj vohalnega tkiva v krajših nosnicah tudi voh nekoliko manj izražen. Ker ris lovi iz zasede, je ključno, da se še bolj osredotoči na sluh in vid. Medvedi hodijo po celih podplatih, zato jih imenujemo tudi podplatarji. V Kljub temu pa velja poudariti, da je zmožnost vohanja pri vseh sledi medveda je tako dobro vidnih vseh pet prstov z močnimi kremplji. živalskih vrstah neprimerljivo boljša kot pri človeku! Obliki prednje in zadnje šape se pri medvedu razlikujeta. Pri zadnji je značilen podaljšan petni del. Podobno kot pri človeku. Medvedja lobanja je večja in veliko bolj masivna kot volčja in risja. Medvedi so vsejedi, kar se odraža tudi v zgradbi njihovega zobovja. Kljub temu, da manj plenijo in posegajo po virih hrane, ki je v naravi lažje in v dovolj velikih količinah PREDLOGI ZA IZVEDBO: dostopna, t. j. predvsem hrana rastlinskega izvora, pa 1) Delo v skupini s pomočjo bioloških materialov, njihovih replik, s katerimi udeleženci imajo vseeno dobro izražene podočnike. Ključna razlika rokujejo ali slikovnega gradiva. Samostojno raziskujejo biološke materiale ali njihove od drugih dveh vrst je v zgradbi ličnikov in kočnikov, saj je replike in jih primerjajo, značilnosti si zapišejo, kar pripomore k boljšemu pomnjenju. njihova površina veliko bolj razširjena in ploščata. Omogoča Ugotovitve si med seboj predstavijo, pedagog vodi nadaljnjo diskusijo, preko katere jim dobro mletje in žvečenje hrane. Medved lahko spodnjo pojasni pomen posamezne izmed telesnih značilnosti posamezne v vrste. čeljust premika v vse smeri. 2) Pedagog preko prikaza bioloških materialov ali njihovih replik vodi diskusijo o telesnih Preizkusimo, saj zmoremo enako! Ker medved večino časa značilnostih posamezne vrste in njihovem pomenu. nameni iskanju hrane, se zanaša predvsem na svoj izjemen 3) Utrdimo svoje znanje – pedagog pripravi kartice z imenom vrste, posamezno telesno voh, na kar lahko sklepamo tudi po dolžini nosnih votlin in v značilnostjo ter njenim pomenom. Udeleženci povezujejo kartice v skupine. njih prisotnem vohalnem tkivu, ter na sluh. Vid je pri medvedu, v primerjavi z drugima čutiloma, nekoliko manj izražen. 6 7 TELESNE ZNAČILNOSTI PREPOZNAVANJE VELIKIH ZVERI ZNAKOV PRISOTNOSTI Kožuh volka je, tako kot pri vseh odlakanih sesalcih, sestavljen iz dveh plasti: podlanke, ki AKTIVNOST 2: KDO JE BIL TU? je krajša in ščiti koži pred temperaturnimi vplivi, Izdelava modela iztrebka vodo in paraziti, ter nadlanko, ki je navadno vrstno značilna (ima značilno barvo ali vzorec) in Čvrstost, oblika in barva iztrebka so odvisni od prehrane medveda. ščiti spodnjo plast ter posredno kožo. Podlanka se v hladnejšem delu leta zgosti in s tem poveča Pedagog pojasni, da se volkovi in risi prehranjujejo s hrano živalskega termoregulacijsko zmožnost živali. Volčji kožuh izvora. Volkovi predvsem plenijo jelenjad in divje svinje, pa tudi srnjad. je rumeno-rjave in sive barve, s temnejšimi Risi se prehranjujejo predvsem s srnjadjo, v dinarskem svetu so v dlakami na hrbtnem delu in repu. Siva barva prehrani risa tudi polhi, kar je posebnost. je bolj izražena pozimi. Volk ima v primerjavi s šakalom daljši rep, ki sega pod koleni. Značilna Ker se tako volk kot tudi ris hranita s hrano živalskega izvora in trgata kose mesa za volka je tudi črna proga na golenih prednjih skupaj z dlako, v njunih iztrebkih najdemo dlake plena. nog. Volk ima trikotne in pokončne uhlje. Volčji iztrebek je klobasast, s premerom 2,5-4 cm in dolžine 10-15 cm. Navadno je sestavljen iz več delov in vsebuje velike količine dlake. Ali veš? Volkovi svoje iztrebke navadno puščajo Kožuh risa je oranžno-rjavo-sive barve z značilnim na vidnih mestih (gozdne poti, ceste in križišča) saj s tem vzorcem, t. j. pikami, lisami ali rozetami. Vsak označujejo svoj teritorij. ris ima značilen vzorec, po katerem se loči od ostalih. Risji uhlji imajo značilne črne dlake na Risji iztrebek je navadno klobasast in sestavljen iz več delov. V koncu, ki jih imenujemo »čopki«. premeru meri 2-3 cm in je sive, rjave ali črne barve. Ali veš? Risi svoj iztrebek pogosto zakopljejo, zato ga je težje najti. Ali veš? Vloga čopkov še ni povsem pojasnjena, najverjetneje pa pripomorejo k sporazumevanju. PREDLOGI ZA IZVEDBO: Udeleženci ob obisku gozda nabirajo semena, ostanke oreškov in gozdnih plodov. Ob tem se Prevladujoča barva medvedov je rjava, opazimo učijo prepoznati posamezno vrsto rastline, posamezen del, ki so ga nabrali in