Leto TIII.
Y Celju, dne. 19. junija 1913.
St. 25.
Izhaja vsak Četrtek; ako je ta dan praznik, pa dan poprej. Vse pošiljatve (dopisi, reklamacije, vprašanja itd.) je pošiljati na naslov: „Narodni List" v Celju. Reklamacije so poštnine proste. — Uredništvo: Rotovška cesta štev. 3.
„Narodni List" stane za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, &a Četrt leta 1 K. Za Ameriko in drnge dežele na leto_5 K 60 v. NaroCnina se plaCnje vnaprej. Posamezna številka stane 10 vinarjev.
Občni zbor Zveze narodnih društev.
V Celju, 17. junija,
Bolj ko kedaj poprej potrebuje naše ljudstvo globlje in višje izobrazbe, ako hoče obstati in napredovati v težkem političnem in gospodarskem boju, ki se mu vsiljuje od vseh strani. Kaže se, da celo dobra naša ljudska šola vsem potrebam ne zadostuje. Otrok tudi še ne more razumeti naših političnih, gospodarskih in družabnih borb, zato je treba šoli odraslo mladino peljati v čitalnice, bralna in izobraževalna društva, v kmetijske podružnice in Sokola. Četudi še ta mladina po društvenem zakonu ne sme povsod aktivno nastopati, naj pa čita društvene knjige in časopise, naj posluša predavanja in dobre nauke v življenju skušenih mož. Slovenski narod je bolj ko kateri drugi navezan na to, da se razvijejo iz njegove mladine trezni, delavni možje, ne pa pohajkovalci, enostranski duhovniški podrepniki, pijanci ali zapravljivci. Ali društvenega dela ne opravljamo samo za mladino. Volilna pravica se je razširila na vse sloje naroda, sleherni delavec, kmet, obrt nik, najsi bo bogat ali reven, ima danes priliko v političnih bojih soodločevati, more izvoliti dobre ali slabe poslance, more podpirati one, ki delajo kot politiki, kot voditelji gospodarskih zavodov ali kot požrtvovalni društveni delavci narodu v korist. Da pa bode znal to svojo nalogo vsak slovenski človek pravilno vršiti, je treba, da čita tudi on knjige in časopise, da zahaja na društvena zborovanja, ker se politični shodi premalokrat vrše, da je v ozkih zvezah z ljudmi istega mišljenja in prepričanja. Društva pa imajo nalogo zbirati tudi staro in mlado k poštenim domačim zabavam; saj človek živi le enkrat in kdo bi bil tako neroden, da bi samo delal in se nikoli malo ne poveselil?
Da se pa vse to označeno delo naših nepolitičnih društev vrši tem lažje, da se pospešuje tam, kjer manjka navdušenih in delavnih narodnjakov, s skupno pomočjo in da stremimo vsi za kolikor mogoče istim ciljem, se je ustanovila Zveza narodnih društev. In v nedeljo dne 8. junija je imela ta Zveza v Celju svoj prav častno obiskan občni zbor. Prišlo je do 100 odposlancev različnih društev, pred vsem pa so se postavila trbovska narodna društva, ki so sama poslala do 2o odposlancev in odposlank, med njimi ..slovensko mater" trbovsko gospo Dimnik. Iz Ljubljane je prihitel k nam naš štajerski rojak profesor Ilešič, imeli pa smo med seboj tudi več članov izvrševalnega odbora Narodne stranke z deželnim poslancem dr. Kukovcem in veliko članov raznih celjskih in okoliških narodnih društev. Predsedoval je občnemu zboru dr. Brunčko iz Ptuja.
Urednik Janko Lešničar je v svojem govoru o dosedanjem in bodočem delovanju Zveze narodnih društev posebno povdarjal, da imamo štajerski narodnjaki mnogo lepih, procvitajočih društev in da torej ni resnično govorjenje duhovniške stranke, da naprednjaki za izobrazbo ljudstva nič ne storimo. Samo društva, ki so v Zvezi včlanjena, so lani priredila 276 gledaliških predstav, veselic, koncertov, ljudskih predavanj, zletov; torej je veliko število, ki nas lahko veseli še tembolj zaradi tega, ker naše prireditve res nekaj podučnega in zabavnega ljudstvu nudijo. Po bralnih sobah
naših društev je razpoloženih 448 časopisov, v knjižnicah je 27.664 knjig. Denarja se je obrnilo skupno K 152.127, premožen a pa imajo društva K 137.750. Lepe so te števike in dosegle bodo gotovo povzdignjenje samozavesti in delavnosti 5.306 članov in članic Zvezinih društev ! Iz malega zraste veliko, ena stotina slabih društev tvori mogočno družbo, organizacijo, na katero smo lahko pristaši Narodne stranke po vsej pravici ponosni. Onim nepolitičnim društvom, ki še niso pri nas, kličemo: Pristopite!
Delaven človek pa se ne sme nikoli zadovoljiti s tem, kar je že dosegel. Vedno višje morajo biti njegovi cilji in zato naj streme tudi naša društva po vedno višjem razvoju in izpopolnjevanju! Pridobivati je treba neprestano člane in članice, zlasti mladino vseh stanov. Izrabiti je treba vsako malo veselico ali društveni sestanek za malo gospodarsko ali kako drugo predavanje. Govorjena beseda zaleže več ko tiskana ! Osobito se priporočajo o govori varčnosti in treznosti. Naj se nabirajo med društvenimi novi naročniki za strankino glasilo Narodni list! Naj se s pomočjo Zveze povsod lepo uvede knjižnica, odpravijo nedostatki v društveni upravi! Je res, treba je našim društvenim delavcem, kmečkim kakor gosposkim dandanes veliko pridnosti, samozatajevanja in poguma, Mnogokje delajo duhovniki težave, preže ovaduhi na naše somišljenike, hujska se in odganja ljudstvo od naših društev. Ali brez muke ni moke, brez boja ni uspehov; brez trpljenja še ni zmagala nobena stranka in njene ideje flfasMaraj naša društva duh in čut k skupnosti, bratski ljubezni; malenkostni prepiri naj izostanejo, krajevni ali osebni presodki naj izginejo. Naj se ne dela razločka med gosposko in kmečko suknjo, med reveži in bogatini; kdor si dobrega srca, brat ali sestra, dobrodošel med nami!
Zvezin tajnik, knjigovodja Anton Kunej je podal občnemu zboru lepo zaokroženo tajniško poročilo. Iz istega smo posneli, da šteje Zveza sedaj 101 članico in da je priredila lansko leto 54 predavanj in shodov. Med predavatelji so bili dr. Fr. Ilešič, Etbin Kristan, dr. I. Lah, dr. Leop. Poljanec, Miloš Stibler, dr. Jože Pučnik, dr. Brunčko, dr. Lj. Pivko, dr. A. Božič in Janko Lešničar. Posebno lepo so uspela ponekod predavanja s skioptikom. Marljivemu Zvezinemu tajniku Tonetu Kuneju gre za njegovo delo posebna zahvala; saj je dosegla številka pismenih pošilja-tev število 1.455!
Iz poročila Zvezinega blagajnika, revizorja Benjamina Kuneja posnamemo, da je imela Zveza lani' 756 50 K dohodkov in K 420 izdatkov. Želeti bi bilo, da bi vsa društva plačevala svoje prispevke, ker bi se potem tudi Zveza lažji gibala.
V novi odbor so izvoljeni sledeči gospodje: predsednik Janko Lešničar, podpredsednika dr. Lev. Brunčko (Ptuj) in Anton Gnus (Dol); tajnik Anton Kunej, blagajnik Benjamin Kunej. odborniki dr. V. Kukovec, dr. Ernest Kalan, A. Trstenjak, dr. Karel Laznik, Franjo Toglar, J. Zadravec, (Središče,) Franjo Bizjak (Bočna), Franc Jamšek (Rajhenburg) in dr. Lj. Pivko (Maribor.) Pregle-dovalci računa so M. Stibler (Celje), Jos. Čulek (Št. Jur ob J. žel.) in Fr. Kocbek (Gornji grad).
Spojili pa smo na tem občnem zboru dolžnost s koristnim in Zveza je naprosila znanega apostola jugoslovanske vkupnosti, prof. dr. Fr. Ilešlča, da nam je predaval o stikih med jugoslovanskimi
Oglasi se raCnnijo po 16 vinarjev ena petit vrsta. — Pri veCkratnih objavah znaten popnst po dogovoru. Pristojbine za oglase je plaCevati po pošti na naslov: ,,Narodni List" v Celju.
kulturnimi društvi. Za njegovo krasno predavanje, s katerim se bodemo še bavili, mu gre prisrčna zahvala.
V novem društvenem letu pa k novemu delu in novim uspehom!
BclcžHc.
Carjevo lastnoročno pismo bulgarskemn in srbskemu kraljn. V prepiru med Bnlgarijo in Srbijo zaradi razdelitve poprej turške Mace-donije je ruski car nastopil odločno za mirno poravnavo, da bi zabranil bratomorno vojno med dvema slovanskima narodoma. Pisal je kralju Petru in carju Ferdinandu sledeče pismo: „Vest o sestanku ministrskih predsednikov zavezniških držav, ki se ga je nameravalo sklicati v Solunu in ki bi se naj kasneje premestil v Petrograd, me je močno razveselila, ker se mi je zdelo, da ta namen pomenja željo balkanskih držav, da bi se med sabo sporazumele in ojačile zvezo. Z mučnim čustvom sem izvedel, da se ta sklep še ni izvršil in da se balkanske države pripravljajo na bratomoren boj, ki bi bil v stanu, slavo, ki so si jo pridobile združene v zvezi, zatemniti. V tem, tako resnem trenutku apeliram, kakor mi zapoveduje moja pravica in dolžnost, neposredno na Vaše veličanstvo, da oba noroda, bulgarski in srbski, predložita na temelju zavezniške pogodbe Eusiji odločitev vsakega spora, bi bi se nanašal na tolmačenje besedila pogodbe in na obveze, izvirajoče iz te pogodba. Zato prosim Vaše veličanstvo, da bi ostali zvesti obveznostim, ki ste jih prevzeli in zaupali Rusiji glede rešitve med Bulgarsko in Srbijo sedaj vladajočega spora. Smatrajoč funkcijo razsodnika, ne kot predpra-vico, marveč kot mučno obveznost, ki sem jo prevzel nase, usojam si Vaše veličanstvo obvestiti, da ne morem biti ravnodušen nasproti vojni med zavezniki, in smatram za potrebno, konštatirati, da bo morala tista država, ki bo vojno pričela, za to odgovarjati pred celokupnim Slovanstvom in da si jaz pridržujem popolno svobodo postopanja nasproti eventualnim rezultatom takega, tako zločinskega boja." — Vse Slovence mora le srčno veseliti, da je ruski car zavzel to zares slovansko stališče in ga tako dobro povdaril. Sedaj že poročajo, da se bosta Bulgarija in Srbija podvrgli razsodišču Rusije.
V kranjski narodno - napredni stranki so imeli minule dni malo krizo. Deželni odbor je na predlog nemškega deželnega odbornika grofa Bar-bota sklenil neko rezolucijo, v kateri se obsojajo osebni napadi znane Kamile Theimer na deželnega glavarja dr. Šušteršiča. Ko se je konstati-ralo, da ima ta rezolucija čisto nepolitični značaj, je glasoval za njo tudi napredni deželni odbornik dr. Triller. To so mu pa nekateri radikalni pristaši stranke zamerili, trdeč, da je dotična rezolucija pomenila politično zaupnico dr. Šušteršiču, čegar stališče so zadnja razkritja Theimerice v „Slov. Narodu" precei omajala. Razvila se je proti dr. Trillerju od nekaternikov jako, recimo neokusna gonja, na kar je mož odložil vsa svoja javna mesta. Izvrševalni odbor narodnonapredne stranke in pa zastopniki ljubljanskih strankinih političnih društev so izrekli dr. Trillerju zaupanje in ga naprosili, da naj kot izvrsten in požrtvovalen strankin delavec vendar spremeni svoj sklep. Na to je izjavil dr. Triller, da še obdrži mesto deželnega poslanca in podžupana, deželni
wmm
Podružnica LJUBLJANSKE
KREDITNE BANKE, celje
Graška cesta (v hiši g. Kolenca)
obrestuje
na hranilne knjižice po
4
31 O
čistih
na tekoči račun brez R01 odpovedi po	v
na tekoči račun z od- C^l povedjo po	"kJ |2 |0
od dneva vloge do dneva dviga.
