Poštno tekoti račun št. 24. Contn corrente con la posta. Posameznn itevili.a 20 stotfok. Izhaja : vsuko sredo popoldite in suboto zjutraj. Stane zo celo lcto 15 L „ pol leta # „ „ četrt „ 4 , Za innzcmstvo celo leto 35 L Na naročihi br-.'z d<>- poslanc naroiiüne sc-ne mown» nzlnili. Odgovorni urcdnik: Polde Kempcrk. mmmta St. 24 V Gorki, v sredo 25, marca 1925 uto vm. Ni'frankiranu ptsma st ne sprejemajp. Oglast se računajopo rtogovoru in sc plačajo v naprej. List iziiiija konsorctj „aoRIŠKE STRAŽE" Tisk Zndružne tiskarne v Gorki Riva Piarzutta it. 18. Uprava in uredništvn: ulica Mameti iiev. 5. - (prej Scnole). — Za pravice slovanshe manjšine v Itaüjl. Govor poslanca Besednjaka v rimski zbornici. V soboto se je vršiki v rimskem pa.rlamentu razprava o proračunn ministrstva pravdc 111 bojfoeastja. K debati se .ie affl;;sil tudi ik-š noslanee dr. Bescdnjuk, ki je rredložil sledcčo resoliieijo: »Zbornica poziva vhulo. du naj izvede revizijo svoje sodnc poli- tike nasproti slovanslti inanjširu v Italiji.« Zbornica je iniela scjo prcdpoldnc in popoldne. Na popoldanski scji je dobil bcsedo dr. Besednjak, d'a vte- iricljujc svojo resolucijo. Ko je naš zastopnik povzel bcsedb, so ga na vladni klopi in ttidi številni ooslanci pazuo poslušali. Posl. Besednjak govori: Gospodje poslanci! Po zdnižcnju novih pokraiin s kra- Ucvino ItaVjo je dunes prvikrut, du se zastopnik slovanske manjšine oglusi I; bestdi pri proručunu ministrstva pravde in bogocastja. Nimam iiamenu govoriti o ccrkve- ni poli tiki vhule in tudi ne born ruz- pravljal u vprašanju cerkvenih po- scstev v novih pokrttjimili, her rcšuje tu vprušanjc posebna komisiia in to- \-aris Matlel-Gcnüic, njen predsednik, je v ni'kem ruzgovoru iziavil. da se bo oimmilo vse, kar ie dobregu in poštenega v i.rejšnji zakonodaii novih pokrajin. Tudi noccm mislikuti pred zbor.nii'o težkcga polozuja. v katerem iivi slovansko ljudstvo v Istri, ki je globoko žaljeno in vzncmirjeno v svojem verskem čulti, kcr nad 80.000 prebivuleev ne more izpolniti verskih dolznosli zastrun pomanjkanja du- Uovnikov, ki bi razumeli njihöv jezik. Medklici. Posl. Maraiii: »Ni res!« Be- sednjak: »Kur sein povedal je popolna resnica!¦¦' Marani: »Govori o Istri, ki je nc pozna.« Besednjak: »Seveda, k vum born prišel v solo.« — (0 Mara- niju je znano, da se redko zijane iz (loricc in 'da skoro ni videl svetai od Tržiča dalje. Op. ured.) — Ne born dunes slikul trpke resnice, da na tisoče in tisoče slovanskih rnoz, ženu in otrok v Istri ne more hoditi k niaši in da umimjo mnogi brez verskih Iolužii (Medklic: »Tojesmc- šno!« Besednjak: »Zume pu to niku- kor ni smešno.«) 0 vsem tem born govoril ob dmgi priliki. Dunes se otnejim le na to. da ori- si'iii in izrecem sodbo nad nekuteri- mi ukrepi bivsega ministru Ovigliu, ki sc nanašajo m: now pokrajinc. Preobrat v sodni upravi — po- guben. Slovene! pred sodiščem „enakopravnl" s tujci. l'rcdvscni lioeem govorid o popol- i:cm rAnblicnju slovanskegu ieziku iz sodnili dvoran, o brezobzirni prepo- vt'di ruhe jcziku nuseuu Ijndstvu ni siKliščili v nušeni ozeinijn. Ti nkrepi M' \tini bodo zdcli inorda aotrebni. du s( iziiwi'l sodno postopanjc pn nli državi in du se pospeši zlitic iuiO- >iev novili pokinjin z liudstvom y sturih liiskili ilczeluli. Juz born bra nil jut has nasprotno innen.fc in born do- kazul, kiiko ogromno škodo ie pov- zroeilu sodno poUtika ministru Ovi- aliu nu gospodarskem. inorulnein in politiencm poljn. Ukrep, ki ie nkinil slnvi'nski jezik v sodnem postopunju ie püMil zu sabo globokc slcdove v so- ciulnein življenju našegu liudstva in je prevrnil vso sodno upruvo na meji državc. Oglejmo si nekoliko praktiene posledice vludneza ukrepu. Naii kme- tjc, dchtvä, trgovci, obrtniki ne mo- re-jo vee slediti sodnim razpruvum. Iwr njili jezik ni več priznun kot razpruvni jezik. Minister Oviglio je slovensko priaorsko liudstvo rostuvil v isto vrstu s tujci. ki sc mo- rujo na sodnijah poshnevuti tolmu- i'xv. Slovanski kmetje ne morejo več gevoriü nuravnost s sodniki in po- jasnjevcti ter utemeljevuli svojegu stulisea in bruniti svojc pravice. Sod- nik ne more več govoriti naraviwst s shutikumi in nitna vee z niimi ne- posrednega stiku, ker ne razume, ku't iwvorijp, ku.i hovcjo, kaj vnras'ijc in k'j.j odmovarjajo. (Marani: »Saj ni res!« ftcsedniuk: 'Mi se, da imate Vi vso resnien v ziikitpu.« Stneli.) Tu poloiaj je tem tetji, ker — ketkor vsi veste — se tudi eivilne razprave v no- vih pokrujinah vrše ustmeno. Sodna razprava po Oviglievem receptu. Vabim vas, da pridete k sod. razpru- vum, kukor se vise dun zu dnemnu sodnijuh naslovunslum ozemiju. Pred sodnika pridejo st ranke z odvetniki, navzoi'c so price, zapisnikar in tol- muč. Sodnik izprušuje stranke. a ker ga nc razurnejn, stopi vmes tolmač in prevaja vprakmju. Stranku odgo- var.Ui. pu ti zopet sodnik ne razume in mora klicati tolmaeu. da mu pove po itulijunsko. Vines seže tudi od- vetnik v itulijanščini, zdaj pa stranku poslusti osuplo in zaendeno razgovor med sodnikom in odvetnikom in ne more niti zasledovati nid nadziruti razpruvljunju o lastm'h žhiienjskih interesih, niti dati pojasnil, niti na- tunko popisuti dejamkegu stanu. Do- stikrui lahko rečcmo, da vedno — zučcnjajo odvetniki oporekati natan- enosti tolmačcvega prevoda: odvet- niki izjavljajo, da bodisi stranka bo- disi price niso izpovedule tega, kar je tolincu prevedel, temveč nekaj po- polnoma drugega. Teduj se pa raz- vije prerekanje o toenosti iziav in to traja veckrat nu dolgo, ne da bi sodnik, ki jezika ne razume mogel pos'eci vines in zakljiieiti spor s kon- nw in neoporečno izjavo. Sodnik pri- sostvuje, kakor tujec, ker ne ve, kdo ima prav in kdo ne, in numesto odlo- čujoč änitelj postane sodnik osi'bu postranske vužnosti. Mnogi sodniki, ki icle ruzpravo hitro končuti, uli pu kcr munjktijo tolmaei naprosiio slo- vanskegu r.apisnikarju, du vprašuje stranke, in tuko postum1 numesto sod- nika zapisnikar voditclj ruzn/uve. (Pothiiin. za proniet Carnsi: Se pra- vi 'npHiicollist;'-. Hesetlnjak. ki je to l\v. du Y natflic' p;ip'ik izjjovoril, (sdSsr:)V"i"i: i'ivüla! Podm. IJ.inelli: Da. pro-to-colli-sta. Besednjak: Hospod ManiMli, vi bi bi'i sreeni. C".v bi '.covo- rili slovensciii'i. kaikor Uv/. italij-ii- Ciiio. IJanelli: Scvah. Ali ne razn- ¦ ii aiili pu cnlvetniki, ki znajo stov. ;V- : /.' izpraš".;eit) stntnkc, in U-l>> uvto- üuiicno n¦¦'domešiiijo sodnik'i. Nui- hnjšc se /»(.' tloguja, Cv cnu izmed sl'.tvunsküi sirunk ruzumc nekoliko iti.