AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 210 CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, SEPTEMBER 7TH, 1932 LETO XXXIV-VOL. XXXIV Množica je hotela linčati črnce radi umora dveh policijskih stražnikov Lebanon, Tenn., 6. sept. — Sto nož narodne milicije so v naglici poslali v mesto Lebanon, da bi varovali okrajno ječoi pred nasilno množico, ki je hotela udreti v Ječo in zgrabiti dve zamorski ženski, ki sta ustrelili dva bela Policijska stražnika. V nedeljo gta šla namreč konstablerja Ben Northern in M. E. Brown do neke kabine, da bi aretirala nekega 18 letnega zamorca, ki je udaril nekega belega dečka. Toda ko sta se bližala kabini, sta dve za-friorki streljali nanju s puškami in oba stražnika usmrtili. Potem je dospel na lice mesta šerif Climer s svojimi deputiji, ki so Prisilili zamorce, da so se podali- Množica je zgrabila obe ženski in jih peljala na glavni trg, da bi ju linčala, toda šerif je za-branil nasilje, zaeno je pa telefoniral v Nashville po narodno niilicijo. S zamorkama so bili aretirani še trije drugi zamorci', katere je policija skrivaj odpeljala v ječo v Nashville. Množica je zahtevala izročitev teh zamorcev in je poslala deputacijo v ječo, ki je vso ječo preiskala in nato sporočila zunaj množici, da zamorcev jii tam. -o- Češka izgnala komuni-stinjo Praga, 6. septembra. Ada Wright, mati enega sedmih ža-niorcev iz Alabame, ki so obsojeni na smrt radi kriminalnega napada na dve beli dekleti, je pobirala po čehoslovaški podpise 2a oprostitev obsojenih črncev. Vlada ji je zapovedala, da naj takoj zapusti državo. Trije ubiti v tunelu Chicago, 111. 6. sept. — Trije delavci so bili danes zvečer ubiti in več jih je bilo ranjenih, ko se je utrgala spenjača, po kateri so spuščali delavce v 185 čevljev globok vodovodni predor. Delavci, ki so bili že prej v predoru, so nesli ranjence eno miljo in pol daleč do ustja predora Pri jezeru. 80 letna operna pevka Aberdare, škocija. — Mrs. C. farfit, ki je stara 80 let, in ki je bila od svojega 20. leta cerkvena pevka, je sedaj odločila, da bo priredila pevski koncert ker inia izredno lep glas. To je da-nes najstarejša operna pevka na svetu. V koncertno glasbeno šolo pohaja šele eno leto. Nemiri v Avstriji Graz, Austria, 6. sept. — V tukajšnem mestu je prišlo do spopada med socialisti in fašisti. fašist je bil ubit in več jih Je bilo nevarno ranjenih. Policija je prijela izsiljevalca denarja, ko je prišel po zahtevano vsoto V okrajni ječi v Clevelandu imajo zaprtega moškega, o katerem sumijo, da je isti, ki je poslal bogatemu trgovcu Augustu-su v Waite Hill vasici grozilno pismo, da mora trgovec prinesti na določen prostor, River Rd. in South Kinsman Rd. $25,000 v gotovini. Augustus je pa naročil policijskemu načelniku iz Wil-loughby, Myersu in dvema de-putijema, da gresta na označeni prostor in se skrijeta. Policaji so odšli na prostor in se tam skrili. Kmalu je stopil k njim iz teme neki moški, ki jim je velel dvigniti roke kvišku. Mesto tega so pa začeli streljati. Tujec je padel na tla, policaji pa nanj. Našli so pri njem revolver, s katerim je, kakor je izjavil, streljal na veverice, dasi je bila že deseta ura zvečer. Ker je prišel Augustus pozneje s zavitkom, se ne more reči, če je prijeti moški tisti> ki je zahteval denar. Augustus je dobil že več enakih grozilnih pisem in ima že od meseca maja najete privatne detektive, ki stražijo njegovo 200 akrov veliko posestvo Neznanca so zaprli in sedaj preiskujejo, če je on tisti, ki je pošiljal grozilna pi-pisma in zahteval denar. Včeraj se je pa jetnik podal in izpovedal, da je njegovo ime Edward Kothera, ki je s pomočjo svojega' brata Wililama pošiljal grozilna pisma. Brata bosta izročena zvezini poštni oblasti, ker sta pošiljala pisma po pošti. -o- Plin bomo dobivali v steklenicah Birmingham, Anglija, 6. septembra. V tukajšnem industrijskem laboratoriju so po enoletni preizkušnji ugotovili, da se bo plin lahko dovažal na domove odjemalcev v steklenicah in ne po ceveh kot sedaj. V eni steklenici bo za 3,000 funtov stis-nenega plina na štirjaško inčo. Tako bodo lahko gospodinje na-ročevale plin, da se jim bo dovažal kot sedaj mleko. Nemčija se bo oborožila Koenigsburg, 6. septembra.— Kurt von Schleicher, nemški vojni minister, je danes izjavil napram časnikarskim poročevalcem, da Nemčija ne bo več trpela, da bi se jo smatralo manj vrednim kot druge države in da se bo oborožila, kot je to potrebno za njeno varnost, pa če je drugim državam všeč ali ne. Nemčija je namreč zaprosila Ligo narodov, da sme imeti ravno tako oboroženo silo, kot jo imajo druge države. Odgovor na to zahtevo še ni prišel, a nemški vojni minister je kljub temu povedal, kaj misli. Coolidge priporoča Hoover-ja, kot edinega, ki nas bo rešil iz krize Bivši predsednik Zed. držav, Coolidge, je izdal apel na ameriški narod, naj nikar ne zapusti Hooverja in ga naj ponovno izvoli predsednikom. Hoover da je edini voditelj, ki nas more rešiti iz sedanje krize, je rekel Coolidge. Calvin tudi prosi ameriški narod, naj preneha dolžiti Hooverja, češ, da je on kriv sedanje depresije, ker Hoover da nima kontrole o vzrokih sedanjih slabih razmer in da ga moramo soditi po tem, kar je storil z raznimi dobrimi nasveti za odpomoč potrebnim. "Vsi vemo," je pov-darjal Coolidge, "da je Hoover pameten človek in da je imel ve*a program, ki ga je .predložil, namen odpomoči brezposelnim, da se odpomore farmerjem in da se vzpostavi zaupanje naroda. Ves Hcoverjev program kaže namen, da se odpomore vsemu narodu, brez razlike stanu." Coolidge povdarja, da je iskati vzroke depresije zunaj Zed. držav, o kadrih ameriška vlada ni imela nobene kontrole, izvzemši borzne špekulacije, ki jo je narod povzročil sam. Coolidge povdarja, a je Hoover najbolj poučen mož danes v Zed. državah, kateremu je znan ekonomični položaj dežele bolj kot vsakemu drugemu, zato da bi bilo nepriporočljivo, ako bi danes ameriški narod, v največji ekonomični krizi, spremenil vlado, in žavrgel izkušene voditelje. Poroča se, da bo temu Coolidgevemu priporočilu odgovoril enkrat pozneje Al Smith. -0—-— Farmerski kongres v Clevelandu Od 29. novembra do 5. decembra se bo obdržaval v Clevelandu, Ohio, farmerski kongres, katerega se bodo udeležili zastopniki več kot 600 farmerskih organizacij iz vse dežele. Na kongres so vabljeni tudi kongresnui-ni, senatorji in državniki. Med drugimi govorniki bo na kongresu governer La Follette iz Wisconsina in governer White iz Ohio. Farmerski kongres bo sklican, da se zastopniki pogovore, kako bi rešili težavne far-merske probleme in kako priti do višjih cen raznim produktom. Farmerji dobivajo, na primer, en cent za kvort mleka, med tem ko se ga prodaja v mestu za 9 centov in več. Ravno tako je s cenami poljskih pridelkov in živine. Farmerji, ki niso v organizaciji, lahko podpišejo peticijo po 25 skupaj in lahko pošljejo svojega zastopnika. V ječi najden obešen jetnik je bil že prej mrtev, po izjavi koronerja Pekin, 111., 6. sept. — V Tazewell okrajni ječi so našli obešenega jetnika, ki pa, kakor je izjavil mrliški oglednik A. E. Allen, ni izvršil samomora, ker je bil že poprej mrtev, predno je dobil vrv okrog vratu. Mrliški oglednik in okrajni državni prav-dnik, sta pozvala šerifa Jamesa Crosby in štiri njegove deputi-je, da pridejo na zagovor, ker se sumi, da so ga ti umorili, ko so mu dali takozvani "third degree." Jetnik se piše Martin Virant in je bil zadržan v ječi, da bo za pričo radi nekega umora. Zadnji četrtek so ga šerif in deputiji v ječi strahovito pretepli in par ur zatem so ga našli obešenega v ječi. Koroner je prerezal vrv in napravil raztelešen je, pri katerem je dognal, da je Virant umrl vsled notranjih poškodb, ki so mu bile pri-zadjane predno je bil obešen. -o-,- Srebrna poroka V nedeljo 28. avgusta sta obhajala Mr. in Mrs. Joseph Zupančič iz Thompson, O. slavnost sveje srebrne poroke. Joe Zupančič je povsod priljubljen slovenski farmer v Thompsonu, kjer že dolgo vrstq let vodi vzorno farmo. Poznan je daleč naokoli kot mož poštenjak in tisti, ki ga poznajo pravijo, da zlahka vzdigne avtomobil ali pa kravo, kajti Jože je izredno močan. Ob priliki srebrne poroke je Jožeta in soprogo obskalo nad 300 prijateljev iz farm ,in iz Clevelanda, ki so priljubljenemu paru iskreno čestitali z lepimi darili in obema želeli mnogo zdravih in uspešnih dni v življenju. Tudi mi se pridružujemo z iskreni čestitkami. Neznanec povožen Včeraj zjutraj je umrl v Be-5ea bolnici neki nepoznani mo-ski, katerega je povozil neki av-tomobilist, ko je drla množica 0(1 zrakoplovnih dirk. V veliki £nječi je avtomobilist pobegnil. Sokol začel s telovadbo Slovenski