-270/J 2220' nino/! oglasi11 io $ liana1' Jiern f# e $ k* jot irm«1 so * los«f ifi. ca * it vbr iefl f tl# js# (S 0lt to! •t ii K eli * < s V ta ‘4 H $ fi »s rJ3 VS S' PRIMORSKI DNEVNIK ^tarna plačana v gotovini ““•Postale I gruppo - Cena 70 lir Leto XXYH. Št. 21 (7809) TRST, torek, 26. januarja 1971 GIEREK IN JAROSZEWICZ V ŠČEČINU IN GDANSKU STAVKAJOČIMI S RAZGOVOR LADJEDELCI Konec 48-urne stavke v Sčečinu po Ječanju s partijskim in vladnim vodstvom - Povišanje plač revnejšim delavcem, pokojnin in druž. doklade j. VARŠAVA, 25. — Včeraj so prišli v Ščečin glavni tajnik enotne partije Poljske Gierek, predsednik vlade Jaroszewicz, o-tajjjj*]! minister general Jaruzelski, namestnik tajnika centralnega ind ^ . Barciowsky, novi podpredsednik vlade in minister za težko “atrijo Kaim in novi notranji minister Szlachcic. Takoj po prihodu jlJ* Partiiska in vladna delegacija sestala z delavci ičečinske la-•ohJt '5e *Warski», ki so stavkali že od sobote. Prav tako so od ‘tavkali uslužbenci mestnih prevozov in železničarji. Obisk tako •"•»•ntativne partijske h ,—'.«11*110 pamjsKe in vlad-tr»kTe e®ac‘ie Poljske v Ščečinu je y ? Povezati z zahtevami delavcev bH*1*1 ^^em mestu, ki se niso, ovoljjii samo z dosedanjimi vpt'™air,i o rešitvi najnujnejših p*anj, marveč so zahtevali ne-JVflni razgovor z najvišjimi pl**Wvnlki. J** sestanku je prvi govoril glav-jdl ^ partije Gierek, ki je ori-Politični in gospodarski položaj 1 ^ Poljski notranji minister Franciszek Szlachcic v 1um8V^ *n še posebno vprašanja Cl zahtev delavcev ter jih pole prenehajo s stavko in naj vtneji0 ^ Za Jaroszewicz, ki je izrazil de-zaskrbljenost vui®81)® v Sčečinu. njim je govoril predsednik i % i »j k A v, tft '* ’ii i vlade zaradi v Sčečinu. Predsednik je v svojem govoru dejal, ^bn|Vf a skuša z vsemi sredstvi j . Jsati položaj delavcev, da pa j freba prepustiti nekaj časa, ^hko doseže prve rezultate. lavrf P^ejo ščečinski listi so de-my1 kazili svojo podporo nove-dan v°dstvu in zagotovili, da bodo tartiA ® na delo. Ravnateljstvo jpJ^nelnice Warski iz ščečina je deu, f^0, da so prišli danes vsi lejTyc|, na delo. Po radijskih m So piskih vesteh iz Ščečina pa dov U(*i uslužbenci mestnih sprevo-Prenehali s stavko in se je pro-Vji., P° vsem mestu normalno od-prav tako so prenehali s železničarji v ščečinu. jo “'iška tiskovna agencija »PAP* tilo^nes popoldne objavila sporo-*ku 0. obisku v Ščečinu in Gdan-Slavnega tajnika partije in 8jw*®dnika vlade Jaroszewicza. V Pravi med dragim, da stase to ne^*nski ladjedelnici Warski, kjer W t vno Ponovno prekinili z de-ljo’5 januarja glavni tajnik par-tos^^ek in predsednik vlade Ja-Hii cz sestala z delavci ladje-Z njima so bili še nekateri h*1 funkcionarji partije in vlade, hih ^ovor se je vrtel okrog aktual-in gospodarskih vpra-te|jJ u^ave. Na srečanju je Gie-iti S°v°ril o sedanjem političnem lojjj sP°darskem položaju in obrazki svoje stališče glede vprašanj, laVci postavili ladjedelski de- do prizadete zaradi povišanja cen. S tem ukrepom bo 400.000 delavcev, ki imajo manj kot 1000 zlotov mesečno, dobilo znatno povišanje plače. Z istim ukrepom bo dobilo manjše povišanje plače 3 milijoni 800 tisoč delavcev, ki nimajo več kot 2000 zlotov mesečno. Plače bodo povišane z vzvratno veljavo od 1. dec. 1970. Poleg tega bo tudi milijon upokojencev dobilo višjo pokojnino, hkrati pa bo povišana družinska doklada za več kot 5 milijonov otrok. Pri tem tiskovna agencija ugotavlja, da v sedanjem finančnem položaju v državi ni mogoče storiti več kot se je storilo, ne da bi spravili v ne varnost ravnovesje notranjega trga. Pozno ponoči je agencija «PAP» sporočila, da so se nocoj v Gdansku nadaljevali razgovori med poljskimi voditelji in predstavniki delavcev ladjedelskih in drugih industrijskih podjetij baltskega področja. Kot pravi agencija je na tem srečanju govorilo 12 predstavnikov delavcev, ki so partijskim in vladnim voditeljem predočili politična, gospodarska in socialna vprašnja, ki tarejo delavce, obravnavali vzroke, ki so privedli do znanih tragičnih decembrskih dogodkov, splošni gospodarski položaj v državi, vprašanje povezave med partijo in družbo ter govorili o proizvodnji in plačah. Vodstvo KPČ v SZ MOSKVA, 25. - Danes je prispelo v Moskvo delegacija češkoslovaškega vodstva, ki jo agencija TASS označuje za »prijateljsko*. Delegacijo vodi tajnik partije Hu-sak, v njej pa sta med drugimi Vasil Bilak in predsednik vlade Strougal. Na letališču sta jik pozdravila Brežnjev in Kosdgin. Menda se bodo razgovori nanašali na resolucijo decembrskega plenuma CK KPČ, s katero so v celoti podprli sovjetsko stališče o nujnosti zasedbe ČSSR. To resolucijo je »Pravda* v celoti objavila 15. januarja in torej samo dan kasneje, bila objavljena v Pragi. PO NEDELJSKI NEIZPROSNI RAZSODBI REVOLUCIONARNEGA SODIŠČA V CONAKRVJU Izvršenih 58 smrtnih obsodb proti udeležencem neuspelega poskusa invazije republike Gvineje Gvinejska nacionalna skupščina je obsodila drugih 66 oseb, med njimi katoliškega škofa v Conakrvjii msgr. Tichidimba, na dosmrtno prisilno delo - Izrečenih je bilo tudi 33 smrtnih obsodb v odsotnosti ABIDJAN, 25. — Radio Conakry je sporočil, da so v različnih krajih Gvineje usmrtili 58 oseb, ki so jih včeraj obsodili na smrt zaradi udeležbe pri poskusu invazije države s strani portugalskih kolonialistov s podporo nekaterih zahodnih obveščevalnih služb in domačih nasprotnikov režima predsednika Sekou Toureja. Obsojence so obesili. Usmrtitve so bile javne in so po poročilih radia Conakry potekle «v prazničnem vzdušju* ob prisotnosti velikih množic. Nacionalna skupščina v Conakry- t__t 04 ju je izrekla včeraj 91 smrtnih obsodb, od katerih 33 v odsotnosti. Parlament se je sestal za zaprtimi vrati kot revolucionarno sodišče, nato pa je razsodbo sporočil javnosti predsednik skupščine med politično manifestacijo na stadionu 28. septembra. Med obsojenci ki so jih danes usmrtili je šest Portugalcev, ki so jih zajeli med novembrskimi boji, in številne gvinejske osebnosti, med katerimi bivši državni tajnik za načrtovanje Balde Ousmane, bivši vi- soki funkcionar pri ministrstvu za družbene zadeve, bivši državni tajnik za finančno nadzorstvo in bivši ravnatelj gvinejske banke za zunanjo trgovino. Drugih 66 oseb so obsodili na dosmrtno prisilno delo. Med njimi so tudi katoliški nadškof v Cona-kryju mons. Raymond-Maria Tichi-dimbo ter nekateri Evropejci, predvsem Francozi in Zahodni Nemci. Šestnajst žensk (med njimi devet iz Francije, pet iz Libanona in ena iz Španije) bodo izgnali iz države. Kot je znano, se je poskus invazije Gvineje začel 22. novembra, ko so se komandosi portugalske vojske in tujih plačancev izkrcali iz portugalskih bojnih ladij na obali blizu Conakryja. Namen napadalcev je bil dvojen: strmoglaviti levi- čarski režim predsednika Sekou Toureja ter uničiti glavni štab organizacije za osvoboditev Gvineje-Bissau, ki jo Toure podpira in ki povzroča velike preglavice lizbonski vladi. Ko se je napad izjalovil, je Organizacija združenih narodov poslala v Gvinejo preiskovalno komisijo, ki je ugotovila odgovornost Portugalske za poskus invazije, tako da je varnostni svet nato odobril resolucijo, ki ostro obsoja portugalske kolonialiste. Iz Vatikana poročajo, da je papež Pavel VI. izrazil svojo zaprepa- ščenost zaradi obsodb ter posredoval pri predsedniku Sekou Toureju za pomilostitev mons. Tichidimba in drugih obsojencev. Podobno pobudo je sprožilo tudi italijansko zunanje ministrstvo. ______________________________.............................m..,..,................................................................................................................................................ iiiiiiiiiiimimiiimiiiiiiiianiaiiiiiim) SESTANEK NAČELNIKOV ŠTIRIH SKUPIN 0 DAVČNI REFORMI Danes in jutri ponovni razgovori med vlado in sindikati o reformah Izdelali s« tako imenovano «belo knjigo* o državnih izdatkih Tiskovna konferenca fiiolittija - Plačilna bilanca je aktivna RIM, 25. — Tudi ta teden bo prišlo do vrste sestankov na raznih ravneh o nekaterih ključnih vprašanjih reform ter se predvideva tudi nov sestanek med tajniki štirih strank, saj obstajajo znotraj vladne koalicije dokaj oddaljena stališča o nekaterih bistvenih vpra-šanjih. Danes .je predsednik vlade Co-lombo predsedoval sestanku, na katerem so bili prisotni načelniki parlamentarnih skupin levega centra, minister za finance Preti in druge osebnosti in na katerem so obravnavali zakonski predlog o davčni reformi. Po sestanku je Preti dejal, da ni bilo večjih razlik v stališčih in da se morajo samo še dogovoriti za člen 11,_ ki se nanaša na sodelovanje občin in pokrajin pri ugotavljanju davčne osnove. Načelnik socialistične skupine Bertoldi pa .je izjavil, da so dokaj za ko je bila objavljena v Pragi. dovoljmi in da so obrazložili po- SZSJ RAZPRAVLJAL O NOVEM TEČAJU DINARJA Razvrednotenje je v skladu s stabilizacijo gospodarstva Izvršni biro predsedstva ZKJ podpira odlok ZIS o razvrednotenju dinarja •vz t, nJim je govoril Jarosze-'edstavniki raznih oddelkov hit] ^e*n'ce so govorili o politič-iri 'gospodarsko - organizacijskih EetJp^lhih vprašanj delavcev. A-lilj Ja *PAP» pravi, da so izra-•C^mevanje in polno podporo *ite n ?• plenuma enotne delav- W!artiie Poljske ter novemu par-lwe.mu vodstvu, še posebno za-kinii,6 so delavci izrazili glavnemu 4 ti) J Vai 'i i partije Giereku in gospo-WT° - socialnim ukrepom ter thra Til1, ^ J® treba izkazi tl pod-to n°vemu vodstvu z dejanji. Za-d,in 0 se delavci danes vrnili na jv Vključuje cPAP* s sta Gierek in Jaroszevvicz ih p^° t ostalimi člani partijske Gjjg^dne delegacije prispela v »tajg a- kjer sta se prav tako se-»OtJvf ? delavci gdanske, gdinjske in ^elav •e- ladjedelnice. Srečanje z je bilo na sedežu ljudskega V*r*LV Gdansku. Kot poročajo “tavt v treh mestih delavci niso t#*.,,'H In je položaj na tem pod-f" miren. th]i?fnc^a «PAP» sporoča, da kot „ v*ada sklenila nakazati l'eVn;?x.m milijard zlotov za pomoč eJSim družinam, ki so bile hu- (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 25. — Svet zveze sin diiikatov Jugoslavije je na svoji seji v soboto, katere so se udeležili tudi predsedniki republiških in pokrajinskih svetov, razpravljal o vzrokih in posledicah spremembe tečaja dinarja. Svet je ugotovil, da je bila sprememba tecaia dinarja neob-hodna in da je del politike stabilizacije jugoslovanskega gospodarstva. Svet zveze sindikatov sodi. da je sedai potrebno pospešiti s sprejetjem drugih stabilizacijskih ukrepov, posebno na področju sistemskih rešitev, čimprej pripraviti srednjeročni načrt gospodarskega razvoja in program konvertibilnosti dinarja. V naporih za stabilizacijo gospodarstva se mora po mišljenju sindikatov računati tudi s težavami, zato .je potrebno najširše angažiranje dražbeno - političnih dejav nikov, posebno delovnih organizacij in delovnih ljudi. Na sestanku je bila posebno poudarjena potreba zagotovitve trdnosti življenjske ravni in cen, nadaljnja razbremenitev gospodarstva in ustvarjanja pogojev, da se z intenziviranjem poslovanja povečajo dohodki. Predsedstvo Zveze sindikatov Jugoslavije bo na prihodnji seji proučilo nekatera vprašanja v zvezi s sta balizadjo, ki so posebnega pome na za delovne ljudi. Odlok zveznega izvršnega sveta o razvrednotenju dinarja je podprl tudi izvršni biro predsedstva ZK J na svoji seji v soboto na Brionih. Izvršni biro sodi, da bi zvezni izvršni svet moral po tom odloku takoj preiti na reševanje vseh s tem nevezanih vprašanj, predvsem na področju krepitve materialnega po ložaja gospodarstva, politike cen, deviznega režima m politike do hodka. B. B. je danes sestal s predsednikom egipčanske vlade Fawzijem, ki mu je izrazil željo, da bi se italijanske industrijske zmogljivosti vključile v petletni gospodarski načrt Egipta. Obravnavali so dvostranske trgovinske odnose, ki so seveda v zveza stabilnostjo na Sredozemlju. RIM, 25. — V sredo prispe Italijo na uradni obisk finski predsednik Uhro Ke Konen, katerega bo spremljal zunanji minister Vai-no Les Inal. KAIRO, 25. — Italijanski minister za zunanjo trgovino Zagari se pravke, ki jih je sestavila socialistična skupina. Vendar pa ostajajo odprta razna vprašanja in med njimi tudi vprašanje sodelovanja lokalnih ustanov pri določanju dohodkov. Jutri popoldne sc sestane vlada s sindikati, ko bo govor na splošno o reformah in bo na dnevnem redu zlasti reforma stanovanj. V sredo pa bodo nadaljevali t raz pravo o zdravstveni reformi, o kateri so že govorili v petek na prvem sestanku med vlado in sindikati. Sindikalne konfederacije se bodo verjetno sestale v sredo dopoldne, ko bodo poglobili vprašanja, ki so na dnevnem redu razgovorov vlado. Zunanji minister Moro je pred-sodoval v Famesini medministrskemu sestanku, med katerim so preučili položaj glede dobav petroleja. V četrtek se sestane medministrski odbor za gospodarsko načrtovanje CIPE, ki bo obravnaval program novih industrijskih obratov na Siciliji (25 tisoč mest) in v Kalabriji (15.000 delovnih mest). Razpravljali bodo o cenah zdravil, o novi disciplini razdeljevanja tekočih goriv in o investicijah y zvezi z raziskovanji. Zakladni minister je danes predsedoval zaključnemu sestanku posebnega odbora, ki sestavlja tako imenovano cbelo knjigo* o državnih izdatkih. Dogovorih so se za dokončno besedilo, ki so ga predali predsedniku vlade. Potem ko bodo knjigo poslali v parlament, .jo bo javnosti obrazložil na tiskovni konferenci minister Ferrari Aggradi. Minister za proračun in programiranje GioUtti .je imel danes tiskovno konferenco, na kateri .je navedel nekatere značilne podatke o lanski gospodarski konjunkturi. Minister je tako navedel, da se je narodni dohodek zvišal za 5,5-6 odstotkov in torej nekaj manj, kot .je bilo predvideno, predvsem ker ni narasla industrijska proizvodnja, kot ba želeli. Povečalo se je število zaposlenih in občutno so se zvišali realni dohodki zaposlenih tudi v zvezi z dopolnilnimi delovnimi pogodbami, ki so jih lani podpisali v podjetjih. Na Siciliji še vedno traja kriza deželnega odbora in je danes prišlo že tretjič brezuspešno do volitev predsednika, saj ob tretjem glasovanju ni bilo prisotno zadostno število deželnih svetovalcev. Zvečer so se ponovno sestali tajniki štirih strank levega centra. ' Novembra .je italijanska plačilna bilanca zabeležila aktiva v višini 48,2 milijona dolarjev. V razdobju januar - november je italijanska plačilna bilanca zabeležila aktivo 8,6 milijona dolarjev, medtem ko v istem razdobju lanskega leta znašala pasiva 1.303,7 milijona dolarjev. Po posredovanju ministra za trgo-vinsku mornarico je bil dosežen sporazum s sindikati pomorščakov državnih pomorskih družb glede obnovitve kolektivne delovne pogodbe. Nova delovna pogodba bo veljala za dve leti. USPEL DRŽAVNI UDAR PROTI PREDSEDNIKU 0B0TEJU Vojska prevzela oblast v Ugandi Novi državni poglavar je poveljnik oboroženih sil general Amin Napovedane svobodne volitve 'm osvoboditev političnih jetnikov Danes protifašistična manifestacija v Milanu MILAN, 25. — Danes se je na sedežu ANPI sestal stalni odbor za protifašistično obrambo republikanske ureditve, ki je zahteval raz pustitev MSI in vseh fašističnih pol vojaških organizacij, kot tudi provokacijskih central ter da naj parlamentarna preiskava ugotovi odgovornosti tudi znotraj državnega aparata. Jutri bo v Milanu enotna protifašistična manifestacija, ki .jo bodo priredile vse tri sindikalne organizacije zaradi sobotne manifestacije fašistov in napada na sedež UIL. Socialistična senatorja Banfi >n Caleffi sta vložila na ministra za notranje zadeve vprašanje v zvezi z valom fašističnih napadov po vsej Italiji. Senatorja tudi ugotavljata, da .je prišel čas, da se na osnovi ustave postavi izven zakona MSI in vse organizacije fašističnega kova. KAMPALA, 25. — Vojska je prevzela oblast v Ugandi in odstavila predsednika Miltona Oboteja. Novi začasni predsednik je vrhovni poveljnik oboroženih sil general Amin. Ko je bil Izveden državni udar, je bil Obote na poti v domovino iz Singapura, kjer se je v preteklih dneh udeležili konference Cammom-weaitha. Državni udar je uspel Sode po ostrih bojih med oddelki vojske, ki so osteh zvesti predsedniku O-bate ju, in četami, ki jih je vodil general Amin. Spopadi so bili predvsem v prestolnici Kampali in na letališču Entebbe ter v mestu Ji-nja. V večernih urah je bil odpor predsednikovih sil strt, zadnja a-gencijska poročila pa govorijo o novih spopadih. Sporočilo o uspešnem državnem udaru je dal radio Kampala. Poročevalec je dejal, da je vojska i smatrala, da bi Obotova pohtšika privedla do prelivanja krvi. Od-[ stavljenega predsednika obtožujejo tudi, da je podpiral bogataše na škodo revnih slojev ter da je skrbel bolj za razvoj severne pokrajine Lamgo, iz katere je bil sam doma, da pa je zanemarjal gospodarsko rast drugih predelov države. Poročevalec radia Kampala je tudi opozoril tuje vlade, naj se ne vmešavajo v notranje zadeve Ugande