,Novi Slovenski Štajerc“ izhaja vsakega 10., 20. in 30. v mesecu.— Naročnina za celo leto 2 K, za pol leta 1 K, za četrt leta 50 vin; plačuje se naprej. — Posamezna štev 6 v. Oznanila po dogovoru. Denar in reklamacije se pošiljajo na: Upravništvo „Novi Slovenski Štajerc, v Ljubljani. Dopisi pa na: Uredništvo „Novi Slovenski Štajerc“ v Ljubljani.
Našim naročnikom in prijateljem.
Tej številki smo pridjali položnice. Kdor lista tekom prihodnjih dni ne plača, temu ga moramo u-staviti. Vsak si lahko na prstih zračuna, da dobička nimamo in ga tudi ne iščemo, saj stane poštnina sama na leto 36 kr. = 72 v. Če bi kdo pomotoma prejel položnico, a je list že plačal, naj oprosti, ker je pri razpošiljanju pomota mogoča. Nekterim naročnikom smo pridjali nekaj prejšnjih številk, prosimo dotične, naj jih razdele med znance.
Kdor ljubi resnico in hoče sveto služiti domovini sveti, naj širi naš list in stopi v naš krog. Vsak nesebičen, iskren prijatelj slovenskega ljudstva nam je dobro došel. Naš cilj je razkrivati pogubonosno početje naših narodnih nasprotnikov, vzgajati ljudstvo in mu kazati pot k blagostanju.
Uredništvo in upravništvo.
Čitajte! Berite!
Ptujska slovenska posojilnica in mestna nemška hranilnica ter slov. denarni zavodi sploh.
Kdor čita naš list, pa tudi druge, se lahko prepriča, koliko laži, obrekovanj in zvijanj smo dokazali ptujskemu »Štajercu«. V zadnjem času ga bodejo v oči posebno slovenske posojilnice sploh in ptujska še posebej. Gonja je sistematična od časa, ko je v Ptuju Linhart, kteremu držijo krušno torbico Ornig, Slavič, Steudte, Blanke, Plachki i. t. d.
Z lažmi ste začeli bojkot, začeli ste boj proti Slovencem sploh in v ptujskem okraju posebej. V kmetskih občinah smo iztrebili iz odborov vaše pripadnike in pri zadnjih volitvah v okrajni zastop v skupini kmetskih občin niste več dobili niti 11 del glasov, sedaj se obračate proti denarnim zavodom! Dobro, mi sprejmemo ta boj in videli bomo prav kmalu, kdo bo tisti, ki mu bo žal, da se je boj tukaj začel. Ni ravno častno, boriti se proti ptujskemu »Štajercu«, a njegovo, za vse kmetsko ljudstvo pogubonosno početje moramo razkrivati našim ljudem. Blagor ljudstva in poštenje nam je naj višja postava.
Zadnjič je Linhart pisal, da ptujska posojilnica imela izgube pri Kaiserjevem konkurzu, sedaj piše, da jemlje po 6% obresti in da obdrži od vsacega posojila desetino, dokler ni vrnjen denar, a te desetine da ne obrestuje. To je prav grda in ostudna laž. Deleži se obrestujejo, to ve vsak, kdor je imel s posojilnico kaj o-praviti in tudi obrestna mera ni tako visoka in je razvidna v vsaki knjižici in po razglasih. O desetini pa niti govora ni.,
Pa poglejmo malo, kako postopa ptujska mestna nemška hranilnica in nemški »Vorschussverein«. Ta ima deleže po 50 gl. ali 100 kron. Ali ti za kmeta niso previsoki? Seveda »Vorschussvereina« ptujski »Štajerc« ne sme niti tam, kjer bi moral, javno pi’ijeti, ker se gre tam za nemško meščansko gospodo.
Ptujska posojilnica obstoji že nad 23 let. Ves čas svojega obstanka je bila najhujši trn vsej nemški in nemškutarski družbi v Ptuju, najboljše znamenje, kako krvavo potrebna je in je bila že od nekdaj slovenskim prebivalcem ptujskega okraja. Resnica, gola resnica je, da so za ptujske Nemce zginili zlati časi, ko je celo mestna hranilnica jemala 7% obresti, ko je več gospodov in rodbin živelo naravnost od oderuHva, ko so tirjali od kmetov po 8, 10, da celo 12 odstotkov obresti, a poleg zahtevali vel polovnjakov najboljšega vina samo za „dobroto“ ? To je ptujska posojilnica temeljito odpravila, a tega seveda lažljivi Linhart ne ve ali pa noče vedeti. Svetujemo mu, naj le gre po pouk k rodbinam Bratanič, Žarnic, Tabernik, Fichtenau, Leskošek, Bruderman, Fridrich, i. t. d. i. t. d. Zlati časi nemškega oderuštva so nehali, ko je začela poslovati ptujska posojilnica. Slep je tisti, kdor tega ne uvidi in nesramen lažljivec je tisti, kdo si upa trditi, da ne govorimo resnice.
Pa kako dela ptujska mestna nemška hranilnica sedaj ?
Otroški ali pupilarni denar obrestuje samo po 4 odstotke, od dolžnikov pa tirja pri vknjižbi 5%, pri menicah pa 6°/o. Tako izrablja, grdo izrablja ta nemški denarni zavod svoje predpravice, svoj privilegij. In kako brezobvimo še le postopa proti svojim dolžnikom! Kolikokrat je treba plačevati za podaljšanje, kolikokrat plačevati nove menice!? Pri slov. posojilnici dolžnik in njegova poroka prideta in podpišeta in stvar je končana brez nadaljnih stroškov.
Leta 1906. je vložila nemška mestna hranilnica naprimer proti Kaiserju 33 meničnih tožb. Pri vsaki
tožbi je tirjala 7s°/o provizije ter 4—6 kron protestnih stroškov, skupaj 162 K in nad 800 kron tožnih stroškov in eksekucijske potrebe. To je samo en slußaj. Prinesli jih bomo še več! Linhart pa po ptujskem »Štajercu« priporoča tak zavod! Sodite bralci, kdo vodi kmeta za nos, kdo namenoma prikriva take reči, kdo odira, ptujska posojilnica ali ptujska nemška hranilnica.
Razumemo sedaj, da Linharta socijaldemokratiška stranka ni marala, ampak ga je odslovila in pognala, a od časa, ko širi namenoma neresnico, ko je postal sluga Ornig-Slavičeve stranke, pa je vreden le — zaničevanja. Grenko, hudo je, če se mora človek vdinjati ljudem, ki ne poznajo blagih namenov, a ohrani se lahko kljub temu človek dostojen, ni treba da bi bil hudoben, toda Linhart niti tega nežna ali resničnejše: noče. Ptujsko nemštvo ter nemškutarstvo in Linhart o tem velja pregovor: »Kakšen je oče, taki je sin, kako je drevo, takšen je klin.« Ptuj vsem skupaj.