Sokol v Clevelandu Naznanja, da se je pričelo z red-j10 telovadbo za otroke: v ponde-jjek zvečer od 6 do 7 za dekleta ln v petek večer za fante. Telo-vadba se vrši v S. N. Domu. Smrt otroka v Staršem Volčanšek, stanuj o-ci na 1467 Larchmont Ave., je ^eminul pet mesecev star sin-^ Mihael. Pogreb preskrbi Žele in Sinovi. Prizadetim sožalje. Roosevelt bo imel v svoji predsedniški kampanji samo tri glavne govore Hyde Park, N. Y., 6. septembra. Governer Roosevelt bo imel v svoji predsedniški kampanji samo tri glavne govore. In sicer bo govoril v Topeka, Kan., Portland, Oregon in Sioux City, Iowa. To govorniško turo nastopi Roosevelt 12. septembra. V Topeka bo govoril Roosevelt o svojem programu, kako se bo povrnila prosperiteta farmerjem. To bo glavni govor za vse far-nierje v Zed. državah. Vsebino govora v obeh drugih mestih governer še ni objavil, pač pa bo najbrže govor o sedanjem ekonomičnem položaju, kar bo itak glavna snov njegove predsedniške kampanje. Roosevelt je rekel, da je glavni namen njegove govorniške ture na zapad to, da se bo na lastne oči prepričal o situaciji na zapadu, da bo videl^da bo slišal in da se bo naučil. "To prav za prav ne bo govorniška tura," je rekel Roosevelt, "ampak grem na zapad zato, da dobim na mestu informacije o potrebi naroda v raznih delih dežele. Zato bom pa bolj poslušal, kot pa govoril." Governer bo potoval v posebnem vlaku in ga bo spremljevala tudi njegova soproga in sin James. -o- Proti tujezemskim 'loterijam Washington, D. C.,—Zvezni poštni urad naznanja, da se je zadnje dve leti prihranilo najmanj $1,000,000,000 lahkovernim Američanom, kateri denar bi sicer 'šel v žepe tujezemskim špekulantom, ako bi zvezni poštni urad tako ostro ne pazil na to. V zadnjih dveh letih je zvezni poštni oddelek aretiral nič manj kot 1357 oseb, ki so prodajale srečke v Zed. državah in pošiljale ponudbe potom pošte. Floridi se bliža vihar Jacksonville, Fla., 6. sept. — Tropični vihar, o katerem se je poročalo, da se bliža Miami preko Bahamskih otokov, je nenadoma spremenil svojo smer bolj proti severu Ako bo zadel obrežje Floride, bo zadel severno od Jacksonville. Preko štiri tisoč ljudi, ki stanujejo v tej smeri, se je umaknilo, hiše so zabili in vlaki so prenehali voziti v nekaj manjših mest, dokler ne mine nevarnost. Otroka sta pustila V nedeljo večer je bil puščen par dni star otrok v Lake hotelu. Ker se ni vedelo čegav je otrok, so ga izročili v sv. Ane bolnico. Drugi dan se je pa javil, na policiji Elmer Cranor iz Detroita, ki je rekel, da je on oče otroka. Mati otrokova pa je neka Mrs. McGrath iz Kanade, ki je prišla pred 9 meseci v Detroit, kjer se je seznanila z Cranorjem. Potem sta potovala skupaj po deže- j li in prodajala magazine, da sta se preživela. Sedaj bodo preiskali, če je Mrs. McGrath prišla) postavnim potom iz Kanade, ker ni imela pri sebi nobenega potnega lista. Par zanikuje, da bi pustil otroka nalašč, ampak da sta se odstranila samo za nekaj časa, ko sta šla prodajat magazine. ' Vsak gre rad na ohcet V pondeljek večer se je vršila poročna slavnost židovskega para Arcurri. Za to slavnost so razposlali 450 vabil. Vsak, ki je prejel vabilo, je mislil, da lahko pripelje seboj vse svoje prijate-le in znance. Tako se je zbralo v dvorani okrog 4,000 ljudi in kakih 2,000 jih je bilo na cesti, ki niso mogli v dvorano. Ves promet na ulici je bil ustavljen in priti je morala policija, ki je razgnala ljudi iz ulice in iz dvorane, kjer so ostali samo sorodniki in nekaj ožjih prijateljev. Celo godbo so poslali domov, da ni bilo preveč drenj. Maša zadušnica V četrtek ob osmih se bo brala v cerkvi sv. Kristine na Bliss Rd., Euclid, O., sv. maša za pokojno Mrs. Marion Cugel. Sorodniki in prijatelji so prijazno vabljeni. Za delom Tvrdka Jay-Cobbs na Euclid Ave., v Clevelandu je objavila, da išče nekaj prodajalk. Ob devetih zjutraj se je tam zbralo že nad 500 žen in deklet, ki bi bile rade dobile službo. Ko so odprli vrata, so hotele vse hkrati v trgovino in pri tem je nastal tak drenj, da se je strla šipa v izložbenem oknu in sta bili dve ženski nevarno obrezani od stekla. Pač znamenje časa. Albert Kaušek operiran Mr. Albert Kaušek, sin poznane Mr. Anton Kauškove družine iz 185. ceste, je bil včeraj operiran na slepiču v Lutheran bolnici. Operacijo je srečno prestal, toda obiski za enkrat še niso dovoljeni, želimo mu skoraj š-nega' popolnega okrevanja. Rojak umrl V nedeljo popoldne je preminul po dolgi bolezni rojak Rudolf Mesojedec, star 39 let. Doma je bil iz vasi češče, fara Prečna pri Novem mestu. V Ameriko je prišel pred 22. leti. Pokojni je bil član društva Kras št. 8 SDZ, Waterloo Camp št. 281 WOW in Boiler Makers Union Local 416. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Rose, hčer Vido in sina Rudolfa ter Raymonda. V starem kraju zapušča starše, 4 brate in eno sestro. Pogreb se vrši v četrtek ob 8:30 iz hiše žalosti, 1209 E. 168th St., v cerkev Marije Vnebovzete in na Calvary pokopališče, pod vodstvom August F. Svetka. Vile rojenice Pri družini Tony Sedmalc, 1139 Norwood Road, so se oglasile vile rojenice, ki so prinesle zalo deklico v rejo. čestitamo! Obravnava proti Maschketu Obravnava proti republikanskemu bossu Maschketu in petim njegovim tovarišem, ki bi se imela pričeti včeraj, se je preložila na 19. septembra. Vzrok preložitve obravnave je, ker Alex Bernstein, ki je glavni obtoženec v poneverbi denarja v okrajni blagajni, ni mogel dobiti še zagovornika. "Lindy" pozdravlja Mr. in Mrs. "Lindy" Lokar, ki se nahajata na ženitovanj-skem potovanju, pošiljata pozdrave iz Montreala, Kanada, od Niagarskih slapov in iz Wash-ingtona, D. C. "Lindy" pristavlja, da ni mogel obiskati Hooverja, ker je bil odsoten iz mesta na svojem ljubem ribolovu. župan Miller zopet doma Iz desetdnevnih počitnic se je vrnil elevelandski župan Miller in je bil včeraj zopet v svojem uradu. Nahajal se je v Defiance, O., ki je njegov rojstni kraj. časopisje ga ostro kritizira, češ, da si jemljle preveč počitnic in da je vse premalo v svojem uradu. Farmerji delajo nove načrte za štrajk v boju za višje cene pridelkom Des Moines, Iowa, 6. septembra. Danes so se zbrali voditelji farmerjev, ki so na štrajku, da izvojujejo večje cene svojim pridelkom, k skrivnemu sestanku, da se dogovore o načrtih za bodoče. Dasi se ni moglo zvedeti, kaj so sklenili na svojem sestanku, pa se splošno govori, da se farmerji ne bodo podali in da samo še čakajo, kaj bodo sklenili governerji srednjezapadnih držav v četrtek, ki se bodo zbrali k posvetovanju v Sioux City. Ako governerji ne bodo predložili kakega načrta, ki bi bil vsaj količkaj ugoden za far mer je, bodo ti z vso silo nadaljevali s štraj-kom. Med tem se pa poroča od vseh strani o spopadih med štraj-kujočimi farmerji in drugimi, ki hočejo prodreti s truki far-merske pikete in voziti živila in živino v mesta. Pi"i Sioux City je hotelo 14 trukov prodreti pikete s polnimi vozovi živeža in živine. 200 farmerjev jim je zaprlo pot in prišlo je do spopada, v katerem so bili štirje lahko ranjeni. Pri Correctionville, nekaj milj od Sioux City, je 500 farmerjev ustavilo vlak, na katerem so bili prešiči in goveja živina. Končno sta se obe stranki pogodile, da prešiče lahko odpeljejo v mesto, a goveja živina je ostala v staji. Drugače pa je farmerski Štrajk v Iowa, Nebraska in South Dakota, kot je bil pred dnevi. -o- Uradnike pretepajo Varšava, 6. septembra. V tem mestu so imeli zborovanje pod-uradniki, ki so1 soglasno sklenili, da jih višji uradniki v službi ne smejo pretepati. Do sedaj je bilo znano, da so morali podurad-niki za svoje predstojnike oprav-jljati razna dela, kot nakupovanje na trgu in drugo, toda javnosti ni bilo znano, da jih predstojniki tudi vlečejo za ušesa, brcajo in pretepajo s palicami. Ta izjava zveze poduradnikov je zbudila po vsej Poljski veliko zanimanje.. Mlad Švicar je priznal umor Henri Walther, 20 let star, je denes priznal, da je umoril Miss Jerane Ibershoff, ugledno cleve-landsko dekle, ki se je nahajala v Švici na počitnicah s svojo sestro. Policija pravi, da ima fant za seboj že več kriminalnih slučajev. Podrobnosti o umoru policija še ni objavila. Cleveland potrebuje denar Sedanja mestna administracija bo napela vse sile, da pride pred volivce v jeseni predloga za nove davke, s katerimi bi se krili stroški mestne uprave. Novi davek bi znašal eno tisočin-ko, ali $1.00 od vsakih $1000 vrednosti. Oh, le naprej, oh le naprej. . . Naročnikom v Genevi in okolici Te dni bo naše naročnike v Genevi, Madisonu in okolici, katerim je potekla naročnina, obiskal naš zastopnik, Mr. Joško Penko, katerega prav vljudno priporočamo. Štorklja