Popoldne je govoril po radiu novi državni poglavar general Amin, ki je izji)^!, da je prevzet novo odgovornost na poziv vojske in samo začasno. Napovedal je v kratkem politične volitve ter izpustitev političnih jetnikov. Tudi civilna oblast, je dejal general, bo čim prej ponovno vzpostavljena. Za sedaj je še neznano, koliko žrtev so povzročili današnji boji. Pri eksploziji bombe na letališču Entebbe je po nekaterih poročilih umrlo najmanj deset oseb. Odstavljeni predsednik Obote, ki se je ravnokar vračal iz Singapura, ko je prišlo do udara, se je usta. Vodstvo Volkspartei o glasovanju Dietla o «paketu» BOČEN, 25. — Izvršni odbor Volkspartei je danes obravnaval primer poslanca Dietla, ki je v soboto glasoval proti »paketu* v poslanski zbornici. Danes niso ničesar sklenili in bo verjetno zadeva prišla pred razsodišče. Dieti je bil vedno proti sprejemu »paketa*, vendar se je dosedaj v zborni« vzdržal. Predsednik stranke dr. Magnago je izjavil, da gre za zadržanje, ki nasprotuje strankina disciplini. O tem primeru bodo razpravljali na razširjeni seji vodstva stranke. Dieti pa pravi, da je pripravljen odgovarjati pred razsodiščem in da ie zahteval od zbornice stenografski zapisnik utemeljitve svojega glasovanja. HELSINKI, 25. — Sovjetski o-brambni minister Grečko je danes ______ „ prispel v Helsinki na petdnevni vil v Nairobiju, ne da bi dal izjav. ] uradni obisk Finske. ............................................................... UMERJEN OPTIMIZEM MED RAZGOVORI V PARIZU Nov napad osvobodilnih sil na letališče v Phnora Penhu Porušena tudi električna centrala v središču mesta - Partizani zavzeli mesto Saang PHNOM PENH, 25. — Enote Združene nacionalne fronte Kambodže so preteklo noč ponovno napadle letališče Pochentong, na periferiji Phnom Peinha, ki so ga obstreljevale z raketami in minometi. Napad ni povzročil velike škode letališču, katerega naprave so bile skoraj povsem uničene pri partizanskem napadu v noči med četrtkom in petkom preteklega tedna. Napadi osvobodilnih sil na Phnom Petih se ponavljajo že vsako noč: v noči med soboto in nedeljo 30 partizanske enote povsem uničile električno centralo v središču me sta, ki je ostalo brez razsvetljave. Izpod ruševin poslopja so potegnili jest oseb, ki so bile hudo ranjene. Tarče partizanskih napadov so bili tudi sedež sajgonskega veleposlaništva, neko vladno poslopje in veliko skladišče goriva, last kambo-ške vojske, kakih 14 kilometrov daleč od prestolnice. Letališče Pochentong je še vedno zaprto za redni promet: na stezah, ki so jih zasilno popravili, pristajajo samo ameriška transportna letala, ki prinašajo Lon Nolovemu režimu orožja in drugi vojaški material. V mestu je v veljavi policijska ura, napetost pa i ezelo velika ne samo med prebivalstvom, ampak tudi v vladnih krogih in celo med tistimi organi, ki bi mo rali vzdrževati red. O tej nape tosti priča tudi silovit oborožen spopad, do katerega je prišlo preteklo noč med oddelki redne vojske in policije. Policisti in vojaki so streljali drugi na druge v prepričanju, da imajo pred sabo partizane. Uradne vesti pravijo, da ni bilo med spopadom žrtev. Lon Nolova vojska je medtem doživela še en udar: osvobodilne sile so danes zavzele mesto Saang, 48 kilometrov jugovzhodno od Phnom Penha, ki .je bila zadnja vladna postojanka na zahodnem bregu reke Tonle Sap. O bojih za to mesto doslej ni vesti. Podtajnik v ministrstvu za trgovinsko mornarico sen. Cavezzali si Trstu ogledal tudi gradbišče Grandi Motori pri Boljuncu (na je med včerajšnjim obiskom v sliki). Poročilo na tržaški strani Avstrijski zunanji minister v Moskvi MOSKVA, 25. — Avstrijski zunanji minister Kirchschlaeger je danes prispel na uradni obisk v Moskvo. V diplomatskih krogih menijo, da bodo obravnavali predvsem evropsko konferenco o varnosti. Govora bo o splošnem sodelovanju v Evropi in o nemški zahodni politiki, ki jo avstrijska vlada odobrava Fr ancosko - nemški sestanek «na vrhu» Brandt in Pompidou sta obravnavala evropska vprašanja, Berlin in konferenco o varnosti PARIZ, 25. — Danes je prišlo v Parizu do tridesetega sestanka »na vrhu* med Francijo in Zahodno Nemčijo. Tokrat se je sestanka u-deležil tudi kancler Brandt, ki je imel s Pompidoujem več razgovorov. Dopoldne sta obravnavala evropska vprašanja, popoldne pa so bila na dnevnem redu vprašanja odnosov med Vzhodom in Zahodom. Jutri bo zaključni plenarni razgovor, ki se ga bodo udeležili člani obeh delegacij. Nemški komentarji so bili optimistični in je glasnik nemške delegacije Wechmar izjavil, da bo mogoče na prvem sestanku evropskega ministrskega sveta občutno napredovati glede evropskih r jonetar-nih vprašanj, kot je v tej zvezi izdelala predlog evropska komisija v Bruslju. Tudi francoski komentarji so bili glede tega vprašanja optimistični, vendar pa v manjši meri kot nemški in francoski komentatorji uporabljajo pogojnike. Vendar pa gre nedvomno za približevanje nemških in francoskih stališč. Vse pa kaže, da ni take enotnosti glede vključitve Velike Britanije v Skupno evropsko tržišče, saj je francoski predsednik vztrajal, da mora biti vseh «šest» soglasnih, te soglasnosti pa ni. Nič se ni izvedelo o tem, kar sta si oba državnika povedala o berlinskem vprašanju In o evropski konferenci o varnosti. WASHINGTON, 25. - Zunanjepolitična komisija ameriškega senata je sklenila sklicati vrsto sestankov, na katerih bodo proučili vlogo ZDA v sedanjih bojih v Kambodži. Predsednik komisije William Fulhright je sporočil, da bodo v ta namen zaslišali tudi državnega sekretarja Williama Rogersa na sestanku, ki bo prihodnja četrtek za zaprtimi vrati. Senator je tudi izjavil, da pomeni sedanja ameriška udeležba pri operacijah v Kambodži kršitev sklepa kontfre«« < Georges Pompidou Willy Brandt TRŽAŠKI DNEVNIK PRII PO OBČNEM ZBORU ZDRUŽENJA JADRANSKIH PRISTANIŠČ Podtajnik Cavezzali na ogledu ladjedelnic v Trstu in Tržiču Italija namerava zgraditi 30-35 novih ladij - V petletju 1971/75 350 milijard za luke - 10 milijard za tržaško pristanišče Posegi v korist Tržaškega arzenala-Sv. Marka in OMT Podtajnik na ministrstvu za trgo- vrt ve do današnjih dni. Kar zadeva vinsko mornarico Cavezzali se je Jadransko morje pa je naglasil, da včeraj dopoldne mudil v našem me- gre za «zaiprto» področje, v katero stu, kjer si je ogledal Tržaški arae- ne prihaja promet, ki bi ne bil nad-Sv. Marico in gradbišče tovar- namenjen v točno določena razpe-ne Grandi Motori pri Bol juncu ter čevalna središča in kanale. Iz tega se na sedežu družbe sestal s predstavniki Tržaškega Lloyda in «Ital-cantieri». Popoldne je odpotoval v Tržič, kjer si je ogledal nekatere obrate v ladjedelnici, nato pa se je vrnil v Trst ter se od tod odpeljal v Rim. Podtajnik je dospel v Trst v nedeljo zvečer, potem ko je v soboto prisostvoval občnemu zboru Združenja jadranskih pristanišč. Na zboru, ki ga je — kakor že omenjeno — vodil tržaški župan ing. Spac-cinl, so načeli nekatera izmed najbolj perečih vprašanj s področja pomorstva na Jadranu. Predstavniki jadranskih luk so podtajniku prikazali zlasti potrebo po primerni krepitvi trgovinskih veza s čez-morjem in po večji vnemi državnega pomorstva na področju Jadrana. Podtajnik Cavezzali je v svojem nastopu naglasil, da se vlada že dalj časa ukvarja z okvirnim načrtom za modernizacijo ladjedelnice in luških zmogljivosti, saj sedanje pristaniške naprave zdaleč ne zadostujejo več naraščajočim potrebam sodobno organiziranega pomorstva. Vlada namerava v doglednem času zgraditi 30 do 35 novih ladij ter je dala v ta namen na razpolago vsoto 160 milijard lir. Za pristanišča pa se pripravlja načrt, po ka-terem naj bi v petletju 1971-75 investirali v nove zmogljivosti okoli 350 milijard lir. Pri uresničevanju tega načrta bo vlada upoštevala predvsem potrebe 12 glavnih luk na državnem ozemlju, med temi lukami pa se nahaja tudi Trst. Vlada bo v zvezi z našim pristaniščem poskrbela, je zagotovil podtajnik, da se bo postopek za izplačilo 2,5 milijarde lir, ki so bile luki nakazane že s prvim posegom po znanem «modrem načrtu«, kolikor mogoče skrajšal in pospešil. Poleg tega bodo osrednje oblasti nakazale Trstu nadaljnjih 10 milijard lir, in sicer za dokončno ureditev in opremo pomola VII in za opremo pomola, na katerem naj se osredotoči raztovarjanje rud. Posebni finančni posegi so nadalje predvideni v korist Tržaškega arze-nala-Sv. Marka in tovarne Grandi Motori Trieste. Na občnem zboru Združenja pristanišč, ki so se ga udeležili pred sledi, da si luke ob Jadranu ne smejo delati prevelikih utvar glede možnosti, da bi tudi s primemo organizacijo lahko priklicale na svoje pomole tudi kaj več «prostega» oziroma »tavajočega« prometa. Župan Spaccini je tudi povabil osrednje gospodarske Kroge, naj upoštevajo konkurenco jugoslovanskih luk ter naj uskladijo razvojno politiko za pristanišča ob Jadranu tako, da bodo ta primerno pripravljena, ko bo promet ponovno stekel po Sueškem prekopu, če bi nas novo odprtje te prometne žile zateklo nepripravljene, je zaključil ing. Spaccini, bi celotno področje Jadranske- ga morja lahko utrpelo nepopravljivo škodo. Pred svojim odhodom lz Trsta Je senator Cavezzali kratko komentira! svoj obisk v našem mestu In Tržiču ter naglasil, da sl je ob tej priliki ogledali s posebno pozornostjo zlasti tukajšnjo ladjedelsko industrijo, medtem ko je njegov nedavni obisk v naših krajih veljal predvsem pomorskim dejavnostim. O ladjedel^vu severnega Jadrana je podtajnik naglasil, da Igra v narodnem gospodarstvu «pomembno vlogo«. Kar zadeva napovedano preosnovo pomorstva pretežno državnega pomena pa je podtajnik zagotovil, da vlada ne namerava v bližrji prihodnosti poslati v razpremo nobene večje ladje, ter da je zato neupravičen kakršen koli strah pred morebitnim skrčenjem zaposlenosti v okviru Finmare. PO NOVI PREMIERI V VERDIJU «Traviata» z Marijo Chiaro navdušila številno občinstvo Orkester je vodil Giuseppe Patane - Režija Luciano Damjani Popularna Verdijeva opera *La Traviata» je ob vsaki uprizoritvi deležna velike pozornosti najširšega občinstva in tudi v soboto, na premierski predstavi v gledališču Verdi, je bilo gledališče napolnjeno kakor ob svečanih otvoritvenih večerih, Največje število obiskovalcev je nedvomno prišlo, da bi se opajalo ob ponovnem poslušanju znanih motivov, ki si sledijo skoraj brez presledka; običajni obiskovalci pa so poleg tega bili prav gotovo tudi radovedni, kako bo uspela nova odrska postavitev opere in brez visokodonečih imen že slavnih pevcev. Seveda je zanimanje predvsem zbujala sopranistka Maria Chiara (ki smo jo lahko poslušali v lanski sezoni v odlični interpretaciji Puccinijeve opere «Suor Aangeli-ca»), ki se je spoprijela z zelo težavno nalogo, ko se je odločila uvrstiti v svoj repertoar vlogo tdarne s kamelijami», Violette Valen/, ene izmed najzahtevnejših ženskih vlog v celotnem Verdijevem PO SKLEPU VSEDRŽAVNIH SINDIKALNIH ZVEZ Danes 24-urna stavka gradbincev za takojšnjo uresničitev reform Zjutraj seja treh sindikalnih vodstev v delavski zbornici Na dnevnem redu izid stavke in oblike tesnejšega sodelovanja Dežela in rimska vlada morata i dne 1. junija 1970, s katerimi ESA takoj pristopiti k uresničevanju že sprejetih obvez in začeti s stanovanjsko reformo. To je osnovni cilj današje celodnevne stavke vseh delavcev gradbene stroke, od zidarjev in kamnarjev do opekamarjev, mizarjev, tesarjev in delavce'- cementarnah. Stavko so oklicale tri sindikalne zveze FILCA - CJ5T • FIL LEA - CGIL in FeNEAL - VT Kaj pomeni stanovanjska jw; r ma? Predvsem investicije v fe.ad-njo ljudskih stanovanj, kar pomeni tudi iskanje polne zaposlenosti v gradbenem sektorju. Nato pa neizprosen boj, z vsemi sredstvi javnih posegov, proti špekulacijam z gradbenimi zemljišči in proti parazitar-nim rentam. Deželna in rimska vlada sta na predhodnih srečanjih s sindikati že pristali na stanovanjsko reformo in sprejeli natančne obveze. Sedaj jih morata uresničiti, kajti zavlačevanje stavnddd vseh kik ob italijanski ustreza, kot trdijo delavci, crep-e- obalt Jadrana, od Brindisija do Trsta, so med drugim izvolili tudi novega predsednika organizacije. To bo beneški župan Giorgio Longo, medtem ko bo inž. Spaccini v tekoči mandatni dobi podpredsednik združenja. Novi predsednik Longo je ob tej priliki dejail, da se v Italiji še ved-no čuti močna razdvojenost med centralističnimi težnjami In težnjami posameznih luk, pa naj gre za razdeljevanje določenih finančnih sredstev ali za izbiro bodoče razvojne politike. Glede naraščajoče potrebe po sveža trgovinski tonaži je Longo naglasil, da bi se morala Italija čim prej povzpeti do ladjevja z 12,000.000 tonami, sicer nima smislo pričakovati, da bi se bilanca pomorskih prevoznin lahko popravila. Pred vojno so italijanske ledje opravljale 68 od sto vse-ga pristaniškega prometa, danes pa se je delež Skrčil na 20—25 od sto. V tem pogledu pa je viden zlasti nedostatek glede prisotnosti državnega ladjevja na Jadranu v primeri s Tirenškim in drugimi morji. Inž. Spaccini je v svojem govoru najprej prikazal delo, ki ga je na raznih področjih opravilo Združenje Jadranskih luk od svoje ustano- sivnemu in konservativnemu napa du gospodarjev*. Da proučijo izide stavke in nadaljujejo razgovore o sindikalni enot- nosti gradbincev, se bodo danes zju- traj sestala sindikalna vodstva treh strokovnih zvez v prostorih delavske zbornice v Ulici Pondares 8. Seja se bo pričela ob 10. uri. Že na prejšnji seji, v Vidmu, so na deželni ravni sklenili okviren sporazum o kvalifikacijskih tečajih, skupnem glasilu in stalni koordinaciji sindikalnih akcij. Važno za okoliška obrtniška podjetja Ustanova za razvoj obrtništva ESA sporoča, da »e bodo olajšave v zvezi s podeljevanjem prispevkov iz finančnih razpoložljivosti uatanove po novem lahko raztegnile tudi na obrtniška podjetja, ki poslujejo na tistih področjih tržaške in dolinske občine, ki jih je osrednja ocenjevalna komisija s sklepom štev. 3.250 21. decembra 1961 proglasila za »gorska področja«. Gre za prispevke «una tantum«, ki Jih predvideva člen 3 deželnega zakona štev. 17 z PO RAZVREDNOTENJU JUGOSLOVANSKE VALUTE Odkupni tečaj dinarja od 37,50 do 38,50 lire V tržaških poslovnih krogih v bližnji prihodnosti ne pričakujejo posebnih premikov v tečajih - V neka-terih veleblagovnicah so včeraj menjavali dinar po 40 Prvi poslovni dan po raavTedmote-1 goslovanske valute v večji ali manj-nju jugoslovanskega dinarja so se I Sl meri skrčil. Po Isti logiki naj bi tržaški finančni krogi najprej povezah z najvažnejšim tržiščem za dinarje, to je s Zuerlchom, nakar ja v uradnih menjalnicah zavladal odkupni tečaj 38 - 38,75 lire za I N dinar Povpraševanje po menjavi jugoslovanske valute ni bilo posebno raavtto, v nekaterih bankah pa so vaaj v dopoldanskih urah tudi zavračali kliente, ki bi bili radi pretopli dinarje v Ure Tržaška kreditna banka je sinoči objavila odkupni tečaj 37,50. Prodaja jugoslovanske valute se Je včeraj opravljala pretežno po tečaju 40-40,25 lire aa 1 N dinar. Ob nakupu raznega blaga so jugoslovanskim oiristom v vejehtegovndcd Giovannd blagajničarke menjale dinarje po tečaju 40, to Je po Istem kurzu kakor pred laavrednotenjem. V tržaških poslovnih krogih prevladuje mnenje, da navedene kota-cdije dinarja že odsevajo splošno trdno tendenco ter da ni zato pričakovati v bližnji prihodnosti posebnih premikov v tečajih. Pač pa J« pričakovati, da se bo priliv Ju- se nasprotno preliv lir čez mejo ustrezno povečal, kolikor bodo cene na sosednem trgu ostale nelz-premenjene. Za 1 dolar ZDA Izplačuje po novem Narodna banka Jugoslavije 15 N din, za 100 italijanskih lir pa sorazmerni znesek 2,40 N din. Novi dinar stane torej sedaj 41,66 Ure, medtem ko Je stal pred devalvacijo 50 lir. Dvakratna razlika (50 — 41,66 <= 8,34 X 2), to je 16,68 pa je zaokrožena odstotna mera devalvacije dinarja. Ker je tečaj dolarja, izražen v dinarjih, poskočil z 12,5 na 15, oziroma ker bomo odslej za 100 Ur prejemali v Jugoslovanskih menjalnicah 2,40 namesto dosedanjih 2,0 dinarja, so nsksrteri mnenja, da se je dinar razvrednotil za 20 od sto. Odstotni račun, ki ga v tej zvezi navajajo Je sicer pravilen, vendar pa razlika 20 od sto prevzema nase delno kritje (do največ 30 od sto) stroškov za nabavo in pogon strojev in tehničnih naprav v obrtniških obratih. V poštev pridejo obrtniška podjetja pri Banih, v Bazovici, Gropadi, Loajerju, na Opčinah, v Padričah, Trebčah (tržaška občina), Dragi in Gročani (dolinska občina) ter v vsej repentabrski občini. Iste ugodnosti veljajo tudi za obrtniška podjetja, ki poslujejo v občinah Fogliamo-Redipuglia in Tržič, za katere veljajo določbe kom-prenzorija za gorsko bonifikacijo po odloku 1.331 z dne 31. maja 1965. Kontno veljajo olajšave tudi za obrtnike, ki Imajo svoje obrate v občinah Krmin, Capriva del Friuli, Dolenje v Brdih .Doberdob, Moša, San Lorenzo Isontino, Steverjan, Zagraj, Sovodnje. Jutri izredna seja miljskega obč. sveta Miljski svet se bo sestal na