Beseda o okrajnih zastopih.
(Konec.)
Povedali smo v prejšnjih številkah, kako so sestavljeni okrajni zastopi, v naslednjem izvajamo, kaj nam je storiti pri teh okoliščinah.
Pred vsem se moramo potegovati, naj se krivični volilni red izpremeni. Dajmo veljati, da je okr. zastop žastop interesov, kar pa v bivstvu tudi ni popolnoma upravičeno! Ako je okrajni zbor to, potem morajo biti razdeljeni po raznih skupinah tudi zastopniki tako, da bodo lahko čuvali interese svoje skupine, kar pa do sedaj ni mogoče, ker ima skupina kmetskih občin vedno manj zastopnikov, kakor ji po visokosti plačanih direktnih davkov pripada. Ker prizadene ta krivica vse kmete, tudi nemške, bo sprememba reda ložja, ker se morajo za njo potegovati tudi vsi nemški kmetski poslanci.
Opozarjamo pa še na drugo krivico:
V okrajnih zastopih se vodjo tudi vsaki šest let člani za okr. šolski svet. Ta ima odločati o ljudskih šolah v marsičem, posebno -o počitnicah. Posebno v okrajnih zastopih Ptuj, Maribor, Celje, pa za mesta, ki so' samoupravna, okr. šolski svet nima govoriti nič. Zastopniki teh mest pa imajo glas in vsled tegu vpliv na šole v okraju, okrajni zastopniki pa v njihove ne. To je dvojna mera in ocividno kratenje pravic okraja od strani mest. To nesoglasje se mora odpraviti. Res čuditi se moramo, da slovenska javnost ne čuti ali vsaj ne kaže, da čuti tega naravnost protipostavnega stanja.
Zastopniki teh mest imajo pravico razpolagati in vplivati na visokost priklad za okraj,'okrajni zastop pa spet ne sme poseči v samoupravne te občine.
Iz vseh naših izvajanj je razvidno, kako smo prikrajšani na svojih pravicah, zato moramo neprenehoma zahtevati spremembo tega krivičnega volilnega reda. Dolžnost vseh kmetskih zastopnikov v okrajnih zastopih je, da vedno in vedno pri vsaki priložnosti, pri vsaki seji slovesno izjavljajo, da je volilni red krivičen. Storiti morajo vse, da se ta krivica odpravi.
Ta čas, ko pa še obstoja ta krivični volilni red, krivična razdelba zastopnikov v okrajni zastop, ta čas pa moramo paziti, da si priborimo vsaj to kar je mogoče. Sveta dolžnost vsacega izobraženca, vsacega vele-
posestnika je, da skrbi za pravilen vpis, da raztolmači važnost volitev v okr. zastop in volitev sploh, pa ne s frazami, ampak « takimi golimi resnicami. Vsak, ki zna brati, nima sedaj več izgovora: nisem vedel kaj mi je storiti, in ostro bomo nastopili proti našim izobražencem, če ne bodo storili svoje narodne dolžnosti.
Nespretnost v nastopu in bezbrižnost velike večine našega izobraženstva je kriva, da nemčurstvo s pomočjo nemškega kramarstva vlada v tolikih okrajnih zastopih na Spodnje-štajerskem. Naravnost škandal pa je, da je poskočilo število glasov nemškutarjev v skupini veleposestnikov in celo v skupini kmetskih občin v Slovenski Bistrici. Redki, silno redki ne zaslužijo odločne graje, nasproti ogromni večini slovenskega izobraženstva pa je upravičena.
Nova volilna postava.
Podajamo tukaj in v. naslednjih številkah najvažnejše točke nove volilne postave. Kdor želi imeti celo in se poučiti prav natanko, naj si naroči knjižico »Novi državnozborski volilni red«.	Tiskal	in	založil
Lampret v Kranju. Vsako izobraževalno društvo bi moralo imeti to knjižico, ki velja s poštnino 70 v.
Poslanska zbornica šteje 516 članov, ki se volijo in se tako-le razdele na posamezne avstrijske kro-novine:
Češka................................... 130	poslancev
Dalmacija..............................11
Galicija z Lodomerijo in Krakovim	106
Nižje-Avstrijsko.......................64
Zgoraj e-Avstrijsko.................... 22
Solnograško .	.	.	.	.	.....	.	7
Štajersko........................... .	.	30
Koroško ................................. 10
Kranjsko .................................12
Bukovina...............’...............14
Moravsko .................................49
Šlesko................................. 15
Tirolsko...............................25
Predarlsko............................. 4
Istra............................. 6
Goriška z Gradiščansko ,............... 6
Mesto Trst z okolico................... 5
Kdo ima pravico voliti?
; Voliti poslanca v poslansko zbornico sme:
1.	Vsak, ki ima v Avstriji domovinsko pravico,
neglede na to, v katero avstrijsko	deželo ali	občino
pripada.
2.	Kdor je moškega spola. Ženske ne smejo voliti, niti osebno, niti s pooblastilom.
3.	Kdor je isti dan, ko so se volitve razpisale, najmanj 24 let star.
4.	Kdor je v občini,	kjer naj izvršuje	svojo	vo-
lilno pravico, do dne, ko so se volitve razpisale, bival vsaj eno leto. Kdor biva šele na dan volitve eno leto v občini, nima pravice voliti.
5.	Kdor ni postavno izključen od volilne pravice. (Glej naslednje vprašanje), (če ima volilec tudi vse te pogoje, a je v volilnem imeniku izpuščen, ne more in ne sme voliti. Za to pa treba pregledati volilni imenik, in če ni kdo vpisan, takoj reklamirati).
»
>
»
»
»
»
»
>
»
,»
Kdo ne sme voliti?
1.	Vsi, ki se nahajajo pod oßetovsko oblastjo pod Taruštvom ali skrbstvom. Ako je n. pr. komu sodnija radi zapravljivosti postavila oskrbnika, ta nima pravice voliti, tudi če je 24 let star, avstrijski državljan in biva nad eno leto v kaki občini.
2.	Tisti, ki uživajo kako preskrbo ubogih iz javnih ali občinskih sredstev ali so jo uživali v letu neposredno pred volitvami ali ki sploh obtožujejo javno blagodarnost. (V zadnjem slučaju se mislijo berači). Pod to točko pa ne spadajo podpore, ki se dobivajo iz bolniških blagajn, rente za nezgode, starost ali onemoglost, brezplačna preskrba v javnih bolnišnicah, oproščenje od šolnine, obdaritve z učnimi sredstvi ali ustanovami ter podpore radi kakih nezgod. Ako kdo dobi n. pr. državno podporo, ker je pogorel ali mu je toča pobila polje, zato še vseeno sme voliti v drž. zbor.
