Iz Jugoslavije. Slovenčevemu »učiteljju«. Pp šti- rinajstili dneh je slavnostno priromal »Slovenec« z napadom na naš list z ozirom na naš uvodnik »Zdravo. tovariši in bratje« ob priliki vsesokolskega zleta. Opustili sino že davno vsako polemiziranje s »Slovenčevimi« »učitelji«, ker jc to za nas le izguba časa in oviia za naše ppzitivno delo. () verskem vprašanju tudi ne bomo ž njini debatirali, ker liinavcu ni mogoče odkrito govoriti; če inu danes povem to, mu ni prav, če niu rečeš ono, mu ni prav — kcr ga vodi pri vsem le brezmcjna strast, nestrpnost in oinejenost. Pri tem pa ono podlo namigavanje in stikanje za piscem članka. kar najbolj karakterizira notičarja. Eno povdarjamo: režini je cno. mi snio drugo; država je za nas nad režimotn, kakor je bila narodnost za nas nad lcžimoin v Šustcršičevi dobi. Zmagala je narodna ideja in zmagala bo državna ideja. katere nositelji liočenio biti mi in je — Sokolst\ro! — Delegate in člane ookraj nske skupščine opozarjamo na izprciiicinbe ooslovnika- ki iili prinašaino v današnji številki. Prinesejo naj to številko in 20. štcv. Učit. Tov. — kjer je natisnjen načrt poslovnika — s seboj v svrlio obravnavc. ker poscbni odtiski na skupščini nc bodo na razpolagp. Razdelitev države v kulturne — prosvetne oblasti — šolstvo in uSitelistvo. — Prlpombe: Ker zaradi ponnanjkaiija prostora nisnio nu«li navesti iteh pripomb v današnji priloKi pod črto. jih navaijamo tu in jili liaj vsaikdo upoštova pri do-tičnih tofikali: 1 StLitističai podatki prcbivalstva so vzeti na podlasji vladnuga predloga a razdelitvi državu na \:ol. oblasti liudskesa štefja z dnc 31. deccnibra 1021. Ker so bili le stari podatki vladnega predloga na razpplago, zatp diferirajp statistični podatki nekoliko z onimi, ki jih sedaj listi priobčidejo o polidčnih pblastih. 2 Statistični ix>datkj šol(M>l>vt;ziie decc so vzeti kot miiiiinalno število in so računani z "prebivalstva, iiicdtein ko tvori nonnalo lU pri šolskih statistikah. ¦' Čl. 114 načrta »zak'onu o osiiovnirm iko. lama« določa- Vsak nastavjviik Lma svoj razred, ki lahko obstoji iz enegii ali na.iveč Stirili cx). delkov. -- Razred z cniiii oddelkoin ne inote imeti več lcot 60, a z vtv (Kldelki iiie več .cot 50 učencev. Kadar je število učencev višje, sy mora razred deliti«. - Za podlogo teh siatističiiih podatkov ie vzcto 60 otrok na t-n razrod in ene.sja učitelja, upoštevaooč. da odpade nekaij šoloobveznih otrok tudi ua ineščaiiiske, dntge, strokoviie in srcdnju šolc: vcndar so ta štcivila smatrati kot niuiimalna zaliteva potrebiieEa štavila razredav in učiteljstva. — Zahteva mčit. Strok. organizacij je. da se i»vede kot maksitnalno število 40 otrok na eno učjio osebo. ' Ti statistlčni podatki so vzeti kot muiimaliia zahteva. kcr jc kot !xxUaga za povprečnio število potrebnih šol vzeta trirazrednica, f. i. 180 šoloobveznih. otrok. . .