NARODNI DOM
••••••9
obrestuje hranilne vloge počenši s prvim januarjem 1913 od dne vloge do dne vzdiga po
Rentni davek plačuje sama.
5
o
odbornik pa je postal mesto njega dr. Novak. Nočemo se vtikati v notranje razmere bratske stranke, damo pa vendar izraza mnenju nas Štajercev, da bi se bila ta zadeva lahko opravila tako, kakor je predlagal „Slov. Narod" namreč, zaupno, bodisi v seji najvišje strankine instance ali pa na zboru zaupnikov, ker javno razpravljanje o taktičnih zadevah in korakih strankinih voditeljih kaže najmanj — slabo strankino disciplino. In če še se pojavijo v njem osebna nasprotja, postane mučno in obsojanja vredno. Izkušenih mož in pridnih delavcev tudi ne kaže zaradi kake eventuelne taktične napake odrivati z vodilnih mest, ker ni za nje tako lahko najti nadomestila.
Graški zadružni Verband je napravil v 1. 1912 nič manj kakor 51.965 K 50 vin. ne dobička, temveč izgube. Kaj pravijo k temu mnogoštevilne slovenske članice te nemškonacijonalne organizacije? Kakor nam je znano, dobiva ta Verband ogromne deželne in državne podpore in vendar taka izguba?
Zveza narodnih društev in sokolska društva. Zveza ima nalogo vršiti v naših nepolitičnih društvih poljudno izobraževalno delo, kar doseza s predavanji, poučnimi tečaji, ustanavljanjem ljudskih knjižnic, prirejanjem slavnosti, izletov, pospeševanjem malih društvenih gledišč itd. itd. Vse to so stvari, ki jib žele ali jih morajo želeti tudi sokolska in požarna društva, Ciril-Metodove podružnice in druga društva. Te naloge so skoraj vsem nepolitičnim društvom skupne, v prvi vrsti pa so jih stavila v svoj program sokolska društva povsod tam, kjer se je sokolstvo pravilno pojmovalo. Ne kaže se torej odtegovati tistim organizacijam, ki hočejo kot zveze to delo za večji okoliš urediti enotno. Kakor je sokolstvo močno le v čim večji in tesnejši organizaciji, tako potrebuje zbranih močij tudi izobraževalno delo, ki ga vrši Zveza. Voditelji sokolstva zahtevajo za-se čim tesnejše združitve, naj jo potem privoščijo tudi onim nalogam, ki zraven telovadbe istotako tvorijo bistvene dele sokolskih programov. To je pač jasno, da zdrave duše, ki jo išče sokolstvo, ne daje telovadba sama. Treba je tudi še mnogo izobraževalnega dela k temu.
V predzadnji številki „Slov. Gospodarja" piše neko človeče, da duhovščina zato preganja Sokolstvo, ker je baje nekoč neki češki list pisal: „Kar Čeh, to Sokol, kar Sokol, to Antikrist". Mar je slovensko Sokolstvo za to odgovorno, kar piše kje po svetu kak časopis? In najbrže je še to zlagano, saj še dotični dopisan imena dotič-nega lista ni navedel. Ej, gospodje duhovniki, tak boj vam ne prinaša časti, še manj pa koristi!
Kako se spridijo dekleta v Marijinih družbah. Ljubljanskim listom poročajo iz Višnje gore: Marija Gros, po domače Erjavčeva Micika iz Višnje gore, sedi v sodnijskem zaporu radi deto-mora, odkoder se odpošlje okrožnemu sodišču v Novo mesto. Stara je — „ta nedolžna živalca", tako jo je namreč zagovarjala njena mati — 41 let! Odkar je ustanovljena družba, je bila ves čas članica in se je dobro razumela s svojimi to-varišicami. Seveda se je marsikdaj to ali ono mislilo in govorilo o nji; toda do najnovejšega časa ji ni bilo dokazati ničesar. Med letošnjimi binko-štnimi prazniki so opazili bližnji sosedje, osobito sosede, na Miciki vidno izpremembo, kajti prej tako čvrsta in obila, je postala hkrati vsa prepa-dena in vitka. — Ker je bila hitra izprememba jako sumljiva, je povabil g. orožniški stražmojster tukajšnjo izvežbano babico, da naj si v njegovi navzočnosti ogleda in preišče omenjeno d-vico. Seveda je babica takoj konštatirala, da je Micika rodila in se tudi prepričala, da ima obilo hraue za novorojenčka. Na vprašanje, kje vendar ima otroka, pa ste jo mati in njena hči obsuli z naj-gršimi psovkami. — Neverjetno je, kako drzno se je rotila in trdovratno zanikala, da bi rodila. Kljub trdovratni tajitvi so preiskali vse prostore in vrhu tega je naposled še sama premetala ves gnoj na dvorišču, dokler niso globoko v gnojnici našli umorjenega otroka. Oče, tudi „Marijin" mladenič, jo je potegnil v Ameriko.
Družbi sv. Cirila in Metoda je poslala cenjena rodbina Jos. Močnika v Kamniku K 15
mesto venca na krsto umrlega g. Martina Karbe v Ljutomeru. Pri kegljanju naprednega učiteljstva ob izletu slovenjgraškega učit. društva v Podgorje se je nabralo K 2'50. Vsoto je poslala gdč. Marica Vranjek, učiteljica v Šmartnem pri Slov. Gradcu. — Na svatbi vrle obmejne Slovenke gdč. Kristine Mežnar z g. Jakobom Pirtošek, pekarskim mojstrom v Št. Petru v Savinski dolini, se je nabralo K 618, vsoto je poslal g. nadučitelj na Muti Ant. Hren. — Ob zaključenju strelskih večerov sta podarila gg. sodnik Sernec in okr. sodnik Ant. Mladič K 10. — Pri odhodnici g. dr. Medveša se je na predlog g. I. Vidriha nabralo K 1210, z\esek je poslal g. I. Kava, nadučitelj v Ajdovščini. — Poziv vsem C. M. podružnicam in prošnja zavednim Slovencem. Ljubljanske C. M. podružnice so sklenile, da bodi nedelja po prazniku sv. Cirila in Metoda dan, posvečen delu v korist družbe sv. Cirila In Metoda. Vabimo vse podružnice in tud! rojake v krajih, kjer še ni C. M. podružnic, da se napravijo po vsej domovini tisti dan prireditve v gmotno korist naše družbe.
Varaždinske toplice je do 10. junija obiskalo 460 stalnih in 661 mimoidočih gostov. Med stalnimi so iz Sp. Štajerske n. pr. gospodje in gospe Franjo Pišek, Maribor, Rozalija Tribuč, Mozirje, Marija Poljančeva, Maribor in dr.
»Socialna Matica" v Gorici izda za leto 1913 naslednje spise: 1. Dr. Karel Slane: Zadruga. 2. Dr. Ivan Zmavc: Ozdravljenje socialnega življenja. 3. Prof. Ferdinand Seidl: Geološki izpre-hodi. 4. Dr. Fran Ilešič: Jugoslovansko vprašanje. 5. Dr. Ferdinand plem. Sisič: Politična zgodovina Hrvatov od 1. 1897. do danes, poslednjeimenovani spis v hrvaščini.
Žalosten konec klerikalnega špekulanta. Župan v Sodražici na Kranjskem in klerikalni dež. poslanec Franc Bartol je vsled nesrečnih špekulacij z nepremičninami na Koroškem in Štajerskem gospodarsko popolnoma uničen, misli zapustiti domovino in se preseliti v Ameriko. Zaradi njega in njegovih tovarišev bo mnogo trdnih posestnikov, ki so bili poroki, škodo trpelo.
Telovadba šolarjev v sokolskih društvih. Z Dunaja poročaje, da jeTipravno sodišče razveljavilo prepoved naučnega ministerstva glede telovadbe šolskih otrok v sokolskih društvih.
črne koze. Na Reki je izbruhnila nevarna in silno nalezljiva bolezen, črne koze. Obolelo je nenadoma za to boleznijo 9 oseb. Oddali so jih takoj v kužno bolnico. Zdravstvena oblast je odredila vse, da se prepreči razširjenje te bolezni, med drugim tudi prisilno cepljenje osepnic.
lOOkronski bankovci pridejo iz prometa. Avstro-ogrska banka naznanja, da se lOOkronski bankovci z datumom od 2. januarja 1910 umaknejo iz prometa. Čas za izplačilo ali zamenjavo teh bankovcev v glavnih zavodih in podružnicah avstro-ogrske banke je določen do 31. maja 1915. Po preteku tega roka bodo bančni zavodi avstro-ogrske banke te bankovce sprejemali le še v zamenjavo; po 31. maju 1921 se pa lOOkronski bankovci od 2. januarja 1910 sploh ne bodo več sprejemali.
Deželna zveza kranjskih obrtnih zadrug v Ljubljani ima v pondeljek, dne 30. junija v „Mestnem domu" ljubljanskem svoj občni zbor, združen s slavljem 10-letnice zvezinega obstoja. K temu bodo povabljeni tudi zastopniki spodnje-štajersKih obrtnih zadrug.
Za častnega občana bo izvolilo mesto Lip-nica tudi štajerskega namestnika grofa Claryja. Lipničani se mu hočejo s tem hvaležne izkazati za zasluge, ki si jih je pridobil pri povzdignjenju trga Lipnice v mesto.
Odklonjene avdljence. Zveza meščanskih učiteljev na Češkem je prosila za avdijenco pri cesarju, pri kateri so hoteli prositi češki učitelji za regulacijo učiteljskih plač. Prošnja za avdijenco je bila odklenjena, brez navedbe razlogov. Enako je bila odklonjena avdijenca, za katero je prosila ista zveza pri prestolonasledniku. Reklo se je, da je ta avdijenca sedaj nemogoča.
Nemški cesar Viljem II. je v nedeljo obhajal petindvajsetletnico svoje vlade. Nemškona-
cijonalni listi mu pišejo take slavospeve kakor jih v tem časopisju nikoli ne beremo ob jubilejih avstrijskega cesarja Franca Jožefa.
Potres so v soboto, dne 14. junija imeli v skoro vseh balkanskih deželah. V Bulgariji je zlasti napravil v nekaterih mestih znatno škodo in se je ponesrečilo celo nekaj ljudi.
Vzroki podraženja mila. Če se zasleduje rast cen za tolščobe tekom zadnjih' 10 let, pride se do zaključka, da se je podražilo skoraj za 100°/o olje iz palmovih jeder in kokosovih orehov, ki prideta poglavitno v poštev za izdelovanje najboljšega mila. Povprečno je stalo (za 100 kg cif Hamburg) olje
iz palmovih jeder iz kokosovih orehov s Ceylona s Cochina 1903	57"—	5625 62'75
1907	81'25	88— 9675
1910	93'75	97— 102 25
1913	96'50	101-25 107 —
Ta rast cen za surovine je vzrok, da so se morale cene milu tekom zadnjih let večkrat zvišati, da so dosegle sedaj najvišjo stopnjo in da se podražujejo sedaj tudi boljši pralni praški, katerim se niso spreminjale do sedaj cene. Vzrok za to izvauredno podraženje tolščob leži v nenavadnem razvoju nemške in angleške industrije z margarino, ki porabi veliko množino olja iz palmovih jeder in kokosovih orehov in ga odtegne industriji z milom, ker ni tako ovirana v porabi hranilnih sredstev kakor pa avstrijske tovarne.
Dobra ideja se na vsakem gospodarskem polju dobro obrestuje, zlasti pa pri dobri časniški reklami. Pri istej je zlasti uspeh največ odvisen od kake dobre ideje. Po tem načelu se ravna anončna ekspedicija Bock & Herzfeld na Dunaju I. Adlergasse 6 že od nekdaj in si je pridobila s tem mnogo priznanj in strank. Tvrdke, ki hočejo inserirati, naj se obrnejo na njo.
CtljsKi ograj.