3.	One osebe, o katerih imovini se je razglasil konkurz, za čas, dokler ni ta končan.
4.	Oni, kateri so bili obsojeni radi kakega hudodelstva ali radi prestopka tatvine, poneverjenja, udeležbe poneverjenja, goljufije, svovodstva, dalje radi oderuštva in podobnih dejanj.
Kdor je bil torej obsojen radi hudodelstva naj si bo kakoršnokoli (rop, uboj, teška telesna poškodba, javna nasilnost, razžaljenje Veličanstva i. t. d.) sploh nima volilne pravice, pač pa, če bi bil kdo obsojen le radi kakega pregreška ali prestopka n. pr. radi lahke telesne poškodbe. Toda tudi za tiste prestopke, ki so zgoraj našteti, postava določa, da se izgubi volilna pravica. Naše ljudstvo prav dobro zna razločevati med podlimi prestopki, kakor so tatvine, goljufija in med drugimi prestopki, ki storilca onečaščajo.
Take posledice kake kazni vendar ne trpe vedno temveč prenehajo po določene času in sicer a) pri prestopkih in pregreških po preteku treh let po prestani kazni, b) pri takozvanih političnih hudodelstvih (n. pr. veleizdaja, motenje javnega miru, punt) in nekaterih drugih hudodelstvih, kakor javna nasilnost, usmrtitev pri tepežu, dvoboj, takoj po prestani kazni, c) pri drugih pa po preteku 5 let, če ni bil volil ec obsojen na 5 ali več let, sicer pa po preteku 10 let, potem ko se prestoji kazen.
5.	Tudi one osebe, ko so bile obsojene po §§ 45, 47, 48, in 49 brambnega zakona z dne 11. aprila 1889, št 41 drž. zak., ne smejo voliti 8 let po prestani kazni. Take pregreške zakrivijo oni, ki se z ubegom hočejo odtegniti vojaški službi, ali se ji na kak zvijačen način hočejo izogniti (n. pr. če nalašč navajajo kako telesno napako) ali se pa s tem, da se nelašč poškodujejo, napravijo nezmožne za vojaško službo. Te določbe ni bilo v starih volilnih redih.
6.	Osebe, katere so pod policijskim nadzorstvom ali v kaki prisilni delavnici in sicer do preteka treh let ko preneha policijsko nadzorstvo ali pa se izpuste iz prisilne delavnice.
7.	Oni, katerim je sodnija vzela očetovsko oblast nad otroci, dokler so otroci pod tujim varstvom, na ▼sak način pa tri leta po sodni odredbi.
8.	Slednjič ne smejo voliti one osebe, ki so se pregrešile zoper postavo za varnost volilne svobode, o kateri bomo govorili na koncu.
Kakor v dosedanjih volilnih redih tako tudi po § 7. novega volilnega reda ne smejo voliti aktivni častniki, vojaki, vojaški duhovniki, gažistibrez službenega razreda in moštvo oborožene moči, oziroma orožništvo. Te osebe tudi ne smejo biti voljene, razven tega pa tudi ne stalni vojaški uradniki, ki pa imajo sicer volilno pravico, ker tudi plačujejo davek od svojih službenih prejemkov. Če je kdo le na orožni vaji, sme biti voljen med tem časom, ne sme pa sam voliti.
Kdo sme biti voljen za poslanca?
Za poslanca se sme voliti vsaka oseba moškega spola, ki je avstrijski državljan vsaj tri leta, ki je spolnil 30. leto in ki ni po določilih volilnega reda za državni zbor izključen od volilne pravice, kakor se o tem govori v prejšnji točki.
Kako se sme voliti ?
Vsak volil ec sme svojo volilno pravico izvrševati le osebno, vsako pooblaščenje je neveljavno; tudi ima vsak volilec le en glas.
Kje se sme voliti ?
Vsakdo voli v oni občini, kjer je bival do dneva ko so se razpisale volitve stalno vsaj eno lefo. Če je imel v tem času več domovališc, sme voliti v oni občini, kjer ima kako javno službo ali če tega ni, kjer izvršuje svoj posel (recimo rokodelski obrt), ali če se tudi ta določba ne more uporabiti, kjer se je v'tem času v tuzemstvu nahajalo njegovo glavno domova-lišče. Seveda se lahko zgodi, da so mnenja glede takega domovališča različna in v takem slučaju je vo-lilcu na voljo dano, da izvršuje svojo volilno pravico v tej ali drugi občini, kjer ima domovališče.
Ali mora vsakdo voliti?
Postava pravi, da sme deželni zbor skleniti določbe, da mora vsak volilni upravičenec tudi v resnici voliti, sicer bi se kaznoval.
Morda bo tudi štajerski deželni zbor sklenil tako postavo, zato bomo o tem govorili svoječasno.
(Dalje prihodnjič.)
Domače novice.
Zelo uljudno, a resno vprašamo politično društvo v Ptuju, kaj da dela in kaj da je storilo od tega časa, kar se je spet preosnovalo. Ali mislite, da je to že dovolj, če biljardirate v »Nar. domu«, semtertja malo kvartate in se mogoče milostno zgubite na kako veselico v okraju? Vprašamo nadalje, ali je pošteno, da člani slovenskega političnega društva pošiljajo svojo deco v nemški otroški vrtec ?! Konečno vprašamo, kaj da bo s kandidaturo v ptujski mestni skupini? S tem še ni vse izčrpano. Vprašali bomo ob priliki slovensko ptujsko inteligenco, kaj je storila za razširjenje narodne misli, za izobrazbo nižjih slojev v Ptuju samem in neposredni njegovi okolici. Kje je ljudska knjižnica? Kje je ljudska čitalnica? Kje je ptujski »Sokol«, za kteregaje imela ptujska inteligenca že večkrat porodne popadke. Koliko shodov je priredilo politično društvo? Koliko je storilo za bližajoče se okrajne volitve? 1.1.d. i. t. d. Verjamite, da še nismo pri koncu, a hvaležni vam bomo, če nam objektivno odgovorite na te naše
vprašanja in ob enem poveste, Se se niste Sudili, da je prišel nekdo vznemirjat ptujske slovenske Mejake«.
Polenšak v Slov. goricah. Veselica bralnega društva je izpadla prav povoljno. Tombole tukaj še prej ni bilo, a so bili ž njo zadovoljni vsi udeleženci in tudi blagajnik društva. Žal je samo tistim, ki se je niso udeležili. Vsa čast tudi polenški mladini, ki se je prav lepo in dostojno obnašala. Le tako naprej! USimo se, izobražujmo se!
Pri Sv. Trojici v Slov. goricah se je opekla dveletna deklica Marija KavSio z vrelo vodo in je umrla 27. sveSana. Vodo je postavil njen starejši brat Jožef na klop pri peSi, a ni zadosti pazil na otroka. DeSka so naznanili okrajnemu sodišSu v Št. Lenartu. Stariši, pazite na otroke!
Na Bregu pri Ptuju je umrl posestnik Jožef Po-gatschnig, 28. sveßana nagle smrti. V življenju je bil hud nemškutar. N. v m. p.!
