X-4: -4:jk .4: ?k 4: t^Jj'|»*^U|'n*lffifeij'ffi.t»fit»Miiiiii-i-il'»-j|i-'i-fl»'i-fai.Ml .i-il»Pri;iiii'iH'ii?!i!i i m ffi i jin i hra i n i arin ff. i in ii m uli i r iiiTiTirili)iiiiiiiiii7illiiTiiiu)iril|iHi|iiiiriiiihTiililiiiiiTi(Tft .UREDIL ANTON BARTEL ->K-ZALOŽItA IN IZDALA M A 'Vi C A S LOVE NSKA ' V LJUBLJANI NATISNILA „NAR0DNA,TISKARNA‘ 'V V’1 ' ') 1891 1 >«bTW/ii-AJl :Al!$ .*’ . LETOPIS MATICE SLOVENSKE ZA LETO 1891. A-Mo-i — UREDIL ^.nSTTOISr BAETEL' * ♦' >_*• ZALOŽILA IN IZDALA MATICA SLOVENSKA r<*> V LJUBLJANI NATISNILA „NARODNA TI S K AKNA." 1891 V’ Vsebina. 1. Dr. M. Mnrko: Enklitike v slovenščini...................... 2. V. Oblak: Doneski k historični slovenski dialektologiji 3. M. Cilenšek: Premogova tvorba v obče, posebej pa nje izobrazba na slov. Štajerji...................... 4. S. Rutar: Prazgodovinske in rimske izkopine po Slo venskem 1. 1890..................................... 5. I. Šubic: Barve in njih uporaba v ornamentiki . . . 6. Dr. M. Murko: f Franc Miklosich ............. 7. I. Tomšič: Bibliografija slovenska ........................ 8. E. Lah: Letopis „Matice Slovenske": I. Poročilo o delovanji „Matice Slovonske“ v dobi od 1/10. 1890 do 30/9. 1891 . . . II. Računsko poročilo......................... IH. Poročilo o društveni knjižnici (Dalje) . IV. Upravništvo „Matice Slovenske11 za 1. 1891 V. Imenik udov „Matice Slovenske11 1. 1891. VI. Umrli ustanovniki zadnje dobe .... VII. Društva, ki z Matico zamenjujejo knjige VIII. Društvena književna zaloga . . . Na strani: 1- 65. 66—153. 154—181. 182—209. 210-250. 251—269. 270—291. 292—300. 301—306. 307—310. 311—312. 313-355. 355. 356. 357-358. Stvarni popravki. V spisu „Prazgod. in rimske izkopine po Slov. 1. 1890.“ str. 193 naj se popravi, da Rimska cesta iz Bučne Vasi proti Trebnjemu ni vodila po dolini Bczgovec na „Kačjo red11, nego skozi Dolenje Kamenice mimo Kamenja v Šent jurje, Poljane in dalje pod cerkvijo sv. Petra na Jezeru. Popravki k spisu „Enklitike v slovenščini11: Na str. 16. vrsta 12. zg. namesto: tožilni beri: tožilniki; n n 21. „ 3. zd. n še zamo n že samo; n n 24. . 11. zg- n kio-jemu » ki»n jemu; n 30. , „ 11. zd. n prerodilnik ji pre (baje) rodilnik; n n 31. „ 19. zg. n zrao n zvao; n n 42. . n J) n navijo n navjo; n n 44. „ 20. „ n knjižnosti d književnosti; n n 47. n 1* n n 10 n 18. v« e, sjo, s a s. r-TSf"- 1 ' r 0^001^02- Enklitike v slovenščini. C) b 1 i k o s 1 o v j e in s lc 1 a el raj a. Napisal (lr. Matija Murko. Opomba, ledeča razprava se peča le z enklitikami v (novi) slovenščini. Na druge slovanske in sorodne jezike se le mimogredš jemlje ozir. .Dalo bi se iz njih mnogo poddbnega navesti, posebno iz romanskih. Tako čuden pojav, kakor je n. pr. stavljenje enklitik na začetek stavka, dokazal je Mussafia tudi za laščino v „Miscellanea di filologia e linguistica11. Firenze. 1886. (Una particolaritži sin-tatica, str. 255—261.) Jednako bi se lahko naveli primeri, da nikalnica ne podreja svojemu naglasu skoro iste glagole v romanskih in germanskih jezikih kakor v slovenščini. Vendar enklitike sploh niso predmet tej razpravi. Za to pa se oziram natančno na vse pojave, ki so z enklitikami v zvezi, v našem jeziku z zgodovinskega in dialektologiškega stališča. Prepričamo se lahko večkrat, koliko oblikovnih in sintaktičnih razlik nahajamo celo na tako malem jezikovnem prostranstvu, kakor ga zajemlje slovenščina. Nekatera poglavja so se jako razširila, ali treba je bilo govoriti tudi o naglašenih oblikah in nekatere drugače razlagati, nego je navada, ali pa pobijati krive nauke, n. pr. da so bom in čem enklitiške oblike. 1 Viri in kratice. Arclt. Archiv fiir slavische Philologie. Izd. V. Jagic. Berlin. Bartoš. Dialektologie moravska. V BrnS. 1886. Band. Baudouin de Courtenay. J. Bochinsko - posavskij govora. Otčety. Vypusk*> II. — Rez. kat. Reztjanskij kateohizis. Varšava. 1875. — Ojn/( fonetiki reztjanskich govorov. Varšava. 1875. — O taki. nazyvaemoj „evfoničeskoj vstavki'11 soglasnago » v»> slavjanskih jazykachb. Glottologičeskija zametki. Vypusl«> I. Voronežv 1877. — Der Dialekt von Cirkno (cirkljansko narečje). Areh. Vil., Vlil. Beneš. Slovenščina na Beneškem. Boh. A. Bohorizh. Areticae horulae succisivae de latino-carniolana literatura. Witebergae. 1584. Brandt. R. Načertanie slavjanskoj akcentologii. Sanktpeterburg. 1880. Brngm. Brugmann K. Grundriss der vergleichenden Grammatik der indogermanischen Sprachen. I. II. Brucke. E. Die physiologischen Grundlagen der nhd. Verskunst. \Vien. 1881. Buq. Buqvize, Bratovske, s. roshenkranza skusi Matthia Castelza. v’ Lublani. 1682. ‘ Conf. gen. Confessio generalis, po Miklošiči' iz XV. stojetja. Slavische Bibliothek. II. 170. Cvetje z vrtov sv. Frančiška. V Gorici. Na platnicah Škrabčeve razprave. Dainko (Danjko) P. Lehrbuch der \vindischon Sprache. Griitz. 1824. — pp. Posvetne pesmi na Štajerskem. V Radgoni. 1827. Dftlm. Jurij Dalmatin. Biblia. Wittenberg. 1584. Daničič, Gj. Nešto o srpskijem akcentima. Slav. Bibl. I. 1851. Dol. Slovenščina na Dolenjskem. Drst. Narečje na Drsteli, v mojem rojstnem kraji, jedno uro severozahodno od Ptuja na Štaj. Cirkno. Gl. Baud. ev. chron Evangelia inu lystuvi. Izd. Tomaž Chron. V Ljubljani. 1012. ev. mayr — Izd. Joan. Georg Mayr. V Ljubljani. 1715. ev. tern. Sveti evangeliumi. V Češke Ternave. 1604. Glasn. Glasnik za literaturo in umetnost. Vrodil in izdal A. Janežič. V Celovcu. 1858—1868. Gor. Narečja na Goriškem. Gor, srkr. nar. Morphologie des GOrzor Mittelkarstdialektes. Von Dr. Karl Strekelj. Wien. 1887 Sitzungsberichte der k. Akademie dor \Vissen-schaften. 0X111. Gorenj. Slovenščina na Gorenjskem. (ir. Vergleichende Grammatik der slavischen Sprachen Von Franz Miklosich. Wien. I. zv. v 2. izd. 1. 1879. II. zv. 1875. II. zv. v 2. izd. 1. 1876. IV. zv. 2. odtislc 1. 1883. Greg. S. Gregorčič. Poezije. V Ljubljani. 1882. Gntsmann. O. Windische Sprachlehrc. Klagcnfurt. 1829. Hrv. Kajkavsko narečje na Hrvaškem. Gl. cv. tern., Nar. prip., Kres. Istr. Slovenščina v Istri. Janež. A. Janežič. Slovenska slovnica. Peti natis V Celovcu. 1876. Šesta predelana izdaja. Priredil in predelal dr. Jakob Sket. 1889. — Cvetnik slovenske slovesnosti. Jenko. S. Pesmi. V Ljubljani. 18G5. Jurč. Jurčič J., gl. Glasn., Zvon. — Des. br. Deseti brat. Izvirni roman. V Celovcu. 1860. — Zbrani spisi. Uredil Fr. Levec. Kast. Kastelec, gl. liucj. Klodič. A. O narečii venecijanskichfc Slovenčevi). Sanktpeterburg. 1878. Kop. Kopitar B. Grammatik der slavischen Sprache in Krain, Karnten und Steyermark. Laibach. 1808. Kor. Slovenščina na Koroškem. Kr. Slovenščina na Kranjskem. Krell. S. Postilla slovenska. Ratisbonao. 1B67. Krist. Kriztianovich J. Grammatik der kroatischen Mundart. Agram. 1837. Kres. (Leposloven in) znastven list. V Celovcu. I—VI. Kiizm. St. Kuzmič. Novi zakon. V Beči. 1883. Izd. Biblijska družba. Natančni ponatis izdaje: V Koszegi. 1848 Letop. Letopis »Matice Slovenske11 v Ljubljani. 1874, 1877. 1882/3. Levec. Fr. Die Sprache in Trubers „Matthaus“. Laibach. 1878. (Program) — Pravda o slovenskem šestomeru. V Ljubljani. 187*. Levst. Levstik Fr., gl. Glasn., Nov., Zvon., Vodn. sp. — p. Pesmi. 1854. — slov. spr. Die slovenische Sprache nach ihren Redetheilen. Laibach. 1866. — žup. Nauk slovenskim županom. V Ljubljani. 1880. Liebscli. Syntax der vvendischen Sprache in der Oberlaunitz. Bautzen. 1884. Ij. Zv. Ljubljanski Zvon. Leposloven in znanstven list. Meg. Hieronymus Megiser. Dictionarium. Graecii. 1592. Metelko. Fr. Lehrgebaude der slovenischen Sprache. Laibach. 1825. Miki. Miklosich Franz, gl. Gr. — Ewb. Etymologisches WSrterbuch der slavischen Spraohen. Wien. 1886. — Lexicon palaeoslovenico-graeco-latinum. — Ueber den Ursprung einiger Formen der pronominalen Declination. Sitzungsberichte der kais. Akademie. LXXVI1I. Murko. Ant. J. Slovenischo Sprachlehre. Griitz. 1832. MurSec. Jože. Kratka slovenska slovnica. 1847. N. p. Slovensko pesmi Kranjskega naroda. Izd. Korytko. V Ljubljani. 1839 -41. Nar. prip. Narodne pripovjedke skupio u i oko Varaždina Matija Kračmanov Valjavec. Varaždin. 1858. Druge izdaje še nisem rabil. Nov. Novice gospodarske, obrtniške in narodne. V Ljubljani. Porabil sem letnike 1852—1868. 1* r N. T. Novi testament. Poleg grškega izvirnika. Na Dnnaji (Biblijske družbe). 1884. Oblak. V. Doneski k historični slovenski dialektologiji. Ponatis iz letopisa „Matice Slovenske" za 1. 1890. Ogr. SlovenSCina na Ogrskem. Pnj črt. Črtice iz duSevnega Žitka štajerskih Slovencev. Sestavil dr. Jože Pajek. V Ljubljani. 1884. Preš. Fr. Prešern. Poezije. V Ljubljani. 1847. Pesmi Franceta Preširna. Izdala Jož. Jurčič in Jož. Stritar. V Ljubljani. 1806. „Popravljeni“ tekst je Levstikov. Ravn M. Ravnikar. Zgodbe svotiga pisma. V Ljubljani. 1815. 1816. Rez. Rczijanščina v Italiji. — kat., gl. Baud. Rokp. Kr. m. Rokopis Kranjskega mesta. Izdal J. Pajk. Program Mariborske gimnazije za 1. 1870. Rozpravvy Wydzia!u filologicznego Akad. umiejntnošči \v Krakowie. Rož. J. Scheinigg. Obraz rožanskega razrcčja na Koroškem. Kres. I., II. Slav. Bibl. Slavische Bibliothek. Herausgegeben von Fr. Miklosich. 1., II. Sloniš. Hrana evangeljskih naukov. Spisali dušni pastirji na spodnim Štajerskem. Na svetlo dal Anton Slomšek. V Gradci. 1835. Sievers. E. Grundziige der Phonetik. 2. Autl. Leipzig. 1881. Izšla je že 3. izdaja. Štaj. Slovenščina na Štajerskem. Navadno se misli pod tem narečje med Muro in Dravo. Strit. Stritar J., gl. Glasn., Zvon. — p. Pesmi. Zložil Boris Miran. Na Dunaji. 1869. — zbr. sp. Zbrani spisi. Ljubljana. 1888. Škrabec. St., gl. Cvetje. — 0 glasu in naglasu našega knjižnega jezika. Ljubljana. 1870. Program novomeški. Šmigoe. J. Leop. Theoretisch-praktische Windische Sprachlehre. Griitz. 1812. Šuman., slov. pr. Slovenska slovnica po Miklošičevi primerjalni. V Ljubljani. 1882. — slovn. srš. Slovenska slovnica za srednje šole. Strekelj, gl. Gor. srkr. nar. Trub. P. Truber. Catechismus in der Windischen Sprach sambt einer kiirtzeren Ausslegung in gesang weiss. 1550. — Abecedarium und der ldeine Catechismus in der Windischen Sprach. 155CJ. — Abecedarium. 1555. — Catechismus v Slovenskim jeziku z ano kratko zastopano izlago. Tubingae. 1555. — matth. Evangelij sv. Matevža. Brezimeno v Tibingi. 1555. — N. T. Ta pervi deil tiga noviga testamenta. 1557. — Duh. p. Duhovne pesmi. Valjavec. M. Prinos k naglasu u novoj slovenštini. „Rad“ jugoslovanske akademije. — gl. Nar. prip., Kres. Letopis. Westplial. Theorie der neuhochdeutschen Motrile. 2. Aufl. 1877. Vodn. V. Vodnik. Pesni. V Ljubljani. 1840. Primerjane z Levstikovo „popravljeno“ izdajo. Vodu. sponi. Vodnikov spomenik. Uredil E Costa. V Ljubljani. 1858. Voll;in. Volkmer Leop., veseli pevec Slovenskih goric. Objavil in založil dr. J. Pajek. V Mariboru. 1885. Primerjal sem tudi A. J. Murkovo graSko izdajo. 1836. Vraz. St. Narodne pesni ilirske. U Zagrebu. 1839. Zelenko. J. Njegova slovenska grammatika (Celje. 1891.) ni vredna, da se na njo oziramo. Zikinund. V. Mluvnice jazyka českeho. V Praze. 1874. Zinili. L. Njekoje vedinom sintaktične razlike izmedju čakavštine, kaj-kavStine i štokavštine. Izd. jugosl akad. Zagreb. 1887. Zvon. Uredil J. Stritar. Na Dunaji. Porabil sem letnike 1870, 1876, 1877. Uvod. Nauk o enklitikah je v naj ožji zvezi z naukom o naglasu. Krivo pa je, če se misli samo o besednem naglasu. Sicer nam dela tudi ta že mnogo težav, če ga preiskujemo z zgodovinskega in dijalektologiškega stališča; pri nas še niti ni dognano, je li slovenski naglas ekspiratoren ali muzikalen. Še menj pa vemo o naglasu v stavkih, ki je duša izraževanju mislij; der „gesproohene satz in der naiven spraohe ist un-laugbar eine geschlossene phonetische einheit11, uči Sievers (Phonetik 2. izd. 178.). Šele v najnovejšem času začeli so angleški glasoslovničarji in za njimi tudi drugi paziti na ta važni pojav, ali poročil še o tem nimamo skoro nobenih, tudi v najnovejših dijalektologiških tekstih ne. Zaradi tega je vsaka preiskava o tem predmetu težavna in ne more biti dokončana. Če poslušamo stavke, opazujemo, da se tudi v govoru in ne samo v pesništvu nahaja neki ritem. Razločujemo lahko „skupine zlogov, katerih začetek markira vselej ,naglašenl, t. j. močnejše izgovorjen zlog“ (Sievers 179.). Take skupine imenujemo govorne takte (spraohtakte). Imeli bi tedaj po pravem v govoru samo padni ritem, ali nahaja se tudi kipeči, ako ne smatramo slabih zlogov kot nastop. V pesništvu se govorni in stihovni takti vjemajo in sicer tako, da je govorni „najmočnejši zlog“ tudi iktovec (ictussilbe des verses). Že iz tega, da so nam govorni takti jednaki stihovnim, sledi, da se besede in govorni takti ne vjemajo vselej, temveč več besed lahko sestavlja jeden govorni takt, ali tudi zlogi jedne besede lahko spadajo k različnim taktom: zlodi pa je / id ša (šel) na I za j Kres 4, 348.x) Vendar je treba pomniti, da se razdelitev ') Za tako opazke rabijo mi navadno primeri iz vzhodno-štajer-skih narečij, ker so mi ta kot domačinu znana. taktov lahko v vsakem trenotku z namenom in svojevoljno izpreminja, kakor pomen zahteva (pr. Sievers 181); Sieversov primer ner hnt das Budi11 glasi se lahko v mojem narečji tako: on / m d te / lmjige, on rna / U / knjige, on / md / U / knjige. O izpremembah, ki so potrebne pri primernem izraževanji mislij, mora nas sicer retorika poučevati, ali tudi slovnica in glasoslovje (fonetika) posebej ne smeta zanemarjati teh pojavov, ker rabita isto gradivo; v gorenjem primeru ni samo važno, kateri zlog je naglašen, ampak tudi dolžina ali kratkost in kakovost zlogov sta od tega odvisni (posebno se to vidi pri te: te ima kratek, odprt, te dolg, zaprt e). Govorni takti — sodimo že po navedenih primerih — so lahko jedno-, dvo- in trizložni, ali tudi četirizložni niso redki: te se joj je / smilila Kres 4, 141. Posamični zlogi niso jednaki, nahajamo naglašene in ne-naglašene, ali tudi naglašeni niso jednake vrednosti. Kar se novoslovenskega naglasa tiče, strinjam se z Miklošičem, Štrek-Ijem (gl. njegovo razpravo v Ljublj. Zvonu V. 236 244) in drugimi, katerim je naš naglas ekspiratoren ali emfatičen. Neutrudni preiskovalec o tem predmetu, Valjavec, ki s Škrabcem pripisuje novoslovenščini muzikalni ali tonični naglas, pritrjuje sam, da se prvi nahaja v nekaterih krajih.1) Sicer pa pri enkliti-kah ni posebno važno, kakšnega naglasa nimajo. Razločujemo torej slabe, srednj emočne, močne in vstavku tudi prav močne zloge (Štrekelj 1. c. 241 sl.). V knjižnem jeziku se slabim, navadno tudi srednjemočnim zlogom ne daje naglasek, nad močnimi pa se stavi ostrivec ( '), če so dolgi, krativec ('), če so kratki. Jaz ostajem pri tradicijnih naglaskih, kakor tudi Štrekelj v svoji „Morphologie des Gorzer-Mittelkarstdialektes", da si je predlagal v Lj. Zvonu (V. 241) ' in ' . ' se navadno rabi, posebno v nemščini, za srednjemočni ali podredni (postranski) naglas; v slovenščini potrebujemo torej zanj drug znak; dvopičje (:) angleških glasoslovničarjev po sonantu srednjemočnih zlogov zdi se mi preveč neokorno, zato rabim po Štrekljevem primeru piko (•) nad sonantom. Za pravmočne zloge se lahko rabijo " (če se taki kratki zlogi sploh nahajajo) in-.3) Kako prihajajo za naglašenimi zlogi nenaglašeni, je v slovenščini, ki ima svoboden naglas, še teže določiti nego n. pr. v nemščini; vendar povsod nahajamo stremljenje k tro-hejsko-daktilskemu ali jambijsko-anapestičnemu ritmu.3) Tro- ‘) Gl. Rad LXXVII. in poročilo o seji jugosl. akademije 21. jan. 1887. 3) Kjer stoji naglasek v mojih tekstih, sem ga pridržal neizpre-menjenega, če se nasprotnost no poudarja izrecno. ;l) To se je že tudi opazovalo ali zaradi teorij o našem naglasu krivo tolmačilo: „ritem ali ravnomera, spreminjava dolgih' in kratkih zlogov je nekak doglas, ki daje besedam v govoru po pesemskem načinu neko stanovitno glasovno razmerje.“ Janežič, slov. slovnica, 5. izd. § 43. hejci so Slovenci, kakor vemo v južnih in vzhodnih krajih, kjer je premikanje naglasa od konca k začetku že zelo napredovalo, jambovoi v severozahodnih. Če berem tekste iz vzhodne Štajerske, nahajam povsod troheje mešane z jambi: za j on j ni zna j dale ž joj j gnčati Kres 4, 246. ml že smo ga (moji naglaski) / dugo / divet kadi m / ribali itd. (mogoče je tudi: mi že smo (/d). Ivo j gda si je / lego, / se je pre j bov- / im / g da je to / dečko / spazio . . . Kres 5, 31. Ako stojita dva nagla-šona zloga zaporedoma, čutim jaz med njima natančno odmor; glej razven prejšnjega primera še ta-le: ki so ble j vse- / belo oblečene. Kres 4, 350. Jako poučljivi so za vprašanje o ritmu z ozirom na naglas predlogi. Trdi se navadno, da so predlogi s svojimi imeni besedna celota, pomikajo namreč naglas nase ali se pa rabijo proklitiško.1) Prav za prav pa spadajo, vsaj na vzhodu, če niso naglašeni, v sredini stavkov k prejšnjim govornim taktom kakor predponke na- in pre- v gorenjih primerih. Pero I vrže na srnjo j ramo Kres 4, 348. Pa z no j siti se je j htela nad j samim / Uralom Ma j tjažom 141. Zdi se mi pa, da se to le takrat godi, kadar je sledeča beseda na prvem zlogu naglašena; primerjaj: Slana je /pala na / lepe / rožice in Slana je j pala j m ze j line / travnike. Po takem ni čudo, da takti, oziroma število zlogov, često vplivajo tudi na rabo kraj šili in dal j šili 0 b 1 i k, če so take poleg drugih navadne. Ne sme se n. pr. misliti, da je v sledeči štajerski narodni pesni ’de enklitiški, bode naglašen, temveč obe obliki sta nenaglašeni, da si imata jednako funkcijo: Jaz mam dve j kraljestvi, Eno ’de / mojo, eno 'de / vašo, Kaj bode I vašo, to bode j mojo Kaj bode-) na / zemlji od / vezano, To ’de na / nebi od vezano; (Kaj 'de na / zemlji za / vezano, Bode na 1 nebi za / vezano)- Kres 4, 27. Primerjaj še jednak vzgled iz cirkljanskega narečja, kjer se vse mogoče oblike glagola bodem nahajajo zaporedoma: Čej bodeš ti nuna, Jest bom pa menih; Va skupaj ležala, Saj tu nau (ne bo) ned gnli. Arcli. VIII. 260. V pesništvu se opira ritem na stalno menjavanje močneje in slabeje naglašenili zlogov, pri čemer sta pojma o krepkosti in slabosti le relativna (Westphal, theorie der neuhochdeutsehen metrik, 2. izd., str. 8); jednako lahko izgubljajo v govornih taktih polne in samostalne besede (gl. gorenje primere) naglas, ali pa začenjajo srednjemočni zlogi ali takozvani podredni (postranski) naglasi, na katere se v prozi navadno ne pazi, tudi govorne takte, tako da so z naglašenimi zlogi v nekem oziru na jednaki stopinji. ‘) ,,1’roklitike so vsi predlogi, tudi tisti, ki so prvotno samostalniki". Skrabec, o naglasu 13. ‘) Moral bi stati pač 'de. Z ritmom je po mojem mnenji v zvezi tudi npokopiranje mnogih enklitiš/cVi oblile: zaimkovih mi, ti, si, in glagolskih si, je, bi. Pretresajoč vsa pravila o tem pojavu nisem mogel nobenemu pritrditi: jezik se ne boji niti zevov (hijatov) niti se ozira na samoglasniški konec besed, na katere se te enklitike naslanjajo. Primerjaj: Vatle sne jae teu umit; — yn j pa rale ušiipnu. Cirkno, Archiv VIII. 113. Pdtle je bi pa sam tam pw tist hiš. Pdtle j pa won 114. Vse to se je moralo omeniti, ker po takem bo tudi naš pojem o enklitikah v marsičem drugačen, ali dosta širji ali dosta ožji. Navadno imenujejo enklitike in proklitike „atona“ („ohne eigene betonung“, Miklošič Beitrage zur Lautlehre der rumunischen dialekte, Sitzungsberichte der kais. Akademie CII., 42) in slovenski slovničarji rabijo zaradi tega za nje izraz „breznaglasnice“. Ne misli se pa, da imamo po takem dosta več enklitik; mi smo navajeni od mladih nog ločevati besede in pripisujemo vsaki besedi naglas, kakoršnega ima res v slovarji, ali nikakor ne zmirom v govorjenem stavku. Enklitike so nam samo one besede, za katere ima jezik posebne „krajše" ali „slabše“ oblike. Nemščina po takem ne bi imela enklitiških besed, ker nima takih oblik v knjižnem jeziku, če puščamo v nemar zvezo člena s predlogom (am = an dem, ans = an das). Podobno se ne misli o slovenščini, da sta n. pr. nam, nas tudi enklitiški besedi. Vendar dunajsko narečje razločuje prav jasno gib mr in gib mir kakor mi daj mi in daj meni, v množini pa nima posebnih oblik kakor mi ne: gib uns poleg gib uns, daj nam poleg ddj nam. Krivo bi pa bilo, ako bi hoteli trditi, da so krajše ali slabše oblike poleg daljših zmirom enklitiške: pri glagolih bodem in hoiem se to pokaže. Ne sme se to trditi niti o krajših zaimkovih oblikah, o katerih se pravi, da so le za enklitiško rabo. Že v slučaji, če se več enklitik snide, morajo nekatere dobiti podredni naglas: zdilo bi se mr Štrekelj, Ljublj. Zvon V. 239; seveda so te besedice po takem tudi sposobne, da dobivajo v stihih naglas: Po moji misli se mi zdi N. p. 2, 23. Nobena me še ni deklet ljubila. Preš. 131. Mi mu srci odprimo 75. Ti bi ne smilil se ml, ki si po rodu mi brat ? Stritar, Zvon 1876, 57 (mi v zarezi!) Srca podložna so ti, v strahu pokorne vesti. Strit. zbr. sp. I. 261. Ti kazati se znaš, lepega delati se! 255. DokliS koli mi Sliva lede visi. Dainko pp. 87, Pri večini jednakih primerov se enklitike s svojimi srednje-močnimi naglasi vendar naslanjajo na besede z močnejšimi naglasi. Enklitike pa lahko stoj6 tudi na začetku stavka, nosijo tudi glavni naglas in daljšajo celo svoje samoglasnike. Mije pisal moj gospod. N. p. 1, 19. Te pri kralju b6dem zgovorila 2, 22. Se mi milo zdi Kres 5, 151 Kor. Me prevzetnost zapelja. Preš. Kres 3, 328. Mu srce se vnelo je itd. Jed-nake stavke čitamo pri najbolj narodnem pisatelji 16. stol.: Mi se zdi Krell 34. Seje vstrašil in ž nim vred vse misto Jeruzalem 54 b. Se mu je zdelo 157/;. Celo pogojni si je došel tako daleč: Si hodi for-tuna gori ali doli, si ruiovi morie kako sama 6če. 78. Jednako pri najbolj narodnem pisatelji v začetku našega stoletja: Mu reki. Ravnikar zg. 1, 28. Ga vzame in zažge Bogu namest sina v dar. 36. Tudi Kopitar je porabil jeden tak stavek: Se ni treba bati (str. 285, op. 2.). Dolenjci so mi potrdili, da se pri njih govori: se mi zdi. Istrijanci so mi govorili: mi se vidi. V c.irkljanskem narečji je jednakih primerov mnogo: Se m (-bom) pa ma bil 'ci& pamdknu. Arch. .VIII. 118» Mu je da, je nfcae 112. V d j’ pa moyu iv on zbrisat. 117. Pa lae plma yd An '(laš (k) al diva ‘279. Znaki dolžine meni po takem niso povsod sumljivi: Ker mi je oUta, brata vbil. N. p. 1, 91. so ga k’ smerti vodili. Buq. 393. Eni so ga zakrivali ibd. Bili list so napisali, Ga na Krumperk mu poslali. N. p. 2, 56. da ga bo zakivnuk. Gorenj. Baud. Otč., II. 114. Tudi drugi slovanski jeziki hodijo jednako pot kakor slovenščina. V gorenji srbščini dajalnika mje, mi nista enklitiška in celo za predlogi se nahaja mi: ke mje poleg k mi, Liebsch, Wendische syntax 225. V moravskih narečjih nahajajo se: se, si, sem, Injch zelo često na prvem mestu v stavku, posebno v narečji „valašskem“ in „lašskem“ (Bartoš, Dialektologie moravskž I. 197 ). Dajalnik se glasi navadno mi (tudi emfatičen), le po predlogih se je še ohranil mne (gl. Bartoš, str 23, 73, 89, 93, 118). Rodilnik jeho se je ohranil v zlinskem narečji le po predlogih, sicer nahajamo povsod ho, tudi v začetku: ho sa jd vic nebdjhn 24. Tudi na Češkem, med čakavski m iHrvati in med macedonskimi Bolgari jednaki pojavi niso neznani, ali to vem le od domačinov, v tekstih, ki so bili meni pri roki, nisem ničesar našel. Sploh seje na take reči dosedaj malo pazilo. Po dosedanjih opazkah bi se lahko reklo, da so enklitike besede, ki v govornih taktih nimajo naglasa. Govorni takti so pa jako izpremenljivi, kakor po vsebini tako po hipnem in večkrat svojevoljnem razumevanji in razpoloženosti govornikovi. Vendar pa smemo trditi s Sieversom, „dass jede begrifflich fixiert,e wort-reihe, d. h. jeder satz als ausdruck eines bestimmten gedankens auch einen unverandorlichen phonetischen ausdruck hat, -na-mentlich auch in bezag auf takteintheilung" (181). Po tem takem bi se lahko reklo, da so enklitike besede, ki se podrejajo naglasu drugih, ali enklitike sov naglasni celoti po glavnem naglasku sledeče, z ozirom na poudarek nesamostalne besede. Podredni na-glaski veljajo toliko kolikor pri prostih besedah. Enklitike sestavljajo torej s svojimi naglašenimi besedami jedno besedno celoto ali, kakor se semtertje govori, podobne so pritikli- nam (sufiksom). Kakor imajo tri- in večzložne besede podredni naglas (dobrega, kamniškega), tako tudi v besednih celotah en-klitike v tretjem, četrtem in petem zlogu: sanjalo se mu je (Kres IV., 142) izgovarja se navadno senjulosetmije; nič se »tuje ne senjalo (143) glasi se: nlSsemiije / ni sev.! jdlo Za četrti zlog navajam iz svojega spomina: sinjasemii. Vendar pa lahko opazimo, da se prva besedna celota more prav dobro rabiti tudi v jambijskem ali trohejskem ritmu in bi se glasila: senjdlosemnje; drugi podredni naglas pa je dosta močnejši od prvega, skoro jednako močen kakor glavni, ntfaernitje pa se tudi v prozi lahko deli v dva takta, dasi ne jednaka; v pesništvu sestavljata oba kolon. Če se držimo strogo teh pojmov, moramo reči, da enklitike ne bi mogle dobivati (glavnega) ikta. Vendar se mi to ne zdi resnično.1) Prepričali smo se že dosedaj, da so enklitike lahko bolj ali menj močno naglašene. Zaradi tega so se v teku časa tudi izneverile svojemu mestu in značaju: sedaj jih lahko nahajamo tudi na začetku stavka, ne samo kakor proklitike, kar bi se lahko teoretično trdilo, ampak tudi samostalno naglašene (gl. gorenje primere, več v skladnji.) Posebe omeniti je treba enklitik na začetku stavka, na katere se naslanjajo druge, posebno obrušene: Te ’m (-bom) kotla imet’ Znam poslat’ po te. N. p. 1, 25. Se j’ tihi pa n wabriswdunku mihrisut. Cirkno, Aroh. VIII. 113 Celo troheji se lahko začenjajo s takimi enklitikami: Se j prekucnil trikrat cez grhp 282. Tako stavljenje enklitik se je seveda le v teku časa vteplo, ker enklitike, bodisi same bodisi v družbi drugih, so s prva bile mogoče le v sredi stavka. Čudno je, da celo mlajše oblike, ki so se razvile po en-klitiški rabi, vsled ritma lahko dobivajo naglas; pr. ta-le stavek v prozi iz vzhodne Štajerske, ki je gotovo pravilno zapisan; Dere j 'de naj j vekša / sila na / sviti, U de j stana. Kres 4, 141 in ravno tam: Dere de j veka j sila . . . Da se nahajajo take oblike naglašene v poeziji, nas seveda ne sme iznenaditi: Ge pa te (-bodete) nam rdč dali. Dainko pp. 232. Postranski naglas je za enklitike še drugega važnega pomena: brez njega ne bi bilo mogoče razložiti tako zvanih „krajših“, »skrajšanih11, „slabših“, „breznaglasnih“ oblik poleg „daljših“, »polnejših11, (Kopitar) »močnejših11, „emfatičnih“ (Metelko), „ orto toni ranih “ -) (Miklošič). On ga hvdli je celo tako nastalo iz on j ega hvali kakor ponjga, zunjgu itd. iz ponjegd, zd njega; deš, de, do za bodeš, bode, bodo in osebne končnice mo, te, ki so se razvile kot besede iz bodemo, bomo, bodete (gl. sp. bodem) bile so gotovo prej na končnem zlogu naglašene, ker drugače bi se celo deblo ne bilo moglo večjidel ali popolnoma izgubiti. ‘) IJ. Škrabo« hi v svoji razpravi Jambi in troheji v naši poeziji“ (Cvetje II. 1.