izredni seji 27. t.m. ob 19. uri. Med točkami dnevnega reda je tudi odobritev sprememb k proračunu ACNA za leto 1970 za izdatek okroglih 26.800.000 lir ter predujem istemu občinskem podjetju ACNA v višini občanskemu podjetju ACNA v višini podjetje zaprosilo 4 t.m. Na dnevnem redu je tudi odobritev nekaterih posojil in pa razne upravne zadeve. llll•llll■llllullllllllllllllllllllll■llll■lllllllluuuMllllllltlllllmaulUllllllllllllllll|lllll||||||||||||||||||||||||||(|lH PRED JUTRIŠNJO SEJO DEŽELNEGA SVETA LEVOSREDINSKI «VRH» SE JE SESTAL V VIDMU Bivšega odbornika D’Antonija bo zamenjal demokristjan - Zahtevo komunistov po odstopu levosredinskega odbora bodo zavrnili Novi deželni odbornik, ki bo nadomestil bivšega republikanca (sedaj neodvisnega socialdemokrata) D’Antonija, bo demokristjan. To je edini stvarni sklep videm skega »vrha* voditeljev levosreddn ske koalicije v deželnem svetu. V Vidmu so se namreč sestali politični tajniki strank leve sredine, in sicer tajnik KD Tonutti z načelnikom svetovalske skupine Del Gob-bom, tajnik PSI Castiglione s Pitto-nijem, tajnik PSU Lonza z Dal Ma som in tajnik PRI Di Re. Razpravljali so o prvi seji deželnega sve ta, ki bo jutri zjutraj. Na prvi toč ki dnevnega reda je zamenjava odbornika za šport DAntonija. V samem začetku je bilo mišljeno, da bi pred zamenjavo ne prišlo do raz prave o političnih razmerah levosredinske koalicije, vendar so se stvari spremenile, ko je KPI pred ložila zahtevo, naj odbor < 'stopi v celoti. Taka resolucija pa — že po pravilniku — terja obširne r zpra-ve. Voditelji levosredinskih itrank so se vsekakor dogovorili, da bodo komunistično zahtevo zavrnili in da bodo potrdili veljavnost dosedanje linije levosredinske uprave v deželi. V zaključnem sporočilu o sestan ku je rečeno, da »se zavrača stru mentalizaoija nastalega položaja*. Po sestanku levosredinskih vodite ljev se je sestal deželni komite KD. Razpravljali so predvsem o novem odborniku. Aretirani štirje tihotapci cigaret V noči med nedeljo in ponedeljkom so agenti finančne straže zalotili ob barkovljanski obali tri moške in žensko, ki so natovarjali na »fiat 1300» 16 kg tujih cigaret, ki so jih malo prej iztovorili z motornega čolna. Agenti so aretirali 40-letnega Silveria Magnija iz Mester, 29-letnega Emanuela Abbon-danzo in 22-letnega Livia Gandusia, oba Tržačana ter 21-letno jugoslovansko državljanko Ljeposavo Pi-rovič. Motorni čoln, last Magnija, so našli v čedaskem portiču. Vse so poslali pod obtožbo tihotapstva cigaret v koronejske zapore, kjer so na razpolago sodnim oblastem. Neroden padec priletne ženske Med hojo po pločniku v Ul. S. Lazzaro sta dva mladeniča verjetno med 2,0 in 2,4 dinarja ne predstav- | nehote oplaaila 77-letno Umberto ga zloma nadlahtnice leve roke, podplutbe na nosu in na očesu sprejeM na zdravljenje s prognozo okrevanja v 60 dneh. Padec Goričana s 3 m višine Sredi popoldneva so pripeljali z rešilnim avtom v bolnišnico ,kjer so ga sprejeli na nevrokirurškem oddelku 31-letnega Bruna Domanči-ča iz Ul. S. Michele 13 v Gorici, kateremu so ugotovili poleg globoke rane na bradi in spodnji ustnici tudi rani nad obrvi ter verjetni zlom nosnih kosti. Agenti javne varnosti pristaniškega oddelka so pojasnili, da je Domančič pokrival tovornjak s platnom, ko je izgubil ravnotežje in padel z višine 3 m na tla. Domančič bi moral po mnenju zdravnikov okrevati v 20 dneh. Včeraj zjutraj so pripeljali v mrtvašnico splošne bolnišnice truplo 41-letnega Remigija Murara iz Ul. T. Luciani 15. Zdravnik Rdečega križa dr. Carlo Elio je ugotovil, da je Muraro umrl v noči med 24. in 25. t m. zaradi zadušitve z gorilnim plinom. Moža, ki je napravil samomor, so našli v kuhinji. odrskem ustvarjanju. Maria Chiara je mlada sopranistka, o kateri so vse bolj pogoste laskave ocene; razpolaga z odličnim glasovnim materialom, lepim močno in pastozno zvenečim glasom, ki ji niti v najvišjih legah ne povzroča preglavic. Tudi njena scenska igra je zelo izdelana in občutena m vse njene odlike pridejo najbolj do izraza v patetično tragičnih opernih odlomkih, kjer ji tudi glasovno uspe podati izredno izdelano in zelo razpeto paleto dinamičnega niansira-nja, z zelo uspešnimi pianissimi. Nekoliko negotovosti, oziroma bolj pomanjkanja popolne sproščenosti je bilo čutiti le v briljantnih arijah prvega dejanja. Zato je njena Vio-letta Valery mnogo bolj prepričala s podobo nežne, trpeče ženske, iz resnične ljubezni pripravljene na veliko žrtev — odpoved Alfredu — kakor pa kot lepa in perverzna kurtizana, ki se namerava z Alfredovo ljubeznijo le poigrati. Neizbežno je torej bilo, da je največ aplavzov pevka doživela v drugem in četrtem dejanju, čeprav je bilo premiersko občinstvo res zelo radodarno in st je ploskanje sledilo ob odprtnih scenah prav pogosto. Priznanja so bili deležni tudi o-stali nastopajoči, ki so svoje vloge ustvarili z tolikim občutkom ter profesionalno solidnostjo: Ottavio Garaventa v vlogi Alfreda, Attilio d’Oranzi v vlogi Alfredovega očeta (pevec razpolaga s čudovitim glosam, H pa ni bil morda najbolj primeren za vlogo očeta Germonta; njegov glas zveni preveč hladno dramatično, medtem ko bi morala biti očetovska vloga tudi glasovno bolj mehko in toplo obarvana), in še Gigliola Caputi (Flora Bervoix), Bruna Ranchini (Annina), Dario Zerial (Markiz d’Ovigny), Lucio Halli (baron Douphol), Raimondo Bot-teghelli, Vito Susca, Mario Sarti in Marco Solati. Zbor, ki ga je pripravil kot običajno Gaetano Riccitelli, je kljub nekaterim ritmičnim spodrsljajem v prvem dejanju, kar v redu opravil svojo nalogo, medtem ko je koreografija Femande Succo prav malo prepričala. Odlična je scenska postavitev, za katero je poskrbel Luciano Damiani in jo je pripravilo gledališče Verdi pod vodstvom Maria Rossija (zelo okusno ter funkcionalno je učinkovala zlasti zavesa v notranjosti odra). Damianijeva je tudi kar prijetno sproščena in tekoča režija, celotno predstavo pa je zadovoljivo izpeljal dirigent Giuseppe Patani, ki mu je uspelo ob sodelovanju zelo uigranega orkestra (ki je zelo ugajal v dveh znanih predigrah k l. in TV. dejanju), ustvariti solidno operno predstavo, ki mogoče ne predstavlja velikih odrskih dosežkov, jo pa lahko uvrstimo med uspele predstave popularne (in zato še toliko zahtevnejše) Verdijeve opere. —dn— Violinist Szering v Koncertnem društvu • Vladni komisar prefekt dr. Cappellini je včeraj dopoldne sprejel na poslovilni obisk odv. Terpina ter novega predsednika pokrajinske turistične ustanove odv. Maria Berce ja. ACEGAT sporoča, da veljajo ar bonmajl za posamezne proge tudi za vse druge proge, ld vozijo po isti poti, za vse skupne postaje. Zaradi zaprtje dela Ul. Broletto bo avtobus št. 29 vozil po Ul. D’A1-vtano, ne pa po ulicah Tacoo in Broletto. BANCA Dl CREOITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA TRST Ulica F. Filzl It. 10 Tal. 38101/38045 opravila vse bančne posle kupuje tulo valute Včera|ln|l odkupni devizni tečsfl IJa razvrednotenj« dinarja, temveč ustreeno »Ovrednotenje« lire (ali druge čvrste valute) glede na jugoslovanski dinar. Trevisan lz Ul. della Zonta, ki Je Izgubila ravnotežje in padla na tla. Priletno žensko so odpeljali v bolnišnico, kjer so Jo zaradi verjetne Ameriški dolar Kanadski dolar Brit. Iterling švic. frank Franc frank Belg frank Hol. florlnt Nemška marka Avs) šiling Dinar 620,-590,-1.475,-142,-110,-12,-172,-170,-23 Bf 37,50 Violinist Henrik Szering in program, ki ga je ta svetovno znani glasbenik izbral za gostovanje v našem mestu — Sonate Beethovna, Schumanna in Brahmsa — je že ob sestavi koncertnih sporedov tržaškega Koncertnega društva zavzel eno izmed najprivlačnejših glasbenih večerov letošnje sezone. Sinoči je po vseh pričakovanjih gledališče Ros-setti bilo res napolnjeno do zadnjega kotička, in obetalo se nam je pravo glasbeno doživetje. Nedvomno bi do tega tudi prišlo, če se ne bi bistro koncertnega izvajanja razblinilo pod vplivom "zunanjih" elementov; koncert je namreč snemala londonska televizija, ter kot se zdi je violinistu Szeringu kar po godu, če si pred in med izvajanjem posameznih stavkov privošči kar dolgi oddih z uglaševanje svojega inštrumenta, ali pa da "mi-mično" izsiljuje popolno tišino. Pa kljub vsemu je Henrik Szering vedno violinist velikega formata, ki je vse tri sonate — Beethovnovo "Sonato v Es-Duru op. 12 št. 3", Schumannovo "Sonato v a-molu op. 105 in Brahmsovo "Sonato v d-molu op 108" — podal res izvrstno, kar velja v večji meri za Schumanna in Brahmsa, nekoliko manj za Beethovna. Nevdušenemu ploskanju se je kar brez večjega odlašanja oddolžil s tremi dodatki, izmed katerih so bili znani zelo lepi Bartokovi ”Romunski plesi". Poljskega violinista je naravnost odlično spremljal pianist Marmus Flipse, holandske narodnosti, ki je pravzaprav koncertiral in ustvaril s solistom zelo uigran duo, v izvedbi katerega je vsaka skladba zaživela v vsej svoji pristnosti. —dn— Prepričljiv nastop Tržaškega okteta v soboto v Dolini V soboto 23. t.m. je v dvorani p.d. V. Vodnik v Dolini nastopil Tržaški oktet, ki je v nabito polni dvorani izvajal svoj koncert slovenskih in drugih narodnih in umetnih pesmi. Občinstvo je izvajanje okteta nagradilo z navdušenim ploskanjem, zlasti še za zadnje pesmi, v katerih se je tudi oktet razživel in pokazal vse svoje znanje. Oktet je zapel po vrsti sledeče pesmi: Zdravica (Vrabec), Kristalna vaza (Prek), Deklč moje prinesi mi vode (Pregelj), Bori (Srebotnjak), ter narodne; Kaj ti je de klica, Hladna jesen, Moja dekle, Plenice je prala — vse r priredbi U. Vrabca. V drugem delu pa še Naša zemlja (Vrabec), beneški na- rodni v Orlovi priredbi Preljuba moja mati in O na pot san jo srečo, ter nato šs O mili mi (Gotovac), Eto pleten mrižu svoju (Vrabec), rusko narodno Dvanajst razbojnikov, črnsko duhovno Look away (Čadež) ter še Prelovčevo Karlin-ca je štemana in Vasilija Morka Kolo. Na zahtevo občinstva so pevci ponovili Dvanajst razbojnikov in Karlinca je štemana, ter še dodali Mojcev in tržaško narodno Che ze Ič. Oktet je vse pesmi izvajal zanesljivo in intonančno točno, ter na dostojni umetniški ravni. Do izraza so prišli odlični solisti, zlasti je navdušil umetniški vodja Ivan Sancin v pesmi Dvanajst razbojnikov s svojim krasnim basom, pa tudi tenorist Žagar, Stopar in Komar so pokazali lepo glasovno čistost, in lepo obarvane glasove. Oktet je zlasti lepo podal težje umetniške pesmi, v katerih je iztopalo njihovo moderno in lepo petje. Nekoliko šibkejši so bili pri izvajanju narodnih pesmi, katerim je manjkalo več tiste barvitosti, ki je za ljudsko pesem tipična. Sicer pa je oktet pokazal, da ima veliko možnosti, da s požrtvovalnim delom še napreduje in doseže iriso-ko stopnjo pevskega izvajanja, zlasti zato, ker so vsi člani zelo mladi in kot pevci praktično šele na začetku svoje življenjske dobe. Občinstvo, ki je zapuščalo dvorano, pa je izrazilo željo, da bi se oktet kmalu spet vrnil v Dolino z novim koncertom. Pevci so se nato z domačimi prosvetarji zadržali še pozno v noč v veseli družbi. Slovensko gledališče v Trstu KULTURNI DOM Branislav Nušič KAJ BOJO REKU LJUDJE igra v štirih dejanjih Prevod: SLAVKO BELAK Kostumi: MARIJA VIDAU Scena: VLADIMIR RIJAVEC Režija: MARIO URŠIČ Igrajo: Jožko Lukeš, Zlata Rodoškova, Lidija Kozlovičeva, Miranda Caharijeva, Rado Nakrst, Bogdana Bratuževa, Mira Sardo-čeva, Stane Starešinič, Silvij Kobal, Leli Nakrstova in Mira Lampe tova v sredo, 27. januarja ob 20. uri (ABONMA MLADINSKI V SREDO) v četrtek, 28. jan. ob 20. uri (ABONMA MLADINSKI V ČETRTEK) Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred začetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma; ob nedeljah in praznikih eno uro pred začetkom predstav. Rezervacije na tel. 734265. Danes, 26. Januarja bo predavala v Slovenskem klubu učiteljica OLGA MEGLIC ROS lz Vrsara. Predavanje z naslovom SPREHOD PO BENEŠKI SLOVENIJI bo zajelo, ob spremljavi številnih diapozitivov, dogodke v času narodne borbe ln usodo beneških izseljencev. Na zanimivo predavanje vljudno vobljeni 1 Franko Vecchlet, mladi slovenski slikar razstavlja svoja dela do konca januarja v Tr žaški knjigami, Trst, Ul, sv. Frančiška 20, tel. 61792. Včeraj-danes Danes, TOREK, 2«. Januarja PAVLA Sonce vzide ob 7.34 ln zatone ob 17.01 — Dolžina dneva 9.27 — Lu. na vzide ob 7,26 ln zatone ob 16.24 Jutri. SREDA, 27. januarja JANEZ Vreme včeraj; najvlija temperatura 8.4. najnižja 6,1, ob 19. url 8,4 sto. plnje, zračni tlak 1011,5 rahlo pada, vlaga 82-odst., nebo pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 9,6 »to. plnje, dežja Je padlo 2,9 mm. ROJSTVA. SMRTI IN POROKE 24. In 25 januarja se Je v Trstu rodilo 15 otrok, umrlo pa Je 22 oseb Umrli so; 90.1etna Maria Osuli,' 86-letna Lulgta Lozei por. Sossl, 76. letni Carlo Sattl, 75-letnt Cesare Me-nlconl, 80-letna Gluseppina Versa, 74-letnl Andrea Skroza, 78-letnl Florta-no Canzlanl, 78-letna Gtsella Mata. cleh vd. Zanne, 81.letni Giuseppe Prassel, 91-letnt Giuseppe Sterptn, 65-letni NIcolO Ferrantelll, 67-letni Gio. vannl Mocolle, 87-letna Emma Ca. pon vd, Mante, 69-letna Antonia Le-govlch, 84-letnl Cataldo Zazzara, 78. letna Antonia Bullggl vd. Marcovlch, 79-letnt Glovannl Marega, 81-letna Maria Perossa por. Glacomln, 80-letna Maria Paulin, 65.letnt Biagto Val. clch, 73-letnl Armando Grazlato, 88 letna Safred Lucija roj. Gustlnrlc. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13, do 18. nrs) Al Lloyd, Ul. Orologio 6 — Ul, Dla-2. Alla Salute, Ul. Giulla 1, Plcclola Ul Orlanl 2, Vemarl. Trg Valmau ra 11 | NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.38 do 8 38) Alla Basillca. Ul. S. Giusto t Uro ce Verde. Ul. Settefontane 39. Ali.' Glustizla, Trg Llbertš 6, Testa d Oro Ul, Mazzini 43. I GLASBENA MATICA-TRST V nedeljo, 31 januarja ob 17.30 v veliki dvorani Kulturnega doma KONCERT orkestra Glasbene matice Dirigent BORIS ŠVARA Solistka NEVA MERLAK-C0RRAD0 - klavir • Na sporedu bodo skladbe U-balda Vrabca, L. Van Beethovna in J. Haydna. PD »VESNA* — SV. KRIŽ priredi v nedeljo, 31. januarja ob 17.30 v Ljudskem domu v Sv. Križu vokalno instrumentalni KONCERT mešanega pevskega zbora PD »Primorec« iz Trebč orkestra «Miramar» domačega Tria in harmanlkarke Dorine Kante Dirigenta: OSKAR KJUDER CEZAR MOŽINA Cisti dobiček je namenjen za šolo-spomenik NOB v Cerknem. PROSVETNO DRUŠTVO »VALENTIN VODNIK* v DOLINI in GLASBENA MATICA vabita na ^Glasbeni veeer» ob ustanovitvi podružnice šole Glasbene matice v Dolini Nastopijo: IVAN SANCIN - petje ŽARKO HRVATIC - violina MOJCA ŠIŠKOVIČ - klavir BORUT KODRIČ - klarinet DORINA KANTE . harmonika EVALD KREVATIN . trobenta in mali harmonikarski ansambel Dvorana Prosvetnega društva «Valentin Vodnik« 29. januarja 1971 ob 20.30 Vljudno vabljeni! KRAŠKO OHCET boste lahko ponovno občudovali s predavanjem ln prikazovanjem številnih barvnih diapozitivov, ld jih bo pokazal Mario Magajna v sredo, 27. t. m.; ob 20.30 v dvorani prosvetnega društva «1. CANKAR« v Ulici Montecchi 6. Vabljeni! Naročniki! Bralci! Naročit«* »t* na PRIMORSKI DNEVNIK Poravnajte celoletno naroč nlno že sedaj I Kdor se na novo naroči na PRIMORSKI DNEVNIK, prej me v dar slovensko knjigo Celoletna naročnina, plačana maprej, znaša 9.600 lir meseč na pa 950 lir SPD IGO GRUDEN ŠD SOKOL IZ NABREŽINE sklicujeta REDNI OBČNI IBM v soboto, 30. t. m. ob 20-30, v drugem sklicanju ob 21. Vabljeni vsa člani in priJ9' telji društva. Em VERDI j! Danes zvečer ob 20.30 za nš v parterju ln ložah ter za red » , galerijah ln balkonih druga stava Verdijeve opere «Travi2t« istimi nastopajočimi kot pri prvi fr stavi. V naslovni vlogi nastop* pranistka Maria Chiara, v ostalujT Ottavio Garaventa, Attilio ter Gtgllola Caouti, Bruna 8ow% Raimondo Botteghelli, Lucio 8 J, Dario Zerial, Vito Susca ln Sarti- '19' Dirigent Giuseppe Patanč, rez«* scene Luciano Damlanl. POLITEAMA ROSSETTI Skupina «Gledall56e ln akril** Pj vodstvom Giorgia Strehlerja u(’rL danes zvečer ob 20.30 dramo M. . kega »Na dnu«. Pri blagajni v PjJ Protti (tel. 36372 . 