-Hjctiščino in sc sili govoriti tu je- zik. Sin/tiki: nc more svojih :nis!i ?. r.a- ¦ histno a-itiinCno^tin izi'iziti v italij :u i skcin jeziku in tuko nustuncjo strahote in grozote; izjuvlju, cesur nc misli in cesar ni imela nainenu izjuviti. (Podmmistcr UanelÜ: Sevui'. ker •. stidiük l'ednk, ki ničesnr \\c razu- :'!C. Hesednjnk: Meni sc pa zdi, da Vi nicosar iie raznmetc!) Tuko se zgodi, da stranku izpove ncmogoče in zmc- U'.ne stvari, ki jih nihee, ne sodnik, nc odvetniki, ne zapisnikar ne ruzumc- jo, vsled česur se sodna razprava za- motu i;i zuriete še bolj kot ie bila prej. Teduj zuprosi sodnik stranke, du začnejo znovu y slovunskcm jc- y'.ku in nuto n'tsiopijo zopet tolmaei, in sodnik. ki ie zeunun poslumd vo- dili ruznravo, sc umuknc v ozadje. Gcsp'nHe poslanci, kuko sc more nu tuk v.u.čin voditi pruvosodie nu ob- meinem ozemiju? Kakšcn ugh'd in k'iksno veljerso naj ima sodnik, k! ic i.opolnomu nesposoben. da bi vodii in obvladal srdne razprave in ki _ je Ijndstvu popolnomu tnj, kcr z njim ne more niti govoriti. Vlada škodnje sama sebi. Vludu je mislilu. da bo s svojimi u- krepi f.odniralu prodiranie italiian- siva v nase kruje in Htrjcvulu ugled drzavnih oblastcv pred slovansko narodno manjšino. V resnici so pst njene odredbe popolnomu nbile v očeh nušega liudstva ugled sodišč in ituli- j-'inskega uradnistva. R'.'znn moraine skode ie prizudktl minister Oviglio s svojo sodno politi- ¦>:o državi in nušemv liudstvu tudi rgromno gospodarsko škodo. Mesto da bi sodne razprave, o ku- terih sent vom prcje govoril. nchule ob kaki gotovi vri in s kakim. koncem, se vlccejo po aol uli eel dan in pov- zročaio strankam nuravnost nezasli- šano visoke stroske Van zu slučaie, ko so mor'.le stranke slovunske ivi- rodnosti pl'icoti odvetnikom tri- do štirikrat toliksno svoto kot pred Ovi- vlievo reformo za enak slučai. ((Uns ;z opozieije: fioino prišli k vam za odvetnike.) Vziviie se. castiti tovariši. v polo- žaj slovanskcna Ijndstvu: oblastvo poslje našim kmetom poziv, naj se zvtasijo, otvori sodno postopanie. jih posove naj predložilo listine itd„ ioda stranke ne razumcjo, kaj bereio in se morajo zuteknti k odvetnikom ter tro- šiti denar, tudi kudur bi to nc bilo po- irebno. (Banelli zopet vpiie in maha. :i t;a ni inotfoče razumeti.) Lahko vnn bi naštevul slučujc, ko ';-> sloven^M kmetie prišli po 30 km dulcč v mc- >io. da Hm je odvetnik ruztolmučil, ! !:<.tj ie pravzcpruv v poz!vn. ki gu re razunwio, pisuno. (Mc'klici. Ro- '¦ot.) Besedni"!-; nnd^linje: Ne ntzvi- unn vum tu Ir.tkm domvv, ugotu*'- liani le resninia deistva. Na odlokn -idiU) nicer sodnijski rer'H. ra-^ercio : rji'gu tudi dun. nro in mesee, a ni- šcsiir vcc. Pnslcdica tegu je. da pri- ':ijt'io v mrstr. /.- svoh'nm oflv-inih' ruvno v liMait ir 'unkn. k» !'i "to>' '/' ''¦// ',•/.¦."»¦'¦/;; no'ivii rfoni:' redt morc- '• if.i.¦'¦'.<' siulin'gu ogh'ihi. Pt.'iaisiitc, cusfii! lovcrisi. fatkšnn izuuho eas'.t in deiv.trj-' ;w>ru ut'ihti Jfw;v;ko /,w/'.7v> <-<-:!rd ^vidieve:,' nkrenu. S/:1-:la trdim, >'•;! /V minister ()vig!;<> tvt'oiil uli J)o miloiil nasemn liudstvn nerr-trehno pl-'ccvuni'' miliumov. ki sc 'rt: :u /m.vo n-.ktlcr vrni'.i. ((jlas: To je pretirano!) J^esedojak C -i'lje: To ni nikakor prciiiano. dovolj !>:, ie pomislimo, da ie pmlvrien go- sre-dstvu pruva vc>, ilovekov obsta- ink. Pruvo ima tolikšnu obnwcje, da iosvy.a skoro v vse iivlicnjsko udej- ^tvovanje, du obvladuje sleherne ilo- vrške oihiose; pruvo urejuje vse od- nošaje v (rgnvskcm, poljedelskem in jnvncm ž.vljeniu. Od zibeli do groba .jrcmlju pruvo cioveka. Si morcic ii pudsiuvljuti. ia^titi ttivcrisi, k< k'sne ogromne stroške in škodo povzroeu Oviglievu refonnu slovimskcmu liiidtsvu! Oviglio je na- '<,?:! mišcmu liudstvu poseben davek ''/ ::u s /:¦/.'? postavil na niiio stopnio ¦'.'7 so vsi oslali driavljani. Podminister bije samega sebe po zobeh. (Podmin!ster Banclli: Veleizdajniški rrojosi proti Ita'ijanoin so se obrav- navali na Dunajn vedno le v iienišči- üi. Tarn je šlo za ko/.o in vendar so se niori'ii If.lijani zatekati k tobna- čeni.) Hesedniak: Juz nisem hotel iz ob- -inurti do zbornicc omeniti Avstrijc. Pu kcr me tc poslunec Banelli k te- mtt sili, hoeem poveduti. du so sc ce- lo v obsovraieni Avstriji (protest in hrnp v zbornici) vršili vsi procesi v inuienem jeziku strunk. Italiiani in i Slovcnci so smeli braniti svoje pru- vice v la?:; ruvo tri cli šdrikrat toliko čusa. kr.t pred Oviulicvini: ukrepi. bo-(<. vctidur Ic priznuli, du vrsij» t/i do šti- rilrat nr.inj dclu, kukfr ii gu mondi. \ko hi hoteltt drittvu obravti nu pru- vi višini sca'im ;tpr.iVi>. N montla po- t:njili siiVili» siitlnikov in olhtttr.n pomnoiiti sv<>ic r.dutkc. ()viglii.v n- h'(p -jutii i.orcj siluo i>!>rcmcn;enic tlriavnega et aria in davkonlaCevalct i v.sv krdicvi'i bodo moruli pluccvati i Si'mskc :.! !