Generalov pogreb. Dne 27. svečana so pokopali v Ptuju generala v pokoju E. Schwarzla. Čuden pogreb je bil, kakor bi nesli berača. Ni bilo godbe, ob grobu niso stali sorodniki. Po ovinkih so ga zanesli na pokopališče. Tudi zvonilo se ni. Zakaj ?
Rogatec. Umrlemu veleposestniku Francu Hrovatu iz Dobrine pri Rogatcu je gbvoril žitalski župnik Anton Merkuš na grobu v — nemškem jeziku. Živela zavednost!
Poštna zveza Ormož-Sv. Tomaž. Do zdaj je vozil vsak dan poštni voz med Ormožem in Sv. Tomažem, od 1. sušca pa hodi še zraven tega šestkrat na teden (razim nedelje) pismonoša peš. Od Sv. Tomaža odhaja ob 12 uri 45 minut in prihaja v Ormož ob tričetrt na štiri; iz Ormoža se vrača ob pol petih in prihaja k Sv. Tomažu ob pol osmih zvečer.
Z lestvice je padel 16 letni kožarski učenec Anton Rebernik v Mariboru, ko je zgrebal sneg raz streho poslopja na dvoru. Na lestvici je stal, lestvica pa se je nagnila in Rebernik je padel kakih 10 metrov globoko in si je zlomil levo nogo. Prepeljali so ga v bolnišnico.
Mariborski most, ki se meni staviti čez Dravo, dela kaj preglavic mestnim očetom. Radi bi ga obdržali na istem mestu, kjer je zdaj, čeravno bi bil most nekoliko niže (iz Tržaške ceste naravnost) cenejši za miljon kron. Rajši bi plačali več, samo da ne bi postavili mosta k slovenskemu Narodnemu domu. Kdo pa bo zmagal toliko troškov v zadolženem Mariboru? Pa čakajmo, zavist Nemcev bo najbrž večja kakor pamet in plačali bodo raje miljon, samo da ne bi bil most pri slovenskem »Nar. Domu«.
V Mariboru bodo ob volitvah v državni zbor tri komisije: L v mestni hiši, 2. v telovadnici dekliške šole na Stolnem trgu in 3. v mestni telovadnici na Cesarski cesti. Volilo se bo po abecedi. Razdelitev vo-licev na komisije se naznani kmalu.
Iz nemškega življenja v Mariboru. SUdmarka ima potujočega učitelja (Hodi), ki se vozi po deželi in navdušuje Nemce, naj darujejo denar, s katerim se kupujejo slovenska posestva. Hodi je prišel tudi v Maribor navduševat. Samo nekaj turnarjev ga je poslušalo, ki jih je Hodi ošteval, kako zanikerni so Nemei, ki ne
darujejo ničesar. Mi pa pravimo: Kakšni pa so mariborski Slovenci?
Pobrežje pri Mariboru. Tudi v Pobrežju je društvo za podpiranje nemške šole kakor je bilo v Studencih. Mariborski Nemci so zvabili v društvo mnogo nezavednih slovenskih kmetov in delavcev. Tem kličemo resno: Proč od društva! Ne bo dolgo, ko bodo tudi pristopili k nemškemu Schulvereinu, kakor so napravili v Studencih pred kratkim.
V Brežicah je odstopila mestna občina občinsko dvorano protestantom, da lahko v njej imajo svojo božjo službo. Tako?
Slovenska kmetijska šola za Spodnje Štajersko se še menda vedno zavlačuje! Ministrstvo je dovolilo oziroma obljubilo podporo. Deželni odbor in nemška večina je na obstrukcijo slovenskih poslancev obljubila ustanovitev. Sedaj je zasedanje deželnega zbora, a o naši prepotrebni kmetijskj šoli se nič ne sliši. Slovenske občine, slovenska društva, posebno pa slovenske politične organizacije govorite sedaj, zahtevajte pravočasno, naši poslanci naj kažejo na tisoče ljudstva, ki je to šolo zahtevalo in jo spet zahteva. Slovensko časopisje, tukaj se je treba postaviti za korist kmeta!
Nemški minister Prade je govoril med drugim tudi o jezikovni delitvi dežele: »Ne da bi se celotnost dežele kršila, bi bila delilev mogoča in izvedljiva in jaz jo smatram za neizogibno potrebno, če nočemo, da se naše narodne, prosvetne in gospodarske koristi neprenehoma ne krčijo, in če hočemo priti do urejene uprave naše dežele. Postavno urediti se mora jezikovno vprašanje pri državnih in samoupravnih oblastih, določiti se mora stališče Slovencev v deželnem zboru in v deželni upravi, popolnoma na novo se mora urediti državna uprava na Spodnjem Štajerskem in sicer na vseh poljih.« — Prestavili smo dobesedno to, kar je Prade rekel o Nemcih na Šeškem, le da smo namesto Nemcev postavili Slovence in namesto Češkega vzeli Štajersko. Seveda pri nas Nemci drugače govorijo, ker imajo večino v deželi, in s tem vso moč v rokah. Toda če hočejo Nemci jezikovno delitev češke dežele, bodo morali privoliti tudi v delitev Štajerskega! Pravica mora biti za vse! Kar zahteva c. kr. nemški minister za Nemce, kjer so v manjšini, samo to in nič več zahtevamo mi za naše razmere, za naše slovenske pokrajine.
Zimski gospodarski tečaji za poduk. Slovenci na Spodnjem Štajerskem nimamo nobene gospodarske šole. Kdor hoče tako šolo obiskovati, mora iti na Kranjsko na Grm. To je edina gospodarska šola s slovenskim jezikom. Za to šolo pa se naši gospodarji težko odločijo, ker je izven dežele, ker poduk traja dve leti, ker je obiskovanje te šole primeroma precej drago. O rezultatih poduka ne govorim. Prav iz srca je tedaj pozdravljati početje nekterih podružnic kmetijske družbe, potem nekterih bralnih in izobraževalnih društev, ki so upeljale zimske gospodarske tečaje, n. pr. v Poljčanah in pri sv. Lovrencu na dr. p., okr. ptujski. Posebno tu se je pokazalo, koliko doseže vnet in spreten predsednik podružnice oz. društva. G. župnik Ozmec zasluži priznanje in zahvalo. Obisk gospodarskega poduka je bil prav povoljen. Ljudstvo bode vedno bolj spoznalo korist takega poduka in se ga
bode vedno raje in obilneje udeleževalo! Kjer se prvi poskus ni obnesel, nikar obupati, ampak še drugič in tretjič poskusiti! Vsepovsod pa enkrat začeti.