Iz Celja. (Občinski odbor Celjske okolice) je imel v nedeljo, dne 15. junija dopoldne sejo. Navzočih je bilo 21 odbornikov, 16 Slovencev in 5 nemškutarjev. Na dnevnem redu je stalo zopet vprašanje glede šolske slavbe v Gaberju. Stav-bišče je sedaj konečno določeno na Skoberneto-vem prostoru, načrti so gotovi, težave je delalo krajnemu šolskemu svetu vprašanje stavbnega posojila. Po prizadevanju predsednika krajnega šolskega sveta, g. dr. Jurja Hrašovca, kateremu je šel na roke namestnik grof Clary, se je posrečilo dobiti od delavske zavarovalnice proti nezgodam v Gradcu zagotovilo za posojilo, a pod pogojem, da najame posojilo občina. Pogoji so pa zelo ugodni; zavarovalnica je izjavila, da da denar 1/4% dražje ko znaša obrestna mera za vloge pri štajerski hranilnici. Po obširnem obravnavanju te zadeve je stavil dr. Božič v današnji seji okoliškega občinskega odborr predlog, da najme občina za šolsko stavbo v Gaberju pod navedenimi pogoji posojila 180.000 K. Predlog je bil z nekaterimi dodatki, ki se tičejo stavbnih izdatkov nad 150.000 K in pa nadziranja stavbe soglasno sprejet. V seji se je slišalo veliko izrazov nevolje proti šolskim in političnim oblastim, ki usiljujejo po nasvetih nemškonacijonalnega „Heimatschutza" našim občinam nemški slog za šolsko stavbo in povzročajo z njim nove, nepotrebne stroške. S tem bi bilo šolsko vprašanje v Gaberju po dolgi trnjevi poti vendar enkrat rešeno in se bode menda pod jesen začelo s stavbo. Občinski odbor se je na to še bavil z vprašanjem boljše razsvetljave cest v Gaberju in škropljenja glavne ceste ter rešil nekatere domovinske in koncesijske zadeve.
Iz Celja. V soboto zvečer so priredila celjsko pevsko, delavsko podporno in godbeno društvo skupno z gabersko požarno brambo veletržcu in tovarnarju g. Petru Majdiču pred njegovim stanovanjem v Sp. Hudinji bakljado in sijajno pod-oknico s pevskimi in godbenimi točkami. Čestital je g. Majdiču k petindvajsetletnici obstanka tvrdke predsednik pevskega društva dr. M. Hrašovec, kateremu se je v slavljenčevem imenu dr. Vrečko prisrčno zahvalil.
Milo je zaupen predmet!
Kako to, da obvladajo Schichtova mila celo monarhijo? Ker so nedoseina v kakovosti, štedljivosti in čistosti.
„Siovensko delavsko podporno društvo v Celju" se je preselilo zopet nazaj v prejšnjo društveno sobo pri „Mestu Gradec" ter prične prihodnji teden z rednimi pevskimi vajami ter prosi gg. pevce da pridno zahajajo k istim.
Javno predavanje delavskega podpornega drnštva v Celju. V nedeljo, dne 15. t. m. je predaval gosp. dr. Anton Sclmab v gostilni pri »Divjem možu" v Spodnji Hudinji o jako zanimivi snovi: „0 ozdravljivosti jetike". G. predavatelj nam je zanimivo narisal bolezen samo, njene pogoje, razliko med jetiko in jetičnim oku-ženjem. Nato je razložil razne načine za ozdravitev te ljudske bolezni in nam s številkami pokazal, kako je napredovalo znanje o ozdravitvi jetike, tako, da dandanes od jetično bolnih umrje na jetiki samo 3—4°/o. Obenem nam je pokazal okoli 30 slik s skioptikom, ki ga je dala na razpolago ..Zveza narodnih društev". Obisk je bil povoljen, toda omeniti moramo, da ravno tistih ljudi nismo videli, katerim je bilo predavanje v prvi vrsti namenjeno, namreč delavcev iz Gaberja. G. predavatelju pa se iskreno zahvaljujemo za prijaznost in se obenem priporočamo, da se nam ob priliki spet odzovete.
Iz Celja. Redni občni zbor „Slovenskega trgovskega društva" v Celju se vrši z običajnim dnevnim redom v nedeljo, dne 22. t. m. ob 11 uri dopoldne v knjižnici „Narodnega doma". V slučaju, da bi ta dan občni zbor ne bil sklepčen, se vrši isti 14 dni pozneje, to je v nedeljo, dne 6. julija t. 1. kateri je sklepčen pri vsakem številu navzočih članov.
Celjski odsek savinske podružnice SPD priredi v nedeljo, dne 22. junija zlet k Ruški koči na Pohorju. Odhod iz Celja v soboto ob četrt na 2. z brzovlakom do Slov. Bistrice. Sestop v Ruše. Ker je to prvi večji zlet Celjanov k Ruški koči, prosimo večje udeležbe.
Iz Celja. Celjsko pevsko društvo naznanja, da se vrše tudi zanaprej redne pevske vaje za ženske ob sredah in moški ob petkih. Vodi jih g. Pere.
Iz Gaberja pri Celju. V nedeljo, dne 6. julija se vrši v našem slovenskem predmestju celjskega mesta veliko slavlje. Blagoslovila se bode brizgalna novoustanovljene požarne brambe, po blagoslovljenju pa se vrši na vrtu »Sokolskega doma" velikanska ljudska veselica s tombolo. Svira narodna godba celjska. Blagoslovljenja se udeleži tudi več zunanjih društev. Začetek slavlja, ki se vrši ob vsakem vremenu, je ob 2. uri pop. Med dobitki pri tomboli bo en šivalni stroj in pa eno kolo.
Iz Celja. Te dni je nmrl na prav žalosten način poštni poduraduik Mat. Pavlič. Spremljal je železniško pošto med Celjem in Sp. Dravogradom. Dne 4. t. m. je vladala velikanska vročina, ki je dosegla na prostem 30 stopinj, v poštnem vozu po 30 stopinj. Ko je Paulič zapustil poštni voz, ga je zadela vročinska kap, na kateri je dne 8. junija umrl. Paulič je bil zelo marljiv in silno tankovesten služabnik ter užival vsestransko spoštovanje in zaupanje svojih predpostavljenih. Prihodnje leto je nameraval iti v pokoj.
„Celjski Sokol" se je lotil jako hvalevredne naloge, namreč zletov v bližnjo okolico. Zadnjo nedeljo je krenilo 20 bratov, nekateri s svojimi rodbinami, čez Zg. Hudinjo, Šmarjeto in Škofjo vas v Trnovlje, kjer je bil v gostilni Pilih (pri Ložnarci) odmor in prijateljski sestanek s trno-veljskimi somišljeniki in prijatelji sokolstva. Od-ondot so krenili potem bratje čez Bukov žlak v Celje. Iskreno želimo, da bi se taki zleti v interesu sokolstva in narodne naše stvari ponavljali.
Automobilna zveza med Celjem in Ljubljano se je občinstvu že tako priljubila, da lahko govorimo o lepo procvitajočem podjetju. Iz Celja vozi avtomobil v Savinsko dolino proti Ljubljani že ob pol 7. uri zjutraj, opoldne pa ob pol 2. S tem je marsikomu ustreženo. V Celje prihaja automobil ob pol 10. uri dopoldne in ob pul 7. popoldne, ob časih torej, ko ni železniških zvez s Savinsko dolino. Vozne cene niso pretirane in torej priporočamo to podjetje tem raje potujočemu občinstvu.
Iz Celja. (Slov. kolesarsko društvo) naznanja, da so slike zadnje polževe dirke zgo-tovljene ter se dobijo v trgovini Priča & Kramar. V nedeljo, dne 22. junija se vrši izlet v Št. Pavel pri Preboldu. Pričakuje se obilo udeležbe.
Iz Celja. Na celjskem in poljčanskem kolodvoru je videti ieklamne lepake za neko jubilejno slavnost celjskega „Turnvereina". Proti tej reklami bi konečno ne imeli ničesar, ako bi vedeli, da bi se tudi Slovencem dovoljevalo nabijanje reklamnih lepakov za njihove slavnosti. Ker pa se kai takega Slovencem gotovo ne bi dovolilo, je dovolitev za nabijanje Turnvereinovih lepakov kratkomalo pristranost in neumestno izzivanje slovenskega občinstva.
Iz Celjske okolice. V nedeljo, dne 6. julija se vrši pri narodnem gostilničarju Speiserju na Lavi vrtna veselica s koncertom laške godbe. Celjani in okoličani so vljudno vabljeni.
Čudna zabava. Neki pek na Polzeli se je zabaval s tem, da je štirim svojim psom nalil terpentina zadaj v črevo, vsled česar so živali zbolele in strašno trpele. Okrajno glavarstvo ga je za to mučenje živali obsodilo na 20 K globe.
Pozor, naročniki L Danes ima vsakdo na ovojniku zapisano, koliko dolguje na naročnini, ozirome do kedaj ima list plačan. Plačil, ki so došla od pondeljka naprej, nismo mogli več upoštevati. Prosimo, da se zaostala naročnina poravna.
Upravništvo „Narodnoga Lista".
Iz Celja. (Društvene zadeve.) Občni zbor društva „Sokolski dom" se vrši v soboto dne 28. junija ob 8. uri zvečer v gostilni „Sokolski dom". Dnevni red običajen. — Ženska podružnica CMD priredi v soboto, dne 21. junija na vrtu restavracije »Narodni dom" koncert. Svira Narodna godba.
Iz Žalca. (Robata marinarica.) Pobožna Mar. devica Jug je udarila z molznikom tako svojo svakinjo po glavi, da je morala ta iti k zdravniku. Več bo o tej stvari govorila sodnija.
Prememba uradnih ur pri davkarijah. Od 1. julija t. 1. naprej se bodo začasno opustile popoldanske uradne ure za vplačilo davkov pri davkarijah v Celju, na Vranskem, v Šmarju pri Jelšah, na Laškem in v Gornjem gradu.
Dr. Korošec in dunajske Židinje. »Sloga" ima v svoji zadnji številki sledeče »izvirno poročilo" z Dunaja: Državni poslanec dr. A. Korošec se letos ni udeležil židovskega majevega korza v Pratru. Govori se, da so tndi tukajšnje mlade Židinje prišle na to, kar je dr. Verstovšek že pred devetimi leti trdil v »Domovini", da je namreč dr. Koroščeva politika skozinskoz »zlobna in perfidna". Morda so ost»ašile dr. Korošca slabe dr. Krekove skušnje s Kamilo Theimer in posledice dr. Benkovičevega izleta na tržaški pustni korzo.
Iz Škofje vasi pri Celju nam pišejo: Naša soseska ima že od leta 1848. pravico do ribare-nja v Hudinji. Tudi sedaj daje proti odškodnini 2 K pravico posameznikom, da ribijo v potoku s trnkom. Tako ribolovsko karto si je kupil tudi neki cinkarniški uradnik v Celju. Mož je pa praktičen; šel je ribarit na svojo karto z več delavci in polovil okrog 40 kg rib en sam popoldan! O stvari se bo govorilo dalje pri sodniji, v bodoče pa soseska takim ljudem ne bo več dajala ribolovskih kart.
Iz Celja. 22-letni delavec Peter Bonaja iz Zagrada je bil obsojen zaradi vloma v tovorni voz na kolodvoru na 13 mesecev težke ječe.
Iz Št. Jurja ob Juž. žel. Umor, ki se je zgodil minule dni v Lokarjih, razburja celo okolico. Neko štantmarco Julijano Toplišek, doma od Sv. Ruperta, je ponoči v njenem stanovanju nekdo zadavil. Topliška je imela že dva nezakonska otroka in sedaj se je čutila tretjič mater. Preiskava se vrši v več smerih in se je tri osebe, ki so umora sumljive,« že zaslišalo, nekega pan-zijoniranega rudarja Kregarja pa so celo zaprli.
Velike poneverbe pri eeljski okrajni bolniški blagajni. Pri celjski okrajni bolniški blagajni so imeli dolga leta v službi Viljema Oechsa. Ta človek si je pridobil s strastnim hujskanjem proti celjskim Slovencem nekoliko žalostnega slovesa. Gospodje na celjskem magistratu so ga imeli radi zaradi teera in zato mn pri bolniški blagajni ni nikdo gledal preveč na prste. Oechs je dobro živel in porabil mnogo, zato mu ni zadostovala plača. In jemal si je pri bolniški blagajni. Pravijo, da znašajo poneverbe na tisoče kron. Več ko dva tedna je revidiral blagajno poseben uradnik od namestnije, da je prilično dognal, koliko škode je napravil brezvestni Oechs. Krivda na poneverbah pade pač tndi na odbor blagajne, ki je Oechsovo življenje poznal in bi lahko bolje pazil. Kdo bo sedaj-blagajni nastalo škodo povrnil? Zadnji čas bi bil, da bi Slovenci pometali tudi iz te korpo-racije nemškutarije in bi izročili vodstvo celjske okrajne bolniške blagajne bolj zanesljivim rokam.