38547) se SP”: majo rezervacije sedežev do ske popoldanske In večerne pred*1 Razstave je odprl razstavo svojih del žaSki slikar Glovannl Dulz. R*"“ bo odprta do 2. februarja. Nazionale 15.30 «4 per Cordoba*, J navision. Technlcolor. United tists, George Peppard. „1 Eden 15.00 «L'impossibilitžt dl normale«, Elllot Gould, Bergen. Prepovedano mladini r 18. letom. k? tnora držat bosti bes« Mo 1. Ui lokal in k kapo v lol dejst dati bo t so j iz ži točil: dena Itali Kc sko ka loka sa i kv« ko | S? ve« nub brž be. in 1 Fenice 16.00 »La callffa«, Ugo Tjjj? zt, Romy Schnelder. Technj"^ Prepovedano mladini pod 14. ** j Grattacielo 16,00 «Una prostltut*■ Rprvižln dpi nnhhlipn »H In ^ servlzio del pubblico ed ln "Jji con le leggt dello stato*, GloVVii Ralli. Technicolor. Prepovedan0 aint poa ib letom. Ezcelsior 16.00 »Andrče« PreP0'” no mladini pod 18. letom. p Ritz 14.00 »La moglte del prete’>! fia Loren. Marcello Mastro' Technicolor p Alabarda 16.30 »Arriva Sabata*. thony Steffen. Technicolor. d Filodram matico 16,30 «Nel si°PnL# Signore«, L. Buzzanca, G. ri, Franco Franchi, Ciccio InPrJ Technicolor. ..ji Aurora 16.30, 19.00, 22.00 »BorsalL, Alain Delon, Jean Paul Beim Technicolor. Crlstallo 16.30 «11 prete sposato*. sanna Podesta, Lando Buzzanri j j mladln' v chnlcolor. Prepovedano 18 letom. f/f Capltol 16.00 «Amore, formula 2»',|(: Dei Primittves, Giacomo Al05 'Technicolor. -j/j Moderno 16,30 «L’ultimo avvent“, ro», Charles Aznavour, Candlc* ger. Technicolor. p Vlttorio Veneto. Danes dvoran* sedena ža Šolsko predstavo, jp Ideale 16.00 «Per te nuda n*i p 1’anlma«, Erika Rendeng, U°r5jili den. Technicolor. Prepovedano ( dini pod 18. letom , st>? Impero 16.30 zadnji' dan «U" con sentimento«, Stefania San II. Technicolor. Walt Dlsney film Abbazia 16.00 »Justine« (Le ture della virtii). Povzet 1* ,n ga romana markisa De Sad«*. «11 mina Povver, Jack Palance, J Koscina, Klaus Kinsky, RoS\j)iii Dexter. Technicolor. PrepoV«” mladini pod 18 letom. KINO «|R|S» PR0S!* predvaja danes oh 19.30 mas čope barvni dramatik film: LA TIGRE NEL GORl^ Igrajo: Richard Egon, fer Joanes in Susan Straž**’ berg. .. Darovi in prispevki y Namesto cvetja na grob P0"'. (N (redove mame daruje Jože Ce**r 1 lir za Športno društvo Bor. Vincenc Pavzln daruje 5.000 Ilr Diiaško matico ZAHVALA Globoko ganjeni ob tolikšnem sočustvovanju z nami 06 izgubi naše drage in nepozabne mame ln none ANTONIJE ŠTOKA vd. SCHERILLO s« prisrčno zahvaljujemo. Enaka zahvala vsem tistim, ki s° na kateri koli način počastili njen spomin ln žalovali z nan*1- Trst, 26. januarja 1971, DRUŽINA S potrtim srcem sporočamo, da nas Je nenadoma zapu®^ naš dragi mož, oče, ded ln brat BOŽIDAR JAKOMIN - GIACOMINI Pogreb bo danes, 26, Januarja ob 9.45, lz mrtvašnice spl®®-ne bolnišnice. Žalujoča žena Marija Tavčar, hči Leda z možen* vnukinjo, sin Sergij, brat Stanko in drugi sorodni1® Prim. imp. Zimolo Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš dratf nemo, brat ln stric SILVESTER DEVETAK Pogreb dragega pokojnika bo danes, v torek ob 15 30, 1* Prod nabreždnake cerkve na domače pokopališče. Žalujoči otroci: STANKO, NADA, BOŽO z družina**1 Nabrežina, Beograd, 26. januarja 1971. *o 1 tes Poli ne P dru boli nirr vče Pos F Pra ter tli Ral tis< Sbi kai dil lir tž ob *ei h* »k so tj n« Pc Li sk Ti bi Astra 16.31) »Topollno Story». color. Dodatek «1 tre pore«1 1 PRIMORSKI DNEVNIK GORIŠKI DNEVNIK IZPRED TRŽAŠKEGA OKROŽNEGA SODIŠČA «S tem denarjem lahko kupim vso ltalijo...» Pijani Grk je ptlem na policiji žalil še agente in jim ni hotel dati potnega lista, ki so mu ga cizdali trije grški polkovniki...* Pred tržaškim okrožnim sodni- sodnika z dne 2. aprila 1970, ki ji k°m dr. Losapiom se je včeraj Jioral zagovarjati 53-letmi grški “Pavijan C. Patakioutis, zaradi pija-ter kršitve čl. 142 enotnega “Cedila zakonika javne varnosti. Moški je pretekli četrtek, okrog i ire ponoči, stopil v znani nočni lokal «Mexico» v Ul. XXX. oktobra, f1 ker ga je imel že precej pod “Po. pričel motiti in zmerjati goste ''lokalu. Zlasti pa ga je prizadelo -eistvo, de mu točajka ni hotela fad pijače. Ker je menila, da mu ta še bolj škodila. Pri tem pa je Grk močno razsrdil, izvlekel ^Jepa denarnico ter jo vrgel na pult in dejal, da «s tem “piarjem lahko kupim vas in vso Italijo,. Končno je nekdo sklenil telefon-f*0 Poklicati agente letečega oddel-r* kvesture. Ko so ti prišli v so mimo uklenili Patakiouti-?a in ga odpeljali na zaslišanje na kvesturo. Vse bi šlo mogoče prav, bi policisti ne zahtevali od mo- je zaupal mladoletnega sina z obvezo, da ga izroči očetu vsak dan, razen ob sobotah in nedeljah, od 11.30 do 12.30 v baru «San Marco*. Javni tožilec odv. Sblattero je predlagal za žensko oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov, branilec odv. Morgera pa oprostitev, ker dejanje ni kaznivo, Pretor dr. Losapio je v celoti sprejel tožilčev predlog. », o-, naj jim pokaže potni list. 'a jim ga je sicer res pokazal, Vendar pa je skoraj v istem tre-Butku, zahteval, naj mu ga vrnejo. .Agenti so ga spet skušali pomiriti r.mu dejali, da mu ga vrnejo, P* ko si izpišejo nekatere podat-?*• A zaman Grk je pri tern vstal 1,1 Pričel rjoveti, da «ta potni list Wi izdali trije grški polkovniki in mi ga ne boste vi, klavrni '*®?• tirolska in pa družba, ki uprav-" tako imenovano Felbertauem-‘»•asse. Naša dežela in predvsem deželni ?"k>rnik za javna dela Masutto ter l^ba za gradnjo predora pod prelom Monte Croce Camico, ki ji Pp6dseduje dr. Tonutti, se že dalj ■asa pogajajo z avstrijskimi poslov-“'bii krogii za uresničitev te promet-2e zveze. Avstrijci so bili v zadnjem asu precej previdni pri sprejema-“A* novih obveznosti in so med dru-*lnc* želeli imeti zagotovitev, da ?Tadnja nove ceste pod prelazom 'Monte Croce Carnico ne bi zavrla gradnje avtoceste Videm - Trbiž. Po strani pa so prav tako zabavali, da bi nova pobuda ne za-*pla speljave avtoceste Salzburg -beljak na avstrijskem ozemlju. Ko bile te težave odstranjene, so ?? načele stvari ponovno premika-'• Pred kratkim je bil v Trbižu širši sestanek, na katerem so deželni in avstrijski strokovnjaki pregledali študije, ki sta jih za novo cesto pripravila deželno odborništvo za javna dela in omenjena družba za gradnjo ceste. Zdaj gre praktično za to, da bi se odločili za najboljšo rešitev problema glede na obstoječe geološke, geohidrološke, orografske in gospodarske pogoje in pa za najprimernejšo povezavo nove ceste z italijanskim in avstrijskim cestnim o-mrežjem. O tem vprašanju se bodo skušali zediniti na novem strokovnem srečanju, ki bo v Beljaku sredi prihodnjega meseca. V tej zvezi je deželni odbornik Masutto naglasil pomen nove ceste za tesnejšo povezavo med našo deželo in sosedno Avstrijo In poudaril važnost sodelovanja dveh avstrijskih dežel, namreč Koroške In Tirolske. Predsednik družbe za gradnjo pre dora Tonutti pa je prikazal svoje delo pri rimskih oblasteh, kjer si že dalj časa prizadeva kolikor mogoče pospešiti in poenostaviti po stopke r zvezi z napovedano grad njo nove ceste in tudi v zvezi z vzporednim ravnanjem italijanske in avstrijkse vlade. Poraz Zuccalijeve skupine v socialdemokratski stranki Član vodstva Gradimir Gradnik je kritiziral odnos stran, ke do vprašanj Slovencev in zahteval naj goriška PSU podpre resolucijo slovenskih predstavnikov Colombu Rezultati prvega pokrajinskega kongresa nove socialdemokratske stranke v Gorici kažejo, da se je zvezda nekdanjega poslanca prof. Zucallija dokončno utrnila. Uradno se je tako zaključil naskok na vencev javno in brez strahu diskutirati. O Slovencih je govrril tudi Gradimir Gradnik, ki je dejal da bo morala stranka podpreti resolucijo zastopnikov slovenske manjšine na- stranko s strani iržiško gradi-. slovljeno predsedniku vlade Colom- rUninn lrntororfa cmn 'ra. I hn flrflHnik ip t.nHi Irnt.i7iral dn- ščanske skupine, katerega smo zabeležili že pred nekaj meseci, ko je bila izvršena reorganizacija znotraj izvršnega odbora te stranke. Iz te borbe izhaja poražen tudi dosedanji tajnik Agostino Candussi, ki se prišteva med Zucallijeve pristaše, in skoro gotovo bo novi tajnik Goričan inž. Lodatti, ki je že pred časom postal zvest zaveznik trži-ške skupine. Zmagovalec kongresa je pravzaprav poslanec Ceccherini, ki je sprožil pred nekaj meseci akcijo za odstranitev Zucallija iz vodstva. Debata na kongresu socialdemokratov — prisotnih je bilo 36 delegatov, ki so zastopali nad 600 članov — je bila zelo živahna, čeprav so na krajevnih skupščinah glasovali vsi za eno resolucijo. Kongres je trajal ves dan in se je zaključil pozno ponoči. Ob zaključku so izvolili 21-članski pokrajinski odbor, v katerem je tudi Slovenec Gradimir Gradnik. Največ glasov je dobil Cioli iz Tržiča, sledita še druga dva odbornika iz Tržiča. Za delegata na vsedržavni kongres sta bila izvoljena Alberti in Zucalli, prvi z veliko več glasovi. Baje sc številni člani socialdemokratske stranke v Gorici zelo nezadovoljni z izidom kongresa in so to svojo nezadovoljstvo tako na kongresu kot včeraj javno izrazili. Na kongresu je bilo tudi neka. govora o slovenski manjšini. Goriški podžupan Rovis, ki je bil legat goriške sekcije, je med drugim omenil tudi našo manjšino, dejal, da se je socialdemokratska bu. Gradnik je tudi kritiziral dosedanje zadržanje socialdemokratske stranke do problemov slovenske manjšine. Dejal je, da se je o teh diskutiralo, ko je bila stranka združena, po razkolu pa je nastal v PSU o Slovencih molk. Ja sna opredelitev stranke o tem problemu bo nujna. Novoizvoljeni enaindvajsetčlanski odbor se bo sestal v prihodnjih dneh. Na njem bodo izvolili taj nika in člane izvršnega odbora. Na podlagi imen — članov odbora — lahko že sedaj z gotovostjo trdimo, da bo v izvršnem odboru prevladala struja, ki se bo v deželnem merilu opirala na Ceccherinija. stranka doslej malo ali nič zanimala za probleme Slovencev, da je zapirala v nacionalistični in da je treba o problemih se krog Slo- nadzornega odbora Franca Lupina, ki je povedal, da so ugotovili poslovne račune v redu. V imenu SKGZ je pozdravil občni zbor načelnik gospodarske ko misije dr. Vito Svetina, ki je poudaril pomen obeh kmetijskih organizacij v Gorici in Trstu za delovanje naših kmetov na tem področju, za njihovo zaščito in za napredek kmetijstva tudi s strokovnim izpopolnjevanjem. Zato je treba težiti za še večjo okrepitvijo Kmečke zveze na Goriškem ter izrekel voščila za nadaljnji njen napredek. Pozdrave Kmečke zveze iz Trsta je prinesel njen tajnik Lucijan Volk, ki je poudaril prizadevanje tržaške KZ za čimbolj u-cinkovito delo v korist kmečkih članov, vkljub pomanjkljivim sredstvom in premajhnemu delovnemu kadru. Govoril je o perspektivnem načrtu za napredek kmetijstva v prihodnjih petih letih ter o še tesnejšem sodelovanju med KZ iz Gorice in Trsta, kar bo rodilo večje uspehe tudi pri preobrazbi kmetijstva, ki je nujno potrebna, da se pritegne in obdrži v njem tudi mladina. Poudaril je tudi važnost zadružništva v kmetijstvu in delovanja sindikata. Omenil je nadalje velik pomen strokovne vzgoje ter usmeritev v kmetijskem turizmu za povečanje dohodkov. Zaključil je z željo po uspešnem delu za nadaljnji napredek našega kmetijstva. Sledila je diskusija, v katero so posegli Mirko Klanšček z Oslavja, Franc Lupin in Viljem Zavadlav iz Štandreža, Zorko Maraž iz Števerjana, Rado La Kovič s Krasa in dr. Karel Primožič z Oslavja. Podrobneje so obravnavali problem kmetijskega za arovanja proti toči, zavarovanja kmetijskih strojev, priporočali še večje stike s KZ iz Trsta, o zadružni vinski kleti v Krminu, katere gradnjo so začeli lani in o njenem pomenu za domače vinogradništvo; dalje so govo- pomoči od strani pristojnih krajevnih organov, ki je bila lani za KZ nekoliko manjša, pa računa za letos na osnovi svojega delovanja na bolj izdatno pomoč. Debato je zaključil tajnik dr. Mirko Primožič, ki je povzel iz nje glavne misli za bodoče delo Kmečke zveze na Goriškem. Pogled na del udeležencev občnega zbora Kmečke zveze PRIČELI JO BODO GRADITI LETOS Prebivalci Števerjana in Plešivega čakajo na začetek del na «briški cesti* Od Bukovja dalje bo treba zgraditi vrsto opornih zidov - Z novo cesto se bo promet čez blok na Plešivem povečal - Z deli naj začno na obeh koncih Desetmesečnega Alessandra De-stradija iz Ribiškega naselja pri Devinu so včeraj odpeljali najprej v tržaško bolnišnico, nato pa v nevrokirurški oddelek videmske bol nišnice. Njegovo stanje je zelo hudo. Mali Alessamdro je z glavo udaril ob mizo na domu svojih staršev. Petnajst dni bo ostal v tržiški bolnišnici delavec Darfo Jakumin iz Romk. V delavnici Fedrigo v Ron-kah sl je poškodoval desno roko. Pred približno petnajstimi dnevi je goriško gradbeno podjetje Tac-chino zmagalo v dražbi za gradnjo briške ceste od Bukovja do Plešivega in še dalje do Dolenj. Birokratski postopek za oddajo teh del je vezan na določene težave in zaradi tega lahko predvidevamo, da bo to podjetje delo uradno sprejelo od pokrajinskega tehničnega u-rada čez kak mesec. Ko bo pogodba podpisana bodo podjetju določili rok v katerem bo treba zgraditi cesto. Kakšen bo ta rok še ne vemo, brez dvoma bo to najmanj eno leto. Medtem ko je cestišče od pokrajinske ceste proti Dolenjam do Plešivega precej urejeno in bo treba najbrž le za največ en meter razširiti cestišče, bo treba na Prevalu ponekod cestišče ne le širiti marveč ponekod cestno traso tudi spreminjati. Prav tako bo precej težav pri gradnji te ceste na njenem prvem odseku v Števerjanu, med Bukovjem in Valeriščem. Brez dvoma bodo tu morali zgraditi o-porne zidove, cesto marsikje razširiti, odpraviti nekatere hude o-vinke, itd. Cesta bo namenjena turizmu, zlasti nedeljskemu, vendarle smo mnenja, da je prvenstveno namenjena domačemu prebivalstvu: tistemu v Števerjanu in onemu na Plešivem. Zaradi tega menimo, da bo prav, da bi z gradnjo in modernizacijo ceste pričeli na njenih dveh koncih in da bi kot zaključek pustili ureditev ceste na Prevalu Menimo, da bodo najhujša dela od Bukovja dalje. Zaradi tega je prav, da podjetje začne na tem koncu najprej urejati oporne zidove in pripravljati razširitev ceste. To delo bo trajalo precej časa in bo prineslo precej težav vsem tistim, ki se poslužujejo vsak dan te ceste. Na drugi strani pa so za to cesto zelo zainteresirani tudi prebivalci Plešivega in ker ne obstaja na tem koncu večjih težav, bi bilo morda prav, da bi podjetje tudi tu pričelo z deli. Lepa cestna povezava do Plešivega bi brez dvoma pripomogla k povečanju prometa čez obmejni blok na Plešivem. Kak odsek te ceste bo morda končan že letos. Brez dvoma pa bo vsa cesta asfaltirana prihodnje leto. PREDLOG SVETOVALCEV K Pl Slovenščino uvesti pokrajinsko poslovanje Na pokrajinske ceste namestiti dvojezične napise Diskriminacijski ukrep goričkega prefekta Danes in jutri seji o proračunih Pokrajinska svetovalca KPI Josip Jarc in Silvino Polet to sta poslala pokrajinskemu odboru predlog resolucije, naj pričnejo spoštovati pravico Slovencev, da se na pokrajinske urade obračajo v slovenskem jeziku ter od njih prejemajo tučh odgovore v slovenščini; poskrbijo naj, da bodo v krajih, kjer živijo Slovenci, namestili na pokrajinskih cestah večje število dvojezičnih napisov; izdelajo naj načrt za izgradnjo slovenskih šol ter še prav posebej Izgradnjo šolskega središča v Gorici. iiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiHiniiiuitmiiiUMiiiiimiimiiiiiiiiiiiuiinnmiHmimMmiiiiMiiiiiii SEJA POKRAJINSKEGA ODBORA Prihodnjo soboto pies ŠZ «Dom» v Prosvetni dvorani Vabila Imajo na voljo na slednji poverjeniki: Jami je Pahor Mirko, Doberdob - Ka ral Ferletič, Dol-Poljane - So nje Peric, Vrh • Lucijan Cer nic, Gabrje . Silvan Floreti! n ta Milena Mozetič, Sovodnje v pekami Cotič, gost lini Franc Hmeljak ta v gostilni Bruno v Rubijah, Steverjan • Milene Koren, Standraž - gostilna Ro mana Gabro, Rupa-Peč - trgo vina Slava, Pevma-Oslavje-št Maver - Neda Dornik, Gorica na uredništvu Primorskega dnevnika ln na SPZ v Ul. Mal ta 2, prvo nadstropje. V kratkem bo ustanovljena deželna zveza pokrajin Pokrajinski odborniki razpravljali o okužbi voda in zraku V korist uslužbencev so pričeli aplicirati zakon štev. 336 V kratkem bodo ustanovili deželno zvezo pokrajin. Podobne zveze že obstajajo v nekaterih deželah, v vsedržavnem merilu pa obstaja Zveza pokrajin, ki je pred kratkim imela svoj kongres v Milanu. V tej zvezi in tudi v odboru so zastopane vse tiste stranke, katerih člani so predsedniki pokrajin. Pri nas pa bodo verjetno v odboru tudi zastopniki strank, ki so v opoziciji. Brez dvoma bodo o tem problemu v pri hodnjih mesecih razpravljali pokrajinski sveti vseh štirih upravnih e-not v naši deželi. Na četrtkovi seji pokrajinskega sveta, ki ji je predsedoval dr. Chientaroli, je odbornik Perissin poročal o sestanku, ki je bil dan prej skupno z drugimi strokovnjaki, o okužbi voda in zraka pri nas. O tem problemu bodo podrobneje raz pravljali na eni izmed prihodnjih sej. V pokrajinsko komisi(jo za zaščito pred živinsko tuberkulozo so imenovali odbornike Lodija in Perissi-na ter živinozdravnika iz Tržiča. Odbornik Tacchinardi je predlagal odobritev nekaterih točk, ki se tičejo javnih del, odbornik Lodi pa številne točke s področja financ. Odbornik za osebje Waltritsch je poročal o uvedbi zakona St. 336 iz leta 1970, ki prinaša številne kori sti vsem javnim uslužbencem, ki so bili kakorkoli prizadeti od vojnih dogodkov (bivši bojevniki, partizani, vojne sirote, vojni invalidi, begunci itd.). Teh je v službi pri pokrajinski upravi precej in ustrezni urad je že pričel reševati prošnje prizadetih. Čistilkam raznih uradov so povišali prejemke, isti odbornik je predlagal še vrsto drugih ukre pov v korist pokrajinskega osebja Svetovalca v uvodu resolucije poudarjata vprašanja ustavnega, demokratičnega, pravnega in človeškega značaja ter težnjo po omejevanju ustavnih določb kot se kaže v