Boj zoper žganje ali šnops. Ni lahko najti na Spod. Štajerskem kraja, kjer bi kuga žganjepitja tako razsajala, kakor v ptujskem okraju. Mesto Ptuj je polno beznic za žganjepitje; vse krčme in trgovine imajo pravico prodajati in točiti »šnops«. Isto velja — skoro brez izjeme — za okraj. In ta pravica se ne omejuje, ampak se razširi ali na novo podeli, kjer ni nobene potrebe. Kakor da bi se uradno na to delalo, da se ljudstvo duševno pokvari in telesno ubije. Kdor to opazuje, se mora vprašati: Kako pride, da proti tej kugi ne nastopi nobeno društvo ? Zakaj se pri nobenem bralnem ali izobraževalnem društvu do sedaj ni ustanovil odsek, ki bi razširjal in zastopal misel zmernosti, treznosti? Poročilo iz bralnega društva pri sv. Marjeti niže Ptuja, da hoče društvo tudi proti pijančevanju nastopiti, nas je vzradostilo! Vendar eno društvo, ki začne v našem okraju! Bog daj obilo posnemalcev! Delujte v blagor ljudstva vsi, ki imate zato zmožnost!
Nemški matrični blanketi. »Slovenec» poroča: »Deželno nadsodišče v Gradcu je te dni naredbenim potom zaukazalo štajerskim duhovnikom sledeče: Voditeljem matrik se prepove odslej zahtevati blankete za statistično vpisovanje nezakonskih krstov in toza-jdevnih legitimacij s slovenskim ali dvojezičnim besedilom. Kot vzrok se navaja, da matrični uradi nimajo pravice (!) se sklicevati na člen XIX. temeljnega državnega zakona, tudi si sami ne morejo izbrati poslovnega jezika, ampak ampak morajo rabiti edino le nemške blankete, ker je deželno nadsodišče v Gradcu izdalo le nemške in zapovedalo podrejenim sodiščem, da smejo take dopošiljati posameznim župnijskim uradom !« List nadaljuje: »Nepopisno ogorčenje je nastalo med slovensko štajersko duhovščino vsled te odredbe deželnega nadsodišča. Temeljni državni zakon torej ni veljaven za urade ? Za koga pa potem ? Tu mora vsa štajerska slovenska duhovščina vstati kot en mož in odločno protestirati proti takim odredbam.« »Štajerske slovenske poslance pa tem potom opozarjamo in prosimo, da v deželnem zboru izpregovore o tej reči odločno besedo! Gospodje na noge!« — To je glas zavednega slovenskega moža iz ene spodnještajerske župnije. Toda to ne izda. Vsi duhovniki morajo storiti svojo narodno dolžnost, tudi ordinarijat lavantinske škofije v Mariboru sam. Popolnoma neumestno je, da pošilja ordinarijat nemška pisma in uraduje z župnijami nemški, ali k večjemu včasih kaj latinskega, če starejši gospodje nimajo volje in ne znajo uradovati slovenski, stopimo na njihovo mesto drugi, ki bomo vršili duhovniško in narodno dolžnost prav vestno. — To pristavlja duhovnik lavantinske škofije.
Nov list. Komaj leto dni je od tega, ko je nehal izhajati »Slov. Obrtnik«. In od tedaj nismo imeli slovenskega strokovnega lista za naše obrtništvo. Temu nedostatku hoče odpomoči novi list „Delo“, ki je začel s 1. marcem izhajati v založništvu D. Hribarjevem v Mubljani. List je namenjen našim slovenskim obrtnikom, industrijalcem in tudi trgovcem. Potegoval se bo P* sploh za gospodarsko organizacijo slovenskega naroda. In to je tudi potrebno, saj smo Slovenci ravno
na gospodarskem polju precej zaostali. List bo izhajal dvakrat na mesec ter stane vseletno 10 kron. Priporočamo ga prav toplo vsem našim somišljenikom.
Polkovnik Vučetić 27. pešpolka v Ljubljani je umrl 27. svečana. Služil je kot stotnik in major pri 97. pešpolku. Mnogo fantov, bivših vojakov, bo se spominjalo dobrega oficirja.
Javno vprašanje stavimo g. dr. Zirngastu in ga poživljamo, naj pojasni javnosti postopanje v svoji pisarni. Je li res, da Vaša pisarna zaračuna strankam tudi stroške za tožbo, če se oglasijo le malo po določenem opomin-skem roku, okaramo še tožba ni ne stavljena niti vložena? Imamo potrdila za to iz tako verodostojnih virov, da ne moremo dvomiti nad njihovimi podatki. Torej gosp. Zirngast, s trditvijo na dan, da se to v Vaši pisarni ni nikdar zgodilo! Kot čuvaj ludstva in njegovih pravic moramo zvedeti Vaš javen odgovor. Gospod nemški advokat, sedaj imate Vi besedo!
V Podovi pri Slivni se je obesil v skednju posestnik Jožef Žumer v noči 26. svečana. Zmešalo se mu je.
Skromno vprašanje. »Ljubljanska kreditna banka» slovi kot strogo naroden zavod. Tudi mi verjamemo to, vprašamo le, ali je primerno, da ima strogo naroden slovenski denarni zavod samonemške tiskovine, recimo naslovnice? Kaj pravi »Laibacher Kredit-Bank« ?
Tvrdka Suttner v Ljubljani hoče biti slovenska razpošiljalna tvrdka, pa piše na slovenske pisma nemške odgovore. Tudi naslove kaj rada piše samonemške. Pričakujemo tudi tozadevno pojasnila iz slovenske Ljubljane.
Radoveden štajerski kmet.
Nova uredba za plačevanje pristojbin onih, ki niso bili potrjeni za vojake je bila od državnega zbora sklenjena in je sedaj od cesarja potrjena. V veljavo stopi 1. prosinca prihodnjega leta. Po tej postavi ne bo treba plačevati onim, ki imajo manj kakor 1200 K dohodkov na leto prav ničesar. Kdor ima 1200—1300 K dohodkov, plača na leto po novi postavi 6 K. Za višjo dohodke je pristojbina vedno višja.
Dopisi.
Iz gornje Savinske doline. Blagajnik mozirskega gasilnega društva je zgubil, kakor pravi, svojo žepno blagajniško knjižico. V tej knjigi je imel zapisane razne dohodke, posebej še o veselici. Ker je knjiga za društveni račun velikega pomena, prosimo javno tistega, ki jo je našel ali kje videl, naj jo vrne ali pove, kje da se dobi.
Sploh je čudno, da smo prišli po petmesečnem preiskovanju tako daleč, da je blagajnik moral oddati blagajništvo. Društvo je imelo preteklo leto precejšen primanjkljaj, a ga je sedaj pokrilo. Gospod načelnik, ali se učite iz ptujskega »Štajerca« tako umno gospodariti in voditi gasilno društvo? Znano nam je, da ga pridno prebirate. Mi hočemo red povsod! Član.
