5<<; =   %   " Sveto pismo velja za knjigo, ki je preve- dena v najveè razliènih jezikov. Seznam iz zbornika z naslovom Interpretacija Svetega pi- sma, izdanega kot sad mednarodnega bibliè- nega simpozija v Ljubljani leta 1996, navaja veè kot 360 prevodov celotnega besedila.1 Zdi se nam `e povsem samoumevno, da se sodob- nemu bralcu navdihnjeno besedilo ponuja v njegovem domaèem jeziku. Splošno znano je, da je do tega prevajalskega razcveta priš- lo od konca 15. stol. dalje in sovpada z izu- mom tiska, s filološkimi študijami humani- stov ter nekoliko kasneje z duhom reforma- torske paradigme sola scriptura. Vsak Slovenec s konèano osnovno šolo ve za Trubarja in Dal- matina ter njune prevode svetopisemskih be- sedil v slovenšèino. Pa gre pri reformatorski zahtevi po prevajanju Biblije v govorjene je- zike za nekaj absolutno novega? Je prevajalska dejavnost iznajdba novega veka? V iskanju od- govora na to vprašanje se moramo ozreti v zgodovino nekaj predkršèanskih ter prvih krš- èanskih stoletij, kjer nas lepo število prevo- dov svetopisemskih besedil preprièa o nasprot- nem. V prièujoèem prispevku si bomo ogle- dali prevode Biblije, narejene do 5. stol., med katerimi bomo zaradi njune velike vloge v krš- èanski zgodovini posebej izpostavili Septua- ginto ter Vulgato. Zapletena zgodovina nastan- kov prevodov in njihovega neprestanega re- vidiranja ka`e, kako se je ta proces vedno zno- va odvijal v napetosti med `eljo po varova- nju èistosti sporoèila in med prizadevanji po širši dostopnosti teh besedil. Preden preidemo k panoramskemu pre- gledu besedil, najprej razišèimo, kaj prevod pravzaprav je. Po obièajni definiciji je pre- vajanje izra`anje pisanega ali govorjenega be- sedila enega jezika z jezikovnimi sredstvi dru- gega jezika (prim. SSKJ). Za rabo pri preu- èevanju zgodovine prevodov bibliènih besedil pa ta definicija ne zadošèa, saj npr. ob zatonu svetopisemske hebrejšèine kot pogovornega jezika pride do delnih prevodov, razlag ali pa le jezikovnih prilagoditev znotraj istega jezika, ki bi jih le te`ko imenovali prevodi v gornjem pomenu. Prevajanje v tem kon- tekstu moramo zato razumeti širše kot “pre- nos neke izjave v drugo jezikovno preoble- ko”.2 To lahko pomeni tudi prilagoditev stare oblike nekega jezika modernejši, hkrati pa pri svetopisemskem besedilu nujno pome- ni tudi razlago pomena, saj sporoèilo stav- ka ponavadi presega goli pomen besed. Le s tem razširjenim razumevanjem “prevajanja” zmoremo zajeti vso raznolikost procesa pre- hajanja svetih besedil v razumevanje in `iv- ljenje verskih skupnosti v antiènem obdobju. ? "  1  Prve prevode iz izvirne hebrejšèine lah- ko vidimo v targumih, aramejskih parafra- zah svetopisemskih besedil. Po vrnitvi iz ba- bilonskega pregnanstva l. 538 pr. Kr. kot po- govorni jezik med Judi hebrejšèino èedalje bolj izriva sorodna semitska aramejšèina. Ne- hemijeva knjiga, ki opisuje prav to obdob-  !" &  '         1 "  %   "  # 5<<; =   %   " je izraelske zgodovine, tako poroèa o slove- snem javnem branju postave (morda okrog l. 438 pr. Kr.), pri katerem je bila potrebna razlaga: “In brali so iz knjige Bo`je postave po odstavkih, razlagali pomen, da so mogli razumeti, kar so brali” (Neh 8,8). Kljub ne povsem jasnemu pomenu besedila gre pri tem najbr` za prevajanje iz hebrejšèine v pogo- vorno aramejšèino. Koren besede trgm v se- mitskih jezikih oznaèuje bodisi prevajanje