se je oglasila Pri družini poznanega peka, Mr. in Mrs. John Pianecki, 6218 St. Clair Ave., je teta štorklja pustila v nedeljo pridnega fantka. Mati iri otr&k sta zdrava, čestitamo! * V Hollywoodu, Cal., se je ustrelil soprog filmske igralke Jean Harlow. Svetovni trg kaže več živahnosti: cene bombažu, žitu, delnicam se dvigajo New York, 6. septembra. — Cene raznim predmetom na tržiščih po vsem svetu so danes poskočile, ko so se oglasili kupci za pšenico, bombaž, kavčkug in drugo, v upanju, da je mednarodna trgovina na vidiku. Pšenica je poskočila za 2 centa pri bušlju, bombaž za $1.50 pri zavoju, kavčug pol centa pri funtu. Tudi cene raznim drugim stvarem so se precej dvignile. Obenem z delnicami raznih kor-poracij, so se dvignili tudi cen^ bendom, ker je veliko vprašanje zanje za investacijo. Dvignili so se bond i jeklarske industrije in železniški bondi so poskočili za 3 tečke. Zlasti so napredovali bondi sledečih železnic: Missouri Pacific, Nickel Plate, New York Central, Rock Island in Erie. Govori se, da bo prišel bombaž do zime na 12 centov in pšenica na 75 centov bušelj, to pa vsled tega, ker Farmerski vladni odsek je sklenil da bo pri-držal do prihodnjega leta dva milijona bušljev pšenice in dva milijona zavojev bombeža. Majska pšenica se je prodajala po 64% centa bušelj. Cena pšenici in bombažu na Londonski bor zi je šla z istim korakom naprej, kot v Zed. državah. -o-- Same ženske vodijo gledišče Paris, 6. septembra. V Parizu je bilo te dni odprto gledišče, katerega zovejo "Studio Femi-nin," v katerem so zaposlene same ženske. Noben moški ne sme v tem gledišču ne igrati, ne opravljati kako delo. Vse igralke so same ženske, revno tako so same ženske pri godbi in celo pri kulisah so same ženske. S tem hočejo ženske dokazati, da tudi v glediškem vprašanju ženske ne zaostajajo za moškimi in da so v stanu ravno tako lepe igre na odru postaviti, kot moški. Preveč imata denarja Chicago, 111., 6. septembra. — Policija v Chicagu išče 12 letni dekleti, Marie Bruss in Paulo Bunstage, iz Cedarburg, Wis., ker se policiji zdi, da imata dekleti $1000 vseeno preveč za zapravit. Dekleti sta vzeli denar staršem in pobegnili v Chicago, da bosta videli lepo mesto. Potres, ki ni bil potres Buena Vista, Calif,, Mr. in Mrs. M. E. Payne je ponoči naenkrat zbudil silen potres, ki je močno zibal hišo. Ko sta vsa preplašena stekla iz hiše, sta zagledala dva velika slona, ki sta se čebljala ob hišo. Slona sta ušla iz cirkusa na bližnjem lotu. Povodenj v Texasu Brownsville, Tex^s, 6. septembra. Vsled velikega deževja, je, prestopila svoje bregove reka Rio Grande in poplavila okolico. Kolikor je znano do sedaj, je utonilo osem oseb in škode je nppravila povodenj za $5,000,-000. Predstava v Barbertomi V soboto 24. septembra priredi društvo Majnik 'št. 28 SDZ veseloigro "Davek na samce" v ondetni dvorani društva "Domovina" na 14. cesti. Igro re-žira Mrs. Albina Poljanec. Ker bo to prva igra, v sezoni, se pričakuje velike udeležbe. ©Plačajte račune za plin v našem uradu in prihranit| si pot v mesto. y L K AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) SLOVENIAN DAILY NSW8PAPBR Published daily except Sunday* and Holidays NAROČNINA: Ca Ameriko In Kanado na leto 95.80 Za Cleveland, po polti, celo leto $7.00 Ba Ameriko in Kanado, pol leta $1.00 Za Cleveland, po polti, pol leta $3.50 Za Cleveland po raiaaaftalclh: celo leto $6.50; pol leta $3.00; Četrt leta $1.75 Za Evropo celo leto $7.00, pol leta $3.50. Poeametna itevUka $ cente. Vm platna, dopise ln denarne pošlljatve naslovite: Amerttka Domovina, 6117 St. Olalr Ave., Cleveland, O. Tel. BXnderson 083$ JAMES DXBKTOO and LOUIS J. PIRO, Idltors and Publisher« Entered as second class matter January 6tb, 1809, at the Post Office «t Cleveland, Ohio, under the Act ol March 3rd, 187$. No. 210, Wed., Sept. 7th, 1932 Še mrtvih se bojijo Mussolini, laški diktator, rad slika v velikopoteznih govorih Italijo, kot najbolj vzorno in najbolje urejeno državo, ki je najbolj srečna na svetu pod skrbnim vodstvom nezmotljivih fašistov. A vendar se v Italiji odigravajo skoro dnevno dogodki, ki se ne bi mogli pripetiti v nobeni drugi državi, dogodki, ki postavljajo Italijo v dokaj čudno luč glede notranjega reda, ki prevladuje v Italiji. Dokazano je, da v Italiji v skoro vseh mestih države pokajo dnevno bombe, divje demonstracije sledijo ena drugi. Ker ima pa režim v popolni kontroli brzojavni, telefonski in drugi informacijski aparat, je seveda tisoče takih dogodkov, ki ne morejo biti razglašeni v tujezemstvu in splošna javnost torej ne zve o njih. In da je ironija usode še toliko večja, je bilo pri nedavni bombni razstrelbi v mestu Bologna, v tem starodavnem mestu znanosti, umetnosti in kulture, na katero se fašistovski voditelji tako radi sklicujejo, tudi mnogo mrtvih in ranjenih, ko so pokale številne bombe. Fašistovski časopisi so seveda morali o vsem tem molčati, a oblasti so takrat sklenile, da nastopijo .z največjo strogostjo in s skrajno odločnostjo, ker so bile mnenja, da če popuščajo, da bo javnost tako popuščanje vzela za slabost. V istem času je prišla na vrsto lausannska konferenca, in položaj italijanske diplomacije je bil preveč delikaten, in Italija nikakor ni mogla s tem ali onim nastopom izzvati ne-razpoloženje napram francoski republiki. Zaradi tega so merodajni krogi fašistov v Rimu odločili, da se sodnijska obravnava proti metalcem bomb, ki je bila prvotno določena za 27. junija, odgodi za nedoločen čas. Toda nekaj tednov potem se je zgodilo nekaj, kar je prekrižalo račune vseh laških fašistovskih diplomatov. Prav pred vladno palačo so prijeli napadalca, ki je nameraval sredi Rima izvršiti napad na poglavarja fašizma, na samega Mussolinija. In ta dogodek je takoj odstranil vsake pomisleke rimskih diplomatov, in napadalec Sbardelotti je pri šel pred sodišče. Obravava se je vršila z vso naglico in brezobzirnostjo. Sledila je v največji brzini smrtna obsodba Sbardelottija. Toda usmrtitev Sbardelottija je bila tako dramatična in značilna za postopanje fašistovskih oblastnikov s političnimi obojenci, da so podrobnosti te tragedije še danes sle hernemu pred očmi. Z vzklikom "živela svoboda'!' je šel Sbardelotti z neverjetno hladnokrvnostjo na morišče. Tik pred usmrtitvijo je še glasno izjavil, da mu ni žal, da pa ne smejo misliti, da bodo z njegovo smrtjo zatrli vse nasprotnike fašizma. V Italiji jih je še pet, ki bodo znali najti pot do največjega nasil nika laškega naroda. Sbardelotti ni bil ustreljen v hrbet, kakor je to v Italiji običaj, marveč so miličniki oddali vse strele v glavo, tako da so mu jo popolnoma razmesarili. Pa to še ni bilo dovolj. Že mrtvo truplo Sbardelottija so miličniki z neštetimi streli dobesedno prerešetali, tako da je ostala od človeka samo krvava kepa mesa, kosti in cunj. Temu izlivu brezprimernega sovraštva je sledila cela vrsta strogih varnostnih ukrepov, kakor da se fašizem boji celo mrtvega Sbardelottija. Ker so neznani ljudje že vsa zadnja leta krasili grobove žrtev fašističnega nasilja s cvetjem, so pa pokopali Sbardelottija docela na skrivaj in na popolnoma neznanem kraju, da bi preprečili demonstracije proti fašistom. Ob istem času je pa fašistovsko časopisje začelo zopet s strupeno kampanjo proti Franciji in Jugoslaviji. Francozom fašisti predbacivajo, da trpijo na svojem, ozemlju morilce, Jugoslavijo pa obtožujejo, da vzdržuje zvezo z onimi Slovenci, ki so bili omenjeni v obtožnici proti napadalcem fašizma. Nadalje je fašistovsko časopisje začelo silovito kleve-tati Jugoslavijo v svetu, in so laški časopisi slikali Jugoslavijo kot nemirno in i.zzivajočo državo, ki čaka v zasedi, da bi se vmešala v notranje zadeve svoje laške sosede. Toda ta neumna špekulacija laških časnikarjev se ni posrečila. Kulturna javnost vsega sveta je jasno obsodila početje fašizma, ki ni prizanese! niti mrtvi žrtvi, pač pa jo je po smrti do nespoznlnja razmesaril .... DOPISI TUDI V GENEVI SMO SE DOBRO IMELI Geneva, O.