—3. zv.) moral tudi to opazovati. -) Zikmund, mluvnice jaz. česlc. razločuje užil in Uril tvary. Ne sme se pa trditi, da so vse krajše oblike nastale vsled enklitiške rabe; si, smo, ste in sem, ki se je na nje naslonil, razvili so se lahko kakor stsl. Sijtia prej nego se je pomožnik začel enklitiško rabiti; poljščina in maloruščina, v katerih so se polne oblike sčasom začele rabiti enklitiško, potrjujeta to mnenje, hrvaščina-srbščina in vzhodna slovenščina mu. nasprotujeta (gl. sp.). Skrajšane oblike glagola hoteti, dokazujejo, da so se razvile neodvisno od enklitiške rabe; šele potem so se začele posebno jednozložne rabiti in se še lahko rabijo enklitiško. Dvomljiva pa je reč pri členkih še in še. Od polnih oblik moramo pa v vsakem slučaji izhajati. Podredni naglas je tudi važen za združenke (zusammen-riickungen), ki so najlepši primer razvitka enklitik; besede se pridružujejo k prejšnjim močneje naglašenim, obdržujejo pa svoj naglas kot podreden, in po takem se stvarja ne samo naglasna, ampak tudi besedna celota; postranski naglas ostaje ali pa se s časom tudi izgublja. Vsled svojih nazorov, da so enklitike v najožji zvezi s stavkovim naglasom, pritrjujem seveda tudi onim, ki pravijo, da smo enklitiško rabo besed in besednih kategorij podedovali že iz prajezične dobe (Brugmann, Grundriss 536 sl.). Miklošičevo mnenje, da je bil arijski prajezik brez enklitiških oblik (gr IV., 73), je tudi takrat težko zagovarjati, če se misli le na zaimkove oblike (pr. Brugmann § 187., Wackernagel v Kuhnovi Zeitschrift 24, 592.). Da so enklitike praslovanske, je še bolj gotovo (pr. R. Brandt 223 op.). Vendar kakor pri vseh vprašanjih o naglasu, moremo tudi pri tem večinoma le slutiti, katere besede ali besedne kategorije so se v praslovanščini rabile enklitiško. Kakor večkrat imamo tudi tukaj delo s pojavi različne starosti. Sestavljena pridevnikova sklanja (strsl. dobraago iz dobra + jego itd.) se je rano razvila po pridru-ženji zaimka./* k imenskim oblikam; mi, ti, si so stara ded-ščina, ravno tako nekateri prislonjeni členki in nedoločni zaimki, ki so so razvili iz vprašalnih po izgubi naglasa. Lahko pa se tudi pokaže, da se v staroslovenščini in v nekaterih novih slovanskih jezikih nekatere zaimkove, nekaterih glagolov in mnogih členkov oblike lahko rabijo poudarjeno in enklitiško. Mnogokrat se natikamo pri tem na dialektiške razlike. Resnično še je tudi to, da se razvijanje posebnih enklitiških oblik s časom množi. Vendar morajo biti vse posebne enklitiške oblike, ki so v slovenščini navadne, že precčj stare, ker že v 16. stoletji nahajamo, da so se že iznebile prvotnega značaja in svojega pravega mesta. Ker enklitike sestavljajo celoto z besedami, katerim so po naglasu prislonjene, pričakovali bi, da se tudi skupaj pišejo. To se sedaj le redko nahaja, pač pa češče v stari dobi, posebno na Hrvaškem. Naj jasneje nam dokazujejo kajkavske knjige, katere besede so se enklitiško rabile, ker tamkaj se vse v pismu in tisku pritikajo: pomozime ev. tern. 36. prosimote 174. smilujmise 274. zdtotise žalostno lužimo nate 232. neddjnamse zgizdati 190. Jasemte v jasic položil 177. odpretimuse hoče 73. da-biga opltali 4. prez prilik neim govoril, 28. nazvestiigi z veseljem 73. nesilise pogodil 30. Kakie zapisano 6 totisuvam bratja md 219. Kristianovič se temu protivi, „\veil durch dieses zusammen-schreiben die sprache unnotigervveise erschvvert wird“ (str. 69); na drugem mestu (str. 245j pravi o pomožnem gla,golu sem, si . . in primerjalnem členku naj, da se morajo posebej pisati, „weil ein solches zusammenschreiben diese worter selbst den eingeborenen Kroaten und wie viel mehr den fremden lieb-habern dieser sprache viele schvvierigkeiten im unterscheiden der endungen und des sinns wie auch in der aussprache einiger silben verursachen11. Pri pisateljih 10. stoletja se enklitike semtertje pritikajo. ne buisse. Matth. 1. Trub. ('nebuj se Dalm.). varitesse 7 (varite se Dalm.). smilisse 9, 15, 17, 20 (vsmili se Dalm.). V duhovnih pesnih katehizma z 1. 1550 berem zmirom varisse, straŠise, svetise, razglasise, zesvetise, talcu io odsekai inu verzio od sebe. Matth. 5. (inu jo verzi Dalm.) jednako Matth. 27: verzijo, pustio od sebe 15 (pustijo Dalm.). izderie mn 17 (laku je izderi Dalm.). verzie 18 (dvakrat) poleg verzije, ki takoj dvakrat sledi, pustiga Matth. 27 poleg dvakratnega pusti ga. Treba je opomniti, da se predlog in enklitike pri Truberji nikoli skupaj ne pišejo, bere se le: na se, za se itd. Truber deli tudi nesem itd. večkrat in pritika li le redko {veišli Matth. 15); oboje je pri Dalmatinu ravno nasprotno. Najčešče se enklitike pritikajo pri Krelli; pri po-vratno-osebnem se je pritikanje skoro pravilo (tudi pri nedoločniku in deležniku: cudeoise 76), potem se prislanja najčešče ga, semtertje tudi druge zaimkove oblike: pomozimi 113/>, sil-liomu 108. nisomu kosti polomili 167. pustio od sebe 115. da bi mu pustilie [telu) dolsnesti 162. pravigm 155. oča odpustgm 164. vzameijh 126. Semtertje nahajamo tudi nase; li se pritika pravilno ; enkrat nahajam celo je pripisan: zato kar seie ta uk nui stariži zdil 306. Ta primer tudi kaže dve enklitiki združeni: gl. še: kar staga dolžila 62. Dalmatin se izogiblje združenju, tudi li se redko prislanja. Pri Kastelci so povratni zaimki še češče pripisani, druge zaimkove oblike pa le rčdko: pčrkrime 141, brani-me 127, ohjemitega 141; zame, čezme nahajamo poleg za me, čez me. V ev. chron. in ev. mayr. nfihajamo še semtertje take ostanke pri povratnem zaimku in ga. Taka pisava je v novejšem času le redka: glej-ga, stari. Jurčič Des. br. 76. Ti, glej-ga 247. Vkup pišemo le na predloge naslonjene zaimke, bodi si na predlogu naglasek ali ne; semtertje se stavi med predlog in zaimek vezaj, ali tudi takrat lahko ima predlog na-glasek ali ne. Cesto se predlogi in zaimki pišejo posebej, li se z vezajem ali brez njega ponajveč pritika, združenke se vedno vkup pišejo, če se nam že zdi, da imamo jedno besedo pred seboj: bogme, home, dasi, najsi, semtertje tudi dahi, posebno z apokopo deti (Bohorič piše vedno debi), vbogajme, seveda, enkrat itd. Merodajni so bili za sedanjo pisavo pač jednaki nazori kakor že omenjeni Kristianovičevi; tudi Kopitar meni, da je metoda, po kateri se vsaka beseda piše posebej, „die raesonierteste und haltbarste11. Še jednega splošnega vprašanja se moram dotekniti. Kako vplivajo enklitike, ker se tako tesno vežejo s predstoječimi besedami, na kakovost njihovih končnih samoglasnikov, kako na njihov naglas? Ker enklitike lahko primerjamo pritiklinam (sufiksom), pričakovali bi tudi njih učinek na predhodne samoglasnike. O tem imamo dve si nasprotni poročili iz jugovzhoda in jugozahoda. Po Škrabčevem (Valjavec v Areh. f. slav. Phil. V. 157 sl.) drži se v Ribnici naglašena končnica i v velevniku, ki se drugače spreminja v polglasnik, pred enklitikami popolnoma in daljša se kakor pred osebili: nesi me, tepi, ga. ženi se stoje na jednaki stopinji kakor nesita, tepimo, zenite. Štrekelj pa poroča o srednjekraškem narečji na Goriškem, da i v velevniku baš takrat odpada, kadar sledi enklitiška oblika osebnega zaimka (str. 94); dozdeva se mi sicer, da se tukaj govori le o nenaglašenem i ali toliko je jasno, da se vplivanje na končnico v principu razlikuje. Kar se tiče naglasa predhodne besede, pričakovali bi najprej, da enklitike ovirajo njegovo pomikanje k začetku; tako se res godi v ribniškem narečji (Škrabec je to že prej omenil v razpravi „o naglasu11 str. 11); kako daleč je pa to staro naglašanje še danes razširjeno, Škrabcu ni znano ali v jeziku omikancev zasluži po njegovem nesi me prednost pred nisi me kakor nesimo pred nesimo (str. 159). Vendar se mu zdi, da večina naroda govori le nesi me. Dotični velevniki so se rabili prečesto brez onklitik, in pri njih se je naglas pravilno pomikal; sploh pa je prvotno naglašanje že mnogokrat narušeno tudi pred pravimi pritiklinami. Na prvotne razmere spominjajo, kakor se meni zdi, dvojni naglaski, kakoršni se nahajajo semtertje v ev. tern.: oslobddinas 25. ne vufdjse 236, spomčnise 278 poleg spomčnise 275, 278, spommise 277, 279. Sem bi spadal tudi primer jednako naglašenega samostalnika: mozibiti vu onom istom grihute smert zadavi 277. Tudi v ev. mayr. nahajam križaj ga 119 poleg križaj ga 120, ali prvi naglasek je bržkone le po pomoti na konci. Da se pa vsled pomikanja naglasa izpreminjata kakovost in teža samoglasnikov, kažejo predlogi brez, crez, med, pred, ki imajo nenaglašeni vsi odprt e, naglašeni pa dolg visok e. Po Škrabčevi teoriji o našem naglasu vplivale bi enklitike na njegovo kakovost. On stavi po takem poleg drugega: deli, deli mi, sadi, sadi ga {Arch. V. 158); bij, bij me; poj, zapoj mi; sezuj, sezuj me; jej, najej se, štPj Štej (ja; daj, daj mi {daj, daj mu pa se rabi v pomenu: magst geben) itd. 160. Ker Škrabec zapazuje celo razlike v pomenu, vredna je reč vendar, da se na njo pazi, če se muzikalni naglas za Dolenjsko tudi ne bo mogel dokazati.1) Pri nas na vzhodu ne morem nikakega razločka zapaziti med daj in daj mi. Pač pa je naglas po priliki bolj ali menj močen: daj nam poleg daj nam ali nam daj. Z ozirom na vse to, kar smo dosedaj povedali, hočemo tedaj razpravljati zaimke, ki so za enklitiško rabo razvili posebne oblike: to so enklitike v navadnem pomenu; za njimi prihajajo glagoli, ki so enklitiški ali pa so razvili krajše oblike, ki se lahko enklitiško rabijo. Potem se govori o enklitiški rabi tudi drugih besed, posebno členkov, pri čemer se pazi posebno na združenke, ki nam lahko precčj razjasnjujejo razvitek enklitik. Na konci se omenjajo nekatere besede, ki jemljejo nase vedno ali često naglas sledečih besedij. V skladnji se govori o rabi in porazstavi enklitik v stavku. A. Oblikoslovje. I. Brezspolni osebni zaimek. Breznaglasne in slabo naglašene oblike: I. oseba: gen., acc. me dat. mi II. „ te ti povratni zaimek: se si Močno naglašene oblike: gen., acc. mčne (mč) dat. mčni tebe (tč) tebi sčbe (se) sčbi mi, ti, si niso samo praslovanske obliko, ampak nahajamo že v staroindijskem jeziku me, te, v prakr. se, v avest.i me, te, he, še, v grškem ml, o)i, v litovskem mi, ti, si — s, v lotiškem — s2), Slovanske oblike se glasoslovno z vsemi popolnoma vjemajo: strind. e, grš. oi je v starosl. i (gl. Miki. Gr. I. 133—134). Prehodnih oblik, kakoršne (*me) se litovščini pri- ') Kar je pri nas dvomljivo, nahajamo jasno razvito pri Srbih, gl. Daničid „Nešto o srpskijem akcentima11 Slav. Bibliothok I. 101 sl. 2) Gl. Brugmann, Grundriss der vergl. Gramm. IL S 445—447 in str. 834; Briickner v Archiv f. slav. Phil. IV. 47. pisujejo 1), za razlago slovanskih po takem ni treba, me, te, se so prvotni tožilniki2), ki so nastali iz starosl. me, te, sp (staroindijski mam, tvam, pruski mien, tien, sien, gr. III. 45, Bruck-ner v Archiv-u IV. 7). Če se ne oziramo na nekatere izgube v ruščini in gorenji srbščini (lužiški), nahajamo primerne oblike v vseh slovanskih jezikih v enklitiški rabi; kot močno naglašene oblike pa so se povsod prenesli rodilniki mene, tebe, sebe. V stsl. se še to prenašanje rodilnikov ni posebno razširilo. Mi ne nahajamo n. pr. v Marijinskem evangeliji nobenega mene, le enkrat tebe: (ta zmijatz tebe edinogo istinmaago boga ioan. 17, 3, le sebe češče (po Jagidevem indeksu sedemkrat) n. pr.: ing spase sebe ti ne možeh spusti matth. 17, 42 ali takoj lahko navedemo: ing estz spusti da spasetb i sp luc. 23, 35 in mnogo jednakih primerov. Seveda so po takem „abweiohungen von der regel nicht selten“ (gr. IV, 73). Po predlogih nahajamo v Marijinskem ev. le prave tožilnike. Poučljiv je v rod. Marian. ta le primer: iže rg priemletz me priemletz, i iže priemVeU mp priemletz poslavnšaago mp, (matth. X. 40) kjer je nad prvima glagolskima me pozneje dodano s cirilskimi črkami ne; Savina knjiga podaje že obakrat mene (gl. Jagicevo opazko, cod. Mar. p. 33). Meni se po takem zdi, da so se me, tp, sp že v staro-slovenščini, ki je enklitike že gotovo imela (mi, ti, si) rabili z naglasom ali breznaglasno. Da so se predlogi že rano nagla-ševali, dokazuje nam poleg drugih slovanskih jezikov tudi slovenščina: va-me, va-te, vu-se in vanj, vanjga (gl.,?'«) poleg v mi i. t. d. se daje le tako tolmačiti, da je a nastal iz na-glašenega is. Temu primerno nahajamo tudi v nsl. poleg me tudi me. mi, tč, si sicer niso več v splošni rabi, ampak samo za predlogi, za katerimi so se prvotne razmere sploh bolje ohranile kakor v jedninskem tožilniku moškega in srednjega spola in v množinskem vseh spolov pri zaimku 3. osebe (gl. j«). Na vzhodnem Štajerskem bi se po Dainku (str. 159—161) za predlogi sploh govorilo le mi te, si, ali jaz tega ne morem potrditi, ker zd me, p6 me i. t. d. in po mine, za tebe so jako v navadi (gl. tudi poročila pri Muršeci in Murku). V teh krajih pa se ti tožilniki tudi brez predlogov nahajajo. Nikakor ne bom he njala Tebe z serca celega Lgbti, kakti sama se Dainko pp. 38 ima popolnoma tak se kakor: Gluzek natoči za mi in za se 50. Ti sn vida, j ega pa nč Drst. On si hvali (se ipsum laudat). Mi hvaliIz drugih krajev nisem mogel ničesar ,podobnega dobiti in ne vem, kaj velja Metelkov ms (t. j. me) „beynahe nur nach praepositionen11. ‘) Brugmann o. c. II. 820. ■J) Po Bohoriči je seveda me nastalo iz mene „per apocopen11. Prehod tožilnika v rodilnik se v stsl. redko opazuje, gl. gr. IV, 73, kjer se samo: vedehb te privaja; v Marij. ev. ni nobenega primera V nsl. kakor v srbščini, češčini, poljščini in tudi v lužiških jezikih (gsrb. ce Liebsch Wend. synt. 224, nsrb. se gr. III, 513) so enklitiški genitivi me, te, se v obči navadi. Ti me ne boš zapustil. Trub. Duh. p. Jest te ne 'pustim. Krell, 77, 116. Ti me nisi kušal luc. 7. Dalm. (mene Trub.) Na vzhodu so te oblike tudi po predlogih navadne: do me Volkm. 45, odse 41, od-se 63, brizme Murš. 27. Kot močno naglašene oblike se rabijo rodilniki mene, tebe, sebe tudi v tožilniku; narobe so se naglašeni pravi tožil-ni na vzhodu preselili tudi v rodilnik. (Ji je padna hlod na te, Vari se, ne vgrizni me Volkm. 19. Mi se boj Drst. Posebno često nahajamo je za predlogi. Poberta se oba od mi Volkm. 49; jednako od me 53, 59 (dvakrat), 64, od te 17, 18, od se 50, 66, 97, krai te 18 (vendar Jeraj mene 54), okoli se 23 (Murkova opazka), z me 65, brezi ti Dainko pp. 33, razvi ti 35, s ti 41, kre (iz kraj) si 129, kre me 134, 137, 153. brez mi (t. j. me) Murš. 27. Jednaki pojavi se nahajajo tudi v drugih slovanskih jezikih: češki do t’a, Bartoš, Dialektologie moravski I. 23, od t’a 73, ode me 118, tudi brez predlogov rod. te 93, m’a, m’e 118; maloruski: žal mi je t’a (gr. III, 261), do mja, do tja, u tja (gr. IV, 75); gsrb. okoto so, do so (gr. III, 481). Razven teh tožilnikov mi, ti, si, ki so za predlogi po vsem Slovenskem navadni, drugače pa kakor tožilniki in ro-dilhiki le semtertje, nahajamo še ml, tl, sl, med narodom dosta češče nego v slovstvu, kjer je moremo posebno v pesništvu v rimah in poudarjenih zlogih (arsis) zasledovati. Upu srce se odprl, Duh otožni zjasni se. Jenko 92. Zgube strah se me ne loti. Levst. pes. 16. O Vilhelm M? od k6d zdaj tl Tak pdzno konj per-nisel ji? Preš. 61. Strah razžaliti te mi jezik veže. 135. Ce ne poslušajo te, storil si svojo dolžnost. Strit. zbr. sp. I., 262. Klicow boš, pnbvt ti, umil, De b’ jest pzršwa towAž%t te. Gorenj. Kres IV, 490. ml na boš nkuofUr iveč dabiu. Cirkno. Arch. VII. 116. Meniš tl ne vidi Bog ? Volkm. 40. Me napuni z radostjo. Dainko pp. 102. Treba je tudi izgovor teh e, i, l določiti, e je kratek in odprt. Baudouin (Arch. VIII, 108) in njegovi poročevalci o cirkljanskem narečji rabijo e, e, v razpravi o bohinjsko-posav-skem govoru ae, „kot široko izraženi e med e in a“. V Reziji bi pričakovali celo ma, ta, sa, vendar poleg njih nahajamo tudi me, te, se (Baudouin opyt § 126); pazina: po ma, zd ma, § 161. V Rez. kateh. nahajamo le me, te, se, (gl. slovar). Strekelj navaja za svoje kraško narečje k, „den unbestimmten vocal“ (str. 89, pr. 6). Na vzhodu je e čist, vendar ne verjem, da bi bil zaprt (Šuman, slov. za sr. š. 6). i se izgovarja globoko in zategnjeno, kakoršno nadomeščava na vzhodu strsl. e in naglašen e (pr. pet, svet, led gr. I, 308). Ker drugi slovenski kraji večinoma ne razločujejo podaljšanega p in e (-n), nam bo razumljivo, da Metelko rabi za e v teh besedicah svoj s, ki odgovarja prav za prav le prvotnemu e (pr. Miki. polemiko, gr. I. 310). Na Dolenjskem se govori (po ustnih poročilih) za »ve, za t‘e (kakor piet, r*ed,jieza, ali tudi mi era, v>era). Iz Cirkna navaja Baudouin za mU, Arch. VIII, 433, na tii, za tii 454 (v razpravi bi moralo stati v §§. 44, 1). Na Gorenjskem se rimajo za me: možje Kres 4, 491, 492, na Koroškem za me: lepi (n. pl. fem.) Kres V, 206, torej „dolg zategnjen e“. Kres I, 617. i se od e razlikuje le po naglasu, t. j. izgovarja se bolj močno. Na vzhodu se glasi tedaj kakor e v naglašenih in ne-naglašenih zlogih n. pr. v zet, zeta, pamet, več, vse. Nekatere rime so v Dainkovih posvetnih pesn. po takem nečiste: Glej natače se Vincece za ti 102. zori se: z te 110. sc v ki si ne smeš veseliti 150, zdaj si je vnuk razlemeril 152 ima napačen naglasek. Tudi nekateri si v Valjavčevih kotoribskih občinskih protokolih iz Ogerskega so po mojem mnenji le si, ker pri Kuzmiči ne nahajam za nje nobenih opor.; primeri se glase; Bormešter po-tvrgjava si na ovo leto. Kres V, 587. potorgjavaju si. 540. Desetina . . ne bude si pobirala. 636. Jednake razmere so po mojih ustnih poročilih na Dolenjskem in Notranjskem: na tii je k ti v taki razmeri kakor priedem: prest. Saj ti nisim prosila N. p. 2. 119 tam v govoru ni mogoče, le v petji je razloček manjši. Semtertje nosi ta e tudi v Korytkovl zbirki pravi naglasek: nd meni: ljubim ti N. p. 4, 125. Za cirkljansko narečje dokazuje Baudouin tudi mi, ti § 49, 1 (v slovarjih se tudi mče navaja. Arch. VIII, 433), kjer se jim je (jae), še (šae), še (žae, šij na stran stavijo. V slovarji navedenega si (VIII. 449) v tekstih nisem mogel najti in sploh se mi ne zdi verjeten. V Reziji moramo pričakovati mi, te, si, in mit, ta, sa, katere res nahajamo (gl. opyt §. 126, kateh. slovar). Težave mi delajo te oblike na Gorenjskem in Koroškem. V Valjavčevih narodnih pesnih se vjemajo mine: te Kres IV, 490, vendar Baudouin pripisuje dosledno bohinjsko-posavskemu govoru sai: sai jae wsai szkdico (otčety II, 60), sai mb mdi ibid. sai j’ ogrmdu 110, katerim se jednako čudimo kakor od m Mii, mmai, za m'nae 78, tem bolj, ker se sae lahko tudi poniža v s«« (106) in celo s (103). Vendar ker se naglašeni samoglasniki na zahodu sploh češče daljšajo (pr. zet, zeta, kmet, kmeta s kmeta, zčta na vzhodu, gr. I, 336) in ker Baudouin poleg ivic 64 navaja tudi nepričakovane ivic, zit 104, se te dolžine vsaj v nekaterih krajih bržkone le nahajajo. Za Koroško dokazuje mi to rima veji: tebi Kres 5, 31, ker na Kranjskem se govori tebe in tudi rožan-skemu narečju se pripisujejo m’ne, tabc, sabi Kres II., 475. 2 Te-le rime so tedaj lahko čiste: Oli ne vdajaj se, oh ne vdajaj se, Počaj en’ leto, dve na me (t. j. me) Kres 5, 259. Bom koj vdava se, bom pustiva te, Ti pa ne zinjaj več na me ibid., na me-, te 155 (dvakrat). mi, me i. t. d. pa še niso vse enklitiško rabljene oblike teh zaimkov. Posebnih tvoritev sicer nimamo več, ker v daj. in tož. množ. se je strsl. enklitiški ny, srb. ni, ne, bolg. ni, staročes ny izgubil: nahaja se še le v frizinških spomenikih i.: bose, ti pride ze nebeze, . . . da bi ni zlodeiu otel (v gr. III, 145 tega ni). Namesto tega pa se lahko enklitiško rabijo daj. množ nam, vam, rod., tož. in mestn. nas, vas in vsaj na vzhodu tudi dvo-zložne oblike: mestn. jedn. meni, tebi, sebi, rod. in tož. dvojn. naju (i), vaju (i), daj. dvoj. nama, vama, celo daljši rodilniki in tož. jedn. mene, tebe, sebe. Le za orodn. (instr.) vseh števil, ki ima v korenu vselej dolžino, in za naju ali nama v mestn. dvojn. tega ne morem dokazati. Jasno se prepričamo ob enklitičnosti teh oblik iz onih spomenikov, v katerih se enklitike svojim naglašenkam pritikajo: vzeminam ev. tern. 189. nedajnamse zg izdati 190. tolisuvum bratja mA 219. kajtinas nigdor ni najel 29. potvrdinas m prave vere 190. Poleg celo navadnih zanas, nanas nahajamo tudi odnas: de bich serditosti tvoje odnas odverneš (v Molitvi); od ni morebiti proklitiški, ker proklitike se ne vežejo s sledečimi besedami. Tudi pri Kuzmiči lahko dokažemo enklitiško rabo teh padežev, ker daje močno nagla-šenim ': kruha našega vsakdenišnjega ddj nam ga denes matth. 6, 11, poleg i odpiisti nam dugi naše. Zaistino velim vam matth. 6, 16; 10, 15 i. t. d., poleg Ica vam velim vu krnici, t6 vi pravte vu svetlosti matth. 10, 27. Po predlogih se enklitičnost tudi danes označuje: mid-nas Levst. Glasn. 1867, na-nas Levst. Novice 1858, 204. zd nas Strit. Zvon 1870, 156. nd-vas Levst. ib. 360. Ti je Ha pri-nas en kral. Kres IV., 141. Štaj. pri nas 298. pri-vas Lj. Zvon 1887, 1 (pri Aškerci, katerega domači govor spada že k zahodnemu narečju). Da se na nas, pri vas na Dolenjskem (to dokazujejo že Levstikovi in Stritarjevi primeri) in tudi na Notranjskem govori, potrjevali so mi domačini. V pesništvu sicer ne more biti nikakih dvomb, če se tudi predlog in zaimek ne vežeta: zarje preveč na vas meče. Vodn. 44. Bom veseli od vhs (' pri Dainku označuje le kratki ali ostri izgovor) šel. Dainko pp. 65. od nete 71, 120. Tudi drugače lahko sklepamo na enklitičnost v pesništvu: Daj nam bože pšenice i kruha. Nar. prip. 313. vsim nam (gl. prej) ostro vedoč da. Dainko pp. 175. Bog vaj blagoslovi le. 42. Za daj. dvojn. sklicujem se na svoje domače narečje: proti nama gre — er geht uns zweien entgegen, v razloček od: proti nama gre = er geht gegen uns zwei, auf uns ztvei zu, auf uns los. pri meni, pri tebi, pri sebi, nd meni i. t. d. govori se povsod na vzhodnem Štajerskem (gl. Šuman, slov. 52), in oelo (16 mene, do tebe, 6d sebe (pri poslednjem se je razvil poseben pomen „na levo“: od sebe pojdi, vozi), na tebe, ciz tebe se sliši v ljutomerskih goricah. Tudi na Hrvaškem: ar iz-tebe (Betlehem) hoče mn iziti poplavnih, ev. tern. 18. Pri mi, ti, si se i na zahodu često spreminja v polglasnik — pišejo ga z * in b — ali pa celo odpada, tako da dobivata mi in mu jednako obliko. Baudouin navaja za cirkljansko narečje m’, m (ni in m sta pač jednake vrednosti, pr. z na rokca ni jae wadpirala. Arcli. VIII. 281) in t (Arch. VIII. 433, 454); na s je bržkone pozabil, ker zamenjavanja z glagolsko obliko s = si se narečje pač no straši. Vendar v tekstih nahajamo tudi prvotni i: .list ti dam. Arch. VII. 110, 111 (poleg ki t m ddu 111). Žiher mi verjameš. VIII. 281. Na Gorenjskem nahajamo v istem kraji, v Predvoru mi, nn, m zaporedoma: Na vsako krej priba mi rože cmdi Kres 4, 236. Pošljz niz Kranjica zdravje 179. Grenko smrt tz pa prvošzm tam (pazi, da je prvi z naglašen, drugi ne). A ni boš kej dawa pušndjca ? 180. Proti svoji navadi piše Valjavec vkup: At ti dost cerkn cirana, At ni dost branali svetili maš. Kres 4, 491. Ani tiva ponašat Ježbša? 491, kjer je am = a bi mi. Rožanskemu narečju pripisuje Scheinigg le ni t’ s’ t. j mb, t\>, sb (Kres 2, 475), kar se vjema s poročilom v Kresu I, G66, da se vsak nenaglašeni i v sklanji izpreminja v b. V koroških od Scheinigga izdanih narodnih pesnih piše se pa vedno j: Le kaj si mi prinesel? Kres V, 181. Apokopo nahajamo neizmerno često v kranjskih narodnih pesmih: Dajte ni černo kapico. N. p. 4, 2G. Kaj t’ je, Lamberpar ti mlad! 4, 15. Le s’ jo, le s jo zberi 1, 1. Obe obliki zaporedoma: Ce ti tista dosti ne bo, Dala t’ bom vernico zlato. 1, 100. V umetnem pesništvu nahajamo še mnogo primerov pri Vodniku: k’ napijajo s’ pa sebi. 100. Dahi a ni Lubšzen lice. 98. Kaj t’ je kos, ne poješ vel? 16. Sicer se pesniki tem apokopam po pravem izogibljejo, tudi Prešeren, pri katerem nahajam primere le pred samoglasniki: Zakaj se tak j iz/no obrača t’ oko ? 84. De s’ od ljubezni usta so molčale? 135. Pri de s’, ki velja v izgovoru za jedno besedo in se navadno tudi dasi piše, se je po-Četek te besede že popolnoma pozabil. V vzhodnih polno-glasnih narečjih so mb in m i. t. d. celo neznani. Izmed me, te, se se le se semtertje apokopira ali pa dobiva polglasnik. Za cirkljansko narečje navaja Baudouin se in se Arch. VII. 449. V tekstih: Ti se boš juokala, Jest sb m smejim. VIII. 280. Za Gorenjsko navaja Baudouin: to sb j brziepivo. otčety II. 103. s«« hi zmjinu z him. 106. Ravno nasprotne razmere bile bi v srednjekraškem narečji na Goriškem, ker Štrekelj navaja mi, ti, si poleg rod. in tož. mi, ti>, si> in trdi, da lahko izgubljajo samoglasnik, če so proklitiški: m ni ddiv (str. 89). Zdelo bi se po takem, da se to ne godi tudi v enklizi, kar bi bilo vendar krivo; za me, te, se zdi se mi pa to sploh neverjetno, če smem soditi po sosednem cirkljanskem narečji in po tekstih z Gorenjskega in Koroškega; glede polglasnika zdi se mi, da Štrukelj stoji na drugem stališči nego drugi poročevalci. II. Zaimek 3. osebe: j%. Za naše preiskave se moramo ozirati na te-le oblike: Moški in srednji spol Jedn., rod. njSga; ga (-njga) daj. njfemu; mu (jemi) tož. njega; ga, -nj, -njega, -njga. —nje (njega); je (ga) mestn. njem; njem orodn. njim; njim Ženski spol: Jednina, rod. nj<5; je daj. njčj, nji (nj&j); jej, ji (joj) tož. njd; jo mestn. njčj, nji (njoj); njej, nji orodn. njd, nj6j; (njoj) Dvojina, rod. njiju (njiiji), nju [njih]; ju [jih] daj. njima; jima tož. m. njfju (njiiji), nju — ž. sr. nji; ji [nje, njih]; |je, jih] mestn. (njih) Množina, rod. njih; jih daj. njim; jim tož. nje | njih |; je | jih] mestn. njih; njih Op. Oblike na levo od napičja so močno naglašene, na pravo enklitiške (breznaglasne in slabo naglašene). V okroglih oklepih so dijalektiške oblike, v oglatih take, ki so se vteple iz drugih padežev. Posebne enklitiške oblike so se prav za prav le v rod. in daj. jedn. m. in sr. spola razvile; vendar so rodilnikove kakor naglašene prodrle tudi v tožilnik moškega spola in večinoma tudi srednjega (gl. sp.), (ja, mu sta bila najprej le pa-dežna sutiksa zaimkove sklanje, ali razvila sta se v vseh slovanskih jezikih razven velikoruskega v samostalni besedi: Izguba korena dokazuje, da so se tudi v slovenščini nekdaj naglaševale končnice; še sedaj je to na zahodu v navadi: nje/idl) Beneš. Klodič 13, naga, nalia Baudouin opyt § 185., ‘) MikloSiču (gr. I. 339) se jelul no zdi prav verjetno. himu, nimd, nemo § 186., njuha Kor. Kres 2, 475. njega Preš. 24, 84, 173. 175; jednako pri Jenku, Gregorčiči in dr. Pr. še tega, koga, komu, čemu in tem podobne oblike v zahodnih narečjih. Kak pot so hodile oblike brez korena, pokazujejo nam tožilniki zanjga, ponjga itd, ki so povsod v navadi; na vzhodu nahajamo tudi rodil, donjga (gl. sp.). ga je po Miklošičevem tolmačenji (Sitzungsber. LXII. 48—52) staroind. členek glia, gha, grški yj, lit. gd itd. V obliki ga nahajamo ta sufiks le v slov., hrv.-srb. in deloma tudi v staroslov., drugi slovanski jeziki pa imajo go-, po takem stoji poleg enklitiškega rod. ga v nšlov. in hrv.-srb., v drugih slovanskih jezikih go. oziroma ho. Jako zanimiv pa je pojav, da se ta enklitiška oblika v nsl. že često rabi kakor členek (gl. v skladnji) in da se na celem vzhodu kakor nekak sufiks veže z ne = ne je. Ni ga ti boljega. Vodn. 37. Irko ga jih nikdar ni hil6. Kres 4, 25 Štaj. Nega ne Micike domil. Vraz 56., reče da jih nega. Nar. prip. 24. Pri Kuzmiči je nega jako v navadi in se vkup piše, kar je treba omeniti, ker on celo nej je deli: nega driigoga, marc. 13, 31. vekše od eti druge zapovedi nega. marc. 12, 31. Pr. še iz Ogerskega: nej ga lilbeznosti Letop. 1874, 117. Dainko (sprachl. 203, 280) govori po takem o „brezosebnem glagolu11 nega. Nega je že tako vdomačena zveza, da se kakor nej e — ne v nekaterih krajih na vzhodu že tudi deli: Ne nam ga ono siva celica Glasn. 1866, 308. Iz Zamladinca. Samo mojega očeta ga notri ne, Glasn. 