214
Vnanje države.
Italija. — Poroča  se  nekim  listom iz  Rima, in baje iz  resničnega vira,  da se je  pri sklepanji  trojne
215
zveze govorilo tudi o izboru prihodnjega papeža. Italija je namreč poudarjala, da bi se moral izbrati pomirljiv papež, ki ne bi preveč simpatizoval s Francozi, izrekla se je pa ob enem, da bode spoštovala obstoječe zakone "v tem pogledu. Vsled te izjave italijanske vlade sta izrekli zaveznici, da ne bodeta dovolili, kadar se izprazni papežev sedež, in sicer toliko časa ne, dokler bo trajala trojna zveza, da bi se konklave zbral na njiju zemljišči, ter da ne bodeta pripoznali papeža, ki bi bil izbran na francoskih tleh ali pa na Malti. Ravno tako bi bil italijanski kralj upravičen zabraniti papežu, ki ne bi bil izvoljen v Italiji, vhod v Vatikan. V tem slučaji ter dokler se ne bi zbral v Rimu postavni konklave, bil bi Vatikan pod varstvom italijanske vlade ter pod nadzorstvom zastopnikov vseh katoliških držav. Ako bi se izpraznil papežev sedež med vojsko, tedaj bi se vršil izbor papeža v Vatikanu, ali bi se pa preložil, dokler ne bi bil sklenen mir. Govori se, da bi niti Angleška ne -dovolila, da bi izbirali papeže na Malti.
Angleška. — Nemški cesar s cesarico je prišel dne 5. t. m. v Vindsor. Velikanski in sijajni vzprejem nemškega cesarja na Angleškem daje povod raznim časnikarskim političnim kombinacijam. Še nikdar prej se ni vzprejel s tako javnimi dokazi simpatij noben vladar tujih držav. Časopisi vseh strani* pripisujejo posebno važen političen pomen temu potovanju. Nemci in Angleži kar plavajo danes v valovih vzajemne ljubezni. Angleška, pravijo Londonski časopisi, ni sicer pristopila formalno k trojni zvezi, ali to ne brani, da bi se ne ujemala popolnoma ž nje namerami. In kdo ne bi verjel Angležem ?
Angleški so Rusi trn v peti v Aziji, ter sej niti na evropskem vzhodu ne ujemajo njeni interesi z ruskimi, Angleški so na potu Francozi v Afriki, pa tudi francoski vpliv v sredozemskem morji jej ne ugaja. Angleško stališče proti Rusiji glede evropskega vzhoda zastopa v trojni zvezi Avstro-Ogrstfa, angleško stališče proti Francoski glede sredozemskega morja pa Italija. Taka zveza torej, ki brani nehote na vse strani angleške koristi, ne da bi Angleško kaj stalo, vredna je vsakakor največega priznanja in opravičuje povsem izvenredno sijajni vzprejem, katerega je Angleška priredila glavnemu zastopniku trojne zveze.
Srbija. — Kralj srbski pride, kakor je določeno, dne 27. t. m. v Odeso in se snide ondu, kakor se govori, s kraljico Natalijo. V Peterburg pride dne 2. avgusta, kjer ga na kolodvoru vzprejmeta car in dvor. Pri tej priliki nameravajo v Peterburgu prirediti mnogo-brojnih slavnosti. Vračajoč se iz Rusije, prišel bo kralj tudi na Dunaj, in se baje uže vrše dogovori glede njegovega vzprejema.                                                 m
Bolgarija. — Govori se, da hočejo Bolgari takoj po dovršenem oboroženji z najnovejšimi puškami ter Kruppovimi topovi proglasiti neodvisnost Bolgarije. V 4iplomatičnih krojih je baje uže vse pripravljeno na to.
Ako bi se res   zgodilo  kaj   takega,   kar pa ni verjetno, potem bi celo trojna zveza težko vzdržala evropski mir.
Francoska. — Kaže se, kakor da bi se hotela francoska republika tesneje okleniti katoliške cerkve. Škof Fava v Grenoblu poživijo s posebnim proglasom katolike, naj bi ustrojili posebno katoliško stranko, ki bi, ne oziraje se na posamezne monarhične pretendente, sporazumela se z republiko in podpirala smotre katoliške cerkve. V tem proglasu se bere: „Da nas ne bi sumničili, da snujemo kako zaroto proti republiki, izjavljamo odkrito in slovesno, da priznavamo državno obliko, v kateri živi danes Francoska in ki se imenuje republika. Mi hočemo vlado, katera se bode 8 svojimi zakoni in s svojim delovanjem pokorila naukom katoliške vere, a čuvati se hočemo prostozidarskih zmot, katere izvirajo iz naturalizma, pa so na Francoskem prav malo razširjene". Oba najvplivnejša katoliška lista na Francoskem „UniversM in „Mondeu sta objavila ta proglas brez komentara. Tako hočejo torej francoski katoliki, izrekajoč se za republiko, pripraviti jo na pot krščanskih naukov ter tako dvojno koristiti svoji domovini.
Rumunija. - Rumunski prestolni naslednik Ferdinand se je hotel zaročiti z dvorno damo kraljice s Heleno Vacarescu, potomke nekdaj jako imenitne bo-' jarske družine v Rumuniji. Za to zaročbo je bila posebno vneta kraljica sama. Ali proti tej zaročbi so se oglasile odločno vse politične stranke ter jo tudi zaprečile. Vse so se namreč izrekle, da bi bil tak zakon jako nevaren notranjemu miru Rumunske. Rumunska je namreč nalašč zato poklicala tujo dinastijo na rumunski prestol, da se s tem zapreči prepir med posameznimi bojarskimi družinami. Ker bi se pa 8 tem zakonom odlikovala ena teh bojarskih družin, bile bi gotovo žaljene druge družine, in nastal bi vsled tega med njimi prepir, ki bi imel jako nevarne posledice za državo in njen obstanek.
Čeravno nerada, morala se je vender kraljeva družina uda ti javnemu mnenju. Da bi princ Ferdinand nekoliko pozabil te neprijetne stvari, poslal ga je oče kralj v tujino, ter je uže odpotoval v Sigmaringen, Heleno Vacarescu je pa odpeljal njen oče, ki je zdaj rumunski poslanik v Rimu, s seboj v Rim.