—V Clevelandu je v nedeljo mladina Slovenske Dobrodelne Zveze praznovala z občudovanja vrednim sodelovanjem starejših članov in članic svoj prvi skupni nastop, odkar je organizirana pri Zvezi. Pisec teh vrstic bi bil prav rad navzoč na tej prireditvi slovenske mladine, toda potem, ko je prispeval po svoje k prireditvi SDZ, je ffdšel na farme, ko je še prej napravil s partnerjem Jackom pogodbo, da bo Jack tekom praznikov zastopal mladino pri Zvezi, jaz pa farrper-je v Genevi in tam okoli. Sicer ne povem rad, a vseeno naj bo omenjeno, da je bil glavni vzrok, da se nisem udeležil pri-jreditve SDZ tista tekma z va-Jljerji od strani žensk na pikni-iku. Jaka ima namreč bujno zaraščeno "grivo" in par valjer-jev v njegovo butico ne škoduje dosti, toda gorje moji tikvi, če bi se na pikniku pri tekmi valjer zmotil in zašel na moje strnišče. Zato sem bil vesel, ko je Jaka privolil, da odidem v Genevo. In sedaj sem tu in v mojem oficu pri Pete Sokach-u, nasproti gostoljubne Gramčeve farme, pošiljam uradno poročilo, ki je namenjeno čitateljem Ameriške Domovine v zabavo. Jesen prihaja, grozdje zori, breskve, hruške, češplje, pa tudi fižol, krompir, koruza, repa in drugo je v najbolj bujnem stanju. Kakih 300 slovenskih farmerjev v tej okolici ima na razpolago stotine ton najboljših poljskih pridelkov. Vprašal sem tu in tam za cene, ki so danes nižje, kot so bile še kdaj prej. Pisec teh vrstic vljudno apelira na naše slovenske trgovce v Clevelandu in okolici, da ob vsakem času kupujejo pri naših slovenskih farmerjih. Ze 12 let redno vsako leto zahajam med nje in vem, da so vsi pošteni, postrežljivi in pravi slovenski možje, katerim se lahko zaupa. Pa tudi na ostale Slovence v Clevelandu prav prijazno apeliram, da kupujejo od naših poštenih slovenskih farmerjev. Saj prihaja stotine mož in žen našega naroda vsako nedeljo, pa tudi med tednom k našim farmer jem in gotovo potrebujejo ti ljudje dobrega živežja in sadja za dom, katerega dobijo v obilici, v pošteni meri in po zelo zmernih cenah. Ze več let zaporedoma sem opozarjal naše ljudi v Clevelandu, po državi Ohio in po sosednjih državah na izvrstno grozdje, ki ga imajo naši slovenski farmerji v Genevi in Madisonu. Pred desetimi leti je ' bilo to grozdje skoro nepoznano pri naših ljudeh, danes pa uživa ta žlahtni sad najboljše ime povsod, kjer so imeli priliko, da pridejo do žlahtne kapljice, ki se da pridelati iz grozdnega soka, katerega je narava podelila grozdju v .solnčnih' goricah v okolici Geneve, Madisona, Uni-onville, Trumbull, Rock Creek, Thompson in vsepovsod, kjer ima naš slovenski farmer svoje gorice v Lake in Ashtabula county. Grozdje pravkar zori in dasi bo letos nekoliko bolj kasno kot sicer, pa bo toliko bolj žlahtno in sladko. Pogled na te bogato obložene bra j de, ko se bleste v jutranji zori ali ob večernih žarkih, je nekaj čudovitega. Naši farmerji.so znali zasaditi eno najfinejših trt in v letih skrbnega dela in kultiviranja te izvrstne trte, so napredovali v toliko, da se s svojim grozdjem lahko postavijo po vsej Ameriki. Julija meseca je pisec teh vrstic imel čast biti v Indianapolisu. Razumni pripravljalni odbor za konvencijo •J. S. K. Jednote, katerega delegat sem bil, je hotel delegatom postreči z najboljšo pijačo in so možje iz Indianapolisa lansko jesen naročili pri slovenskih farmerjih v Geneva in Madisonu približno 20 ton grozdja, katerega so sami prišli iskat in ga tudi s svojimi truki odpeljali v Indiano. Na konvenciji so bili delegati iz približno 25 držav ameriške Unije, ki menda prej še niso nikdar pokusili ohijske kapljice. Vaj ni so težkega, skoro nepre-bavnega kalifornijčana, ki je neznosen za "kranjske" želodce. In povem vam, da je bila slavna delegacija prijetno izne-nadena, ko je uživala ohijsko kapljico. Dasi je bilo vroče tiste dni, in je bilo na razpolago izvrstno, hladno in dobro pivo, pa so delegatje raje zahtevali ohajčana in ga kar niso mogli prehvaliti. Prepričan sem, da bo letos marsikdo naročil grozdje pri slovenskih farmerjih v tukajšni okolici, kajti delegatje so prinesli najboljšo besedo na svoje domove po širnih državah o tem izvrstnem pridelku. In kjer je dobra kapljica, je tudi dobra in vesela družba. Na eno tako družbo sem naletel v nedeljo večer pri mojem "so- bratu" Frank Keržiču na River Rd. Prav nič mi ni potožil, da njegove slavne češplje letos niso kaj prida obrodile, pač pa me je postavil v sredo prijetne družbe iz Collinwooda, ki je prepevala v njegovi gostoljubni hiši kot za stavo. Dve uri, pozno v noč in zgodaj v jutro, sem poslušal te pevce in pevke, ki so gostoleli kot ptiči najbolj ži-dane volje. Saj nisem imel niti časa seznaniti se z njimi, ker so bili tako zaposleni s petjem, da mi jih nihče ni predstavil in šele pri razstanku pride k meni mlad mož in reče: "Lojze, kaj me ne poznaš?" Pogledam ga, pa spoznam v njem našega čvrstega Josipa Durna, slovenskega trgovca iz Waterloo Rd. In na vprašanje, kako je ime "zborovodji," se mi je pojasnilo, da bi moral pač poznati naročnike našega lista, kajti Silvester Ro-lih je gotovo med njimi. Ko sem spoznal te pevce, sem se seveda ozrl tudi po pevkah. Vprašal sem, čegave so te punce z rajsko milimi glasovi; pa so mi povedali, da je altistinja Mrs. Rolihova, sopranistinja pa Mrs. Durnova. Ker se vedno držim načela: ne želi žene svojega bližnjega, sem bil zadovoljen s tem, da sem na tihem občudoval obe mladi slovenski ženi, katerima je slovenska mati podarila tako nežno ljubke glaske. In storija ne bi bila popolna, če bi izpustil ime Toneta Paganela, ki je s svojim basom tresel stene in pomagal k skupni harmoniji. Prav iskrena hvala vsem pevcem in pevkam, zlasti prijaznemu Mr. Durnu, ki je mene, "hot doga," Franjota in "Downita" v avtu pripeljal pod Gramčevo streho malo pred jutranjo zoro. V soboto, nedeljo in ponde-ljek se je mudil na farmah v Geneva, O., Mr. John Križanič iz Cicero, 111. Pripeljal se je v spremstvu Mr. Frank Banicha. Tončke Jevnikove in Pepce Stritarjeve. Kar prehvaliti ni mo- gel lepih krajev v tamošnji okolici. Čudil se je prijaznosti in gostoljubnosti slovenskih farmerjev v Ohio, užival izvrstnega ohajčana, katerega ni mogel prehvaliti in sporočil mi je, da v njegovem imenu izrečem vsem gostoljubnim rojakom, zlasti pa Mr. Josip Gramcu, prav iskreno zahvalo. Pa tudi jaz se Johnu prav lepo zahvaljujem za novo naročnino. Prepričan sem, John, -da Ti bo Ameriška Domovina prav ugajala. Pri farmer ju Modicu v Genevi so imeli v nedeljo tudi neke vrste t^kmo. Družine Adamič, Lužar, Otoničar in še nekaj drugih iz okolice 66. ceste v Clevelandu so tekmovale. Vse ženske so se spravile na far-merski voz in "dedci" so jih vlekli preko ceste. Nato so se moški naložili na voz in vlekle so jih ženske po poti med Okor-novo in Modicevo farmo. Dosti smeha povsod in kot je povedal farmer Modic, so v tej transportni tekmi zmagale ljubeznive zakonske boljše polovice. Predno končam, bi še prav rad naprosil vse slovenske far-merje v Genevi, Madisonu in vse tam okoli, da gotovo pristopijo k Slovenskemu farmerske-mu klubu. Bolj boste skupaj držali in se organizirali, bolj boste uspevali in si pomagali eden drugemu. Danes nihče ni dosti vreden, kdor ni organiziran, ker razmere silijo človeka v organizacijo. Mr. Josip Grame kot predsednik, Mr. Pintar, blagajnik, Mr. Frank Grubar, ali Mr. Anton Debevc in drugi uradniki kluba vam drage volje dajo pojasnila. Pri zadnji seji je pristopil v klub starosta slovenskih farmerjev, Mr. John Zakrajšek s svojim čvrstim sinom. Tudi pisec teh vrstic ima danes čast biti član Slovenske-farmerskega kluba v Genevi. Vaš za napredek, sporazum in edinost Louis J. Pire. list, da niso prišli sorodniki dame v uredništvo in povedali, da bi stara dama gotovo takoj umrla, ako bi ji črtice ne sprejeli v list. Pa je uredništvo priobčilo črtico in sicer samo v eni izdaji, katero so poslali "pisateljici," za ostale naročnike so pa tisti prostor porabili za boljšo vsebino. Ko je ležal papež Leon XIII. na smrtni postelji, je bil tiskan list "Osservatore Romano" vsak dan v eni izdaji samo za papeža, ki ga je hotel vsak dan brati. Tam je bilo priobčeno zdravniško poročilo, da je papeževo zdravje j ako povoljno. Drugi naročniki so pa dobili resnično poročilo, v katerem se je bralo, da se vsak čas pričakuje smrtna ura velikega moža. NEKAJ BESED GLEDE BALINCANJA Cleveland (Collinwood), O.