njegovo vlogo. pa lahko tudi medvede, ki so skoraj smetanovo Nato izberejo tiste dele rastlin, ki jih lahko najdemo v prehrani medveda. Pedagog pojasni, da svetli, do skoraj črnih. Mladiči imajo značilno je le-ta sestavljena predvsem iz hrane rastlinskega izvora, čeprav medveda uvrščamo med svetlo liso okrog vratu, ki ji pravimo »ovratnik«. zveri, in se tekom leta spreminja glede na razpoložljivost virov hrane v okolju. Ker medvedi Medved ima kratke in zaokrožene uhlje. evolucijsko niso povsem prilagojeni na prehranjevanje s hrano rastlinskega izvora, v njihovih iztrebkih najdemo veliko neprebavljenih delov. Tako lahko po izgledu iztrebka sklepamo, s čim se je posamezen medved prehranjeval. Če udeleženci ob obisku gozda najdejo tudi dlake srnjadi, jelenjadi, divje svinje ali polha, naberejo tudi te. 8 9 PREPOZNAVANJE PREPOZNAVANJE ZNAKOV PRISOTNOSTI ZNAKOV PRISOTNOSTI Na podlagi opisov, ogleda iztrebkov ali njihovih modelov udeleženci izdelajo svoje modele, pri AKTIVNOST 4: KDO SE SKRIVA V GOZDU? čemer izkažejo usvojeno znanje o prehrani posamezne vrste in izgledu iztrebka iz na zraku Prepoznavanje znakov prisotnosti zveri v naravi sušeče gline (modelirne mase) in naravnega materiala, ki so ga nabrali. Če izdelujejo modele iz bele mase, lahko z uporabo akrilne barve ali s temperami in akrilnim premazom obarvajo model v ustrezno barvo. PREDLOGI ZA IZVEDBO: PRIPOMOČKI: • na zraku sušeča glina ali podobna modelirna masa Udeleženci na vsaki točki dobijo kratek opis in namig za naprej. Pedagog nadaljnjo • akrilne barve ali tempere razlago prilagodi starostni skupini. • naravni materiali (semena, dlake, ipd.) NAMIG ZA ZAČETEK: • Možnost 1: Poiščite zver, ki živi samotarsko, lovi plen iz zasede in mora biti ob tem najtišja. • Možnost 2 (mlajši): Poiščite predstavnika velikih zveri, ki je velik za tri domače mačke, ušesa pa mu krasijo kosmati okraski. Prilagojeno za dve starostni skupini: Za bolj vizualno podprto Knjiga Knjiga izhodišče za pogovor o načinih TOČKA 1: SILHUETA RISA preučevanja velikih zveri lahko Huda risinja Pogumni Maks • Namig za naprej: poišči znake prisotnosti velikih zveri v naravi. Ko najdeš znake pedagog uporabi prisotnosti vseh treh vrst (skupaj z učiteljem otroci ponovijo katerih), najdeš AKTIVNOST 3: NA SLEDI tudi risanko Huda - namig za naprej. Za odtise stopinj lahko vnaprej poskrbi pedagog. risanka in izročke spoznavanje načinov preučevanja velikih zveri za pogovor po preko zgodbe risinje Tise ali risa Maksa risanki. TOČKA 2: SLEDI VELIKIH ZVERI Na poti iščejo sledi zveri - odtise v blatu/odlitke/fotografije stopinj postavljene na tla. Ob vsaki najdbi se pedagog z udeleženci pogovori o značilnostih posamezne vrste. Ko najdejo vse stopinje, prispejo na točko 2, kjer jih čaka naslednji namig: PREDLOGI ZA IZVEDBO: Poišči znake prisotnosti glavnih vrst, ki jih plenita ris in volk – katere so? Pedagog v knjigah Huda risinja ali Pogumni Maks (primerno za starejše učence ali dijake) TOČKA 3: PLEN VELIKIH ZVERI izbere poglavja, ki opisujejo načine spremljanja risov, npr. odlov, uporaba telemetrije Na poti iščejo sledi plena: srna, jelen, divji prašič, polh. Zadnja najdena stopinja in spremljanje s fotopastmi. Ob branju zgodbe risov udeležencem predstavi načine jih pripelje na točko 3 in naslednji namig: spremljanja risov in poveže z drugima vrstama velikih zveri, volkom in medvedom. Metode • Možnost 1: Plod te vrste drevesa predstavlja glavi vir hrane za polha in divjega predstavljene v knjigi podkrepi s fotografijami opreme, zemljevidi spremljanih risov, prašiča. Katera vrsta drevesa je to? fotografijami živali s foto pasti. • Možnost 2: Čeprav je največji med zvermi, rjavi medved je predvsem rastlinsko hrano, tudi gozdne plodove in oreške. Kadar je oreškov ključne Aktivnost predstavlja dopolnitev aktivnosti 1, 2, in 3: učenci preko aktivnega drevesne vrste v naravi v izobilju, medvedi redkeje zahajajo v bližino naselij. iskanja znakov prisotnosti velikih zveri in prepoznavanja njihovih značilnosti utrdijo Za plodove katere rastline gre? pridobljeno znanje. 