1862, 83. Štaj. Nahaja se ga celo že dvakrat: Otec veli sinu: Kaj ne ga ga drugi’ kraljevski’ pur.. Glasn. 6, 139. Priti-kanje tega ga se je seveda razširilo iz rod. moš. in srednj. spola: Konja ne ga. Nar. prip. 27. nej ga viipanja. Letop. 1874. 111 Ogr. Dandanes pa se jezik ne ozira niti na spol niti na število. Bolj rahla in redka je ta zveza na zahodu: NI ga čez ledbk stati. Kres 4, 340. Ha (=ga) nie venčeha bogastva ku pošteno sarci. Klod. 22. Beneško. Tudi dobri pisatelji se ne branijo teh zvez: ni ga morda človeka. Strit. Zvon 1870, 20. Saj ga ni hudiča. Jurč. Des. br. 58. Treba je omeniti, da se ga nahaja že v I. frizinškem spomeniku: caco mi je ga potreba vuelica; meni se ne zdi sumljiv (pr. Gr. III2 150.) mu je staroind. pritiklina smai (Gr. III.3 47) in se je z ozirom na sm v slovanščini jednako razvijala kakor v germanščini (pr. gotski thamma, starovisokonem. demu, -°) in litovščini (tanini, sedaj tam). Korenov je moral je seveda Prej odpasti nego se je na vzhodu u (črez il) v i izpremenil, ker naglašena oblika se glasi sedaj tam ujemi. Sicer pa se enklitiški mu izgublja in nadomešča z jemi. Dainko sprachl. 160 navaja še zamo jhn) (t. j. jenu), vendar tudi v njegovem narečji še nahajamo obe obliki: Boš je vida reče jemi Bog poleg Bog še mu reče. Kres IV., 299. u pri mu se na celem zahodu često slabša v polglasnik in mu se po takem ne različuje od mi. im se nam potrjuje za narečja v Cirknu, Roži in na Kranjskem (poslednje pri Škrabci o nagi. 22.). Razven tega se nam navaja za razne kraje na Gorenjskem, Štajerskem in Hrvaškem mo za mu. Popoln odpad samogl. u morem le iz cirkljanskega narečja dokazati: potic m pa rec Arch. Vil. 589, 457. Pri ga apokope nisem našel. Kastelčevemu stihu K’ moji čudi g’ hočem perpravit. Buq. 412 ni verjeti, ker on piše tudi riholem, rihoi, kar se gotovo ni govorilo, ampak nočem, noč. mu, ga sta po takem precSj stalna in ne smemo se čuditi, če nosita večkrat naglas; njih samoglasniki se vsled tega celo daljšajo, mu iz Cirkna Arch. VIII. 457, ga iz Gorenjskega in Goriškega gl. v uvodu (str. 9). Kako močno naglašen je lahko ga, dokazuje ta-le stih Koseskega: Kinčite ga iz lastne moči, iz lastniga vira, kjer je zareza tudi po mojem mnenji po ga in moči, ne pa po lastne (pr. Levec, Pravda o šestomeru 26). Tudi po Stritarji je taki mu mogoč. Vse pozabilo si mu — blago madjarsko srci! ZlDr. sp. I. 255. Kakor pri ga, mu, bi se lahko razlagal tudi razvitek rod. dvojine ju, ki nam rabi še kot tož. moškega in tudi ženskega in srednjega spola. Ker po svojem načelu izhajam zmirom od polnih, emfatičnih oblik, moram najprej njih obliko in razprostranitev določiti. Pri Trub. beremo niu, pri Dalm. nju, in to semtertje tudi pri Trub. v N. T. in Duh p. in še v Chronovih evangelijih, njiu pri Boh., str. 82, nyu Krell 162; brez dvombe je treba povsod brati njiju.1) Ta oblika njiju se po Levčevem pričanji (Sprache in Trub. Matth. 16) rabi še danes povsod po Dolenjskem, kar dokazuje tudi soglasna pisava Stritarjeva, Jurčičeva in Levstikova. Tudi Gorenjec Prešeren ima niju 4,9, ni j ISO poleg drugače pri njem navadnega nju. Za rožansko narečje na Koroškem navaja Scheinigg njijov (Gutsmann omenja za Koroško le nju), poleg katerega se rabi enklitiško jijov. Kres II., 475. Za precčj slovenskih krajev je po takem njiju dokazan. Čudno je vendar, da Škrabec o Dolenjskem dostavlja Levče-vemu poročilu: Dobro bi bilo, ako bi natanko vedeli, kje prav in kako se poudarja. Cvetje II., 12, 30. Omeniti pa je treba, da se svojilni zaimek, ki se izvaja od emfatičnih rodilnikov, tudi pri onih pisateljih, ki rabijo njiju, glasi njun: njune pesmi so si podobne. Zvon 1870, 77. Vendar je njiju „namesto nji j in “ na Dolenjskem (Levstik slov. spr. 41) in njiju v rožanskem narečji znan (Kres 2, 475); da je mlad kakor vsi ti svojilni zaimki, dokazuje to, da to narečje še nima zaimkov njegov, ‘) Metelko 201 hoče siocr nju, ju s tju, istju podpirati, ker čita krivo tiu, istiu pri Trub. in Boh. (namesto tiju, isti ju). njihov, legav. Če pišemo njiju, po tem se po pravici terja, naj pišemo tudi njijun; Škrabec bi hotel to obliko sploh v pisavo uvesti. (Cvetje II., 11. in 12. Zv.). Bolj splošen je na zahodu navadni nju, kateremu so slovničarji pomagali do splošne rabe v literaturi; tudi rezijanščina, ki nam je posebno pri zaimkih ohranila marsikaj starega, ima nu Baud. opyt § 33,. dva M § 175. Popolnoma drugačna oblika je na vzhodnem Štajarskem v navadi: „med^ Mariborom, Ormožem, Ljutomerom in Radgono" čuje se po Šmigočevem, Murkovem in Muršečevem poročilu njuj; nju so v svojih paradigmih posneli iz kranjskih slovničarjev ; iz jednakih vzrokov in bržkone tudi zaradi enklitiš-kega jii dovolil se je Dainko po svojem nji) (t. j. nju) na str. 261 netočnost nasproti svojemu narečju. V nekem pismu St. Vraza iz 1. 1834. čita se dvakrat njuj (u za dijalektični O) Ljub. Zvon 1877, 218. njuj pa moramo po svojih izkušnjah jednako presojati kakor naj, vaj za naju, vaju, ker v moji domovini, kjer govorimo noji, vaji (kakor jemi za jemu), pravimo tudi jasno jiiji in kakor nujni, vojni tudi jiijni; Škrabec ga krivo tolmači kakor hiijdi iz hudi. V slov. pismenem jeziku bi se ta rodilnik moral glasiti njuju. Zaradi popolnosti še omenjam, da so se dalje na vzhodu dvo-jinske zaimkove oblike izgubile; tudi vna zahodu vemo to o srednje-kraškem narečji na Goriškem (Štrekelj str. 89). Na strani vseh teh močno naglašenih oblik nahaja se enklitiško ju, tudi na Dolenjskem (gl. Levstik slov. spr. 38) in na vzhodnem Štajerskem; le jijov v rožanskem narečji je izjema, Je li torej treba res ta ju iz * njiju (tako Levstik slov. spr. 38 op.), oziroma iz strsl. j (ju, iju (gr. III.2 51) razlagati? Jaz se temu branim v Archiv f. slav. Phil. letn. XIV. in mislim, da je v tem slučaji le iz krajše oblike mogoče vse daljše objasniti. Iz ju je nastalo štajersko juju, njuju po reduplikaciji (gl. sp. Jeje za, je pri pomožniku); njiju se je obrazovalo po analogiji nekaterih drugih padežev, namreč kakor starosl. rodilniki nioiju, tvoiju, svoiju, vašiju, siju ali mestniki moitnz, svoimz, nahjnn (gr. III. 51, 53); zahod je pa tudi tukaj nenaglašenemu ju na-glašen nju na stran postavil, kakor nje prvotnemu je, njo jo itd. Kakor ju, so tudi vse druge oblike, ki se z j za-Menjajo, enklitiške, torej: v jednini tož. m. sp. * jz - strsl. i, tož. ar. je, žensk. sp. rod. je, daj. jej, ji, v dvojini poleg ju, jima, ji, v množini jih, jim, je. Njihove močno naglašene oblike razločujejo se od njih ne samo po naglasu in vsled tega po često izpremenjeni teži in kakovosti samoglasnikov (gl. sp.), ampak tudi po začetnici, ki se okreplja z „blagoglasnim“ (evfoničnim) n, vsled česar dobivamo: nje, nji, njij, nji, njd, njima, nji, njih, nji. Tako •nočno naglašene oblike imajo poleg slovenščine šele hrvaščina-srbščina in bolgarščina; staroslovenski in drugi slovanski jeziki kažejo te podaljšane oblike le po predlogih, navadno jednozložnih, ki jemljejo v češkem in lužiških jezikih vedno naglas nase, v poljskem in ruskem pa tudi ne redko. Kakor vidimo, vlada tukaj dvojni princip. Posebno pa so zapletene razmere v južnih slovanskih jezikih, ker v njih se z n podaljšane oblike rabijo fiesto tudi enklitiško. Vse to dela težave pri razlaganji tega „blagoglasnega“ n še večje. Blago-glasja novi lingvisti ne spoštujejo posebno. I. Baudouin je tedaj poskusil (Glottolog. Zametki, Vypuskia I. 17.—53.) novo razlago, ki se je mnogim prikupila, n je po njegovem spadal sprva k predlogom H, m>, sh .• strsl. la> n’emu je nastalo iz kb-jemu v dobi, ko še je zveza med predlogom in njegovim padežem bila posebno tesna (str. 33). Po tem se je začelo misliti, da je n zaimkov, in po takem se je tudi za drugimi predlogi razširil. Temu se opira Miklošič (Gr. I., 214) z dobrimi razlogi. Jaz mu moram pritrditi in sem v Arhivu f. slav. Phil. letn. XIV. navdl nove dokaze, da se v slovanskih jezikih taki blagoglasni n nahajajo. Pri tem ne mislimo seveda na „blagoglasje“ ali pa „zamaševanje hijata“ kakor stari slovničarji, ampak na „čisto fiziške“ ali „čisto tiziologiške faktore11, da povem po Baudou-inovem. Te pa nam morajo fiziologi objasniti kakor marsikatero drugo glasovno izpremembo n. pr. tudi pri tem zaimku prehod z v z pred nj: ne samo z njim, z njo ampak tudi briz nje se govori. Jako karakteristično je za vtikanje tega n narečje vzhodno-štajersko, kjer se odločno govori j ega, jemu itd. (v Gr. III., 149 se preveč dvomi); vendar to je drugoredni pojav, ker tam govorimo tudi jivn za njiva ali oiejeni — oženjeni. (Kres V., 31) in z jim, žjimi se da le iz z njim, z njimi tolmačiti, n se je ohranil le za predlogi, ki so naglašeni: po njega, ponjga, nd. njega, nanjga, zd njega, zanjga, pri njih, nd njih poleg po jbga, na jhja, za jega, pri jih, po jih; tudi po soglasnikih.- ndd njega, p6d njega poleg nad jega, pod jega.1) Tesna zveza med predlogom in zaimkom je torej vzrok, da se je med njima n razvil in da se tudi ohranja. Vpraša pa se, odkod izvira n pri samostalnih, močno naglašenih oblikah v jugoslovanskih jezikih. Jaz sklepam tako-Ie: ker so za predlogi pri zaimku prve in druge osebe polne oblike navadne, ki se posebej rabijo kot močno naglašene (emfatične), smatrale so se s časom tudi pri zaimku tretje osebe podaljšane oblike za predlogi kot emfatične in začele so se tudi posebej tako rabiti. Ne sme nas motiti to, da so te oblike dandanes za ‘) V Cirknu se govori nd jne = na njo ali nad nlm = nad njim, ali ta razlika ima svoj vzrok, kakor mi pravi prijatelj Štrekelj, v pred-logovi končnici. predlogi tudi večkrat enklitiške. Sprva so vendar bile nagla-šene, le s časom se je poudarek pomikal nazaj; navadno se še tudi danes naglašajo zaimkove oblike, po predlogih /c, s, v so seveda le take mogoče. Gotovo pa se je tudi predlog že precej rano naglašal, ker le tako si lahko razjasnimo vanj, vanjo, vanje. Izmed podaljšanih oblik se jednozložne lahko povsod na Slovenskem rabijo enklitiško v tožilniku in mestniku vseh števil za jednozložnimi predlogi; na vzhodu se godi to tudi pri rodilniku in celo v orodniku, pri poslednjem sicer redko. Med dvozložnimi oblikami ima le njega to sposobnost, vendar ne povsod, ali postaje navadno jednozložna beseda. Primeri za to-žilnik so posebno mnogoštevilni, zdi se mi celo, da se pred njimi večinoma predlog naglaša; natančna preiskava ni mogoča, ker se v prozi enklitičnost navadno ne zaznamenuje. Za nedvomljive primere navedem le nekatere: va-njo N. p. 1, 26, za-njo 1, 35, hh-nje 88, za-nje 97; za-njo Preš. 47, zanjo 77, 93, va-njo 164, 165; na-njo Vodn. 41; za-nje Levst. Nov. 1858, 211, va-njo 212, po-nje Levst. žup. V, nanje VII, nanjo 13, 83, 84, vanjo 13, 69, 72, i53. 191, na-njo 21; zanjo Strit. Zvonl870, 2, zanjo 99, 165, vanjo 5, 51, nanjo 30, nanjo 35, po-njo 161, zdnji {kravi) 132; ndd-nje Zvon 1870, 118, mid-nje 248; va-njo Jurč. Des. br. 28, 86, 236, za-njo 120, 166, prM-njo 277; va-njo Ravn. Zg. 1. 13, 19, II. 69, vanje I. 69, nad-njo II. 37, med-nje II. 46, na-nje II. 48; skdz-nje Jenko 49 itd.; pazi posebe na: vu nju ev. tern. 312. V mestniku: Ternje in osat ti bo raslo na-nji. Ravn. zg. I. 13, po-nji 26, 45. De milost po-njih zadobim pSr tebi. I. 51. nd-njih Jenko 106, pb-njih Levst. žup. 128, pri-njem Volk. 50, na-njem 57, po-njem 57, naj dete duze pri njoj bo 63. pd-njoj Kres IV., 41 Štaj., nd-njoj 142, ponje ni ev. tern. 10. Pri rodilniku jamčim za te-le iz vzhodne Štajerske: odnje, donje, breznje, od-njih, donjih. No so sinka od nje vzeli. Paj. črt. 211, bom od njih gvišno bita Volkm. 55. Pri orodniku: za, nad, pod, med, pred njim in njoj. Za njoj hodi jager mlad. Vraz 183. Lepo je nebo kincano, Pod jim je pole široko. Nar. prip. 306. Vod njim sedi rožica devojka 313. V stavku: naj starši je ša naj napre, za njim srednji te pa najmlajši (Kres IV., Gll Štaj.) je njim po mojem spominu gotovo enklitiški. njega, -njga nahaja se kot tožilnik, le na vzhodu tudi kot rodilnik: Uz-njega buq. 157 (dvakrat), 158 (2), IGO, čez niega 195, 396; na-njga, za-njga, Skalar (Gr. III. 148). Poroka nanjga čaka. Preš. 73, Pogosto vanjga obrača oči 79, vanjga 74, 133, 205, zdnjga 103. Saj t' bom dal cekine za-njga. N. p. 1, 95. Gre po-njega na streho. Volk. 56, za-njega 81, Nastavi zobce nd-njega 41, s puškoj nd-nfga čila 42. ne morem donjga. Drst. Prim. slovaški d on ho, zdnho (Gr. III,, 366), v čeških narečjih u nho, bedle nho, staročeški oko/o nho (Gr. I., 504), srbski ponjga, nanjga (Gr. III., 220). n ni povsod jednako omehčan, nj se pomika sem in tja med n in j, kar je navadno v zvezi z glasoslovjem dotičnega narečja: v Istri se govori povsod neh, nem, vnem (Glasn. 18G6, ;S98), v Cirknu nb(a, nfonu, nad nem, za nud, ntt {h to narečje sploh nima Baudouin § 32, 3), nega po Kopitarjevem poročilu (Gr. 17G op. xxx) na Dolenjskem, kar pa more veljati le v nekaterih krajih, ker Levstik navaja nasprotno j ega (slov. spr. 40.). Za take oblike nam jamči posebno tož, mošk. sp. * j\>: pred-i, pod-i, med-i, zd-i, nd-i Metelko 200; Levstik slov. spr. 40 piše zdj, naj in je prav tolmači kakor jiva iz njiva. Po soglasnikih je i gotovo na svojem mestu, čita se celo^v Zvonu 1870, 25. Več primerov za j mi je znanih iz vzhodne Štajerske in iz Hrvaške: samo jega so ne mogli. Kres IV., 298 Štaj. Druge primere gl. zg. Vendar se ta pojav v jednem in istem kraji ne opazuje vselej, ker nahajamo n. pr. zaporedoma njene, jeni, njmo Kres IV, 272. Jega je majica budila. Nar. prip. 307. k j emu 16. A on je j emu rekel 14. Valjavec sam poroča, da se v jeziku njegovih Nar. prip. n nadomešča z n, j, jn (predg. IX.). Različna energija n dela točnemu zapisavanju težave, in zmešnjave po takem niso redke: podaljšane oblike rabijo se enklitiško in narobe. V stavku: in on njoj je dao (Kres 4, 302 Ogr.) je njoj določno enklitika; pri spoznali su se vse dosta i grof je joj rekel (IV., 500 Hrv.) pa že stava kaže, da je joj naglašen (pr. kajti joj je oteč rekel itd.). No ona njemi je pravla, da njemi žmetno pomore i dala njemi je ednaga zlatnoga konja pa njemi je pratla (Kres IV., 303 Ogr.) ima le nenaglašen jemi. Štajerski pesnik Volkmer daje nam celo kopico primerov: Pa ta njim ne naredi strah 15 in Tam cer veke jim iše 47 imata jednak jim, Na rame si njo dene 15 in Pa zakaj ti jo pravit čem 47 jednak jo. V De oreh se njoj slajši zdi 41 ima se naglas, njoj pa ne. Slepa mati le nje krmi 48 in To nje maš nazaj 57 imata nenaglašen je. Pred sodnika nje podstavi 57, je s podrednim naglasom, kjer n tudi ni na mestu. Zmešnjavo povečuje še to, da krajše oblike lahko stojijo v arzi in da so po takem podredno naglašene: Poe fon ti j6, ne bdde laz (Vraz 19) ima v N. p. 2, -18 jo. Perpeljao njo je u Špansko deželo Vraz 150 = Pripeljal jo je v špdnslco deželo. N. p. I. 117. Sicer pa tudi ta naglas provzročuje semtertje podaljšano obliko: Bog njima je porod dati, Dati hčerko njima majhino, Vraz 16(5, glasi se jednako tudi v N. p. 1, 82, pričakovali bi pa obakrat jima: močno naglašen njima bi bil sploh le prvikrat na mestu. I)o nji ni njim zastaviti mogoče, Preš. 155, je Levstik ,,popravil“ (str. 181): Do nje jim ni ... Pravilo seveda ostaje, da so podaljšane oblike, če stoj6 same zase, močno poudarjene: In ko njo ho videl, Ko po vrtu hodi, Mi jo bo pozdravil. Jenko 45. Pisava h delala je tudi prvim slovenskim pisateljem težave. Truber ga sploh ne piše, ima le nega, nemu, nim, nee, ne, nei, ni, noo, no, niti, nih, nim, vendar pazi na ž ne, z nega, ž no, celo: . sleko ta plašč iz z nega Matth. ‘27 in ivresch nich Rkp. Kranjsk. M. III. Krell je pisal i pred e, o, tdrej: ni ega, niemu, nie, nio, pred i pa je rabil ligaturo g, tedaj: ž ngm, n'yh, ni/m, rij/, pr. treti), bog, zadng i, t. p. Semtertje stoji tudi pred o: ngo 90. njiju se piše ngu. Nezaznamenovan je n le redko: zato ni otel Christus ijm nih pravde doli vdariti 746, slcttzi nih lastno pričo 121. Ligaturo g je že Trub. rabil za dolgi i in Bohorič uči „g pro i acuto“, kar je dolgo ostalo, ker še v Mayrjevih evang. (1715) se pravi: ,,vocalis g... producenda erit (predg.).“ Vendar piše že tudi Trub.: po risnici tug {tvoji) in podobno ngu v N. T. in Duh p. večkrat. Tudi Dalmatin piše g za ji. j je uvel Bohorič: „Quoties. i. erit consonans . . . toties paulum pro-pendente cauda erit pingendum (str. 33);“ pisal je po takem njim, njiu, njima, njih.1) Dalmatin gaje posnemal le deloma, ker še piše ngu, ngh, ngm. Pozneje je hotel Kastelec novo pisavo uvesti, namreč ni, tedaj niega, niemu, nie, nio, ali tudi on je obdržal ng, ngh, ngm in poskuša svojo novo pisavo semtertje tudi pred i, tako da dobivamo ruj m; vendar posnema tudi Bohoriča in Dalmatina in piše njega, njemu. Posebej omeniti treba tož. jedn. m.: zain, nain Trub., zajn Dalm.; ta pisava odgovarja tudi izgovoru, pr. ivajn v Cirknu. Krell piše tudi zain 122, nain 19, 87, 96, 125, pomaga pa si tudi drugače: vati 90, 129, zau 127, nan 64, 128, 162; semtertje se zmeličanje niti ne zazna-menuje: nadan 118, čezan 154. Jednako pri Skalarji: zhesen 278 b, zheshen 307 b (V. Oblak, Doneski k historični dialektologiji 38.). Pisava enklitiških oblik je podobna naglašenim. Trub. piše io in gm, za verzi je verzie in verzge, v Catech. 1550 tudi Inn ge vučite; Krell "g, f/h, gm, ali tudi go, ge; Bohorič navaja le jim in v sintaktiškem dodatku tudi jo „per aphaeresin11 (sicer le daljše oblike), Dalmatin jo, ali poleg jim tudi gh, tako še tudi Kastelec gh, gm. Vendar se ne sme po tem misliti, da seje govorilo ih. ih, ima, im sicer govori na Kranjskem „mnogo“ ljudij (Metelko 201) in na Hrvaškem so te oblike sploh pravilne, ali zdi se mi, da kranjske oblike niso jednake vrednosti s hrvaškimi; mlade so namreč in nastale po izgubi polglasnika, ki je postal iz i: Jh čmo pobit Vodn. 85, Jh bomo varvali poleg Kdo jih če pit itd. V Cirknu nahajamo: jedn. daj. i (ji), dvoj. rod. jh, množ. rod. jih, jeli, ih, jh, h, tož. ih, jh, daj. jim, jim (jem), jom, jm (Gloss. Arch. VIII., 457); j'm v Roži je jwn. Po teh splošnih opazkah še je treba ozreti se na posamezne padeže. ') Kriva jo Kopitarjeva opazka na str. 73. Stari tož. Jedri. m. iz katerega se je razvil v strsl. i, ohranil se je v slov. le za predlogi, ali tudi tukaj le na jugu in zahodu, (iz Koroškega nimam primerov), na vzhodnem Štajerskem, Ogerskem in Hrvaškem pa mu ni sledu.1) Vsled prevlade prvih narečij v literaturi piše se splošno zanj, nanj, ponj, vanj (iz vi + n + j h). Polglasnik se je navadno določno ohranil po predlogih, ki se končujejo s soglasnikom, in se je kakor sploh v raznih dobah in krajih različno pisal in izgovarjal: nadan, iezan Krell, česen Skal. (gl. zg.), nad-inj Levst. Glasn. 1858, 2. 2, predinj Strit. Zvon 1870, MO, db-enj 363, predenj Levst. žup. 76, lez-enj Jurč. Des. br. 45; čez-wij Gorenj. Valjavec Kres IV., 179, cizm Baud. otč. I., 105; oelo naglašen se nahaja: predanj, obunj Istr. Zakrajšek, Glasn. 1866, 439. Pisavo m&d-nj prkl-nj po takem Levstik (slov. spr. 40) po pravem graja, ali po nj ni „preskočil", temveč prvotni predlogov polglasnik se je ohranil; izgubi se tudi lahko popolnoma, in takrat je bržkone sonant: criezh, podu, prUdii Gor. srednje-kraško nar., Štrekelj 89; po takem se objasnjuje tudi palati-zacija z-, čezenj Skal. (Gr. III, 148) in Levst. slov. spr. 39. Istrskih oblik za vanj, pred vanj poleg preddnj obdnj, (Glasn. 1866, 439) ne morem razjasniti; Zakrajškova razlaga, da se vanj rabi tudi po drugih predlogih, morebiti ni napačna. Izvirni tozilnik jedn, sr. sp. je, kateri se danes kakor v moškem spolu nadomešča z rod. ga, nahaja se še pri pisateljih 16- stoletja, ali tudi še v 17. in 18. stol. v Chronovih in Ma-yerjevih evangelijih, ki so od njih odvisni: in uku tebe suie olcu blazni, izdertje mn. Marc. 9 Trub. talcu je verzi od sebe Dalm. Detttce bo gslcal, de bi je končal. Matth. 2 ev. chron. ((ja v ev. mayr.). Bug je vij, chron 316, mayr 65. Vendar že v 16. stol. se opazuje, da se ta oblika izgublja: on tja ['žrebej zdajci semkaj posle. Marc. 10 Trub. ga [deteJ bodo . . . lovili. Krell 44 b V istem poglavji Matevževega evangelija, iz katerega je vzet gorenji primer za ev.-chron., stoji tudi: vprašajte po tem deUtcu: imi kadar ga najdete, talcu meni zopet pov/jte. Tudi druge nadomestitve nahamo v 16. stol. Bohorič navaja v paradigmih (str. 82) le onu, kar res često rabi, posebno v nemčiznili, vendar v sintaksi na str. 58 cituje tudi: gospud je velil, da je sturiš, inu je taista [tein/ obvil . . . taista položil, Matth. 27 Dalm. Trub. ima v obeh slučajih je. Kadar tu [dejteJ najdete Matth. 2 Trub., je Dalm. Zakaj oni ie ga govore, ali ga ne stare. Matth. 22 Trub. V prvem stavku se borita celd ie in ya\ v N. T. čitamo popravek : ie ia (gl. niže tož. mn. sr.). Pr. za ta ga: Bog ga vedi, Bog ga znaj. N. p I., 101. ‘) Pr. v poljščini staro przcn, przeden, za kar sc v novejši dobi piše )>rxe: nicgo, przcd niegu, Areh. IV., 207. Dandanes je oblika je le pri ogerskih Slovencih v splošni navadi; na vzhodnem Štajerskem je pa celo neznana, na Hrvaškem se nahaja le redko: Dete se mu je jako dopalo pa je pita. Nar. prip. 13. Po Metelkovem spričevalu (str. 200) sliši se še na Notranjskem. Na Goriškem se še nahaja (Gr. III., 148), vendar ne povsod, ker v Cirknu in na sosednem Beneškem ji ni sledu; Štrekelj za srednjekraške narečje navaja res ji; natančno poročilo o teh krajih imamo pri Fr. Erjavci: „Tako govori (t. j. je) Kraševec, Ipavec, Bric ino Goričan; Tolminec pa uže ne več.“ Letop. 1883, 205. Semtertje se je še bržkone tudi v drugih krajih ohranila; na Pohorji (Štaj.) zahvaljuje se prosjak: Bog jim je plati. Nov. 1857, 99. Najlepše krilo, Je nisem imela pred ne potle, Ko da sem nevesta bila, Nesi je v Bot/a ime. Paj. čit. 210. (Iz Vrazove zbirke od J. Cafa, bržkone iz istega kraja). Za predlogi pa se je še dandanes češče rabi. Zanje, nanje itd. beremo navadno pri Levst., Jurč. in Strit. in to dokazuje, da te oblike na Dolenjskem še krepko žive; vendar drugod na Kranjskem jih bržkone ni, ker jih ne nahajam niti v N. p., niti pri Metelku, niti pri Kopitarji, ki na str. 260 izrecno proti obliki je polemizuje. Vendar tudi pri Jenku beremo: Bosa, hladna rosa Kamenje močila, Luna, bleda luna Nd-nje je svetila 53. Na vzhodnem Štajerskem temu zopet ni sledu, na Ogerskem so te oblike občne, na Hrvaškem redke: na nje (dete) Kres V, 199. Tož. množ. vseh spolov je, nje iz strsl je ohranil se pa je dosta bolje. Slovenski reformatorji rabijo le prave tožilnike. V ev.-chron. prodira že rodilnik, tako da tam, pri Kastelci in v ev.-mayr. nahajamo obe obliki zaporedoma. Dandanes je to prenašanje na Kranjskem večinoma že dokončano, vsled česar oblike jih, njih v literaturi preobladajo; za Cirkno navajata se nam le ih, jih, o Beneškem trdi Klodič izrecno, da ima le jih, vendar vRes. Katech. se še nahaja ; iz cirkljanskega narečja se nam navaja ji, i, j, iz srednjekraškega na Goriškem ul, j), iz rožanskega nji j, joj; Gutsman navaja za Koroško njei, ki se bržkone jednako izgovarja ko prejšnja oblika; na vzhodnem Štaj govori se njoj, ji, često tudi joj; na Ogerskem piše Kiizmič nje (izg. njej), ji; v Valjavčevih pridigah (Letop 1874 in 1877) nahajam njej, v pripovedkah, priobčenih v Kresu, njoj, joj; na Hrvaškem se poleg Kristianovičevih njoj, joj često govori nje, »ji, ji; zanimiv je c v stavku: kada e bog v Uk nejde. Valjavec, Rad 63, 62. V stari literaturi nahajamo: neei, nei, ni pri Trub., >'!), g in po Miklošiči (III, 148) tudi joj pri Krelli, njej, ny pri Dalm., nfej, ng pri Kastelci, nje v ev tern. Sicer pa se te oblike v pisavi često mešajo; v govoru se to v istem narečji pač ne godi tolikokrat, ali nedostaje nam sredstev za točnejše omejevanje. Vse te oblike se morejo le takrat uspešno razjasniti, ako izhajamo od strsl. oblike jej, ki seje glasila izvirno jei (dvozložno) in se izvaja od osnove jeja (Miki. „Deber den urspmng einiger casus der pronom. deol.“). ujej in jej se po glasoslovnih pravilih na zahodu razvijata v * nje, * je, nji, ji, nji,, j%; pot je isti kakor pri ne + je, ki sedaj sldve na vzhodu nej, ne, na zahodu ni, ali pri nejmam Ogr., nimam na vzhodu, nimam na zahodu, nje poleg ji na vzhodu nam opravičuje naglas; jednako tudi v imenovalniku dvojine ž. sp. naglas ohranja c (gl. sestre Preš. 84 in sestri 130) po vsem Slovenskem, v mestniku na Ogerskem in Hrvaškem (vode, gore itd.); jako poučljiv je daj. jedn. gospe, ki se na Hrvaškem glasi g6spi (to gradivo pri Miki. Gr. III., 137.). Jednake razmere so tudi pri naši obliki na Ogerskem in Hrvaškem: on pa erU nje poleg prisegno ji je. Ktizm. Zato jim je rekla, naj te (-tej) kači glavo odseču i nje donesu Kosci so ji glavo od Icace donesli. Kres V., 200 Hrv. Vendar se i tudi dalje širi, ker koj sledi: i da ji tri lepe rože ... a nji pak je vzeme grof. Na vzhodu po takem ni samo joj navadno, kakor trdi Miklošič; razširja pa se vedno bolj in bolj in sieer najprej v naglašeni obliki njoj; tolmači se to jednako kakor razširjanje glasa o pri zaimkovi in zloženi sklanji na vzhodu in jugu: oga, omu, om, oj (gr. III, 14G, 152); tudi te oblike živč na Hrvaškem poleg sebe, n. pr. celo v okolici varaždinski: vu velilcoj in veliki, Nar. prip. IX. Koroški joj odgovarja glasoslovju rožanskega narečja, kjer se e in e posebno pred j in l izgovarjata zamolklo (Kres I, 618/19). Moja razlaga, katero podpirajo oblike vseh slovan. jezikov, nasprotuje Miklošičevi (liber den ursprung einiger cas. der pron. decl 147). Gl. moje dokaze v Archiv-u f. slav. Phil. letn. XIV. Treba je še omeniti nekatere dijalektiške posebnosti z ozirom na kakovost in težo samoglasnikov. i se lahko v vseh oblikah, v katerih se nahaja, zniža v polglasnik, ki se bliža sedaj i, sedaj e, vsled česar jih rabijo poročevalci namesto ^ ali b, n. pr. jih, jeh i. t. d. v cirkljanskem narečji; Štrekelj navaja za svoje narečje izrecno e poleg i? (str. 89). Kakor na zahodu ne izpada i tudi na vzhodu nikoli, pač pa se tudi tam kah, tako da nahajamo namesto njega e ali u — ii: na njeh Letop. 1874, 114 Ogr., iem v tožbi Sredi-ščanov iz 1. 1G48, Kres II, 283; njuh Letop, 1877, 110 Ogr. in temu podobno njuho, njuo (—njihov) 1874, 124, njuhva 11 G. Rod. jedn. ž. sp., tož. mn. nje, je, tož. jedn. ž. sp. njo, jo svoj izvirni e, a menjajo po zakonih dotičnih narečij. O nji, je in ji, ki se često nahaja, velja vse, kar se je povedalo o mi, me, me (gl. str. 16—18). V Cirknu nahajamo po takem nU, jae; ') ‘) ni Rez. po takem no spada v §. 118, ampak v §. 124, 5. jako čuden je rod. ž. sp. n h (kako se naglaša?), menj ji> v srednjekraškem ^narečji na Gor. (str. 89). Ker se na zahodu F ne razločuje od <■ (strsl. n)> pisal je Metelko n jz (e) in celo jz, poslednje gotovo krivo. Med nji in jo je razloček posebno na Ogerskem velik, kjer dolgi o, ki se večkrat piše 6, slove on: Te je pa njou pitav, sto jo je prikovao. Kres IV, 304. Na Hrvaškem tega ni, tam se menjajo v jo jo in nju ju. V Cirknu glasi se nenaglašen jo je (gl. Gloss. in §. 