— Veselje do tega športa se je zadnje čase razširilo, posebno je še k temu pomagala nezaželjena brezposelnost. V dobrih časih, ko so bili rojaki zaposleni, ni bilo toliko časa, ker se je vsak dovolj razgibal na delu in ni imel želje za balincanje. Sedaj, v brez-delnosti, postaja človeku dolg čas, da ne ve kaj bi počel. Ako prideta slučajno skupaj dva Kra-ševca, se kmalu domenita, da gresta na "kugle." Ako se* tema dvema pridruži še Gorenjec ali Dolenjec, se kaj kmalu domenijo, da gredo na balincanje v štirih, šestih ali celo v osmih. Treba je omeniti ,da so postali balincarji zadnje čase tudi izbirčni. Gredo radi tje, kjer je lep prostor, nove krogle in kakšna druga izboljšava. Kadar se na takem prostoru balincarji domenijo, kateri bodo skupaj, se prične ta lepi balincarski šport. Eden bliža k malemu balincu ene partije, eden pa od druge. Ako ni prvemu vzel "pointa," se pošlje drugega v boj. Ti dve partiji se bojujeta, katera bo prva napravila 21 ali 24 točk. Ako' so igralci dobri in gentlemani, je veliko zabave pri tej igri. Ker smo pa ljudje, bi rekel, različne "sorte," pride pri balincanju tudi radi malenkosti do "čednih" izrazov, ker ta ali oni ni vzel "punta," ali je po nesreči trčil drugo kroglo in drugi partiji napravil "punt." Včasih se nepričakovano napravi šestak ali osmak. Pa je huronsko veselje na eni strani, strašna jeza in zamera na drugi strani. Se razume. Ako je slučajno navzoča naša mladina, ali ljudje drugih narodnosti, ki vse to poslušajo in opazujejo, ne napravi nanje lepega vtisa, ako se radi izgube rabi slabe izraze, posebno ne na našo mladino. Dolžnost posameznika je, da se na javnih prostorih izkaže z lepim vedenjem, zlasti ker se štejemo, da smo kulturen narod. Imemo narodne domove, kate- re si je narod sam postavil in ravno tem domovom bi moral spadati ta šport; kot nekak monopol. Domovi nosijo težka bremena in da se to breme nekoliko olajša, je dolžnost vsakega delničarja doma, da deluje na to, da je pri domu več življenja. Pri domih bi bil lahko organiziran balincarski klub kot odsek doma, ki bi skrbel in-deloval v smislu za korist doma, v ponos balincarskega športa in vse naselbine. Klub naj bi imel tudi pravila, po katerih bi se moral ravnati vsak član tega kluba. V današnji depresiji je za vsakega posameznika težak boj za vsakdanji obstanek, ampak težko stališče imajo tudi vse naše narodne ustanove. Radi tega je tudi sleherni dolžan delovati po možnosti za ohranitev ter narodnih svetišč in ustanov. -c. Posebna izdaja lista Malo pred smrtjo angleškega Lorda Curzon, je izšel dnevnik "Times" v posebni izdaji, ki je bila tiskana samo za smrtno bolnega bogataša. Tam je bilo poročilo zdravnika, da je stanje bolnika jako povoljno. To poročilo je bilo tiskano samo v enem izvodu, drugi naročniki so pa dobili v roke pravo in resnično poročilo o bolezni. Neki drugi bogataš, ki je bil že jako star in bolehen, je dobival celo celih pet dni posebno izdajo časopisa, v kateri'je bilo priobčeno potvorjeno poročilo o sodni Obravnavi neke škandalozne afere,njegovega sina. Uredništvo je tiskalo samo en iztis take vsebine, ki je bil poslan te-jnu naročniku, za druge naročnike so dotično vsebino vrgli ven in tiskali pravi potek obravnave. Neka stara dama je hotela naenkrat postati slavna pisateljica. Napisala je kratko črtico, ki jo je poslala uredništvu nekega lista. Stvar je bila tako slaba, da bi jo uredništvo ne sprejelo v SMRT SI JE IZBRALA Beograjski listi poročajo o žalostni usodi neke deklice v staro-srbskem kraju Ipek, ki je postala žrtev starih običajev, katerih se tamošnji prebivalci še vedno držijo. Neko lepo deklico, z imenom Skruta, je snubil bogat kmečki sin. Nevestini starši so dobili kot odkupnino za nevesto 200 srebrnih tolarjev. Na predvečer poroke je bil pa ženin skrivnostno umorjen, najbrže od roke kakega številnih snubcev, ki jih je dekle imelo. Po starem običaju ondotnih krajev, mora dekle, ako umre ženin, vzeti za moža brata umrlega, ali kakega njegovih sorodnikov. Zato je sklenil ženinov oče, da bo vzel tega dekleta za ženo, čeravno je že imel tedaj dve ženi. Nevestini starši, ki so pričakovali zopet bogato odkupnino, so silili dekleta, da vzame tega moža. Ko je bila dva meseca poročena, je mlada žena ušla svojemu staremu možu in se vrnila domov k staršem. Ker se ni hotela vrniti k možu nazaj, je mož pisal njenim staršem, da mora žena po starem običaju: ali vrniti se nazaj k možu, ali pa mora piti strup. Mlada žena ni premišljala niti trenutek: vzela je steklenico strupa, voščila staršem lahko noč in odšla v svojo sobo. Zjutraj so jo našli mrtvo na njeni postelji. * V Floridi so nedavno izgre-bli glavo mamuta, v kateri je tičala konica pšice. To dokazuje, da so živeli ljtidje v isti dobi ko mamuti. Dnevna vprašanja 1. Ali more predsednik Zed. držav razpustiti kongres ? 2. Kdaj je Wilson naprosil kongres, da napove vojno Nemčiji? 3. Kdo je bil prvi predsednik Zed. držav, ki se je tekom urada podal izven meje Zed. držav? 4. Kateri predsednik je izjavil: "Mi smo preponosni, da bi se borili?" 5. Kateri predsednik je rekel, da mora Amerika biti samo za Amerikance? 6. Kako je umrl predsednik Harding? 7. Kaj je bil Harding prej, predno je bil izvoljen? 8. Kdo je bil poveljnik armade zaveznikov v svetovni vojni? 9. Kdo je bil vrhovni-poveljnik nemških armad? 10. Kateri vojni minister je tekom svetovne vojne utonil? Odgovori na vprašanja 1. Ne, pač pa ga lahko skliče lc izrednemu zasedanju. 2. Dne 2. aprila, 1917. 3. Predsednik Taft, ko je šel preko mednarodnega mostu v Mehiko. 4. Woodrow Wilson. 5. James Monroe. 6. Na parniku, na potu iz Ala-ske proti Californiji. Umrl je na zastruplenju. 7. Zvezni senator in urednik časopisa "Marion Star." 8. Maršal Foch. 9. Maršal Hindenburg. 10. Lord Kitchener, angleški vojni minister. Če verjamete al' pa ne. Moja sveta dolžnost je, da povem o kontestu, ki so ga imele naše žene in dekleta zadnjo nedeljo na S. D. Z. pikniku na Pin-terjevih farmah. Bil sem strašno radoveden, katera bo odnesla zmago, katera bo pokazala, da zna najbolj metati valjer v slamnatega moža. Povem pa kar tukaj, da sem bil razočaran nad našimi ženami. Vedno sem slišal, kako se je ta ali ona bahala, kako zna "pofiksat" svojo slabšo polovico, kadar kaj ne parira, sedaj sem pa videl, da je bilo to samo govorjenje pa nič drugega. Res sem imel nekaj rešpekta, ko sta šli Mary Bradač in Mrs. Mary Kushlan pred to slamnato postavo z valjer j i v rokah in sta mu peli levite, da je možic kar vase lezel, prav tako, kot bi storil vsak pošten in krščanski zakonski mož, če bi mu dve taki junakinji voščili dpbro jutro z valjerji v roki. Strašno sta klepetali in mu grozili, toda ko je prišlo do faktičnega dejanja, se je pa izkazalo, da je jeziček pač imenitno namazan, toda če je treba besedo podpreti z valjer-jem, pa sile odpovedo. Mrs. Kushlan je prva metala, že naprej se je opravičevala, da se je tega pripravnega dela odvadila, ker je že več let vdova. Iskrečih oči je zavihtela valjer, ki je zletel v velikem loku čez možica, dasi se ta ni niti priklo" nil, da bi se izognil nevarnemu orožju. Končno ga je le enkrat malo zadela v nogo in če bi peljali možica k zdravniku, bi niti ne prišel na bolniško listo. Druga je prišla na «/rsto Mary Bradač, ki si je najprej dala korajžo s tem, da je šla prav pred možica in mu jih zdrdrala nekaj prav gorkih na ušesa, da se mi je zdelo, kot bi slamnati mož obujal kesanje in če bi bil znal govoriti, bi bil gotovo prosil odpuščanja in na vse pretege prisegal, da ne bo nikdar več storil, kar je bil pač obdolžen. Potem je šla Mary nazaj n ačrto in zavihtela valjer, da sem se jaz takoj skril za gledalce iz pametnega razloga, če bi valjer izgrešil svojo pot in frčal v kako drugo smer. No, Mary ga je tudi same enkrat zadela, ampak tistikrat pa ravno na "porč." Presodil sem, da bi bil tisti udarec storil svojo poklicno dolžnost v slučaju, da bi bila tarča živa. Potem so se udeležile tekme še druge žene in dekleta: Mrs. Mil-ner, Mrs. Kic, Mrs. Miklavž in druge, toda nobena ga ni trikrat povrsti zadela. Nobena ni torej vajena metanja valjerja. Morda bi bilo dobro, če bi imeli na mestu kastrole, piskre in drugo kuhinjsko orodje, ampak v valjer-ju se niso izkazale. Jaz sem stvar premišljal in prišel do sklepa, da neše žene sploh ne mečejo valjerjev v svoje slabše polovice, to pa iz razloga, ker imajo možje trde butice in se ženice boje, da ne bi valjerji dobili raznih udrtin in bi bili tako nesposobni za odgovorno službo pri nudelcih. Končno je prijela valjer Miss Rose Planinšek, ki se je izkazala, da bo izvrstna ženica, ker metala je valjer tako, da se je možic kar sukal na količku, ob katerega je bil privezan, če je bil njen bodoči navzoč, bo imel gotovq velik rešpekt pred Rozi* ko! Newburčanke so prinesle seboj lep, okrašen valjer, s katerim so se, kakor so rekle, vadile za tekmo. Ogledal sem si valjer in videl, da je imel na enem koncu veliko udrtino. To je dobil najbrže pri vaji. Bo treba iti te dni v Newburg malo ogledat, kateri mož ima počeno glavo, pa bom takoj vedel, kdo je bil za tarčo, ker mi ženske niso hotele povedat njegovega imena. Kar lepo na kor bom šel v cerkvi, pa malo doli pogledal, pa si bom izbral moža in mu potem po maši čestital na njegovi hrabrosti. fj PROVIZORIČNA PRAVILA SLOVENSKE ŠOLE SLOVENSKEGA DOMA Iz Collinwooda. — Kakor smo že poročali v našem listu, je izvolil odbor Slovenske šole Slovenskega doma na Holmes Ave. dne 19. m. m. pripravljalni odbor za ustanovitev šolskega društva. Poročali smo tudi že o važnosti in pomenu ter namenu te nove organizacije. V