Iz Vranskega. V nedeljo 22. t. m. priredi pevski zbor iz St. Jnrja ob Juž. žel. izlet na Vransko, združen s koncertom ob pol 9. uri zvečer v KoŠeninovem salonu. Šentjurski pevski zbor (mešani in moški) šteje 30 pevcev in pevk ter slovi kot eden najboljših na slovenskem Štajerskem. Zdor vodi g. učitelj Čulek ter je koncertiral že po različnih krajih. Pred kratkim je priredil doma krasno vspeli pomladanski koncert z bogatim sporedom, katerega bo izvajal tudi na Vranskem. Zbor goji izvečine umetno petje zlasti moderno, osobito pa zbore bratov Ipavcev. Opozarjamo Vrančane in okoličane, da ne zamude tega koncerta, pri katerem se jim bo nudil zares umetniški užitek.
Iz Ponikve. Dne 2. t. m. je šla posestnica Jožefa Brenčič iz Novecerkve tik ob železniškem tiru, ko je privozil osebni vlak v Ponikvo. Ker je vozil vlak na ravno istem tiru, tik katerega je šla Brenčič, se je zapletla njena obleka vsled zračnega piha z vagonom in jo je vlak nekaj časa vlekel tik tira. Ko se je vlak ustavil, je bila Brenčič že mrtva. Razbilo ji je glavo.
Od Sv. Jurja ob Juž. žel. (Vlak povozil.) Dne 4. t. m. zjutraj je povozil osebni vlak v bližini tukajšnje postaje doinarico Marijo Krajnc v trenutku, ko je hotela preko tira na drugo stran. Bilo je še toliko časa, da bi se lahko rešila, a iz strahu pied vlakom, ki se ji je bližal, je postala na tiru in ni mogla dale. Vlak jo je popolnoma razmesaril.
Iz Mozirja nam poročajo, da so zmagali pri občinskih volitvah slovenski naprednjaki navzlic
strastni klerikalni agitaciji z dvotretjinsko večino. Častitamo vrlim mozirskim somišljenikom, ki so doslej pri vsakih volitvah naravnost vzorno izvršili svojo dolžnost, na tako sijajnem uspehu!
V Vojniku je umrla Katika Kranjc v nežni starosti 16 let. Zalezla jo je jetika in ji izkopala prerani grob. Mlada pokojnica je bila hči tržana V. Kranjca, sicer tihega, a kremenitega moža. Prizadetim naše sožalje, nad vse pridni, skromni iu ljubi pokojnici blag spomin!
Iz Št. Pavla v Sav. dol. nam poročajo: Pri občinskih volitvah so sijajno zmagali pristaši Narodne stranke. Od 24 odbornikov sta le 2 zmerna klerikalca.
Iz Trbovelj. Na dan sv. Petra in Pavla dne 29. t. m. priredi naš »Sokol" pešizlet v Ga-bersko z godbo »Pazniškega in delavskega društva" na čelu. Potem pa je v Trbovljah pri Špancu na vrtu popoldan javna telovadba in veselica. Opozarjamo vsa bratska društva na to prireditev in prosimo za mnogobrojni obisk. Na zdar!
Koroški Slovenee prosi za službo ekonoma ali posojilniškega uradnika. Več glej v inseratu št. 333.
Gornjegrajsko učiteljsko društvo zboruje dne 6. julija 1.1. točno ob 10. uri dopoldne v šoli na Gorici. Vspored objavljen v stanovskem listu. Glede kosila se je gotovo javiti 3 dni poprej pri tov Pulku na Gorici. Ker je mnogo važnega in koristnega in koristnega na dnevnem redu vabi k polnoštevilni udeležbi Ivan Kelc, t. č. predsednik.
/Hariborjltf oHraj.
Iz Maribora. Ciril - Metodova veselica, ki se je vršila v nedeljo, dne 15. junija je vspela tako da je presegla vsa pričakovanja. Dopoldne so se že zbrali zastopniki podružnic mariborskega okrožja in se razgovarjali o raznih nalogah bližnje bodočnosti. Popoldne pa je bil mariborski Narodni dom poln občinstva od blizu in daleč. Povsod je vladalo praznično razpoloženje, vsi prostori so bili lično okrašeni, v mnogoštevilnih šatorih so stregle narodne dame, srčkane gospodične pa so ljubeznivo ponujale razno blago v prid društva. V spodnih prostorih je bila nastanjena Huda luknja, katero so popolnoma sami prevzeli naši vrli železničarji, zgoraj pa je imel trgovsko društvo svoj bazar. Tam so kazali zrakoplove, tu je scukra paša do voljeval vstop v svoj harem, ondi je bil urad za civilno porabo. Kdor ni maral alkohola, dobil je tudi neopojne pijače, pridne Bulgarke pa so prodajale pristna ročna dela. Razume se, da je bil zvečer ples, pri katerem je igralo, kakor tudi v vrtu, domače godbeno društvo. Provizorni pevski zbori pa so se kar menjavali. Tnda poseben sijaj je zadobila veselica, da je nastopil Mariborski Sokol in da so naši malčki priredili otroško predstavo, ki je s svojo prisrčnostjo, sigurnim nastopom, lepim petjem kar očarala. Slavnostni govornik g. dr. Rosina je v pravem trenutku povzel besedo ter srečno in učinkujoče osvetlil petindvaj-setletnico mariborske moške podružnice. Skratka, vsa veselica, ki sta se je udeležila tudi prvomestnik in blagajnik glavnega vodstva, se je vršila v najlepši harmoniji, upajmo da bo tudi gmoten uspeh sijajen, in nebo samo je dalo v obliki ugodnega vremena svoj blagoslov.
Iz Maribora. Sadjarsko-vinarskega poletnega tečaja se udeležujejo ti-le slovenski učitelji: Joško Armič, Velenje, Lojze Bučar, Zidanmost, Fran Čepe, Kamnica, Srečko Eksl, Vojnik, Ivo Jakše, Vransko, Fr. Košir, Št. Jurij ob Taboru, Sebastijan Krotky, Poljčane, Drago Pintarič, Sv. Miklavž, Ivo Piši, Sevnica, Adolf Rozina, Ormož okolica, Ante Sivka, nadučitelj, Št. Jurij ob Juž. žel., Vinkj Šerona, Ptuj okolica, Šimek Vodenik, nadučitelj, Limbuš, Oskar Žolnir, nadučitelj, Ptujska gora. Tečaj se je pričel dne 9. ter se završil dne 14. junija.
Na mariborski gimnaziji se vrše ustmeni zrelostni izpiti od 7. do 12. julija ter od 14. in 15. julija. Abiturijentov je 60 in 1 eksernist. Izpitni komisiji bo predsedoval vladni svetnik Andrej Gubo.
Iz Maribora. Vkljub najbolj divjim naporom in obrekovanjem od klerikalne strani se vendar opaža, da narodna stranka napreduje in se na znotraj in na zunaj vedno bolj utrjuje. Eden križ je še in sicer ta, da šteje stranka še vedno mnogo premalo zmožnih političnih delavcev, kajti med našo inteligenco je mnogo kritikov, oziroma za-bavljačev, pa malo takih, ki bi se jim ljubilo ali ki bi sploh znali kako delo vzeti v roke. Vkljub vsem tem nedostatkom gremo naprej, to pove vsak nepristranski opazovalec. Delo treba po gotovem načrtu nadaljevati. Letos se ]e vršil v našem mestu lep zaupni shod stranke. Važna politična vprašanja so se tam razpravljala. Sedaj pa na-svetujem, da se pripravi velik »kmečki zbor", kjer se bo od strokovnjakov obdelal nekak kmečki program stranke. Davčna vprašanja, kmetijsko šolstvo, državna carinska politika, kmetijsaa zavarovalnica, kmetijsko denarništvo, kmetijsko zadružništvo in še mnogo drugih predmetov bi bilo, ki bi se jih stavilo na dnevni red. Pri tem ali onem vprašanju bi se izdelali tudi načrti, o katerih bi se na »kmečkem zboru" sklepalo za takojšnjo uresničenje. Vem, da naši kmečki pristaši že dolgo žele tacega dela, zato bi bilo na mestu, da strankino vodstvo moj predlog vzame v pretres.
V zdraviliščih za pljuča
m. d. v|Davos, Arosa, Leysln Itd. se SIROLIN „Roche" kot Izkušeno sredstvo stalno rabi. SIROLIN ..'Roche" lajša" ln odstrani bolezni dlbal v razmeroma kratkem času. Je tečno, vzbuja tek. ln vpliva izredno ugodno na splošno razpoloženje. esa Originalni zavoj po 4 K se dobi v vseh lekarnah.
Iz Maribora. Uslužbenci jnžne železnice prirede s sodelovanjem uprave v prvih dneh meseca julija 1.1. cvetlični dan na vseh postajah jnžne železnice v prid otročjega doma za obolele siromašne otroke železničarjev. Ker ima ta prireditev izključno dobrodelni namen brez politične, narodnostne barve, se prosi slavno občinstvo že sedaj, da si pripravi za omenjene dni dosti drobiža za kupovanje lepih cvetk. Nikdo zlasti cd železničarjev naj ne zabi, da lahko tudi njegovi otroci potrebujejo takšen dom.
Od Sv. Lenarta v Slov, gorleah. Iz „Slov. Naroda" sem posnel, da še ne da miru „Štajercu" in njega vrednim sotrudnikom že dobljen nauk. Besnici na ljubo konstatiram le toliko za sedaj, da je eden teh obrekovalcev, neki Jožef Zorko, dobil en mesec poostrenega zapora in približno isto plačilo bi prejel tudi drugi, da mu nisem velikodušno odpustil kazni, ko je prav lepo prosil odpuščanja. Da bi pa odgovarjal na napade v »Štajercu", smatram pod svojo častjo. Dr. Fr. Šalamun.
Iz Slivnice poročajo, da pri občinskih volitvah v Hotinji vasi, kjer županuje in pašuje drž. posl. Pišek, zmagali v prvem razredu opozi-cijonalci (naprednjaki in štajercijanci), v 2. in 3. razredu pa po hudem boju klerikalci.
Iz Pragerskega poroča ljubljanski ,.Dan": Novi železniški postajenačelnik Gradt je ravno tako zagrizen Nemec kakor njegov prednik — Schneider. Upa si iti tako daleč, da železničarjem, ki govore v službi slovenski, javno zabičuje, da si kaj tacega prepove in izprosi, češ, pod njegovim vodstvom, je slovensko govorjenje kratkomalo — izzivanje. Zgodil se je pred dnevi slučaj, da je moral nek železniški uslužbenec, ki je imel službo na postaji, povedati nekemu delavcu to, kar je imel storiti, slovensko. Slučaj je hotel, da je bil postajenačelnik blizu in slišal slovenske besede. Takoj je delavca in onega uslužbenca nahrulil, da tega — posluževanja materinščine — ne pripušča !! Marsikaj si dovole nemško-nacijonalni uradniki Juž. železnice napram slovenskim uslužbencem, vendar kaj tacega si še nikoli nobeden javno drznil! Poživljamo vodstvo Južne železnice, da naredi tem neznosnim razmeram po naših krajih enkrat za vselej konec, če ne bi lahko doživelo, da nekega lepega dne prekipi ljudska nejevolja in potem bi ne stali za nič. Opozarjanj in prošenj je bilo dovolj. Kar pa se ne da doseči z dobra, bode se doseglo — grda. To si naj blagovolijo gospodje v Gradcu zapomniti!
BrežiiKi okraj.
Iz Vidma ob Savi. V hiši kaplana Šribarja va Vidmu je padla 75-letna Neža Šribar z nezavarovanih stopnjic v drugem nadstropju globoko v pritličje in se tako poškodovala, da je umrla. Zato je bil lastnik hiše, trboveljski kaplan Šribar obsojen na 50 K globe ali tri dni zapora.