51, 4); naglašenemu nie (gloss.), če je sploh točno zapisano, jaz ne morem pokazati mesta v tem narečji. Dolžina v nji, njo, katero je Truber še redko z nee, noo zaznamenoval, je v literaturi često po naglašenih nji, njo, dokazana. V narečjih pa menda ni povsod navadna; tako navaja Štrekelj za svoje kraško narečje Mi, tedaj popolnoma jednako slabi, vendar naglašeni obliki/« (str. 89). Izjednačenje je pri teh malih, često rabljenih besedicah posebno v končnici jako lahko mogoče, in to je pospeševala morebiti tudi obliki ji paralelna oblika jo; v imenovanem narečji nahajamo sploh nenavadne kratkosti kakor v orodn jedn. mn, daj. mestn. jed. ž. sp. n); da ima njim res dolgi i, dokazuje tudi rožansko narečje s svojim n j lem. Pri njega, njemu nasprotujejo si poročila o e. Kakor vsa znamenja kažejo, je ta glas kratek in se izgovarja na zahodu in jugu „na dolgo11 med e in a (Škrabec o nagi. 27). To potrjujejo poročila Levstikova, pisava Prešernova in sploh v literaturi z e, ki se ne sme mešati z Miklošičevim za strsl. n. Vendar Murko navaja v slovnici poleg njega tudi njiqa. Jaz sicer tega ne morem potrditi in na moji strani je tudi Šmigoc; vendar pa je treba omeniti, da tudi Metelko navaja njega, njemu in da se te oblike nahajajo tudi v ev. mayr., katerih izdajatelj se v predgovoru hvali, da je pazil posebno na na-glaske, n. pr.: nj&ga 8, 41, njemu 40, 49, 53, 71, 77 (dvakrat), 78 i. t. d. nega poleg nema pripisujejo cirkljanskemu narečju bržkone poročevalci po krivem. Dolžine so vsled naglasa sicer mogoče, in to je morebiti tudi provzročilo razna poročila. Tako je n. pr. v mojem narečji velika razlika, če se kliče: Jign mi zazovi! in če se na to vpraša: J ega? III. Pomožni glagol sem, biti. (Verbum substantivum). Polne oblike korena jes nahajajo se šele na vzhodu; po takem se lahko vse sedanjikove oblike: sem, si, je; sva (svef.), (e); smo, ste, so rabijo enklitiško in močno naglašeno. Za naklonski členek bi, ostanek starega aorista byclii> (pr. Gr. III, 86) velja pravilo, da je enklitiški, ali ne sme se pozabiti, da tudi ta besedica lahko dobiva naglas in se stavi tudi na začetek stavka. Na vzhodu rabi se bi pri tvorbi preteklega (perf.) in predpreteklega časa (plusquamperf.): g da bi ga ne najšli, povrnoli so se v Jerusalem. luc. 2, 45, Kiizra. gdn bi se že joj jalco poznalo, reče joj oča. Kres V, 30. Štaj. i gdabi zvršili bili vsa poleg pravde gosponnove, povSrnušese vu Galilaeu. ev. tern. IG. gda bi vumerl bil Herodes, ovo angjel gosponnov skdzase vu snu Jožefu. 17. gda bi še dolgo bili ožejeni, reče mačka le oči. Kres V, 31. Štaj. Nenavaden ostanek spreganih oblik nahajamo v ev. tern.: prosimo, da bich serditosti tvoje ... od nas odverneš (v Molitvi). V stari dobi na Hrvaškem rabi se še navadni imperfekt lahko tudi enklitiško: I-be, po tretjem dneva, najdoSe njega. ev. tern 20; vendar primerjaj: Be pdk, gdabi onde bili, spunišese dnevi. ev. tern. 7. Levstik navaja kot enklitiško obliko tudi drugi deležnik preteklega časa (particip.praet.act.il.) bil (Novice 1858, 3); v prozi je kontrola nemogoča, v pesništvu pa se ne more govoriti o enklitikah, ako sta sinkopirana bla, blo nonagla-šena. Zdi se mi pa, da so v narečjih te oblike po ne, ni = ne je in ne bi navadno enklitiške: ni bla, v Cirknu VII, 111. Niti mesca, zvezd no sunca ne blo. Kres IV, 27 Štaj. Samo j eden ne bil niti zdrav nit vesel. Glasn. 18(37, 258. Iz Zamladinca. ona ni bla pr me.ši. Drst. o da tote neb’ ba pia Volkm. 32; ba = bil se v takih zvezah pri nas govori res brez naglasa. Sedanjikove oblike glagola jes naglaševale so se sprva gotovo na končnici, ker le tako se razjasnjuje izpad samogl. e v češčini ali pa popolni odpad je'), katerega opazujemo že staroslov. v 3. os. mn. in pri večini slovanskih jezikov, tudi v slovenščini v vseh oblikah; le v 3. os. jedn. odpadlo je osebilo s predhodnim s. Pomožni glagol je v teku časa vedno bolj izgubljal svoj pomen in poudarek in nazadnje ostal le vezalnica (copula) in še ta seje v ruščini skoro popolnoma, v drugih slovanskih jezikih pa vsaj deloma, posebno v 3. os. jedn. izgubila (pr. Gr. IV, 782, 801). Ko je še bivala naglašena, nastale so krajše oblike, ker te se dajo le tako tolmačiti, da izvirajo iz naglašenih na končnici. V vzhodni novoslov., hrvaščini in srbščini pomaknil pa se je naghis pri posebnem poudarku na korenski zlog: po takem je bila doba, v kateri se je govorilo jesl poleg jesi, kakor n. pr. še danes mene in mene (' je samo nagla- l) Kako so se te oblike razvijalo, o tem nas lahko poučujejo gorenjske oblike glagola jčtn: j\vd, jmy, sn poleg naglašenih shn, sin. Mislim, da se sonant m govori tudi v drugih krajih, posebno na zahodu; Baudouin jednako tolmači omenjene oblike cirkljanskega narečja (gl. tudi sn v Arch. VII, 585) in Štrekljevo poročilo, da sn pri tesni naslonitvi na predhodno besedo izgublja popolnoma samoglasnik, moramo pač tudi tako razumeti, vsaj po soglasnikih si jaz tega ne morem drugače misliti. Različne pisave, ki pričajo za polglasnik, so le pomoček za silo, ker misli se navadno, da vsak zlog mora imeti jednega iz petih samoglasnikov, zaradi česar so se ljudje tudi težko ločili od er, el za r, l. Posebno skrčila se je ta oblika na Hrvaškem pri naslonitvi na nikalnico: nes — nesem, Valj. Rad. 65,103. nes sliši se tudi večkrat okoli Kostanjevice na Dolenjskem. Nov. 1857, 71. 1. os. mn. sina in 3. sa v Cirknu (srna tudi na Beneškem, Klodič 18) so pravilne oblike po glasoslovji teh narečij (§. 5G), jednako tudi druge oblike za 3. os. mn.: st> na Tolm. in Goriškem srednjem Krasu, se v Ravnici na Goriškem, su na Hrv. si, je, bi imajo na zahodu polglasnik, ki pa neizmerno često odpada. Valjavec (Rad. 65, lu3) poroča, da se v govoru rabi za si, je le .s, j, ali to pravilo omejuje on še v istem stavku z opazko, da s stoji ,posebno1 tam, kjer se sledeča beseda začenja s samoglasnikom, in j, ako se predhodna beseda konča na samoglasnik. Da to ni pravilo, vidi se že iz tega poročila. Jaz nahajam v gorenjskih narodnih pesnih posebno navadno je tudi po samoglasnikih, s pa tudi pred soglasniki, n. pr.: Kbdr je moko sjatva, Je rekwa jbn je djatva Kres IV, 340. Zej dokler si vmath, S’ kolcbr roz’ca pomdth 441. Zlnva ga j’ v zeleno traivo poleg: Prot pršiva je huda taša tam. Iz drugih kranjskih nar. pesnij navajam še za s pred soglasniki: Zakaj s’ me tak pod-se vzela ? N. p. 4, 105. Praviš, da s’ se grozno vstrašil 106. s in si poleg sebe: Ker vem, de s’ 'potreben, Si v smiljenj a vredin. N. p. 2, 142. Sicer pa moram omeniti, da se po mojih izkušnjah ravno bi, o katerem se zgoraj ne govori, naj bolj navadno apokopira, kar dokazuje tudi to, da se le bi, posebno v zvezi z da, apokopira v literaturi, n. pr. pri Vodniku in Prešernu, si, je pa ne. Tudi bi in b se lahko nahajata poleg sebe: Šrota sem se omozitva, Bolj’ bh b’6 de b’ se na biiva. Kres IV, 235, Gorenj. Dejanskim razmeram bolj primerno poroča Štrekelj za srednjekraško narečje na Gor., da „pri posebno tesni zvezi s predhodno besedo11 sn, si, je izgubljajo samoglasnik (str. 122j. Jednako se mi zdi, daje v cirkljanskem narečji (pr. Gloss. 433). Iz tekstov naj navedem: O, Francel! se-s (saj si) irds parni,zau. Arch. VIII, 114. Vaj pa pustu tam pw undih 118. Patle niša ufidel kalen b ya dal sprajvl 275. je in j: Z na rokca m’ jae wad-plrala, S ta druga me j wdbjimala 281. j se po soglasnikih lahko zopet preobrazuje v zlog; mene so izrecno opozorili, da se na Gorenjskem govori: on ij biw. Na jugu in vzhodu je apokopa redka; iz pesniških tekstov sem si le zaznamenoval: Al se j’ dete jako zaplakalo. Glasn. 1858, 1, 119 Istr. pum j’ luža svati’. Nar. prip. 301 Hrv. Ci ovem dnari neb’ falili. Volkm. 52. Ne si zato pojem, kaj b’ vesela bila. Paj. črt. 43. (Iz Vrazove zbirke). Naglašene oblike glasijo se na Kranjskem: sin, s), je, sva, sta, smo, ste, so (Valj. Rad. 05, 103); razločujejo se torej od enklitiških le po naglasu in po ohranjeni kakovosti samoglasnikov; v rožanskem narečji nahajamo pa tudi m, (=si) in sini> (smo), ali to je primerno občnim glasoslovnim pravilom, kar smo o 1. mn. srna in 3. os mn. sa, si, se že povedali: po takem pri njih ni razločka med naglašenimi in nenaglašenimi oblikami, če puščamo v nemar naglas. Jednako velja o režij. šotno Baud. opyt 234): 1. os. mn. konča se povsod na o, prvi o pa je nastal vsled samoglasniške harmonije v tem narečji. Le pri 3. os. mn. se mi zdi, da je o v nekaterih krajih dolg: .so' Vraz 4, 24, 36, 37, 39, 40, 65, 80, 90, 108 i. t. d.; so Gorenj. Baud. otč. II, 61; s6 Ogr. Kres V, 248. Posebno bi morali pričakovati take oblike na vzhodu, ali na Štajerskem in Ogerskem rabi se navadno po analogiji podaljšana oblika s6jo in na Ogerskem po takem ni pričakovanega s6 t. j. sou Koroškemu sou, Vraz 200 (Jbljanske gospe se sou jokale), ni mnogo verjeti, ker poleg njega se nahaja nisou 177, kjer ou ni naglašen. Prvotne popolne oblike so šele na skrajnem vzhodu v rabi, in tudi tukaj ne povsod. 3. os jedn. glasi se je, ki se nahaja večkrat že v starosl. (gr. III, 63) ali jeste (gl. sp.); odkod imajo slovničarji prvotni jest, „welche form in einigen teilen tles slov. sprachgebietes noch ublich sein soll“ (Levst. slov. spr. 105 pač po Podgorskem v Nov. 1862, 74, razven tega navajajo te oblike Murko 59 in Muršec 34), mi je popolnoma neznano. Pri posebnem poudarku imamo torej te-Ie oblike: jeseni, jesi, jeste, jesmo, jeste, jesti (Valj. Rad. 65, 103); oblike je tukaj ni, ali nahaja se posebno v ev. tern. in še tudi danes često na Hrv.: Ji pdk prilika ova. ev. tern 34. Skrčeni enkli- tiški obliki ne + s podobna je pri Kajkavcih v 1. os. jedn.: jes in jes (Valj. tam). Vendar na Ogerskem te oblike niso tako navadne, kakor bi se po Valjavčevem poročilu pričakovalo. Pri Kuzm. jih v evangeljih sploh nisem zapazil. Vi zovete mene meStar i gosponne: i dobro velite; ar i jesem ioan. 13, 13. V ev. tern. glasi se pri Kuzm.: Vi zorite meni vučitel i gospod', i dobro velite; dr sem jas. pervlje ner/obi Abraham bil, jdjesem, ioan. 8, 58, v ev. tern. = prvle, liki je Abraham bio, jas sem, Kuzm. Pazi še pri Kuzm. na take primere: Pa ga je višešnji pop pitao, i pravo ujemi je : tl sl on Kristus sin toga blagoslovlenoga ? Jezus je pa erlcao: jas sem. ioan. 7, 29. Kti preklinjaš, led sem pravo, Sin Boži sem? matth. 5, 13. •leso ništevni sem našel v Letop. 1874, 120. Na Štajerskem teh oblik kolikor vem nikjer ne poznajo. VoiSake častili So s pes-mami vsi Da jeso prelili Sovražnikov kri, Volk. 20, nima narodnega jeso, ampak pesnik, ki se je na Hrvaškem učil, izposodil si ga je tam. Slovenščina pa ima tudi nove tvorbe za emfatične oblike: 3 os jed. glasi se na Ogerskem in Hrvaškem jeste, 2. in 3. dv. na Ogerskem jhteta (je - po Valjavcu), jeste je s sedanjikovim samoglasnikom glagolov na —cm pomnožen jest, kateri se je po takem posredno še ohranil, j esteta pa je obrazovano kakor poljski jestem i. t. d. iz jeste, kateremu se je dodalo le osebilo (pr. od medmeta na: nata, nate). Nenavadna je ločitev jeste pri Ktizm., kateri si je mislil je in ste kakor posebni besedi (tako piše tudi ne je gl. sp.); tudi to priča, da te oblike jest za je to narečje ne pozna. Pr.: popolni je vsaki, ci je ste liki vučitel njegov. luc. 6, 40, jednako 6, 42; v pridigah nahajam jeste Letop. 1874, 119 (3. kr.). je se krepča na Hrvaškem tudi po reduplikaciji: To vam j p e, majkd, moja mila draga. Nar. prip. 300. Sinod mi se srnja jeje zasenjala 300. Črnu je kava kuhala, Zuhku ju jej e srkala, srkala Žaliku ju jeje srkala 307; razven tega jej e na str. 301, 306, 307. Tako 'reduplikacijo nahajam v maloruščini pri bg: »e rad bg h tg mojemu brafiku (gr. IV, 145). Tudi v slovenščini se bi nahaja po dvakrat ali iz dragih vzrokov (glej d. pod ne). Nastala je reduplikovana oblika je j e bržkone po takem, da se je je dragih oblik smatral za koren; tako nahajamo tudi za ne = ne je večkrat neje in celo nije. IV. Glagoli, ki se lahko rabijo enklitiSko. 1. Glagol bodem (strsl. bada). Sedanjik glagola bodem, ki ima pomen prihodnjika, sprega se pravilno po 1. razredu (po Miklošiči) I. vrste in se tedaj glasi: bodem, bodeš, bode, bodeva, bodeta, bodemo, bodete, bodejo poleg bodo in redkega bodo (gl. Valjavec Rad LXI1I., 91); na-glašeni o je na Kranjskem dolg (po Valjavci ima padno dolžino), na vzhodu „naj češde“ kratko, ali tudi dolgo na Oger-skem in Hrvaškem (gl. pri Valj.). Kakor oblike korena jes- izgubljal je tudi glagol bodem, ki se večinoma tudi rabi kot pomožni, vedno bolj poudarek in začel se je krajšati, ker se je često rabil. Tako so se razvile oblike: bom, boš, bo, bova, botu, bomo, hote, bojo s (padno) dolgim o (na Hrvaškem navadno u). Jaz mislim, da je sedanjikov e izpadel (primerjaj jednaki pojav pri glagolu hoteti: ocva, octa, obno, olte, ocjo, gl. sp.) vmesti z d; saj v velevniku na vzhodu izpada celo zlog di:1) ite = idite, pote — pojdite Nar. prip. 42, pojta, pojte na Štaj., Hrv. in Dolenjskem (za poslednje gl. Levstik slov. spr. 103.). sddte, hodte Kuzm. hod'te Murko 89, bodite, hod’te Volk. 48 so le etimologiške pisave. Celo v čakavski hrvaščini nahajamo: homo, hote (Strohal, Ose-bine današnjega riečkoga narječja 18, 52.). Jednake oblike se nahajajo tudi v poljskih narečjih na Šleskem: bete poleg bed-žeče (Rozprawy Krakovske akad. XII., GG), bejee = bedzeče (IX., ;554), beeš, poleg hedžeŠ, be, bee, beje poleg bedze (XII., 66). Pri teh oblikah je jasno, da se niso razvile pod vplivom netema-tičnili glagolov dam, vem, jem,'1) katerim je bom res popolnoma podoben. Iz vsega tega se tudi vidi, da oblik bosta, boste v nekaterih kranjskih narečjih in na Goriškem ni treba s tem objasnjevati, da je d pred t prešel v s (Miki. Gr. III., 160); nastale so tudi one po analogiji oblik veste, daste in nahajajo se navadno le v narečjih, ki imajo sta, ste pri vseh glagolih.*) Da so oblike botec, hote „ krive “ in neprimerne za „veredelte schriftsprache11 (Levst. slov. spr. 109) je šolski nauk. Da pa bom, boš itd. ne odgovarjajo kakemu staremu * b«, * besi, kakor je Jagic (Cod. Marian. 447) mislil, je že Oblak dokazoval ‘) S tem je pobit Jagidev ugovor, da v hrvaških in medjimurskih narečjih ni nagona k izpadu nenaglašenih vokalov (Cod. Marian. 447). a) V. Oblak, Letopis Mat. sl. 1890, 219-221. a) pr. Oblak. 1. c. str. 221. in jaz sem še nekaj dodal v Arch. f. slav. Phil. letn. XIV, kjer sploh govorim o oblikah tega glagola v vseh slovanskih jezikih. Skrajšane oblike bom, boš itd. morejo sev vseh narečjih tudi enklitiško rabiti; sevoda se z naglasom izgublja tudi dolžina. Celo krivo je pa mnenje, da so polne oblike naglašene, skrajšane enklitiške (Levst. Nov. 1858, 19, Janežič slovn. 5. izd. § 440, 4, c) in tudi nauk, naj se polnim oblikam v knjižnem jeziku daje prednost (Levst. slov. spr. 109). Levstik je s tega stališča celo Prešerna „popravil" n. pr.: Pomnila boš ti do zadnjega dni 71 = Pomnila bodeš do . . . Ker bom itd. ne sme biti enklitiški in tudi ne sme stati na začetku stavka, treba je bilo raznih izprememb: Bo te še od hiše spodil 71 — Se od hiše bo te spodil. Vendar polne oblike se v krajih, kjer vlada novoslovenski knjižni jezik, večinoma sploh ne nahajajo. Za goriška narečja so nam priče Valjavec, Baudouin, Štrekelj, za rožansko na Koroškem1) Scheinigg (Kros 2, 531), za Kranjsko vestni Metelko, ki pozna polne oblike le v velevniku (str. 212). V moji domovini na Štajerskem so polne oblike popolnoma neznane ; beremo sicer v Dainkovih pp. 37: o kak srebrn bodeva, ali to je celo nenarodna oblika (namesto borna ali ma); tudi Volkm. 60 : To meni bode ležiše, ni narodno ampak iz Hrvaškega prineseno, kar jasno dokazuje stih: Mi zloga več ne bude 21. Le v krajih, ki se držijo Ogerskega in Hrvaškega, nahajajo se res tudi polne oblike: To naj bode vsakšnoj takšnoj. Vraz 120. Vi se bodete ženili. Kres V., 30, bode 505 (večkrat). Bode še Bog na goske pazko ima. Kres IV, 347. Naj jače so se ohranile te oblike še na Ogerskem in Hrvaškem, ali poleg njih tudi krajše z močnim naglasom niso redke. Kdaj se naj rabijo te ali one, ni mogoče določiti (gl. tudi v skladnji). Navadno preoblada jedna ali druga oblika, po takem so razločki deloma krajevni. Ko primer navajam iz Valjavčevih publikacij le »Pripovedke od Rojenic iliti Sud-jenic“ (Nar. prip. str. 76 — 91), v katerih je predmet povsod jeden in isti: prerokovanje in izpolnjevanje osode. Razmera krajših oblik bu- bo- k hud- bod- je tA-le: v št. 1. 9 : 7, v 2, 3 : 10, v 3. 2 : 16, v 4. 0 : 4, v 5. in 6. 0 : 2, v 7. 5 : 2, v 8. 7 : 1, v 9. 1 : 2, v 10. 1 : 4, v 11. 3 : 1. Najbolj se čudimo razmeri v št. ;5, 4, 8. Primerjaj popolnoma jednake izreke: Prva veli: no, kaj bo ovo dete ? naj bo soldat. Druga veli: ne sestrica, naj bode obešeno. Trejta veli: a ja, sestrice, ne bo niti tak. . . Onda velijo ’se na to: no, tale naj bode tak, sestrice, št. 7. str. 88. Prva od oveh Sijenic veli : Kaj bu ovo dete ? naj bu soldat. ‘) V neki narodni Koroški pesni Citam vendarle dvakrat bodeš. Kres V, 207. Druga veli : ne, naj bu general. Trejta veli: ne, neg on, gda bu dvajsti i dve leta star, onda naj vubije svoju mater i oca. štev. 8, str. 89. Prva reče : bode po veliki zimi drva cepal, palc bode došla zvir vuk pa bode ga pojel, gda bode osemnajst let star. Druga reče : ne bode tak, neg bode soldat, palc naj tam vu zimi vumre. Trejta reče : ne bode tak, neg do dvanajstoga leta naj živi in onda se naj vutopi. Onda vele ’se tri : ovo dete naj bode jako dober deček da bodo ga radi imeli roditeli i drugi ljudi i naj vu dvanajstem letu vumre. št. 4, str. 86. i veli jedna : ovo dete bude raslo i dorase svoj vrh, ali budeju ga zeli za soldata, otec ga ne bude mogel ohraniti i tam bude zapovednik cele trupe kraljevske, onda se budejo tabori veliki vodili, i onda od puške pogine. Druga veli : ne, ovo dete, gda bude trinajst let staro, bude porod zločestoga čina i velike kraje obešeno. Trejta veli : ne, ovo dete, gda bu sedem let sedem danov sedem nur dvanajst minut staro, bude se v o vem zdencu utopilo, zato ar otec veliku ljubav v toga dečka ima, i njemu bude ovo blago spravil št. 3, str. 84. Jednako je razmerje v dodanih pesnih; tako nahajamo v 1. le bu- (12krat), v 12. le bo- (5krat), v 5. le bud-(3krat); pravilno se menjata obe obliki le v 32., kjer se na večkratno vprašanje: Kaj bu maček v kovačiji? odgovarja: Bude maček iglu koval itd. To vštričnost polnih in krajših oblik nahajamo že pri pisateljih 16. stoletja. Truber piše najrajši daljše oblike, Dalmatin, ki je sploh bolj naroden, krajše; pri Krelli, ki daje prednost daljšim oblikam, nahajam pa bodete, boste in bote kot pomožni in samostalni glagol; Bohorič navaja v svojih primerih v sedanjiku in velevniku daljše oblike in „per syncopen“ obrazovane, rabi pa za tvorbo sestavljenih časov le krajše (str. 107, 109.). Vse kar bodeš ti na zemli zvezal, tu bode tudi v nebesih zvezanu. matth. 15 Trub. Dalm. ima boš in bo. inu ta erbščina bode naša, marc. 15 = talcu bo erbščina naša, Dalm. Takih primerov je jako mnogo. Tudi pri Trub. nahajata se obe obliki v jednaki sintaktični rabi: Pred to graltio hudičevo Boš mene 6 Bog branil dnu pred kugo škodlivo Bodeš mene ohranil. Duh. p. ps. XCL. Pr. tudi vCatech. s slov. zagl.: Ti imaš tuiga očeta inu tuio mater poštouati, de dolgo boš žiu v ti deželi, katero tebi tui gospud Bug bode dal. Skoro pa sledi: ta isti ne bode dolgu žiu Jednako v rokop. Kranjskega mesta: da te g wote pouedalli poleg za khatere trg teodete vpraschani, da modele pravo resnitzo povedallg V. Tudi v stari hrvaški slovenščini nahajamo jednake primere: nebudete onde blago ni gospoetvo pred sudeem spričavalo : samo dobro delo, (če ga ne pogubiš) buta zagovarialo. ev. tern. 232. nijedne nigdar poleščice od mule ne buš mogel imeti! ognju, žveplu, vragu, vu vsem budeŠ moral vsigdar pokoren biti. 233. Polne obl ike, ki se pa kakor druge besede pogojno tudi lahko rabijo breznaglasno (pr. uvod in pomni, da sta se skrčeni obliki deš, de mogli le iz polnih razviti), so po takem dandanes le arhaistične, ker tam, kamor lega novoslovenski knjižni jezik, se ne govorž; pesništva in govorništvu pa so vendar dobro došle. Sicer pa tudi Levstik v svojih pesnih poleg prisiljenega bodem rabi bom, naglašen in nenaglašen. Ali tudi en-klitiška raba krajših oblik ni tako navadna, kakor bi se lahko mislilo; krajše oblike so cel6 v manjšini, kolikor se to da v pesništvu zasledovati; niti po nikalnici ne (pr. sp.) naslonitev ni navadna. Jaz sem naštel pri Gregorčiči na 15 bom le 2 bom (poleg 3 bodem), na 19 bo 7 bo (poleg 8 bode). Valjavec je opazil (Rad 65, 94), da se krajše oblike rabijo enklitiško za tvorbo prihodnjika: jedel bom, jedli bomo, šlii bota; ali tudi tukaj ostaje naglas posebno takrat, če pred ali za deležnikom stoji jedna ali več besed: bomo ga pili, pili ga bomo, prišel ne bo itd. Štrekelj zopet pravi: „sollen diese formen enklitisch werden, so muss das vorhergehende wort auf der letzten silbe betont sein“ (str. 122). To pravilo se bliža bolj resnici, Ker je bolj splošno in se ozira le na besedno obličje, ali celd resnično se mi tudi ono ne zdi. Za enklitiško rabo pa je jezik razven tega v vseh narečjih razvil nove oblike, ki se v pisavi le pri ogerskih Slovencih nahajajo. Njih tvorba in tudi oblike so pa drugačne na zahodu, drugačne na vzhodu. Valjavec navaja za Kranjsko (Rad 65, 94) te-le oblike: m, vš, v; va, vta; mo, vte, vdo ali vjo. Po Baudouinu se govori v Cirknu: m, uš, u, w; wa (wu), usta (osta); ma {mu, ma), uste (gl. Gloss). V drugih krajih še niso tako daleč, ker v srednje-kraškem narečji na Goriškem govorijo le nibm, neumni in nrmmo namesto nibom, nibomo (Štrekelj 122). Po Valjavčevih besedah se nahajajo te oblike za besedami s končnico na samoglasnik, s temi pa se zvarijo popolnoma, kar lahko opazujemo pri Valjavčevih gorenjskih narodnih pesnih: odgovora t' nam {ne bom) ddjoira. Kres 4, 282. Surdžhnk me v {me bo) ustrelil tam. 490. Kaj pavš (pabos) Crnušcb w(ma daro? 491. Kavš (kafjj boš) pa tb srotb tvdna daw ? tam. Jednako v Cirknu, tako da se iz ali boste po izpadu i in vokalizaciji l razvije ausle. Vendar Valjavčevo pravilo o končnici je treba omejiti, ker Baudouin tudi navaja: ki t m = kaj ti bom, Arch. VIII., 4;53. Jest m pw niern VII., 111; m je v obeh slučajih pač sonant. Iz onega dela Štajerske, kjer se govori zahodno narečje, dokazane so jednake oblike: Da 6š (t. j. dauš) ti dav svojim kruha Vraz 136 (trikrat, iz celjskega okrožja); v uvodu na str. XXXI. navaja tudi oin! Nastale so te posebno skrajšane oblike iz krajših bom, boš itd.; iz o, ki ni bil naglašen, se je razvil polglasnik in ta je s Časom izpadel: Inno Kres 6, 35.-S. Beli Kranjci, Vjo 355. b se tudi ni držal, ampak je izpadel pred m, drugače pa se izpre- menil v v. Je li iz hm najprej nastal mm, ki se nahaja v sred-njekraškem narečji, ne morem določiti, b in v sta si pa v govoru v mnogih krajih najbližja soseda, tako da se zamenjavata (Gr. I., 347); izgovarja pa se ta v kakor angl. w in prehaja po takem v u, u. Sicer pa je izgovor različen po krajih in odvisen tudi od svoje okolice. Dal sem si ni bom od Kranjcev spregati in slišal sem n. pr. natančno nam in umi jo, skoro navijo, sicer pa nauš, nauta, naute; poslednje oblike se vjemajo s cirkljanskimi in celjskimi, v katerih se je ustnik vokalizoval in s predhodnim samoglasnikom stopil v dvoglasnik. Slišal pa sem od Gorenjcev tudi izvirnejše oblike nabja, nabjo (== ne bojo) in zdi se mi tudi, da so mi govorili celo nabhš, nabš, nabhta, nMa, nabte (iz okolice Škofje Loke); b se je komaj slišal, ali mogoč je pred t, ker na Gorenjskem t ni vedno trd soglasnik, ampak se izpremenja tudi v mehkega (Gr. I. .'»43.; da se to ne godi samo med samoglasniki, kaže tam navedena oblika spledli). Pomenljivo je, da sta mi obe priči za loško okolico za 3 os jedn. povedali nabo. V takih narečjih se po takem od izvirnih oblik še niso posebno oddaljili, kakor tudi v srednjekraškem narečji na Goriškem, ki ima le nibuŠ in niboš, nv.bu, nibote, nbboju. Na vzhoda nahajamo v Vrazovih nar. pesn. iz Ljutomerskega kraja te-le enklitiške oblike: -m, -š, de; va (ve), ta (te); mo, te, do. LepCnn (lepo bom) njih opravila 58. Mm, Jedrn 63 = hi bom, lea bom, Sem 121, pum 131. derem (dere bom) Paj. črt. 123. Neš (ne boš) mela ne, Marinka Neš ziitra mlada sneha, Tiš (ti boš) ziitra diišo dala. Vraz G3. pdš = pa boš. Kaj’š ti meni da. Kres IV., 27. Po njih de se šetala. Vraz 92. Meni de zraslo perji če 131. Kaj va1) zdaj tebi platila? Vidva mi neta (ne bota) dnina nič. 124. Ja boj ta gvišno mela. Volk. Gl. Te mo (tedaj bomo) tekli, te mo tekli. Vraz 197. Te te (hote) tekli, te te tekli 105. Tam te najšli — tam te najšli 105. Za gvišno do te vlovili 12(5. Mene pa nedo vlovili tam. Navedene oblike za 1. jn 2. os. jedn. se pa ne govorijo v ostalih krajih vzhodno Štajerske in na Ogerskem; v 1. os. jedn. razširila se jo oblika 1. os. mn. mo, za 2. os. pa se na Ogerskem govori deš poleg navadnej-šega boš (Valjavec Rad 05, 98) in drugod na Štajerskem le boš. Tudo mošnjo sem dobo, Gde mo jo naceo ? V krčmo mo jo neso, Tam mo jo načeo. Paj. črt. 42 iz Vrazove zbirke. Ka mo se toliko spovidavao'-t Letop. 1874, 108 Ogr. Na Ogerskem sete oblike nahajajo tudi v knjižnem jeziku in so celo pri Kuzmiči prav navadne, ali na Hrvaškem zdč se mi redke: Ne ’do me poznali otec niti mati. Nar. prip. 297. nemo Kres VI., 228 iz Zam-ladinca na Hrv. ‘) Bržkone mu kakor pri vseli glagolih. Izmed teh oblik se vsaj deš, de ne moreta tolmačiti iz krajših kakor na zahodu; tudi o do je treba omeniti, da se 3. os. množ. oblike bom glasi navadno bojo. Pri deš, de, do moramo po takem izhajati od polnih oblik, pri katerih je bo odpadel, pri drugih pa so ostala le osebila, bodisi od polnih ali krajših oblik. Jednako ni noben slovanski jezik svojih oblik skrajšal, le gorenja lužiška srbščina ima tudi 'dšeš, 'dze (Liebsch, Wendische syntax 59) ali te oblike morebiti ne spadajo k glagolu huda ampak k id h (Gr. III., f>20.). Za razvitek teh posebno skrajšanih oblik na vzhodu in nahodu bilo je treba naglasa na končnicah; če tudi niso bile močno naglašene, ali podredni naglas se je vsled govornega i'itma lahko razvil, ako se je ta glagol naslonil na predhodno besedo. Imamo pa tudi naravnost dokaze za tako naglašanje. Valjavec navaja več bomb, hote iz kranjskih pisateljev (Rad 65, 93), bodd iz Kiizm. (92); hude nahajam v kotoribskih občinskih zapisnikih iz Ogerskega (Kres V., 429 dvakrat, G37.). Sledovi tega naglašanja mogli bi se iskati tudi v tem, da te najkrajše oblike nosijo ne redkokrat podredni naglas, časih celo glavni. Pri Vrazu je do večkrat označen z ostrivcem in le z naglasom moremo brati take stihe: Okoli mene dd zle-tavale. Vraz 81. Piti d6 ti dali i)0. ’Se te dromne vtiče ’do mi sprevodnice, Te pisane srake 'do mi regetalke, A te črne vranjke do mi pokopanjke. Iz Zamladinca, Glasn. 1867, 258. V nebesa mo poklicani. Paj. črt 231 Štaj. Vendar verjetneje je, da imamo tudi tukaj nam že znani pojav, da enklitike lahko dobivajo naglas; po takem postajajo osebila celo samostalne besede. Jasno je to v sledečem primeru: in6 (= boni) še pisal. Murko 59. Tako so tudi v moji domovini povsod govori; grozijo se n. pr. tako: mo ti še pokaza. Drst. Tudi Miklošič navaja mo za borno (Gr. I., 359.). Pazi na de poleg de: Dere ’di najvekša sila na sveti, M 'de stana (kral Matjaš.). Kres IV., 141 Štaj. Tudi v tekstih iz cirkljanskega narečja nahajam jednake primere: Ptica slast, tn) bulš šiivt. Arch. VII., 113. yritna slUŠt pa sivltu; — ma bulš šufil! ibd. Se mu še skril kam 113 {md mora biti naglašen, ker dolžina se more le v naglašenih zlogih opazovati.). Obliko, ki je podobna jes za jeseni, nahajamo na Dolenjskem, namreč bo za bomo: le sem, le sem mlad’ soldatje, Boiino) pisali svoje pisemce. Nov. 1861, 20. 