naslednjem priobčamo provizorična pravila, ki so bila na seji dne 19. m. m. Po odboru Slovenske šole sprejeta in odobrena. Ta pravila bodo predložena na ustanovnem občnem zboru novega društva, ki se bo vršil dne 25. t. m. v Slovenskem domu na Holmes Ave. Pri-Poročamo vsakomur, ki se za stvar zanima ,da ta pravila prouči že pred občnim zborom. I. Ime. — Društvo je ime: šolsko društvo Slovenskega Doma v Clevelandu (Collinwood). II. Sedež in delokrog. — Sedež društvu je v Clevelandu (Collinwood), a njega delokrog sme obsegati Zedinjene države seve-i'osmeriške. III. Namen društva. — Društvu je namen, podpirati moralno in materij alno Slovensko šolo Slovenskega Doma v Clevelandu (Collinwood). V to svrho goji med članstvom in v naselbini duh bratstva in narodne zavesti. IV. Sredstva. — Svoj namen dosega društvo s tem, da zbira članarino, prostovoljne prispevke in druge doneske, potom prireditev, bodisi samostojnih ali v zvezi z drugimi društvi in ustanovami, potom predavanj itd. V. članstvo. — član društva lahko postane vsakdo, ne oziraje se na spol, ki je dosegel osemnajsto leto svoje starosti, ter je zmožen slovenščine vsaj deloma. Člani so: ustanovniki in dosmrtni, dobrotniki ter redni. Ustanovni in dosmrtni član je tisti, ki vplača v društveno blagajno enkrat za vselej znesek $25. —Imena dosmrtnih in ustanovnih članov se vpišejo v poseben seznam, ki mora biti izvešen v primernem okvirju v dvorani Slovenskega Doma, kjer društvo obdržuje svoje občne zbore. V ta seznam se morajo tudi vpisati imena vseh onih, ki zapuste društvu gorinavedeni znesek v svoji oporoki. Dobrotniki društva so oni, ki vplačajo v društveno blagajno Vsako leto ne manj kot pet in ne Več kot $24.99. Ustanovni in dosmrtni član ter dobrotnik društva postane lahko posamezna oseba, kakor tudi vsaka druga postavno obstoječa organizarija in edinica. V tem poslednjem slučaju smejo Poslati organizacije in edinice na občne zbore svoje zastopnike, a ne več kot po dva za vsako. Redni člani so vsi oni, ki pristopijo k društvu, se zavežejo in Plačujejo redno vse doneske, ki Jih društvo določi na svojem občnem zboru, ter jih odbor kot °lane sprejme. VI. Vodstvo — Vodstvo društva tvorita redni ali izredni občni zbor društvenikov ter dru štveni odbor. Redni občni zbor se vrši meseca septembra vsakega leta. Na tem občnem zboru poda odbor svoje poročilo, se odloča in ukrepa o novih smernicah delovanja, Se sklepa o pravilih, rešuje spo-re, voli odbor za predstoječe poslovno leto ter se sklepa splon o vsem onem, kar spada v delokrog društva. Občni zbor odloča v vseh spornih vprašanjih končnoveljavno. Občnemu zbo-1,11 Predseduje predsednik tisto-letnega odbora, izvzenrši seveda slučaja spora ali pritožbe, pri kateri bi bil predsednik udeležen a_li Pa bi bila ista naperjena proti njemu. V takem slučaju mora občni zbor izmed članstva izvo-nti, predsedujočega. Občni zbor skliče predsednik Vr;aj štirinajst dni pred dnevom zbora in sicer potom dopisnic al; pa Pisma vsakemu članu. Občni zbor sklepa z nadpolo-vično večino, le kadar se raz-Pravlja o premembi pravil ali pa o razdružitvi društva, je potreba dvetretinska večina, kakor je za ta poslednji slučaj še posebej omenjeno. Izredni občni zbor mora predsednik sklicati, kadar sklicanje zahtevati vsaj dve tretini odbora ali pa dve tretini celokupnega članstva, kakor tudi v vseh slučajih, ki so tozadevno kasneje omenjeni. Odbor društva sestoji od desetih članov in treh nadzornikov. Od teh izvoli občni zbor: osem odbornikov in tri nadzornike. Dva odbornika pa imenuje uradno odbor Slovenske šole Slovenskega Doma, vendar pa ne moreta ta dva biti izvoljena za nobeno imensko mesto v odboru šolskega društva. Obenem izvoli na občnem zboru članstvo tudi pet odborniških namestnikov. Ti smejo kot taki prisostvovati vsem odborovim sejam, se udeleževati debat, staviti predloge, izključeni pa so od glasovanja. Posebej izvoli za vsako mesto občni zbor sledeče: Predsednika, podpredsednika, tajnika, blagajnika. Volitve se vrše javno ali pa tajno, kakor to pač zbor vsakokrat sklene. Občni zbor voli vsakega odbornika posamič. VII. Predsednik. — Predsednik predseduje društvenim sejam in sestankom fer občnim zborom. Sklicuje iste ter podpisuje obenem s tajnikom in blagajnikom vse za društvo obvezne spise in listine. Pri glasovanju o predlogih ne glasuje, le v slučaju enakega števila glasov odloča njegov glas. V javnosti zastopa društvo. VIII. Podpredsednik: — na domestuje predsednika, kadar je ta zadržan. V slučaju trajnega zadržka, preselitve izven področja društva, odstopa ali pa smrti predsednika, stopi na njegovo mesto ter izvršuje do prihodnjega občnega zbora in je deležen istih dolžnosti in pravic, kakor jih je imel predsednik. IX. Tajnik: — vodi dopisovanje društva. Obenem s predsednikom in blagajnikom podpisuje vse listine, ki bi utegnile vsebovati katerokoli obveznost za društvo. Vodi in sestavlja zapisnik občnih zborov, sej, sestankov itd. Sporazumno z blagajnikom vodi članski seznam. X. Blagajnik. — Blagajnik sprejema od članov članarino in druge doneske. O prejemkih in izdatkih vodi knjige. Društveni denar nalaga po odobrenju odbora v kako zanesljivo banko. Obenem s predsednikom in tajnikom podpisuje vse za društvo obvezne spise in listine. Vsi računi, ki presegajo svoto dvajsetih dolarjev, so podvrženi pred izplačilom odobritvi od strani, društvenega odbora. Obenem s tajnikom vodi članski seznam. XI. Nadzorni odbor: — sestoji od predsednika in dveh nadzornikov. Vse tri voli vsakoletni občni zbor. V slučaju da kateri med letom odstopi ali pa ne bi mogel vsled kateregakoli vzroka še nadalje izvrševati svoje funkcije, se ga nadomesti izmed peterih odborniških namestnikov. Naloga nadzornega odbora je, pregledati vsake tri mesece blaga j nikove in tajnikove knjige ter poročati o izidu pregleda na od-borovi seji. V slučaju nereda, ter, ako za to glasujeta dva člana nadzornega odbora, mora društveni predsednik nemudoma sklicati odborovo sejo, na kateri mora potem nadzorni odbor o svojih najdbah poročati. V slučaju, da tudi 'društveni odbor z absolutno večino pro-najde krivdo obtoženca, mora istega nemudoma odstaviti ter imenovati na njegovo mesto drugega in sicer izmed peterih odborniških namestnikov. V slučaju, da katerikoli odbornik tekom poslovnega leta odstopi ali pa, da mu je sploh na kak drug način onemogočeno izvrševati funkcijo, izvoli društveni odbor na njegovo mesto drugega izmed peterih odborniških namestnikov. V slučaju pa, da odstopita predsednik in podpredsednik obenem, mora predsednik nadzornega odbora nemudoma sklicati izredni občni odbor, kateri jima nato voli naslednika. XI. Podpiranje Slovenske šole Slovenskega Doma. — Vsakih šest mesecev, in sicer vsaki zadnji dan februarja in 31. avgusta, zaključi blagajnik vse društvene knjige, v kolikor se tičejo denarnega poslovanja, ter jih predloži društveni seji. Na tej seji odloči odbor, kolikšen znesek se ima izročiti odboru Slovenske šole Slovenskega Doma, vendar pa ne sme biti ta znesek manjši nego 75% čistega društvenega denarnega imetka. XII. Porotni odbor. — Za slučaj spora, ki bi nastal iz društvenega poslovanja med odborom in članstvom, se izvoli porotni odbor, ki sestoja od petih članov. Vsaka sporna stranka imenuje po dva, a1 ti štirje imenujejo petega, ki je predsednik porotnega odbora. Obe stranki se morati obvezati, da se bosti podvrgli razsodbi tega odbora. V slučaju pa, da ta odbor ne bi mogel priti do odločitve, mora društveni predsednik v štirinajstih dneh sklicati izredni občni zbor, ki potem v zadevi končnoveljavno odloča. XIII. Pravice in dolžnosti članov. — Vsak član, ki ima svojo članarino plačano, ima pravico sodelovati pri vseh društvenih prireditvah in poslih. Ima pravil-co na občnih zborih udeleževati se debat, predlagati, glasovati, voliti in voljen biti. Sme prisostvovati, ako se drži pravil in dostojnosti, odborovim sejam, se sme udeleževati debat, staviti predloge, nikakor pa ne more na odborovih sejah glasovati. Izmed sebe kakor tudi izmed članstva sme odbor v mejah teh pravil imenovati posebne odbore in odseke, kadar se mu vidi to potrebno. V vsakem oziru pa so ti odbori in odseki podvrženi docela jurisdikciji društvenega odbora. Društveni odbor ima pravico izključiti iz društva onega člana, ki bi zastal s svojo članarino več kot štiri mesece, kakor tudi onega, ki bi delal nečast društvu ali pa bi bil v kateremkoli oziru v odkritem sporu s temi pravili. Proti izključitvi se lahko član pritoži na prihodnjem rednem občnem zboru. Vsakršna pritožba, obtožba ali prošnja, ki jo hoče. član predložiti občnemu zboru, mora biti predložena v pisani