Korajža velja. Iz Rajhenburga nam pišejo: Naš vrli župan g. Lenard ni imel zadnje čase miru pred klerikalci, ki so hoteli delati z volilnim imenikom kakor svinja z mehom. Ker pa njih sitnarjenje ni nič zaleglo, spisali so v farovžu dolg ferman, v katerem so dolžili županstvo sle-parjenja pri sestavi volilnega imenika. Podpisali ga pa niso naši „korajžni" gg. duhovniki, ampak cerkveni ključar Avsenak. Ko je gospod župan za ta slavni dokument zvedel, priporočil je gosp. Avsenaka sodniji, kjer bode 25. t. m. zvedel, kaj je in kaj ni kaznjivo. Včasih je veljalo obrekovanje svojega bližnjega kot greh, dandanes se pa klerikalci ravnajo po Krekovem nauku: „Ubij naprednjaka". Sram vas bodi!
Iz rajhenburške okolice. (Kam je zginil zlat kelih iz podružne cerkve sv. Ahaca?) Po bitki pri Sisku leta 1593. je podaril neki pleme-nitaš cerkvi sv. Ahaca dragocen zlat kelih. Kmetje okoli te cerkve so smatrali ta zgodovinski kelih za posebno svetinjo in so ga skrbno čuvali. Zadnje čase je pa nekdo oni stari dragoceni kelih zamenjal z novim manjvrednim. Stvar so preiskovali orožniki in sedaj je pred sodnijo, ki bo menda dognala, kdo je ukradel oziroma v pregrešnem pohlepu po denarju zamenjal' kelih pri Sv. Ahacu. Žena bivšega cekmoštva prt Ahacu trdi, da je kelih zanesel Eatej enkrat v Rajhenburg, da je
škof iz njega pil; Cerjaku se je ta dragoceni kelih tako dopadel, da je enkrat ponujal — 600 K za njega. Kako se bode ta afera s kelihom končala, vam poročamo. Ljudsko mišljenje označujejo menda krepke kletvice, ki jih tačas na račun farjev zagrešijo na stotine kmetje okoli sv. Ahaca. Menda le ne bo res, da so armeške občinske volitve in pa skrivnostna afera s kelihom pri Ahcu nagnile župnika Cerjaka, da je šel v toplice.
Iz Sevnice. Z ozirom na naš dopis o ravnanju z delavci pri žagi planinske graščine smo dobili od nekih polentarjev sledeči popravek po § 19: Ni res, da se delavcem neredno izplačuje, ampak je res, da se delavci vsakih 14 dni v soboto izplačujejo. Ni res, da se sili delavce čez uro delati, ampak je res, da so primorani v slučaju nujnega dela čez uro delati proti primernemu plačilu. Nadalje pravi ta popravek, da se z denarno globo kaznuje le tiste osebe, ki po večkratnemu opominu ne ubogajo in da se z ljudmi preusmiljeno in vljudno ravna. — Besedo imajo sedaj zopet delavci.
PtnjjKi otsraj.
Iz Rogatca (Albanec ob Sotli.) Opažamo že dalje časa, da hodi tajnik okrajne bolniške blagajne in nastavljenec tukajšnjega užitninskega društva Henrik Praunseis, znani vsenemec iz Ljubljane, po svojih službenih potih s puško na rami. Nočemo preiskovati, ali sili Praunseisa k tej albanski šegi posebna hrabrost, združena z neozdravljivo srčno napako ali slaba vest. Ugovarjati pa moramo odločno proti temu, da bi taki uradniki strašili s puško na rami po okraju. Takih nazorov bo gotovo tudi ptujsko c. kr. okrajno glavarstvo in pa c. kr. okrajno finančno ravnateljstvo.
Iz Ptuja. Delavec Simon Veršič v Bukovcih se je spri v noči od 4. do 5. junija s svojo ljubico deklo Marijo Roškar in jo je z nekim instrumentom osuval po trebuhu. Marija Roškar se je čutila že 8 mesecev mater. Veršič je z udarci otroka ubil in mater težko poškodoval.
Razmere v ptujski vinarski zadrugi. „Straža" je priobčila minuli ponedeljek dopis, v katerem sumniči načelnika ptujske vinarske zadruge Steudteja, da kupuje po nizki ceni hrvaška vina in jih potem prodaja zadrugi, od katere gredo dalje po svetu kot štajerska vina. Ker pa ne dela takih kupčij po „Stražini" trditvi samo Steudte, temveč tudi drugi ptujski odličnjaki in ker dobiva zadruga včasi tudi državno podporo, prosi „Straža" drž. posl. Brenčiča, naj opozori na to „zadrugo-vanje" in „podpiranje" štajerske vinoreje poljedelskega ministra, da zadrugi zadrgne mošnjiček za državne podpore ali njeno delovanje ustavi. Ako je vse to res, je delovanje ptujske vinarske zadruge nepostavno. škodljivo in vsega obsojanja vredno. Samo dvomimo, da je Miha Brenčič pravi mož, ki bi se upal proti Ptujčanom postaviti. Saj je od njihove dobre ali slabe volje in od štajer-cijanskih glasov odvisen njegov mandat. In di-jete so Brenčiču najbrže več ko vsi interesi štajerske vinoreje!
Iz Ivanjkovec pri Ormožu. V Pavlovskem vrhu je začelo dne 7. jun. goreti pri Grnškovnjaku. Vžgal se je najpreje hlev, za njim pa tudi hišne poslopje, Oboje je pogorelo do tal in niso mogli rešiti prav ničesar, dasi je na lice mesta prihitelo takoj veliko število sosedov in požarna bramba iz Ivanjkovcev. Gruškovnjakova žena je bila smrt-nonevarno, 141etna gluhonema hčerka pa nevarno opečena. Osmojeno bilo tudi več trt Gruškovnjaka in njegovega soseda Školiberja. Škode je 4000 K, zavarovalnine pa samo 600 K.
Od Sv. Bolfenka pri Središču. Ker so tukaj v občini Vodranci prišla že dva slučaja, da cestar okrajne ceste toži po odvetniku v Ormožu tiste posestnike, kateri imajo ob okrajni cesti, da morajo plačati mnogo preveliko svoto za tisto travo, katera zraste po cestnih grabah okrajne ceste in jo živina spase. Zato vprašamo prvič slavni okrajni odbor, kako pride cestar do tožbene pravice za tisto travo, katera zraste na okrajni cesti? Mi posestniki, kateri imamo svoje pašnike tik okrajne ceste, smo sicer voljni plačati odškodnino okraju za tisto travo na okrajni cesti, ako jo spasemo,
če nas v to veže postava. Da bi si pa vsaki cestar smel računiti za sebe odškodnino in nas zato po odvetniku toževati, za to pa ne bo nobeden davkoplačevalec v okraju. Zato prosimo slavni okrajni odbor kar najhitreje ureditve.
Umrl je nemškutarski tajnik nemškutar-skega okr. zastopa v Ptuju, Anton Pengou v starosti 61 let.
SloVcnjcgraJki okraj.
Žalostne razmere na železniški postaji v Sp. Dravogradu. Iz Dravske doline nam pišejo: Namesto prejšnjega strpljivega postajenačelnika je prišel v Sp. Dravograd neki nemški Tirolec Bernhardt, ki bi rad najmanj dosegel slavo znanega bivšega pragerskega postajenačelnika Schnei-derja. In to glede pijančevanja in glede sovražnosti napram Slovencem. Ko se je nahajal pred kratkim slovenski železniški uradnik Seničar na dopustu, je rekel Bernhardt v uradu navzočima slov. uradnikoma: „Ta slovenski pes pride sedaj!" (Seničar se je imel vrniti in drugi dan nastopiti službo.) Ravnateljstvo Južne železnice vprašamo: od kedaj sme železniško uradništvo celo svoje tovariše, če so Slovenci, zmerjati za pse? Gosp. prometni ravnatelj Nessler naj gleda, da mu Bernhardt po Schneiderjevem vzgledu ne „posvinji" Sp. Dravograda! In ali bodo naši odločujoči politični činitelji kaj storili proti temu nesramnemu izzivaču na železniški postaji v Sp. Dravogradu? Če ne more trpeti Slovencev, saj se bo še našlo kako mesto med tirolskimi todlni zanj!
V c. kr. poštnem uradu v Meži ob Dr. se ne sme občevati s strankami slovenski! Bivša poštarica Flor je namreč ukazala poštnemu slugi: Dokler bo moj mož poštar, ne boste v uradu s strankami slovenski govorili!
BIrmovanje se vrši v dekanatu Stari trg pri Slovenjgradcu sledeče dni: 21. junija v Št. Ilju, 22. junija v Starem trgu, 23. v Slovenjgradcu, 24. in 25. v Šmartnem pri Slovenjgradcu, 26. v Pamečah.
Moškega utopljenca je vrgla Drava na
prod pri Marenbergu. Pravijo, da je to železniški uradnik Kovač, ki je izginil iz Št. Vida ob Glini.
Steckenpferd-t>ay-rum
Bergmannn & Co., Dečin n. L.. (Tetschen a. E.)
ostane slejkoprej najboljša voda za glavo, za umno negovanje las, zabranjuje tvorbo luskin, predčasno osivelost in izpadanje las in krepi lasne korenine. Mnogoštevilna priznanja! V steklenicah po 2 K in 4 K se dobi v vseh lekarnah, drogerijah, parfimerijah in brivnicah.	148 20-9
Ejutomerski okraj.
Profesorski izpit je napravil na vseučilišču v Gradcu suplent na goriški gimnaziji g. Matija Rauter, doma iz ljutomerske okolice. Častitamo!
Kmet. bralno društvo v Vučji vasi priredi v nedeljo 22. junija popoldne ob pol 3. uri v šoli gledališko igro „Tri sestre" s petjem domačega meš. zbora. Vstopnina: sedeži 1 K, ozir. 60 vin., stojišča a 20 vin. Prosta zabava v gostilni g. Pucka v Bučečovcih.
Od Male Nedelje. Čebelarska podružnica priredi v nedeljo, dne 24. t. m. popoldne ob treh pri čebelnjaku g. Jož. Žnidariča v Drakovcih, poučno predavanje in praktično razkazovanje čebelarskih opravil, ki ga ima g. Jurančič. Domači in sosedni čebelarji in prijatelji čebelic se vabijo k obilni udeležbi.	Odbor.
Zadruga za rejo žrebet v Ljutomeru vabi svoje člane na izvanredni občni zbor dne 29. t. m. ob 8. uri zjutraj v dvorani gospe Kukovec v Ljutoraeiu. Dnevni red: Prememba pravil. Slučajnosti.
Iz raznih slovenskih krajev.
Proslava 25 letnice obstoja novomeškega „Sokola". Dne 10. avgusta t. 1. proslavi novo-
Priporočamo našim gospodinjam pravi ^^JfcKGKOV-' kavni pridatek z tovarniško znamko -.kavni mlinček:
ii zpgr^bške tovarne.
J1L
tmisiiM iuoMl
meški »Sokol" svojo četrt stoletnico združeno z zveznim izletom in župnim zletom v Novem-mestn. Ker naj bi bilo to slavje najlepši narodni praznik in manifestacija so'kolske misli, se bratska društva vljudno prosijo, da se ozirajo na to prireditev, ter se je v čim častnejem številu udeleže. Na zdar!
Deželnozborske volitve v Trstu so znova pokazale lepo napredovanje Slovencev. Pri volitvah iz splošne (IV.) kurije so prišli v dvema mestnima okrajema v ožje volitve z Italjani in so ti v 3. mestnem volilnem okraju zmagali z malo večino 133 glasov! Izvoljenih je bilo v mestu 5 Italjanov in 3 socijalisti, v okolici pa 4 Slovenci. Pri volitvah iz 3. razreda, ki so se vršile minuli petek v mestu, so bili izvoljeni razun ene ožje volitve med Italjanom in socijalistom sami Italjani; ali Slovenci so dosegli tudi v tem razredu 677 glasov nasproti 1218 socijalističnim in 3.333 icaljanskim. Nas štajerske Slovence iskreno veseli, da ima v Trstu tako zavedne in hrabre narodne bojevnike!