Iz Pekla pri Poljčanah. Dne 19. t. m. prišla oziroma pripeljala se je pred hotel Mahorič kočija, katero je poslal drugače Mahoriču sovražni Bauman. V njo se vsede ta dan zelo pobit in nekoliko kislega obraza
g. Mahorič Karl, da se popelje k volitvi za okrajni za-stop v Slov. Bistrico.
Mahorič, kateri se nam Slovencem dela na videz prijazen, šel je pomagat Stigerju in njegovim pristašem, da rešijo okrajni zastop dolgov, v katere je zadnji čas tako globoko zabredel. Seveda tega ne bodemo včakali; pač pa bomo včakali, da se bode g. Mahoriču prevrnil županski stolec, na katerem sedaj sedi le po milosti Slovencev. Značilno od Karola in Franca Mahoriča je, da sta se pred par dnevi proti neki zavedni slovenski gospodicini izjavila: »Ali ni prav, da smo mi z Nemcami ? L Gospodičina jih je takoj ugnala. R.ekla jima je: »Vaša stvar in čast je, da storite kar vam sodi, ali ko bi jaz bila na vašem mestu, stopim na volišče in volim po mislih večine naroda, nikdar pa ne pristransko, ker tega mi moja zavest ne pusti.« Prav imata gospoda. Poznali vas bodemo pa tudi mi in se vas kolikor mogoče ogibali. Bauman, kaj pa ti porečeš; čutiš menda močno, da te je ljudstvo, zapustilo, ker te je do grla sito.
Tudi pri Simetu ni vse v redu. Neka čudna sapa prihaja iz te trgovine in ne vemo, če bo dolgo obstala slava tega gospoda, kateri je svoj čas v neki gostilni zastavil celo obleko za 9 gld., potem pa šel v spodnji obleki s culico drobiža na hrbtu domov; pred kratkim je v neki gostilni plačal tudi okolu 80 kron za šampanjca.
Pa kaj to, saj pri okrajnem zastopu, kamor tudi kmetje plačujejo naklade, precej dobro služi.
Taki so pristaši ptujskega »Štajerca« pri nas.
Pristava pri Dobrni. Naš dopis o raznašalki in pregorki prijateljici ptujskega »Štajerca« je tukaj precej razburil. Sedaj dolžijo nemškutarji in se pritožujejo posebno po »Wahtarici« v Celju, da povzroča vse naš č. g. kaplan Schreiner. No pa potolažite se, tudi drugi imamo oči, da vidimo, in tudi toliko spretnosti, da poročamo. Z veseljem povdarjamo, da stori res g. kaplan požrtvovalno svojo dolžnost, pa tudi drugi ne spimo. Le natezajte ušesa in belite si glavo, odkod vse dobivamo poročila. Vi, blagorodna, za ptujskega »Štajerca« vneta gospa Weszther, pa bodite previdni in bolj pametni, sicer Vam posvetimo še kako vrstico.
Eden, kterega najmanj dolžite.
Od Sv. Lovrenca v Slov. goricah. Gospod urednik! Ker ste rekli v svojem »Navodilu dopisnikom«, naj poročamo tudi o škodi, storim to v sledečih vrsticah. Letos je bila huda zima in tukajšnji trsničarji jo občutimo na dvojni način. Trte so nam deloma pozeble vsled velikega mraza v nizkih naših legah, a še ob-čutnejšo škodo so napravili zajci, ki so trsje oglodali. Tako je oglodala ta nesnaga Janezu Toplaku na Ku-kavi nad 1000 trsov. Posestnik je škodo hitro opazil in takoj tukajšnjemu lovskemu pazniku naznanil, toda ta se najbrž za to ni nič brigal in škode ni naznanil, lastniku lova g. Pongratzu. Sicer je moral paznik opaziti škodo še prej, ker prehodi celi lov vsak dan večkrat, da ve že za vsacega vrabca. Posestnik je naznanil škodo torej pismeno Pongratzu sam, toda dosedaj še nima odgovora Mi kmetje si bomo celo postopanje prav dobro zapomnili ter bomo dali po novi lovski postavi lov temu, komur bomo mi sami hoteli. Tedaj pa vi lovski pazniki, ki se dobrikate in grdo slinite
grajščakom ter pustite, da vaši sobrati kmetje trpijo škodo, ne boste več streljali in zastrupljali psov in maček.
Opomba uredništva: O novi lovski postavi bomo govorili v kratkem, le toliko povemo že sedaj, da so bili’Ornig in njegovi pristaši proti taki spremembi, ki bi bila popolnoma na korist kmetom. Naši deželni poslanci so dosegli zboljšanje, a krivice popolnoma odpraviti niso mogli, ker jih je premalo. Nemški mešcanje in nemški, grajščaki imajo .veliko preveč poslancev, zato morajo vse kmetske občine zahtevati spremembo deželnega volilnega reda. Občine, storite svojo dolžnost občanom v korist!
Zavrč pri Ptuju. Ko sem čital članek o pogubnem Vplivu nemških učiteljic ter o škodi, ktero imajo naše šole od njih v »Nov. Slov. Št.«, sem si žalostno moral priznati, da vladajo na naši šoli na Zavrču še žalost-nejše razmere. Tudi pri nas je učiteljica, ki hoče biti Nemka, čeravno je Ljubljančanka. Spreminja namreč svoje ime Kralj v Krall. Poleg vseh nedostatkov, ki jih imajo nemške učiteljice, pa še ta gospodična posebej nesramno izziva in žali s svojim obnašanjem Slovence. Navedemo za danes samo . en slučaj. Na pepelnico je prišlo v gostilno Miheličevo nekaj mladih pti-cirjev iz Ptuja. Povabili so učiteljico v svojo družbo. Razvila se je »krasna« zabava in plesali so v pozno noč. Izzivajočemu hajlanju ni bilo konca ne kraja. Toda učiteljici to ni bilo dovolj. Pri odhodu je še pred gostilno zunaj na cesti kakor obsedena in besna kričala: »Heil! Heil! Auf Wiedersehn!« Torej izzivalo se je s takimi vskliki v gostilni in na cesti. Delala je to učiteljica in oficirji. Je to lepo? Je to pošteno? Je to dovoljeno? Mi prebivalci mislimo, dane. Nujno poziv-Ijemo okr. šolskega nadzornika, Dreflaka, naj stori svojo dolžnost. Učiteljica naj ne dela sramote svojemu stanu, naj spopolnjuje svojo dolžnost v šoli, naj se zabava, toda naj nikdar ne izziva. Mi smo davkoplačevalci, mi hočemo imeti tudi red! Bolje je, da ostanejo deca doma, kakor da tratijo čas pri taki učiteljici. Poznamo v naši okolici veliko poštenih, delavnih, vstraj-nih učiteljev in učiteljic, ki so res v blagor naši mladini, zato pa moramo imenovati take člane imenoma, da ne škodujemo celemu stanu, če se nočete obnašati tako, kakor se učiteljicam dostoji, če nočete vršiti svoje naloge vestno, pa pustite, odnosno bomo skrbeli, da boste morali pustiti službo, in pojdite se potem zabavat z oficirji v mesto.