¦. neprimerne nkrepc. To ! je gnspodar^ki ns>>:li Oviglicvc re- f or ine. Strati 2. »Q0R1SKA STRA2A« Pri tern ie minister Oviglio še ne- ka't uhrenil v svoji neprevidnosti: na- mesto. da hi skušal omiliti struhovi- :e posiedice svoje politike, ie odpustil v novih pokraiinah vse sodnike slo- vanske nurodnosti in innoge italijcn- skc sodnike, ki so pnznali jczik naše- i>a ljudstva ter jih h iwdomestil s sodniki starih proving ki ne poznajo slovanskih jezikov. Ta ukrcp ie v.rhu- nee vseh političnih napak in pogre- ykov vladt1 v njeni sodni politiki v no- vih pokraiinah. Poslanec Lunelli, ki ie fnšist, boievnik in vojni prostovo- Ijec, tore} twoporeCnega italiianskega nusljenj«, jc prcd nekai dnevi predlo- :il zbornici intcrpelucijo, v kutcri jc zahtvval potrebno in knrenito rcvizi- io driavnih uradnikov v gornjem Po- adiiiv, kumor posiljajo urudnike, ki vecinoma ne poznajo nemskega jezi- ka, ki niso v stann izpolnjevati svojih nradnih dolžnostit niti vršiti težavne- ga poslanstva, da predstavljuio ugled in vcljuvo Italije nasproti nemškcmn Ijudstvu«. (Slisi se gk;s: Vsi smo obžalovali to intcrpulaciio! Bauclli: Po vn-scin hi bili morali torcj obdr/ati sodnike, ki so obsodili Battistija in Saurn?) Bcsednjak: Kai ima pa zopet Battisti s tern npraviti? Ista interpelacija In se lahko slavila z ozirom na slovansko liudstvo v novih pokraiinah. Kar vc- Ija za redno sodno upravo. velja se v večji meri za sodstyo, kjer se razprav- liajo najbolj kočljivi in važni intere- si ljudstva in kjer se pogostokrat od- loea o žMjenjn in smrti državljanov. (Mcdklic Bancllijev: Pri nas ni sinrtnc kazni! Ciano. proinetni mini' ster: To jim je v krvi. Smell. Besed- njak: Zame je obsodba v dosmrtno iečo hujša od smrti.) Vztrajam pri svojih trditvah in za- kljuaiicm, da sodstvo v msih deze- lah ni več v stanu izpolnjevati svoje uradne dolžnosti in je zato ugled Ita- lije tezko oskodovan v Jnliiski Bene- tiji. Sodišča — krožki za širjenje ita- lljanščine? Da vam dokažem resnicnost svojih trditev, zadostuie, fe vam stavim sledeee vprašanie: kaksen cilj imajo in kakšne funkcije vršijo sodišča v človeški drnžbi? Iz kakšnega namena so bile ustanovljene v modernih drza- van sodnijc in tribunali? Edini in iz- ključni namen je bU brezdvomno da- ti državljanom možnost, da uveljav- Ijajo svoje pravice, ki so jim zajam- čene po drzavnih zakonih. Sodno ob- lastvo ninia druge naloge, kakor da ščiti prebivalstvo, dokler ni uveljav- Ijena postava. Udejstvitev pravice je najvišji, edini in izključni cilj sodne uprave. Prebivalstvo mora biti pre- pričano in mora gojiti nezlomljivo u- verjcnje, da varujejo sodniki njegove pravice z vso odločnostio in brezpo- gojno. Samo tedaj, kadar prebival- stvo ve in tnti, da ie niegova osebna varnost zagotovljena, da so niegova last in vse njegove raznolikc gospo- darske in moraine pravice docela in z vso gotovostjo zavarovane od so- dišč, samo tedaj obiuti dobroto dr- žave in se čuti z njo solidarnega. Sod- na uprava na našem ozcmlju pa nima tcga cilia, ki ie, zapomnite si dobro, edini in izključni cilj sodnega ob- lastva. Jezikovne težkoče delaio državlja- nom slovanskegu plemena. zejo veli- he ovire in neprilike pri uveliavljanju niihovih pravic prcd sodniki. Doka- zal sem vam, kako jim ie večkrat ce- lo onemogočeno, da bi poiasnili de- janski položaj in vi vcste dobro, da u- .motoviti dcianski položaj pomeni ugo- toviti pravico. Ukrepi ministra Oviglia so strašna oskrnm'a prava in sodne uprave v mejah Italije. Tudi ne more biti dnwi- Ie, ker ti ukrepi nimaio namena olai- sati uvcliavUenie zakona. temvcč edi- no enega: siriti eden jezik. Naše l'jnd- stvo se vprašuje: ali so sodišču usta- novljena, da branijo pravice drzav- Ijanov, zaiamcene jim v drzavnlh za- konih, ali so pa nasprotno naprave za jezikovno propagando? Za rcj.ir'jenje iezikovnega znanja se ustanavljajo navadno jezikovni krožki, ne vporab- Ijajo se pa v ta namen sodišča. Kdor toko dclu, davi pravico in nisi ugled driavc. Slovansko prebivalstvo čuti, da ga sodno oblastvo ne Ščiti. temveC da ga je zapustilo in zgublia spošto- van je in zaupunie v drzavo. (Posl. Du- claii: V Italiji živi samo italijanskl narod! F3escdnjak: Vcndar ne boste trdili, da jaz ne obstojam. Ali ne vi- dite, da vam stojim nasproti? Fcder- zoni in drugi miuistri se smciejo.) Kako naj ima slovansko liudstvo -uupanje v držuvno v.pnivo, ie izda- jajo ministii pravde ukrepe, s kateri- mi se prisiliio oziroma siliio državlja- rit. da opuščajo brainbo svoiih zuko- nitih pravu in vuscajo svobodo krši- teljem zakonn. Naše liudstvo sc je že zucelo odviuivti od drž. sodišč, tuko da bodo v našem družabnem življenju nainesto pravice in zukona nadvla- dali zvijameii, slepurji in nasilnikl. S tern, da se borimo proti sodni poll- tiki vlade, se borimo proti swieniu in demoralizaciji nusega dmzabnegu iivljenja. Za cast in pravice svojega ljudstva! Zaključim s tolc izjuvo: Pri svojem sklepu, da bom imel o- ster govor zoper sedanio sodno poli- tiko vlade, sem bil trdno uverjen, da branim dve stvari: resnicnc intcrese države in nujvecjo moralno svetinjn, ki jo more imeti narod: njegov zna- čai. Vsak elovek in vsak narod. ki se krepko in vztrajno nc bori proti kr- k'iiiu njcgovih pravic in se odyraca oa njihove obrambe slabi, ponižuje in onečaščuje svoj znaCaj, her dopttšča, da se y dunih trcnutkili njegovo ziy- Ijenje in njegovu osebnost stuvita iz- ven zakona. Ljudstvo, v katerem zamira prav- na zavest, se prctvurja v pasivno, brezoblično in mrtvo iikiso. ki je brez značaju in brez človečanskega dostojanstvü. Pravna zuvest je, kl lüi in dvigu cloveka nad ziyal. Ne razvijam