Iz Postojne. V nedeljo, dne 6. julija t. 1. se vrši zlet »Idrijske Sokolske žnpe" v Postojni, kjer bo javna telovadba in velika narodna veselica na prostem. Zanimanje za to prireditev je že sedaj veliko. Priprave se vrše v polnem teku. Preskrbljeno bo z vsem, kar pač zamore povzdigniti slavnost ter živahno, neprisiljeno zabavo. Dobre volje ne bo manjkalo. Veselica bo spojena tudi z obiskom svetovnoznane »Postojnske jame". Odboru se je posrečilo izposlovati za ta dan za vse ude-ležnike, ki bodo nosili veselični znak, znižano vstopnino 1 K za osebo. Torej dne 6. julija vse v Postojno! Kdor si želi za tako nizko vstopnino ogledati naš naravni čudež, naj prihiti ta dan k nam, kjer bo našel vsak tudi po obisku Jame veliko zabave in prijetnosti.
Pisma Komarovega Mihaleka s Hude liikje.
Liibi gospodi tan pr Narodnen listi!
(Konec.)
Židov Roznperk predlaga, naj se 12 otbornikov zvoli fse te bolše, pametnejše pa krščene nemške lotmerške piirgare, če pa jih nedo mogli teko skup najti, pa še tiste, ki se k ta bolšin štiilijo. Gda se to sprejme, te pa se priglasi k besedi ledrar Sinigoj pa začne : »Majnes Hern ! Cum formacjon ver gut, dos mer gnes camredn, ven ver mer cur purgermoastr mohn. Bir piirgari zajn mer ta ent-šajdendelfih bei das purgermoastr bol, pa net der peamtnari. Ka mi tajč šver ide, beri kak formaci-jon bindiš konserviren. Razloček met piirgeron pa peamtnarom je takši kak met Pragerovin pocnla-blnom pa Šramlovoj mačkoj". (Maksi Henikman: „Ka-ka-kakšni razloček pa-ppa je je to ?") ,, Juri, je nadaljiva Sinigoj," »razloček met tem dvema? Deni Pragerof pocnlabl v en žakl, Šramlovo mačko pa v drugega, te idi na naš hauplac pot ta veki kostanj, pa oba žakla otpri. Tisto kaj de z žakla na kostanj skočilo, je Šramlova mačka, ovo kaj pa de v žakli ostalo, pa je Pragerof pocnlabl. (Splošen klic: „Juj to Van je ta sedmi modrijan !") Samo Henikman Maksi se po kečki čoh-linta, ka jemi to notri ne gre! Te pa le praša : ,.Ka-kaj ppa pii- piirgari pa pe-pe- peamtnari.") „ Ja znaš Maksi, to je samo formacjon. Pocnlabl so piirgari. V pocnlabli je le samo dobro, pa težki je. Tak je pr piirgarih. Pamet pa dnar ga težita, da nikan nemre. Glavar: »Kaj pa peamtnari?" Ja, peamtnari. mhm ja, peamtnari pa so, oll cam fiir a kac in zato sen jih prigliha Šramlovi mački. In zake bi nas pocnlabl-piirgare kacnpeamtnari vodili. Mi si bomo z naše purgarske srede rihtara volili! Pomislite, kak so meli našo občino v narodnen listi v Komarovih pismih za norca, gda so iz našega purgermajstra norce brili. Pri meni to nede mogoče. Če mene za purgermajstra zvolite, bon da taki driigi den v fse časnike inserat, gi bon pisa, ka sen najtavekši osel celega sveta. Znote, s tem bon jin vzeja orožje že v napre z rok ka ja te nede nič več vleklo, če bi se v časnikih od me pisalo, ka je to resen. Če do me hteli sekirati, do k večjeroi pisali, ka sen pameten, to pa de Van libleni piirgari le v čast in slavo. — Pomislite nadalje, da so v hiši, gi sen jas doma, že ot stvorenja sveta rihtari notri bili. Potli pa more meti fsakši rihtar neke akristokrastega, to se pravi nekaj plemenitaškega na sebi. Clovik je plemenitaški, če je malo prifrknjeni, jas pa Van lehko zagotovin, ka sen v ten oziri oberple-menitaš. Potli more znati piirgermeister z fsak-šim okoli iti. Kak sami znote, je to tudi meni naj-bole lehko, saj sen v lotmerki prvi in najkveši rind pa švajnfih — hautpreparator. Pa velkodušen more biti rihtar, pa ne takši škrtač, kak je Turen. V ten oziri Van obliibim, ka bon fsen občinskin usliižbencon jihove kože zastojn predela. (Sekre-tarjuš Koller: »Jas pri občini službo odpovem ! Bog ne me kaštigaj, ka bi še zdaj na stare dni s mene kakši šebroleder delali.") Tak zdaj sen Van svoj program razložja. Siliti Vas nemrem, ka bi svojo srečo, pa mene za purgermajstra volili, pa keri ot Vas nima telko možganof kak jas, bo me že vola! Ha jI!" — (Stari Cizerič: »Jas s fsemi štirimi zaSinigoja glasujem".) Ka nihče driigi ne nič čvekna, pa ne migna, to je bija Sinigoj enoglasno za piirgermajsterskega kandidata gor postavleni.
Nazadje še fstane dodlhofar Šterman pa predlaga, naj se zvoli agitatore za volitve. Zelenjak predlaga dva takša, ot kerih ma eden duge noge, da lehko beži če bi ga gi natirali, driigi pa malo mesnato pa znatrckano postavo, da se ne potuče, če ga gi viin vržejo. Pek Novak predlaga Uršiča ot dače, pa Kallera z nemške šole, ka pre totin pogojon najbole fstrežeta Kaller taki sprejme, samo Uršič se brani, pre »eno šoljo man, pa še tote sen šoštari diižen. Zdaj pa jih že pa naj rastrgan? Na Ulmof predlog se jemi oblubi ot fsakšega glasa v tretjem klasi krajcar, pre te de najbole gleda ka de za en tiimplar fkiip sprava. Tiimplar košta 1 fl. 20 kr., en groš lerpubi ki de šolje prnesa za tringelt je 1 fl. 25 kr. in če spravijo Nemci v tretjen klasi 125 glasov fkiip, te pa je itaki zmaga na njihovi strani. V ten slučaji pa še na en for-šup za tringelt tudi nedo ravno gledali.
Kak so bili ze fsen fertik, te pa je priša na mizo frejpir pa valgulaš. Jas sen lada pet kriglof pa dva gulaša, Uršič pa me je driiča, pre tak fal se malogda kcoj pride, pa je sprava 16 krit>lof pa 6 gulašof pot streho. Driigi den pa se je začelo po lotmerki bzikanje. Ta stiha jiižina Uršič, pa ta mali Kaller sta Van bila kak Bog oča. Pov-sot! zdaj v Zansgasi minuto kasne na Kamenščaki, pa že pa v Noršencih. To je šlo tak kak gda gre Nikl Šnajder na jag, pa jegof kutjaš po cvenskih travnikih jerebičji sled išče.
No za par dni, gda je priša den volitev v tretji kla«, te pa je siromak Uršič tak bete brusa, ka je moga iti dopoldne trikrat k doktori Vardi, da mu jih je s Francbrantveinon noter riba, ka bi se sicer jemi viižgale. Pa fse skup ne nič pomagalo, siromak Uršič si je ne najč Tiimplara zasliiža. Samo 83 glasof so dobili Nemci in samo 83 krajcarof Uršič. To je kumaj za eno pokvečeno krpo. Slovenci pa so spravili 152 glasof skiip, pa pres agitatora. V prven in driigen klasi ne vleka Uršič nič plače, ker sta itaki Nemcen sigurna in kak je priša opodne Arnošof lerpnp k Uršiči po šolje za tumplanje, mu je Uršič žalosten reka: »Niks tnmplara plos malo krpo ! Slabi časi!"
Uršiči pa je prišlo toto agitiranje tak v meso in kri, ka še je po volitvah, gi je kakšnega človeka doba, pofsot agitira. Driigi den je bila telova procesija. Šolari so že šli napre in pret cirkvijo je ravno zariinčala ta stara Ciglarca nat svojo konpanijo Marijinih devic: Hab aht! Društvo v tople kraje rehc um!" Naednok pa Van pribuni ot enega vogla Uršič pa naravnost nac ekspres Katleka. »No Katlek mate Vi tiidi pravico?" je začeja Uršič. »Seveda jo man", je zamrmra Katlek. Uršič : ,, Ja, pa bote šli ?" Katlek : To se razmi da bon ša!" Uršič: »Pa z menoj morete iti!" Katlek : »A-a, toga pač ne!" Uršič: »Zake pa ne!" Katlek : »Prvič ste mi preheupasti, drugič pa sma si že fčera s starin Drejčkon ot Sršena zgučala, ka bova midva skiip šla za par!" Uršič: Gi mislite Vi za par iti?" Katlek: ,.Terentalo, pri procesiji, gi pa indi!" Uršič: »Za božjo volo, jas pa mislin občinske volitve, pa ne procesijo". Katlek: »Juri s pukšoj, volitve so ja že fčera minale!"
Zdaj še je komaj Uršič se spota, ka je mi na že en den ot občinskih volitev, pa so jegovi šolji najbolši dokaz slavne zmage. Te pa ga je gratalo sran, pa jo je navrja domu in če bi tisti den sijalo sunce bi zlati sunčni žarki s fsoj svo-joj siloj rasvetlavali na Uršičevih nogah raztrgane volilne legitimacije.
Taki je bija konec naših občinskih volitev. Gda de prva seja naših novih gmajnskih fotrof, te de Van fse natenko sporoča, kak de tan kcoj šlo, Vaš Komarof Mihalek.
Iz Ptuja. Te dni se je s službeno puško ustrelil pijonirski četovodja l^avel Marinek. Neki drugi četovodja se je pa skušal zastrupiti, a so mu še dali ob pravem času protisredstva in ga ohranili pri življenju.
Iz Ruš. Delj časa opazujem, kako klerikalni listi »branijo" našega čislanega župana pred g. Tisovcem. Lumpje! Vam gre edino le za to, da spravite v naše napredne vrste razdor. Na druge načine se vam ni posrečilo, tako pa mislite, da pojde! Opozarjamo na to vse Rušaoe, da se ne dajo ujeti. Cela tista stvar, ki jo klerikalci tako izrabljajo in napihujejo, ni vredna, da bi si jo človek za pol ure zapomnil, in vendar napravijo toliko vrišča in trušča. Ampak ne bodo dobili kalinov na tak bedast način!
Loterijske številke.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Več dopisov, med njimi one iz Žetal, Maribora, Št. Jurja ob juž. žel., Št. Pavla v Sav. dolini, Ljutomera, Gradca, Vranskega in dr. smo morali zaradi pomanjkanja prostora odložiti. Pridejo pa prihodnjič! — Št. Jur ob juž. žel.: Se zgodi.
Line, dne 14. junija 1913: Trst, „ 18. „
86, 31, 89, 39, 36 58, 44, 11, 16, 34
Zahvala.
Tem potom se najiskreneje zahvaljujem za mnogo brojne častitke, ki sem jih prejel povodom petindvajsetletnice svojega obratovanja. CELJE, dne 18. junija 1915.
Peter Majdič, Celje.
Mala oznanila.
Vsaka mastno tiskana beseda stane
lO vin., navadno tiskane pa po 6 Vin. Znesek se mora vposlati vnaprej, ker se sicer ===== inserat ne priobči.	=
! 500 kron !
vam plažam, ako moje „Ria - mazilo" ne odstrani kurjih očes, bradavic, trde kože v 3 dneh brez bolečin. Cena škatljice z garancijskim pismom 1 K. Kemeny, Košice (Kaschau) I., poštni predal 12, Ogrsko.
Potnik
ki obiskuje z drugimi predmeti tudi trgovce na deželi, se išče proti dobri proviziji za jedilno in namizno olje. Ponudbe z referencami na Rodolfo Ghemitz, Trst, vi a Lazzaretto vechio 9.
Zahvala.
Za vsestransko izkazano sočutje povodom prebridke izgube predragega nam očeta, gospoda
Matevža Kapuna
posestnika v ČreSnjevcu pri Slov. Bistrici
izrekamo tem potom našo iskreno zahvalo vsem, ki so v tako mnogobrojnem številu spremili dragega rajnega k zadnjem počitku. Posebno smo pa dolžni se zahvaliti cenj. pevcem in pevkam za ganljiva žalostinke, preč. duhovščini in cenj. učiteljstvu, ki je vedlo tudi šolsko mladež pri sprevodu.