Pismo skašenega kmeta o umetnih gnojilih.1)
Nekdaj sem mislil, da umetna gnojila res delajo čudeže. Skusil sem na svojem gospodarstvu skoro vse, o čem sem izvedel. Končno pa sem se prepričal, da dobro urejeno gospodarstvo lahko izhaja brez umetnih gnojil in prinaša lep čisti dobiček, če se na istem polju razne vrste silja dobro vrstijo in se s hlevskim gnojem prav ravna. K umetnim gnojilom pa ne štejem
1)	Posnemamo to pismo iz češkega kmetskega lista, da vidijo vaši bralci, kako se gospodari drugod. Prosimo naše iskušene gospodarje, da nam tudi poročajo iz lastne skušnje ter s tem koristijo dragim manj skušenim. Za pisavo in jezik se ni treba skrbeti. Bomo že popravili, da bo za tisk.	Uredništvo „Nov. Slov. Štajerca*
apna, ki je za’marsikatero zemljo neobhodno potrebno. Prepričan sem, daje neprimerna nasledba silja in slabo ravnanje z hlevskim gnojem— zlasti z gnojnico—bilo glavni vzrok, da se je poljedelstvo moralo obrniti k umetnim gnojilom. Osivel sem v kmetijstvu in ne bi rad nobenemu tovarišu — kmetu škodoval: zato hočem to trditev-dokazati s primeri.
Imam njivo, ki že 50 let daje dobro letino in ki je ves ta čas bila le SOkrat zorana in nikdar goblje nego 10 cm. To njivo je kupil moj oče 1. 1853. Obsejal jo je v sledeči vrsti: grašica, rž, krompir, ječmen in zopet znova grašica. Gnojil pa ni. L. 1865 prevzel sem gospodarstvo, nasejal na to njivo lucernsko detelo in jo pustil 10 let. Potem sem plitvo zoral, spomladi z brano povlačil'2) in nasejal redilno repo (za živino), ki je čudovito obrodila. Za njo sem z brano povlačil in nasejal sladkorno repo. Potem sem spomladi zopet samo povlekel in nasejal jaro pšenico. Prihodnjo spomlad sem strnišče oral in nasadil krompir, potem ječmen brez oranja, potem mešano žito, na to rž,3) zatem gra-šico, zopet krompir in končno mešano žito, v katero sem nasejal lucernsko deteljo. Deteljo sem kosil po 4krat na leto. Po večletni detelji ponavljal sem kakor prej in pol stoletja je dajala njiva dobro letino brez umetnih gnojil. Vse to je povzročila prava nasledba silja in — detelja, katera daje njivi novih snovi ali kakor kmet reče: njiva si odpočije.
Ta primer kaže, kako težko je delati trdna pravila za kmetijstvo, kako vsak gospodar po svojih zmožnostih ter s pripomočki in sredstvi, katere ve uporabljati, lahko doseže na svoj način lepe uspehe na podlagi lastnih skušenj.
Prevzel sem po stariših kmetijo, ki je merila 45 oralov, sicer nekoliko zadolženo, kakor je že pri kmetskih sinovih.
Žalibog nisem obiskoval gospodarske šole. Posrečilo pa se mi je, kupiti vse takratne letnike Kody-movega gospodarskega lista. Zasledoval sem pazno dopise kmetov, katere v sedanjih gospodarskih časopisih tako pogrešam. Iz Kodvmovega gospodarskega lista sem se mnogo naučil.
Njive moje kmetije so bile zelo razkosane in raztrgane. Po večletnem trudu sem z zamenami in z na kupom združil 41 parcel v eno celoto 74 oralov. To združenje je imelo zanimive posledice. Čeravno sem prve leta vse enako obdeloval in enako gnojil s kompostom, vendar sem imel neenako žetev. Razni gospodarji so prej posamezne parcele razno obdelovali in razno gnojili, zato so še pri meni razno rodile. Nektere parcele so rodile preslico, druge kiselico, zopet druge stokias in plevel vsake vrste. Samo parcele, ki so bile že prej moje, in pa še parcele od enega soseda so dobro rodile in bile brez plevela. Kmalu sem spoznal tudi pravi vzrok. Pri vseh gospodarjih, katerih njive so slabo rodile in imele plevel, se je vsa gnojnica odtekala z dvora. Le
2)	Njiva ni zorana na razore ali ogone, ampak ravno.
3)	Ajda na Češkem ne dozori, strnišče po rži in pšenici ostane prazno. Na isti njivi se torej dobi vsako leto samo eno silje; ker je eemlja dobra in se manj od nje zahteva kakor pri nas, zato se je očetu tega kmeta tudi posrečila dobja žetev — brez gnoja. Pri nas to ne velja, posebno ne tam, kjer je zemlja zelo kamena. Kakor bomo slišali, je novi gospodar pridno gnojil z gnojnico, kompostom in starim hlevskim gnojem.
jaz in moj omenjeni sosed nisva pustit a odtekati gnojnice, ampak sva imela imela za njo dobre pokrite jame. Lastna skušnja mi je pokazala, kako važna je gnojnica in da z gnojnico odteka tudi premoženje z dvora mnogih gospodarjev.
Iz teh in drugih primerov sem se naučil: Ne samo zemlja in podnebje, ampak tudi vrsta, kako se seje eno silje za drugim, in način, kako se je prej gospodarilo in gnojilo na dotičnem posestvu, vse to odločuje pri porabi umetnih gnojil in povzroča dobro ali slabo žetev.
Po dolgoletni skušnji sem prišel na sledeč način ravnanja s hlevskim gnojem in tega se držim: Gnoja ne stlačim preveč, tako da lahko pride zrak v njega, da gnoj zgnije; zgnitega vozim na polje, ga dam razmetati in pustim razmetanega, ne da bi ga zaoral, le povlačim ga — in na to sejam. Skoro ves gnoj vozim na kupe. Imam tudi štiriletni kompost, ki že tri več gnoj, ampak sam gnojni prah, mešan z ilovico. Na kompost ne hodim z vozom, da ga ne potlačim. Gnojim pravilno le z gnojem, ki je vsaj leto star, Če moram kdaj v jeseni gnojiti s svežim gnojem, gledam, da ostane kolikor mogoče plitvo, znabiti celo moli iz brazde.
Umetna gnojila sem preskušal; ne zametujem jih, nekteri jih znabiti mora rabiti, če mu primanjkuje gnoja — jaz pa jih ne potrebujem.
Za sto oralov zemlje imam 2 para konjev in 1 par volov ter opravim z njimi vse delo o pravem času in dobro. Peti del svojega polja imam zasejan z deteljo. Sadim tudi mnogo redilne repe za živino. Moji konji dobivajo pol leta redilno repo, ječmenske pleve in deteljo — nič ovsa, V truplu so močni in delajo dan na dan. Redilno repo visoko čislam, krmim z njo tudi krave, svinje in kokoši.