10 11 PREPOZNAVANJE PREPOZNAVANJE ZNAKOV PRISOTNOSTI ZNAKOV PRISOTNOSTI Ko učenci povedo, da gre za bukev, jo v okolici poiščejo (če je ni, si pedagog pomaga s slikovnim gradivom). TOČKA 4: BUKEV Ogledajo si drevo, pogovorijo o značilnostih, pedagog pa jim obrazloži, da gre za najpogostejšo drevesno vrsto v gozdovih Slovenije. • Na tej točki prejmejo nov namig: ker se medved prehranjuje z velikimi količinami hrane rastlinskega izvora, tudi večkrat iztreblja. V iztrebku lahko vidimo tudi neprebavljene ostanke hrane, ki nam povedo, kaj je medved imel za kosilo. Poišči iztrebek! TOČKA 5: IZTREBKI VELIKIH ZVERI Na poti iščejo iztrebke (modeli, lahko tudi plastificirana fotografija na tleh). Poleg medvedjega iščejo tudi iztrebka risa in volka. Risji iztrebek je zakrit, medvedji in volčji pa sredi poti. Ko učenci najdejo tudi iztrebka risa in volka, sledi razmišljanje zakaj sta različna – vidimo dlake, kosti, ipd. In zakaj risovi zakriti, volčji pa kar na sredini gozdne ceste. Udeleženci dobijo informacijo, da v iztrebkih lahko najdemo dlake živali, s katero sta se volk in ris prehranjevala. • Pedagog nato pove odgovor, ki je hkrati naslednji namig: naslednji zaklad je • Namig za nadaljnje raziskovanje: Kje bi lahko našli dlake zveri in kaj nam lahko oddaljen za razdaljo risjega skoka, ki meri do 8 m. Poišči ga! povedo? TOČKA 7: RISJI SKOK TOČKA 6: OZNAČEVANJE TERITORIJA Da bi prispeli do točke 7, udeleženci z metrom izmerijo pravo razdaljo preizkusijo, • Možnosti za najdbo: fotografija medveda, ki se drgne ob drevo (lahko je najdba koliko skokov morajo narediti za enega risjega. markirno drevo). • Po igri prejmejo še zadnji namig: živali lahko spremljamo na različne načine. • Pedagog vodi diskusijo: ali vse zveri označujejo svoj teritorij? Kako? Ob tem Eden izmed teh je spremljanje s pomočjo avtomatskih kamer. Eno vrsto zveri pa pojasni, da medvedi niso teritorialni, se pa preko puščanja vonja v okolju med lahko “štejemo” v naravi tudi preko pridobljenih fotografij, saj ima značilen vzorec seboj sporazumevajo. Povzamemo o iztrebkih, dodamo o urinu in dlakah, ko na kožuhu. Katera je? Ko ugotovijo, da je to ris, se podajo še na zadnjo pod do navedejo še oglašanje, poda navodilo za “kviz” o oglašanju zveri. V gozdu pred fotopasti, na poti pa iščejo dele foto-sestavljanke. tem skrije zvočnika, na katerega predvaja oglašanje volka in risa. Udeleženci poskušajo ugotoviti, kako se oglaša vsaka izmed zveri. Sledi pogovor o tem, na TOČKA 8: AVTOMATSKA KAMERA kakšen način bi zveri lahko ujele svoj plen: katera zver lovi iz zasede in v nekaj Na zadnji točki udeleženci sestavijo fotografijo risa in jo primerjajo z drugimi skokih ujame svoj plen? Ko uganejo, da je to ris (pogovoriti se tudi o volku in fotografijami risov, ki jih razdeli pedagog. Ko uspešno prepoznajo pravega risa, je plenjenju v tropu), udeleženci nadalje ugibajo, kako daleč zmore skočiti ris. igra zaključena. 12 13 RAZISKOVALCI VELIKIH ZVERI RAZISKOVALCI VELIKIH ZVERI AKTIVNOST 5: KAKO UJETI RISA? Postavi svojo past PREDLOGI ZA IZVEDBO: Pedagog ob obisku gozda išče ideje, kako lahko ujamemo žival, da bi jo opremili s telemetrično ovratnico za namen preučevanja njenega gibanja. Poudari, da so živali zelo previdne, opazijo vsako spremembo v okolju in hitro zaznajo prisotnost človeka, zaradi česar je tovrstna naloga še težja. Vodi diskusijo z vprašanji kot so: Kje je največja možnost, da najdemo živali v gozdu? Kako bi vi ujeli žival? Ali menite, da se načini ulova risa, volka in medveda razlikujejo? Za tem, ko učenci nanizajo možne rešitve, skupaj v ali ob gozdu poiščejo stečino, t. j. pot, ki jo živali najverjetneje uporabljajo ob premikanju skozi prostor, kamor postavijo izdelano past za risa. Pedagog usmerja udeležence pri iskanju rešitev in jim poda nekaj iztočnic: izdelati zabojno past za risa, ki ima dvojna dvižna vrata, mehanizem, ki bo sprožil zaprtje vrat (vrv) ter dobro zakritje pasti z deli rastlin, ki jih sami naberejo. Ko udeleženci izdelajo past in predstavijo svojo rešitev, jim učitelj preko igre vlog predstavi potek odlova risa. Učencem so dodeljene različne vloge: • raziskovalec velikih zveri – vodja odlova (prejme signal, da je past sprožena), • lovec (ga pokliče raziskovalec in se skupaj odpravita na točko, kjer se nahaja ujeta žival), • veterinar (uspava žival dokler je v pasti s pomočjo pihalnika, nato pregleda zdravstveno stanje živali, na koncu živali vbrizga sredstvo za zbujanje), • drugi sodelujoči raziskovalci ali veterinarski tehniki (določeni za izvedbo meritve živali – meritev šap, dolžine telesa, repa, teže, štetje zob, za tem nadenejo telemetrično ovratnico), • žival (ris, ki se ujame v past in nato uspavan sodeluje v postopku). Učenci nato odigrajo igro vlog in s tem povečajo razumevanje postopka odlova živali in pomena dela v skupini v tem postopku. PRIPOMOČKI: • velika kartonasta škatla • vrv • slamica • merilni trak • podloga • papir in pisalo • fotopast ali avtomatska kamera (če je na voljo) - s pomočjo posnetka igre vlog lahko nadalje učenci dodatno utrdijo znanje in odpravijo morebitne napake pri razumevanju. 