v tej zbornici zastave brezplodnega nadonalizma, temveč se borim za Cast in človečanske pra- vice svoiega ljudstva. Ne dopiistite, da bi slovansko liud- stvo zgubilo zaupitnie in vero v pra- vico in to v državi, ki ie Ma zibel naj- bolj vzvisenega in izklesanega prava, fair ga poznit zgodovina tiovestva. Miuistri in fašistovski poshmci so Kovor ob koncu rnirno in pazno poslu- šali, opozicija: komunisti, libenilci in bojovniki so pritrjevali in odbbnavali. Očitno jeposlanec Besednjak doscgcl zopet Iep uspeh v rimski zbornici. Pri sedan jih vlastodržcih pa to nc izda veliko. Minister pmvde Rocco je do- prinescl za to našo trditev najznačil- ne.iši dokaz. Ob koncu sejc se je dviji- nil in v (Kigovor na Bcsednjakova izvajanja z brezobzirno odikritosr- čnostjo povctlal, da se zakon in i>ra- vica za nas v Italiji ne dasta uresni- čiti, ker v Italiji živi samo'en narod: Italijani. Mi pa vsecno venijetno v htdočnost n življenje. DNEVNE VESTI. Cerkvenim oskrbniStvom! 1. Vslediodloka art 11. I. 1925. St. 50 bo trete prijaviti kr. prefekturi v Trstu vse rekvizicije pod bivšo vla- davino. Sem spadajo : a) pri javnih bit jih: cerkveni zvonovi, orglje, bro- nasti, medeni svečniki, bakreni IwHli- či, bakrene stolpne strehe itd., ki jih je vojaška oblast odvzela proti pott- dilu. b) Duliovniki - zasebniki pa mo- rajo prijaviti vsled tejca odloka tndi zasebne (prebendame in cerkrvene) rekvizicije, ki iso jih utrpeli na zem- liišču (.streß, jarki, zMbvje utrdb, vojnai taborišča, živinski h'levi, skia- cušča, klavnice), na odvzeti živini ltd. — od kateriih nimate najbrže nikakih potrdil. — V tern slučaju spišite jih sami in dajte jih potrditi pri žiipan- stvu od štirih prič. Ker pa ni še prave jasnosti v vsej zadevi, pocakajte s prijavo. Cas je do 24. aprila t. 1: Novih listin, upa- mo, da ne bo treba, ako ste jih vže pridejaili naznanilu vojne škode. — SkÜcevanje na listine priložene na- zmnrlu vojne škoide ho naibrže za- dostovakx 2. Isto t;iko čakamo tudi pojasnil siede vojnih kreditov na pram bivši monarhiji. K tem spadajo: zastala kongma (tudi za v ItaVji hiternirane duhovnike), vojna; posojila, obresti od oblipacij itd., kar spada pod drugo odredlbo. Upamo, da nam prinese ß. posla- nec dr. Besednjak iz Rima knke do- locne in zadovoljive izjave ministrov. Vsa notrebna pojasnila in dotične ob- razce dobite prcwocaisno potom na- šega tiska. 3. Obenem javljam sobratom, da ni treba na tirjatve od strani »Unio- ne« siede dolgov pri »ZadniKi no vojni poškoidbvanih cerkv1'1 nič piy- čati do končnega obračuna cxl nnčel- stva. Potlej pa sobratie: zd;ra\i in po- trrcžliivi. Fr. Švara. SmeSno orožje. Bivši zunanji minister grof Sforza, ki je sedaj zelo nasproten snopnrstvu, je za časa plebiscita v Oornii Šleziji delal nato, da dobi to deželo Poljska. Najhujši snoparski kričač »Popolo d' Italia« bi rad izstrelil zwet eno puščico na Sforzo, encga stebrov o-po- zicije. Pravi. da se je takratni zuna- nji minister zaijiibil v ženo nekega poljskega diplomata in ie na njeno prigovarjanje preptistil Šlezijo Polja- koni in s tem Škoclil ugledii Italije. Praktičen komunist. Nemška ix>licija je zaprla v Braun- schwejgu vodjo velike tatinske dru- /be. Mož je kar po javuih shodih pri- diißal, da se da doseči bofiši družabni red Ie potom kraje. Drug drusremu jemlji, pa hodo vsi imeli enako. Ker se je po svojih bcsedah tudi ravnal, bo moral v zaporu stuhtati kak drug ^komnnistični« cvangelij. Knjiga nasilstev. ()l>ozicija v beltfrajskem parlamcn- tu je dala tiskati posebno brošuro, kjer so objavljena vsa nasilstvn, de- janska in moralna, pri zadnjih volit- vah. V tem seznamu so zabeležene razne slepadje tudi v Sloveniji. V prej nepodkupljivi Sloveniji so ponu- jali celo državni uradniki nekaterim županom težke tisočake, če volijo za samostojne demokrate. In tako je šlo po redu naprej! 0, staro poštenie, kje si? Po sosedovem vzgledu. Bolgarsko sobranjc (poslan&ka zbornica) je na svoji seji 10. t. m. sklcnilo, naj se razveljavijo vsi ko- munistični mandati. Prizadeti poslan- ci so sicer izjavili, da obsojajo marxi- stični program, a ni nič pomagalo. Bolgari posnemajo Jugoslavijo. Znamenit državnik umrl. Pretečeni petek je umrl edeti naj- znamenitejših angleških državnikov lord Curzon. 2e kot mladenič se je posvetil |X)Iitiki. Vsled svoiih izrednih s|x)sobnosti se je povspenjal od časti do časti. V letih 1899.—1905. je bil indijski podkralj. Ko se je vrnii na Angleško je bil večknit minister. Kot zunanii minister jc bil strasten na- srirotnik Neinäje. Pa tudi sosedov Francozov onkraj Kanala ni Bo«; ve k^'ko nid Nidel. Zato pa sedai skoro cclokupno francosko časopisie udrilia po njegovi politiki. V sedanjcni B:ild- winovcm kabinetu je bil predsednik ta.jijega lordskcga sveta, ki ie na An- K'IcSkcin zelo vplivno rnesto. Vsled bolehnosti pa ni prišlo njegovo sta- liSCe do. pravena izraza. V londonski družbi je užival kot inož širokega ob- zorja in odkritega, prijctneKa značajia, veliko spoštovanje in priljubljenost. Anglija zgubi z njim enega svojih najznačilnejših državnikov. Radlca hoCejo sodlti. Po razveijavljenju Radidevih 61 niandatov je sodnija v Zagrebu pospe- šila preiskavo proti Stefanu Ra'dScu, ki je obdolžen veleizdaje. Fiaje ga bodo že sredi maja sodili. „Družinski večer" goriSke „Miadike". Prvi družinski večer goriškcga prosvetnegai društva »Miadike« na praznik sv. .ložefa je nad vse priča- kovanje lepo izpadel. Spored je bil zelo okasno in spretno scstavljen. Ce- prav se je morala prireditev v dobrem tediiu pripraviti, je vendar vse tako gladko |X)teklo, da so se navzoči kar čudili. Nastopil je znani > Mladikin« kvartet s