bo- disi razlaganje nekega besedila.3 Targumi ob- stajajo za vse knjige hebrejskega Svetega pi- sma, razen za Ezrovo, Nehemijevo in Danie- lovo knjigo. Ti prevodi so se sprva prenašali ustno, hkrati pa se je v zaèetnem obdobju med svetopisemsko besedilo vpletalo tudi ne- kaj svobodnejših pripovedi hagad,4 kar jim še bolj daje znaèaj interpretacije. Na ta na- èin so mogli aramejsko govoreèi Judje razu- meti tudi nejasna mesta in jih uporabiti kot navodilo za vsakdanje `ivljenje. Seveda je ra- zumljivo, da proces prevajanja — razlaganja hebrejske Biblije v tem obdobju ni bil nek enoten, naèrten proces, saj najdbe fragmentov starih targumov (Kumran, kodeks Neofiti iz Vatikana) dokazujejo njihov nastanek v veè razliènih skupnostih. 0  # Samarijani so `e od razpada enotne dr`ave na severno in ju`no kraljestvo (931 pr. Kr.) ubirali svojo pot tudi na verskem podroèju. To se je pokazalo tudi v odnosu do svetopi- semskih besedil v èasu po babilonskem preg- nanstvu (od 5. stol. pr. Kr. dalje). Za Jude je bilo starodavno besedilo sveto, zato so ga pustili nedotaknjenega in so za razlago po- mena zaèeli poleg Svetega pisma v hebrejš- èini ustvarjati aramejske targume in hagade. Samarijani pa so bili v tem pogledu liberal- nejši, saj so posegli v svetopisemsko besedilo samo in nerazumljive besede stare bibliène hebrejšèine prilagodili tedanji modernejši he- brejšèini, svojemu pogovornemu jeziku. Ta prevod Mojzesovih knjig je torej bli`e nekak- šni interpretativni modernizaciji jezika be- sedila. Prvi samarijski targum v aramejšèi- ni nastane tako šele v 3. stol. po Kr., ko je hebrejšèina dokonèno prišla iz rabe tudi med njimi.5 2$0.!%  3 $&44/ Nastanek grškega prevoda hebrejskih sve- tih knjig je tesno povezan s širjenjem hele- nistiène kulture na obmoèju vzhodnega Sre- dozemlja. Tudi Judje v Palestini in v judov- skih kolonijah, npr. v Aleksandriji v Egip- tu, so bili izpostavljeni moèni helenizaciji, ki je kljub odporu (prim. 1 in 2 Mkb) moèno zaznamovala razvoj judovske kulture. Zani- mivo pri tem je, da se Judje niso odpovedali lastnemu religioznemu preprièanju, temveè so ga mnogi skušali izraziti z besednjakom grške kulture. V 2. in 1. stol. pr. Kr. smo tako še posebej v Egiptu (najpomembnejši pred- stavnik je gotovo Filon Aleksandrijski) prièe morda ene najveèjih sintez misli v èloveški zgodovini — sreèanju med judovsko in grš- ko kulturo. Poleg kanoniènih knjig (“hebrej- sko Sveto pismo”) vsebuje tudi t. i. devtero- kanoniène knjige, ki so bile napisane v gršèini in sodijo veèinoma med modrostno litera- turo Svetega pisma. Kako pomembna je bila Septuaginta za judovsko diasporo, ka`e `e to, da je bil njen nastanek kmalu odet s tanèico legendarne pri- povedi. Psevdozgodovinsko Aristejevo pismo, napisano konec 2. ali zaèetek 1. stol. pr. Kr., poroèa, da si je egiptovski kralj Ptolomej (naj- br` je mišljen Ptolomej II. Filadelf, 285 — 247 pr. Kr.) za`elel za svojo knji`nico v Aleksan- driji tudi judovske svete knjige. Zato je v Je- ruzalem poslal velikemu duhovniku Eleazarju prošnjo, naj mu pošlje prevajalce, po šest iz vsakega rodu, ki bi mogli Sveto pismo pre- vesti iz hebrejšèine v gršèino. Ko je teh 72 mo` prispelo v Egipt, so jih sprejeli s èast-      mi in jim omogoèili udobne pogoje za delo, ki so ga opravili v natanko 72 dneh. Primer- java prevodov med seboj je pokazala, da se ti do potankosti ujemajo, hkrati pa je