14 15 RAZISKOVALCI VELIKIH ZVERI RAZISKOVALCI VELIKIH ZVERI PRELOG ZA IZVEDBO 3 Pedagog s skupino obišče gozd (razgiban teren), pred tem pa pripravi zemljevide območja. Določijo posameznika, ki prevzame vlogo volka, se skrije pred drugimi in tuli. Udeleženci morajo z oddaljene razdalje prepoznati smer prihajanja zvoka, s pomočjo kompasa določiti smer in jo vrisati na zemljevid. Vsak se mora premakniti na tri točke in določiti smer zvoka in ga vrisati na zemljevid. Ob tem morajo prepoznati, da zaradi naravnih ovir lahko zvok odbija in je pravo smer težko določiti. Lahko pa se signal tudi izgubi. Ko na zemljevidu uspejo določiti stičišče črt, ki nakazujejo, kje se volk nahaja, ga poiščejo. PRIPOMOČKI: zemljevid, pisalo, ravnilo, kompas Namen aktivnosti je razvijanje orientacije v prostoru. AKTIVNOST 6: KJE SE GIBLJE VOLK? Spremljanje gibanja živali AKTIVNOST 7: LABORATORIJ NA PROSTEM Za tem, ko je žival uspešno odlovljena in ima nameščeno telemetrično ovratnico, lahko - izolacija DNA iz sline raziskovalci spremljajo njeno gibanje. Spremljanje gibanja živali, ki se izvaja na daljavo, strokovno imenujemo telemetrija. Ovratnica preko satelitskega signala pošilja podatke Živali lahko na določenem območju »štejemo« s pomočjo analiz dednega materiala raziskovalcev. S pomočjo pridobljenih podatkov ti lahko preučujejo rabo prostora, dnevno (DNA), saj ima vsak osebek svoj lasten genski zapis. Te analize nam omogočajo natančno aktivnost živali in se na splošno bolje spoznajo z značilnostmi vrste. Ovratnico žival nosi oceno njihovega števila in sorodstvenih vezi med osebki. le v naprej določenem času. Ko preteče vnaprej določen urnik spremljanja, ali ovratnica ne deluje več, z živali samodejno odpade. Takrat morajo raziskovalci s pomočjo antene, ki preko Velikost volčje populacije, t. j. število posameznih volkov na določenem območju, radijskega signala zazna signale, ki jih pošilja ovratnica, najti le-to na terenu. Lokacijo določijo ocenjujemo s pomočjo analize genetskih vzorcev, ki jih volkovi puščajo v okolju. To so s pomočjo t. i. postopka triangulacije: smer radijskega signala določijo s treh različnih smeri in iztrebki, urin, dlake, slina na plenu ali celo celice povrhnjice s šap. Tem vzorcem pravimo tako najdejo stičišče signalov ter posledično lokacijo ovratnice. neinvazivni vzorci, saj ob zbiranju v posameznega volka ne posegamo. PREDLOG ZA IZVEDBO 1 PREDLOGI ZA IZVEDBO: Udeleženci se razdelijo v skupine po 4. Trije udeleženci imajo zavezane oči, četrti pa se oglaša Da si udeleženci lažje predstavljajo (zelo poenostavljen) proces zbiranja ingenetskih analiz kot volk (tuli). Udeleženci z zavezanimi očmi morajo kazati od kod prihaja zvok. posameznega osebka, pedagog v gozdu organizira zbiranje vzorcev in prikaže pravilen PREDLOG ZA IZVEDBO 2 odvzem posameznega tipa vzorca. Odvzem vzorca iztrebka lahko pokaže na modelu Pedagog s skupino obišče gozd, pred tem pa pripravi enostavne zemljevide območja. iztrebka ene od zveri. Določijo posameznika, ki prevzame vlogo volka, se skrije pred skupino in tuli. Udeleženci morajo z oddaljene razdalje prepoznati smer prihajanja zvoka in vrisati smer na zemljevid. Da ne bi udeležence izpostavljali morebitnim okužbam, pedagog poda navodilo za vzorčenje Ob premikanju po območju vrišejo več smeri. Na zemljevidu se tako vriše stičišče črt, ki samega sebe. Vsak udeleženec sam odvzame svoj vzorec lastne sline in v nadaljevanju nakazujejo, kje se volk nahaja. Nato ga poiščejo. poskuša izločiti svoj dedni material. 16 17 RAZISKOVALCI VELIKIH ZVERI VEDENJE V TROPU POSTOPEK IZVEDBE: 1) Vsak odda (izpljune) nekaj svoje sline v epruveto (ali AKTIVNOST 8: VOLK ZA EN DAN – komunikacija v tropu podobno posodo, npr. centrifugirko). 2) Vzorec prelije z nekaj vode in doda sok ananasa, ki vsebuje encime za razgradnjo živalskih celic, 3) Zmes dobro premeša s palčko. PREDLOGI ZA IZVEDBO: 4) Čez ob steni prelije hladen etanol, ki omogoči, da se DNA Udeleženci se preko igre vlog spoznajo z različnimi socialnimi vlogami volkov v tropu in izluži (obori), saj se v njem ne more raztopiti (ključna tu je telesno govorico, t. j. položajem uhljev, repa in mimike obraza. temperatura). 