priljublienim in znanim so- listoin Joškotoni Bratužcm. Nastop deklamatorja je bil zelo ktcnek; po- slušavci so v njegovein tolnutčenju prav dounieü vso skrivnost Zu.panči- čevc »Hume«, pesnii dela in bojev. Očaral pa je vsakogar eJegantni na- stop telovadne vrste s sktipinskimi, prostirni in simboličnimi va.iami pod' yodstvom br. Rnpnika iz Ljubljane. Takega vžitka šc nismo imcli zlepa v r-orici. Kuplctist. zlasti pa igralci zelo üloboke Tolstojeve drame »Kjer lju- bezen, tarn Bog«, so se tudi nadi vse FK>trudili, da so navzoci iineli vtis, da so pri akademiji, ne pri neke vrste družinski zabavi. G. prof. Terčelj, na5 neumorni prosvetni organizator, je v zelo žJvahncm govoru podal, k celotni prireditvi nekak okvir. Ljudje so se razhaiiali zaidbvoljni in z željo, da bi jim »Mladikarji« nudili še kaj ta- kih res dnižinskih večerov. — Zve- čer pa je priredila »Mladika« ix>slo- vilni večer br. Rupniku, telovadnemu ijčitelju iz Liubljane, ki se je en teden /rtvoval, da je učil telovadbo in tako položil teineljni kamen za »Mladi- kin« telovadni odsek. Večer k pote- kel zelo leix) in prisrčno. Br. Rupniku kliičcmo še cnkrat: »Zbogom in na svidenje!« Smrtna kosa. V pctck zjutraj je umrla m dnljši bolezni orospa vdova Antoniia Cunte, rojciiai Prezel, mati g. Egona Cunteja, predsednika tukajšnjega časnikar- skcga udruženia. Bila je dobra in ple- menita žena. V soboto popoldine se je vršil pogreb ob zelo številni udeležbi; zlasti goriški časnikarji so bili skoro poInoStevilno navzoči. Tovarišu Cun- teju izrekamo ob bridki izgubi nai- iskrenejSe sožalje, pokojnici pa želi- mo večni mir! Orozno razdejanje v Ameriki. Pred par dnevi je razsajal v se- verni Ameriki najhujši vihar. kar jih narava pozna. Nekako srcdi severo- amerKkega kopna se srečata gorki vzhodni veter, ki ga ustvarja topli morski tok in mrzli severozapadr.ik. Kjer trčita oba skupaj nastane vrti- uec. Od neba do zemlje sega, v obHki lijaka, ki se proti zemljj zožuje. Drvi pa s tako naglico naprej, da sploh ni mogoče pojmiti. V praznini okrog osi zdrobi vse kar mu pride na pot. Tak poiav zovejo Amerikanci »tornado«. Vihar se je naj prej dvignil v dfžavi Missouri ob Missisipiju in divjal proti severovzhodu 400 km daleč. Prijemal ie 75 km na široko. Kjer je drvel grozni oblak mimo je vse zravnano z zemlio. 25 mest je popolnoma uniče- nih. Stevilo mrtvih in ranjenih raste od dne do dne. Mrtvih je po najnovej- ših poročilih preko 2000, ranjenih oseb pa še čez 60.000. Skodo cenijo na 30 milijonov dolarjev. Tako obsežnega r.nzdeiania že ni bilo v Ameriki od 1. t SS4. dalje. Iz dežele večnih nesreč. ^e n!so dobro potihnile strašne ve- ¦sti o vclikanskein potresu na Japon- skcm, /,c sun) morali noročati o po- /.arih, ki so uiiičili, kar je Dotres pu- slil. Juponsika prestolica Tokio se je komaj dvignila iz razvalin, p» iz- brulme dan pred sv. Jožefom tak po/ar. da upcpeli celo predknestje z 2600 hišami. V plamenih je zgorelo tudi inuogo ljudi. Japonci, ki gradijo svoje hiše radi nevarnosti vednih po- tresov večinoma iz lesa, si bodö na istem mestu kmalu zgradili druge. »OORl&KA STRA2A« Stran 6. Nova knjiga. Pri Ig. Kleinmayr-ju in Ferd. Bam- ner-gu dL z o. i. v Ljubljani je izšJa knjiga »Obrtno knjigovodstvo za stavbno, uinetno in strojno ključavni- oarstvo in za železolivstvo«, ki jc po vsebini in opremi lcpa pridobitev za iiašc obrtne šolstvo. Knjigo jc s so- delovanjem vcleindustrijalca Avgusta Zabkarja spisal profcsor Henrik Pod- krajšek, vezau izvod pa static Din. 62.—. Kniigovodstva /a obscžno razviti ključavničarski obrt zaradi iiinago- vrstnc tvarine ni inogoče obdelati skirpno z drugimi kovinskimi obrti, ne da bi vsl'ed teg« trpcla ta a.li ona panoga. Za to je z veseljem pozdtai- viti to knjigo že zaradi tega, ker <>b- ravnava knjigovodstvo za kljuöavni- čarstvo zase in je priznani strokov- njak, veleinduBtrijailec August Žab- kar s svojim sodelovanjem dJal dehi krepko in v vsakem oziru brezhibno podia go. Teoretik in praktih sta pri zbiranju inaterijala in pri sestavlja- nju zgledov in naJog mislila na potre- be našega malega obrtnika, poleg te- ga pa tudi na vsc, kar je treba upo- Števati pri knjigovodstvu za srednje obmte tc vrstc. V knjigi so /.glcdi za cnostaviio in tabelarno knjigovadlstvo, za male obnitc z enim, odnosno z dve- ma in več poiuočniki, potcm pa tudi zgledi za stavbno, unietno in strojno ključavničarstvo in za želczolivstvo. Za vsak zglširen in pretresljiv popis iiesreč«.', ki je zad- njo sredo zadcki tuka.isn.ie dvlavstvo in do sreu jiretrusk; ne le nušo in bli- žnic občine. teiiiveč vso deželo. Do- vclitt mi. da napišeiu nekoliko vrstic o zadnji poti nesrečnili blatarjev. Sodna koniisija je prišla s'jnika.i še le v petek v prvih popoldüiiskili urali. Ogledala si je kraj nesreče in mrtva irupla ubogili trpinov. Po tem ogledu je bilo doloccno, da se na.i vrši pogreb ob četrti uii popoldne. Kl.iub temu. da ni bil prej točno ziuin niti dan pogre- ba. se iiumj pa ura. je ob določcni uri hila zbrana ogroniiKi miiožica ljiid- stva, Mnogi so prišli pogledat kraj nesreoe, nevedc za pogreb. Oddolžiti so se hoteli s tem v tibi žalosti ponii- lo'vanja vrednini žrtvam. Večino jc pa privLxila vest o pogrebu. ki se je bliskovito razsirik'. Prihiteli so ljinjje iz vseh bližnjih vasi m tucli iz Cjorice. Ob čctrti uri se je razvrstil ogrcKii- i:i ;-ogrebni sprevod. L'delezilo sc ga :c (ikro'g 201)0 ljudi. Na čelu je kora- krhi pn-.vška godha. /.'a njo so nosili osmero vencev. Sledili so duliovniki in ujiin tri krste z zemskhni ostanki poncsrečenctv. Krste so nosili donm- čini iia ramcnili. FJrctresljiv je bil po- •filcd na gručo vdov, nebogljenili si- rot