-. fiudna statistika nam izikaziije koncoin šolskc-Ka lcta 1921/22 kot faktično staiije: 5974 ljudskih šol z okroglo 800.000 učenci in učeiikanii in 12.408 učtihni mo5mi. Ohnnazi) 134 s 50.482 učenci in 2656 iičininii inočini: učiiteljišč 32 s 5603 gojenci in 433 učnimi močnni: realnih gSirniazJj 5 s 3154 učenci in 138 profcsorji. MomarSkili a!cademij 3 s 458 dijaki in 36 profcsorji: meščanskih šol 62 s 4892 učenci in 365 učltetji. Ra/jnili deklrških strokovnih učnili zaivodov 22 s 3910 učcrekami in 272 učiteljicami. — P« jiaši statistiki bi bilo v naši državi l.X56.7()^ šoloobvcznlh otrak, za kar bi bila potreba otvoriti 30.985 raz-¦ redov z cnako učninni osebaini in J0. 3016 osn. šol. Če upoštevamo. da pohaja nekaj šoloobvezne tk'ce tudi v srednje, -meščaMske in druge strokovne šolc, nain kažeta statistiki, da bo potreba dvigniti šolsko ohveznost, število razrcdov, 5ol tn učtiih oseb za okroglo 100%, če boino hotcli zadostiti zahtevam pred\ idcnili y/i&onov m niinimalnim ziiilitcvam dobrc ljudske pro-. svete. 6 »Načrt zaikona o osnovnmi školania u kralieviui Srba, Hrvata i Slovenaca« po redakciji Glavnos Prosvetnos; Savcta i prosvetiiih delegata iz pmkrajina. — Baje so te določbe dobile neko redaikcijo v oddelku za izedtiačenjc zakono^1 predno je bil načrt predložcn ininistr.s.keiniii svetu. 7 »Služb. Nov.« št. 92, 28. aprila 1922 m št. 190, 19. maoa 1922. s »Služb. Nov.« št. 92, 28. aprila 1922. » »Služb. Nov!« št. 92, 28. aprila 1922. 10 Platform« in bazo za rešite-v tesa vprašania je podalo vodstvo slovenskega učiteljstva na seji širjeaa sosveta ljubtjanskeca paverjcništva Udruženja Jugoslov. Učitelisfva, dne 19. juniia t. 1., na kateri se je soglasno hreklo za cnotno šolsko upravo obeh ]>olit oblasti v sledečnn: »Širji sosvet UJU — povf-rfcništvo Ljubtjana se izrečc za cuotno — nerazdelno, za obc oblasti v Sloveniji skupno Solsko upravo. V korporaciji. kater; se bo poverila šolska uprava, pa morate biti obe oblasti onakirincrno zastopani.« " Iz administrativno - personahiih ozirov su iiiižju izrekamo za večje število viš. šol. iMidz. -¦¦ iušpdctorjev in ureditev njihovcga delokroga v tcritorijalnem obsegu, ki ga iinajo politične oblasti. '¦' Žal, 1l-, da t« oblastno vcče nc i;i'cd-sideva in n-c pritegne tudi voljenih zastopnikov učiteljstva iz posameznih &ol. srezov v svrho posvetovanj in zaslišanja tudi mnenj istega. 13 Tudi \- tem dr/.aviiom prosvetnein vcčii 4>ogrešaimo predvidevanja voljenih učiteliskih zastopnikov iz posameznih oblasti. " Kcr so v številu razredov, -pripadajočih na cncga nadzornika všteti tudi razredi zabavfšč in druge prosvetne ustanove, je vzetih kot pod- lajca tej statistiki 70 razredov na enega nadzornika. kar nam znači Se vedno mLnimalno statistifto, kliub temu. da odpade nekaj Joloobvcznih ctrok na srednje. rocSčanske in druge strokovn. k)le. 15 Tudi v tci komisiji pagrešaiino vi.ljenil; /astopnlkov uCiteljstva iz posameznih oblasti. '* Prarvila Udružet_.a Jugoslov-iiskog uateljsPva s izmenama I dopimama koje Se izvrših I Gl. Skupščina UJU u ZaRretni 8. i. 9. nrrv. 1921. srod. — Maturanti 1. 