5) Nato postavi epruveto v stojalo in počaka, da se DNA obori. • Udeleženci izdelajo uhlje in repe iz papirja ter obeske iz lesa (koluta). 6) Oborjeno DNA lahko navije na palčko ali zobotrebec • Preko žreba vsak prejme vlogo v tropu in na svoj obesek doda velikost stopinje za (pedagog lahko dodatno pripravi mikroskopska stekelca, prepoznavanje (npr. največja – vodilni par, manjša – najstarejši mladiči, najmanjša – s pomočjo katerih si udeleženci pripravijo vzorec za najmlajši mladiči). mikroskopiranje in si ga nadalje ogledajo v učilnici). • Pedagog udeležencem predstavi komunikacijo znotraj volčje družine (tropa):  različni položaji uhljev in repa glede na razpoloženje: kazanje zob predstavlja Natančnejši opis dominanco, rep med noge pa podrejenost, dvignjen rep je značilen za dominantnega najdeš v volka, ipd. DODATNO: v priročniku za poučevanju o rjavem medvedu najdeš tudi aktivnost za določanje številčnosti osebkov v dani populaciji, VODILNI VOLK PODREJEN VOLK preko metode ulova z označevanjem in ponovnega ulova. To pokončen rep povešeni uhlji in rep metodo (preko matematičnega modeliranja) uporabljajo tudi in uhlji ob nogah znanstveniki, da ocenijo število medvedov v populaciji za tem, ko analizirajo genetske vzorce. Namen naloge je predstaviti zbiranje neinvazivnih genetskih vzorcev, razumeti, da ima vsak organizem svoj dedni material, ki je značilen samo zanj, učenci pa morajo prepoznati, kje ga lahko najdemo. Aktivnost spodbuja oblikovanje analitičnega mišljenja NAPADALEN VOLK uhji pokonči in PRESTRAŠEN VOLK uhlji nazaj, in izvajanja preprostih analiz. naprej, kaže zobe in rep ravno nazaj kaže zobe in rep med noge 18 19 VEDENJE V TROPU KAKO PLENIJO VELIKE ZVERI – IGRA V SKUPINI AKTIVNOST 9: SRNA, PAZI SE – spoznaj način plenjenja pri risu PREDLOGI ZA IZVEDBO: Udeleženci se postavijo v krog in z žrebom izberejo prvega posameznika, ki prevzame vlogo srne. Srna se postavi na sredino kroga in si s prevezo prekrije oči, da ne vidi drugih udeležencev. Nato preostala skupina v tišini izbere »risa«, ki se mora približati srni tako potiho, da ga ne zazna in počasi, da ga ima srna čas zaznati. Srna pozorno posluša in s roko pokaže v smeri, od koder oceni, da prihaja ris. Nasvet srni za pomoč pri izvedbi - naj obrača glavo (prave srne obračajo ušesa). Če se risa, ali pokaže v pravi smeri, se ta vrne na izhodiščno mesto (obod kroga) in se zamenja z drugim risom. Če pa srna ne prepozna pravilne smeri in se ji ris uspe približati in se je dotakne (jo »upleni«), zamenjata vlogi in ris postane srna, srna pa se vrne v »risji »krog. OPOMBA: Če je na prostem vetrovno ali hrupno, ni primerna za izvajanje. Prav tako v jesenskem času, ko je na gozdnih tleh veliko listja, ki povzroča šumenje.  tuljenje: opozarjanje na prisotnost, predvsem sosednje volkove PRIPOMOČKI:  označevanje z urinom: dominantna volkova (samec in samica) dvigneta zadnjo • preveza za oči nogo, ostali počepnejo. • Udeleženci vse načine preizkusijo. Namen aktivnosti je udeležencem predstaviti, da ris pleni sam in iz zasede, ne preganja • Nato jim pedagog zastavi izziv in se preizkusijo v igri vlog v paru: Ko dobijo hrano, plena, ampak ga ujame le v nekaj skokih. Pri tem pa mora biti skoraj neslišen, da ga plen ali se hranijo vsi naenkrat? Kdo je prvi na vrsti? Navodilo: dva volkova se morata v ne zazna. volčjem jeziku (brez pogovarjanja) dogovoriti kdo bo prvi dobil hrano – npr. storže (zvoki, mimika, položaj uhljev) – tisti par, ki se prvi dogovori, za nagrado dobi celoten Aktivnost je plen, ostali nadaljujejo igro z manj plena. prilagojena po PRIPOMOČKI: • papir • škarje • vrv • lepilo ali spenjač • barvice, flomastri (ali druge barve) • storži ali drug »plen« Namen aktivnosti je krepiti socialne veščine učencev, sodelovalno učenje preko spoznanja, da volkovi sporazumno rešujejo konflikte ves čas, da se čim bolj izogibajo aktivnim spopadom, ki zanje predstavljajo preveliko grožnjo, saj lahko poškodb ne preživijo. 