skup- nost aleksandrijskih Judov potrdila, da je pre- vod zvest izvirniku, in izrekla prekletstvo nad vsakim, ki bi v njem poskušal karkoli spre- minjati. Kralj Ptolomej je ob koncu navdušen nad globino zapisanih zakonov in jim prizna bo`je avtorstvo.6 Legenda o nastanku Septuaginte razkri- va, da so Judje v diaspori tudi grškemu pre- vodu pripisovali vrednost navdihnjenega be- sedila, èeprav zgodovinsko ni povsem jasno, ali je prevod sam delo naèrtnega prevajanja ali pa morda sad potreb v razliènih grško go- voreèih judovskih skupnostih. V vsakem pri- meru besedilo “sedemdeseterih” ka`e naèin razumevanja lastne tradicije pri Judih v 3. stol. pr. Kr., ki je iskala povezavo tudi s fi- lozofskim razmišljanjem Grèije. Sam naèin prevajanja, za današnja merila precej svobo- den, je v zadnjem èasu predmet mnogih ra- ziskav, saj razkriva prav to povezovanje med judovstvom in grštvom, v katerem sedanji pa- pe` Benedikt XVI. vidi “pomemben korak v zgodovini razodetja, v kateri se je uresni- èilo to sreèanje na naèin, ki je dobilo odlo- èilni pomen za nastanek kršèanstva in nje- govo razširjanje”.7 Še pomembnejša je torej LXX za `ivljenje prve Cerkve, saj je prav to besedilo velja- lo za njeno Sveto pismo. Navedki iz del cerkvenih oèetov ka`ejo na to, da niso upo- rabljali hebrejske, temveè grško Biblijo, kar je povzroèalo še dodatna razhajanja z Judi, ki so od 1. stol. dalje zavraèali grški prevod in devterokanoniène knjige (judovska sinoda v Jamniji okrog 100 po Kr. doloèi hebrej- ski kanon: 39 svetih knjig). Prav za potre- be razprav z Judi je Origen v 3. stol. sestavil prvo tekstnokritièno izdajo Svetega pisma, imenovano Heksapla, kjer je v šestih vzpo- rednih stolpcih navedel hebrejsko besedi- lo v izvirnem èrkopisu, hebrejsko besedilo v grški transkripciji, nato Akvilov in Sima- hov grški prevod, besedilo Septuaginte in kot šesti stolpec pri veèini knjig še Teodo- cijev grški prevod. Klasièen primer razlike med hebrejskim in grškim besedilo je mesto iz Izaijeve knjige, kjer Bog napove kralju Ahazu rojstvo Ema- nuela (prim. Iz 7,14). V hebrejšèini je njegova mati oznaèena z besedo almah (mlado dekle), ki so jo prevajalci LXX v gršèino prevedli s parthenos (devica). Prav v tem prevodu po- stane navedek koristen avtorju Matejevega evangelija, ko v Jezusovem rojstvu prika`e iz- polnitev davne prerokbe (Mt 1,23) in hkra- ti prispeva k veri Cerkve v Marijino neokr- njeno devištvo. 0  # Po mnenju mnogih strokovnjakov je pre- vod petih Mojzesovih knjig v sirski jezik delo judovskih prevajalcev, saj ka`e mno- go stikov s tradicijo zgoraj opisanih targu- mov, èeprav se je ohranil v Pešiti, Svetem pismu kršèanske sirske skupnosti. Morda je bilo delo opravljeno v 1. stol. po Kr., ko se je kraljevska dru`ina iz sirske Adiabene spreobrnila v judovstvo.8 # /$  "  Od pribli`no 300 pr. Kr. do 500 po Kr., torej tudi v èasu nastanka Cerkve, je bil pod vplivom helenizma pogovorni jezik Sredo- zemlja gršèina v razlièici koine (gr. splošni jezik). V tem jeziku so nastali spisi Nove za- veze, prav tako so ga, celo v Rimu vse do 4. stol., uporabljali tudi v bogoslu`ju, kar lahko po nekaj sledovih opazimo še danes (prim. zaèetek maše s klicem Kyrie, eleison; Christe, eleison; vzkliki pri liturgiji velikega petka Ha- gios o Theos; Hagios ishyros; Hagios athana- tos, eleison imas). S širitvijo misijonske de- javnosti kršèanstva pa se je pojavila potreba po prevajanju, najprej v latinšèino, siršèino 5<<; =   %   "  # in koptšèino, nekoliko kasneje še v armenš- èino, etiopšèino, gotšèino in gruzijšèino.9 !0 .