2. Glagol hoteti. Pri glagolu hoteti po 2. razr. III. vrste nahajamo tudi velik nagon k skrajšanju in k enklitičnosti. Pred vsem je potreben pregled vseh oblik in njih razširjenosti. V knjižnem jeziku prevladajoče oblike hočem — hočejo poleg prvotnega hoU so dandanes v narodnem govoru le redke, v mnogih krajih popolnoma neznane. Najnavadnejše so polne oblike hoču ali še bolj hdču (hoču Valj.) na Hrvaškem (Rad 68, 108); ali tudi oceni, očeš ... so tam doma, Nar. prip. 3, 5 itd. V rožanskem narečji nahaja se pre samo ocm, Kres II, 531; tudi iz vzhodne Štajerske se navaja or eni, Paj. črt. 225, 265. Na Kranjskem ah bolje rečeno na Gorenjskem nahajamo ob,m, 6aiš, oče, deva, dčta, 6&mo, dite, očjo (Valj. Rad 68, 80); pri tem je odpadel začetni h (tak odpad se opazuje še na Ogerskem Gr. I., 349), tematični samoglasnik v jednini oslabeva in izpada v dvojini in množini. Vendar dobivajo te oblike v začetku semtertje v. nemo, 6čte piše že Kroll; temu primerno glasi se 1. os. očo, 3. oče, 3. mn. dte. hočmo, hočte nahajamo neredko tudi pri Trub. Pri Krelli navadna 2. os. jedn. oč, ki je na Kranjskem sploh neredka (koč, oč, voč Valj. Rad 68, 81, hoč Buq., 6č Baudouin otč. II., 102) ni iz očbš skrajšana, kar bi bilo samo po sebi mogoče, ampak v zvezi z jednakimi pojavi moramo Miklošiču (Gr. III., 1)1) pritrditi, da imamo pred seboj prvotni velevnik ali bolje rečeno želevnik. To so polne oblike iz starejše knjižnosti in iz sedanjih narečij, kjer se je še ohranil korenski samoglasnik, ali dvojinske in množinske oblike so se že tudi tu jako izpremenile. Omeniti še je treba deležnik preteki, č. II.: otel, oteli Krell, liotMi Dalm , hoti a Preš., hotla, liotli, 6tli, otlii N. p. Sicer pa so med narodom le skrajšane oblike navadne, ki so pa na različnih stopinjah svojega razvitka: 1. korenski samoglasnik izpada; 2. tudi začetni h odpada; 3. pri tako skrajšanih oblikah prehaja tematični samoglasnik v polglasnik ali pa celo izpada, tako da od hoče- ostaje le č. Oblike 1. vrste so posebno v deležniku preteki, č. II. in v 3. os. mn. navadne: hotU vel htid navaja že Bohorič 128, lite nahajamo pri Trub. večkrat v Duhp : žive nas lite požreiti Nili dušo hte vtopiti. Ps. CXXIV. Dalmatinov, nehte (Levst. žup. 85, 96) bi se po takem na Dolenjskem moglo še danes govoriti, ali Levstik sam navaja ne U (slov. spr. 74), kar tudi narodne pesni potrjujejo: Imam kodraste lase Se spletat ne U. N p. L, 32. Na Hrvaškem se govori nehte poleg nečeju Kristian. 92. Na vzhodnem Štajerskem Ide obobčuje zaimke: Naj bo kak hte kisla. Volk. 25. Naj bo kaka Ide 62. Jaz mam doma več dela kak kerihte težak 64. Deležnik je tudi pri Volkm. htM (izg. htea), htela, h’tla (na str. 48 oba poleg sebe), h’tlo. Na ogerski meji prehaja lit kakor kt v št: naj de te sto (Icdo) kaj šte pita. Kres IV, 611. Kakšte quomodocunque tedaj ni strsl. h\>štet\, (Gr. I, 353.). šti se nahaja tudi na Ogerskem: kak šte vellci grešnik. Letop. 1874, 113, m kak štč mesti. 1874, 104 (3. os. jedn. se pa glasi: šče!) Na Ogerskem so oblike s š iz h skoro splošne: šUtn — ščejo (s padajočo dolžino po Valj. Rad 68, 105). Za nikalnico se te oblike tudi na Hrvaškem nahajajo: nčšSu Rad 68, 108, neštr ev. tern. 236. Proti kranjskim oblikam z ohranjenim h moram biti skeptičen. Na Gorenjskem o njih ničesar ne vejo (gl. sp.), Metelko (str. 110) tudi ne, za Ribnico in Belokranjco omenjajo se v Cvetji III, 8.-5 in pri Miki. (Gr. III., 170) izrccno le niže navedene oblike. Celo deležnik preteki, časa II. glasi se: tel N. p. 1, 54, 4. 41, Jenko 16, Jurč. Des. br. 186. 'tla N. p. 4, 25, netla Vraz 184. Po takem ne morem verjeti Levstikovim hcem itd. (slov. spr. 74), katere pišejo njegovi nasledovalci; v Pesmih 28 piše še sam Sevu, ali že Vodniku je za če 78 v svoji maniri naložil lice; tudi pri Strit. berem večkrat češ, če. Oblike 2. vrste čem — če j o s kratkim e (pod naglasom na vzhodu tudi dolgim: če (:sč) Dainko pp. 54, a' (;me) 114, ne či 191, čite 184) govorijo se povsod, in v onih krajih, za katere ni nič nasprotnega povedano, le te oblike; na Ogerskem zde se redke, ali niso neznane, kakor bi se lahko mislilo po Radu 68, 106 •. čete znati? Letop. 1877, 111. ne čem Kres V., 427, ne čem 428, ne če, Kres V, f>40, 636, ne če 585. Izvirno obliko 3. os. mn. lahko še tudi tukaj spoznamo: razven že omenjenega hte navajam še ne te in ne-te Podgorski Nov. 1860, 67 (odkod?), nete Hrv. Rad 68, 108. Deležnik slove vCirknu: m. tiui.ti Arch. VIII., 285, v srednjekr. nar. na Gor. tdiv, sr. tielo (Štrekelj 104). Pri Belih Kranjcih imamo poleg čejo tudi čedo (Gr. III., 170.). 1. os. jedn. glasi se še pri Krelli čo (poleg navadnega or,o bere se tudi očem 226), kar nahajamo tudi v rokp. Kr. m.; po Jar-nikovem spričevalu bilo je na Koroškem (pač le v nekaterih krajih) v rabi do najnovejšega časa poleg praivlio, nem.o. Kres III., 47'J. Pri Trub. nahajam te oblike le v zvezi z nikalnico: nečo matth 15, 21, 26, kjer rabi Dalmatin povsod nečem. V Trub. Duh. p. posebno v onih, ki so Dalmatinove, nahajamo te krajše oblike večkrat in sicer tudi naglašene: Tebe se čem derzati, Odit če mi zuperstati Ps. 31; tudi v psalmu 90., ki je od Trub. samega, nahaja se večkrat čem. Posebno navadne so te oblike pri Krelli. Za njihovo starost priča tudi Bohorič, kateri navaja: aku češ, aku čete 155, čem mu sarčno prati pojti 25 (v dodatku) in Megis. Diction. quat. lingu. kjer se v „appendix“ med glagoli navaja kot exemplum: čem ali očem. Oblike 3. vrste so nam znane v dvojini in množini in se rabijo pač mnogo na zahodu; naravnost dokazane so nam za Gorenjsko: čt>od, čvd, čhta, čtd; čbino, črno, čbte, čte, bojo, čjd (Valj. Rad 68, 82); že Krell rabi nečte poleg nečete, n. pr. na str. 130 zaporedoma. Da so se te oblike razvile vsled naglasa na končnici, je jasno; Ravn. je pisal navadno čemd poleg cm<) (gl. Valj. ibd.) in pri Dalm. nahajam hocesli matth 13; hote, ev. tern. 12, 24, je jako pomenljivo. Vse navedene skrajšane oblike se lahko enkli-tiško rabijo, posebno jednozložne. Da pa se to godi pravilno, kakor se uči (Levstik Nov. 1858, 19, slov. spr. 74, Janežič slov. 5. izd. § 440, 4), to je ie domišljija, kar iz vsega pove- danega samo po sebi sledi; le na Hrvaškem skrajšane oblike kakor sem, si. . . ne morejo stati v začetku stavka (Krist. 219) t. j. rabijo se tam res enklitiško, ker poleg njih živi še krepko kocu. 3. Glagol imeti. Glagol imam, imeti se tudi krajša, če je pravilno naglasen. Na vzhodnem Štaj. in na Ogerskem glasi se le mam; imam (Dainko pp. 28), kar je zapazil Valjavec (Rad. 71, 27), ni narodno, govori se le ima — imel na skrajnem vzhodu štajerskem: toti hram pa je ima tri okna. Kres IV, 349; m. sr. spol pa se glasi meta, meto, jednako m. v Slovenskih goricah in po takem tudi pri Volkmeru; 'imam je hrvaško in ogersko (Rad. 71, 28). Na zahodu odpada i tudi večkrat ali pa se kaže kakor j, posebno po samoglasnikih. Vendar bi jaz ne trdil, da i prehaja neposredno v j, j, ampak sklepam iz j imam, j imama, jimiet, jimit, j im tl v cirkljanskem narečji (gl. Gloss.); jiemzt, jimt, jzmu, jzmielo, jlmani, jimzju, jzmi, jzmte v srednjekraškem na Gor. (Štrekelj 102), poleg katerih se nahaja tudi jumdm i.t.d.; iz gorenj, jima, Kres 4, 282, jlmajo 441 in posebno iz jzmdm 387, da seje j dodal samoglasniku (pr.jedrn za eden i. t. d.), da se je ta ponižal v polglasnik in po tem celo izgubil, tako da dobivamo jmam, jmaš, jma i. t. d. in celo jm (= imam): se /m sarmi šii an sond v Cirknu Arch. VII. 590. Ali tudi na zahodu se že nahaja m a: Voh ma sto behh kozic. Kros IV, 236. Gorenj. mam, jmam so oblike, ki se lahko enklitiško rabijo. Naglašene oblike se glasijo mam, imam in (j)imam. Valjavec Rad. 71, 15. V. Členki. Združenke. Besede, ki so vsled ritma v govoru izgubile naglas. Vsi jednozložni členki izgube lahko naglas; izvzeti so le medmeti, kar se zaradi njihovega značaja samo po sebi razume. Da se predlogi ne rabijo samo proklitiško, ampak tudi enklitiško, bilo je že v uvodu povedano. Tukaj se oziram le na važnejše prislove in priredne veznike. Bolj po krajih razločuje se enklitiška ali proklitiška raba veznikov i, in, no iz ino, in le. Večinoma enklitiško, redko pro- klitiško se lahko rabijo: še (noch), še schon, 16, li (nnr, nur zu), pak, 2>«č, pa (gr. Si), saj (ja, doch); samo enklitiško se rabi vprašalni členek li in da, ki na vzhodu ojačuje velevnike in se tudi drugod pritika; sera spadajo tudi vsi členki, ki se zaimkom p r i t i k a j o. no poznam enklitiško iz vzhoda, na zahodu se rabi in proklitiško, izgublja često začetnico in n se asimiluje v n in m (gl. Baudouin, Cirkno, Arch. VIII, 290). le iz lej1) za glej, (/ledi (gr. IV, 124) ojačuje, ne stavi pa se samo pred in za zaimke, ampak tudi pred in za druge besede. Vendar enklitiška in proklitiška raba ni svojevoljna, ampak po krajih omejena. Kopitar (str. 293, op. 2) poroča, da se le samo na Gorenjskem zadi stavi, na Dolenjskem pa predi. Že Bohorič pozna „prae-posita particula le“ (str. 83, lčsim 151). Vendar pri pisateljih Dolenjcih nahajamo oboje, kar je bržkone vpliv Gorenjcev zakrivil: le-td Jurč. Des. br. 3, le-ta (mnogokrat), le-U 138, v le-tej 170, le-tam 167, le-sem 23, les-kaj 53 (iz le sem kaj, pr. les N. p. 1, 16, les Ravn. zg. J, 47); ta-le 3;'), 138 (poleg le-U), to-le 73, mi-le 59, tukaj-le 153, zdaj-h 114, 174, 189, takole 58, 112, tuko-le 34 6, 347, vendar-le 265, 269 i. t. d., le-ta poleg takole, Levst. Glasn. 1858. 2, 108. Sicer se pa tudi na Gorenjskem oboje meša (pr. navedeni Ravnikarjev les) in v cirkljanskem narečji nahajamo tudi lab-tu (gl. str. 437) poleg tale, tele (453). Zanimivo je tudi, kar pripoveduje Štrekelj (str. 90) o le v svojem srednjekraškem narečji. Na vzhodu, kjer se le sicer redko rabi, stavi se, kolikor jaz vem, zadi. Da ne ojačuje samo zaimkov, dokazujejo že navedeni prislovi, ali tudi za druga besedna plemena imamo primere: britkosti vsiga svita-le. Ravn. zg. I. 19, tem kamenam le reci II, 83, tih malih le II, 238, zvezde le tiste I, 246, taka recimole Krell 82. Se, še sta radi tega zanimiva členka, ker sta se jednako razvijala kakor druge skrajšane oblike (n. pr. si, smo, ste), še, strsl.ješte, se je v polni obliki ohranil deloma na vzhodu: ješče, jošde, ešče, išče, iše (Miki. Ewb. 105), še je u + še (E\vb. I’>70) in posredne oblike cie, bze nahajajo se še v Reziji, jednako v Ribnici vre za ure {š se je izpremenil v r kakor večkrat med samoglasniki: moreš, more, kar, kdor i. t. d.) V slovenščini postal je večkrat pr iti kani členek že po takem samostalna beseda, kakor ga mu, ki sta bila sprva padežna sufiksa. še je v rabi popolnoma podoben zaimkovim oblikam me, te, se in se tedaj lahko glasi: še, še ali še. Jaz se opiram pri tem na svoje domače narečje, ali nahajam tudi v cirkljanskem še, še poleg ši in posebno odločilnega šie. ‘) tej in lejte se še večkrat govori, posebno na Dolenjskem: lej N. p. 2, 49, lejte si, Zvon 1870, 314 Pr.: glejte si no! Jurč. Des. br. 275; Vole beremo pri pisateljih 10. stol. in po Kopitarjevem spričevalu (str. 293 op. 2) živi še na Kranjskem Primerjaj še: š4 so se Borju hvalili. Ravn. zg. II, 48. Se žf omožila je, N. p. 1, 50. M 4, 115. Poleg še morem pa le za Še jamčiti. Po svojem izvora nejasna beseda le, li (Miki. E\vb. 1G2), tudi podvojena le le (Janežič, slovn. 5. izd. 108) je vendarle nastala iz le, ker se e in i menjavata. Vendar e ne prehaja v i samo takrat, kadar ni n a,glasen (pr.: Ti si še li nam povetla. Dainko pp. 39. Dete sem li daj mi moje. N. p. 4, 76): O zdaj še li spoznam N. p. 4, 79. Li od žolda in poboja Sliši ino vidi se. N. p. .5, 32. Iznenaditi pa nas i tudi tukaj ne sme; sicer pa se ne sme pozabiti, da to naglašanje more biti sekundarno. Ta li nahajam na vzhodu tudi v pdli (wiederum): Pa bom puli pisan vtič. Vraz 131. V mojem narečji bi se še reklo: Pd bom pa le pisun tič. Tam se glasita naglašena in nenaglašena oblika še jed-nako: 6n le vidi (ir nur sieht es), on le vidi (er sieht es doch); ti le greš (nur du gehst), ti le greš (du gehst doch). puli ste cii/i. matth. 5, 33 Kttzm. oni so pa pdli kričali, marc. 15, 13. Ne vem, spada li sem tudi cirkljanski pa-lae nardim — že nardim (gl. Gloss.). Členek pak, pa iz palco (gr. IV, 159) se je razvil bržkone iz opale, torej jednako kakor še in že, vendar se je o že rano izgubil. pač je primerjalna stopinja pače, kar še Habdelič navaja (Miki. Ewb. 224). Če bi Gutsmanu verjeli, da mora pak vedno slediti in „nur in gemeinster art des redens werde es bisweilen voran-gesetzt, und auch ohne k gesprochen11 (str. 123), mislili bi, da se pak, pa le enklitiško rabi. To ne velja niti za pa, ker ta slabi protivni in večkrat že vezalni veznik je lahko tudi na-glašen, kar že pdli, pale dokazujeta. Primerjaj še v rimi pa se: zase N. p. 4, 73. Pa m’ odgovora ne da! 2, 114. Iz ovsene slame si ga boste morale natlačiti; pa se ga ne bodo še vrabci bali. Glasn. 1858, 2, 29. Na Ogerskem stoji pd večkrat poleg pa, vendar pd pomeni to kar pdli: Pilatus pa odgovoreči pa njim veli: ka pa ščete. marc. 15, 12 Kiizm. Tudi na vzhodnem Štajerskem se nahaja ta dualizem: jaboko je pd on doba in domu odjaha, vila. pa vzevie obleč. Kres. IV, C13. V proklitiški rabi: Te pd zaspi, Pa nič se mu je ne senjalo. Kres, IV, 143. Pri pisateljih beremo sicer navadno pak, ki pa zmirom prihaja za drugimi besedami in je bržkone tudi večkrat naglašen; na Hrvaškem jo to bilo in je še navadno, zaradi česar postpozicija in enkliza nista jedno in isto. Aku tebe pag ne sliši, matth. 18 Trub. On pag nemu odgovori, marc. 9, Ty so pak svoje roki na njega vergli, marc. 14 Dalm., glasi se pri Trub.: oni pa polože roke na nega. Govorim pdlc vam, ev. tern. 24. Kaj pdk ov? 12. Da se pako le za drugimi besedami stavi, uči Kristianovič (str. 219). li, vprašalna besedica v subjektivnih ali formalnih vprašanjih, bodisi indirektnih ali direktnih (gr. IV, 1G7) je skraj- šana iz liho, ljubo (1. c., E\vb. 171); rabi se le enklitiško in stoji po prvi naglašeni besedi, le druge enklitike so še pred njo mogoče: Je-li mi srebrn, zvesto-li ljubijo vsi jo sinovi. Strit. Zvon 187G, 57. Nij se li učitelj ženil? Jurc. Zvon 1870, 168. Na Hrvaškem je tudi pred drugimi enklitikami na prvem mestu: tilisi on, ki imaš priti, ev. tern. 2. Zanimivo je, da li lahko deli nisem: Nei li si z meno naredil, matth. 20. Trub.; Dalm. ima nisili; nei si li ti je tudi pri Trub. navadno. Po Metelkovem poročilu stoji li tudi za pa: je pa Ih res? (str. 264). je li, t. j. pomožni glagol 3. os. v zvezi z li postaje tudi v slovenščini rano samostalni vprašalni členek, ki stoji tudi pred je kakor pred vsemi drugimi glagoli. Jeli je prou? matth. 19, Dalm., vendar: je li prou, Trub. Je li je Joannesou karst bil od nebes ? marc. II. Dalm. Jeli si ti Christus? 14. Trub. ponuja obakrat izvirnejše: je li on bil iz nebes. Si li ti Cristus? Sedaj je zdru-ženka jeli posebno na vzhodu navadna, kjer prehaja v jel in celo el (pomni, da je sicer apokopa na vzhodu neizmerno redka): Jel je tebi dobro. Vraz 53. El bdš kaj jila 129. el je to vida. Kres V, 614, Štaj. Jeli je ne to krivica Volkm. 50. Jeli je slobodno luc. 5, 9 Kuzm. Jeli je morti to človek. Kres IV, G14 Hrv. Če se na Hrvaškem izpušča je, to ni prvotno, ampak po mojem mnenji v zvezi z neredkim izpuščanjem 3. osebe pomožnega glagola na Hrvaškem: jel ti dobro, Serka? Glasn. 1866, 369. Jeli duša srda, jeli spozabljenje? Nar. prip. 294. Moje mnenje potrjuje sledeči stavek: Niti duša srda, niti spozabljenje. Jeli se lahko tudi deli: Je bi li se slobodno gret šla? Nar. prip. 33. Zdi se mi, da se zahodni pisatelji sedaj navlašč temu jeli izogibljejo, ker ga nahajam pri Metelku in narodnem Ravnikarji. Jeli se celo ojačuje kakor nekateri členki (nuj, na) z osebili 2. osebe dvojine in množine: (jerdo je, j Hite, če nam očitajo. Ravn. zg. 1, 5. j (tlite, ljubi otroci, lep6 je. 1, 18. Tudi na Dolenjskem: Je-lite — da to je kaj novega. Zvon 1870, 61. Zanimivi so primeri v katerih je jeli glavni stavek: Jeli, da si jedel sad. Ravn. zg. 1, 12. Jeli, da se odemiš. Volkm. 40. Jeli se rabi tudi samo zž-se v pomenu „nicht \vahr? ja wohl? gelt!“ (Levst. slov. spr. 141 **); jednako jeli ne, neli (pac nili) „vielleicht nicht? etwa nicht?“ Murko 112. Jednako se rebi na Dolenjskem često kaj-li, kd-li: Kaj me je bogajme prosila kaj-li ? Jurč. Des. br. 112. kaj bi bil kdo vedel ka-li‘t 162. Jeli je torej pri nas vprašalni členek, v drugih slovanskih jezikih pa pogojni: mr. jeslg, r. estb li že, esli i. t. d. (Gr. IV, 156); po takem mu je tudi tam mesto. Protivnemu a pritikal se je rano li in nastala je besedica ali, ki se pa ne rabi samo v podvojenih vprašanjih, ampak tudi kot protivni vezalnik. Na vzhodnem Štajerskem rabi pa se ali, al tudi v prostih vprašanjih kakor jeli in po takem na- hajamo tudi al ni v pomenu že omenjenega jeli ne, ni li (Murko 112). Sem spada pač tudi dolenjski ali (wol), ki odgova,rja navadno zanikalnim vprašanjem (Levst. slov. spr. 129, 2.). Čudimo pa se njegovemu naglasu; vendar meni se zdi, da to ni prvotno, kakor misli Podgorski, ki hoče ali in jeli objasniti s pomikanjem naglasa iz ali, jeli (Nov. 18G3, 67.). Jaz mislim, da v ali tiči drugo sicer ne s polnim stavkom izraženo vprašanje; vprašanja pa ljubijo stopajoči ritem (pazi, da enklitike stojč posebno često na začetku vprašanj). Naglašeni vprašalni li nahajamo tudi pri Gregorčiči: Ni 11 dovdlj ta kri? 67. Vendar ta razloček objasnjuje nagon zahodnih Slovencev k naglašanju na končnicah. Z li ojačena vprašanja rabijo se lahko tudi pogojno: siliti božg st/n, taka reci. matth 4. Trub. Je li on Cristus in kral tiga Izraela, talcu on puidi doli iz knjža. marc. 15. (Akuje . . Dalm.). Pomagajsi, sili božji sin. Krell 163. K temu je treba dodati poudarjajoče pritikane členke, ki so že jako stari, ker že prajezik jih je imel precej (Miki. EWB 205.). Iz slovenščine navaja Miklošič : go, še (Gr. 4, 117), i (120), kaj, ka, ci (120), m%, no (122), ti (123). Tamkje (dorthin) N. p. 4, 126 je po mojem tamkaj: aj se je izpremenil v e) (.simkej 2, 11) in e, ke pa se lahko zamenja s kje. Semkaj spada v slovenščini tudi da (Gr. IV., 11 9 naveden le za ruščino in gorenjo srbščino.). Na vzhodu služi ojačevanj u velevnika:J)povejda Vraz 82, povej da 124, griintajda 88, hodida 127, nestrelajda mene jager, nestrelaj me, jager mlad 133 Sedmada mija v senčico. Paj. črt. 79. Stante - da, mati. Vraz 145. vigi/da jedno malo, ev. tern. 235. povegijda 241. Počakajta, da me počakajta, Paj. črt. 169, kaže, da imamo delo s prvotno potrjevalnim da Po Dainku 207 ima ta „nachdruckspartikel“ nalogo, „um das bitt\veise anliegen von dem befehlsweisen zu unterscheiden". Popolnoma resnično to ni; v stavku: Povegijda, kak moliš otec nas? se pač ne prosi. da ojačuje tudi vprašanja: Jedasi proro/c ti? ev. tern. 4. jedamu podd kamena? 71. Sta gledat jeste zešli vu puščinu ? jeda tersline vetrom premitane? 3. Ka ste tak bojazlivi? kakda, ka nimate vere? marc. 4, 40 Kiizm. i iskali so, kakda bi ga po-giibili. 11, 18. kakda bode 16, geto moža ne, poznam, luc. 1, 34. Jel’da, ka je eto vre j dno žalosti? Letop. 1874, 116 Ogr. Jekla ka z etoga morete razmeti. Letop. 1877, 93. jelida tak guiijo 110. Večina teh primerov kaže jasno, da se je da prvotno tudi tukaj rabil kot veznik; ko je pa prvotni pomen zatemnel, bili so novi vezniki potrebni. ‘) V malorušč. se rabi jednako no (Gr. 4, 123), v litovSčini so ki dodajo dandanes skoro vsom velevnikom. V nastopnih izrazih si je treba zraven misliti stavek, ki se začenja z da: Bogme da! — de je ta, de velja. Vraz 29 Kranj. Tukaj je da še naglasen, pač zaradi asonance, katera je obvarovala tudi a; sicer pa je da v ti združenki jednako nenaglašen kakor pri seveda (selbstverstandlich, ja) to je da (ja), pač da (\vol \va.hr Levst. slov. spr. 129), baje da, nčki da (et\va, ojačenje prostega baje, nčki), leliko da (kann sein, Levstik 1. c.), težkoda (sclnverlich, Janežič slov. 5. izd. 109) kajpada (jawol, ibd. 108), morda (vielleicht, iz more + da), menda (vielleicht, menimda), venda, vendar (doch, * ven ib da, vetrn da že). Škrabčeve pomiselke in Levstikovo borbo (žup. Vlil.) proti razlagi teh besed je že Valjavec primerno zavrnil (Arch V. 1G3). Ne samo hrv. vendar, vimdar dokazujejo naše mnenje, ampak posebno na vzhodu navadni venda; r iz že, če si ga tukaj sploh moramo misliti, manjka tam večkrat, pri oziralnih zaimkih vedno; primeri kakor : Venda ho že beli den, Vraz 102, kažejo jasno prvotno sestavo. Pr. še: Ven to je tvoja šepa ne. Vraz 69 (iz Medjimurja). Isto velja o protivnih veznikih: le da, samo da, ka da (nur dass, Levst. slov. spr. 137) in morebiti tudi toda (allein), samo da pa se lahko rabi tudi kot podredni veznik, kar je bolj prvotno, kakor tudi prčtnda (Levst. 139); pazi, da leda ne more biti podredni veznik, ampak za „\venn nur“ nahajamo da le (1. c.). Semtertje so te besede na končnici naglašene, n. pr. menda Strit. Zvon 1870, 110, morda 113. Sicer pa moramo vprašati, je li ta naglas na končnici res tako močen in sploh jedin. Na Dolenjskem, posebno v Ribnici, nahajajo se po Škrab-čevcm poročilu (Arch. V., 100 sl.) tudi besede z dvema nagla-šenima zlogoma. K tem besedam spadajo kot tretji Jako zanimiv" primer „besede iz dveh ali več besed sestavljene, ki so sprva za-se druga poleg druge stale11, torej tudi naš morda, menda, venda (str. 101.). Vendar jaz ne morem zatajiti, da se mi pri home spomin na prvotni bog me, kjer je me vendar nenaglašen, nikakor ne zdi verjeten, in tudi bldgx>r, blog&r poleg l>logi>r iz blago že, dokler iz doki e že, kam*>r iz kam že, kdkbr, khicir, nikdkbr itd. mi niso prav jasni, ne samo zaradi tega, ker v drugih krajih ne nahajamo ničesar podobnega, ampak jaz tudi nisem prepričan, da se ved n o govore. Tudi tukaj imamo lahko posebne nianse stavkovega naglasa kakor pri dvojno naglašenem velevniku in zvalniku (pr. Arch. V., 101). morda, menda, venda in tudi home, blagor, nikakor in podobne besede rabijo se večkrat pri vzkliku ali pa v vprašanjih; njih dvojni naglas imel bi torej lahko jednake vzroke kakor v obeh imenovanih slučajih in posebno naglašanje končnic pri vprašanjih, ki se navadno začenjajo s posebno naglašenimi besedami, ne bi bilo nič čudnega. Z druge strani pa je nedvomljivo, da ima pri združenkah, (zusammenriickungen, ne „sestavljenke"), s lcakoršnimi se tukaj bavimo, vsak Člen naglas, ali pa, če jih je več, vsaj nekateri (gl. Gr. II., 347, 352.). Res je, da ti naglasi niso jednake vrednosti ; nekateri so jednako močni, drugi so že podredni, pri drugih besedah ali pa pri istih v različnih krajih so se že izgubili, mursikteri, marsikaj, kdorkoli, kjerkoli i. t. d. pisalo bi se tudi lahko marši kteri, marši kaj, kdor koli, kjer koli, ker po mojem sluhu sta oba dela jednako močno naglašena; isto bi jaz trdil o Uhistih luc. (J Dalm., tigaistiga luc. 5, timuistimu marc. 14; kako pa je treba naglaševati dosehmal marc. 14 Dalm., mi je že menj jasno: od sehmal Dalm. str. 30 zagovarja do sehmal, mogoče pa je tudi ddsehmal kakor dozdaj (do + Sioda + j) N. p. 1, 86, 87; dosti, dosta iz do syti., do syta (pr. niže pomikanje naglasa na predloge), ali pri tem še more nositi tnal podredni naglas ali pa biti brez njega. Združenje jednakih izrazov še ni posebno napredovalo v starejši hrvaščini: pokih dob ev. tern. 38, poldh dol) 37, do sih dob 71, od seli dob 239. Jednako je lahko naglas pri drugih združenkah različen; odvisno je to od jakosti združenja, na kar vplivajo čas in kraj in tudi število zlogov združenih besed. V sestavljeni pridev-nikovi sklanji imamo prastar primer združenja, katero nam je še le primerjajoče jezikoslovje razjasnilo. Združenje nekaterih števnikov se je pa godilo v zgodovinski dobi in se po takem lože spoznava, ker n. pr. trinajst (iz tri na desete), štirnajst, petnajst, šestnajst so za moje uho na obeh zlogih naglašene besede ; glavni naglas je večinoma na končnici, ali lahko je tudi na prvem zlogu, ako n. pr. vprašamo: petnajst? da razločujemo ta števnik od drugih z — najst. V ev. tern. pa še beremo: jedmnadeste, dvanadeste, ali že okolu jedndnaiste vure. Razlike po krajih so same ob sebi razumljive, mdrebtti, morebit Preš. 179, morbiti, morbit Volk. 19 je v moji domovini že morli (jednako pri Vrazu 93, v Nar. prip. 20, 30, 83),javalne (schwerlich) Ravn. zg. 2, 43,jdvaline navadno pisano javaljne, glasi se pa na Dolenjskem še je ali ne (Levst. slov. spr. 129); Metelkova razdelitev ja ali ne (str. 157) po takem ni verjetna. Kar se števila zlogov tiče, so n. pr. enkrat, dvakrat itd. večkrat, takrat le na prvem zlogu naglašeni, kolikokrat, koljkolcrdt, dostikrat i. p. imajo na končnici podredni naglas, krat, ki je po pravem samostalnik «-sklanje (Gr. III., 32) in se prvotno rabi le v jednini (pr. strsl. se kruto,, to kmiv, Miki. lex. 310) in pa ko rodilnik množine (pr. strsl. priv, kratb, tbmoju kratb (1. c.), je posebno zaradi tega zanimiva beseda, ker ima popolnoma podobo obrazila, premda se še danes lahko sklanja: drugekruti Jurč. Des. br. 103. Jednako se razločujejo v vzhodnem štajerskem narečji negda in mdlogdd. Da potomtoga ev. tern. (večkrat) nima le jednega naglasa, je jasno. Ni moja naloga da razpravljam posamezne slučaje združenja besed, pr. o tem Gr. II.. 350—377. Poglavje o združenji števnikov, zaimkov in členkov (str. 375—377) je tam pač prekratko. Razven mnogih od nas že privedenih primerov moralo bi se še tam omeniti, da spada tja tudi veliko število prilogov, izmed katerih mnogi svoj izvor zatajujejo kakor ampak (iz a na opale Gr. IV., 156), semite (tožilno pismo Središčanov 1. 1G48 Kres II, 282), samnč Dolenjsko (Levstik slov. spr. 137), samot (Gr. IV., l;">6) iz strsl. siim veste, temul pri pisateljih 16. stol. in še danes navadno, iz strsl tam vetšte, v moji domovini še se sedaj glasi Umvec. Potem taki prilogi, katerih izvor se lahko spozna: tacaš (illico) Ribn., tečas (inzwischen) na vzhodu, na Ogerskem tudi tačas Letop. 1877, 112 poleg tečas 99, 103, tudi na Koroškem tacaš, tečas (Gr. III., 146), vesčas (immer), unkraj (jenseits. Gr. IV., 159), tdkraj, onkraj (Levst. slov. spr. 131), na vzh. Štaj. na ovkraj, na onkraj, zveze s sem kakor sasem, tukajsem, tušem Gutsm. 118., les Ravn. zg. 1, 57, les-kaj Jurč. Des. br. 53, tddse Yraz 1.-53 (prosto se — sem Kres IV., 348, 349), potem taviln Vraz 58, vsegda, marsikedaj itd. (gl. Gr. IV., 164.). Sčm spada tudi priti kanj e števnika dva, dve k zaimkom, na Ogerskem tudi k drugim besedam. Na zahodu nahajamo še sicer mi dva Vraz 153 Kor., vendar midva, vidva (t. j. midva, vidva) Kres V., 257, midva Gorenj. Kres IV., ‘237, obadva ev. mayr. 137, ali tudi 'obadtvd Rez. Baud. opyt § 111 in midva pri Gorenjci Jenku 19, pri Levstiku v pesm. midva 28, ali midva 89 poleg midva 79. Iz Jurčičevega onadva Des. br. 153 sklepal bi, da sta tudi onadva marc. 1. Trub., obadva luc. 6 Dalm. na prvi polovici naglašena. Le prvi del se vsled naglasnega premikanja naglaša na severovzhodu, res da z malimi izjemami, ker ženski spol se na Štaj. tudi lahko glasi medvi, midve, ved vi, vidve (Murko). Oblike, o katerih govorimo, imajo različno podobo: vidva Vraz 24, Paj. črt. 221, midva Kres IV, 25 Štaj., onedva Paj. črt. 153, 169, onjedva Vraz 118 (razložene so te in jednake oblike pod II.: jb, str. 31), onjedvi 123, njedvi 135, obadva 160,^ 162, jidva Kres IV., 25, 298 Štaj., jedva 298, njedva 299, 349 štaj., midva Kres V., 613 Štaj., onedva matth. 9, 31, 32 Kiizm., marc. 11, 19, njidva marc. 1, 20, Letop. 1874, 109, obodve Nar. prip. 33, Kres V., 250 Hrv., oniva Dainko ev. (Gr. III., 154), oneva marc 10, 6 Kiizm., luc. 2, 6, njiva luc. 10, 35, mioa Letop. 