20 21 KAKO PLENIJO VELIKE ZVERI KAKO PLENIJO VELIKE ZVERI – IGRA V SKUPINI – IGRA V SKUPINI AKTIVNOST 10: VOLK, TI LOVIŠ Namen aktivnosti je učencem predstaviti, da volkovi, če želijo ujeti večji plen, navadno plenijo v tropu. Pri tem lahko pretečejo daljše razdalje in plen utrdijo s pregonom. Pri lovu – kako pleni volčji trop? imajo dobro izoblikovano strategijo, saj vsak posamezni volk ve, kaj je njegova naloga. Najhitreje ulovijo žival, ki je v nekoliko slabši telesni kondiciji, starejša, poškodovala ali bolna ali pa le lažje dostopna, kot so npr. mladiči. Vodilni par je tisti, ki navadno plen usmrti in se tudi najprej hrani. Nato sledi hranjenje najmlajših mladičev, da se jim zagotovi PREDLOG ZA IZVEDBO 1 preživetje, najstarejši mladiči pa so na vrsti zadnji. Pedagog skupino razdeli na volkove in jelene, tako, da je več jelenov kot volkov (3:1). Vsi jeleni dobijo trak, ki si ga zataknejo za pas (da izgleda kot rep). Volkovi se pred začetkom igre skrijejo Aktivnost je v okolici. Jeleni gredo medtem stran, da volkovi ne vidijo, kje so se skrili, nato pridejo nazaj, prilagojena po kot da se pasejo. Volkovi nenadoma začnejo loviti. V 2 minutah morajo uloviti čim več jelenov oziroma njihovih repov. PRIPOMOČKI: • trakovi OPOMBA za izvedbo: Potrebno je omejiti območje lovljenja, in preveriti, da je v tem območju čim manj ovir, ob katere bi se otroci spotikali in padali ter se posledično poškodovali. Ker je težko najti prostor, kamor se bi volki lahko skrili, ne da bi jih jelenjad opazila, je ta prostor lahko pri pedagogu, ki določi, kdaj grejo volkovi na lov. Da jeleni ne bi samo čakali, morajo biti zaposleni z iskanjem hrane (npr. storžev), kar pomeni, da imajo jeleni tudi nalogo, da si poiščejo hrano, sicer poginejo od lakote. Pri izvedbi z mlajšo skupino ali ob hladnejšem vremenu, ko imajo na sebi več oblačil, lahko zaradi lažje izvedbe jeleni trakove držijo v rokah. PREDLOG ZA IZVEDBO 2 Priizvedbi s starejšo skupino lahko pedagog volkovom svetuje lovsko strategijo – vsi morajo sodelovati pri skupnem lovu, zaradi podobnosti z realnim življenjem volkov. Pri tem spodbujamo razvoj timskega dela in ne dobimo glavnega volka, temveč upešen (ali neuspešen) trop volkov. Ključno pri tej igri in najbolj “šokantno” za udeležence pa je to, da ni vračanja v igro – ulovljeni jelen je mrtev jelen in je izločen iz igre. Pedagog lahko volkove odpokliče in pusti preostalim jelenom, da poiščejo še nekaj hrane – ko vidi, da so pozornost preusmerili na hrano pa ponovno aktivira lov volkov (2- ali 3-krat). Na koncu pedagog skupaj z udeleženci analizira izid igre: Koliko jelenov so ulovili volkovi (ali bo dovolj hrane za vse)? Koliko jelenov je preživelo? Jelen, ki ni našel hrane, je umrl od lakote. Preživijo torej samo jeleni, ki so našli hrano in ubežali volkovom. Konec igre – ni ponavljanja, tako kot v realnem življenju uplenjeni jeleni ne morejo več oživeti. 22 23 ŽIVLJENJSKI PROSTOR VELIKIH ZVERI ŽIVLJENJSKI PROSTOR VELIKIH ZVERI AKTIVNOST 11: KJE SO DOMA VELIKE ZVERI? (za razliko od bukve). Za mlajše udeležence ali kadar ni možna izvedba v naravi, se svetuje Prepoznavanje drevesnih vrst uporaba igre spomin. Pri izvedbi v naravi, pa se za spodbujanje pomnenja oziroma za utrjevanje naučenih vrst za vse starostne skupine, vključno z odraslimi, svetuje uporaba Udeleženci ob obisku gozda prepoznavajo drevesne vrste s pomočjo slikovnih gradiv ali aktivnosti Določevanje (po J. Cornell-u), ki jo je mogoče prilagoditi tudi večjim skupinam. preprostih določevalnih ključev. Namen aktivnosti je prepoznati ključne drevesne vrste, ki na posameznem območju Slovenije tvorijo najznačilnejše vrste gozdov. Pri tem je smiselno, da se pedagog z učenci pogovori tudi o vlogi drugih rastlinskih vrst, gliv in lišajev. PREDLOG ZA IZVEDBO 1 Udeleženci nabirajo liste, plodove in s pomočjo voščenk na liste naredijo odtise lubja posameznega drevesa. Pedagog jim predstavi vsak nabran list, plod ali lubje ter pove, kateri drevesni vrsti pripada. Udeleženci se nato preizkusijo pri »gozdnem spominu« - združujejo dele rastlin, ki pripadajo isti vrsti. AKTIVNOST 12: KOLIKO SMO STARI? PREDLOG ZA IZVEDBO 2 Kako drevo raste Udeleženci s pomočjo slikovnih gradiv ali preprostih določevalnih ključev prepoznavajo Pedagog ob obisku gozda poda razlago rasti drevesa in ob tem s pomočjo zastavljenih drevesne vrste, ki so jih našli v okolici. Prepoznati morajo obliko listov, plod in izgled lubja. vprašanj vodi diskusijo: Kaj pomeni les in kaj pomenijo črte na prečnem prerezu debla? Skupaj s pedagogom sklepajo na prilagoditve v okolju in vlogo posameznega dela rastline. Kako drevo raste? Kaj vpliva na debelino letnic? Kaj je naloga lubja? PREDLOG ZA IZVEDBO 3 Na podlagi določevalnih ključev določijo posamezne drevesne vrste. Ko zaključijo z določanjem in prepoznajo vse drevesne vrste