Napisal sem precej o svojem gospodarstvu, a na videz malo o umetnih gnojilih, kakor obljublja naslov. Po moji sodbi lahko vsak dober gospodar izhaja h;ez umetnih gnojil, toda hlevski gnoj mvra imeti v redil in gnojnice ne sme pustiti odtekati, ampak vozi jo naj na njive in travnike. Tako sem jaz gospodaril in poplačal sem ves prevzeti dolg, razširil in povečal sem posestvo od 45 na 100 oralov, izpeljal mnogo dragih stavb, nakupil stroje in oskrbel svoje otroke. - Ali Vam to zadostuje kot dokaz, da se tudi brez umetnih gnojilih lahko dobro gospodari? Ali vam zadostuje, daje kmetu kljub davkom mogoče shajati? Poleg delavnih rok mora biti tudi pamet in skrb. Gospodarskega pouka, dobre kmetijske izobrazbe je treba kmetu, potem pa uspeh ne izostane.
Listnica uredništva.
Zaradi nujnih člankov smo morali tokrat odložiti več dopisov, novic in tudi „Šaljivca“. Drugič bo zastopano vse primerno. V prihodnji številki začnemo objavljati zelo poljudno in pregledno pisano .Slovensko zgodovino“ in opozarjamo na njo vse naša izobraževalna društva.
Slovenska zmaga. Pri obč. volitvah v trgu Vuzenica so zmagali Slovenci v vseh treh razredih. Živeli naši narodni možje!

Vabilo
na
Trgovina s papirjem, pisalnim in risalnim orodjem
OIBĆlšri ZBOR,
Hranilnice in posojilnice v Šmarji,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo
v sredo, dne 20. marca 1907
ob 1. uri popoldne v lastni hiši.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Potrjenje letnega računa.
3.	Razdelitev čistega dobička.
4.	Čitanje revizijskega poročila.
5.	Nasveti načelstva in slučajnosti.
V slučaju nesklepčnosti občnega zbora ob 1. uri se isti vrši ob 2. uri popoldne v smislu § 40 alin. b zadružnih pravil.
Načelstvo.
Celje, Rotovška ulica št. 2.
priporoča
; kancelijski, konceptni, pismeni, do-! kumentni, ministrski, ovitni in barvani ...	papir. ......
Svinčnike, kamenčke, peresa, tablice, peresnike, gobice, radirke in črnilo.
I Trgovske knjige v vseh velikostih, črtane z j eno ali dvema kolonama, v papir, platno, gradi, ali pol usnje vezane.
Odjemalne knjižice po raznih cenab.
Največja zaloga vseh tiskovin za občinske urade, krajne šolske svete, učiteljstvo, župnijske urade, okrajne zastope, užitninske zastope, hranilnice, posojilnice, odvetnike, notarje in privatnike.
Lastna zaloga šolskih zvezkov in risank.
Papirnate vreče vseh velikosti po originalnih tovarniških cenah.
Štambilje pečatniki, vignete, (Siegelmarken) za urade in privatnike izvršujejo se v najkrajšem času.
Dopisnice umetne, pokrajinske in s cvetbcami od najpriprostejše do najfinejše izpeljave. Albumi za slike, dopisnice in poezije. Zavitke za urade v vseh velikostth. Ceniki za tiskovine in pisarniške potrebščine so brezplačno na razpolago.
Trgovci in preprodajalci imajo izjemne cene.
Priznano dobro blago. Solidna in tožna postrežba
Za spotnladno gnojenje
kakor žitne in okopavne pridelke, travnike in pašnike, deteljišča, vinograde in sadno drevje ter zelenjadi je
Tomaževa žlindra
Zvezdna znamka
dokazano najboljše umetno gnojilo, ki vsebuje fosto-rovo kislino
Zajamčeno čisto Tomaževo žlindro z varstveno znamko in plombo opremljeno oddajajo Tovarne za Tomasov fosfat zadr. z omej. por. v Berlinu W. Prodaja na vagone in malo Trgovina z železnino
„MERKUR“
Peter Majdič, Celje.
Za radgonski in ljutomerski okraj:
J. ŠKERLEC, Zg. Radgona.
Učenca C«;
trgovino z mešanim blagom Josip Farkaš pri sv. Jurju ob Ščavnici.
Vsemu
slovenjebistriškemu okraju
priporoča v nakup razno blago, ki se pri kmetijstvu rabi trgovina
ftkojzij Pinte R
v Slov. Bistrici pri farni cerkvi.
W., Jj za spomladnji čas: vsakovrstna se-itUUI mena> štajersko deteljno in travno seme, oves, koruzo in drugo zrnje.
Ima 8alic0 (v'trii°I)» ličje (rafijo), žveplo, l*““ trake iz gumija, motike, lopate, škarje, brizgalnice, sploh vse, kar se rabi v vinogradu.
RaTnnltma z najboljšimi kosami, srpi, llaZJJUldjja kameni, amerik. vilami, grabljami, kosili, .Tomaževo žlindro* in vse drugo potrebno za travnike.
Na veliko izbiro
za kolesa, osi, obroče: ploščevina, verige, žage za vodno moč, okove za nove stavbe itd.
Jj fl Hi VA se vsakovrstno olje, sveže bučno, UUUlVfl laško in drugo; znano najboljša moka iz P. Majdičevega mlina, žganje .Bar-telnovo* klajno apno za živino in še vse več druzega vam proda po nizki ceni trgovina
ALOJZIJ PIMTER v Slov. Bistrici.
Pridite sami, poglejte, izberite, vam ne ===== bode žali ----------

Vsako ponarejanje kaznivo !■
Postavno zavarovano. Edino pristen je
THIERRYJEV BALZAM
z zeleno varstveno znamko z nuno. 12 majhnih ali 6 dvoj-natih steklenic ali velika specialna steklenica s patentnim zaklopom K 5’—.
Thierryjcvo «entrfoltysko '	mazilo —.......
za vse, še tako stare rane, voetla, poškodbe itd. 2 lončka K 3*& Pošilja se samo po povzetju ali denar naprej.
Te dve domači zdravili ste kot najboljši splošno znani in sta-:r rOSlaVnl. g'.::..' = Naslavlja naj se na
Edino pristni balzam lekarnarja L Tbiarry v Progradi
iz lekarne,Angelja variha'	pp Rogatski SlatHU.
A THJFDDV Zaloge po skoro vseh lekarnah. IIlIE.nn.1 Knjižice s tisoči Izvirnih za-v Pregradi pri Rogaški hvalnih pisem zastonj in pošt-Slatini.	nine prosta
Priporočajte,
naročajte
in sirite
za pravice slovenskega jezika se boreči
,Novi Slov. ŠtajercM