1874, 127, njem Kres V., 246, 248, 352 Ogr., mija Vraz 70, Paj. črt. (večkrat), Kres IV. 350 Štaj., vij a Paj. črt., onija Dainko ev., oneja Vraz 106, 107, Kres IV. 612 Štaj., 304 Ogr. Izvor teh združenk že tudi ni več jasen, ker dva se še posebej dodaje: zato borna mija dva boj mela. Kres V., 505 Štaj. Na Ogerskem se tako obratovanje dvojine še bolj širi: drugioa, etakšiva, mojiva (Gr. III., 153); posebno se čudimo: Dva stare}-šiva Kres V., 352. Tudi na Hrvaškem nahajam jednak primer: ovi starejši dva brati. Kres VI., 144. Da se res dva, dve (nena-glašen e prehaja seveda v i) pritikata, kažejo pač primeri; da d izpada in da se v in j menjavata, ni nenavadno (pr. nemški „spirantenvicariat“): zev (hiat) odstranjuje se z j in v, poleg zajec imamo na vzhodu zavec (gl. Gr. III, 330), poleg pajek, pavok. Naš oneva se po takem ne sme primerjati bolgarskemu (Gr. IV., llfi), kjer se v takih slučajih členek vb pritika; isto tako ne spadajo sem bolg. nija poleg ni (nos), vij a poleg vi (Gr. III., 183). V srednjekraškem narečji na Goriškem nahajamo jednako ojačene imenovalnike množ. m. sp.: t)ve, tzvz diese hier, diese zuletzt genannten, drggvz andere, nonvz sie, wunvz jene (m. sp.). Štreklju se zdi (str. 90), da je ta vz v zvezi z ovb ille. S temi besedami, ki vsled združenja svoj naglas izgubljajo ali pa se vsled breznaglasnosti združujejo — ločitev ni povsod mogoča — ni končana vrsta besed, posebno jedno-zložnih, ki svoj naglas izgubljajo. Tudi celo samostalne besede lahko zadeva osoda breznaglasnosti in po takem tudi združenja. Na vzhodu so govori: dvesto, petsto, šesto (šest sto) celo določno pod jednim naglasom in po takem se v ev. tern. tudi piše tristo; kakor dvakrat, govori se tudi en de,n, dva dni, tri dni, pet dni, pit (šest — deset) let, ena (eno) noč (vendar dvi, tri noči); onidun Jurč. zbr. sp. 4, 84. Pr ruski dva, (tri) dni, dva (tri) goda itd., Brandt 38, jednako v bolg. (str 120). Pri drugih samostalnikih takega združenja ne poznam, ker tudi pri jedno-zložnih se naglašata oba, dela: pet mož, šest rib, devet krav. Prej imenovani samostalniki so v jednakih zvezah jako navadni in tako se je razvila pri njih m e h an i č n a celot a, kije imela za nasledek najprej slabše naglašanje in po tem breznaglasnost. Jednako objasnjuje Brandt (str. 224, 4) srbski rit ja, rit tl, Ut bog it) vrag, dva brata. Jednako nahajam v poljščini : i on, t ti/, i mg (: nosimtf), nič mg, i ttt Brandt 174. Jednako je s premikanjem naglasa tudi Podgorski (Nov. 1863, 07) razlagal v slovenščini tista-ras. ta-dan, Še,-bom, pa-bi, b)-bil; dolžin seveda slovenščina v breznaglasnih zlogih ne pozna. Ritem v pesništvu in govorni takti v prozi jemljejo tudi naglas. Pri nas se govori.- kak ti meni, tak jas / tebi. tak kak = tako kakor izgovarja se takale: samo bledi je bia tak kak stena. Kres IV., 34!». Tudi ponavljanje iste jednozložne besede in celo ponavljanje velevnika ima lahko jednake nasledke: Ciičiil Hiba moja Vraz 101 (dvakrat) za čaj, čaj; na str. 102 je tiskano črt čil ali izgovarja se ko prvo. Trohajsko-daktilski ritem pro-vzročuje izgubo naglasa v sledečih primerih, katere navajam iz vzhodno-štajerskih tekstov v prozi: vsi do na / eden kilp / deviili. Kres V., 30. Dobro / jutro / Bog daj / Kres IV., '246. Zgrabi ga / on za rojgU pa ga / vrže na / žalcel / no gre / dale. IV., 348. Zlddi pd je / ti ša / v pekel najzdj ibd. Za j j vidi od I daleč pro < cesjo j, hi je šla / mimo j okna 350. da de šla j v varaš po / jesti 30. Tun pa ’do ga / čalcali vsi / kruli / no ce I sari / s svojimi / vojskami 1-13. Tako je tudi treba tolmačiti izgubo naglasa pri deležniku pr. č. bil (gl. str. 34): noč bla je j jako / temna. Kres IV., 298. ali b’lo je j treba . .. ? 348; pri zatrjevanji bi se tudi lahko reklo: ali j Mo je / treba, ali vsaj: ali blo je. To je / tisti / liram [—], ki blo / v njem go / stUvanje 350. Bili pa so / same / ženske j, ki so b/e / vse [—] belo o / blečene 350. mesca, zvezd no sunca nf, blo 27 (N. p. J. Pr. tudi netla: Pd noben'ga netla vzet. Vraz 184 Kr. Celo take besede so lahko breznaglasne, ki jemljejo naglas drugih na se kakor ne (gl. niže): pa / si ne’š / dugo / doma 350. O vi I v iži si je I le ne / viipa zgla / siti 350. Modri / Salamon / pa še se je / le ne ! straša 297. Tudi v gorenjskih narodnih pesnih nahajajo se taki primeri: nama ni Ježbš živachta mč. Kres IV., 236. Jest te nam (ne bom) klicoui na pomoč 490; cela pesen ima jambično mero in poslednjemu primeru se tem bolj čudimo, ker si te enklitiško podreja nam za ne bom. Taki primeri bi se seveda še dali pomnožiti, če bi imeli dialektične tekste z naglaski. Omenjam še posebej kazalni zaimek tz, ki ee semtertje rabi kot člen (pod vplivom nemščine) in števnik eden: zaj reče ti j starši / hlapec. Kres IV. 246, Štaj. či sta ga / glih ta j starša dva za norca držala. 246. Celo ne-narodna je najnovejša razvada, da se kazalni zaimek stavi za samostalnikom (mož ta, žena ta,) pri čemer nehote mislimo na bolgarščino, pot le / pride ta / viši. Arch. VIII., 110, v Cirknu. Ali tudi pravi kazalni zaimek je lahko brez naglasa, n. pr.: ino I gda je to / dečko / spazio. Kres, V., 31, Štaj. Ljudi j so ton j čiili. V., 249, Ogr. eden, skrajšano en, ena, eno odmeta e: Je 'na ptička zapela. Paj. črt. 270. tu mi stoji 'na tratica. Vraz, 193, Kor. na n Kraj mu da ylih n tak grič, k\> n bmt (b&t) Arch. VII., 589, Cirkno. Tudi drugim enklitikam se lahko pridružuje: hncvj bncOj je 'n svet večer. Kres, IV., 441, Gorenj, se j n c/jt branu. Arch., VII., 589, Cirkno; rabita se tudi proklitiško: jen svet večir, ’na sveta noč. Kres, IV., 441, Gorenj. Tem ta, en, ki se rabijo kakor člen, moremo še dodati nekatere nedoločne zaimke in priloge. Kakor v drugih jezikih tako tudi v slovanskih in posebej v slovenskem postaje vprašalni zaimek strsl. lcx>, če je brez naglasa, nedoločen. Če de kaj kupa. Kres, V., 561, Štaj. Če de kaj j takšega j kupa. 562. jel’ kaj strelat zna. Volk. 25. Nikakor pa ni res, da so ti nedoločni zaimki zmirom breznaglasni in da se stavijo za jedno ali za več besedami v stavku (gr. IV, 86); temu se protivijo že tam na str. 87 navedeni primeri: koga svojih pošlji, izraelskih otrok ti bo kteri. Breznaglasnost je pravilo le pri pritikanju k ne, ni in prilogom (n. pr. malojda; tu še dodajem kolckaj (nur ein \venig) Volkm. 39. Kakor vedno je tudi pri tem pomikanje naglasa na vzhodu bolj razvito; iz moje domovine poznam: tam kam dort irgendwohin, to ge hier irgendwo, pridi (je vorn irgend\vo, zddi ge hinten irgendvvo; (je je strsl. kbde; mi govorimo tudi v vprašanjih ge za gde (pr. zaj za zdaj iz sb + da -f j.) VI. Besede, katere podrejajo druge svojemu naglasu. Dosedaj smo govorili o besedah, ki so enklitiške ali pa se lahko enklitiško rabijo; oboje pa je večkrat odvisno od predhodnih besed, o katerih nam je po takem treba posebej spregovoriti. 1. Nikalnica ne. ne jemlje naglas nekaterih za njim sledečih glagolov na-se; na vzhodu je tudi ta pojav dalje razvit nego na zahodu. a) Glagoli, ki so v tesni zvezi z ne. K tem glagolom spadajo: a) Glagoli sem, biti (esse.) (i) imeti (habere). y) iti (tre). S sledečim j, ki se razvija iz i tudi pri glagolih imeti in iti, se staplja e v c. a) Zveza nikalnice ne s sledečim jes — je stara, navadna v staroslov. in sploh v vseh slovanskih jezikih. Izhajati moramo od ni + jesnvo, iz česar se razvije ne + jsim in končno nšsm\o (gr. I., 7); da so se oblike z e res razvilo iz ej, dokazuje stsl. ne satb, pri katerem se je j že pred stsl. dobo izgubil; v novih slovanskih jezikih se pa je ta oblika po drugih zvrgla. Zoženje ei, ej v e se v jezikovni zgodovini večkrat opazuje: pr. v strsl. e iz ai pri /-vrsti, e za grški at (gr. L, 136), za novo slovenščino, kar smo zgoraj povedali o daj. jedn. ž. jej. [i) Jednako se godi pri glagolu imeti: dobivamo iz ne + imam, ndjmam, nemam nimam. y) Jednaki razvitek opazujemo na vzhodu pri glagolu iti. Kakor po predlogih s samoglasno končnico prehaja i tudi za nikalnico v j: nejde, nejdete Kiizm., semtertje tudi neide marc. 7, 19, neidi 7, 26, neidete luc. 11, 52; najdi Kres, IV., 506, V., 302. Na Ogerskem se govori ej: nejdem (Valj. Rad. LXIII, 53), ali sliši se tudi rdjdem; ta /j bil bi lahko nasledek naglašanja, ali bržkone imamo tudi tukaj v ej raztegnjen e (gr, I„ 311). Za Hrvaško kvantiteta iz opazek pri Valjavci na str. 61, 62 ni razvidna. Zožene oblike nedem i. t. d. govori se na vzhodnem Štajerskem: nedem spat Vraz, 112, 127, ne’de Volkm. 38. Če mislimo na zožen e, lahko razložimo vse pri x), [i) navedene oblike. Ker je e star, menjal se je tudi različno po krajih in časih. Na Beneškem nahajamo po takem niesan, nieš, nie, niesma, nieste, nieso, niesn Klodič, 18, niemam i. t. d. 19. nimam, niesetn na Goriškem (gr. I., 312), nit,mam, nimam v srednjekraškem narečji na Gor., nlshm, nimam v Cirknu in na severozahodnem Kranjskem, nesem nemam na št.aj-, v velikem delu Kranjskega (Metelko 205) in na Hrvaškem, nejsem na Dolenjskem in Ogerskem; na Ogerskem se piše kakor tudi drugače večkrat e. Vendar nisem, nimam tudi na Hrvaškem niso neznane oblike; ni Nar. prip., 59, 31, nisu 47, Kres, V., 402, 461 i. t. d., jednako nimam na Štaj. pri Volkmeru, pri katerem nahajam tudi ni v rimi z b’li 21. Ker imata e, i po Valjavci (stopajočo) dolžino, čudimo se vzhodnim oblikam na i; v i se vendar izpreminja le nenaglašen in naglašen kratek e, pr. za poslednje: svit njega ni poznal ev. tern., 10. zvir Nar. prip. 86. Meni se kratkost ne zdi neverjetna, vendar le za nekatere kraje, n. pr. za moje domače narečje. Na Ogerskem se pre celo nemam govori (Rad. 71, 27), ki se je gotovo zvrglo po neznani, kar se je moglo tem lože zgoditi, ker to narečje pozna le mam. Ker e prehaja v i, ej le polagoma, ne smemo se čuditi različnim pisavam pri istih pisateljih. Trub. piše navadno ne sem, ne ste, ne so ali vedno nei in večkrat tudi nei si, nei smo, nei ste, nei so; pri drugače precej doslednem Krelli nahajamo ni (li), nei, ni, niso, neiso in niso i. t. d. poleg drugega in celo na isti strani. Vendar so pri pisateljih 16. stol. v večini oblike na e, posebno pri nemam, izvzemši Trub., ki navadno piše po etimologiji ne imam. Poznejši pisatelji so se držali semtertja predane pisave, vmešavali pa so tudi oblike svojega narečja, in po takem je pisanost še večja. V novejšem času se je v prepiru ob opravičenosti te ali one pisave potratilo mnogo črnila in papirja in jeden iz glavnih bojevnikov, Levstik namreč, ki je še v slov. spr. 106 sl. ni sem ali nejsem proti nisem spretno branil, je nazadnje došel do nijsem (!), piše pa nimam (gl. Zvon 1870, 256 in Nauk žup.), premda je v slov. spr. 108 sam izrecno naglašal, da moramo z obema jednako ravnati. In vendar je reč prosta in jasna! Ker smo v novosl. za zvok e vzprejeli črko e, tedaj je tudi tukaj na mestu; nisem, ki je obveljal v najnovejšem času — v rimi pa se tudi dobri pesniki še ne branijo oblik z e: nisem : pisem, Greg. 43, nima in nima menjata se pri njem večkrat — bi se v pisavi moral jednako opuščati kakor n. pr. lis, pisk, ric, Uta, d/la, vi i. t. d. v cirk-ljanskem narečji (Arch., VII., 401) ali brib, ciira, ric, ris, smrika i. t. d. na Gorenj. (Gr., I., 311), nejsem jednako kakor izrejkati, tejkati i. t. d. Ugovor, nesem bi so lahko zamenjaval z nesem (porto), je smešen. Na vzhodu in sicer na Štajerskem, Ogerskem in Hrvaškem dogaja se nekaj nenavadnega pri stikanji nikalnice in pomožnega glagola sem, biti: ne. se deli od glagola in lahko celo za njim stoji: se sem ne nič včinil. Dainko, 318. Tvoj sad Je ne za me. Volk., 31. Da so prišli tja, so ne medveda vidli. Kres, V., 506, Štaj. Si ne čila? Kres, IV., 347, Štaj. Nilcakše pitvine sam nej pila Letop., 1874, 25 Ogr. Nika sam nej 1877, 112. Sveta mati cirkev je nit/dar nej to zapovejdala. Letop., 1874, 107. jeli ste nigdar nej iteli. marc. 2, 25 Kiizm. Da so ni kruha nej mogli jesti. marc. 3, 20. Vi ste pri kralju ne bili. Nar. prip. 51. Onda si je ne dal grof mira. 16. ali od njega su ni reci ne dobili. 33. Da razložimo ta pojav, ki je po mojem mnenji razmento mlad, lahko bi se sklicevali na to, da ne stoji navadno pred deležnikom preteklega časa tvorne dobe II., če je določnik pomožni glagol (Gr. IV., 176), posebno pa za bi. Ali to ne more obveljati, ker po moji skušnji in po pisavi na Ogerskem moramo soditi, da tukaj nimamo navadne nikalnice, ampak oni ne, ki zanika celi stavek. Kar Miklošič (Gr. IV., 185) sluti o nižji srbščini, da namreč razločuje nje, ne od ne, ha, godi se gotovo v novoslovenščini. Zakaj pa ni? Dainko, 302. V gvanti se kak mešnilc kažeš, V zaderzanji nej (: povei) Volkm., 29. Zakaj ni? Šmigoc, 208, 211. i če se vsi spačijo, donok jas nej. marc., 14, 29, Kiizm. Da se ta ne, tudi na Hrvaškem govori, dokazujejo Jagidevi citati v Arcli. VIII., 34. ja sem ni bil, jas sem ga ni videl za ja nisem bil, ja ga nesem videl. J odgovori: ni. ev. tern., 14. Z ozirom na stsl. ne (nesfrb) tu, bolg. ni, malo-ruski hit, r. net\> (Gr., IV., 185) tudi za slovenščino lahko trdimo, da je ne nastalo i/, ne + je.1) Ker se 3. os. jed. ne jako često rabi in z druge strani je posebno na Hrvaškem večkrat manjka, smatralo je jezikovno čuvstvo ne za nikalnico samo po sebi in je razvilo za 3. os. novo obliko neje, nej in celo nije2) Volkm. piše le ne je, nej’ poleg je ne, o katerem govorimo. neje sunce neje mesec. Vraz, 97. nej je meni vreden, matth., 10, 37, Kiizm. ne je meni vreden. 10, 38. neje Kres, V., 402, 403, Hrv. ne je Kres, VI., 222, Hrv. onoga on neje mogel hUniti. Nar. prip., 80. a jon nije gnal 58. Da se je beseda ni tudi v ostalih osebah jednako presojala, posebno z one dobe, ko so se izgubljale polne oblike, je celo naravno in od ločitve v pisavi, ki je bila nasledek, n. pr. pri Volkm. jn Kiizm. ni več daleč do stavkov: nej še sem danes časa imel. Šmig, 235 3), ne mi je bilo ') Samo po sebi bi bilo lahko tudi nasledek močnejšega naglašanja. -) Jednako se ni ojačujo na Pohorji na Staj. z de, ki se tudi pri drugih glagolih rabi v 15 os. ni de som jaz slišal sam v Ribnici. ;l) Pr. s tem ločitev nek%to po predlogih v stsl. (Gr., IV., 84) in v rušč. (89.) Metelko (str. 264) navaja primere tudi na slov., posebno koli delijo enklitike od zaimka. lcod\>r koli hodil. k.ydar ne ji kol% ljub*, Pr. tudi najmenjša ev. tern. 18. z zerno, kotero najtije menjše 27. volja iti, Nar. prip., 51, in po tem tudi k popolnemu razstavljanju ne, katera besedica se je potem smatrala za prosto nikalnico. Posebnega pomena pa za to besedno razstavo tudi tukaj nisem mogel iztekniti; pr. vprašanja popolnoma jednake vrednosti: ne je to lcrieicn ? Volkm. 49. ■Idi je ne. to krivica ? 50. Jagidevemu mnenju, da je to razstavo zakrivila nemščina (Arch. VIII., 34), po takem ne morem pritrditi. Jagic, ki pozna ta na celem vzhodu navadni pojav le iz svojega rojstnega mesta Varaždina, se pri tem ni oziral na to, da ta ne ni navadna nikalnica, katera ohranja ravno na vzhodu svoje prvotno mesto, kar se takoj pokaže. Pričakovali bi, da se tudi bi naslanja na ne, saj so v novih slovanskih jezikih aorist bgch* in njegovi ostanki često zrastli s predhodnimi vezniki in že staroslovenščina ima ašti za aste bi (Gr. IV., 84), iz česar vendar moramo sklepati na tesno naslombo besedice bi na ušte. Ker pa že v strsl. in tudi v frizinških spomenikih ne stoji večinoma pred deležn. preteki, časa tvorne dobe II. (Gr. IV., 176), ne smemo se čuditi, da se ne ,. v pogojniku lahko stavi pred in za biu (1. c.), tembolj ker je v slovenščini bi že popolnoma členek in se pridružuje kakor druge enklitike takoj predhodnim veznikom. Vendar tudi v tem je velikih razloček med vzhodom in zahodom. Na zahodu in v sl e d tega tudi v knjižnem jeziku je pravilo, da se bi naslanja na veznik in ne stavi pred deležnik; vendar ravno v onih krajih, kjer se ne dveli od sem, naslanja se bi večinoma na nikalnico: Ci orem <1 nori neb' falili Volkm. 52. Kuj se jaz ne bi hiido dbrza! Vraz G. Misliš, kaj (ja ne bi? Kres IV., 348 Štaj. Kranjec bi v takem slučaji le rekel: Kuj bi (ja ne? Prim. J elite otroci! h jedli bi (ja [kruha] ne? Ravn. zg. 1., VL nebili on bio Kristus? luc. 3, 15 Kiizm. nigdar človek nijeden nebi neba dobil. ev. tern. 175. Po Metelkovem pričanji (str. 233) stavi se tudi na Dolenjskem „im optativ die negation vor te als das bestimmte Zeitwort“; ioan. 15. 12 glasi se tam: ko nebu, bil prešel in\> jim ne govoril, tieln greha imeli Pri novejših pisateljih iz tega kraja nahajamo tako zvezo često pri Levstiku: Stvar bi res bila jako smešna, alco ne bi imela tako resnih nasledkov. Zvon 1870, 271. Ali ravno tam nahajamo tudi: vidim, da bi ga potlej nikdar zopet ne bilo dobiti. 302. Pri Jurčiči je tudi oboje navadno in se celo v isti periodi meša: pa ne bi bil videl tega, naravnost ti povem, ne bil bi tako na dolgo in na široko o tej reči govoril s teboj. Strit. Glasn. 1867, 10. Večinoma sicer Stritar stavi bi po zahodni navadi. Koliko je vplival zahodni knjižni jezik na imenovane pisatelje, ne morem presoditi, ker isto mesto kakor na zahodu ima bi večkrat tudi na vzhodu. Odvisnik k navedenemu primeru iz ev. tern. se glasi; Da bi se ti na zemlje ne bil za nas rodil. Dabl ov nebil hudodilnik, nebitiga bili v ruke dali ev. tern. 51. Nebi imel nijedne oblasti proti mene, dabiti zgora dano nebilo 54. Ida bi gospod ne prekrdto ove dnive ne bi se zveličalo ni edno telo. marc. 13, 20 Kuzm. Da se to premeščevanje, kateremu vzrok je bil zgoraj naveden, šele širi na vzhodu, lahko dokazujejo sledeči primeri, kjer bi stoji dvakrat: Gda bi pa nebi daleč bio od hiže, poslao je k ujemi te stotnik pridtele svoje. luc. 7, 6 Kuzm. Pa kaj bi ne bi bil vesel. Paj. črt. 197 Štaj. Tudi iz Dolenjskega morem navesti tak primer: Ko br, nebh bil pzrhl . . . Metelko 233. Pazi, da imamo v vseh primerih predpretekli čas, tedaj razven deležnika dotičnega glagola še bil; meni se zdi, da se je od te konstrukcije tudi začelo premeščevanje. Vsled nje stoji bi tudi lahko pred nedoločnikom: Ne mogla bi imeti žival boljše oskrbnice. Strit. Zvon 1870, 132. b) hotSti. Skrajšane oblike druge in tretje vrste (gl. zg.) naslanjajo se pravilno na ne, pri prvih se to lahko godi. Kakovost in teža tega ne sta različni. Po Valjavčevih poročilih govori se na Kranjskem s kipečo kračino (razven neb 2. os. Rad 68, 83) na Oger-skem in Hrvaškem s padno, na Hrvaškem tudi kipečo (ib. 106, 108). Po takem bi ta e bil navadni slovenski, t. j. odprti, pr. nečem Levst. slov. spr. 74 z opazko na str. 3, da strešica predstavlja odprti izgovor e, o. Vendar to se ne vjema z mnogimi poročili. Za cirkljansko narečje imamo v slovarji dokazano nejčeš, nijče, nejcaeje; ra Goriško niečem, „ wofiir sonst nečem“ (Gr. I., 312), v srednjekraškem le ničtn (Štrekelj 104); Metelko 233 navaja poleg nečem ali nočem izrecno tudi ničem (s = t.) ; v ev. chrbn. nahajamo redno ničem, t. j. z e; tudi Podgorskega nečem poleg nbcem, Nov. 1863, 67, dokazuje za Kranjsko dolžino. Za Hrvaško sta dolžina in visokost (hohe aussprache, gl. Krist. st. 3) izrecno dokazani od Kristianoviča: ničem — neču 92 poleg naj nčlite, nččeju. V ev. tern. ima ničem jednaki naglasek kakor nisem, nimaju ali včke. Na vzhodnem Štaj. govori se, kolikor jaz vem, nečem, e v neče (non vult) je podoben 6 v nede (non it), njihova razmera je ista kakor pri led: lep in obe obliki se natančno razločujeta od nede {mm erit). Volkm. rima neče: pleve 22 je nečista. Zaprti izgovor in dolžina e v ničem je tedaj za velike in različno položene kraje dokazana. Oboje je nasledek na-glašanja: pr. nemar, teva, ončdva (Gr. I., 313) in vse, kar je niže povedano o predlogih brez, med itd. ali pa imenovalnike led (strsl. ledv), rod. ledu, sicer tudi leda, lev, meh (strsl. nivhk), rod. meha, mehu na zahodu, meha na vzhodu, peč, večir, lcorin, pepil itp, srci, morje (pr. Brandt Načert slavj. akcentol. 92—96). Da nečem ni iz ne očem zlito, pač po tem, kar je bilo povedano o skrajšanih oblikah glagola hoteti, ni treba bliže dokazovati; za večino krajev bilo bi to sploh nemogoče; oni pa, ki poznajo očem, imajo nočem: ne je proklitiški in je svoj e prosto izgubil. Značilna je Kastelčeva pisava: n'hočem, n’hoč, rihotč, n’hočejo; pomni posebno: Inn bi my n’ hotli ser čim lubiti Boga. buq. 255. Govorilo se tako pač ni, te oblike so kompromis med etimologijo in govorom. Še dalje gre Chronovo evangelije z nehočem polog nečem. Nenarodne so gotovo take-le oblike v nar. pesn. iz zahodnega Štaj.: Jaz ne hočem druge plače. „Pohorska“, Paj. črt. 180. Jaz ne hočem druga nič, Iona nič 288. Jako redko je naglaševanje skrajšanih oblik za ne, ali potrebno je v krajih, kjer se le-te govore, če se na hotenje polaga poseben poudarek, za se ne čem nikaj vzeti. Kres V., 428 Ogr. Kajti misliti ne če. Dainko pp. 191. Meni je tako nagla-šanje znano v poudarjenih vprašanjih: ne ččš? willst du also nicht? Drst. c) bodem. Ker različne enklitiške oblike, katere so se razvile v narodnih govorih, niso prišle v pisavo, pričakovali bi, da se njihovi namestniki, bom, boš itd., posebno jednozložni naslanjajo na ne. Vendar motili bi se pri tem. Imenitni, večinoma zahodni slovenski pesniki naglašajo večinoma bom: ne bč Preš. 7, 59, 84, 100 itd.; iz Jenka sem si zaznamenoval le ne bom, ne bo, n. pr.: Jaz odpustil si ne bom 28. Jednako pri Gregorčiči: A sreče vžival sam ne 1>6 nikoli 10. V dobro zapisanem narodnem pesništvu ni drugače: Sej doivgz na bo. Kres IV., 236 Gorenj. na bom na bom h vstajoim. 282. V prozi preiskave niso lahko mogoče, ker v novejšem času naglaske redko stavimo in prejšnji pisatelji niso bili dosledni, vendar nahajam često naglaske v buq., ev. chron., ev. mayr. Drugače je v severovzhodnih krajih, kjer opazujemo tudi tukaj pomikanje naglasa: Se ne boš (t. j. nč boš) več pajdaša z njim. Volk 28. Suhi javor ne bo zelen listek puščal. Nar. prip. 297. Vendar tudi tukaj s e bom lahko naglaša: nijedne nigdar poleŠčice od muk ne buš mogel imeti. ev. tern. 233. Odkod ima Podgorski nb bom za ne bom v Nov. 1863, 67, mi ni znano. Navadno — tudi na vzhodu — prihajajo za nikalnico ne tudi v narodnih govorih zgoraj razpravljane skrajšane enklitiške oblike. Omeniti je torej samo treba, kako se e izgovarja. Navadno je kratek in odprt. Na zahodu prehaja često v a, tako da dobivamo v Cirknu nam, na uš, na u, nama, nauste (gl. Gloss.); dolžina v poslednjih oblikah je sekundarna. Za Gorenjsko zadoščaj: nam Kres IV., 282, 339, 490. Za Koroško je oblika na = ne v Kresu I., 562 dokazana, oblike pa, o katerih se tu govori, so pač tudi tam v navadi. Na Dolenjskem (nem Nov. 1857, 371) in v drugih krajih se izgovarja jasno kratki odprti e. nemo beza Vraz 71 je krivo naglašeno. Ne bi pričakovali na — ne na Ogr.: jas pa tudi nam sam priša, Kres IV., 505. ja, na de dobro. 506. d) Nekateri drugi glagoli. Razven tega naslanjajo se še nekateri drugi glagoli 1 e na vzhodu na ne, pri čemer se e nikakor ne izpreminja. Meni so znani taki sedanjiki teh-le glagolskih korenov: 1. mog-(morem, moči) posse, 2. sme- „diirfen“, 3. zna- soire. Primeri so iz Ogerskega in Hrvaškega navedeni pri Valjavci (Rad 71, 3); tudi v sosednih krajih na Štaj. se po mojih skušnjah tako govori: ni zna z joj gučati, Kres IV., 246 (dvakrat), nima pravega naglasa, in 6 ni c, govori se: na zna.1) 4. ne dam navaja Podgorski v Nov. 1863, 67, ali ni povedal, kje se govori. Na Ogerskem in Hrvaškem se bržkone tako govori — v Radu 65, 95 ni ničesar o tem — ali ne morem tega dokazati, ker se nikalnica, če tudi ni naglašena, z glagolom skupaj piše. Či mi ne daš, te te doli vsičem, Kres V., 352 Ogr., morem jaz po svojem čuvstvu le tako brati, da ne naglašam. Izmed velzloznih glagolov našel sem 5. ni delam Kristian. 70. Oblike prvih dveh glagolov se izpreminjajo. Če se morem naslanja na ne, izgublja o; oblike nemrem-nemrejo so navadne na Ogerskem (Valj. Rad 63, 31), ali tudi na Hrvaškem in Štajerskem. nemrem Nar. prip. 25, 30, 34, 55, 56, 80, 83 itd. nemre 20, 25, 30 itd., nemrerno 301. nemre ev. tern. 174, nemremo 219. nem’mreni Volk. 49, 52, nem’reš 47, 55, nemres 27, 35, nemire 42, 44, 50, 51, 54, nemre 25, 26, 37, 40, nemrejo 17. Tudi prehodne oblike se lahko dokažejo: nbmoreš ev. tern. 233. Poleg tega pa so tudi naglašene in polne oblike povsod v rabi, če je na glagolu poseben poudarek, posebno v vprašanjih : Nemore dobro drevo tiidi sad prinašatir' Matth. 7, 18 Kiizm. Pisava ne sme motiti, navadna je tudi v ev. tern. s svojov mocjov ne moremo dopmesti. Letop. 1874, 120 Primere za sme-, katerega nenaglašen e prehaja v i (pr. njej, nje, ji), znam iz Štaj. in Ogr.: v totem casi pati ne smiš ga ne oddati. Kres IV., 299 štaj. Pase tiidi nismiš zglasiti. 350. jaz tiidi njega ndsmin rešiti 350. te ne smiš dale iti. Kres V., 302. Ogr. 2. naj. Členek naj, na zahodu nar (Miki. Erb. 210), ki se je razvil iz predloga na in služi obrazovanju presežne stopnje (super- ‘) Miki. (Gr. I., 314) misli na ne iz ne trm: ne znam da Dolonj. za nikvto; ne znam kaj za m'kaj. V zvozi z drugimi primeri se ta razlaga pač ne more obdržati. lativa) pri pridevnikih in prilogih, lahko tudi jemlje naglas n;i,-se. Na vzhodu morem to dokazati iz ev. tern.: naj penije (v vseh primerih nosi aostrivec) 22, 27, najmenjSa 18, iz najmenjše ribi 232, najmenje 245, naj poslednji 27, najzadnjernu 30, naj lepše 173. Ni li to naglašanje sploh na Hrvaškem in Ogerskem bolj navadno, ne morem soditi iz objavljenih tekstov. Iz svoje domovine se spominjam na take primere: najbolj, najpre (prej), najmenj, največ. Pazi, da tudi v tem slučaji združeni besedi lahko dele enklitike: katero najtije minjše od vseli semen, ev. tern. 27. 3. Predlogi. Že pri zaimkih je bilo povedano, da se njihove polne, oziroma izvirne oblike po predlogih lahko tudi enklitiško rabijo, posebno na vzhodu. Vendar tamošnji govori še napredujejo v tem oziru in se bližajo srbščini in drugim slovanskim jezikom, v katerih se naglas večinoma pomika na jednozložne predloge. Tako pravilo še za slovenski vzhod sicer ne velja, ali reči se sme, da se posebno jednozložne besede in različni zaimki radi naslanjajo na jednozložne predloge. Ta pojav je v zvezi s pomikanjem naglasa, ki je na vzhodu sploh v navadi. Močen naglas izpreminja tudi kakovost samoglasnika pri predlogih brez, črez, na vzhodu krez, med, pred, ki imajo, če so ne-naglašeni, odprti e, ki pa pri črez in pred po etimologiji ni opravičen (Miki. Ewb. 115, 241); kadar so pa naglašeni, kažejo e ne samo na vzhodu ampak bržkone povsod; za Kranjsko vsaj nam je priča Metelko (str. 198),*) za Goriško ci&zn iz Cirkna. Strsl. predlogi m in sz kažejo se v obliki va, na Ogr. in Hrv. večinoma vu, z6 ali su. Ker nas pri takih preiskavah viri zapuščajo, navajam le nedvomljive primere. a) Predlogom prislonjeni samostalniki: na-dno Volk. 46, navzrit 48, na daš (trohej) 43, drugače navlašč, nalašč, nalaš (Miki. Ewb. 378); v dvor ga na tla zahjčimo. Dainko pp. 31. mrtev na tla opal. Nar. prip. 302. raz konje na-tla poskakali. Janežič Cvetn. 181 iz Kranj, opla =z ol> tla Volkm. 34. za mol dati Vraz 64, v zamuz dati. Kukulj. 204 (Gr. III., 129). gda je či zrasla za zamuz iti. Kres V., 460 Hrv. vudne (poleg i v noči) ev. tern. 16. vu vek Kres V., 249 Hrv. vavek Nar. prip. 80, narek 31, msred 303. Posebno važni so zahodni primeri: nitih auf den boden, nitfoh, ni tlzh, ni dno, ni dni. srednjekr. nar. na Gor. 43. fovšnija na den gre. Kres V., 99 Kor. Ti izrazi se navadno čutijo le kot prilogi, dno n. pr. v moji domovini samo zil-se sploh ni v rabi. Po svojem izviru spadajo prav za prav sem tudi vadije, valje ') Pr. tudi prM-le Levst. Vodn. sp. 175. Tudi pri prilogu pred friiher opazujemo isto: Je Sega, kdor pride prid, pred melje. Preš. 102. (iz vzdlje) illico, vadle, vale, vadler statim, dovolj satis (Gr. IV., 161), zavije (zavoljo) Cvetje I., 630, najme, najmre, nemira (Letop. 