1909 v Mariboru! Naš ¦lct. sestanek se vrši 8. sept. v Slov. BistTici. Snidemo sc ob 12. uri v hotelu »Bcograd«. Pridite vsi! Zveza vlakov lnrodna. Oglasite se z dopisnico. da prc-krbim prenočišča. — Matko Janžekovič — 251etnico mature obhaja}o mariborski maturanti v soboto 9. septeinbra ob 6. zvečer v gostilni Balon na Pobrežju. Eventualni predlogi nai se pošljejo tov. Klemenčiču na Pobrežiu. Tovariši. kj smo tnaturirali leta 1887. v Kopru, pridite na sestanek 2. septembra na Bled. Snidemo se pri Petranu ob jezeru ob 11. predpoldne, da še enkrat oživimo stare spomine. — Učitelj Ger_n ek. — Še enkrat Poliane! Poleg dcnun.iranja tukajšnje učne osebe za rabo lesa _z učiteljskega gozda kot ie bilo že obiavljeno v notici z dne 6. iulija t. 1.. ic bila učna oseba' citirana tudi nred okrajno sodnijo v Novem mestu radi prestopka zakona po i. 460. Mežnar Grainer- ki k obenem prcdsednik krahieea šolskega sveta. se je iavil na iniciativo klerikalne stranke kot orostovolina priča k scdni.ii. Ker je bila iziava mežnaria ¦— predsednika nejasna in zveri/.ena po danili receptih v prozornejrt namenu ovadbo poostriti ie bilo sodišče prisiljeno poslati orožništvo na poizvedbo. kako piše šolska kronika že izza leta 1852. o učiteljevi lastnini! Sodišče je razsodilo pravico in tako je dobila učna oseba zadoščenie- kljub temu. da i. ooslala neka oblast ki ic bila »najbrže« mistificirana od »dobrohotnega« župnika s Poljan — svoj protest! Ali pa bo dala tudi šolska oblast učni tiscbi zadoščcnia. ki trpi tako kruto ponržanie. Zares žalostna so dejstva. da mora batonet ščititi učiteljcvo pravico! Liudska govorica pa tudi že pol leta piše kroniko, da prečastiti gospod iz Poljan nastavi v novem solskem letu gosp. tainika iz Toplic za poljanskesra učitelja. ki ic sicer organist in vnet organizator Orla. učiteljskih izpitov pa nima. slovenščino piše ravno za Kočevark. nrikladno in prečastitemu irotovo ne bo kalil kočevskili vod! Tovariši, kje ste!? K tozadevnenni članku »Mladinske organizacije in kmetijsko luidal.ievaliie šolc« v 33. štev. -Učit. Tovariša« dostavljam sledeče: Lepe so besede in lepo se slišijo! V 25. številki »Učit. Tov.« je ix>d nadpisom Trgovsko - obrtno in kmetijsko šolstvo« bil razpisan »Kmetijski tečaj za učitelje« na kmetijski šoli na Grmu. Tečaj je bil zasnovan za doho 24. julija do 2. septembra s popolno dr/avno preskrbo obiskovakev ter je iniel namen usposobiti učitclje za pouk na kmetijsko-nadaljevalnih <olah: v ta iiainen bi se imel vsak udele_nec podvrcči kratkemu izpitu. Tudi jaz •>em prosi! za vsprejem v ta tečaj ter nav edel vcč razlogov. s katerimi sem skuNal podkrepiti potrebo vsprejema v ta lečaj v strahu, da bi mogoče ne bil spreiet. — Ali kak odgovor sem dobil; »Sledeči: Ljubljana. dne 12. julija 1922. Ker se ie priglasilo za učiteljski tečaj na Grmu premalo prosilcev. se tečaj za letos ne prircdi, kar blagovolite vzeti na znanje. Po naročilu pokr. namestnika: Šef oddelka: 'Nečitljiv podpis.)