in iiajbližnjih sorodnikov, ki je slcd'ila krstani, katcre so hranile nii- liovc drage. Ko si čiri njibove vzdilie, njihov jok. si sc težko iihranil solz. Vc-ličastni, to'da iuid vse žalostni sprevod se je vil |X) dolgi ccsti do cei'kve v Biljah. Med žalostinke god- be, ixUje dulio\ sčine in inolitve verni- kov se jc s turobno resnostjo vmeSeva- la rezka burja. Mnogi, premnogi so jo- kali. Nesreča, ki je zadelo ubogc »bl;i- tarje« je šla res vsem globoko k sreu. Po končanili cerkvenih onravilib v bilienski cerlkvi je sprevod krenil na- zaj proti Volčiidragi na dbmače bu- koviško pokopališče. Tarn so bila že ob večernem inruku izročena niatcri zernlii tmpla. kutcra je s tako kruto neizprosnostjo hotela prezgodaj imeti v svojem naročju. \'cčerne sence so fz legale na zcmljo, ko so se razha- ialc s'evilnc ii'iio/'ce; njihov korak je bil truden in innicen. Njibova srea so bila prenapolnjcnai z žalostjo, v njib je odmeva! /r.Jušliivi, trepetajoči jok uboßih sirot. Naj vas, revice, iwtolazi vsedobri in vsemogočni nebeški Oče! Vaši dragi so s« vrnili v zeinljo, iz katere so bili vstvnrjeni, toda zavedajte se, da je nnš nravi skupni doin tam gori. nad zvezdami. Iz Tolmina. V »Cioriški Straži« štev. 20. z due II. t. m. sino objavili dopis o razme- rah na tolminski uieščauski šoli. Ker nočcino delati nikonrur krivice, spo- ročamo širji javnosti, da^ imata uči- telj Bertolini in učitcljica Rita Villa sposobnostne izpite za to solo, kar smo pa še le sedaj zvedeli; naznanja- mo tudi, da se učiteljica Villa zado- >oljuje sedaj s trenii risbami. katere naj stavijo učenci v okvir. tnesto 10.-13., ki jib je zalitevala: tudi na- znanjamo, da je bil en učenec izklju- čen, ker je baje osnm'al štraik. Ven- dar pa obsojaino, da se vodi pri u- čencih preiskava na način, ki se ne zlaga s pedagogičniini načeli, n. pr. ako ne povc-š. kilo je to storil. bo nio- rala vaša d'ru/iiia se danes iz -našt barake in še danes bo vržen tvoj wx i/. službc; in ako sc nčiteliica Rita Villa j;iVMo prcd učcici do 15. !cta. it f/ * Pred kntnkjm s'i na tukajsrijeni zupanstvu rnzpcli svoj šotor nekatcr! pisarji. hajc iz Pulja tcr zupisovali \sc bivše vojakc. ki so prišli ined vo.i- no ob svojo ci\ ilno obleko. Nanicn tt- ga ]x>! isovanja jcbil, d:i ilobe vsi biv- ši vojaki od ital. vladc denar za novn civilno obleko. V ta namen so ti pi- sarji z-'litcv;rli od vsch bi.šib voi:ik<>v iicko l:iks'i- x zncsku L. .-5.50. S'jvc- d;i so iiekatcn d:iii R'.s.r. pis:.trjem 4. ?. 10 isi \-f.:č liric v tiadi, ili.i jitn gg. pisav- 11 Driskrbijo bolj clesr.Mitno civilno ob- leko. Po končnnem delu so g>;. pisar- ji otlšli /, zadcvoljninii abrj.'i in s polnimi žcpi odkoder so prišli. Ker sc nam ta zčidcvc! dozdeva stimJIiva, vprašanio g. koniisarja Mraka ;li se je prej poučil pri inerodainih (;b!ast- vi.b, čc so bili z go raj imenovani pisar- ii oblastvcno potrjeni za ta ixisct. l)rcdno jini je da! na nizpolago urad- ne prostore zupanstva. da so spreic- mali stranke? Kaliko je resnice im tein, da viada |X)vrne bivšim voja- koni civilne obleke? Tudi prosimo na- šc^a gospoda drzavnega poslanca. naj sc blagovoli infornrirati v tej za- devi ter naj tozadevne ix)i/.\edbe i>ri- oKi v »Ooriski Straži«. Zdai se bo pričclo delo za prijavo teriatev, ki iili imajo ljudje naprain Avstriji in Ogr- yki in škode, ki so jo vtrpeli radi raz- rili rekvizicij. Te priinve morajo biti vložene do 24. aprila 1.1. Oasiravno še nimanio od vlrviie niti natancnih navodil niti ixitrrri;:ih tisko- \ in. se žc klatijo nekatere osebe po iKnšiTi kraiili. dia bi izkoriščali uboge vojne oškodovance. Opozarjamo našc ljudi. naj bodo previdni in nai se izo- giba.io takib ncnoznaiiili suinliivih lju- di, da ne bodo zopct opebarieni. O- brncajo naj se v svrbo prijave svojiti /ahtev do donuičib oseb, sai sc ven- dar v vsaki občini dobi kak intcligen- tcn in rošten doinacin, ki bo za znver- no plačilo napravi! voinim oškodo- vancem njiJiovo toza'cicvno prijavo. Kakor sino 7.vedeli bo to delo izvršc- va! tudi tajnik F. Kašca v pisarti! To!- minske liranilnice, Sv. Križ pri Ajdovščint. Izvrstnega učitelja »edinjnša« irna- nio v Sv. Križu. Kljub svoji visoki sta- rosti počenja neiminosti. ki niti za mladiča niso nrimerne. Zadniič je na pr. ukazal učencem naj nnrišejo dv:i godca: -encga s bannoniko. drugega s kitaro. zraven še -- zaradi topšega — berača z leseno nogo in osa laja- jočega na berača. Slika se nanaša na peseni »V predmestni krčmi«. U- čenci so nalogo z veseljem sprejeli in jo tudi po svo.iib zmožnostih deloma rešili. Vpliv takcga »učenja« ne more izostati. Nič čndnega, če se že dečki od štirinajstib in petnajstib let meni- jo. da bodo po veliki noči plačali fan- tovščino. Žalostna resnica, ki ni čast- na za občino! G. učitclju svetujuino. da naj nc uvaja takib nietod »tičonja- \' našo občino. Opazovalec. Gradiškuta. Hue 22. t. in. zvcčer jc umrla Frau- Oiška Skomina, stara 70 let. žcna Ivana Skomina. N. p. v m.! IVoKrtanilo In zahvala. Potrti iii'izmeriK' /alosti :i;i/uaiijaino, da je v sohotu zvcčit due 21 t. m. naSa naJ vse Ijubljena Gabrijelai Pahor v cvctu svojc niladosti previdona s sv. zakranicnli mirno v Gospodu zaspala. Po^roh prcdrage pokojnice so je vrSil včeraj dne 2M. t. ni. na domače pokopali&či1 Tcin potom so zahvaljujonio vscm onini, ki so nas v Casu tcžke boiczni tolažili in pomagali, poschn« se zahvaljujemo it. duhovščini, g.dčni uCiteljici Brajdi in vsi-m, ki so j(» v tako obilnem štcvilu spremili na zadnji poti. (jorica, dnu 24. inarea li»2f*. 