1874, 113 Ogr.), namreč namlich (Gr. IV., 161). napak (iz na op akt), narazno auseinander Dol. (Levst. slov. spr. 128), doda, dosti kažejo v drugem delu pač pridevnike, oker, oberh — ob vrh postal je predlog: oberh vas ev. tern. 11. ober tebe 109. vu jedi-nosti, ev. tern. 1, bržkone le ni vsaj brez podrednega naglasa na samostalniku. Podgorski, ki je posvetil pomikanju naglasa v Nov. 1863, 67 sl. posebno razpravo, navaja razven nalašč iz nalašč, ml tla iz na tla še sledeče primere: n d most iz na most, do mraka iz do mrdlca, za zlo iz za zib. Kje na Kranjskem tako govore, ni povedano; na Gorenjskem, v pisateljevi domovini pač ne, ker poslednji primeri niti na vzhodnem Štaj. niso mogoči. Kakor sploh cela razprava spominja na Daničidevo „Nešto o srpskijem akcentima11, ta.ko so tudi ti primeri po srbskih narejeni; posnemajo se tudi srbske naglasne razmere, ker nd most je nekaj nemogočega v slovenščini, ki razločuje dolžine in kračine le v naglašenih zlogih. b) Zaimki, a) Kar se tiče osebnih zaimkov gl- str. 18, 25. zbseb seorsim: •pitali so (ja zbseh Peter i Jalcub. marc. 13, 3 Ktizm. Tudi pri Trub. beremo: inu te odpela suseb na eno visoko goro matth. 17. pose seorsim: 'sako na pose. Nar. prip. 151 (gl. Gr. IV., 152). p) Kazalni zaimki: zato, piše se zd.to, zato, zato, na vzhodnem Štaj., Ogr. in Hrv. povsod v navadi; na Kranjskem bržkone nikjer, ker pri Levstiku (žup.) berem le zato, ravno tako pri Strit. za to, Zvon 1870 večkrat, vendar pomni: Marjetica ni za to marala. N. p. II., 17. Nato ni samo v pomenu časovnega ,priloga1 ^ostea1 na vzhodu povsod v rabi, ampak nahaja se tudi v izvirnem: On je nd to (in das) privolo. Kres V., 248 Ogr. Mati je ndto privolila 246. vato ev. tern. 206. viito ime 256. vatom 254. opalo nam m to ravno polje Nar. prip. 313. potomtoga ev. tern. večkrat, zatem ev. tern. 233. Da je tudi beseda zatem, Kres V., 613 Štaj., jednako naglašena, dokazuje ravno tam navedeni zatim, pri katerem je e pravilno oslabdl v i; za tin Kres IV., 64 Štaj. za tim V, 249 (dvakrat) Ogr. vu’nom = vu onom: Vu ’nom mi je polja jen grad zezidani, Vu ’mm sa mi grada tri lepe devojke. Nar. prip. 297. Jednaki primeri so jako navadni v pravi hrvaščini: va na grad, na no mesto, na nen gradu itd. (Gr. III., 540); tudi v češčini: pro ’nu, na ’nej (Gr. I., 500). dd-si dobi, 6-si dobi pri Belokranjcih (Gr. III., 147.). y) Oziralni zaimki: oružje, vukoseje vufal. ev. tern. 38. S) Vprašalni zaimki: zakaj ,quare‘ na vzhodnem Štaj., Ogr. in Hrv. Naglašen pa je kaj, ki se na vzhodu rabi tudi kot oziralni zaimek: ono, za kuj tij doma ne vejš. Kres V., ISO2 Ogr. Kako je Krell naglašal pokai, zakai, ne morem določiti. 1'6 čem pa so cokle še? Paj. črt. 158 Štaj. iz zahoda. Po čem to od ute P Drst. z) Nedoločni zaimki: mtvse veke ev. tern. 253. vavsi hudobi Krell 96 b (pr. vame, vanj), zovso 34 in večkrat. c) Števnik: en, ena, eno naslanja se večkrat in odmeta e: Za n čudes Krell 118. zano 46. za ’n birtoli sena Vraz 191 Kor. za ’u las Volk. 58. za 'm nočko Nar. prip. 593. na ’n dan Klodič 27 Beneško, ki jae ta zd na bozjae rieč Arch. VIII, 113 Cirkno, na ’)t kraj 115. en odmeta svojo začetnico tudi drugače večkrat in se rabi enklitiško in proklitiško. (Dalje prihodnje loto.) Doneski k historični slovenski dialektologiji.^ Spisal Vatroslav Oblak. II. poznavanje gorenjskega in dolenjskega narečja imamo primeroma lepo število pisanih in tiskanih virov od XV. do XVIII. stol., dasi ne jednake vrednosti, posebno poznejše je treba rabiti le s kritiko. Za notranjščino, če se ne oziramo na Krelja, o katerem je težko določiti, v katerem narečji je pisal, tudi ne manjka virov, dasi ne sezajo v starejšo dobo, nego v drugo polovico XVII. stoletja, dovolj je če omenim samo Kastelca in J. Bapt. Celo za koroško narečje imamo dragoceni slovar Megiserjev in jedno kratko prisego objavljeno od Šketa; v kajkavskem narečji je pa celo mnogo knjig iz XVI. do XVII. stol. Najslabeje stoji s poznavanjem goriško-beneškega govora; iz oblasti teh narečij nimamo iz starejše dobe nobenega spomenika niti pisanega niti tiskanega razven jednega italijansko-slovenskega slovarja, katerega je sestavil Gregorio Alafia da Sommaripa in izdal 1. 1607. v Vidnu. K temu se pridruži še jeden na pergamenu pisan rokopis iz konca XV. stol., katerega objavi Archiv fiir slav. Philol. Tem večje važnosti je tedaj mala knjižica Sommaripova za slovensko historično dialektolegijo, samo to kvari njeno rabo in zanesljivost, da je v njej mnogo očitnih pomot. Sploh napravi Sommaripova pisava in jezik ta vtis, da je poznaval slovenski jezik prav slabo in površno. Knjižica obsezajoča 111 listov je shranjena v ljubljanski licealni knjižnici in ima sig. 6828. II. A. f. Oblika jej je jako l) Prva polovica razprave je v Letop Mat. Slov. 1890., str. 180—236. mala in spominja na Truberjevega Matevža, visoka je samo 90 mm, široka pa 68 mm. Prvi jo omenja Kopitar v svoji razpravi Hesychii glossographi discip. str. 47 pišoč o njej: „En nos ipsi, huic venationi minime intenti, jam nune tertii libri olim ultra mille fortasse exempla publicati exemplar unieum, quod supersit, iudfcamus. Primum . . . secundum. P. Soma-ripa capucini Dittionario Italiano et Schiavo, Udine 1607. 12., a nobis praeter exspectationem emtum in auctione publica Vindobonae et e nostra donatione cum reliqua bibliotheea Zoisiana nune in Bibliotheea Lycei Labac. servatum“ in pozneje tudi Šafafik, Gesch. d. stidslav. Lit. I 64. Levstik, kateri je poročal o njej Zvon I. 776 ne ve ničesar drugega povedati, nego da je na 2., 3. in 4. prazni strani zapisano s cirilico posebne vrste nekaj besedic; o jezikovni važnosti, v katerem narečji je pisana etc. o vsem tem molči tudi on. Natančneje poroča o tem slovarji J. Marn v Jezičniku XXI 25.-27. Ves naslov knjige glasi se: VOCABOLAEIO Italiano, e Schiauo. • Che contiene vna breue inftruttione per apprendere facilmente detta lingua Schiaua, le lor ordinarie falutationi, con vn ra-gionamento famigliare per li viandanti. Aggiuntoui anco in fine il Pater noster, 1’ Aue Maria, il Čredo, i Precetti di Dio, e della S. Cliiefa, con aleune lodi fpirituali folite a cantarfi da questi popoli nelle maggiori folennita deli’ anno. Raccolto da Fra Gregorio Alalla da Sommaripa deli’ Or-dine de’ Serui della B. V. Maria. JN VDINE MDVII. Knjiga sama ima 111 listov, pri tem ni vštetih prvih šest in zadnjih pet praznih listov. Naslov je tedaj (če štejemo tudi te liste) na listu 7 a, str. 7 b je zopet prazna. Na listu 8-13 je italijanska dedikacija in sicer „ Al’ Illmo et Reumo Monsi' Mattias della Torre“ in ta je datirana od „15. Maržo 1607“ in sicer v „Di Duino li.“ Str. 13 b prične se predgovor: „A1 benigno Lettore", za katerim sledi kratka slovenska slovnica in še le za to slovar. Na konci slovarja so še dodani „Nomi di aleune monete etc." Predgovor, slovnica in slovar z omenjenim dodatkom imen nekaterih denarjev obsezajo prvih 96 listov. Na listu 97 a prične se poglavje „Ragionamento famigliare del viandante col paefano delle cofe piu neceffarie“, t. j. primitivni slovenski razgovori za potovalce, in seza do 102 b, kjer je nekaj molitev (pater nofter, Aue Maria in Čredo), za tem sledi na str. 104 a do 108 nekaj cerkvenih pesmij in sicer najpoprej deset božjih zapovedij v verzih, potem pet cerkvenih zappvedij v_prozi, potem božična in velikonočna pesen in končno kratka bin-koštna. Na listu rOS'a^Tl2 je’ kratek pouk pruligarju. Na konci cele knjige stoji: „In Vdine. AprelTo Gio. Battifta Na-tolini. 1607. Potem je še pet praznih listov, na prvem so poskusi cirilske pisave, kateri so se obnesli prav slabo. B* Knjiga A. da Som. podajo tedaj mnogo več nego samo slovar, v njej je tudi kratka slovenska slovnica, nekaj praktičnih in najbolj potrebnih razgovorov, glavne cerkvene pesni in molitve, knjiga je tedaj nekak vademecum, namenjen laškemu duhovniku, kateri še ni mnogo vešč slovenščine in mora vendar poslovati med slovenskim narodom v slovenskem jeziku. Zanimiv je predgovor. Pisatelj ve, da so slovanski jeziki in narodi jako razširjeni, da sezajo od Jadranskega morja tja do severnega Oceana, in našteva tudi posamezne slovanske narode. Da je njegovo etnografično znanje slabo, temu se ni čuditi, vedel je celo menj nego drugi slovanski pisatelji iz te dobe in zato se tudi ne čudimo, da najdemo med slovanskimi narodi tudi Ogre, „Moldavce“, Vlahe, Litvane, (njegovi Pruteni so Malorusi), saj beremo še čudnejša imena slovanskih narodov in najdemo še slabeje poznavanje slovanskega sveta v poznejših pisateljih iz XVII. in XVIII. stol.; celo v znanstveni razpravi iz zadnje četrtine XIX. stol. poznava neki „učenjak“ mimo srb. in hrv. narečja tudi še bosensko, hercegov. in dalmatinsko. Pravopis knjige je italijanski, toda nedosleden. Vidi se na vsaki strani, da je italijansko izobraženemu pisatelju pisava onih glasov, katerih nimata italijanščina in latinšč. delala mnogo težave in preglavice. To je najstarejša slovenska knjiga z italijanskim pravopisom in kaže, da se je sloven. pravopis v starejši dobi povsod razvijal na tuji podlagi, v področji nemškega vpliva se je naslanjal na nemškega, na kajkavskih tleh na madjarskega, na zapadni meji bil je italijanski. Bohoričeva reformacija je bila v starejši dobi zelo omejena, poprijeli so se njegove pisave samo nekateri slovenski pisatelji, katere smemo smatrati za nekake bolj oficielne pisatelje kakor Dalmatin in Hren. Jezik v tej knjigi ni jednoten, opaziti se da, da se jezik v razgovoru in slovarji (tedaj v originalnem delu pisateljevem) razlikuje od onega v tekstih t. j. pesmih in molitvah, v zadnjih je mnogo boljši in menj pogrešen. Brez dvojbe je upotrebil A. da Somm. za ta del svojo knjige starejše tekste, katere je samo nekoliko predelal. Za pesmi se to da dokazati. Njegova velikonočna pesem se strinja z velikonočno pesmijo, katera se nahaja v stari protestantski pesmarici Catehismvs, psalmi etc. v’ Bitembergi 1584, str. 124 in katera je sedaj objavljena v mojih Starej. sloven. tekst. 35. Da je ta pesem bila med Slovenci sploh dobro znana, vidi se iz tega, da se prva kitica nahaja že v conf. gener. A. da Somm. je to pesem samo malo predelal, ne ravno na korist pesmi. Jezik v slovarji in razgovorih je slabejši in v njem je več pomot. J6 li naš pisatelj pri sestavljanji svojega slovarčka in kratkega obrazca slovnice imel kak slovenski pripomoček — če tudi no tiskanega — pri roki, to se ne da lahko določiti. Nekatere pomote, če niso tiskovne hibe, napravijo vtis, kakor bi bil pisatelj marsikaj krivo prepisal in ne izvirno sam tako zapisal. Pri proučevanji jezika A. da Sommaripovega treba se je pred vsem vestno ozirati na one posebnosti in prikazni, po katerih se njegov jezik razlikuje od ostalih istodobnih slovenskih pisateljev, katere so torej le njemu lastne in označujejo njegovo narečje. Pred vsem je treba določiti, v katerem narečji je pisal, je li v beneškem *) ali pa v onem, katero se govori v okolici Divina, tedaj v goriško-kraškem. Beneško narečje (Št. Petersko) poznamo nekoliko iz razprave Klodičeve, jaz sem rabil tudi natančne podatke, katere mi je priskrbel gospod J. Trinko, za kar se mu tukaj zahvaljujem, za divinske govore se mi pa ni posrečilo vzlic najboljši volji in prizadevanju dobiti jednakih podatkov, vendar sem mogel porabiti po posebni prijaznosti g. Štreklja njegovo razpravo o glasoslovji goriško-kraškega narečja (v manuskriptu). Iz njegove razprave „Mor-phologije des Gorzer Mit,telkarstdial.“ str. 3. vidimo, da tudi divinsko narečje spada v oblast goriško-kraškega narečja, tam piše namreč: „Ihr Dialekt ist durchaus nicht einheitlich; es lassen sich, wenn man von Einzelheiten absieht, in demselben drei Schichten unterscheiden. Die nord\vestiiche Schichte schliesst sich eng an den Dialekt der Gorzer Slovenen von Miren, Bilje und Renče an; sie umfasst die Dorfer: Šent Martin, wo die Karst-Bezjaki wohnen, Doberdob, Jamlje, Brestovica, Divin (Duino), Opace selo, Kostanjevica, Temnica und Lipa, und bildet theihveise die slavische Sprachgrenze gegen Ita-liener und Friauler" in potem pravi, da se jezik, katerega je opisal, more smatrati za glavnega reprezentanta goriško-kraških narečij. Zato se bom pri jeziku našega slovarčka oziral na to narečje. — Važna je ta knjiga v leksikalnem obziru, kajti v njem so se ohranile še nekatere besede, katere so se sedaj že skoraj čisto poizgubile, mimo tega je pa jezik zanimiv tudi radi mnogih tujk. Glasoslovje. Iz razprave Klodičeve (o Št. Peterskem narečji beneških Slovencev) je razvidno, da se je za stari i>, i> v vseh zlogih, dolgih in kratkih brez razločka razvil a, tedaj daš, mahla, tašč, pas, stakld, staža, in to mi potrjuje tudi g. Trinko, kateri omenja primere daš - daia, magla, daska, staža, pas, tarna, luhdn, falpac, krutak, buožac, torej celd v nenaglašenih sufiksih je a. Kako ') Na Beneškem ni samo jertno slovensko narečje. Mimo rezjan-skega govora se dajo razločevati tri narečja, pa tudi ta niso popolnoma jednotna, kajti na furlanski moji imajo neke posebnosti, katerih drugod ni. ima A. da Soram.? Takoj se opazi, da on piše v kratkih in nenaglašenih zlogih navadno e za stari polglasnik in da je n omejen večinoma na dolge zloge, tedaj Urnim 22 a, chieteiiec 22 b, petec 22 b, patec 105 b, brumen 98 a, conez 107 a, Jceteric 109 b, heteri 38 b, 77 a, odpuftec 109b, deziemifa 23 b, tedni 25 b, perften 26 b, peifec 27 b, zachietec 29 a, clepetez 29 b, louez 32 a, pes 33 a, slcpez 38 b, crinez 40 a, meruinez 48 a, fnubez 5G b, fen 56 b, faketeri 68 a, temnit 99 a, ftefu 85 a, neimez 91 a. Če se je pojavil v nekaterih primerih a tudi v kratkih ali nenaglašenih zlogih, vplivale so pri tem sorodne oblike, v katerih se je a razvil čisto ofga,nično iz polglasnika n. pr. pacou 104 a, pacu 56 a, danafgnuja lila, lazgnic 32 a. Povsod, kjer piše naš pisatelj e, izgovarjal je polglasnik s. Nekolikrat je res a pisano, kjer bi tega ne pričakovali: adan 20 b, 106 b, (v beneškem narečji se govori res adan), sadni. 101 a, fadi 103 b, 111 b, ouas 101 b, danas 103 a, vasvoglien 107 a, lubezan 25 b, odpu/tac 55 b, tamnizza 75 b, tamna 91 a, toda vprašanje je, se je li res tukaj govoril a in ne stoji ta n samo grafično in je tedaj o njem tako soditi kakor v kranjskih pisateljih t. j. a stoji za kratek in nejasen glas « (b). Ne sme se prezreti, da se govori v goriško-kraškem narečji v kratkih zlogih v mnogih slučajih reduciran t. j. nepopolnoma razvit a, za katerega piše Štrekelj x n. pr. ds.š, riš, c »id, dinbs, disha, lihh. V dolgih zlogih ima tudi A. da Sommaripa n n. pr. dan 22 a, 104 a, 105 b, 107 b, lacco 102 a, polaca 3 b, ta 104 b, magne 105 b, chiaft 108 b, dufan 109 a, faniat 56 b, crotac 62 a, malina 64 b, taft, 90 b. Mimo a in e nahajamo v jednem primeru tudi u in sicer lug at (liigen) 63 b mimo laza (laza) 32 a in laggnic 32 a; kako se je razvil ta u bilo je že zgoraj povedano.1) A. da Sommaripa piše tudi vufc 38 a, vun 49 a, 96 b; tudi mogla 6G a je najti. Da se je res v nenaglašenih zlogih v jeziku A. da Sommarip. refleks polglasnika izgovarjal polglasno, da je torej e treba brati i>, to potrjujejo sledeči primeri: oggn 100 b, 108 b, ocn 29 a, osi 28 a. — Refleks starih polglasnikov v tej knjigi prav odločno nasprotuje temu, da je A. da Sommaripa pisal v beneškem narečji. Strinja so pa v tem obziru, kolikor je razvidno iz Štrekljeve razprave, z goriško-kraškim narečjem, kjer stoji v dolgih zlogih, kakor v vseh jugozapadnih narečjih, a, v nenaglašenih suliksili pa polglasnik. Razlika je ta, da v jeziku A. da Sommarip. morda še ni vokalne harmonije, če se ne smejo morda med slučaje vokalne harmonije vštevati primeri adan, 20 b, 106 b, cadar 10 b, sadai 101 a, ouas 101 b, vasvoglien 107 a, elana fniga 111 a, odpuftac 55 b, pacu 56 a, tamma 91 a? Tudi v sufiksih ima goriško narečje polglasnik ') rrim. Letop. Mat. Slov. 1890, str. 189—190 (str. 10—11 sep. odtis.). in se tedaj strinja z jezikom A. da Sommarip. Reči moramo torej, da se v nadomeščanji starih polglasnikov jezik tega slovarja močno in bistveno razločuje od beneškega narečja in da se strinja z goriško-kraškim, da tedaj predstavlja govor divinski. Za etimol. e ima tudi ta knjiga navadno e n. pr. recu 11 a, camen 04 b, 74 a, 107 b, priatel 25 b, pofteglia 59 b, in tudi ne (mn) 104 b, 105 a, neuidoft 47 b. Nadomestil je pa a samoglasnik e v primerih adan 20 b, 106 b, an 106 a, ankrat 105 b, ano 100 b, anaift 20 b, kar je najti v beneškem in tudi goriško-kraškem narečji. Važnejši je a v primeru dablo 74 b, v tem slučaji se strinja jezik naše knjige z goriško-kraškim narečjem, kjer se govori diblo radi vokalne harmonije, dočim je v beneškem narečji še ostalo deblo. Iz kje se je razvilo tudi tukaj lci 98 b. Manjše važnosti za jezik našega vira je usoda starega e, kajti baš pri tem samoglasniku niso razlike med beneškim in goriško-kraškim narečjem velike, če ne jemljemo v poštev vokalne harmonije. A da Sommaripa piše za naglašen e v dolgih zlogih ei, e in i: leito 22 a, 26 b, nedeiglia 22 a, fueifda 106 a, fueifde 106 a, fuei/dar 28 b, delte 106 a (ter), 106 b, po-neidat 29 a, 111 b, peifec 27 b, 81 a, fpoueidat 41 b, fpoueidnic 41 b, pofueitouat 41 a, perponeidat 57 a, odpoueidat 79 b, beizat 49 a, peina 83 a, neimez 91 a;/ imele 9 b, imela 11 a, me/fez 22 a, lepa 98 a, 99 a, potreba 100 b, fegret 100 b, g repnike 103 b, zloueca 105 a, b, zapouedniga 105 b, leto 105 b, fueHa 106 a, fueti 106 a, mefto 106 a, meftu 106 b, lepit 106 b, znet 107 a, grefnic 109 a, fponem 109 a, fpouednicu 109a, pregreffiu 109b, greeou 109b, vem lila, leno 29b, beu 31 a, zapouedat 40 a in tudi pred sledečim r: mera 64 b, veriem 8 b, 103 b, veriemo 9 a. Navadno odgovarja tedaj nagla-šenemu e glas e, redkokrat je v dolgo naglašenih zlogih najti i: orizi (odreši) 103 a, gricou 104 b, fpouidat 105 b, lip 30 b, vichne 72 b in pred r: viru 108 1). V kratkih in nenaglašenih zlogih ima A. da Sommaripa i n. pr. diuizze 104 a, diuiffe 103 a, 107 a, dinizza 108 a, zapouidi 108 b, zaslipit 23 a, rajdilit 43 a, bizagne (bežanje) 49 a, ciloft 57 a, meduid 69 a, cripoft 95 b; mnogokrat piše tudi e n. pr. oteu 11 a, 13 b, zlonek 98 b, videt 101 b, vides 101 b, videla 107 b, zapouedi 104 b, zlouec 104 b, 105 a, 109 a, fpouednicu 109 a, fpouednica 109 b, dreuo 27 a, lepota 30 b, refnizzo 40 b. Vprašanje je, kako so se ti v pisavi dovolj različni refleksi starega e izgovarjali, se je h res v jednakih zlogih in položajih za e govorilo ej, e in i, ali je ta razlika le bolj grafična? Najbrž imata ej in e v dolgih zlogih isti glas, in sicer ozek e, kateri je nagnjen proti i, to je najbrž tisti glas, za katerega piše Štrekelj i n. pr. irbnjat, cesar, y rešit, nlnnb, trredn, ivr4tm>, d Mit. Ta i se je v nekaterih slučajih lahko zelo približal i, in zato piše A. da Sommaripa zanj tudi i; take razlike so najti tudi v drugih narečjih n. pr. v bohinj- skem. Pri nenaglašenih zlogih je izgovor radi tega nekoliko težko določiti, ker se ne ve, če ni v onih slučajih, kjer stoji e, ta glas vzet iz oblik z nenaglašenim e, toda o tem ne bo dvomiti, da se je govoril tudi i ali pa kratek glas zelo podoben i. S pisavo A. d. Sommarip. se ne strinja popolnoma ni kraško-goriški govor ni beneško narečje. V prvem odgovarja dolgemu ■n glas U, kratkemu pa e, iz katerega se je razvil vsled vokalne harmonije v gotovih slučajih a; ej — e se govori samo v bijšat, bzjsit, smij, dvij. v Skoraj isti refleksi t. so v beneškem narečji Št. Peterskem. Že Klodič omenja, da stsl. t. odgovarja ie: diete, želiezo, brieh itd. in to potrjuje tudi Trinko, ipak dostavlja, da se dolgi -n izgovarja na dva načina, v jednem prevaguje bolj i tedaj ie, v drugem pa e tedaj je n. pr. brieh, kries, mieh, tniesac, lies, lien, vietar, bieu, l-iep, blied, sliep — grjeh, Ijeto, hljev, pjevac, stnjeh, zvjezda, larjeva, mljekb, mjestd, vtjednjega ipak iltn : v nenaglašenih zlogih se govori e n. pr. drevuo, devica, odrešenik, bejdk, tetisa, krepi/ost, Hovek, lepotd. — Skupina re se je v jeziku našega slovarja še ohranila: cIreno 27 a. Kakor tudi v drugih starih pisateljih je n izginil v dian 107 b, in diau 107 b, 109 a. Mnogo važnejši so pa za karakteristiko A. da Sommar. jezika korespondenti stslov. ,» Ravno pri tem glasu je zopet bistvena razlika med goriško-kraškim (posebno severo-zapadnim) in beneškim narečjem. Že iz Klodičeve razprave je znano, da se govori za a v narečji Št. Peterskem raztegnjen e (razven v venci) in to poroča tudi Trinko, kateri navaja sledeče primere: pitale, pit, izik, zuciiak, de vit, desit, devetdeset, mesu6, naciti, zalit i, vziti, klečati, imi, gledati, sricati, srica Drugače je pa v kraško-goriškem narečji, tam se nahaja v dolgih zlogih (mimo drugih glasov) tudi a in sicer v slučajih, kjer ni mogoče govoriti o kaki vokalni harmoniji. To moram izrecno omeniti, ker sem o svojem času mislil, da se je pojavil a = .s samo po vplivu vokalne harmonije; sedaj ko imamo za ta pojav več gradiva, ni več mogoče dvomiti, da odgovarja a glasoslovno in neposredno staremu nosniku p. Štrekelj omenja primere rdp, žaja, ždjn, Yrdm, yrdš, yrd, yramo, yrdste, yraja ter dostavlja, da je ta a v severozapadnem goriško-kraškem narečji veliko bolj razširjen, kakor v tem narečji, katerega jo on opisal, in k severno-za-padnemu narečju spada tudi govor divinski. Tako se govori v tem narečji ddtzl’a, jaza, pust, pdtbk, '•{Iddat, jdimbn, jdtrh, pid sat, zvdzat, doprdzen, prsdžem, srhiat, tozdu etc. Tudi Zakrajšek navaja v ,Sloven. Glasniku' XII. mnogo takih primerov: vzati, ima (in sicer bolj na južni strani) pozati, žal, senoiat, objal, prijal, suci, šašem, napragel, trasem, potagnem (po Brdih), klal (klel) vazati, gladuti, žaja, poklaknem, lač, plasati, sralati, zat, jazik, patak, gram in potem dostavlja, da se tako govori samo v hribih blizo Gorice in sploh v goriški okolici, V jeziku A. da Sommar. je res najti nekaj primerov za n — p. in sicer pntec 105 b, pata .'32 b, vzau (rima z ujtau) 107 a, ftiau (rima s podiau) 107 b, v vseli ostalih primerih odgovarja e staremu e n. pr. lezech 11 a, gouorech 1 1 a, grem 11 a, frechio 20 a, pet 20 b, de.net 20 b, deffet 20 b, meffez 22 a, 63 b, zet 64 a, me.[tu 99 a, meffou 105 b, pofuechieno 102 b, fuela 103 b, ime 102 b, fpoc/iiet 104 a, ra [pet 10 la, rnfpele 107 a, vzele 107 a, ie.fficn 108 b, ieffic 111 a, iezik 59 b, zachietka 109 a, oduesat 42 b, cletun. Morda se sme med te primere prištevati še partic. veriale 9 b. kjer se je razvil n morda iz e, dasi je mnogo verjetnejše, da je vzet iz onih oblik, kjer se je razvil iz naglašenega t> n. pr. verjamem, tedaj iz praes. Jedenkrat, se nahaja i za p: preiiich 99 b, kar najbrž ni pomota, ker se še sedaj v nekaterih goriških krajih tako govori. Zanimiv je tudi primer pocleiclene 110, kjer zastopa ei stari p, tedaj isti glas, kateri stoji navadno za na-glašen it. Pri tem se takoj spominjamo na jednak pojav v nekaterih čakavskih narečjih, kjer se govori gljedam, kljeti in tudi v goriških narečjih se je v mnogih slučajih ? zjednačil z e in e, vsem tem odgovarja v naglašenih zlogih ii, tako tudi v primeri klienit (lieknati). Refleks hohnika e tedaj jasno kaže, da A. da Sommaripa ni pisal v beneškem narečji, nego v divinskem. Za dolgo naglašen o (in onega, kateri se je ravnal po analogiji dolgega) ima A. da Sommar. ne samo u in o, nego tudi uo: bug 13 b, 14 b, 19 b etc. gofpud 19 a, 99 b, 100 b, 109 b, pitite 98 b, bulfi 69 a, 98 b, bulfign 101 a, cocu 101 a, tacu 102 b, 107 a, nebu 38 b, 104 b, mladu 106 a, meftu 106 b, lepit 106 b, tu 108 a, tuic 108 b, culi (ker fem culi) 109 a, mui 110 a, slatcu 28 a, vif/ocuft 25 b, top/uta 32 b, acu 12 b, 13 a, 15 a, inu 21 a, 101 a, mimo ono 18 a, dobro 19 b, 98 b, iutro 19 b, noch 22 a, 102 a, colico 98 a, malo 98 a, poite 99 a, ftorle 101 a, pofuechieno 102 b, toio 102 b, toi 103 a, gofpodi 104 a, foiga 104 b, leto 105 b, firoco 106 a, viffoco 106 a, roieno 106 a, da to 106 b, chifto 106 b, zlo 107 a, pocoro 109 b, redkejše je no: meffou 105 b, pobuolfut 10!) b, cuolo 81 a, ftou (centum) 22 a (ter). S tem se lepo ujema goriško-kraško narečje, katero ima za naglašen o ne samo uo in n (ta dva reHeksa sta navadna), nego tudi o. V beneškem narečji odgovarja dolgemu o glas uo, samo nekolikrat je najti v takem slučaji o, nikoli pa ?/, tedaj mesno, lepuo, koluo, st no, lahkuo, buoh, m noj, pnoje, (polje), duguost, gorkuost, muoč, nuoč, gospuod, pruoti ipak tudi stok. V nenaglašenih zlogih se je ohranil navadno o n. pr. gofpud 1!) a ete., gofpodi 104 a, fpouidat 105 b, pocoro 109 b, top!uta 32 b, toda v jednem slučaji ima A. da Sommar. tudi a in sicer pandelec '22 a, če to ni pomota. Pogreška je tudi vffac (neutr.) 105 b mimo vsako — vsaka. Skupina or v nenaglašenem zlogu se je izpremenila v r: paftercn 47 a, koker 86 h. Tudi glede nc-neglašenega o se strinja jezik te knjige bolje z goriško-kraškim narečjem, kakor z beneškim, kajti v zadnjem odgovarja nena-glašenemu o vedno n, v goriško-kraškem se je pa ohranil o, kjer ni vplival nanj sledeči zlog. Dasi pri samoglasniku o ni bistvene razlike med goriško-kraškim in beneškim narečjem, da se ipak reči, da stoji tudi v tem slučaji jezik naše knjige bliže prvemu kakor drugemu. Kolikor morem soditi po meni pristopnem gradivu, tudi glede stsloven. a ni nobene posebne razlike med goriško-kraškim in beneškim narečjem, ipak se mi dozdeva, da je mnogo bolj razširjen u = a v prvem narečji kakor v zadnjem, kjer je omejen le na nekatere besede. V goriško-kraškem narečji se sliši za dolgo naglašeni a navadno u, toda tudi o, nenaglaše-nemu in kratkemu n pa odgovarja u (v sufiksih), o in a (kjer sledi teman zlog). V beneškem narečji se govori v prvem slučaji večinoma o redko u, v drugem slučaji pa o in n. A. da Sommar. piše o mimo u, v naglašenih zlogih jedenkrat celo ou : fo 11 b, 12 a, bom 12 a, bos 12 a, bo 12 a, bodo 12 b, pot 98 a, roke 99 a, rok e c 100 a, roka 62 a, vffegamogochiga 103 b, orodit 27 b, vtrobn 32 a, golob 40 a, ob/odit 41 a, zob 41 a, fodba 50 b, tožit 77 b, mimo tud {tod,) 104 a, blud 00 a, bludnica 24 a, bludnoft 61 a, obftupnt 41 a, pruti 41 b, obluzit 55 a, tusbn 77 b. Tudi ou: iouc; omeniti je, da se najde v goriško-kraškem narečji buobn in j dok. Za nenaglašen in kratek u ima A. da Sommar. o in a: modroft 43 b in vnzou (azh) 33 b — fabbotn 81 a, 226 b, faboto 105 b, če se ni v tem primeru pojavil n naslanjaje se na italijan. snbbata, za kar govori že nekoliko tudi pisava z dvema bb; — u v bludnoft, je posnet po primerih z dolgim a — u. Tudi v goriško-kraškem narečji se nahaja v nekaterih primerih, dasi redko, a za k, yMočina, sctbuota. Samoglasnik n se je ohranil v jeziku A. da Sommar. celo v nekaterih slučajih, kjer pišejo drugi stari pisatelji iz XVI. in XVII. stol. e. V prvi vrsti je med takimi primeri omeniti da (ut) 4 (nekolikokrat), 15 a, 98 a, 100 b, 107 b, v beneškem narečji se govori de, v goriško-kraš. dz pred sledečim jasnim zlogom. Navadno ima A. da Sommar. v sestavljenkah še raz n. pr. rafpet 104 a, rnfpele 107 a, rafdert 42 a, raslozit 42 b toda že reslozit 42 a, refprauit 42 a. refuadit 42 b. Sledečemu,/ se nenaglašen in kratek a še ni asimiliral: dai 16 b, 19 b, 101 a, pomagai 20 a, eni 98 b, 111 b, colicai 99 Id, bučni 100 a, vpegliai 103 a, fgorai 12 b, fgodni 23 a, 102 a etc. če ni oret [orati) 27 a pomota, kar se mi dozdeva narverjetnejše, mora se tako razložiti kakor mraz, tudi pokazet 41 beremo, kar je pa pomota,. V znanih slučajih je tudi v tem tisku o nadomestil a: coeu 101 a, coker 102 b, 103 a, 105 b, IlOb, koker 86 b toda tncu 102 b, 107 a, 110 a. Zanimivo je, da se tudi tukaj nahaja ■plemen 46, tako se govori v goriško-kraškem in beneškem narečji. Iz ne-naglašenena ra se je razvil r: meruinez (mravlinez) 47 a, vertner 56 b m. vrtnar je najbrž napačno. V jeziku našega pisca se najbrž ni več polno izgovarjal i (stsloven. i in y) v kratkih in nenaglašenih zlogih, oslabel je v kratek in nejasen e ali pa v polglasnik. A. da Sommar. piše navadno v takih slučajih sicer i, toda mnogokrat tudi e: imele 9 b, tudi 101 a, ni eh 102 a, ime 102 b, pridi 102 b, ifidi 102 1), mati 17 a, 105 a, ftuamica 106 b, prafnic 105 a, pripraui 108 b, grefnic 100 a, culi 109 a, petporochim 111 b, igla 23 b, per-pranet, dim 49, inu in celo touarifhtuo 40 b, ipak tudi prime (imper.) 