%%'!/ Relativno hitro, `e v 2. stol., so se v ne- katerih predelih, predvsem v rimski severni Afriki, pojavila sveta besedila v latinskih pre- vodih. Tertulijan (okr. 160 — 220) je `e imel na razpolago latinsko Sveto pismo, Ciprijan pa je sredi 3. stol. uporabljal `e revidirano razlièico tega prevoda. Predloga za najstarejše latinske prevode je bilo grško Sveto pismo, tj. Septuaginta in Nova zaveza. Med ohra- njenimi deli teh prevodov, ki jih najdemo v spisih cerkvenih oèetov, v najstarejših litur- giènih knjigah in v fragmentih svetopisem- 5<<; =   %   "      skih rokopisov, lahko opazimo precejšnje raz- like, kar ka`e na to, da je v 4. stol. kro`ilo veè variant latinske Biblije, kar je Hieronim kritiziral kot vitiosissima varietas (lat. zelo ško- dljiva raznolikost). Kljub temu sodobne štu- dije znaèilnosti teh besedil ugotavljajo, da gre v osnovi najbr` za en sam prevod, ki pa je bil v procesu revizij v razliènih kršèanskih okoljih podvr`en številnim prilagoditvam sti- la in besedišèa. Nekaj je k temu prispeval `e sam razvoj grškega (kot predloga) in latin- skega jezika v treh stoletjih. Vse ohranjene drobce starih latinskih prevodov od l. 1949 v kritiènih izdajah objavlja Institut Vetus la- tina iz Beurona v Nemèiji. Zakaj so pomem- bni? Predvsem zato, ker so te najstarejše la- tinske prevode uporabljali latinski cerkveni oèetje za svoje komentarje še celo v èasu po nastanku Hieronimovega prevoda in s tem neposredno vplivali na teologijo zgodnje krš- èanske dobe. K temu lahko dodamo še upo- rabnost pri kritiènem iskanju osnovne raz- lièice Svetega pisma, saj se obèasno prav na osnovi starega latinskega besedila lahko re- konstruira grško predlogo, ki jo je uporabil antièni prevajalec, in s tem pride do zgod- nejše grške razlièice. (!0 '! Sofronij Evzebij Hieronim (347 — 419/420) v zgodovini prevajanja Svetega pisma zavze- ma posebno mesto, saj je s filološko obèut- ljivostjo spoznal vrednost izvirnega besedi- la, hkrati pa s prizadevanjem za pravilnost prevoda poskrbel za razširjanje svojih del.10 Vendar bi bilo napaèno, èe bi Hieronimo- ve prevode enaèili z Vulgato, saj sta tako nje- gova prevajalska dejavnost kot kasneje nasta- janje enotne izdaje Vulgate zapletena in le deloma povezana. Rojen v Stridonu v rimski provinci Dal- maciji, nekje med Oglejem in Emono, je Hieronim `e od mladih let potoval po im- periju. V Rimu je prejel izobrazbo gramatike in retorike, na poti v Galijo pa se je v Trierju navdušil za asketski naèin `ivljenja zgodnjega meništva. V Antiohiji se je 373 uèil grško, v pušèavi v bli`ini Aleppa pa nekoliko kasneje še hebrejsko. Leta 382 je odšel v Rim na si- nodo, ki jo je sklical pape` Damaz I., in tam postal pape`ev teološki svetovalec in tajnik. Damaz mu je kmalu naroèil revizijo latin- skega prevoda štirih evangelijev, kar je Hie- ronim opravil na podlagi grških rokopisov. Tej izdaji je Damaz dal svojo avtoriteto s tem, da je napisal predgovor Novum opus, kar ji je zagotovilo posebno mesto v mno`ici pre- vodov. Zanimivo je, da naj bi prav ta Dama- zov predgovor k evangelijem vplival na ka- snejše uveljavljanje celotne Vulgate v Cerkvi. V Rimu naj bi nastala tudi prva revidirana Knjiga psalmov. Po Damazovi smrti je Hie- ronim