2aIu|oCi: mati, stara mati, tele in stric ran » »OOKISKA STRA2A« Oor. Cerovo. \s!.'J zelte iMiirtuili obC'Mar.ic\' se i.1 ':;¦<. gospnd tviLli p.itmdil. da sc ic di'c .?f\ Ji.ciiilir.i kmskcga 'eta ot- \i;-i|i v ;i;-.m \;.si kmetiiska Sola. Šn- ! Ic ! ajuUt do 15. t. in. Udcležba ;o hilii /do šUvilna. Vsi. ki so sc tc- C-:.i:i ndeležili so zclo hvalc/.ni za zla- tc ir.iilk.- g. učitvljii. 2elijo, da hi sc |)r;''oJ".ic !cto teča.j zopet ixwiovil: vj so bourn Ic rotom pametnega go- spcj.rst' :i rcsüi težkili časov. Sveto pri Komnu. Sprcinii draga Straža« zopet ne- j k ' M'^.ij i/. n;iv vasi. Sporočiti 1110- ! r:iiiio, lia ic imcia uaša zavarovalnica | za .,ovejo živino svoj lvtni oIxmi; ziior. ' > )'ivjiiiti inoraino rolivaluo odbor. ki .¦„¦ dc!;:l ia s:; -.rndil kl.inh mnogiin :iesav':!i. St -ri odbor ie siccr. ker if i'Jov;.! žc .? I'.'t". liotcl oiJ>tnpiti ali ;c in ;r. 1 ' sied zahU :- ""•'•¦¦ \".\:c!"'j. katurc vcti-ijo f'iitic s:<¦:;:; ii|)aiii(i d'abodo vsi brcz razlikc ¦-•):'';: i'i sfrosti rriMopili ;n t^ko po- \f'"'li v.'.\¦¦ liüost v dnisivü. -- Tudi !: :-i '.-ii'i'tif ¦C:lanicn; v Kniet. del. zve i, k; s: j;: spet zbudila iz inrtvil'1. ¦;o ••; ,'li zo^ct svoj sestanek. Izvolili mi svo; /;«sto!\ UpaiiKt. da bo novi -ilhir. v kritvr.•!.':! so izvolieni niožjc 1 rod-ii raše.^a z;'i:nanja. mnogo ston! /a |V'>:vit tc prcpotrc'bnc organiza- riic. Ni:'.••• odbnr V scshvljcn tako-le: PnxK: .bzboi: Frick-r'k. nsrj-prccls.: !'r:in 1\:mi. ta.inik: .l;>zhce Franc, bla- -aiirk: /Vhkovcc Angelj in par od- h'-n:iko\, /^olimo. da bi n;rs posnema- h: •'{'• Miscd'i«' vnsi in 0;\ bi Ijiulic '"."S11J ^nnziKil! potrcbo pa liuclski cnviiiz.i.-iii in prosATinom dclü n:v ;v:dl'".ri /ivili kršč¦'nski'i iiačcl. Po- /t1-::' !::m!!o tndi nrcdmistvo Qor. Mi\;/V. |)f:s!a>iica Bcsednk'ka in tn.ini- ka> dr.i:' Ritcžjrka, vsc iavr.'o delavce, ki sc inliko trudijo, da nani pnnia^ajo bodisi dcinnAi ;tli z nasvotom. po- scb'io v voiriM'skrdninskib zadcvali. Soča. Zopct moram pnrncati o stra.šiii ncsrcči. V sredn. dm- IS. t. m. ob 2 l>:v-», sc je nenndo'ir-a i!Ž;:ala liiša št. M last ^. Iv'itia IV)inovščcka, po d<>- mačc Možinci. flospp-dnr in sosedjc ^n bili z doma. Ker ji; razrrajal. silcn vibar. ni bilo tnoči rcšiti nicctyniv. 7.'^- rclo jc vse 7. otodicnr. pičo, živežcni in oblckn vred. Tudi inatori sc je žc Iiila vncla oblek;:. Doincvšček dancs iiinia ničcsnr vx, a zavarovan v:. bil ¦'a ta'ko neznatno vsoto, d;1 si s tcm ii'ti spodn.ic ol'lckc we knpi. Kakor s'.Mii 0 pril.iki požara v Trcnti pozval \ sc č'iovekoluibi\ iili zopct pozivam nidi d'.Mies. dla vsak po svoji moči pri- spc\a. d'ii ne bo oiseni otročičcv stalo na ccsti. kaikor ptički brcz givjzda. Harovi v denarin ali \' blnjrn naj sc i)ošlje,in na Znpiii nnvd v Soči. Zbiraj- tc si /akladov v ncbosili z dejansko poi!'(!.v;j() svoicmu bližn.iemn! ¦- Ciril Mnnili, ziipui'k. Pismo iz Bosne. Ccn.ieni jrospod urcdnik! Vedno sc olM'arajo naši knietosalci iz doniovinc iia-nic s prošnjo, da bi jini sporoči!. k; kšnc raziiicre so za nasclituv v Bo- siii. \ intcrcsii dobrc stvari. dovolitc m1 /ato \ Vašcm ccnj. listu inalo pro- "^i-«rii. Nc pisL'in pa za to. da bi pri- '-¦.ii-'arial iiarodu k izsclicvanjii. Nc. kdor i/.liaja laliko doma. nai nc gre pii svctu. Tu naj živi, tu na.i lcžo k poko.in. Kakor pa čuicni in čitani. jc doina tudi iiiiioro takili, ki iiin tani ni \cč obstanka. KmctovalceiTi, ki ima- io pa tndi pmrcbiui sredstva. l)i pri- j poročal za nasdilev ravno Bosno. Cc . prodaio svojo zcmljo doinačinoiii. ne . iztjnbi doiiioviim s tcm prav nič, na- | sproiiiD so l'odo soscdjc cclo bolj 0- krcpili za /.ivljcnski boj. Bnsna jc šc dcviška dcžcla bodoč- j i! 's;i. Jako jc bonata na 'rozclnvil:. i \udiiu! siliih, raznih nuiah (osobito zcli-;-u in prciir^ti). a l:o«:nta jc tudi iia dobri zcnil.ii, ki s.e pa scJa.i le sla- bo obdclujc in ne dajc zato onih pri- dclkov, ki bi jili laliko dala. Bosanec k siccr postonjük od noji do Rlave in tudi uka/cljcii in prebris-.m je, a delo jo vcudarlc njegva bolj senčna st ran. Prcveč sc zadovolji z lnaleu- kostjo, zato 11c iščc boRastva. Prav /a p.rav jc vreden zavid^nja, toda bo- j'in sc, da mu bi znala ta njegova 1; stnost še škoditi. Slabenui kmeto- Vuiiiu jc pa krivo dostikrat tndi nc- zmiiiijc in pa to. da irnajo posamezni kinctje preveč zemlje. Kjcr se zeinlja pravilno obdelujc. dobiino tudi v Bo- sni krasne pridclkc. laliko rečem, boljšc, ncgo po Goriškcrn. Sai sem do- bil 11. pr. na svojctn poscstvn v Ba- lij-i'luki huisko Icto peso tudi pad 10 kt,r tczko, \- (iorici pa liiscin dosegcl nikdar niti polovice od tc teže. Seve- ua jc zemljai tudi po Bosni različna. j Na sploli jc boll hilika (pcšč.Mia). nego tcžka. Ako sc globoko obdelujc. prc- >:; ša !<;>. f.rav i'ol'ro siišo. Kar se tiče podnebja je v Rosni \zliodiii del bolj mrzcl. zapadni del boli top^l. Podncbjc v banjaluškcni 0- kro.^ii jc nr.ccj sličuo oncmu na Oo- riškciii. Ugodiio jc pa to, da ni tu mrz- Ic Inirje in sjiloli severnib vetrov; za- to pa ]>iše včasib jug inalo prcveč. T(.d raste vsc kakor okoli (lorice in laliko dobiino tudi tu po dva. pridclka na leto. Nckaj i:osebnejja pa so ti kraji za sadno drevjc in za trto. Bo- sanske češpe so na splob znane kot najboljsc. 1 rtc sc siccr goie v Bosni Ic maJo, ker jib Bosanci nc znajo 0- skrbovati, a kolikor sem videl viuo- Kradov pri nascljenLh Tirolcib, smc- !