na danem območju, poskušajo na podlagi PREDLOG ZA IZVEDBO 1 prepoznanih značilnosti listov, cvetov, plodov, lubja in oblike krošnje izdelati preprost Udeleženci, zbrani v skupinicah do 5 okrog dokaj sveže posekanih štorov ali odrezkov dvovejnati določevalni ključ. debel, dobijo zgoraj navedeno razlago. Sledi navodilo, naj določijo starost posekanega drevesa s preštevanjem letnic. Poskušajo določiti in pojasniti, kje je starejši del debla, PRIPOMOČKI: na obodu ali v sredini. Na prerezu debla, poskušajo določiti leta, ko so se zgodili zanje • pisalo pomembni dogodki (njihovo rojstvo, rojstvo staršev, ipd.). Te dogodke označijo z buciko ali • voščenke pisalom. Ob tem razmišljajo: kaj je drevo že preživelo, kako debelo je bilo v času izbranih • papir dogodkov, kdaj se je drevo zasadilo (koliko generacij nazaj), kdo bo lahko posekal drevo, • slikovne predloge posameznih delov drevesnih vrst ki bi ga sedaj posadili ali se je zasejalo po naravni poti, ipd. • preprosti določevalni ključi OPOMBA za razlago: V slovenskih gozdovih več kot v 95 % obnova poteka po naravni poti, OPOMBA za izvedbo: Za lažje pomnjenje, je dobro, da pedagogi uporabljajo asociacije ali kar tudi spodbujamo in z ustreznimi ukrepi zagotavljamo. To pomeni, da se je večina dreves zgodbe: npr. pet prstov za javorjev list, jajce za bukov list, “mišice” na deblu za beli gaber posejala sama, po naravni poti. 24 25 ŽIVLJENJSKI PROSTOR VELIKIH ZVERI ŽIVLJENJSKI PROSTOR VELIKIH ZVERI AKTIVNOST 13: KDO VSE TU ŽIVI? Iskanje sledi živali Sestavni del gozda so poleg dreves tudi živali in drugi organizmi. Živali so sigurno tiste, ki pritegnejo največ pozornosti, poleg rastlin pa jih tudi prej opazimo. PREDLOG ZA IZVEDBO: Udeleženci so zbrani v krogu, pedagog pa vodi diskusijo preko vprašanj: Koliko živali se vidi v tem trenutku? Zakaj? Se jih sliši? Kako pa vemo, da živali v gozdu res so? Ker pustijo sledi. Opozori se tudi na luknjice v listih, rove, pajkove mreže, obglodana semena, prazne polžje hišice, morda so prisotni iztrebki, … Sledi navodilo, naj v gozdu poskušajo najti čim več sledi živali. Vnaprej jasno določi območje, kjer bo potekalo iskanje sledi in znak, ob katerem se udeleženci po nekaj minutah samostojnega iskanja vrnejo nazaj v krog. Po vrnitvi v krog si vsi skupaj nato pogledajo vse najdene sledi. Kjer najdejo sledi, zapičijo oznako z zastavico. Pogovorijo se o živalih v gozdu in njihovi vlogi. Če najdejo kakšno žival (npr. pod listjem, pod lubjem), jo lahko previdno ujamejo v lonček z lupo, da si jo lahko varno ogledajo. Če želijo natančneje izvedeti, za katero žival gre, jo lahko PREDLOG ZA IZVEDBO 2 poskusijo določiti s pomočjo preprostega določevalnega ključa (pogojeno s starostno skupino udeležencev). Na prerezu debla poiščejo območja s širšimi in območja z ožjimi letnicami, ki nakazujejo obdobja hitrejše ali počasnejše rasti in jih s pisalom označijo. Razmislijo, zakaj do tega pride? PRIPOMOČKI: Kakšen je vpliv gospodarjenja z gozdom in redčenja dreves oziroma rasti drevesa na pobočju? • zastavice • lončki z lupo PRIPOMOČKI: • pinceta • sveže posekani štori dreves ali odrezki debel • daljnogled • bucike s pisanimi glavicami • določevalni ključ za določanje živalskih vrst • pisalo - svinčnik ali kreda Namen aktivnosti je spoznati rast drevesa in razumeti časovne dimenzije starosti dreves v Namen aktivnosti je razvijanje spretnosti opazovanja in ohranjanja pozornosti, saj morajo primerjavi s človekom in življenjsko dobo velikih zveri. Spoznajo, da se drevesa prilagajajo na biti učenci pozorni na vse znake prisotnosti, zvoke in premike ne samo velikih, ampak tudi različne spremembe v okolju. Razumejo, da je delo z gozdom (gojenje, načrtovanje poseka, majhnih živali. Ključno je, da učenci zaznajo in prepoznajo prisotnost različnih živali v ipd.) potrebno skrbno načrtovati, saj je delo človeka vidno še stoletja. Z ustreznimi ukrepi pa gozdu in spoznajo vloge posameznih skupin živali v gozdnem ekosistemu. zagotavljamo višjo kvaliteto lesa. 26 27 ŽIVLJENJSKI PROSTOR VELIKIH ZVERI VLOGA VOLKA V NARAVI AKTIVNOST 15: GOZDNI PREPLET AKTIVNOST 14: GOZDNO POČIVALIŠČE – povezovanje različnih vrst v prehranske verige in splete – brlogi in mesta za počitek Vsa živa bitja so v določenem ekosistemu, npr. gozdu povezane med seboj in prav vsaka Med velikimi zvermi je le medved tisti, ki se odpravi na zimsko spanje. To ni prava od njih s svojo vlogo prispeva k uravnoteženemu