pismu go riškega prefekta od 31. marca 1970 doberdobskt občini, češ da «so neveljavne vse tiste seje ob-člnskega sveta, ki potekajo izključno v slovenščini, ker uporabe tega jezika ne dovoljuje občinskemu tajniku. da normalno opravlja svoje posle.» Preden pokrajinska svetovalca predlagata zgoraj omenjene tiri u-krepe v korist slovenskega prebivalstva, navajata nekatere pomembne dosežke in pobude glede ustavnega priznanja pravic narodnostne manjšine. Tako Je bila Slovencem priznana pravica, da se s predlogom deželnega zakona, ki ga je o-dobrlla vsedržavna vlada, kličejo s svojim pravim Imenom. Pismo slovenskih predstavnikov predsedniku vlade Colombu v lanskem decembru zahteva izvajanje členov 2, 3 in 6 ustave ter člen 3 deželnega statuta. Senator Šema ta ostali so predložili zakonski osnutek, naj se podvzamejo ukrepi aa pravno priznanje pravic Slovencev ter njihovo zaščito v deželi Furlanlji-Julijsld krajini. S tem v zvezi je nadalje pomembna resolucija, ki so jo na skupnem sestanku 27. decembra lani odobrili občinski sveti lz Sovodenj, Števerjana ta Doberdoba, s katero so obsodili fašistične provokacije. Nadalje svetovalca navajata skupno gledališko sezono med SG, SPZ, ZSKP in EMAC v Gorici. Nocoj ob 21. uri bo v Gorici seja pokrajinskega sveta. Na tej seji bo. do zaključili razpravo o letošnjem proračunu. Predvidevajo, da bo proračun nocoj sprejet. Jutri zvečer ob 18.30 pa bo seja občinskega sveta v Gorici. Tudi na tej seji bodo razpravljali o letošnjem proračunu. VERDI: 17.00—22.00: «Per tovore non toccate le vecchiette», G. Wilder in D. Shawn. Angleški barvni fldm. CORSO: 17.00—22.00 «La ragazza col bastone», S. Edgger in D. Hem-mings; kinemaskopski film v barvah. MODERNISSIMO: 17.30-22.00 «Su-muru, regina dd Feminan, S. Eaton in G. Sanders; nemški film v barvah. VITTORIA: 17.15—21.30 «Jasmine, la rivoluzlone ded sesson, dokumentarni film v barvah. CENTRALE: 17.30-21.30 ((Principe co-ronato cercasi per ricca eredi-tieraii, F. Franchi in C. Ingrassia; kinemaskopski film v barvah. Tržič AZZURRO: 17.30 «La prima notte del dottor Danieli, industriaie con 11 oomplesso del giocattolo*, L. Buzzanca to K. Christdne. GL nemascope v barvah. EXCELSIOR: 16.00 ((Borsalino*, A. lata Delon ln Jean Paul Belmom-do. V barvah. PRINCIPE: 17.30 «A1 soldo di tutte le bandiere«, Tcxny Curtis ln M. Mercier. Barvni film. /Vodo Gorica SOČA (Nova Gorica): «Seraflno», italijansko-francoski barvni film — ob 18. in 20. SVOBODA: «Dr. v rdečem plašču*, francoski barvni film — ob 18. in 20. DESKLE: Prosto. RENČE: Prosto. SEMPAS: «Krtk v temi*, francoski barvni film — ob 19.30. KANAL: ((Prepovedane stopnice*, angleški barvni film — ob 19.30. PRVACINA: Prosto. Ljudska prosveta Steverjansko prosvetno društvo »Briški grič* vabi Steverjence na kulturni večer, ki bo na prosvetnem sedežu na Valerišču v petek, 17. tjn. Vrteli bodo flim o lanski prvomajski proslavi in o štafetnem toku osvoboditve. Začetek ob 20.30. DEŽURNI LEKARNI V GORICI V Gorici je danes ves dan in po-noči dežurna lekarna Kumer, Kor-zo Italija 10, tel. 25-76. V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je odprta lekarna «AUa salute* dr. Fabris, Ulice Cosulich 117, tel. 72-480. ŠPORT ŠPORT ŠPORT IZIDI Juventus - ‘Fiorentina Joggia — Varese «!«• - Lazio Milan — Roma Napoli - Catania Vicenza — "Sampdoria Jonno — Bologna erona — Cagliari 2-1 2-2 1-0 2-2 1-0 2-1 1-0 2-0 LESTVICA Milan Napoji Inter ®°logna "Uventus ^gliari Torino Roma ?°6lte jj^rona ^®pdoria Vjcenza j|wentina Catania Latio 15 15 15 15 15 15 15 15 15 15 15 15 15 15 15 15 9 9 9 5 7 5 3 3 3 3 3 6 6 0 12 3 4 4 7 2 7 6 2 5 8 1 7 7 35 14 24 19 15 18 14 15 20 12 16 9 13 14 9 12 12 7 18 13 14 18 11 16 20 14 17 13 20 19 19 24 NOGOMIT V A SKUPINI C LIGE Triestina premagala vodečo Alessandrio TRIESTINA: Colovatti (D’Ambrogio po 62. min.), Rigo, Moretti; Del Piccolo, D’Eri. Pestrin; Rakar, (po 70. min. Campana), Ciclitira, rPi*i innt Qr»nla FrPdnnPSP ALESSANDRIA: Ciceri, Fusi (Paesanti po 62. min.) De Luca; Magri, Colombo, Berta, Mantellato, De Pucchio, Principe, Lorenzetti, Vanzini. Binelli. SODNIK: Vannucchi (Bologna). STRELEC: Fregonese v 9. min. KOŠARKA V MOŠKI D LIGI Borovci niso več v vodstvu Borovi košarkarji niso več prvi I obrambo (oona). prihodnje kolo Jatina — Roma; Foggda — J*™*); Inter — Verona; Juventus ^Catania; Vicenza — Bologna; Milan; Sampdoria J, - — iviuan; c w#n! Varese — Napoli. IZIDI — Piša ^scia — Catanzaro ^sertana — Monza Bari - "Livorno Mantova — Temana Modena — Massese Jasena — "Novara pepugia - Atalanta «aggina — Como Palermo — "Taranto 0-0 1-1 1-0 1-0 1-0 2-1 0-0 1-0 2-1 fantova JS*" M°dena T«mana “fascia f?Ugia C'v°rno Novara Como ?e6gina is Piša £tormo i^rtana {,aran to Massese LESTVICA lige Proste. 19 11 6 2 23 7 28 19 8 : 10 1 21 7 26 19 11 4 4 23 12 26 19 7 8 4 14 14 22 19 8 5 6 21 12 21 19 7 7 4 16 13 21 18 7 6 5 16 13 20 19 6 8 5 15 12 20 19 7 5 7 13 13 19 19 7 5 7 17 17 19 19 5 9 5 16 22 19 19 6 6 7 13 20 18 19 6 5 8 15 16 17 19 4 8 7 11 14 16 18 5 6 7 15 20 16 19 4 8 7 11 18 16 19 3 9 7 14 19 15 19 3 9 7 15 25 15 19 3 8 8 12 19 14 19 2 6 11 9 21 10 nedeljo bodo ekipe B A SKUPINA CLIG IZIDI Per*hona — Legnano £*«> — Treviso ?®8giana — ‘Monfalcone pMlova — Udineee f^ma — Sottomarina S^gno — Rovereto {rento - Solbiatese triestina — Alessandria X*»>€zia — Piacenza v®rt>ania — Pro Patria Odg. 3-1 2-1 1-0 1-0 1-1 0-0 1-0 3-2 0-0 Stena p^»andria I«dova 5 Niso 6 Jfbania LESTVICA estina ,vereto Ž!W‘e I rtho; pognano pjcenza Jo Patria ^»falcone ^marina 19 9 10 0 23 5 19 11 6 2 21 9 19 12 4 3 27 12 19 10 7 2 30 12 19 5 13 1 12 5 19 6 10 3 16 13 19 9 4 6 21 13 19 8 6 5 27 21 19 7 5 7 19 17 19 5 8 6 18 19 19 6 5 8 15 17 19 3 11 5 13 21 19 5 6 8 14 24 19 4 7 8 12 16 18 3 8 7 10 22 18 4 6 8 9 17 19 2 10 7 10 16 19 3 8 8 17 23 19 1 8 10 10 22 19 3 4 12 12 26 28 28 28 27 23 22 22 22 19 18 17 17 16 15 14 14 14 14 10 10 Triestina je prav Alessandrii prekinila tivmh rezultatov in si znova nekoliko opomogla na lestvici. Tekma :e bala zelo zanimiva, čeprav je tudi tokrat sodnik z nerazumljivim sojenjem razburil duhove na igrišču in med gledalci: trije igralci so namreč zapustili predčasno igrišče zaradi poškodb, dva pa je sodnik izključil. Domačini so tekmo odločili že_ v začetnih potezah, ko so z nepričakovanim poletom navalili na nasprotnike in v treh minutah pripravili tri priložnosti za gol: lažji sta bili vsekakor prvi, toda obakrat je Fregonese z neumnimi napakami zapravil odlične poda.te razigranega Rakarja. Isti igralec se je odkupil v 9’, ko je krasno ugnal Cicerija. Kot pa se večkrat zgodi s Triestino. je nepričakovano vodstvo odvzelo igralcem pogum, tako da je v ostalih 80 minutah tekma potekala ob stalni premoči gostov. Ti so se izkazali kot res močna ekipa, ki zasluženo zavzema prvo mesto na lestvici in bi z nekaj več sreče odnesla tudi iz Trsta vsaj točko. Enkrat toliko pa je Triestini šlo vse kot po olju (koliko tekem je pred tem zgubila oredvsem zaradi smole). Obramba, v kateri je od lično debutiral Rigo in ji prinesel veliko odločnost, je tudi z Del Pic-colom in D'Erijem zdržala nasprotnikov pritisk. Colovatti pa je bil kljub spolzki žogi vedno na mestu, ko je prodornemu Vanzini ju ali Mantellatu uspelo prodreti skozi o-brambno mrežo. Ta stalni pritisk gostov pa ie zakrivila predvsem srednja tržaška vrsta, v kateri je samo izredni Truant igral na višini gostov. Pestrin je požrtvovalno rušil igro sivih v obrambi, ni oa nikoli stopil na njihovo obrambno polovico. Se manj je napravil Scala, ki .je morda preveč časa sam nosil vse bre-moštva in preživlja trenutno krizo. Napad je bii tokrat precej učinkovit, predvsem po zaslugi Fre goneseja, ki je nadkrilil negotovega Fusija in je ponovil blestečo igro iz prvih kol. V prvem delu .je bil zelo pozitiven tudi Rakar, ki pa mu manjka še odločnosti v zaključkih, medtem ko je Ciclitira zopet preveč vztrajal v osebnih akcijah. Poleg tega je zagrešil nepotreben prekršek nad Colombom in si tako zaslužil izključitev (Triestina že več časa ne more končati u-kme enajstih). V drugem polčasu sta nastopila še D’Ambrogio, ki je nadomestil poškodovanega Colovattija in .je imel precej sreče v 86. min., ko .je Magri jev strel zadel vratnico, nato pa je Mantellato streljal naravnost vanj. čeprav se .je znašel samo meter pred vrati. Nastopil je tudi trinajsti igralec, Campana, ki je nadomestil Rakarja in je kljub medlemu nastopu skoraj dosegel gol: v enem izmed redkih protina padov je preigral Del Luco in se znašel sam pred Cicerijem. Teda. pa ga je branilec od zadaj zrušil in sodnik .ie to mimo spregledal. Že več časa li bil položaj na proti vodeči vrhu lestvice tako nejasen: s pora-serijo nega- zom Alessandrii je na prvem mestu trojica, v kateri sta še Padova in Reggiana. Parma pa je z novo zmago zmanjšala svoj zaostanek na eno samo točko. Lahko res rečemo, da je Triestina rešila tokrat čast moštev naše dežele, saj sta si Padova in Reggiana privoščili prav Udinese in Monfal-cone. Udinese ima sicer še nekaj opravičil, saj je v Padovi zgubil samo zaradi enajstmetrovke, ki si jo .je po tem, kar gostje zatrjujejo, sodnik izmislil. Monfalcone, pa je znova zgubil na domačih tleh (četrti poraz) in se še bolj pogreznil na dno. Nasprotnik pa je bil sicer le premočen in je v splošnem do kazal, da se lahko poteguje za prvo mesto. Nova zmaga Parme pa vsekakor ne more presenetiti, saj je prišla na račun druge »pepelke*. Sottomarine. Preseneča pa dejstvo, da je slednja klonila šele 5 min. pred koncem tekme, potem ko je več časa enakovreano nasprotovala močnemu napadu domačih. Na dnu ni prišlo do nobene razjasnitve: Rovereto je odščipnil važ no točko Seregnu, Pro Patria pa Verbanii, medtem ko je Venezia dosegla še četrto zaporedno zmago in odpravila po razburljivi tekmi Piacenzo s 3:2. Se najbolj zanimiva za lestvico pa bi bila tekma Derthona — Legnano, katero so odpovedali zaradi neuporabnega i-grišča. u. k. na lestvici. V nedeljo so namreč na lastnih tleh zgubili odločilno tek mo za prvo mesto proti ekipi Friu- ■ lana Nastro Azzurro iz Vidma. Borovci so zgubili to tekmo iz dveh enostavnih razlogov: Videm-čani so bili posamezno, zaradi skupne igre in tehnično boljši od naših košarkarjev; «plavi» so (vsaj v prvem polčasu) igrali poprečno Igralci Friulane so nedvomno naj boljši od vseh tistih, ki so do sedaj gostovali v tem prvenstvu v Trstu. Telesno so oili celo višji od borovcev, ki so zaradi postave nekaterih igralcev (Sirk, Ambrožič, Starc) med najboljšimi tega prvenstva. Poleg tega so se »velikani* gostov premikali živahno in so bili tako na odbitih žogah v obrambi in tudi v napadu odtočni, vedno na mestu, budni, Tehnično so bili vsi boljši od naših: met, prodor, osebne prvine, hitrost. Iz tega sledi, da so bili tudi taktično zrelejši in so stalno spravljali v težave našo »Plavi* so v prvem polčasu igra li izredno slabo, tako v obrambi, kjer so trije zadnji igralci Ambrožič, Starc in Fabjan slabo zapirali vrzeli, kot tudi v napadu, kajti našemu najboljšemu strelcu Starcu se je nekaj zataknilo. Gostje so si j tako nabrali 16 točk prednosti in Bor 7:10. Sirk 10, Ambrožič 1, Pertot. FRIULANA: Blasone 4, Mazzoli 4, Gasparini 4, Raza 6, Moos 4, Viola 4, Malamocco 3, Del Fari 10, Da Ros 3, Dori 12. SODNIKA: Fogliano in Bisiacchi iz Gorice. PROSTI METI: Friulana 6:13, tekma se .je praktično odločila pri tem izidu. V drugem polčasu so borovci reagirali, igrali so odločno bolje kot v prvem delu igre, a zaman: gostje so zasluženo zmagali. Med posamezniki se ni nihče posebno izkazal. Nad poprečjem je igral Sirk zaradi požrtvovalnosti v obrambi. Sodnika sta dobro opravila svoio nalogo. FRIULANA - BOR 54:47 (29:13) POSTAVI: BOR: Zavadlal 7, Fabjan 4, Ru des, Lakovič 4, Starc 21, Škerlj, MvmiiiiniiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilliiiliiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiitiliiiiiiiliuiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiMiii ni— n i' i 'i.;th V KROSU «PETIH MLINOV* Korica «zmlel» nasprotnike V petek, 29. januarja 1971 bo v Gregorčičevi dvorani, Ul. Geppa 9, ob 20.00 v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju 13. REDNI OBČNI ZBOR ŠZ BOR z naslednjim dnevnim redom: 1. izvolitev predsedstva in volilne komisije 2. poročilo predsednika in blagajnika 3. diskusija 4. razrešnica staremu odboru 5. spremembe pravil 6. volitve 7. razno Odbor Jugoslovanski tekač Dane Korica je v S. Vittore Olona dosegel na tamkajšnjem tradicionalnem krosu »Petih mlinov* izreden uspeh: premagal odličnega Kenijca Keina m zmagovalca zadnjega Silvestrovega teka v Sao Paolu Amerikanca Shor-ierja ter zasedel prvo mesto. Za seboj pa .je pustil tudi mnogo drugih znanih imen, kot Italijana Are seja, Tunizijca Gamoudija itd. Proga — ki je merila 10 km — je bila izredno težka, saj .je bila vsa razmočena od dežja. Korica je tekel zelo taktično in je napadel, kot je njegova navada, šele v zadnjih desetinah metrov, ko je z izrednim sprintom pustil za seboj vse svoje tekmece 1. 2 3. 4 5- 6. 7. Športno društvo Polet vabi svoje člane na 3. REDNI OBČNI ZBOR ki bo v nedeljo, 31. januarja 1971 ob 17.30 v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah. Po občnem zboru bo družabni večer. Odbor LESTVICA D. Korica (Jug.) 31’57”5 K. Keino (Ken.) 32'02’T F. Shorter (ZDA) 32’17”0 Arese (It.) 32’49’’7 Gamoudi (Tun.) 32'52”0 Freary (VB) 32'53”0 Rl»i (IU 32’57’6 Rekorri «indoor» v Celju Celjan Vivod v formi Znani slovenski skakalec v višino Branko Vivod je postavil v Celju nov .jugoslovanski državni rekord v skoku v višino za dvorane z značko 210 cm. Ta rekord je za cm boljši od prejšnjega. OBVESTILA SPDT obvešča, da se bo tečaj telovadbe za odrasle nadaljeval ob torkih in četrtkih ob 20.30 v telovadnici šole F. Prešeren pri Sv. Ivanu. PREDAVANJE SPDT SPDT vabi na predavanje alpinistov iz Mojstrane, ki bodo predavali o svojih podvigih »V SKUPINI MONT BLANCA* Predavanje, katero bodo spremljale skioptične slike, bo v petek, 29. januarja ob 20. uri v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu. PRIHODNJE KOLO — Reggiana; Lecco — f»i *°: Legnano — Udinese; Mon-toone ~ Venezia; Piacenza - Se-vJrP : Rovereto — Alessandria ; ‘“»atese — Padova; Sottomarina v,Prp Patria; Treviso — Parma; Estina — Verbania. Jugoslovan Dane Korica je s svojo zmago nad Keincm in Sborterjem v krosu »Petih mlinov* pri Milanu dosegel enega avojih največjih športnih uspehov NA M!IN! TENIS Sokol prvak C lige Nabrežinski Sokol je v moški i miznoteniški C ligi v nedeljo premagal CSI Friuli s 5:0 in je tako postal prvak C lige. V ženskem prvenstvu pa je v Nabrežini Recoaro iz Bočna premagal Kras s 4:1. Gostje so takoj prevzeli pobudo v svoje roke in so praktično že v uvodnih potezah odločili tekmo, ko so borovcem iztrgali kar 10 točk. Vodstvo so nato Videmčani še povečali na 16 točk in ga ohranili do konca prvega polčasa. Borovcem ni in ni šlo v napadu, tudi Borovemu najboljšemu strelcu Petru Starcu ne. V drugem delu igre so naši košarkarji odločno začeli in vse je kazalo, da bodo razliko zmanjšali. Gostje pa so odločno odgovorili na vsako pobudo borovcev in so izid ohranili na 10-15 kosih razlike. Pro ti koncu tekme so »plavi* poskusili še zadnje orožje, ki so ga imeli na razpolago: pressing po vsem igrišču, a zaman. Razliko so sicer zmanjšali na sedem košev, a vse premalo. NEDELJSKI IZIDI: Siloplast - Thiene 53:45 D. Bosco RO - P. Pace PD 69:66 Zuccheri BO - Dukcevich 37:44 S. Dona - Italcantiari 79:76 Bor - Friulana UD 47:54 Treviso - Castelfranco 71:65 • * * NEKATERI DRUGI KOŠARKARSKI IZIDI: Mlajši mladinci GRADO - BOR (prekinjena) Naraščajniki POLET - BOR 90:13 Naraščajnice RICREATORI - POLET 28:18 Minibasket SERVOLANA - BOR 23:8 b. 1. NA SMUČARSKEM TEKMOVANJU V KITZBUEHLU Površni G. Thoeni ostal praznih rok Vsj napori Avstrijcev, da bi na svojih domačih smučiščih nad Kitz-buehlom ugnali Francoze v kozji rog, so ostali brez rezultata. Tudi v drugem slalomu v tem kraju so namreč na.jbol.jsa mesta odnesli francoski tekmovalci. Spočetka je sicer kazalo, da bo njihove štrene zamešal predstavnik Italije Thoeni, ki je opravil res fantastičen Drvi spust. Toda v drug: vožnji .je južni Tirolec spustil neka vrata, kar ga ni stalo le zmage ampak tudi prvo mesto na lestvica za svetovni pokal. Rezultati nedeljskega slaloma so bili taki’ - ■ - — ~ M| —■:r.