obliki društvenemu odboru najmanj osem dni pred dnevom občnega zbora. XIV. Razdružitev društva. — Društvo se razdruži, čim bi njega članstvo padlo pod petnajst ter ne bi več obstojala Slovenska šola Slovenskega Doma. Za razpust društva pa morati sicer glasovati najmanj dve tretini celokupnega članstva. V slučaju razdružitve društva pripade vse njega premoženje Slovenski šoli Slovenskega Doma, v slučaju pa, da ta ne bi več obstojala, Slovenskemu Domu. V Clevelandu, (Collinwood), dne 19. avgusta 1932. Za pripravljalni odbor šolskega društva: Mihael Lah, predsednik; Ivan Kapelj, tajnik; Andrej Lokar, blagajnik. -o- ClXIXXZXXXXXXITIXXXXgXXXXU PR. JAKLIČ: PEKLENA SVOBODA Povest o ljubljanski In ižanski revoluciji leta 1848 POKOPALIŠČE ZA MAČKE IN PSE V Warwickshire na Angleškem je živela v svoji hišici blizu vaškega pokopališča bogata vdova zadnjih 26 let. Sedaj se je pa preselila v drugi okraj in ljudje so sedaj našli, da je imela vdova kar celo pokopališče za svoje pse in mačke, ki so ji v teku časa poginili. Pokopališče je ograjeno in tam so grobovi v dveh vrstah: v eni vrsti jih je 15, v drugi 9. Na vsakem grobu je kamenit spomenik in napis z imenom "ranjkega" ali "ranjke" in pa še kak izrek. Tako se bere na nekem spomeniku: Tuka j počiva moj ljubi Punč, ki je bi^ moj zvest spremljevalec skoro 17 let in ne bo nikdar pozabljen od mene. Tako ima vsak pes in mačka, ki je tukaj pokopan svoj napis na 'spomeniku. Vdova je imela vedno pri sebi večje število psov in.mačk, s katerimi je vedno skupno obedovala pri mizi. "Denar ima, denar! Pa naj bi ga dobil jaz ali ti. Vsa klet bi bila naša! Razumeš? Kjer je denar, tam je tudi pijača. Saj poznaš Pihlerco: če nimaš denarja, pa ti ga ne natoči! Kaj misliš, da je meni kaj za antikrista? Dovolj kristjana je še v meni!" se je potrkal Tone Kri-vanoga. "Toda antikrist ima denar. Jaz se pa ne bom dal zmešati, kakor so se tisti, ki sedaj pridigujejo, da se jim precej pozna, da, niso prosili sv. Duha za razsvetljenje. Pojdimo k Mali-ču!" "Jaz nisem tako oblečen!" "Kaj misliš, da gleda antikrist na obleko?" "Ta bi menda že bil, ampak Maličev hlapec ocenjuje ljudi po obleki. Ta nas bo grdo gledal." "Trije ga bomo že zmogli." Pred Maličem je bilo tudi vse živo in veselo. Mladeniči z belimi pentljami na prsih so švigali sem in tja in zdaj pa zdaj veselo vzklikali, vihteč klobuke po zraku. Starejši so se živahno raz-govarjali o dogodkih, zakaj vsak hip so zvedeli nove, nenavadne stvari. Na Dunaju so se delavci polastili: vlade. Ministri so zbežali. Policije ni več! Cesarje odslovil Metternicha. Konstitu-tion je obljubil cesar, da si je rešil življenje. Delavci in vojaki so se udarili, pa je bilo vojaštvo premagano. Vse postave so odpravljene. V Gradcu je tekla kri'. Na Dunaju se koljejo vsevprek, in mrličev nihče ne pokopava . O vsem tem so razpravljali, toda naši znanci se niso razburjali. Medtem, -ko so se ozirali ljudje na Dunajsko cesto, od koder so prihajali vedno novi ku-riji z novicami, so imeli naši znanci , uprte oči v Maličevo vežo. "Kje je antikrist?" Naši znanci so kmalu dobili več somišljenikov, ki so vsi slišali o antikristu, na lastne oči videli, kako je prenoril ljudi, ki ga pa vendar niso videli, čeprav bi ga radi spoznali in imeli nje gov denar. "Kje je?" "Kar noter udarimo, pa, ga nam morajo pokazati!" je deja Tone in se pognal naprej. "Kar za menoj!" Gruča je napolnila vežo, da so bili Maličevi uslužbenci kar pre senečeni, ker si takih gostov niso želeli in jih niso pričakovali. Veliki natakar je stopil prednje in zavpil: "Pri nas so vse mize pogrnjene. Jeruša ne točimo!" "Kdo bo čedil za njimi," je vpila dekla, ki je morala pometati in pomivati. "Ven jih dajte!" "Za denar nam morate postre-či!" seje slišalo iz gruče. šundranje v veži je privabilo sobarice iz nadstropij, velikega hlapca iz hleva, kuhinjsko osob-je je nastopilo, da bi zastavilo pot. Tone Krivanoga, ki! je bil na čelu gruče, je pa dejal: "Saj se ne bomo! Tudi v vašo gostilno ne gremo! Ampak, to nam povejte, kje je tisti antikrist z Dunaja ali odkod je prišel." Maličevi niso vedeli, če so imeli antikrista med gosti, in so se zato presenečeni spogledovali. Veliki hlapec, ki je bil tudi slišal že prej o antikristu, se je pa zagrohotal in dejal: "Vam diši denar. Hahaha!" "Kaj tebi smrdi, duša konjska!" "Ste prekesno vstali. Antikrist se je odpeljal s tržaško pošto!" "Hahaha!" "Nate,tali nas pa ne boste. Nismo tako neumni!" Sam gospod Malič jim je moral dopovedati, da se je tisti gospod antikrist že odpeljal. Le obotavljaje so se umikali iz veže, sicer pa v dvomu, da bi jo bil antikrist že potegnil. "Pa menda ni bil MaJič tako neumen, da bi ga bil spustil z denarjem naprej!" je modroval kesneje Krivanoga in zmerjal sebe: "O, batina zanikrna! Antikrista si zaspal! Do smrti se ooš morgil kesa,ti." Iz premišljevanja ga je zdramil klic: Konstitution! Frajost!" Tedaj se je okrenil k Janezu in mu dejal: "Sedaj pa že vem, kaj je to! Frajost! To je nekaj! Konj — s ti—tu—cii—c j on! To je pa trikrat nič. Tako ti povem, pa dobro si zapomni!" Sleibe volje je bil tedaj Tone Krivanoga. TRETJE POGLAVJE Hej Slovani . . . Prvi dan svobode v beli Ljubljani se je nagibal h koncu. Zmešnjava, ki je bila nenadno nastala v mestu radi izrednega sporočila neznanega popotnika, je ponehavala. Govorniki so postajali hripgvi in mladina, ki je zlasti prekipevala od1 (navdušenja, se je bila že naveličala kričati : "Konstitution! Svoboda! Frajost!" "Kaji pa je to?" Tako so se začeli izpraševati ljudje najprej samega sebe, poltem prijatelje, znance — in so čakali pojasnila vlade. "Vsi, smo bratje! Vsi smo gospodje! Vsi smo enaki! Frajost za vse!" "Kakor je bilo na Fraincokem! Potem so pa glave sekali ljudem!" Tako so si šepetali "špisarji in filistri," ljudje bojazljivi in ljubeči stari red, ljudje, ki so spoštovali stare postave. "Tako ne bo prav! Kam pa pridemo, če bomo vsi enaki ? Kako moremo biti vsi enaki? Ali moreta, biti baronovka in kršče-nica obe) enaki? Kje je pamet?" Tisti, ki so bili "od. stanu," stari Kranjci, premožni patriot-je, višji uradniki, so se zbirali v Kazini in so razpravljali polni skrbi o dogodkih, ki so se izvršili (na< Dunaju in od katerih je odmevala tudi Ljubljana. "Konstituton! Frajost!" "Kaj- pravi vladar?" To bi bili radi vedeli. Domorodci, čreda brez pastirja, so se zbirali v svojih gostil-nicah. Kramljali! so pri cvičku, ocenjevali dnevne dogodke in netili navdušenje, ki ga je v njih srcih užgal klic mlade svobode. "Svoboda! Konstitution!" Zvenele so polne čaše v pozdrav mladi svobodi in "usta, ki niso bila več zavezana," so dajala duška občutkom, in želje, ki so doslej ždele v njihovih srcih. Domorodna misel je dobivala vidne oblike. "Svoboda je naša! Slovenci smo! živio!" "Konstitution! živio!" "Kaj pa Bleiweis pravi?" Geslo tistega dne še ni bilo prav utrjeno. Mladina,, predvsem iz liceja in gimnazije, rokodelski pomočniki, trgovski vajenci in ljudje brez pravega opravila sd pa vse popoldne in proti večeru oživljali trge in ceste. Študentje so se pozdravljali: "Konstitution! živio!" "Gaudeamus," se je razlegel po ulicah in trgih. Vzklikanja ni bilo ne konca ne kraja. Študentje, ki so držali z domorodci, so vpili: "živio!" Sicer je pa prevladoval običajni "Vivat!" — tudi "Hoch!" je bilo slišati. Dan svobode je bil, zato je delal vsak, kar je hotel, in pozdravljal svobodo, kakor je znal. "Vsi smo bratje! živio! Vivat! Hoch!" Nobene zamere ni bilo. Ko pa so proti večeru prišli Krakovčani pogledat v Ljubljano ter so že na Starem trgu "ure-zali" domačo in se pevajoč pomikali pred magistrai, tedaj se je za njimi in pred njimi zgrinjala vsa Ljubljana in kdorkoli je čutil v sebi zmožnosti, je pel s Krakovčani domačo, slovensko pesem, ki je sicer le ob poletnih večerih še živela na obeh straneh Gradaščice. Sedaj se je pa razlegala po sami Ljubljani, po Glavnem trgu, pred samim magistratom, kjer prebiva policaj., da je odmevalo med visokimi hišami pa tudi v ljudskih srcih. In kadarkoli je nastal v petju odmor, tedaj se je utrgalo iz množice: "živela svoboda! Konstitution! živio!" In kar se prej ni nikdar zgodilo vpričo policije in kjer bivajo vladni možje in "stari, Kranjci," zgodilo se je tedaj. Razlegni-la se je slovenska pesem: "Hej Slovani. . ." Onim, ki niso znali pesmi, so srca plala v veselju, so jim vriskale duše, ko jim je živa beseda pesmi strla, okove, ki so jim oklepali duha. Na oknih, kjer so sicer vedno nemško čebljajoče gospe in gospodične zrlei na trg, so pa začeli migljati beli robci in so se prožile roke mladih žen v prisrčen pozdrav. "živeli Slovenci! Svoboda je tu! živela