odšel v Betlehem, kjer je po 387 na- daljeval svojo prevajalsko dejavnost in na podlagi Origenove Heksaple izdelal svojo la- tinsko Knjigo psalmov, imenovano tudi Ga- likanski psalter (v rabi je bil pri bogoslu`ju v Galiji), ki je kasneje postal del Vulgate. Ka- sneje se je odloèil za prevajanje iz izvirnega jezika Stare zaveze, za veritas hebraica, in do 405-406 prevedel vse knjige hebrejskega ka- nona. Drzna odloèitev proti avtoriteti Sep- tuaginte in njenega kanona mu je prinesla kritike njegovih sodobnikov in tudi kasnejših avtorjev. Tako naj bi Tobijevo in Juditino knjigo le na hitro popravil na osnovi stare- ga latinskega prevoda, medtem ko najbr` sploh ni prevedel Siraha, Knjige modrosti, 1. in 2. knjige Makabejcev, Baruha in Jere- mijevega pisma. Prav tako danes velja, da ni posebej prevajal Pavlovih in drugih pisem, Apostolskih del in Razodetja. Hieronim je s svojo dejavnostjo le še prispeval k razno- likosti prevodov v 5. stol. Ob svoji smrti ni zapustil celotnega prevoda Svetega pisma, še toliko manj dr`i, da bi bil ta prevod splošno sprejet in da bi nosil ime Vulgata. Kaj torej Vulgata pravzaprav je? 5<<; =   %   "  # Sveto pismo si ponavadi predstavljamo kot zbirko “knjig”, izdano v enem samem zvezku. A danes obièajna oblika knjige, ki ji reèemo kodeks (za razliko od prvotnega zvit- ka), se je zaèela pojavljati šele od 2. stol. na- prej, do sredine 6. stol. pa je trajalo, da so vse svetopisemske knjige zaèeli zapisovati v en sam kodeks. Imeti Sveto pismo je vse do 9. stol. pomenilo posedovanje prave male knji`nice zvitkov ali vsaj devetih kodeksov. Zato je la`je razumljivo, da so posamezni pre- vodi lahko prihajali iz razliènih virov in da je kro`ilo veè razlièic Biblije. Šele s karolinško renesanso, ki je na zaèetku 9. stol. spodbu- dila razvoj pomembnejših skriptorijev (Al- kuin v Toursu, Teodulf v Orleansu), se je po- èasi zaèela izoblikovati “standardna” latin- ska verzija, v kateri so prednost dajali pred- vsem Hieronimovim prevodom. V procesu dokonène doloèitve besedila je pomembna Biblia Parisiensia, ki jo je v 13. stol. izdala pa- riška univerza in je `e blizu kasnejši izdaji Vulgate, vsebovala pa je tudi na Tridentin- skem koncilu izloèene 3. in 4. Ezrovo knji- go ter Manasejevo molitev. Samo ime “vul- gata” (lat. skupna, splošno razširjena) se je za oznaèevanje latinske Biblije z veèinskim delom Hieronimovih prevodov uveljavilo šele v 16. stol. Ta izdaja je vsebovala Hieronimov prevod Stare zaveze iz hebrejšèine, poprav- ljeni Tobijevo in Juditino knjigo, njegov pre- vod Knjige psalmov na podlagi Heksaple (Ga- likanski psalter) ter njegovo recenzijo evan- gelijev. Prevodi vseh preostalih devterokano- niènih in novozaveznih knjig so delo nezna- nih prevajalcev. Èeprav so latinska besedi- la `e v srednjem veku do`ivljala popravke, se je šele s humanisti v 15. stol. zaèelo naèrtno kritièno delo z iskanjem starih in zanesljivih rokopisov. Posebno prelomnico je predstav- ljal Tridentinski koncil (1545-1563), ki je spri- èo reformatorske prevajalske vneme Vulgato razglasil za uradno avtentièno Sveto pismo katoliške Cerkve, hkrati pa pri uèenjakih na- roèil novo, popravljeno izdajo besedil. Ta je prviè izšla pod pape`em Sikstom V. (1590), njena druga, izboljšana izdaja pa pod Kle- menom VIII. (1592) in jo poznano pod ime- nom Vulgata Sixto-Clementina. Zadnja raz- lièica Vulgate je t. i. Neo Vulgata, ki