« »Faire plus de ¦copcaux quc de besogne«. — Fr. Š. — Šolstvo v Bolgarski. Minnlega šolskctra leta ic bilo v Bolgarski 5121 ljndskih šol s 595.651 učcnci. Učiteljskih moči je bilo skupno 16.182. Srednjih šol je bi-lo 108 s 35.000 dijaki in sicer 20.054 diiako\- in 15.000 dijakinj. Višiih šol je bilo 15 skupno z učiteljišči. Vseučiliških dijakov ie bilo 2083. — Ne tako! V zadniem poročilu o seii višjega šol. sveta ie bilo čitati, da se oozivata dve naši tovarišici. da prosita za nnoko jitev, siccr se jili uradnim potom upokoji. Navedeni sta bili s polniini imeni. To ni prav Ln bi bilo pričakovati od poroj.valcev v listc. bodisi stanovskc kakor tiidi politične. malo več takta in obzirnasti. To meče slabo luč na ves stan in ¦Jie boli samo prizadetih. ampak tudi dru- sc. Če kdo službuje 35 ali 40 let in je žrtvoval šoli in vzgoji mladine vse svoje moči ter si nakopal bolezen. bogme ne zasluži, da se ga na podoben način bri- ^krra v iavnosti- ali pa tudi samo med to- variši. Slučajno iK>ziiain obe tovarišici •osebno in vem da je v našem stat11.' *z «fJosti mlaiših in st?.r_;_.i'ii, ki niso in ne iz- 5. Dolniujeio svojili dolžnosii tako vestno in mailjivo, kakor sta jili izpolnicvali ti dve tovarišici. Ako oblast uvidi- da na podlasri izpričeval kdo ni več za službo sc laliko najde druga tehtneiša pot. po kateri se doseže isto in uc boli nc dotičnika. ne drngih. — Hren. — Neizprosna smrt je zopet posegla s svojo koščeno roko v vrste upokojenega nčiteljstva tcr v par dneh položila dva zaslužna veterana v liladni grob. Dne 15. avgusta t. 1. so pokopali v Žirih starosto slov. učiteljstva Leopolda B o ž i č a , ki je dočakal častitljivo starost 85 let, dva ctni pozneje pa tu v Ljubljani štiri leta mlajšega Josipa V o 1 k o v a , narodnega učitelja v pokoju. B o ž i č je bil rojen ldrijčan in je dovršil svoje študije mi tedanji pripravnici kar doma, služboval pa je v Šturjali pri Vipavi, v Čabru na Hrvatskem, v Polhovcin gradcu. v Planini pri Rakeku, v Graliovem in dolgo vrsto let v Žirdi, kjer so ga hvaležni Žirovci izvolili svojim častnim občanom. Bil je sieer mož stare šole, ni pa pravv nič zaostajal za mlajšiin naraščajem. Česar se ni učil v šoli. je nadoineščal s svojo marlj.vostio in vestnostjo tako da ie bil vedno med prvaki učiteljstva logaškega okraja. Več lct jc bil tudi član okrajnega šolskega sveta. — .1 a r o m i 1 .1 o s i p V o 1 k o v se je rodil na Suhoriju v Brki niii. Služboval je nekaj let v Cerknici,  potem v Črnem vrliu nad Idrijo in na zadnje v Lokavcu pri Ajdovščini. Bil jc prepričan panslavist in je za tc svoje idejc v svojili mlajših letili često zastavil tudi svoje spretno pero. Ko je služboval v Cerknici, jc širil nicd naini vsepovsod evangelij slovanskega edinstva ter nas učil ciriliee. Dopisovali smo si navadno s temi slovanskimi pismeni, kar pa že takrat c. kr. avstrijski gospodi ni bilo všeč. Vječnaja jima pamjat! —- —k. — Tovariši in tovarišice, ki so maturiraii 1. 1912. na ljubljanskem učiteljišču, se sestanejo, kakor je bilo objavljeno, dne 9. septernbra v botelu »Tivoli« ob 5. popoldne. Vpeljani gostje dobrodošli!