V Črešnjevcu, dne 10. rožnika 1913. 339 i	Žalujoči ostali.
Zalivala.
V sredo, 11. t. m. je izbruhnil pri meni požar, ki je grozil zavzeti velike dimenzije. Da se pa je omejil, imam se zahvaliti v prvi vrsti slavnim požarnim brambam z Vranskega, Prekope, Kaplje, Grajske vasi, Gomilske, Ojstriške vasi, Št. Petra in Žalca, ki so bile hitro na licu mesta ter se žrtvo vale z izvanredno požrtvovalnostjo. Istotako je lju-beznjivo pomagalo pri gašenju si. vransko občinstvo. Vsem skupaj prisrčna hvala! i Vransko, dne 15. junija 1913.
3341	Franc Oset.
Absolvent kmetijske šole
25 let star, neoženjen, vojaščine prost popolnoma vešč slovenščine in nemščine, z 2letno prakso v posojilnici, išče primerno stalno mesto na kakšnem posestvu, posojilnici ali drugi kmetijski zadrugi. Ponudbe pod šifro ,.delj" na upravo »Narod. Lista". 333 2-1
Dekleta Savinjske doline pozor!
Resna ženitna ponudba.
27 letni samostojni obrtnik (vdovec) se želi takoj poročiti s kmečkim dekletom od 18 do 26 let staro, lepe postave, če mogoče šivilja, katera ima okoli 2000 kron dote ali premoženja. Le resne ponudbe s sliko, ki se takoj vrne do 18. junija pod naslov »Obrtnik" poste restante, Žalec. — Tajnost jamčena.	330 l
siro<^>
encan
Trie sle
66 piekomorskih parnikov. 33 prekomorskih parnikov.
Redno prevažanje potnikov in blaga v Sev. in Južno Ameriko, Kanado čez Grško, Italijo, Severno Afriko in Špansko.
Iz Trsta v Novi Jork, Buenos Aires, Port-land in duebec
z novimi velikimi dvovijačnimi brzoparniki „Cesar Franc Jožef I.", „Marta Washington".
Prevoz iz Gibraltarja v Novi Jork traja 7—8 dni, iz Las Palmas v Južno Ameriko 8 doi. Prejšnjih 6 dni je zabavna vožnja po Jadranskem in Sredozemskem morja brez zvišanja cen. Za potovanja po Sredozemskem morju z velikimi prekmorskimi parniki specijalne cene.
Prihodnji parnik »Columbia" vozi iz Trsta dne 26. junija v Patras, Almerijo, Las Palmas, Rio de Janeiro, Santos, Montevideo in Buenos Aires.
Pojasnila daje ravnateljstvo v Trstu, Via Molino Piccolo št. 2 in A. Kiffmanna naslednik, Maribor.
Krepkega dečka
r
poštenih starišev, s potrebno šolsko izobrazbo, sprejme trgovina z mešanim blagom in deželnimi pridelki J. Bincelj nasl. P. Jaške, Železniki, Gorenjsko.	337 i
Na Gomilskem, sodni okraj Vransko, v bližini cerkve in šole proda se takoj velika nova
enonadstropna hiša
pripravna za trgovino ali gostilno. Hiša je v najboljšem stanju in je bila scdnijsko cenjena na 27.000 K, a se vsled rodbinskih razmer zelo ugodno tudi globoko pod to ceno proda. — Natančnejša pojasnila daje pisarna dr. Josipa Karlovška v Celju. 329 i
Na prodaj
je popolnoma urejena usnjarija z enonadstropno hišo, gospodarskim poslopjem, lepim sadovnjakom in vrtom za zelenjavo. Proda se iz proste roke pod ugodnimi plačilnimi pogoji. Usnjarija se nahaja v večjem spodnještajerskem trgu, kjer ni daleč naokoli enake obrti. — Naslov pove upravništvo „Narodnega Lista".	336 3-1
Pozor!
Pozor!
50000parov čevljev
samo za 8 K.
Zaradi ustavitve plačil več velikih tovarn sem dobil naročilo, prodati veliko zalogo čevljev globoko pod izdelovalno ceno. Prodam torej vsakomur 2 para moških in 2 para ženskih čevljev na vez, usnje rujavo in črno, galoši-rano, močno požrebljane, jako elegantne, najnovejša fasona, velikost po številki. Vsi štirje pari stanejo samo 8 kron. — Pošilja po povzetju	338 1
A. Gelb, trgovina s čevlji, Krakov, E. 87.
Zamenja se lahko, ali se pa vrne denar.
Naprodaj je hiša
obstoječa iz šest sob, dveh kuhinj in ene kleti. Zraven je pet drvarnic, vrt, nekaj rodovitnega sadnega drevja in vodnjak. Hiša stoji v Čretu štev. 30 ob okrajni cesti Celje-Teharje in je četrt ure od Celja oddaljena. Cena 11000 K. —- Pojasnila daje Jakob Stante, nadučitelj v pokoju, Proseniško štev. 2, pošta Št. Jur ob južni žel. 320 4-2
Pozor!
A. Gruden,
Kdor hoče priti poceni v Ameriko, naj se obrne zaupno na mene. Vsakomur dam natančna pojasnila	187 -15
Geestemunde (Bremerhaven).
Hiša z gostilno
in prostori za slaščičarno
se proda v lepem trgu na Spodnjem Štajerskem. Kupci s precejšnjim premoženjem se naj pismeno ali ustmeno oglašajo v našem uredništvu.	—4
Proda se pod zelo ugodnimi pogoji iz proste roke vsled starosti lastnice krasna
novo zidana hiša
za stranke (visoko pritličje). Leži tik Westnove tovarne v Gaberju. V hiši se nahaja 8 stanovanj s pritik. 4 vel. kleti. Zraven velik vrt in krasno stavbižče. Cena in podrobnosti se izvedo pri gosp. Matezek, trgovina v Gaberju pri Celju. 311 4—2
Trgovski učenec
z dobrimi šolskimi spričevali ter poštenih starišev se takoj sprejme pri tvrdki A. Štupica, Šmarje pri Jelšah, Štajersko.	317 2-2
Vinograd naprodaj
prilično 2 orala, z novimi nasadi v bližini Štor, lepa lega, najboljše obdelano, z imenitno trto, gospodska hiša s prav lepim razgledom se zaradi preobloženja dragih podjetij z inventarjem vred proda. Natančnejše se poizve pri Florjanu Gajšek v Loki pri Žusmu.	323 2-2
na Ponikvi ob južni železnici, Štajersko
p. d. Oblakovo posestvo na Hotunju, obstoječe iz hiše, 6 raznih gospodarskih poslopij, vodnjaka tik hiše in nad 24 ha zemlje. Zemljišče je ugodno za pridelovanje hmelja in radi dobrih ter velikih travnikov bi bila živinoreja zelo dobičkanosna. Tudi za gostilno ali malo lesno trgovino je zelo primeren prostor. Ponudbe je poslati na naslov A. Š., Kranj, Kranj, štev. 68 K. p
Proda se
Grand prix z svetovne razstave v Parizu 1900.
Kwizdov restifucšjski fluid.
Voda za umivanje konj. Cena I steklenici K 2 80.
Nad 60 let v dvornih konjušnicah v rabi za
krepljenje po velikih naporih, pri otrpnelosti kit itd., uspo-soblja konja za .zborne uspehe v trainingu.
Pristen le z zraven stoječo znamko. Se dobi v vseh lekarnah In drogerijah.
Uastrovani ceniki gratis in franko. Pošilja vsak dan glavna zaloga: Fr. Joh. Kwizda, c. kr. avstr.-ogr. kr. romunski in kralj, bolgarski dvorni založnik, okrožni lekarnar, Korneuburg pri Dunaju.	175 26-0
321 2-2
Lepa hiša,
ležeča tik ob cesti na Spod. Hudinji št. 45 s 5 sobami ter drugimi pripadajočimi prostori, z lepim vrtom, s stavbeno parcelo po ceni na prodaj.	312 3—3
175 -15	Nova, stara
yina in droženko
lastnega pridelka prodaja v poljubni množini Fr. Ferlinc v Šmarji pri Jelšah.
malisno štupo, suhe gcbe, vinski kamen, med v satovju, satovje, VOSek, jabolka namizna in hruške za mošt, fižol, oves, pšenico, ječmen, bučne peške, koruzno slamo, smrekove storže, želod, krompir, sploh vse deželne pridelke, kakor tudi petrolejske in oljnate jode ter močnate, solne in otrobne vreče kupi /sako množino veletrgovina Anton Kolesrac, Celje, Graška cesta 22. 18 35-25
Vzorci zastonj
od modnega blaga in sicer
c



batisti, platno in bombaževinasto blago. Razpošilja . J. Havliček in bi>at, Toplice Pod-jebrad, Češko.	Pišite takoj.	332
51	Naznanjam slavnemu občinstvu v Celju iu okolici, da sem otvoril	|j
j! na Glavnem trgu št. 8 v Celju slikarsko in pleskarsko obrt i|
9	ter se priporočam za naročila, katera bom točno in po ceni izvršil.	Ti
335 3-1
Jakob Vengušt
slikarski in pleskarski mojster.
Konrad Rosenbauer & Kneitschel
tovarna gasilnega orodja v LIJfCC NA DONAVI. - Prva lovarna v Avstriji, katera izdeluje BENC1NM0T0RNE TURBINSKE BRIZGALN1CE.
»
Novost!
MARKA LIN C.
Novost!	Model (913.
BENCINMOTORNA BRIZGALNICA
Po pogonu avtomat čno delovanje! Strojnik nepotreben! Najnovejša iznajdba — patent prijavljen. — Priporočam vse vrste voznih brizgalnic in patent-Kobe-snemalko „TRIUME"\ Mehanične lestve, čelade, pasove, sekirice, čepice in vse ostale gasilske predmete, cevi najboljše vrste in sanitetne predmete. Ceniki in ponudbe zastonj, obisk društev brezplačen.	103 12-9
Slavna štajerska gasilna društva pozor! Naše brigal-nice subvencionira slavni štajerski deželni odbor!
Z odličnim spoštovanjem Konrad Rosenbauer v Lincu.
FR.SAIMISA, Zagreb, zastop. za vse juž. dežele.
Krasno posestvo
je naprodaj v pray lepem kraju blizu Celja, enonadstropna hiša, gostilna in trgovina z mešanim in manufakturnim blagom.
Velik sadonosnik, dva orala vinograda, hlev, ledenica, klet, travniki, njive in gozd, velik inventar ter mnogo vinske posode. — Proda se tudi sama hiša z
gostilno in trgovino, s sadnim vrtom in vinogradom.
===== Pojasnila daje g. Hugo Turk v Ljubljani.	b
3U 8—2
promenadne, lovske, telovadne, planinske in sploh vse vrste izdeluje
Adolf Bursik v Celju
Cene zmerne.
Postrežba točna
priznana domača sredstva 1
* cenah!
Od leta 1878! Pri vetjih naroČilih znatni
A. THIERRY-ja BALZAM
edino pristen z zeleno usmiljeno sestro kot varstveno znamko. 331 20-1	Oblastveno varovan.
Vsako ponarejanje, posnemanje in prodaja kakega drugega balzama s podobnimi znamkami se sodnijsko preganja in strogo kaznuje. Nedosežnega uspeha pri vseh boleznih na dihalih, pri kaslju. bripavosti, žrelnem kataru, pri bolečinah v prsih, pri pljučnih boleznih, posebno pri inflnenci. pri želodčnih boleznih, pri vnetju jeter in vranice, pri slabem teku in slabi prebavi, pri zaprtju, pri zobo-bolu in ustnih boleznih, pri trganju po udih, pri opeklinah in izpuščajih itd. — 12 malih, ali 6 dvojnih steklenic, ali 1 velika specij. steklenica K 5'60.
a edino pristno cenitfolijsko mazilo
12/2 ali 6/1 ali I velika steklenica K 5 60.
Lekarnarja A. Thierry
je zanesljivo in najgotov' jšega učinka pri ranah, oteklinah, poškodba 11, vnetjih, tvorih, oiistranjnje vse tuje sr^ivi iz telesa in radi tega dostikrat napravi operacijo nepotrebno. Zdravilnega učinka tudi pri starili ranah
itd. — 2 dozi staneta K 3'60. Naroči se: Lekarna k angelju varihn Adolf Thlerry v Pregradi pri Rogatcu.