delovanju gozda kot celote. hibernacija, saj se dihanje, presnova in telesna temperatura medveda le nekoliko upočasnijo oziroma znižajo, vendar ne preidejo na mejo preživetja, kot npr. pri ježu, polhu ali netopirju. Kljub temu pa tudi medvedi ob tem prihranijo energijo v času, ko v okolju ni zadostnih virov hrane. Pred t. i. zimskim spanjem si medved poišče primerno PREDLOG ZA IZVEDBO: zavetje (brlog). To so navadno skalne luknje, spodmoli, previsi, gosto grmovje ali celo tudi prevrnjena drevesa in korenine. Ali veš? Vhod v skalno luknjo mora biti velik le toliko, Pedagog vodi diskusijo o interakcijah med vrstami v ekosistemu, katere ponazori s kolikšen je obseg medvedje glave. Ker medved ključnice nima pritrjene tako kot človek, povezovanjem udeležencev z vrvico. Za bolj usmerjen potek igre in sočasno diskusijo je so te gibljive in se zato lahko splazi v ozek prostor. smiselno, da se pedagog nahaja znotraj kroga udeležencev in podaja vrvico od enega na drugega – čim bolj nasprotno preko kroga. Vrste se dodajajo sproti, preko odgovorov na Medvedi si znotraj brloga izkopljejo ali z mahom, listjem ali iglicami uredijo ležišče. Bolj usmerjena vprašanja o medvrstnih odnosih. plitvi izkopi s podobnimi ležišči pa služijo tudi kot dnevna počivališča v drugih delih leta. Primer: smreka (začetek vrvice) – za koga je smreka pomembna? Kdor prvi odgovori (npr. Volk in ris uporabljata le dnevna počivališča, ki jih posebno ne urejajo, izbirajo pa jih lubadar), se nadalje poveže z vrvico (dobi nadaljnji del v roke). Pojasnimo odnos smreka-večkrat na bolj preglednih točkah. Brloge uporabljajo samo v času kotenja mladičev. lubadar, sledi naslednje vprašanje Kdo se hrani z lubadarjem? Opazujejo, na katere udeležence Navadno uporabijo bolj odročne predele, spodmole, luknje, korenine podrtih dreves. njegova odsotnost v okolju vse vpliva. Volkulja lahko sama izkoplje brlog ali poveča že obstoječo jazbino ali lisičino. PRIPOMOČKI: Uredi si svoje gozdno počivališče! • pisalo • lističi papirja ali kartončki • vrvica • ščipalke OPOMBA za izvedbo: Za izvedbo v mlajši skupini udeležencev se zaradi lažjega razumevanja predlaga poenostavljena aktivnost z največ tremi povezanimi vrstami in delo s kartončki, kjer so te povezave že nakazane – npr. iste barve na kartončkih. Namen aktivnosti je razumeti povezanost organizmov, uvideti, da ima vsaka vrsta pomembno vlogo, izpad njene prisotnosti pa lahko vpliva na veliko drugih vrst v gozdnem ekosistemu. Pri tem se spodbuja zavedanje o posledicah iztrebljanja ali izumiranja vrst. Spoznajo, da so vrhovni plenilci, kot je volk, krovne vrste, ki vplivajo na vrste, ki so njihov plev in nadalje celoten ekosistem, zato so tudi nekakšni pokazatelji dobrega, uravnoteženega stanja gozdnega ekosistema. Ta aktivnost preverjeno pusti pri udeležencih največji vtis medsebojne povezanosti in soodvisnosti tudi med vrstami, ki na prvi pogled niso povezane. 28 29 VLOGA VOLKA V NARAVI KOLOFON Naslov: Po sledeh volka - izobraževalne aktivnosti na temo volka in drugih velikih zveri ter njihovega življenjskega prostora Avtorji: Vesna Mihelič Oražem, Maja Sever, Špela Koblar Habič, Katja Konečnik Strokovni pregled: Iztok Tomažič, Urša Fležar, Tine Gotar Avtor fotografije na naslovnici: Miha Krofel Avtorji fotografij: Vesna Mihelič Oražem, Maja Sever, Aleksander Trajbarič, Miha Krofel Založil in izdal: Zavod za gozdove Slovenije Oblikovanje in prelom: Agena d.o.o. 1. ELEKTRONSKA IZDAJA Ljubljana, maj 2024 Gradivo pripravljeno v sklopu projekta LIFE WOLFALPS EU (LIFE18 NAT/IT/000972), sofinancirano s strani Evropske komisije, preko finančnega mehanizma LIFE. www.volkovi.si (vse o volku) www.varna-pasa.si (vse o konfliktih in soobstoju z vrsto) VEČ INFORMACIJ O VELIKIH ZVEREH IN PREDLOGOV AKTIVNOSTI ZA POUČEVANJE NAJDEŠ V PRIROČNIKIH: O VOLKU O MEDVEDU O RISU O VELIKIH ZVEREH Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 208446723 ISBN 978-961-6605-57-1 (PDF) 30 31 Projektni partnerji OFB Ce fichier est un document OFB_19_13429_LogoHoriz_CMJN d’exécution créé sur Illustrator JFB version CS6. 30-34 Rue du Chemin Vert 75011 Paris Date : 03/10/2019 +33 (0)1 85 56 97 00 www.carrenoir.com TONS RECOMMANDÉS (4) ÉCHELLE 1/1 CYAN MAGENTA JAUNE NOIR 0 1 2 Sofinancerji Ideja za pripravo izobraževalnega paketa je nastala v MUSE, izobraževalne dejavnosti pa so prilagojene za potrebe izvedbe v Sloveniji. www.lifewolfalps.eu • info@lifewolfalps.eu   