-ry-— uBiSžfJMi 1. J. N. Augert (Fr.) 108”17 2. A. Penz (Fr.) 108”51 3. H. Rofner (Av.) 109”04 4. D. Zwilling (Av.) 110”5P. 5. A. Bachleda (.Pol.) U0”77 Po tem tekmovanju izgleda lestvi- ca za svetovni pokal takole: SLALOM: 1 J. N. Augert (Fr.) 2. Rofner (Av.) 3. Thoeni (It.) SKUPNA LESTVICA- 1. J. N. Augert (Fr.) 2. Duvillard (Fr.) 3. Thoeni (It.) EKIPNO moški: 1. Francija 2. Avstrija 3. Švica EKIPNO moški in ženske: 1. Francija 2. Avstrija 3. Švica 70 46 40 102 95 90 364 251 180 872 513 180 NOGOMET V mladinskem nogometnem prvenstvu je Gaja odpravila Edero z visokim izidom 5:0. Gaja si je s to zmago priborila pravico do vstopa v finale tega prvenstva, v katerem se bo pomerila z Aurisino. Fiorentina - Juventus 2 Foggia - Varese X Lazio - Inter 2 Milan - Roma X Napoli - Catania 1 Sampdoria - Lanerossi V. 2 Torino - Bologna 1 Verona - Cagliari 1 Perugia - Atalanta X Reggina - Como 1 Taranto - Palermo 2 Padova - Udinese Rimini - Genoa 2 KVOTE 13 — 43.366.100 lir 12 — 1.861.200 lir 1. — 1. Golena 1 2. Delaunay 2 2. — 1. Wessex 2 2. Gianduzella 1 3. — 1. Montramito 1 2. Eros 1 4. — 1. Carmagnola X 2. Alceo 1 5. — 1. Duetto 2 2. Errore 1 6. — 1. Suipicio 2 2. Vai X KVOTE 12 - 1.052.121 lir 11 — 52.606 lir 10 — 5.666 lir vtocalciu sporoča: ta teden (stava štev. 23 od 31.1.1971) se začne vzpon PROTI NAJVEČJEMU NAGRADNEMU SKLADU s stolpcem po najnižja stava: 100 lir 2 sto Ipca 200 lir M teta-Mali Tončič '''""noče biti (k ^ tudl ^0 ločitev od dragega otroka žalostna ftiučna. w Ko sta se bližala avtobusu, se je bil veter nekoliko pomi-jj, ’ k začele so padati prve debele kaplje dežja. Ko sta sto-v avtobus je ie lilo kot Iz škafa. .»Sva srečna da sva mu zbežala!« se Je oddahnila in ££°žala Tončiča po licu. Po dvajsetih kilometrih vožnje sta 7*» že v starem mestu. Tu sta izstopila in se napotila peš ®tt zavodu ki se nahaja kilometer iz mesta. Ko sta prispela hHu?voda' Ju J« tu sprejel ravnatelj, Jima povedal nekaj r^efcnoetnih besed, nato Je dal razumeti materi, da se lahko *** domov. j Toda ona se ni mogla premakniti z mesta. Stala Je, kot to bila prikovana. Tončič se Je zagnal proti njej. Stisnila * J« k sebi. »Mama!« »Tončič!« b. _ teh dveh besedah sta izrazila vso žalost, vso tragičnost ^'todka. Zajokala ata na glas. »Mama, najrajši bi šel z vami domov!« *Bl ad ne želela drugega, sinko moj, a ti si prišel študirat, »tojni *** veUk moA' PMao »e uči in ubogaj svoje pred- MOGGIO UDINESE 0,4. Poljubila je sina. On JI je vrnil na desetine poljubov. Z robcem sl je obrisala solzne oči, se obrnila In hitro stekla na cesto. «Mama, pridi me kmalu obiskat!« je še utegnil zaklicati za njo. «Boxn!» je slišal odgovor, potem nič več. «Kdo bi si bil mislil, da se v grobih, revnih, neotesanih ljudeh, skriva tako dobro, plemenito srce, takšna nežnost. Ste res čudni vi v gorah!« je rekel ravnatelj, ko sta ostala sama v sobi, a to Je rekel bolj sam sebi, kot prestrašenemu dečku, «Veš kaj tt fantič,« Je povzel ravnatelj, «tu sta se pogovarjala z materjo v vašem domačem jeziku. To predvsem m olikano, da se pogovarjata pred človekom njemu nerazumljivem jeziku. Kaj takšnega tu ne dopuščamo. Na ta jezik boš moral pozabiti. CdmpreJ boš to storil, bolje bo zate. Tu vzgajamo dijake v ljubezni do našega lepega Jezika.« Tončič ga Je gledal naravnost v oči s svojim modrim in ponosnim pogledom. Nono ga Je bil že pripravil na kaj takega, a ni pričakoval, da bo prišel v stik že v prvih trenutkih s tako kruto resničnostjo. V srcu je že vedel, kako se mu bo treba ravnati, a ni nič odgovoril. Povesil je glavo. Prišla Je strežnica in ga odpeljala v njegovo sobo. Težko Je bilo Tončiču v zavodu, posebno prve dni. Spominjal se je na dom, na mater na bratce, deda, na vse. V razredu Je dobil še tri Slovence iz naših vasi. Prijateljstvo z njimi mu je lajšalo muke in trpljenje. Pomagalo mu je, da se Je začel udomačevati, vžiljati v zavodovo življenje. Toda naš Tončič je imel za predstojnike neodpustljivo navado. S svojimi gorskima tovariši Je ob vsaki priliki govoril le v domačem Jeziku. Zaradi tega se je predstojnikom zelo zameril. Vzeli so ga, kot se pravi, na piko. če ga niso kaznovali zaradi tega, je pa le bila njegova »napaka« povod, da so hoteli njemu naprtiti odgovornost za vse, kar Je bilo narobe v zavodu. Poleg tega pa Je imel še drugo napako. Bil Je trmast in «upomik». Upiral se Je krivici z vsemi močmi. Nekega dne so se šolarji Igrali z žogo. To je bilo po učni uri. Nekdo Je žogo brcnil, da Je šla čez ograjo in zadela kmeta naravnost v glavo. Ta je namreč delal na njivi blizu zavoda. Kmet je začel preklinjati. Med igrajočimi šolarji se je naenkrat pojavil vzgojitelj. (Nadaljevanje sledi) ) NAPOVEDI AMERIŠKIH FUTUROLOGOV Bogati še bogatejši revni se revnejši Ob koncu tega stoletja bo razlika med najbogatejšimi in najrevnejšimi že 1:85, seveda v zemljepisnem poprečju Čeprav so o tem spregovorili že številni daljnovidnejši državniki in to na dovolj kvalificiranih mednarodnih zasedanjih, celo pred generalno skupščino združenih narodov, čeprav je o tem spregovoril celo sam papež Pavel VI., ki je zadevo vključil tudi v encikliko « Populorum progressio », ostajajo tisti, katerim so bila opozorila namenjena, gluhi. V mislih imamo jez, ki obstaja med bogatimi in revnimi, jez, ki bi se moral polniti in ožiti, v resnici pa se širi in poglablja. Pa ne gre za jez ali prepad med revnimi in bogatimi v posameznih državah, pač pa za jez med bogatimi in revnimi zemljepisnimi regioni, zemljepisnimi področji. V zvezi s tem so zelo zanimive ugotovitve, do katerih so prišli ameriški futuro-logi. Futurologi so nekakšni preroki, le da se futurologi ne nanašajo na kako osebno sposobnost, na kako »nadnaravno* moč, pač pa »vidijo* v bodočnost na osnovi povsem realnih primerjalnih podatkov in logičnih sklepov, torej povsem znanstveno. In če prihajajo podatki iz znanstvenih vrst, je zaključek, do katerega pri tem pridemo, še bolj žalosten in zaskrbljujoč. Ameriški futurologi so napravili analizo, kako bo na svetu leta 2000, torej čez 30 let. V poštev bomo vzeli le nekaj konkretnih in osnovnih podatkov, ki pa veliko morda celo preveč povedo: Ob koncu našega stoletja bo na Zemlji okoli 7 milijard ljudi. To je veliko, ogromno. Od teh bo 2 milijardi 800 milijonov ljudi živelo deloma bogato ali celo zelo bogato življenje, 4 milijarde 200 milijonov ljudi pa se bo še vedno borilo za obstanek, često celo samo za to, da bi se ohranili pri življenju. Razlika med najbogatejšimi in najsiromašnejšimi bo o-gromna. še večja kot je danes. Ameriški futurologi so razdelili svet, kakršen bo okoli leta 2000, na pet kategorij: v prvo kategorijo pridejo tisti kraji, tista področja, koder bodo živeli ljudje z letnim dohodkom od 200 do 500 dolarjev, to se pravi z dohodki od 125 do 320 tisoč lir na leto. V drugo skupino pridejo področja tako imenovanih dežel v razvoju, koder bodo prebivalci imeli poprečni letni dohodek 600 dolarjev, torej okoli 350 tisoč lir v naši valuti ali tudi 30 tisoč lir na mesec. V to tretjo kategorijo pridejo tista zemljepisna področja in tiste države, ki sa smatrajo že za industrijsko razvite. V teh deželah bo letni dohodek na prebivalca znašal že okoli 1500 dolarjev. Tem industrijsko razvitim krajem bodo sledile države z visoko razvito industrijo, kjer bo znašal letni dohodek na prebivalca že o-koli 4000 dolarjev, oziroma okoli dva milijona in pol naših lir. Končno, preostane še zadnja kategorija, kategorija najbogatejših, tako imenovana postindustrijska družba, kjer bo znašal nacionalni dohodek okoli in nad 16.000 dolarjev na prebivalca oziroma kakih 10 milijonov lir. •iiiiiMiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimmiiiiiimiiiiiiiii VOLKSVVILLE Eigentummer: Kom-munistische Partei Osterreichs. Celovec, štev. 5A. V slovenščini in nemščini. 30 GIORNI. Mens.Ue ded'En te Na-zionale di Azione Sociale. Roma, 12 dic. 1970. Res je, da nam same številke ne povedo veliko, lahko pa nam povedo dovolj, če primerjamo dve skrajnosti: na eni strani bodo ob koncu tega stoletja in v začetku prihodnjega tisočletja živeli na svetu ljudje, ki se bodo morali zadovoljiti s tem, kar bi nam danes moglo dati 10 tisoč lir na mesec, na drugi strani pa bodo nekje drugje imeli ljudje tolikšno bo-bastvo, da bo posameznik razpolagal v poprečju z desetimi milijoni lir na leto, to se pravi, da bo razlika med njim, bogatašem, in med najrevnejšim tolikšna, da bo bogataš razpolagal s sredstvi, s kakršnimi se bo moralo zadovoljiti 85 siromakov, 85 ljudi iz najbolj siromašnih, oziroma nerazvitih krajev. Logično, da z gornjimi podatki nismo povedali vsega. Lahko pa si jih vsakdo sam komentira. V petek zvečer je bil v mali dvorani Kulturnega doma solisiični koncert, ki ga je pripravila Glasbena matica. Na koncertu sta nastopala sopranistka Ondina Otta - Klasinc in pianist Aleksander Vodopivec, ki ju vidimo na sliki, medtem ko prejemata šopke cvetja iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ČUDNA ZGODBA R0SEMARY BR0WN Znani umrli skladatelji narekujejo svoje skladbe Pri sedmih letih se ji je prvič prikazal Liszt - V prodaji je plošča s še neobjavljenimi sonatami mrtvih skladateljev Rosemary Brown iz Balhama. ki je eno najrevnejših predmestij Londona, bi bila čisto neznana štiridesetletna goscodinja, ko bi ne imela te sreče, da se ji, kot sama pravi, od časa do časa prikazujejo znani skladatelji preteklih dob za to, da bi ji narekovali skladbe, ki jih niso za časa svojega življenja mogli komponirati. Rosemary Brovvn pripoveduje: »Ko mi je bilo 7 let, sem prvič videla sivolasega starčka, ki mi je bil neznan. Dejal mi je, da se bo vrnil, ko bom večja zato, da bi mi narekoval svoje skladbe. «Po tem skrivnostnem videnju, se je začela Rosemary učiti klavirja, toda le toliko, da je uspela za silo diletantsko igrati. Leta 1964 se je videnje ponovilo. »Nekega dne,» pravi Rose-mary, «ko sem sedela pri klavirju, se mi je nenadoma zazdelo, da izgubljam nadzorstvo nad svojimi rokami. Bilo je, kot da bi mi kdo vodil prste po klavirju » Rosemary je zopet zagledala starčka in ga spoznala: bil je Franz Liszt. Po Rosemaryjinem mnenju je Liszt izpolnil obljubo, ki jo je bil storil pred mnogimi leti. Dejal pa ji je tudi, da imajo on in mnogi drugi znani skladatelji, nekaj še neobjavljenih skladb, ki naj bi jih svet spoznal posredno po Angležinji. Nekaj mesecev za tem videnjem, so se Rosemaryji Brovvn, ki je vdova in ima dva otroka, prikazali še Chopin, za njim Beethoven, Debussy, Schubert, Rachmaninov... Rosemary je dobila kakih 400 še neobjavljenih skladb. Od teh je prvih 17 kratkih sonat za klavir že posnela na ploščo long-play družbe Philips. Najlažje sonate igra na klavir sama Rosemary, težje pa izvaja pianist Peter Katin. Rosemary pravi, da pride do videnja na zelo preprost način. Sama zagotavlja, da se nikoli ni bala mrtvih, pač pa da je od nekdaj imela to sposobnost, da jih vidi in z rftirnd govori. Po Rosemaryjinem pripovedovanju so skladatelji sicer oblečeni v obleke, ki so jih nosili v dobah, v katerih so živeli, vendar se zelo zanimajo za sedanji svet. Rose-mary misli, da je smešno pripovedovanje o mrtvih, ki bi bili oblečeni v rjuho. Navadno pride do obiskov, ne da bi se znane osebnosti prej najavile. Tudi sama jih lahko skuša poklicati. Vendar pri tem ni vedno gotova, da bodo na njen poziv odgovorili. To je prepuščeno skladateljem samim — če jim je do tega, se pokažejo. Največkrat se prikažeta in sta tudi najbolj prijazna Liszt in Chopin. Najbolj nepotrpežljiv je Beethoven. V stanovanju gospe Brown nikoli ne zdrži več kot pol ure. • Rosemary nadaljuje svoje pripovedovanje: »Liszt se zabava s tem, da gleda pri meni televizijo in včasih me spremlja pri nakupovanju. Chopin je zelo pozoren na domača dela: nekega dne .je celo rešil moje stanovanje pred majhno poplavo. To je bilo takrat, ko je moja hči pozabila zapreti vodovodno pipo v kopalnici: on se je tega zavedel in pipo zaprl.* Ro6emary opisuje Debussyja kot hippija. Tako je namreč oblečen in počesan. Beethovna vidi kot tridesetletnega moža. Skladatelj sliši sicer dobro, vendar ne zna dobro govoriti po angleško. V Angliji mnogi mislijo, da Rošema^ Brovvn goljufa; toda mnogo je tudi takih, ki ji verjamejo. Ti menijo, da je nemogoče, da bi gospa Brovvn goljufala, to tudi zato, ker zelo slabo igra na klavir. Znani angleški glasbenik Richard Rodney Bennett misli, da HPIiI TOREK, 26. JANUARJA 1971 TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Slovenske pesmi; 11.50 E-lektronske orgle; 12.10 Pratika; 12.25 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Trio Bo-schetti; 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Komorni koncert; 18.45 Jazz; 19.00 Otroci pojo; 19.10 Srečanje z Radom Nakr-stom; 19.25 Zborovsko petje; 19.45 Lahka glasba; 20.00 Šport; 20.35 Mozart: »Don Juan*. TRST 12.10 Plošče; 14.4o Tretja stran. KOPER 6.30, 7.00, 10.00, 12.30, 14.00, 14.30, 16.00, 17.00, 19.15, 22.30 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.00 Glasbena galerija; 9.15 Zborovsko petje; 9.30 «20.000 lir za vaš spored; 10.06 Juke box; 10.30 Poslušajmo jih skupaj; 11.15 O-perne skladbe; 11.45 Popevke in glasba; 12.00 in 12.45 Glasba po željah; 14.15 Polke in valčki; 15.30 Mladim poslušalcem; 16.20 Melodije za vsakogar; 17.10 Vaši pevci vaše melodije; 17.45 Resna glasba; 18.30 Ritmi za mladino; 19.30 Prenos RL; 22.15 Glasbeni cock-tail; 22.35 Operetna glasba. šče; 13.15 Kvizi; 14.06 Popoldanska oddaja; 16.20 Spored za mladino; 18.15 Popevke; 19.00 Plošče; 22.00 Radijska razprava; 22.10 Simfonična glasba; 22.40 Italijanska Splklorna glasba. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 7.40 Poje Caterina Valente; 9.50 Radijska priredba; 10.05 Lahka glasba; 10.35 Telefonski pogovori; 12.35 Alto gradimento; 14.00 Zakaj in kako; 15.00 Ne vse toda o vsem; 15.40 Enotni razred; 16.05 Popoldanska oddaja; 18.15 Lahka glasba; 19.02 Spored s Pip-pom Baudom; 20.10 Oddaja z M. Bongiornom; 21.40 Nove plošče; 22.40 Radijska priredba. III. PROGRAM 10.00 Koncerta za začetek; 11.15 Italijanska glasba; 11.45 Baročni koncert; 12.20 Operne skladbe; 13.00 Medigra ; 15.30 Koncert ; 17.35 Strani albuma; 17.40 Jazz; 19.15 Večerni koncert; 21.30 Berlinski festival; 22.20 Knjižne novosti. SLOVENIJA termezzo; 15.40 Odskočna deska; 16.40 Rad imam glasbo; 17.10 Simfonični koncert; 18.15 V torek nasvidenje!; 18.45 Narava in človek; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Trio Avgusta Stanka; 20.00 Prodajalna melodij; 20.30 Radijska igra ; 21.30 Lahka glasba ; 22.15 Poldrugo stoletje nemškega samospeva; 23.05 Literarni nokturno ; 23.15 S popevkami po svetu. ITAL. TELEVIZIJA 12.30 Zdravstvena oddaja; 13.00 Risanke ; 13.30 Dnevnik ; 14.00 Francoščina ; 14.30 Nemščina ; 17.00 Spored za najmlajše; 17.30 Dnevnik; 17.45 Oddaja za otroke: 18.45 Nabožna oddaja; 19.15 Knjižne novosti; 19.45 Športni dnevnik; in kronike: 20.30 Dnevnik; 21.00 »I racconti di padre Brown»; 22.00 Mlada Afrika; 23.00 Dnevnik. II. KANAL NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 8.30 Popevke; 9.15 Vi in jaz; 11.30 Melodrama; 12.10 Plo- 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.30 Poročila; 7.45 Informativna oddaja; 8.10 Glasbena matineja; 9.06 Za šolarje; 9.35 Dalmatinske narodne pesmi; 10.15 Pri vas doma- 12.10 Polič: »Deseti brat*; 12.30 Kmetijski nasveti ; 12.40 Filmske melodije; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 »Moj svet je glasba; 14.40 Mladinska oddaja; 15.30 Glasbeni in- 21.00 Dnevnik; 21.15 Sindikalni dogodki lanskega leta; 22.15 Nekaj za spremembo; 23.15 Medicina danes. JUG. TELEVIZIJA 20.00, 22.25 Poročila; 17.50 Sli karske norčije hroščka Prismod-ka — II. del; 18.00 Risanka; 18.15 Obzornik; 18.30 Nana Mouskouri; 19.05 Vseljudska obramba; 19.30 Vzgoja za življenje v dvoje — IV. oddaja; 19.40 Preverjanje pravilnosti besed v kontekstu; 20.35 »Antonio das Mortes* — brazil. film; 22.10 Nokturno. ni nobenega dvoma, da je gospa Brown medij. »Ko sem jo spoznal,* pravi Bennett, «mi je povedala toliko stvari, ki jih je vedela o meni, da sem se prepričal, da imam pred seboj žensko, ki je medij. Poleg tega mi je to dokazala tudi konkretno: tedaj mi namreč ni uspelo, da bi dokončal svojo skladbo, ona mi je svetovala neki debussyjevski prehod, s katerim mi je uspelo popolnoma rešiti svoj problem.