Dobi se v večini lekarn. - Ka P". večjih naro-debelo v medicinalnih drogerijah.	čilih popust.
—I |-|~l*ll* ■ ■ ■'. *l l'I |—ll"I*.'~l l*r |—' .-!■•■-»■ "I l.l"I1"■~l»~."l.l'M'l
originalni angleški bencinovi, petrole-jevi in plinovi
motorji
stalni in prevozni. Se porabi najmanj goriva. Za vse gonilne s vrhe, 2V2 do 8 konjskih moči. Magnetoelektričen vžig. Priprosti nagon. Ugodni plačilni pogoji. Najboljši in najcenejši mali motor sedanjosti. Katalogi in pojasnila zastonj.
R. A. LIster & Co.. družba z omej. zav., Dunaj, III.|2, Zoll- 11 amtstrasse St. 9.	Preprodajalci In agentje se iščejo.
Najsigurnejše sredstvo proti
PERONOSPORI" je
večkrat izboljšana bor-deleška mešanica v gotovem stanju. Ostane telo na mokrem listju. Se lahko rabi pri vsaki rosi. Ne ostane nič na dnu Nešteto priznalnih pisem.
Sadjerejci in vinogradniki llT^t
bakreno zvepleni prah proti strupeni rosi, bagol zoper kiseljaka, kalifornski lug proti škodljivcem sadnega drevja, gosenčji lim zoper pednjača itd. Laurino za pokončavanje škodijivcev po letu, lauril karbolineum po zimi, lauril drevesni vose! za požlahtnenje. Ihneumin za nežne cvetlice, nikotin - kvasia - izvleček za škropljenje drevesnic, topomor zoper poljske miši, pampil zoper ose in žuželke. Zahtevajte obširni popis in navodilo za rabo gratis in franko od glavnega zastopstva „F0RHINA", tovarna za orodje za škropljenje vinogradov KONSTANTIN ZIFFER, Dunaj, 100	XIX: Gatterburgh. 23.	30-19
i
|b8IIIIIIIIII1IBEIII1III1I1IIIIIIIII1IIIIBIBIBIIIIIIIIIIIIIIIIB8BISIS9BS38S
i Prva slovenska izdelovalnica mostnih, ži-jj vinskih in drugih tehtnic za trgovino in obrt 5
r stavbeno in umetno ključavničarstvo 3
IVAN REBEK, Celje
Poljska ulPca št. 14
priporoča svoje tehtnice. Ceniki na razpolago brezplačno in franko.
M •i—i
SS
©
o
© > ©
A
so
N
Razpošiljalna in zaloga
Dalmatinskih vin
J. Matkovič	232 13-11
Glavni trg 8 Celje Glavni trg 8
is
p
s*
®
P ©
« ©
S
m*


Zdravilišče z vodo in elektriko
v Krapini
Odprto od I. aprila do I. dec.
po sistemu prof. VVinternitza in po Kneippovem -- last si. in kralj. pov. trga KRAPINE-
Srednje blago podnebje; mesto je obkroženo od izrastkov štajerskih Alp, bogato na krasotah narave, kaže gledalcu bajne prizore. Bolnikom so na razpolago tople, marmorne in kopeli z ogljikovo kislino, masaža, električno zdravljenje, parne, peščene in solnčne kopelji itd. Sedaj je zdravilišče pod upravo izkušenih zdravnikov hidropatov, ki so se priučili zdravilne metode pri prof. Mfinternitzu na Dunaju ter skozi dalje časa v Worishofenu. Oskrba poceni, stanovanj dovolj : glede teh se treba obrniti na kopaliSčno
upravo.	302 15—3

za letne moške in ženske obleke, kakor moderni krepon, delen, etamin, štikan batist, cefir itd. priporoča s solidno in točno postrežbo
velika napodna manufakturna trgovina
Narodni dom
CELJE
Narodni dom

99
Slovenci, širite Narodni List
j	Največja trgovina in velikanska zaloga ur, zlatnine,
H
h	srebmine, verig, uhanov, zaponk, priveskov, prstanov z demanti, ® brilanti in drugimi kamni.	66 50-23
\	Za ženine in nevestice poročr ?at?prstane .lei ženitr
g	mm "M""""	vanjska darila po na]mž]ih cenah.
■	ZALOGA očal, naoč nkov, daljnogledov td.
Naročite cenike! Zastonj! Poštnine prosto!
i	R. Salmič, Celje, Narodni dom
IHSBBBBBBBBBBfflBHSIflginBnBiaigBailBS)
SLIKAR » PLESKAR
prevzame vsa dela dekoracijske. slikarske in pleskarske stroke, katera izvršuje solidno in po najnižjih cenah.
MIHAEL DOBRAVC, Celje
Gosposka ulica štev« 5.
46
51-24

88 Gradbena, kulturnotehnična in zemljemerska pisarna 88
Ing. ]. SKoberne S Ing. D. Gustinčič
Telefon 16.31.
Trst, Via Zonta 9.
Telefon 16.31.
Konstruktivna, podjetniška in izvedeniška pisarna za vsa v gradbeno, kulturnotehnično in zemljemersko stroko spadajoča dela, kakor n. pr.: izvršitev del in načrtov za ceste, mostove, železnice, vodovode, uravnave voda, osuševanja in namakanja poljedelskih zemljišč, izdelovanje geometerskih načrtov za zemlje-
knjižne odpise in prepise delitve skupnih zemljišč, ponovitve meja itd. Tehnična izvedeniška mnenja in nasveti.	Cenitve zemljišč in drugih tehničnih predmetov.
Vedno točna izvršitev !	301 5—4
SliHar in plesK m
I prevzame vsa v svojo stroko spadajoča dela kakor slikanje sob, : cerkev, gledaliških : odrov, črkoslikarstvo na steklo, les itd. — Zmerne cene. — Priporoča se za obilna naročila. Svoji ksvojim!
Viktor Bevc, Celje
76 Graška cesta št. 43. 49-22
Franc Strupi
Celje, Graška cesta
priporoča svojo bogato zalogo stekla, porcelana, svetilk, raznovrstnih šip
itd. Najnižje cene. PreTzetje vseh steklarskih
35	del!	52-25
Na debelo! Na drobno!
1
Najboljši češki nakupni vir.
Ceno posteljno perje:
1 kg sivega, dobrega, puljenega 2 K, boljšega 2 K 40 h; prima polbelega 2 K 80 h; belega 4 K; belega, puhastega 5 K 10 h; 1 kg velefinega, snežnobelega, pnljevega 6 K 40 h; 8 K; 1 kg puha. sivega 6 K; 7 K; belega, Snega 10 K. najfinejši prsni puh 12 K. — Kdor vzame 5 kg, 16	dobi franko.	26-25
Zgotovljene postelje
iz goatonitega rdečega, modrega, belega ali rumenega naukinga, pernica, 180 cm dolga. 120 cm široka, z 2 zglavnikoma, vsak 80 cm dolg, 60 cm Siirok, napoljen z novim, sivim, jako stanovitnim puhastim posteljnim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K ; same pernice po 10 K, 12 K, 14 K, 16 K ; zglavniki 3 K, 3 K 50 h, 4 K. — Pernice 200 cm dolge, 140 cm Široke K 13"—. K 14-70, K 17 80 in K 21—; zglavniki 90 cm dolgi, 70 cm širok K 4 50, K 5"20. K 5'70; podpornica iz močnega rižastega gradlna, 180 cm dolga, 116 cm široka, K 12 80, K 14 80. Razpošiljanje po povzetju od 12 K naprej franko. Dovoljeno je zamenjati, za neugajoče se povrne denar.
S. Benisch v Dešenici, štev. 773 Češko.
Bogato ilustrirani ceniki zastonj i;; it,a

„Pomni: prinesti mi moraš samo svalčični papir ali stroke
,OTTOMAN'
in ne daj se zapeljati po sličnih ponaredbah slabe kakovosti!"
Radi poprave hiše in prenovljenja trgovine
I izložbeno okno s kamenitim okvirom, I vrata in 3 okna z okviri po nizki ceni.	=
Ivan Ravnikar, trgovec v Celju«
prodam
Goričar & heskoušek, Celje
Graška ulica št. 7, podružnica Rotouška ulica št. 2.
Spomladna in poletna sezona:
Nahrbtniki (Rucksacke) v veliki izberi po raznih cenah.
Čaše iz papirja in aluminijja.
Za veselice: konfeti, serpentine, papirnati krožniki, seryijete.
Lampijoni, predmeti /a šaljive pošte in srečolove.	39 52-25
Tovarniška naloga šolskih ia pisarniških potrebščin.
Lastna zaloga Ijudskošolskih zvezkov in vs^h tiskovin za urade.
Nagrobni venci in traki.
Dopisnice Savinjskih planin in drnge.
Zaloga različnega papirja.
Solidno blago. Nizke cene. Točna, postrežba
ŠIB S B £3 § D BJfl m H a ffl m BI ffl H let b e i	ZVEZNA 1	n	IS1C	A	IMA V CELJU.	H*3
Brzojavni naslov: Zvezna tiskarna Gelje,	Tiskovine v moderni obliki so dandanes, kakor znano, potreba vsakega podjetja, ki hoče uspešno delovati, kajti tiskovine brez učinka romajo navadno vsled pomanjkanja časa neprečitane v koš. Sleherni, ki to upošteva in deluje v tem smislu, zamore vsak čas računati na dosežen uspeh, ker se prejemniku vsili nehote prepričanje, da deluja z vzornim podjetjem, katero se potrudi v vsakem oziru izvršiti naročilo skrajno natančno in z tiamenu potrebuira učinkom. Zavod, ustrezajoč vsem zahtevam na polja moderne tiskarske tehnike, je Zvezna tiskarna v Celju, Schillerjeva cesta štev. 3. Založena z modernimi črkami in okraski, kakor tudi opremljena z brzotisnimi stroji najnovejše konstrukcije in zlagalnimi pristroji je v položaju v polni meri zadovoljiti svoje cenjene stranke. — Cene nizke.					mmmmmmmmmmmummmBm Čekovni račun pri c. kr. poštni braniln. št. 75.222.
jjgB B B B G v.v ■U a b	Lastna knjigoveznica.					wA B B a si
registrovana kreditna in stavbena zadruga omejeno zavezo v GABERJU pri CEL«JXJ
z
sprejema hranilne vloge od vsakega, Je druge ali ne in Jih obrestuje nepretrgano
od vložitvi sledečega dne do dne
Rentni davek plačuje zadruga sama in ga ne odteguje vlagateljem.
55 po pet in pol od sto SVIo
86 49-23
Avstr. poStne hranilnice
račun štev. 54.366. Ogrske pošt. hranilnice račun štev. 26.283. Telefon št. 48
Pisarna je v Celju, Rotovška nlica št. 12
xxxxxxxxxxxxxxx
Uraduje se vsak dan razun nedelj in praznikov od 8. -12. ure xxx dopoldne. xxx
h Južnoštaj erska hranilnica v Celju gg
v Narodnem domu.

O prejem a hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure
dopoldne in jih obrestuje po ~W j I a I Stanj, Sevnica, Vransko in Gornji-od dneva po vlogi do dneva dviga	1 ||| grad In rezervna zaklada, katera
ter pripisuje obresti vsakega pol leta h kapitalu. — Rentni davek plačuje hranilnica sama ter ga ne odteguje vlagateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji: Šmarje, So-
4
2 0
znašata že nad 350.000 K. Ker
nima namena iskati dobička, zato razdeli znatne svote v občeko-ristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje. 125 -18
F
T\osedaj je dovolila za dijaške ustanove 30.000 K, " za napravo potov 5.000 K, različnim učnim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 12.000 K, za podpore različnim požarnim brambam in v kmetijsko gospodarske namene nad 6.000 K, hranilnico ustanovivšim okrajem izplačalo okolo 45.000 K za dobrodelne namene, skupno tedaj nad 100.000 K. Sprejema tudi hranilne knjižice drugih, posebno neslovenskih denarnih zavodov in jih obrestuje, ne da bi se pretrgalo obrestovanje
ww.