/o trdim. da niso ti nič slabši. nego (.ni na (loriškcin, prcj |)a boljši. Tu- di vino je dobro. Na sploli jc Bosna krasna dežela, veridar zaneinarjetia. Vasi so raz- trešene, ceste slabe, sole in cerkv: redke. Tukaišnjili biš ne nioreino pri- nierjati z oninii tam pri Vas. Bosancc nc drži nič na hišo. Morda preinore na mernike zlatov, za stanovanje pa ima le raztrgano bajto, a spi dosti- knit'kar na golih tlcb. Kdor rnislito- '"aj sem. naj ne pričakujc lepili gra- dov. Hišo, kakoršno imajo navad.no bosanski seljaki, si lahko napravijo v nekoliko dneh. Les za to dobiš brczplačno ali po prav nizki ceni iz dr/.avnih gozdov, a kamen.ie in glina sc tudi najdejo. V banjaluškem okrogu, ki pride vsled ngodnega podnebja v prvi vrsti za nasclitev v poštcv, je iako ninoyo zemlje na prodaj. Zato jc cena raz- nicroma nizka, za ha 2000 do 20.000 dinarjev, kar se ravna seveda po do- broti in po Icgi. Poschrm vcčii posest- niki (bcgi), ki ne obdclujcjo sauii svoie zcniljc. bi se jc radi oilkriž: li. N:!.iboljši.', ako sc zdru/.i |)o vcč nasv- lji.i!cc\ in si kupijo tako ])oscstvo. S tcin. da si medsebojno poina.^ajo si ii:i-,j!iic\ 'ako olajšajo. Vsakdo I Najsrčnejšo zahvalo I :/ri'r.;i!iH) vsem nnim. ki so na kati rikoli naiin pripoii?«igü. J;i si- \u |K.;.'.n.'!i I n. s,ii ;ii'pnz;t!'nili prcuiM;;ili. diii' IS. niaiva 1 ! 11a \ n'i.-jii::'a'.';i siürlnii I ,1 'Ul-Sl! L'L-Ilill I ßuncü Jasipa in Franca, lav f er nie« Ivana I vrsii na :;iko !cp in JosLijon ii.it in. Posi/him sc /ahv'i'jiiji'nin poMtiiviimt-iiin I lij'idrii, k.iicri ju prvi ual inn.ii; 1'i\-<. /:> pohir.inji1 jwis.d1.¦nljinli it/:-n\. /aln.i- I ijiiji.'Hi": M'^si'in d;iio\ .tu-iji-'m dciic'irnih /iKskov, vi'i'.iiv, nap.xjv 11;./alnili I ir;iknv''i, vrliiii p(.".>„iiii 7hoiom liuknwa-Rtiui.1 in \'>uW za pa'tresljiw' i:a~ I losiinki.'. pi'.vastiii iliihnvscini, oho. /.;is'opiiik(iiii i/ Vnnjhi- m liaki'Vici1 wx I splcišiKi •.si.'iii iiili'k'/.nikiiin pi.;Ti.'iia. kak-ri so rusniuio s pravo l.rats'.m ijn- I !ii'/.nijii pnka/.ali s.i>ii' iiaiLjlooi.kcjsi' soOiitjt. /a pnnesrfCfr.i 11 in njili \>xv- I osiakv lioj; plaiaj \ >c 111! I l' Viiltjidiv^i, dill '-<:. untreu W2si. ŽaUtjoči oslali. n.ij poinni, da so prva. lcta naselitve tcžka in tnitla|)oliia; kdor ie torej 1'ijlikužcii. naj ostane, kjer jc. Kdor pa je dclavcn in ima niorda tndi de- lavno druziuo, ta si zainore vstvariti j tu tudi z majlmim kapitalem lil.OOH do 15.000 Mr eksisi'jnco. I'riinorske Slovence Bosanci jako ceniio in s|)o- štujejo. iMnogo njili ic prcbilo vojno dobro okolj (ioricc in i>oznajo vsako našo vas. ?.a\, dla so Bosanci treb \c- roizo\edanj, t. j. katoličani, pravo- sla\ni in mohamedani in se zato včasih med sabo prcpirajo. vendar nastajajo ti prepiri bolj \ sled politič- iiih naziranj. nego verskih odnosajev. Ker iimv pa nmogo našili ljudi na- sproti molianiedanoni (Tnrkoin) raz- nc predsodke, naj povem, da nicni bosanski niusliinani kakor sc tudi imenujejo, inalo ne šc najbolj ugaja- jo, kor so skoraj na sploh same do- bričinc in najvcčji poštenjaki. Anton Štrekelj, bivši ravnateli sloven, kniet, sole v (Iorici, se- daj v pok. v Banjaluki. Valuta. Dne 2'S. marta si do'.iil : za 100 franc, frankov ! 27.25 do J27 7."» Lir za 100 belg. franknv 124 Uo \'.'.r>M) Lir ta i(JO švic. irankov 472 do 4'ti- l.ir ?.& 100 češ.-s!ov. krön 12 50 do 73. Lit za 100 dinarjev as 75 do ;w.- Lir 7.a 1 Sterling 117 60 >.io i 17.80 Li. /.a 1 Jolar 2455 do 2463 Lii r\ I ilato markn 5 SO do 5.90 L':r a M0 a»'st. kron v(M> do D.035O Lit BeneSke obllgacije. Dnc 23. marca: Srcdnji kurs L. M)52, v ! Trstu 80.25; v Miiann SI. . v Rimu 805ft L. | Vabilo I na redni občni zbor K. T. D. j V četrtek due 2. aprila se bo vršil na- tančno ob 9 in pol redni občni.zbor po pravilih Katoliškega tiskovnega dmi- ?tva z dnevnini redom: 1. Branje za- pisnika züdnjega občnega- zlbora. 2. Poročilo načelnika mons. Ign. Valen- tinčiča. 3. Tajniško |K)-ročilo. 4. Po- ročilo biagajnika. Bilanca za poslov- 110 let'o 1924. 5. Poročilo nadzorstva. 0. Morebitnosti. Za načelstvo K. T. D- Ign. l/alentintlc. Vabilo k redneinu občnentu zboru »Gospo- durskegu društvu« v Števerianu, ki se bo vršil dne 5. aprila t. I. ob 16 uri poi.oldnc v prostorib gostilne na Dvoru. I'nevni red: '. Citanje zapisnika. 2. Poročilo načelstva in nadzor- stva. ^. Citanje revizijskega poročila. 4. Odobritev bilaiice za I. 1924. 5. Volitev. Odbor. Širite ,6oriško Stražo'1 Pozor, vojni oškodovanci! Ker je troba prijaviti do 24. aprila vojno škodo i)civzročeno po rekvizi- cijü.li ali N'sled vojnili dogodkov, se tKiznanja vojiiiin oškodovancem v To'ininii in okolici, da bo take prija- \o in naznanila priskrbel strankam pioti zineriiciiiu plačilu tajnik Fr. Ka- sca v pisuriii Tolniinske liranilnice vs-'aki dan izvzeniiši nedelje od 8. lire c'o 5. lire popoldne. UgocSna prilika. Na prod.ij jc aAtoinobil »Bianchi«. 4- -(» sed^/.ev, forma torpedo, prevle- čcu z ustijem. z električno lučjo in irombo; vse v iiajboljšcm stanju. I Roscovt'z franc, Travnik št. 16. ! NA PRODAJ JE mala hišica za I svoto c.a 25.000 L v bližini Corso ! Vitt. Km. III. v (Iorici. Informacije I daje uprava lista. 5000—10.000 L posojila sprejinem prcti dobri garanciji. Pismene po- nudbe na upravo lista pod: »Zeni- 1 jiSec I. 11. razreda«. IJCEM zanesljivega hlapca h ko- njem, 2 frnažarja za žganje apna ter vcč delavcev - težakov; plača po do- go vorn, uastop takoj. Avgust Qaibri- jelčič, Ložice — Plava, TVORNICA MIAIVI VIDEM - ÖERVINJAN S= DROŽJA * Brevetti Mautner-Dunaj Zaloga In prodajalna pri pekovskem slndlkatu Oorica, Piazza della Vittoria 16, znotraj. DDDD Ti iliH'J ozdravljena *m z najnovejšim pasom BR00CK Mirotillnlce in dlšavnica E.6rapulin-Gorica naspr. ljutiskeiru vrtu, Corso Vertii 27. ¦i am i^Bfl ic«r mi Teod. Hriiiar (;-.«.) - GoHe^i CORSO ^ERJll 32 - - (htäa Centi*. Posüj«) r UsIIis zalo^D vi'mji plsfna iz znane )hr\m mrsmr: t Eti^iinnn, vsaftc- vrstnc blcgo za pcrtičsnce kohnr tudi VGliifi l:'.i\t: tx^vj in itnshegn sukna. Blago solidno! Cene zknerne! O BH ¦¦ 1MB MM