* S tem delovanjem posredovalke pa Rosemary Brovvn ni obogatela. Doslej so namreč prodali šele 3000 izvodov plošč s kratkimi sonatami. Sama gospa Brovvn meni, da bi v trenutku postala bogatejša, ko bi pisala glasbo za popevke. Toda kljub vsemu še ni obupala — pravi, da ima dve veliki presenečenji: Deseto Beethovnovo simfonijo, ki ji jo je narekoval sam skladatelj in ji obljubil tudi enajsto in konec Schubertove »Nedokonča- OSNOVNA ŠOLA CEMNO SPOMENIK NOB BIVŠI PARTIZANI, AKTIVISTI, V S 1 DEMOKRATIČNI SLOVENCI IN ITALIJANI! -Prispevajte v sklad za izgradnjo šole-spomenika NOB v Cerknem! Prispevki se v Trstu nabirajo: v uredništvu Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6/11., na sedežu Slovenske prosvetne zveze, Ul. Geppa 9/11., na sedežu Kmečke zveze, UL Geppa 9, pritličje, v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20 in na sedežih prosvetnih društev, včlanjenih v Slovenski prosvetni zvezi. V Gorici se nabirajo prispevki na sedežu SPZ, Ul. Malta 2/1 in na sedežih vseh prosvetnih društev na Goriškem. PROF. DR. S. PETERIH: CONA R» PRAVNO ALI POLITIČNO VPRAŠANJE? Jugoslavija in Italija imata suverenost na tistem delu bivšega trž. ozemlja, na katerem dejansko tudi že celo vrsto let izvršujeta suvereno oblast F< In M N; Vi T, V( Če pa bomo pravni položaj kdaj znova načenjali, ga bomo zares sporazumno in AB 0V0 za tržaško ozemlje - KAR DANES MANJKA, JE JASNA BESEDA 0 POLITIKI, 0 POLITIKI SPOŠTOVANJA RESNIČNEGA PRI' NEGA STANJA IN DEJANSKO SPREJETIH OBVEZNOSTI * 0 tem smo predolgo molčali... Univerzitetni profesor dr. Stanko Peterin, ki predava na ljubljanski univerzi mednarodno pravo, je ob- javil v zadnji številki ljubljanskih tNaših razgledov» članek pod naslovom: «CONA B*: PRAVNO ALI POLITIČNO VPRAŠANJE in nam dovolil, da članek ponatisnemo brez sprememb. Pripominjamo, da je članek izšel šest dni pred zadnjimi Morovimi izjavami v zu- nanjepolitični komisiji poslanske zbornice v Rimu in se torej avtor sklicuje samo na tiste izjave, ki so bile znane nekaj dni pred objavo članka. Ponatiskujemo pa članek v informacijo mlajšim bralcem, ki v zadnjih 25 letih niso bili priča dogodkov, ki so pripeljali do današnjega stanja. — Avtor članka se večkrat sklicuje na člen 21 italijanske mirovne po- godbe; zato se nam zdi važno citirati dobesedno njegov najvažnejši odstavek, ki se glasi: italijanska suverenost nad področjem Svobodnega tržaškega ozemlja v prej navedenih mejah, se bo prenehala, ko bo začela veljati ta pogodba.» Italijansko besedilo tega člena italijanske mirovne pogodbe je naslednje: «La sovranita italiana sulla zona costituente il Ter-rittorio Libero di Trieste, cosi come e sopra definito, cessera con Ventrata in vigore del presente Trattato*. Pogodba je. kot je znano, stopila v veljavo 15. septembra leta 1947. Ponavljanje nesmisla je vrtenje v začaranem krogu in ostaja nesmisel. Razen če naj bi bil njegov smisel v tem, da utruja razum, megli pogled na stvari ter krha pozornost m voljo tistega, ki mu je namenjeno. Ob ponovnih trditvah o italijanskih »legitimnih nacionalnih interesih*, ki naj bi bili v suverenosti Italije v »coni B», zato ne bo odveč, če si prikličemo v spomin nekaj zgodovinskih dejstev, ki so pomembna za presojo s stališča mednarodnega prava. Med arugo svetovno vojno se je prebivalstvo Julijske krajine dvignilo k uporu in je v drugi polovici vojne na večini njenega ozemlja upostavilo svojo oblast; osvobojeno in po partizanskih e-notah obvladovano ozemlje je na jugu segalo tudi do samih meja tržaške občine in v neposredno okolico istrskih obalnih mest. Celo nemški uradni dokumenti iz tega časa govore o »suverenem o-zomlju* (»Hoheitsgebeit*), o organizaciji uprave in o vojaški premoči vstajnikov v Julijski krajini; po vseh ofenzivah in grozodejstvih je nemško poveljstvo v Trstu menilo, da vstaje ni mogoče potlačiti z orožjem, marveč da je treba — po besedah esesovskega ge nerala Globočnika — »politično nevarno vodstvo sovražnika brutalno uničiti z vsemi sredstvi in nato najti s širokimi množicami (,mit den braiten Massen')... politični rešitev tega težkega proble ma». Trda dejstva so nemško poveljstvo navsezadnje prisilila k spoznanju, da je bil vzrok vstaje v Slovenskem primorju v tem, da je Slovenija hotela biti svobodna («Slowenien wollte frei sein»). Z drugimi besedami je isto spoznanje izrazil že v prvih mesecih vojne Mussolini, ko je za Slovence ne glede na državne meje izjavil, da »nam bo to ljudstvo vedno sovražno*; za pravno razmišljanje je pomembno, da je najvišji predstavnik takratnega režima kot odgovorni državnik s tem dejansko ugotovil, da je pretrgana vzajemna vez pravic in dolžnosti med državo in delom njenega prebivalstva. Končno ne bo odveč, če poudarimo, da so enote primorskega partizanskega korpusa v zadnjih bojih prve prodrle v Trst (kjer je izbruhnila vstaja in je nato zlomila glavni odpor sovražnika jugoslovanska četrta armada), medtem ko so druge korpusne enote osvobodile Gorico in druga prej še neosvobojena mesta. Taki uspehi so bili ob močnem in brezobzirnem sovražniku in na zanj pomembnem prehodnem o-zemlju z gosto mrežo komunikacij mogoči samo zato, ker je o-svobodilno gibanje v resnici zajelo »široke množice*. Malokatero ljudstvo je tako nedvomno — enotno, s toliko žrtvami in v tako hudih razmerah — kot naše primorsko ljudstvo uveljavljalo svojo pravico do samoodločbe in ven- itiuiiiiimiiiiiuiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiuiiiiiitiiiMiimiiiimiimiiiiniiiiiniiiimmiiiiuiinu OVEN (od 21.3. do 20.4.) Zaman se boste trudili, kajti težko bi vam bilo izpeljati načrte. Ne zanemarjajte prijateljev. BIK (od 21.4. do 20.5.) Če ne morete prodreti po direktni poti, skušajte ovire obiti. Majhne, toda nič kaj_ prijetne diskusije v družini. I5VOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Nepredviden dogodek, ki bo marsikaj spremenil v vaših odnosih. Manj prijetno, vendar pa znosno razpoloženje. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Ne rinite predaleč in zadovoljite se z doseženimi uspehi. Na pot boste morali ali boste dobili pismo. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Razplet dogodkov naj gre do konca brez vašega vmešavanja. Nova družba, novo prijateljstvo. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Izogibajte se obveznostim, ki bi jih ne zmogli. Ko gre za kaprice, se odločno postavite po robu. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Ne izgubljajte časa z reševanjem nekega stranskega vprašanja. Razvoj dogodkov bo vašemu srcu povrnil mir. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22. 11.) Dan je primeren za drzne podvige. Ne bodite kritični samo do drugih, temveč tudi do samega sebe. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Če se boste znali prilagoditi neki ugledni osebi, bo dan uspešen. Ne žrtvujte svoje bodočnosti za trenuten uspeh. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Znova se boste navdušili za načrt, ki ste ga že opustili. Globoko zadoščenj s z nekim iskrenim prijateljstvom. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Utrdite svoj poslovni položaj in se pri tem ne ozirajte na nikogar. Manjše težave pri izpolnjevanju nekega družinskega načrta. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Povečal se vam bo ugled, toda od tega ne bo večjih koristi. Nepredviden dogodek v teku večera. dar so to pravico, ki sodi med temeljna načela sodobnega mednarodnega prava, takoj po kon-čamn vojašiun operacijah njegovi lastni zavezniki kršili prav v njegovo škoao. Po beograjskem in devinskem »sporazumu* iz junija 194a, ki sta bila diktat dveh zahodnih velesil, zaveziiiSKi uržavi, je Dilo razdeljeno v dve zasedbeni območji — v cono A in B — celotno ozemlje Julijske krajine. Po teh dogovorih sta zavezn.ska vojaška uprava v coni A, v zanodnem delu pokrajine, jugoslovanska pa vzhodno od nje, v coni B, do uveljavitve mirovne pogodbe izvrševali svoje oblast iz nasiova vojne okupacije. Ro beograjskem dogovoru si je zavezniško vojaško poveljstvo glede obstoječe ljudske oblasti v co ni A izgovorilo proste roke. S stališča mednarodnega prava je tako določbo razumeti kot izjemo od načela, da mora okupant na splošno ceio na sovražnem ozemlju spoštovati zatečeno stanje. Smisel načela «prostih rok* glede civilne uprave na okupiranem ozemlju je v nemotenem poteku nadaljnjih vojaskin operacij; v našem primeru so zavezniki celo izrecno prav s tem, z varnostjo prometnin zvez za vojaške premike proti Avstriji, utemeljevali potrebo po vojaški zasedbi Julijske krdgine. V resnici pa so takoj po nastopu vojaške uprave prekoračili te okvire in začeli odpravljati ljudsko oblast celo na vsem tistem območju, kjer je ta oblast delovala ze v letih vojne proti skupnemu sovražniku. Po junijskih dogovorih delitev Julijske krajine ni smela prejudicirati njene dokončne usode. Praksa Zavezniške vojaške uprave pa ni dopuščala nikakršnega dvoma o globljih razlogih njihove vojaške okupacije Že takrat je bilo jasno, da bo naše ljudstvo z delom svojega sklenjenega ozemlja plačalo račune med velikimi zavezniki, med katerimi so se pojavljala prva znamenja napetosti in hladne vojne. Mirovna pogodba, ki je dobila veljavo 15. septembra 1947, je o-balni koridor od Štivana do Trsta, Trst z najbližjo okolico ter koprski in bujski okraj pridržala za novo državno tvorbo, Svobodno tržaško ozemlje (STO), medtem ko je na ostalem območju določila jugoslovansko - italijansko državno mejo, kakor poteka še danes. Glede nove državne tvorbe je bilo med drugim določeno tudi to, da bosta do nastopa guvernerja »zavezniški vojaški poveljstvi, vsako v svoji coni, nadalje upravljali Svobodno ozemlje*; tako sta nastali novi, močno skrčeni, coni A in B STO, ki ju je razmejeval ostanek prejšnje (« Morganove ») razmejitvene črte južno in jugovzhodno od Trsta. Zaradi odpora zahodnih velesil in Italije ni prišlo do sporazuma o imenovanju guvernerja in zato tudi ne do dokončnega konstituiranja Svobodnega tržaškega ozemlja. Obdobje napetosti je 5. oktobra 1954 končala spomenica o soglasju — tako imenovani londonski memorandum — ki je določila, da se premakne mejna čr- ta južno od Trsta, da se ukineta obe vojaški upravi in umaknejo aglo - ameriške čete ter da bosta »italijanska in jugoslovanska vlada takoj razširili svojo civilno u-pravo na območje, za katero bo sta odgovorni*. Med italijanskimi avtorji ni soglasja o pravnem dosegu določb mirovne pogodbe in londonskega memoranduma; v ozkih okvirih tega sestavka se lahko na kratko ukvarjamo samo z nekaterimi tezami, ki so najbolj razširjene in na katere se očitno opirajo stališča italijanske politične prakse. Nihče seveda ne more trditi — če ni tešč v mednarodnem pravu — da se Italija z mirovno pogodbo ni odpovedala suverenosti nad območjem STO; določba 21. člena omenjene pogodbe je glede tega jasna. Argumentacija, ki naj bi pripeljala do nasprotnega sklepa, utira zato svojo pot po ovinkih: Italija naj bi se bila odpovedala svoji suverenosti le v korist nove državne tvorbe, t. j. v korist STO; ker STO ni zaživelo, naj bi tudi določba o prenehanju italijanske suverenosti izgubila svoj smisel. Sklep bi bil, da se je Italija odpovedala svoji suverenosti z razveznim pogojem in da se je ta pogoj pozneje uresničil, s posledico, da se šteje, kakor da Italija nikoli ni izgubila suverenosti nad omenjenim območjem. Na tem mestu ne moremo ponavljati argumentov prof. dr. Ivana Tomšiča, ki je sicer že na prvi pogled jasno določbo mirovne pogodbe o prenehanju italijanske suverenosti, kjer ni sledu o kakem pogoju, še podrobno utemeljil z izvajanji, ki so imela odmev v znanstvenih krogih. Kljub temu pa je treba tudi o «pogojih» spregovoriti nekaj besed. Italijanska mirovna pogodba je bila pogodba med »zavezniškimi in pridruženimi silami* kot zmagovalkami in Italijo kot državo, ki je — kakor je poudarjal uvod v pogodbene določbe — «vodila agresivno vojno in... nosi svoj delež odgovornosti za vojno*. Značilnost, mirovnih pogodb je v tem, da pogoje postavljajo le tiste stranke, ki so zmagale. Pogoji so lahko trdi ali pa — kakor je to bilo v primeru Italije zaradi njene poznejše soudeležbe v vojni proti Nemčiji — omiljeni; v vsakem primeru pa so pogoji zmagovalcev. Če bi v našem primeru lahko kdo načel diskusijo o pogojih, bi lahko potemtakem to storili le jugoslovanski predstavniki, češ da so se samo v konst STO, ne pa Italije, po zmagoviti obrambni vojni odpovedali delu sklenjenega narodnega ozemlja. To še toliko bolj, ker je ljudstvo na tem ozemlju v najhujsin razmerah z lastnimi silami pretrgalo vse vezi z Italijo ter je nato vzdržalo v neenakem boju ne le z nemškim okupatorjem, marveč tudi z italijansko kvizlin-ško republiko, ki je s svojimi vojaškimi oddelki do končnega poraza zaman skušala ohraniti prisotnost italijanske države v teh krajih. * * « Tudi če bi pritrdili — posito, sed non concesso — tistim italijanskim piscem, ki sodijo, da STO ne le ni zaživelo, temveč da sploh ni nastalo in da naj bi že zato glede suverenosti vse ostalo pri starem, bi prišli do nasprotnega sklepa, če upoštevamo zgodovinska dejstva. Ko ni dvoma, kdo je od vsega začetka stregel novi državni tvorbi po življenju, so iz takega ravnanja nedvomne tudi pravne posledice: nihče se ne more otresti pogodbenih obveznosti tako, da bi se skliceval na okol-nosti, ki so nastopile zaradi njegove volje in delovanja. Mednarodno pravo ne pozna pogoja »če bom hotel, se bom držal pogodbe, če ne, pa bo pogodba neveljavna*. iiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiniii SINOČI V AVDITORIJU Machiavellijev « Vladar» v polemični postavitvi V nedeljo smo v Avditoriju, v okviru predstav tGledatišče danes*, gledali delo znamenitega florentinskega renesančnika Nicoloja Machiavellija »Vladar*, v izvedbi skupine tLaboratorijsko gledališče» iz Verone. Zaradi neizprosnega redakcijskega urnega kazalca je težko do dna pravično in temeljito (kar bi se splačalo) oceniti to tPesnitev o kreposti poedinca države», kot je podnaslov dela, ki ga je predelal in režijsko pripravil E. M. Caserta. V njem je namreč toliko simbolike, v glavnem podane kot gestikuli-rani recitativ, da se na eni strani vprašuješ, če je tudi v taki postavitvi, bolj podobni telovadni, a-krobatski uri, ostal, vsaj v svojem bistvu piščev netankovesten in polemičen pogled na ureditev političnega življenja, ali pa, kar se mi zdi po prvem vtisu, ki sem ga dobil ob gledanju predstave, je nadvlada ljudstva (z vzdignjeno pestjo) popolna, čeprav kruta zmaga nad trinoštvom, tiranijo kogarsi-bodi, res pravična, zgodovinsko u-temeljena in končno filozofsko o-pravičljiva? Morda. Saj končno tudi taka o-blika oblasti pomeni tmakiaveli-zem» v svojem najbolj temeljnem pomenu besede, thomo politicus» pa ostaja, čeprav brez krone nad glavo, tako in tako zmerom človek posebne sorte, cinik in skrajni individualist. Nad poldrugo uro trajajoča predstava, med katero igralci spregovore skupno kake četrt ure, je spričo svoje eksperimentalnosti, raziskovanja sicer res zanimiva in nas po svoji krutosti, gledališki inven-ciji in bedi lahko tudi prevzame in prisili, da ji napeto sledimo. Vprašanje zase seveda je, in la skromni zapis ga ne more dlje razglabljati, koliko je v njej res gledališko angažiranega in umetniškega ter končno še, a.i take posta-vitvene obilke res lahko povedo nekaj resnično krvavega sodobnemu, duševno poplitvenemu človeku? 9. V. Teze, ki temelje na takih P* misah, so prikrit, a nespreten V skus tega, kar bi s pravim t1* nom označili kot prizadevanje ? enostransko «revizijo» teritorij® določb mirovne pogodbe. . Ker se predstavniki najbolj F širjene teze pri svoji arguffld® ciji zatekajo k primerjavi z Mih Nap hte Bol< Juv £>8 Tor Roi Poj Ver Sar Var Vic Pio Cat la; sajsko mirovno pogodbo iz 1. **: si bomo tudi mi dovolili takoJ* janje. Začeli pa bomo s Pr'merL ki tako bije v oči, da je ču®^ kako je mogel biti prezrt ph menjeni primerjavi. Že po'T5?' prelet 119. člena versajske mi*?! ne pogodbe in 22„ člena Pai' Društva narodov, ki je bil **r sestavni del, bi zadostoval ** sklep, da bi po logiki italijanska stališč Nemčija očitno vseskozi * še danes lahko zahtevala ma”“' nad Jugozahodno Afriko V F merjavi z italijanskimi bi bilo J* ke zahteve celo holj up ra vice1* saj Nemčiji nihče ne more očita^ da je s svojim ravnanjem pri5!* vala k temu, da ustrezne P°ž°“ bene določbe niso bile izpolnjuj* Vendar so v Nemčiji celo P1?"' stavniki tistih tokov, ki so nek* postavljali take teritorialne ve, točili čisto vino in so odk**J nasprotovali versajski pogodbi: J; jim prišlo niti na misel, da se pri takih zahtevah z absurdno » gumentacijo sklicevali nanjo. I Toi la di Prenehanje italijanske suver®**9 sti, določeno v 21. členu miro'1* pogodbe, se po pogodbenem b®59 »območje* Svl dilu nanaša Povsem drugo ašanj* - m pa je vpra: komu v korist se je Italija odr vedala suverenosti nad omenje**9: območjem. O tem mirovna P°F“ ba molči. V italijanski virih s*T čarno primerjavo z versajsko F rovno pogodbo, po kateri se r. Nemčija odpovedala suvereno5 nad območjem Klajpede in Gd*9 ska (ter kolonij) v korist glav*11" zavezniških in pridruženih sil*; ® kolnost, da italijanska mirovna P0! godba nima ustrezne določbe, >* bi podprla stališče, da se je l*9 lija odpovedala suverenosti v k® rist STO, ter, posredno, zna® sklep, da suverenosti ni izgubo* češ da STO nikoli ni nastalo- Tako stališče po našem mnenj ne zdrži kritike. Gre za mirov®? 