jo je od leta 1965 na podlagi hebrejskih in grških ori- ginalov popravljala papeška komisija. Uradno jo je razglasil Janez Pavel II. leta 1979. )00 Èeprav ne poznamo toène letnice prevoda Svetega pisma v egipèanski jezik, je do tega po vsej verjetnosti prišlo v prvi polovici 3. stol. Poroèilo iz `ivljenja sv. Antona, zaèet- nika meništva, poroèa, da se je spreobrnil ob poslušanju evangelija o bogatem mladenièu. To se je zgodilo okrog leta 270 po Kr. in ker iz drugih mest izvemo, da Anton ni znal grš- ko, lahko sklepamo, da so besedilo brali v koptšèini. Tudi koptski gnostièni spisi iz Nag Hammadija se ob svojem nastanku v 4. stol. opirajo na `e obstojeèe prevode sinoptiènih evangelijev. 0 Standardna razlièica sirskega Svetega pisma, Pešita, je nastala do 3. stol., in sicer s prevodi iz hebrejšèine in gršèine. Dva sirska svetopisem- ska rokopisa iz 5. stol. veljata za najstarejši be- sedili te vrste. Svetopisemska tradicija v sirskem jeziku je nekoliko samosvoja. Sirec Tatian je namreè okrog 170 po Kr. sestavil prvo evangelj- sko harmonijo, imenovano Diatessaron, v kateri je zdru`il štiri evangelije v enotno pripoved o Jezusovem ̀ ivljenju, delu in nauku. Èeprav na- pisana v gršèini, je bila harmonija najbr` kmalu prevedena v siršèino, kjer je prevzela vlogo ka- noniènega evangelija. V splošni rabi je ostala vse do 5. stol., ko je sinoda v Rabbuli zapovedala uporabo štirih evangelijev. Zgodovinar in škof Teodoret iz Cira okr. 440 poroèa, da je iz cerkva svoje škofije odstranil 200 izvodov Tatianove harmonije. 5<<; =   %   "      5<<; =   %   " 10 Armenci so sprejeli kršèanstvo konec 3. stol., `e leta 304 je to postalo dr`avna vera. Sama de`ela ni bila del rimskega cesarstva in se je nahajala na meji med Rimljani in Per- zijci, ki so bili ves èas zapleteni v medsebojne spopade, pri èemer je trpela tudi Armenija. Konec 4. stol. je z razdelitvijo podroèja med dve cesarstvi grozilo izginotje armenske kul- ture. Deloma kot odgovor na to krizo je okrog leta 406 uèenjak Mesrop iznašel ar- mensko abecedo, s katero so zapisali prevode Svetega pisma, liturgiènih besedil ter del sir- skih in grških cerkvenih oèetov v armenšèino. Biblijo so prevajali tako iz sirskih kot grških predlog, delo naj bi bilo zakljuèeno okrog 435 po Kr. 500 Prevod v etiopšèino naj bi nastal med 4. in 6. stol. na podlagi Septuaginte in grške Nove zaveze. Zanimivo je, da med etiopskimi sve- timi besedili poleg obièajnih kanoniènih in dev- terokanoniènih knjig najdemo tudi nekaj apo- krifov (Enohova knjiga, Knjiga jubilejev, Izai- jevo vnebovzetje, 4. Baruhova knjiga). 260 Najstarejši gruzijski prevodi svetopisem- skih besedil so iz 5. stol. in ka`ejo povezavo s soèasnimi armenskimi prevodi. V fragmen- tih rokopisov, datiranih od 5. do 8. stol., so našli dele besedil Druge in Pete Mojzesove knjige, Knjige pregovorov, Jeremija in Knjige sodnikov, od novozaveznih spisov pa precejš- nje dele evangelijev ter pisem Rimljanom in Galaèanom. 20 Plemena germanskih Gotov so se proti koncu 2. stol. zaèela pomikati proti jugu Evrope v dveh smereh: Vizigoti proti Špa- niji, Ostrogoti pa proti Mali Aziji. Leta 264 so vdrli v Kapadokijo in odpeljali s seboj tudi veè kršèanski ujetnikov. Potomec teh je bil tudi škof Vulfila, ki naj bi v 4. stol. preve- del Sveto pismo v gotski jezik, še pred tem pa na podlagi grškega in latinskega alfabe- ta ter nekaj runskih pismenk sestavil gotsko abecedo. Iz 5. stol se je ohranil dragoceni got- ski Codex Argenteus Upsaliensis, kjer so s sre- brnimi in zlatimi èrkami na škrlatni tkani- ni zapisani evangeliji v zaporedju Matej, Ja- nez, Luka, Marko. .    '    @ Be`ni pregled zgodnjih prevodov sveto- pisemskih besedil nam ka`e veliko odprtost zgodnje kršèanske skupnosti za prevajanje, torej za dostopnost svetih besedil vsem ver- nim. Po drugi strani pa nenehne revizije pre- vodov razkrivajo neizmerno spoštovanje do samega besedila, njegove oblike, preko ka- tere je prišla do nas razodeta resnica.V tem se skriva protislovna napetost med dvema te`njama verskih skupnosti: te`nji po ohra- njanju razodete besede ter te`nji po razu- mevanju te besede. Primer prve je fiksira- nje hebrejskega besedila svetih knjig v po- steksilnih judovskih skupnostih in soèasno nastajanje aramejskih razlag, primer druge te`nje pa je nastajanje samarijanske jezikov- no modernizirane priredbe Peteroknji`ja. S podobnimi strahovi o heretiènosti so Judje na Jamnijski sinodi zavrgli grško Septuagin- to, koncilski oèetje v Tridentu pa prepove- dali reformatorske prevode Biblije in za av- tentièno razglasili le latinsko Vulgato. Ka`e, da je misijonska dejavnost mlade kršèanske verske skupnosti nagibala najprej k veliki naklonjenosti prevajanju, ki se je po veèsto- letni uveljavitvi prevesila v konzervativnost, te`njo po ohranjanju besedil. Razumevanje in dostopnost razodetja sta se morala po- gosto umakniti varovanju èistosti razode- te besede, kar je vodilo v 16. stol. do nam nerazumljivih prepovedi posedovanja Sve-  # 5<<; =   %   " tega pisma v domaèih jezikih. Danes je ta napetost v veèji meri prese`ena s standard- nimi izdajami Biblij v modernih jezikih, saj je v njih zagotovljena tako zvestoba izvir- niku kot tudi razumljivost obièajnemu bral- cu. Še vedno pa sreèamo odstopanja, kot so recimo izdaje Biblij v pogovornih jezikih (npr. italijanska Bibbia in lingua corrente), kjer prilagoditve morda `e pregrobo pose- gajo v izvirno besedilo. Med ohranjanjem in razumevanjem namreè ne sme iti za iz- kljuèujoèe razmerje, temveè predvsem za zvestobo veèni Besedi, izreèeni v doloèenem zgodovinskem trenutku na doloèen naèin, a namenjeni ljudem vseh èasov. Tudi nam. 1. Prim. Interpretation of the Bible/Interpretacija Svetega pisma, Ljubljana/Sheffield, 1998, 1852-1854. 2. “Prevod”, v A. Grabner-Haider, J. Krašovec, Biblièni leksikon, Celje, 1984, 598. 3. Prim. The Anchor Bible Dictionary, vol. VI, Si — Z, New York, 1992, 321. 4. Gre za oznanjevalno razlago Svetega pisma, ki uporablja razna sredstva ponazoritve (pripoved, priliko, alegorijo), in na odprt, pogostokrat domišljijski naèin, `eli privesti do spoznanja in razumevanja Boga, sveta in èloveka (prim. “hagada”, v Biblièni leksikon, 307). 5. Prim. A. Tal, “The Hebrew Pentateuch in the Eyes of the Samaritan Translator”, v: Interpretation of the Bible/Interpretacija Svetega pisma, Ljubljana/Sheffield, 1998, 341-354. 6. Prim. The Anchor Bible Dictionary, vol. V, O — Sh, New York, 1992, 1096. 7. Benedikt XVI., “Vera, razum in univerza. Spomini in razmisleki”, v: Communio, 16. letnik (2006) 3, 198. 8. Prim. The Anchor Bible Dictionary, vol. VI, 789. 9. Prim. The Anchor Bible Dictionary, vol. VI, 787- 813. 10. H. G. Reventlow, Epochen der Bibelauslegung, Bd. II, Von der Spätantike bis zum ausgang des Mittelalters, München, 1994, 44-52.