svoboda! živio! Konstitution !" Odmevalo je pa tudi v zatohlih prostorih takoimenovanih "paj-zelnov," kjer točijo sicer dobro kapljico, a kjer je težek vzduh. po vlagi in plesnobi, ki udarja skozi vonj razlite pijače. V mračnih hramih, kjer je večen smrad po žganju, česnu in človeškem potu, kamor skozi od nesnage oslepelo steklo nikdar ne morejo prodreti solnčni žarki in kjer gori "večna luč" pred Marijino podobo in na,taka merice z žgano pijačo ženska nabrekih lic in zmršenih las in kjer se shajajo ljudje, ki ljubijo krepko pijačo in niso občutljivi za nesnago, tudi tam so tolmačili svobodo po svoje in praznovali veselje. "Dajmo ga! Svoboda je! Konstitution !" "Še eno merico!" "Plačaj!" "Kaj! Ali ni svoboda? Frajost! Nič ne plačam!"" "Pa pil ne boš!" "Kakšna svoboda pa je to?" je zarentačil kosmat dedec in se opotekel s praznim frakeljcem v roki proti ograji, za katero so bili sodi, steklenice in ženska, ki je stregla. "Še eno mero, potlej pa naj bo svoboda ali kar hoče. Sod bomo na mizo postavili, pa bo teklo. To bo svoboda." Tudi Tone Krivanoga je bil zavil po brezuspešenem iskanju za antikristom; v Pihlerjevo klet. Kajpak, slabe volje je bil. Tako si je bil zaželel antikrista in zahlepel po denarju, pa je bilo vse zaman. Antikrist se je bil odpeljal pred nosom in gotovo s polno culo denarja. In vest mu je očitala, da je sam zamudil antikrista in denar, zakaj je pa tako dolgo spal. Svobodo so klicali po ulicah in se navduševali zanjo, pa Tone se ni mogel navdušiti, zakaj imel je v žepu itak preveč "svobode." "Hudir! Imaš kakšen sold?" se je bil neprijazno zadri na Janeza, katerega je sicer ljubeznivo nazival "fant." "Imam!" je dejal Janez, ki ni bil skoraj nikdar brez božjega, zakaj varčen je bil in Tonetu je zaupal. Toneta, se denar ni držal .čeprav ga je lahko zaslužil, izprenienil ga je rad v tekočino, a tudi vrniti se ni branil. Zato je imel pri Janezu kredit. Tako sta prestopila prag Pih-lerjeve kleti in z njima, še nekateri znanci, ki so se bili udeležili iskanja antikrista. Krivanoga je bil kmalu boljše volje, in ko je dobil dovolj sape, je udaril vmes glasno, da ga je bilo slišati povsod, zakaj bil je izmed tistih, ki rajši govore kakor poslušajo. In kakor po vsem mestu, tako je bil tudi pod zemljo pogovor o svobodi in o konstituciji in denarju. Tedaj •so imeli antikrista v mislih. In ker so se nekateri izražali precej dvomljivo o njegovem premoženju, je dejal na to Tone Krivanoga: "Brez denarja pa že ni bil. Denar je imel, čeprav ga jaz nisem dobil in ne ti, so ga dobili pa dru- gi. Kaj misliš, da se zastonj napenjajo? Kdo je še zastonj doh-taril? Kupil jih je antikrist, duše zavržene, ki sedaj nas zapeljujejo. Denar so sami pograbili. Vse so prestregli, kar je antikrist vrgel med ljudi. Naše je bilo, pa so sami požrli." "Prav govori!" mu je nekdo pritrdil. "Tako, kakor je! Mene še ni antikrist podkupil. 'Konstitution!' ste slišali. Ali ste že videli kaj takega? Ni za v usta, ni za v oči! In pa svoboda! Kakšna svoboda pa more v mestu biti? Tam zunaj vrh Golovca, pa na barju tam onkraj črne vasi, tam je lahko svoboda, v mestu pa ne moreš s svobodo nikamor. Povsod je policaj! Tako nas varajo, da bodo prislužili an-tikristove groše, ki jih niso privoščili nam. Naj se hudir j i podkupljeni napenjajo, kakor se hočejo, mene ne bodo ujeli. Svojega zveličanja ne vržem kar tako na tehtnico!" "Samo za denar?" "Kdo pravi to? Jaz pravim, da se ne dam prevar iti. O frajd-sti govore. O, kajpak, frajost zase! Vse pobasati. To ni nobena frajost! Frajost se pravi: delaj, kar hočeš. Tako razumem frajost jaz!" "Tako! Tako! Tone, ti si jo po-gruntal!" "Ta bi bila pa lepa!" se je vteknila vmes ženska pri sodih. "Ali je tudi tebe antikrist pedkypil, da nočeš k resnici pritegniti? čakaj! Pipe ti bom iz-drl, da bomo kar v klobuke prestrezali." "Frajost!" "Tako rečem: frajost naj bo za vse! Zares frajost!" "Ne samo za tiste, ki imajo denar! Za vse!" , "Frajost! živela frajost!" Za prvim "antikristom," ki je bil razburil vso Ljubljano, so kmalu prihajali drugi. Vsak poštni voz, ki je pridrdral po Dunajski cesti, je imel potnike in kurirje, ki so bili poučeni o dogodkih na Dunaju in v Gradcu, ki so prinesli s seboj časopise, ki so potrjevali ono, kar so pravili sami. "Nov čas je napočil. Vse gre drugače! Svoboda!" (Dalje prihodnjič.) MALI OGLASI Dekle išče hišno delo, je izvežbana v vsem. Za naslov vprašajte v uradu tega lista. (Aug.31.Sept.2.6.) Moderno stanovanje obstoječe iz petih sob se da v najem, s kopališčem, furnez na premog in plin, porč spredaj in zadaj, klet, garaža, zgorej. Vse ja-ko poceni. Vprašajte na 6719 Bonna Ave. (211) A. MALNAR Cement Works 1119 Addison Rd. ENdicott 4371 DOBER PREMOG! 1, Točna postrežba! The Hill Coal Co. <§) 12«! MARQUETTE RD. © Stari Clmpermaoovl prostori /Sv IIEnderaon 67»» ^ 1 FRANK ARKO, zastopnik @ Frank V. Opaskar ODVETNIK 51(i HIPPODROME BLDG. MAin 3783 Ob torltih, četrtkih In sobotah zvečer od C. do 8. ure »a E. »3d St. in Union Ave. OB SREDAH IN PETKIH 1106 E. 64tli St. Res. Tel. YEllowstone 0705-W BRUSS RADIO SERVICE 6026 ST. CIjAIR AVENUE ENdicott 4324 SiroUovnjaSko popravila na vseh vrstah radio aparatov. Zmerne cene 7.a garantirano delo. Odprto od 8. zjutraj do 8. a večer. Oglasi v "Ameriški Domovini" imajo vedno dober vspek dišču naj ga predamo. Kajti čul sem, da je zrak po ječah iza črte v Biolystoku in po drugih src d išči h za ruske ujetnike manj svež, slabši, nego pa tu v idilični mervinski ječici. Poleg tega te moram opozoriti, da spada mož sedaj k našemu oddelku in da se vojak za svoj oddelek bojuje z zobem in žebljem. ■ (Dalje prihodnjič.) dišče bo potem v slučaju kompe-tentno? Seveda, mi se ga ne smemo dotakniti, ker ni poman-drel naših rožic. Tedaj spada njegov prestopek v resnici v delokrog vojaškega sodišča ar-madnega vrhovnega poveljstva. Katero sodišče pa je določil gospod Bog v svoji previdnosti za navariško taborišče, ne vemo. Seveda, bomo morali na vsak način skušati, poslati listine v pravo delavnico, ker sicer bo moral mož čakati mesece in mesece, predno bo našel pravega moža, ki ga bo sodil. Navedbe obeh stražnikov, ki so na potu k nam, nam bodo morebiti pomagale, da se bomo lahko odločili. Nato, ako se bodo izkazale navedbe jetnika kot resnične, — o njih že sedaj ne dvomim — bomo odposlali vse listine 9. sekciji, onemu vzvišenemu oddelku, ki je bil šesti dan vstvarjenja pred 5,677 leti določen kot najvišja, točka vse sodne pravice za to zasedeno ozemlje — navrgli bomo še par pravnih opazk, tako da bomo zadevi pomagali do pravega sodišča. Morebiti bomo listine odposlali v Bis.lystok po kakem zaupnem odposlancu, ki se bo najbrž imenoval Bertin, tako da mu bomo preskrbeli malo izlet, ki mu najbrž ne bo zopern." Bertin je s pipo v ustih poslušal, svojega ljubljenega predstojnika, ki je iz njega napravil zopet moža in je bil oče in mati njegove duše, potem ko so ga skršenega poslali semkaj z zapa-dne fronte — in hvaležnost je napolnila njegovo srce. "Moje srce je polno hvaležnosti in priznanjaza vso očetovsko skrb, ki mi jo gospod sodni svetnik izkazuje," je dejal Bertin šaljivo pompozno. "Resnično, Dr. Posnansky, tak mal izlet bi mi bil dobrodošel. In ko bom pri Ober-Ostu, bom tudi uporabil priliko, da se ozrem po še enem uradniku. Lahko zahtevamo spo-sognega človeka — oni pri kadru bodo itak podvrženi zopet novemu naboru. Hvala Bogu, tudi moj dopust se približuje,' je nadaljeval medtem ko je strmel v fotografijo na svoji mizi. "Upam, da nam ne pošljejo semkaj kake dekline." "čemu pa ne, te prosim? V tej tako po vojni zrušeni okolici, bi mojim živcem kaj prijalo, ko bi lahko videval tu naokolo par znosljivih ženskih obrazov/' je odvrnil Dr. Posnansky. . . , "Kakor stoje stvari sedaj, imam seveda dovolj časa, da lahko či-tam in tudi delo z moškimi kaj ugodno vpliva na moje živce. Preveč miru pa ne smemo imeti v sedanjem vojnem času in čemu naj ne bi trpel nekaj časa muh tipkaric? Poznam jih par v svojem uradu v Tauentzienstrasse, ki bi bile vsekakor vesele, ko bi lahko potovale do Mervinska v drugem razredu in bi nam smele razkriti tu svoje mnenje, kakor pravi veliki Freud, potom svojih pogreškov in pregreškov. Nu. da, Bertin, zoprosili bomo, da nam pridele Bjuševa kot Slugo, pridržali ga bomo še nadalje, ko se Ruppel vrne in ga ne bomo pustili nikamor, dokler ne odločijo v Bialystoku, kateremu so- Na konvenciji organizacije Moose, sta prišla skupaj dva politična nasprotnika: David S. Ingall, levo, kandidat za go-tvomerja države Ohio in sedanji governer White, ki je ponovni kandidat. KAM PELJE POLITIČNA POT DELAVCE LETOS? "FOLLOW ) \ I - ^r^^ nh) i pmmi€ L c^t^m^m