1 pogodbo, ki je bila sklenjena Ff. »zavezniškimi in pridruženimi s*® mi, po eni strani, in Italijo. P?1 drugi strani*. Določbe take pog®® be moramo torej presojati v bil9', teralnem odnosu: če ni posebj® drugače rečeno, ustreza dolo®®1“ obveznosti Italije korelativna Pra. vica »zavezniških in pridružen*" sil*. Brez izrečne določbe z dr® gačno vsebino tudi ne more bf® izjeme od pravila »pacta terij* nec nocent nec prosunt* v kori* STO, ki pri mirovni pogodbi ** bilo pogodbena stranka. Italija se je torej odrekla ****5 renosti nad omočjem .STO v kod* «zavezniških in pridruženih sil*-*f le v tej luči lahko razumemo s*1*1 sel besedila 2. odstavka 21. čle®8 po katerem bo »suverenost ItaM9 nad območjem STO... preneha*9 od trenutka, ko bo ta pogodb* dobila veljavo*. Če bi bil pog®j prenehanje italijanske suvereno5" nastanek STO, ki se v nobena*® primeru ne bi mogel ujemati 9 »trenutkom* uveljavitve mirovne P®” godbe, bi zgornja določba bila b*®* slehernega smisla. Zakaj poten) pogodbi ni bilo izrečno določen®! v čigavo korist se Italija odre*9 suverenosti in zakaj se italijansk* mirovna pogodba v tem pogled*1 razlikuje od versajske mirovne P*!' godbe? Za to govore tehtni razlog*1 Besedilo 21. člena mirovne P? godle se začenja z določbo: tem se ustanavlja Svobodno trža5’ ko ozemlje*. Ta določba naval9 na misel, da je bilo STO ustano®-ljeno s tem, da je mirovna P®” godba dobila veljavo. Po medne^ rodnem pravu pa to ni mogoča! nova državna tvorba lahko nasW' ne šele z izvajanjem ,V)godbeoj** določb, tako pa se nujno razma* neta čas uveljavitve pogodbe F čas nastanka vsedržavno tvorbe. Nejasnost je odpravljena, “ preberemo drugi stavek 1. čle®9 »listine o začasnem režimu*. *® je sestavni del mirovne pogodb® in je začel veljati takoj, obene*® s samo pogodbo: »Do nastopa 8®! vernerja bosta zavezniški vojas*® poveljstvi, vsako v svoji coni, n8' dalje upravljali svobodno ozemlje’' Po tej določbi je nova držav*111 tvorba praktično vendarle lahk° nastala — in tudi je nastala »takoj*, to pa brevi manu, s PT f danes razmesaril uslužbenca kusa »Heros*, ki nastopa na raF" krajih lombardskega velemesta-J* srečna žrtev velikega krvoločna*! tigra je Giuseppe Formichetti, ® je stopil v kletko, da bi jo o6»“ in pometel, »šangaj* ga je nei>f doma zgrabil ter mu zadal rane po hrbtu. Moški je umrl ®a° prevozom v bolnišnico. r * * CAPE KENNEDY, 25. - Danel popoldne ob 16. uri po sredo/ evropskem času se je začelo J* Cape Kennedyju vzvratno štetje J* izstrelitev rakete »Saturn 5», b? ponesla proti Luni posadko «Ap®“! 14». Vzvratno štetje bo trajalo 1 uri ter ga bodo prekinili P6®*. Kot je bilo že sporočeno, • vesoljci Shepard, Roosa in MWcl’ odpotovali na Luno prihodnjo n deljo popoldne. niiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiriiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiuiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiriiiimiiitiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiitiiiiiHi111, ŠPORT ŠPORT ŠPORT V 2. AMATERSKI NOGOMETNI LIGI Kljub porazu v S. Canzianu so Prosečani zadovoljili San Canziano — Primorje A sto povzročila precej preglavic nas-2:0 (0:0) protni obrambi. V drugem delu se podoba igre S. CANZIAN: Breida, De Fabrisl-jj i>istVen0 spremenila. Gol, ki ie J . Zantonio, Boscarol, Mimine, In- j praktično odločil usodo srečanja je dri, Capello, De Frteris II., Paco-1 padel v 25. min. Primorje pa nika-rig, (Zanolla), Mimir. A., Flaborea. kor uj položilo orožja, nasprotno z GENOVA, 25. — Porotno sodišče je včeraj nadaljevalo zasliševanja Ernesta Ciurla, ki je skrbel s svojo agencijo za koristi ladjarja in mornarjev ladje »Granefors*. Ciur-lo je trdil, da družba zahteva preiskavo o smrti kapitana Renata Giuricha in njegovih dveh tovarišev. Prof. Francesco Santoro Passarelll je ob navzočnosti ministra Ferrarija Agradija, Gave in ravnatelj« državnega zavarovalnega zavoda INA odv. Pasanisija Izročil ministrskemu predsedniku Colombu ček za 1,875.260.874 Ur, Id predstavlja polovico dobička za poslovno leto 1968-69 zavoda INA. Ostalo polovico je ■»vod razdelil med zavarovance. S to vsoto je zavod INA od 1. 1961 odstopil vladi skupno 9,402.800.356 Ur PRIMORJE: Štoka, Bukavec, Her vatič, Malusa, Fontanot. žužič. Pra-aelj, (Živec), Punta:, Germani, Verginella, Barnaba. KOTI: 7:3 za San Canzian. SODNIK: Pigami. Po lepem in napetem dvoboju je enajsterica Primorja poražena zapustila igrišče S. Canziana Nedeljski poraz pa je treba pripisati predvsem izredni uigranosti domačega moštva, ki je takoj vsililo »rdeče rumenim^ svoj hiter tempo in ga tudi obdržalo do konca srečanja. Primorje se je sicer odlično branilo in so prvič po dolgem času njegovi no^metašl pokazali, kaj veljajo. Bili smo tako priče lepemu in napetemu srečanju, kljub spolzkemu igrišču, na katerem so se morali igralci precej potruditi, da so se obdržali na nogah. Akcije so si sledile z ene in z druge strani; obe obrambi sta bili tako precej zaposlen:. Od obeh vratarjev je imel več dela Štoka, z nekaterimi svojimi posegi se je res oobro izkazal. Primorje je, skratka, zelo dobro zdržalo. Branilca Herva-tič in posebno Bukavec sta imela mnogo dela, da bd ustavila nevarni krili gostov. Malusa je dokaj slabo začel, sčasoma pa je dobro opravil svojo nalogo. Fontanet je v vlogi prostega igralca zaigral zelo zanesljivo. Sredina igrišča je pod vodstvom požrtvovalnega žužiča s pomočjo Puntarja, Prašl.ja in Germanija ustavljala nasprotnikove na pade, čeprav se nam je zdelo, da je Germani tokrat zaigral nekoliko pod svojo sposobnostjo. Vse breme napada sta nosila Verginella in Barnaba, ki sta z bliskovitimi protinapadi če- merni silamu se je podalo v napad. Ja bi doseglo izenačenje. Gol je sicer padel, sodnik pa ga je razve Ijavil. Tik pred koncem pa so domačini izid podvojili. KRONIKA: Tekma se začne s hitrimi akci jami in že v drugi minuti imajo domačini izredno priliko, Štoka pa ima tokrat srečo in ga reši vratnica. V 33. in 34. min po skupni ak ciji celotnega domačega napada Fontanot resi na sami črti. Nekaj minut kasneje pa zadenejo domačini prečko. Pred koncem se ak cija Verginella - Prašeli le za las konča za vrati. V drugem delu ustvari prvo nevarno priložnost prav Primorje. Puntarjev strel pa se odbije od vratarjevih rok na prečko in nato v kot. V 25. min. pade gol za doma-ane. Žužič prestreže napad in pošt* žogo v kot. Strel iz kota odbije Sta ka s pestjo v nolje, vrata ostanejo za hip nezavarovana in A. Mimin z močnim strelom zatrese mrežo Pro-secanov. Primorje se požene v napad, da bi doseglo izenačenje, obramba do mačinov pa je vedno na mestu. V 42. min. Barnaba uspe presenetiti vratarja toda sodnik gol razveljavi... Baje zaradi prekrška. Niti to ne demoralizira igralcev v rdeče - rumenih dresih, ki še vedno množično napadajo, kar pa je neposreden vzrok, da tik pred koncem domačini dosežejo s Capellom drugi gol in dokončni rezultat 2:0. V vrstah Primorja so se vsi dobri izkazali posebno pa žužič, Verginella in Fontanot. B. R. V 3. A MATERSK 1 \ I0G0METNI LIGI Visoka zmaga Primorja B Zarja je na igrišču Roianeseja iztrgala renti - Tesen poraz Olimpije proti Vianiju Bar Veneto — Primorje B 2:4 (1:3) PRIMORJE B: Kemperle, Bukavec, (Šegina), Ordinanovič, Bezin, Lippot, Pertot, Švab Vižintin, Rust-ja, Ukmar, Čemjava Druga postava oroseškega Primor ja se .je v nedeljo srečala z ekipo Bar Veneto in jo zasluženo premagala. Tekma je bila vseskozi lepa i:i napeta, čeprav je igralce oviralo zelo razmočeno igrišče. Vsi igralci Primorja so zaigrali sorazmerno dobro. V obrambi je Švab zaigral kot še nikoli in tudi mladi Šegina, ki je v drugem polčasu zamenjal Bukavca ie pokazal viden napredek. Sredino igrišča je tokrat okrepil Lippot. ki je sicer igral v prvi ekipi in ki skupaj z Ukmarjem ter Pertotom zalagal napadalno trojice Vižintin - Rustja - Čemjava z mnogimi uporabnimi žogami. Primorju ie pomagaj tudi sam nasprotnik, ki je zaigral zelo poprečno in ni znal (zlasti v napadu) izkoristiti mnogih žog, ki jih je imel na razpolago. «Rdeče-rumeni» so dosegli tako svoj drugi uspeh v tem prvenstvu. KRONIKA: Že v prvih minutah je Primorje pokazalo, da bo lahko premagalo nasprotnika, po desetih minutah e-nakovredne igre pa je Bar Veneto izrazil protinapad in povedel. To pa nikakor ni demoraliziralo Pro-sečanov, ki so že po nekaj minutah izenačili: Čemjava je z leve podal v sredino, žoge se je dotaknil levi branilec in jo nehote poslal v lastno mrežo: 1:1. Od tega trenutka dalje je Primorje prevzelo vajeti igre v svoje roke. Dve minuti kasneje .je Čemjava spet streljal, žoga pa je le za malo preletela prečko. Pred koncem prvega polčasa je Primorje doseglo še dva gola: prvega .je z lepim strelom dosegel Čemjava, drugega pa iz kušeni Lippot. ItflHIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIllIlliiiiiiiiiiiiiiiiiiilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllIlUlllllllllllllllllllllllllllllllllllHlllliiiliiiiillliiiiiiuvullllllllllllllllll V ŽENSK! ODBOJKARSKI B LICI Borovke premagale Marzotto Breg je v Valdagnu igubil s tamkajšnjo Primavero BOR — DOP. MARZOTTO 3:1 (15:6, 16:14, 8:15, 16:14) BOR: Pernarčič, Bezeljak, Artač, Kalan, Pečar, Hrovatin, Bolčina, Švagelj, Kodrič. MARZOTTO: Pelliizzaro, Gonzo, Gasparella, Fausto, Guiotto, Bernardi, Bruna, Fattori, Bevilacqua, Bassanese. V okviru ženskega odbojkarskega prvenstva B lige je v nedeljo Bor imel v gosteh ekipo Dopolavoro Marzotto iz Valdagna, katero je premagal z rezultatom 3:1. Tekma ni bila posebno lepa, bila pa je borbena. Marzotto je ekipa z zelo dobro obrambo, slabo pa je njeno prestrezanje servisov. V napadu se je posebno dobro izkazala Pellizzarova, ki je s svojimi dolgimi tolčenimi žogami često presenetila borovo o-brambo. Borovi ekipi ni šlo posebno dobro od rok. »Plave* so zgrešile vse preveč servisov. Dovolj je, če povemo, da jih je bilo samo v drugem setu zgrešenih kar 6! Tudi napad ni deloval, kot bi moral, saj smo videli premalo učinkovito tolčenih žog. Slovensko ekipo je oškodoval stranski sodnik Tranquillini, ki je zelo pristransko sodil. Presenetilo nas je tudi dejstvo, da je sodnik pred tekmo velel ponoviti pozdrav. Bor je namreč pozdravil nasprotnice s trikratnim »zdravo*, sodnik je pa dejal, da je uradni pozdrav le «urra». To seveda ne drži, saj smejo npr. ekipe nemške manjšine pozdravljati v nemščini. Kronika: Tekma se je začela z veliko premočjo Bora, ki je nasprotnicam pustil le šest točk. »Plave* so bile stalno v vodstvu in zmagale brez težav. Kazalo je, da bo rma- ga za Bor lahka, saj je tudi v drugem setu takoj povedel s 6:1. Mar-zottu pa je uspelo izenačiti, nato je sledilo kar sedem menjav servisa, preden sta ekipi osvojili vsaka po eno točko. Vodstvo igre je sedaj prevzel Marzotto, ki je bil stalno za nekaj točk boljši od Bora. Povedel je že s 14:12, ko so borovke najprej izenačile, nato pa osvojile še zadnji dve točki. V tretjem setu je bilo po osmih menjavah servisa stanje še vedno 0:0. Nato je Bor osvojil prvo točko, Marzotto pa takoj zatem pove-dei s 4:1. Tržačanke so izenačile, nato pa nerazumljivo popustile. To je seveda Marzotto izkoristil in ko so borovke skušale dohiteti nasprotnice, je bilo že prepozno. V četrtem setu je Marzotto takoj povedel s 4:0. Tedaj je pa na servis prišla Pernarčičeva, kateri je uspelo z zelo točno usmerjenimi žogami doseči pet zaporednih točk. Do konca seta je bilo stanje stalno izenačeno in »plavim* je na koncu le uspelo nasprotnicam iztrgati zmago. Prihodnjo nedeljo bo na sporedu tržaški derbi med Borom in < kipo OMA. INKA • • • PRIMAVERA MARZOTTO BREG 3:2 (15:7, 15:7, 10:15, 9:15, 15:11) MARZOTTO: Bonato, Cenci, Splen-dore, Rafeso, Saltanin, Paiola, Ven-turi, Grefolo, DelTArmellina. BREG: Klabjan, Hmeljak, Slavec, Foraus, Kofol, Barut, Zobec. SODNIK: Zanchi (Bergamo). Bnežanke so odpotovale v Noven to Vicentino razpoložene zelo optimistično, a tuje igrišče in dolgo potovanje sta pokazali, da so lahko gostovanja nevarna tudi tako dobro uigranim ekipam, kot je ‘renut-no Breg. Domačinke so začele igrati zelo samozavestno in kmalu je bilo videti, da bo našim dekletom predla trda. Brežanke so v prvih dveh nizih popolnoma odpovedale. Trener Jurkič je skušal s time-outi zaustaviti zanos domačink, vendar brez uspeha. Pri stanju 2:0 za Primavero je bilo skoraj nemogoče misliti na zmago Brega. Dolinska dekleta so dala vse od sebe, da bi nadoknadila zamujeno in so tako osvojila tretji in četrti set. V petem, odločilnem nizu pa je pri Brežankah prišla na dan še u-trujenost vse ekipe in ob bodrenju številnega domačega občinstva je Primavera zmagala. Domačinke so si namreč prehitro nabrale lepo prednost (14:8) in pri stanju 14:11 je prišlo do štirinajstih menjav servisa. Toda za Breg je bilo že prepozno, da bi izsilil zmago. V vrstah Brega je Tamara Foraus zaigrala na svoji običajni ravni, vse ostale igralke pa niso zadovoljile. Po tem rezultatu imajo zdaj na lestvici možnost napredovanja vse štiri ekipe z vrha. Zato bodo šele povratna srečanja razjasnila položaj na razpredelnici. S. K. • * • Včeraj se je začelo tudi žensko mladinsko odbojkarsko prvenstvo. V Trstu so dosegli naslednja izida: OMA - Bor 2:0 (15:12, 18:16) Sokol — Primorec 2:0 MOŠKA D LIGA CRDA - BREG (15:12, 15:10, 15:7) INKA V drugem polčasu .je tempo igre nekoliko padel; blatno igrišče je namreč utrudilo vse igralce. Kljub temu pa Prosečani niso odnehali z napadi. To je tudi obrodilo sad. V 15. min. je Lippot s prostim strelom presenetil nasprotnega vratarja: 4:1 za Primorje. Bar Veneto je zmanjšal razliko v golih z enajstmetrovko, malo pred koncem pa je sodnik zaradi ugovarjanja zelo lahkomiselno izključil Čemjava. - Kempi - It -k O Breg — COOP 3:1 (1:0) BREG: Favento, Possega (v 28. min. d.p. Martini), čuk, Race, Wat-ta, Menardi, Krmec, Visintin, Zonta, Petaros, Grahonja. COOP: Mačehi, Predonzan (v 30. mi. p.p. Fumai), Mervich, Miccoli, Pittoni, Bradetti, Andri, Agatini, Covi, Danieli, Caussi. KOT JE: 2:1 za Breg. Današnja zmaga Brega je bila zaslužena in tudi rezultat dokazuje premoč in lepo igro Brega. Tokrat so opravili vsi igralci svojo nalogo, od vratarja do Grahonje. Odlično so igrali Visintin, Čuk, Petaros, Zonta, skratka vsi. Kar se tiče golov, bi Breg lahko zmagal danes 5:1, saj sta bila dva gola raz velja vi jena. Takoj v začetku tekme Menardi poda Visintinu, čigar strel je vratar odbil. V 7. min. čuk preigra Mervicha in poda Grahonji, ta zamenja s Petarosom in žoga pride še do Krmca, ki pa ne zna zaključiti. V 9. min. prestreže vratar strel Grahonje. V 14. min. Breg povede: Visintin je grobo ustavljen in po prostem strelu Menardija dobi žogo Visintin, ki lepo poda Grahonji, ta podaljša z glavo do Krmca in žoga je v mreži. Spet nevarna akcija Brega v 25. min.: končni strel Krmca pa Mačehi ubrani. V 30. minuti sodnik razveljavi lep gol Grahonje na podaji Krmca. V 35. min. namreč Possega ustavi Covi ja in sodnik dosodi enajstmetrovko, Favento pa ubrani odlično strel Mervicha. Naj omenimo še, da ni dosodili sodnik enajstmetrovke za Breg, saj je Miccoli ustavil z roko pred vrati strel Krmca. Tudi drugi polčas se je začel s premočjo Brega, drugi gol pa ni in m hotel pasti. V 6. min. smo bili priča lepi akciji čuka, končni rlrel Petarosa pa je vratar odbil. Nova priložnost za nasprotnike v 8. min. Andri strelja ven. V 14. min. ™OP izenači: prosti strel strelja Agostmi in Caussi ukani Faventa. Po nepričakovanem izenačenju so Brežani močneje pritisnili: najprej je poskusil srečo Visintin, njegov strel je Mocchi odbil v out. V 20. min. pa Breg ponovno povede z 11-metrovko Visintina: sodnik je tako kaznoval COOP zaradi grobe igre nad Krmcem. V 25. min. gol; Zonta preigra Mic-colija in pošlje žogo Petarosu, ki brez težav pošlje žogo v mrežo. Minuto kasneje je sodnik ra: jlja-vil gol Petarosa. V 30. min. je imel Grahonja lepo priložnost, toda vratar mu je odnesel žogo izpod nog. Pred koncem tekme naj omenimo še prečko, ki jo je zadel Zonta, ter lepo priložnost Krmca. To je sedmi pozitivni rezultat Brega, važno pa je, da je tudi igra bila pozitivna. Lomi • * • Olimpija — Vlani 0:1 (0:0) OLIMPIJA: Kante, Germani, Trampuž, Rebula, Blažina, Metelko, Starc, Perisutti (Tavčar), Škoda, Stoka, Nanut. GIPO VIANI: Gersinič, Mujesan, Pistilh, Vidal, Sartori, Kavzki, Laska, D’Angolo, Vidni, Manfreda, Savarin (Sartori C.). STRELEC: Manfreda v 35. mdr. drugega polčasa. Olimpija je v nedeljo odigrala zaostalo tekmo z Vianijem. Gabrovčanom ni v tej tekmi uspete osvojiti točke. Ko je že vse kazalo, da se bo tekma končala brez golov, je nasprotnikom uspete, tik pred koncem, povesti z lepim toda dokaj posrečenim strelom. Igrišče na Proseku je bilo kljub obiliri dežja v še kar zadovoljivem stanju. Tekma je bila vseskozi precej ostra in v<* sita tudi groba. Gipo Viani & * pokazal kot uigrana ekipa, ki j* napadala ostro, medtem ko je 0"? pija igrala oprezno in je skusj? presenetiti nasprotnike s protinaP* di. Napadalci obeh ekip pa so * slabo izkazali in oba vratarja jr bila le redko zaposlena. Igra je F tekala brez večjih razburjenj, mnogimi prekinitvami; sicer Pa Jj bila poprečna. Olimpija je v obrajJJ bi kar zadovoljila. Blažina in TraS puž sta igrala dobro, Starc je zanesljiv. Na sredini igrišča Pa manjkali igralci, ki bi lahko ff* dili akcije. Metelko je preveč osaj« ljen in tudi premalo dinamičen. ** pad prav tako. V njem ni nikofF’ ki bi dobro streljal proti vraMJ? Nanut, ki dobi največ žog, nesn“ selno preigrava. Roianese — Zarja 1:1 (1;®) ZARJA: Turko, Metlika, Ri do, Komar, S. Križmančič, V. v*0. mančič, Grgič, Baldassin, zaš*' Marc, Pasqualis. . ROIANESE: Serigrier, Greg