20 a, uame (instr.) 20 a, zahualem 98 b, cuffet (infin.) 98 b, ftorite (imper.) 99 b, mogle (mase.) 100 a, fe (si) 99 a, pile (mase.) 101 a, jtorle (mase.) 101 a, plachiale 101 a, perneffe (imper.) 101 b, bode (imper.) 102 b, 109 a, ftopeu 104 a, vmore (imper.) 105 a, crade (imper.) 105 a, stale 106 a, persle (mase.) 106 b, pernesle 106 b, sluzile (maso.) 107 a, vzele (mase.) 107 a, refpele (mase.) 107 a, boghe 109 a, lubefniue 110 a, sliffale 110 a, obeffet 27 a, tedaj lepo številce primerov oslabljenega i, več kakor v vseh starejših in istodobnih tiskih. V Št. Peterskem narečji se po poročilu Trinkovem izgovarja tudi kratek in nenaglašen i kot čisti i, v goriško-kraškem narečji je pa oslabel v reduciran (kratek) s. A. da Sommar. ima celo nekaj primerov, kjer se je i izgubil in radi tega smemo sklepati, da je bil že močno prodrl v njegovem govoru pojav oslabljenja pri tem samoglasniku: flori a 11 a, ftorle 101 a. V skupini ri se je i jako reduciral in cela skupina seje spreobrazila v r n.pr.per 100 a, I04bperneffe 101 b, perblizouat 26 b etc. mimo ri: pricazeu 107 b, pripraui 108 b, pri (del 25 b, pricazat 27 a etc. Prod končnim w v part. praet II. se je nenaglašen i spojil s sledečim iv v glas u: J'toru 11 a, 109 a; m. pri je najti v sestavljenkah pre — n. pr. preiemala 107 b, tukaj so vplivale sestavljenke s pre. Infin. ima že krajšo obliko: perblisouat 23 b, perprauit 27 a, pricazat 27 a etc. Iz kratkega u, če ni stal na konci, ni se še razvil polglasnik b ali kratek o, kar bi lahko pričakovali po analogiji kratkega i. Mi nahajamo tedaj tukaj cruc 103 a, vufggat 23 a, cel<5 skupina tnt se navadno še ni skrčila v tv, mi beremo drugar/ti 25 b, drufina 45 b, toda že errit (rjuti) 81 a. Na konci besede se piše za kratek u že o n. pr. loc. crifo 10 b, mefto 10 b, dat. kerfchenico 106 b, offro 106 b etc. mimo tega je pa še ohranjen stari u n. pr. bogu 107 etc. Te posebnosti ni najti ni v goriško-kraškem ni v Št. Peterskem narečji, toda govori se tako med beneškimi Slovenci v nediški dolini. Izginil je nenaglašen u v glagolu verujem: veriem 8 b, 102 b, veriemo 9 a, verieio 9 a; fpoftoi 105 a je pomota, kajti v prejšnji vrsti stoji prav fr afni. Kaj je pa početi s primerom oubuet (obuti) 32 b? Ne označuje morda ne glas g, ka,teri se v tem slučaji govori v goriško-kraškem narečji, namreč ivobgt? Zlogotvorni (vokalični) r piše A. da Sommar. na različne načine; navadno ima er, nekolikokrat je pa vendar najti tudi ar in v jednem slučaji samo r, če ni po pomoti pred r izostal vokal. V knjigi beremo: chietertek 22 b, Ter/ta 100 a, fkerbite 101 b, fmerti 103 b, 104 a, 107 a, b, fmert 107 b, kerftianfco 104 b, kerfchienico 106 b, derzati 105 a, derzi 106 a, dcrzale 110 b, der-znla 1 10 b, obderzat 27 a, chierne 106 a, perua 107 b, poterdit 24 b, fmerzouat 24 b, perften 26 b, perft 41 b, odpert 27 a, kerft 29 b, ferna 33 b, toda ar: martue 104 a, mimo merteu 104 a, 107 b, far za 104 b, 108 b, mimo cerza 109 b, fdrdit 24 a, 42 a, garmit 93 a Samo r stoji v besedi prfa 73 a; criuauit 56 b se je najbrž naslonilo na kri. Najbrž se je v vseh teh primerih govoril jednako vokal r, kakor je to še danes v goriško-kraškem narečji. Ipak se tudi v tem narečji — kakor omenja Štrekelj, pred r sliši nekak polglas *>, «, kateri se je oelo pred sledečim jasnim zlogom preobrazil v kratek in ne popolnoma razvit s, kateri se je pozneje vsled prenesenega naglasa v nekaterih slučajih razvil celč v polni f tedaj fr. V beneškem narečji (Št. Peterskem) se govori ar: Sarin, obarvi, vdrli, gdrlo, daržati, pur st, kur st, sarcf, pdrvi, tar d, sdrp, vdrba, vmdru, Tdrst etc. Nedvojbeno se sklada jezik A da Sommar. tudi glede zlogotvornega r mnogo bolj z goriško-kraškim kakor z omenjenim beneškim narečjem; če bi bil govoril A. da Sommar. ar, kakor se govori v beneškem narečji, gotovo bi bil tudi tako pisal. — Beseda cerkev ima i pred r: cirguu 19 a, cirgua 38 b, sedaj se govori v obeh omenjenih narečjih cierka, nemogoče pa ni, da se je v tem slučaji ie pred r razvil še le pozneje iz starejšega ir. Pri vokalnem / je zopet razlika med beneškim in goriško-kraškim narečjem. Prvo nadomešča — razven jedine izjeme sonce — l vedno z u, naj si bo zlog dolg ali kratek, naglašen ali nenaglašen, tedaj duh (longus), d/ih (debitum) — dag a, miisti, tašča, titcen, v uk, zuna, una, pan, mučati, dužun, buhd, suzč, jd-buka etc. prim. Klodič str. 4. V goriško-kraškem narečji pa odgovarja staremu \ glas oiv: mdivčat, icbivna, sbivzu, ždivna, žbivč v kratkih zlogih tudi o in v dolgih u. Tudi v tem slučaji se strinja jezik A. da Sommar. mnogo bolj z goriško-kraškim kakor z beneškim narečjem, lakho se že samo radi refleksa \ kar naravnost reče, da A. da Sommar. ni pisal v Št. Peterskem narečji. Toda jedna težava je v tem slučaji: radi mnogih in celo znatnih pomot bi se moglo misliti, da stoji v tej knjigi samo pogrešno o ali n, mesto ou, da je tedaj v pisavi po ne- marnosti ali radi slabega poznavanja jezika izostala prva ali druga polovica refleksa t. Naš vir ima namreč tri glase za /: on, o in u: pouna 103 a, napounit 44 a, toda napotit 108 b, pon 73 b, fouza 58 a, vok n a 58 b, vouc Gl a, zouz (žolč) 47 a, mouchit 90 b, goutaniz 3;3a; toft 51 b; v /once 87 a je izpadel l. Razven tega piše dughe 102 b, dufnicom 103 a, dufnic 41 a, dufan 109 a, duzan 41 a, dug 61 a, mimo dongo 41 a, bhuca 76 b, fpufnit 84 b in iabuc 74 b. Asimilacija. Starejše asimilirane oblike so večinoma nadomeščene po vplivu analogije z novejšimi n. pr. Grigoriaua 18 b; zanimiv je primer toio craglieftuo 102 b, kjer se je tedaj zjednačila končnica pronom. poss. s svojim samostalnikom, v beneškem narečji se govori toje krajnstvo. — Pred u nahajamo v početku besede v: vufgat 2:5 a, kar je najti tudi v goriško-kraškem narečji, toda ne v beneškem, kakor omenja to izrecno Klodič. Konzonanti. I, n, r. Jako važen soglasnik pri določevanji narečja, v katerem je pisana naša knjiga, je topljen V. Glede usode tega soglasnika se razločuje goriško-kraško narečje bistveno od beneškega. V prvem se je ohranil kot l’ — samo v nekaterih slučajih se je razvil iz njega srednji l pred nekateremi soglasniki — v zadnjem se je pa izpremenil v j, tedaj kraj {kralj), zetnja, jtmjen, jnbjen (ljubljen) etc. V jeziku, katerega je govoril A. da Sommar. pa se je moral topljeni l še mehko izgovarjati, inače bi ne pisal za l’ na italijanski način gli, kar je vendar znak mehkega l; on piše torej skoraj dosledno zemglie 103 a, b, zemglio 106 b, vpegliai 103 a, craglie 106 b, gliudi 108 b, vasvpglien zuet 107 a, tudi mija (milja) ni izjema, on je to besedo vzel v svojo knjigo v furlanski obliki, kjer se za italijan. tniglio govori viije, mie (Pirona Vocabulario friulano 257, G. Scala, Piccolo vocabulario domest. friulano-ital. 60). Iz starega trdega l (l) se je razvil v znanih slučajih v tem narečji že v početku XVII. stol. dosledno w — u, tako piše vedno A. da Sommar. in celč izrečno omenja, da se tako govori v part. praet. II.; mi beremo tedaj pon 98 a, 102 a, pacou 104 a, zait (žal) 109 a, beu 31 a, vou 31 b, pepen 37 b in celč fiuno (silno) 51 b, zounar (Zollner) 42 b, fonde 99 b, toda še zlouek 98 a. — Najbrž se je tudi topljen n govoril v jeziku A. da Sommar., kakor se je ohranil še sedaj v goriško-kraš. narečji. A. da Sommar. piše jedenkrat res gn, tedaj znak mehkega n: odpufchiagne 104 b mimo ftiueinie 67 b. Dentali. Najvažnejše je tukaj, da je v part. praet. act. na -h v skupini dl izpadel d in sicer v primeru fneu 101 b, toda v tem slučaji ni to čisto fonetiški pojav, vplivale so pri tem znatno oblike praesenta. To je tem važnejše, ker se je v večini zapadnih slovenskih narečij ohranila ta skupina (tl in dl) v partic. in zato je tudi ta primer dokaz, da A. da Sommar jezik ni beneško narečje, kjer se govori miedu, pledla, nego goriško-kraško. Štrekelj omenja, da se v tem narečji ni ohranila skupina d/, nego da se je preobrazila v l, dočim imajo sosedni govori v soški dolini dl, tedaj pdw, p), primer. Zur Gesch. d. nom. Decl. 47. V instr. sgl. še ni najti nove končnice am, ampak samo oni, em: bngo(m) 98 b, 100 a, 102 a, diagnem 109 a. Zadnji primer potrjuje zopet to, kar je najti tudi v drugih slovenskih virih XVI. in nekoliko tudi XVII. stol., da se je namreč pri samostalnikih na -ije (-'oje) končnica em mnogo dalje ohranila, kakor pri vseh ostalih substantivih (Zur Gesch. 63—65). Končnico trdih debel je tudi najti pri Pontion Pilatufon 104 a. Sedaj se govori v goriško-kr. narečji v tem sklonu samo končnica am. Nom. plur. ima mimo historične končnice i: pu/tobi 106 a in greke (grehi) 110 b z oslabljenim i tudi končnico -je in sicer pri samostalnikih, kateri značijo narode in osebe, in v tem se strinja A. da Sommar. z drugimi starimi pisatelji (Zur Gesch. 72—74): craglie 106 b, Jitdie 107 a; to končnico ima tudi sedaj goriško-kr. narečje (Štrek. 12). Gen. plur. nima več stare kratke oblike, končnica mu je vedno -ov: fnechenicou 104 b, gricou 104 b, grecou 109 b; A. da Somraar. še nima starišev — starišov, kakor pišejo že prvi sloven. pisatelji, n. pr. Trub. psalt. ftarisheu Pr., ampak še ftari/fic I0.r>a, sicer se je ta oblika pri tej besedi, katera se je smatrala že zgodaj za substantiv, ohranila še pri pisateljih iz konca XVII. stol. mimo že omenjene n. pr. Kast. Nav. ftarifhih 38, 48, J. Bapt. V. ftarishih 10, !)3, 94, 114. Celo gen. tridejfet foude 99 b je najti v naši knjigi. Če to ni pomota, je najbrž gen. plur. na i, sicer bi ne bilo nemogoče, da se je v tem slučaji govorila res končnica d, kajti to končnico imajo v tem sklonu nekatere jednozložnice v beneških narečjih (prim. Zur Gesch. 110). V dat plur. je že jedenkrat novejša končnica am: Jogram 108 a (v tekstih) mimo dufnicom 103 a, fuechnicom 109 a — danes se govori v tem narečji am. A c c. plur. se končuje kakor sploh v slovenščini na e: dughe 102 b, grefnike 10.'! b, g reke lila, v jednem slučaji Jndie 107 a, kjer se je ta sklon naslanjal na nom. plur. Nekaj takih primerov je najti tudi v drugih slovenskih tiskih XVI. in XVII. stol. razven onih, katere sem že omenil v svoji razpravi Zur Gesch. 136; tako ima to obliko tudi J. Bapt. V. vi porabite eniga priatela o’ gojlie 29, 1G2, v’ goftie povabil 42, v’ go/tje IGO, 212, 508, moshie G4, hrattje 127, la/nje 154. L o c. plur. se končuje na -eh: iaflmt/ec 106 a; je li to brati oh ali pa <%, ne upam se reči. a-debla. Gen. sgl. ima samo končnico e: gnade 103 a, gori. 106 a, tnartre 107 a, zemglie 103 b, diuizze 104 a, diui/Je 107 a, Marie 104 a, 107 a. V dat. sgl. kakor tudi v loc. piše A. da Sommar. brez razlike pri mehkih in trdih deblih e: camere 100 b, diuiffe 109 a. Isto je tudi v loc. sgl.: zemglie 103 a, fueijde 106 a, toda Jtalifi 106 a. Sedanje goriško-kraško narečje — saj ono, katero je opisal Štrek. — ima končnico i (Štrek. 50), v nekaterih goriških narečjih je v tem sklonu končnica že čisto izginila. V beneškem narečji Št. Peterskem je končnica i, ali je pa že izginila (Zur Gesch. 181), v narečji terskem (Torre) se govori e in i: kis b, majšga, kar je najbrž pomota: dohriga 98 b, 99 a, bidfiga 99 a, 101 a, vfjega-mogochiga 103 b, fuetiga 104 a bis, 105 a, blifniga 104 b, luskiga (: rafpet 104 a, fnet 101 a. In fin. se je v veliki večini primerov zjednačil s supinom in ima tedaj navadno krajšo obliko: ie ta dober pot za it 1)8 a, prit 100 a, 104 a, vlech 27 b, toda priti 104 b, vftrcki 27 a, chiem videt 101 b, toda dainamga hug derzati 104 a, lubit 16 a, cuffat 98 b, ne morem Jpomnit 109 b, in ima ocraniti 104 b; podcouat 102 a, plachiat 105 b. — Infin. in praes. deblo sta v mnogih slučajih vplivala drug na drugega, nekaj takih primerov je že v jeziku XVI. stol.; sedaj se govori v nekaterih štajerskih narečjih (morda tudi drugod) pojati radi praes. pojem in to ima tudi A. da Sommar.: poiat .33 b mimo pet 33 b. Supin ima svojo staro obliko: ima prit fudit 104 a, poite veclieriat 100 b, poimo poprei ano malo fe fegret 100 b, poimo mercat cogna 101 a, poidemo fe pochimt 101 b, pilite gofpud fpat 102 a. Se je li v teh primerih v jeziku našega pisatelja ohranil še čut za supin in se je supin še — če tudi ne vedno — razločeval od infin. tudi po obliki in ne samo po naglasu, ne da se povedati. Od netematičnih glagolov hočem radi popolnosti omeniti na kratko nekaj oblik: Jem 11 a, b, fi, ie, fmo, fte, Jo, vem, i m p e r. dai, daite 99 a; i n f i n. ieft 105 b; part. praet. II. fneu 101 b. Pronomen. Tudi v jeziku A. da Sommarip. se je ohranil še starejši Mr v pomenu relativnega qui, kakor je to bilo sploh navadno v pisateljih XV. in XVI. stol. Tako piše naš pisatelj: ochia nas, kir fi 102 b, u Jefufa . . . ker ie fpochiet od fuetiga Duca 104 a, kir ochie u nebu priti, ta ima 104 b, da ie tu deite prani bug, kir ie ftuaril zemglio 100 b, V tebe nam fe ie adan rodili, ker bode crul 10Gb, ker (qiwd) Jem culi diau 109 a. Pronom. posses. se tudi A. da Sommar. izogiblje in piše mesto njega gen, n. pr. i u Jefufa C/triftufa finica gnega iediniga 104 a. — Super lat. se tvori s pomočjo besedice nai in nar: nar bulfi G9 a, 98 b, nai magne 103 b in sicer se komparativna oblika ne sklada popolnoma s samostalnikom t. j. komparat. ima v femin. še svojo staro obliko na -ši: ta (hojleria) ie nar bulfi 98 b. V sledečem so navedeni najvažnejši oddelki te za naša dialektologična preiskavanja važne knjige, in sicer zanimivi predgovor, gramatični obrazni, cerkvene pesni in molitve in iz slovarja vse one besede, katere so važne radi svoje redkosti ali pa zanimive radi oblike. Pomot nisem hotel popravljati, dasi to pri sloven. besedah etc. ni težko, kajti v nekaterih slučajih se pri sedanjem gradivu ne da določiti, je li to dialektična oblika ali samo pomotna pisava. Zato sem pustil tudi vse one pomote originala, katere si vsakdo lahko sam popravi, da se po teh da bolje soditi o onih, kjer je korektura težavnejša. Isto velja v italijanskem oddelku. A/benigno Lettore. (7 b). La lingtia Schiaua, che fra le lingue volgari c la maggiore, e piu diffufa, parlandofi in effa dal mar Adriatico, fino ali' Oceano Settentrionale, da Boemi, Morani, Ongheri, Croati, Moldaui, Valachi, Bofnefi, e lor vicini, da Poloni, Lituani, Pruteni, Rnfji, e Bulgari; per hauer proprij caratteri, che fra vocali, e confonanti fono tren-tatre, non fi poffono ros) facilmente feriuere i lor vocaboli con li noftri Latini, c’habbino quella debita, e real con (8 a) Conama, accento, e pronuncia, c’haurebbono fe fo/fero feritti con le lor proprie lettere. Onde detli auertire, che done trouerai eh, d fij in principio, b in mezo, d in fine della ditione, come farebbe in chiereulie, elichiat, e mogoch ; fi deue pronunciare, come direffimo noi in Italiano chiamare, orecchie, &c. in fcambio del qual ch, lor fi feruotio d’vna lettera detta chieru. Hanno folo tre tempi differenti ne' verbi, ciob il prefente; il preterito imperfetto, perfetto, e plusquam perfetto fono ad vn me-defimo modo; & il futuro, come puoi vedere (8 b) nella coniugatione d’amo. La prima perfona fingolare del prefente deli’ lndicatiuo fi termina fempre in m, cioe <) in quello deli’ Indicatiuo, mettendo perb auanti (10 b) il verbo que/to aduerbio Cadar .i. quando, b Acu. La terminatione del pre/ente, & imperfetto, deli' Infhntino e in t, vt imat. i. habere, /econdo il corrotto parlare di quejli con/mi, done io mi ritrouo, che in altre terminationi anco hb /eguitato, che Ji dourebbe terminare in ti, vt imati. i. habere. Gli altri tempi deli’ Injinitiuo pare a me, che non s’ adoprino, perb non ne dirb altro. La terminatione de’ verbi in u, vt imen, lubiu, /erue ne’ nomi ma/colini, e neutri, mu ne’ feminini tu hai da voltar quell’ n, in m la, vt lei ha hauuto, ona ie imela, lei ha amato (11 a), ona ie lubila, &c. & que/to fi /a in tutti i tempi, che i verbi fi terminano in u, vt imen, imela, diau, diala, /toru, ftorla, recu, recla. Da i. verbi. fi formano i nomi verbali, e participij more latinorum: ma di tanta diuerfa terminatione, che non fe ne pub dar regola certa, perb imparali con la pratica. I gerundiui fi terminano iu ch, vt lezech, gouorech. Auertifci, eh e fono alcuni verbi annomali, c’honno totalmente differente il pre-jente da gli altri tempi, rt grem. i. vado in praefenti, & fem fou ■i. iui in prpteritis. chiem id eft volo, fem oteu, id eft volili (11 b). I pronomi fono que/ti, io, ieft, tu, ti, lui, on, noi, mi, voi, vi, ipielli, oni. i Coniugatione di fum, es. Indicatiiio modo tempore praefenti. Ego fum Jeft fem Tu es Ti n Ule eft On ie Nos fumus Mi fmo Vos eftis Vi fte lili funt Oni fo P. imp. Eram Sem biit Eras Si bili Erat Je bili Eramus Smo bili Eratis fte bili (12 a) Erant fo bili F. perf. Fui fem biti Fuifti Si biu Fuit Je biu Fuitnus fmo bili Fuiftis fte bili Fuerunt fo bili F. pluf. Fueram fem biu Fueras si biu Fuerat Je biu Fit eramus fmo bili Fueratis fte, bili Fuerant fo bili Fut. Ero Bom Eris Bos Erit Bo, vt bode Erimus Bomo (12 b) Eritis bote Erunt bodo, & bodio Imp. Sis, & efto bodi ti Praef. Sit, efto bodi on Fut. Simus bodimo mi Efte, vel eftoti- bodite vi Sint, funtote bodite oni L’ Ottatiuo, e Subiontiuo e tutto ad v n modo. Praef. fini acu fem fis fi fit ie Simm fmo fitis fte Snit fo F. imp. Effem eyo da bi ieft biti Tu e/fes da bi ti biu lile effet da bi on biu Nos ejfem us da bi mi bili (13 a) Vos effetis da bi vi bili lili effent da bi oni bili F. perf. Fuerim da bi ieft biu Fueris da bi ti biu Fuerit da bi on biu Fuerimus da bi mi bili Furitis da bi vi bili Fuerint da bi oni bili F. pluftj. Fui/fem da bi ieft biu Fui/fes da bi ti biu Fuiffet da bi on biu Fuiffemus da bi mi bili Fuiffetis da bi vi bili Fuiffent da bi oni bili Fut. Fuero acu bom, vel cadar bodem Fueris cudar bodeš, vel bos Fuerit cadar bode, vel bo (13 b) Fuerimus cadar bomo Fueritis cadar hote, vel bo fte Fuerint cadar bodo, vel bodio Inf. Effe bit, non ha altro. 0 vtinam. i. o Dio volejfe. 0 Bwj oteu. Praef. Kg o amo ieft lubim Tu amus ti lubis Ule amat on liibi Nos amamus mi lubimo Vos amat is vi lubite Ule amant oni lubiio Imp. Ego amaba. ieft ('em lubiu Tu amabas ti fi lubiu Tile amabat on ie lubiu Nos amabamus mi fmo lubili Vos amabatis vi fte lubili (14 a) Jlle atnubant oni fo lubili Perf. Ego amaui ieft fem lubin Tu atnauifti ti fi lubin lile amauit on ie lubiu Nos amauimus mi fmo lubili Vos arnauiftis vi fte lubili lili amauerunt oni so lubili Plnf. Ego amaueru ieft se lubiu Tu amaneras ti fi lubiu lile amauerat on ie lubiu Nos amaueramus mi fmo lubili Vos amaueratis vi fte lubili lili amauerant oni so lubili F. Ego amabo ieft bom lubiu. Tu amabis ti bos lubiu Ule amabit on bo lubiu Nos amabitn’ mi bomo lubili Vos amabitis vi bofte lubili (14 b) lili amabutit oni bodio lubili Imp. Ama tu lubi ti Amet ille lubi on Amemus nos lubimo mi Amete vos lubite vi Ament illi lubiio oni Fut. Amato tu bos lubiu ti Amato ille bo lubiu on Amem’ nos bomo lubili mi Amatote vos bofte lubili vi Amato illi bodiio lubili oni Opt. Vtinam atnarem Bug oteu da bi biti lubiu Amares tu da bi ti biu lubiu lile amaret da bi on bili lubiu Nos amaremus da bi mi bili lubili Vos amaretis da bi vi bili lubili (15 a) lili amaret tla bi oni bili lubili. 11 preterito perfetto, e plufguatn perfetto c fitnile. Fut. Vtinam ego atnem Bug oteu da bi ieft lubiu Tu ames da bi ti Iubiti lile amet da bi on lubin Nos ameintis da bi mi lubili Vos amelis da bi vi lubili lili ament da bi oni lubili Sub. Cutn ego amem radar, vel acu ieft lubiin Tu ames ti lubis Ule amet on lubi Nos amemus mi lubimo Vos ametis vi lubite Jlli ament oni lubiio. P. imp. Outn ego amarem da bi ieft biu lubiu (15 b) Tu amares da bi ti biu lubiu lile amaret da bi on biu lubiu Nos amaremus da bi mi bili lubili Vos amaretis da bi vi bili lubili lili amaret da bi oni bili lubili II preterito perfetto, & plufquam perfetto fono il medefimo, onde per breuita tjli trald/cio. Fut. Cum ego amauero Tu amaueris Ule amauerit Nos amauerimus Vos amaueritis lili amauerint Inf. Amare Amauijfe cadar ieft bom lubiu ti bos lubiu on bo lubiu mi bomo lubili vi bofte lubili (IG a) oni bodiio lubili lubit ie lubiu Vi fono alcuni verbi, che ali’ Infinitiuo fi terminano in ch, vt rech, otech. Auerlimenti circa i nomi. I nomi /i declimino al modo de’ latini, con diuerfa termina-tione quafi in tutti i cafi, e fenia articoli, quali lor non adoprano, eccettuato l’ articolo od nel genetiuo, & ablatiuo. Percio tu deui auertire, che nel ragionare (16 b) tu facci regger a i verbi i medefimi cafi, che reggerebbono fe tu parla/fi lutinamente, cioh li verbi, c’hanno il Datiuo, » Accufatiuo, &c. tu glielo dij anco in Schiauo, vt donaci del pane. dni nam cruca. ama noi. lubi nas. Per ordinario i nomi muf edini, e neutri neti’ Accufatiuo fingolare fi terminano in a, & in feminini in o, & alle volte in e, te ne metterd alcuni per efempio de gli altri. Latino Nominatiuo Pater Genetiuo Patris Datiuo Patri Accufatiuo Patrem Vocatiuo Pater Ablatiuo Patre Pl. Nominatiuo Pat res Genetiuo Patru Datiuo Patribm Accufatiuo Patreft Vocatiuo Patres Ablatiuo Patrih’ Nominatiuo Mater Genetiuo Matris Datiuo Matri Accufatiuo Matrem Vocatiuo Mater Ablatiuo Matre Pl. Nominatiuo Matre,s Genetiuo Matru Datiuo Matribm Accufatiuo Matres Vocatiuo Matres Ablatiuo Matrib’ Sing. Nominatiuo ego Genetiuo mei Datiuo mihi Accufatiuo me Ablatiuo me Pl. Nominatiuo nos Genetiuo nostrum Datiuo nobis Accujatiuo nos Ablatiuo nobis Sing. Nominatiuo tu Genetiuo tui Datiuo tibi Accufatiuo te Vocatiuo tu Ablatiuo te Schiauo ochia ocliieta ochietu ocliieta ochia (17 a) od ocliieta ochieti od ocliietic ochietom ochiete ocliieti od ocliietic mati od matere materi matero mati od matere matere od materic materem matere matere (17 b) od materic ieft od mene meni mene od mene mi od naic nam nas od nas ti od tebe tebi. tebe ti od tebe Pl. Notninatiuo vos Genetiuo ve/trmi Datiuo vobis Accufatiuo vos Vocatiuo vos Ablatiuo vobis vi (18 a) od vaic vam vas vi od vas Ring. Nominatiuo Ule, illa, illud Genetiuo illius Datiuo illi Accufatiuo illum, illam, illud Ablatiuo illo, illa, illo on, ona, onu od niega, nie, niega gnemu, gniei, gnernu gnega, gnio, onu, od gnega, gnie, gnega oni, one, ona od gnic (18 b) gnirn ona od gnic Pl. Nominatiuo illi, ille, illa Gen. illorum, illarum, illorum Datiuo illis Accufatiuo illos, illas, illa Ablatiuo illis Doue trouerai feritto tkia, fi pronunoia come matthia, & non come tertia. L’ articolo, lo, in genere mafcolino, e neutro, che vfiamo in Italiano, vt, non h voglio, in fchiauo fi dice ga, vt, ni ga c.hie. & il feminino, la fi dice io, vt, non la voglio, ni no chiem. 1 notni foftantiui anco proprij diuentano ben fpeffo adiettiui, vt, come quefta ca/a e di (19 a) Gregorio, lor diranno gregoriana, ta Ki/fa ie gregoriana. E quefti tali nomi in genere feminino fi tenninano in na, come il fuddetto, & li mafcolini, & neutri in uu vt, ta cogn ie Terentiauu, quefto cauallo b di Terentio. 1 lor nomi diminutiui fi terminano in ich, vt osi. i. afino, oslich. i. afinino. La s, aggionta a qual fi voglia parola fignifica con, & allhora quel cal nome fi metle in Ablatiuo, vi, il Signore Gofpud, con il Signor Sgofpuda. & u, vuol- dire in, vt, in Ghiefa, n ciranu. inu, & i, fignifican &, vt, io, e tu (19 b) ieft inu ti. il K pofto auanti a qualche dittione, signijica appo, ideft apud, vt. vien qu<) appo di me, pui fem k mene. La mattina dicono, dobro iutro, che propriamente fignifica, buma mattina. fi rifponde bug dai, id eft Dio concedi, ouero rifpon-dono, dober vam bug dai, Dio vi dia bene, le qnali dne rifpofte fi vfano h render il faluto ud ogni falutatione. La fera dicono, dober vechier bug dai, buona fera Dio dia, la rifpofla vt fupra. Fra il (20 a) giorno, bug vas prime, i. Dio vi riceiii, rifpofta vt fupra, bug dai, bug fuame, Dio con voi, bug dai frechio, Dio dia rentura, rifpofta rt fupra. Salutationi ordinarie. Quando fi Jlranuta dicono, bug vam pomagal, Dio v’aiuti. rifpofta, bug vam lunai, Dio vi rimuneri. I loro brindefi [ono quefti, pomafi vam bug, che propriamente vuol dire, Dio vi aiuti, rifpofta, bug vam zeghnai, id eft Dio vi benedichi, la qual rifpofta vfano anco dire nelVau gurar il buon prti vi faccia, entrando done fi mangia. liefta liora d’infegnare il modo di numerare, & qul voglio (20 b) metter per ordine tuiti i nameri, fe bene sono nel Vocabolario ogniuno al J'uo luogo. Italiano Schiano Vno adam Due dua Tre tri Quattro ftiri Cinque pet Sei feft Sette fedem Otto offem Noue deuet Dieci deffet Vndeci anaift Dodiči duanaift Tridici trinaift E cos) fi va aggiongedo quel (21 a) naift dietro il namero cardinale, <) per dir meglio principale, fino al venti, che fi dice poi duaiffete. Ventiuno adam inu duaiffete Ventidua dua inu duaiffete Ventitre tri inu duaiffete E cos) andando aggiongendo quel duaiffete dop<) Vvno, dne, &c. fino al trenta. Et nota, clie mettono il namero minore auanti al maggiore al contrario di noi. Trenta trideffet Trentauno adam inu trideffet Trentadua dua inu trideffet Trentatre tri inu trideffet Treta quattro ftiri inu trideffet (21 a) E cos) fino al quaranta aggiongendo quel dejfet dop<) il nume.ro deli’ mio fino al dieci inclufiub. Qxiaranta ftirideffet (Juaratauno ada inu ftirideffet Seguitando Vordine come nel trenta di aggionger il deffet, come tu farni anco ne’ numari feguenti del. Cinqanta Cinquantauno Se/fanta Seffantauno Settanta Ottanta Italiano Nouanta Cento Ihicento Trecento petdeffet adum inu petdeffet, & r. feft deffet adam inu feftdeffet, & e. f'edem deffet, & c. offemdeffet, & c. Schiauo (22 a) d,uetdio Venerdi petec i. quinto Sabbato fabbota Za tem sledi takoj slovar, katerega pa jaz objavim še le na konci. Pred slovarjem naj stoje ostali oddelki knjige, posebno teksti t. j. razgovori, pesni in molitve. Raglonamento famlgliare del viandante col paefano del te cofe plii neceffarie (98 a). V. Iluomo da bene, d bella figliuola (i quefta bona flrada per andare a Dnino ? Zlouec brumen, o lepa dedi/a, ie ta dober pot za it u Dnin. P. Signor s), ia Gofpud. Sigmr no. ne Gofpud. che l’c buona. da ie dober. V. Quante miglia vi fono ancora fino la? colico mija fo fe do tam? P. Poco. malo. Vno e mezo. (98 b) adam inu pon. V. Vi ringratio. vas zacmlem. P. Andate con Dio. puite s’ Bogo. V. Done c buma hofteria ? ki ie dobra hofteria? P. Quefta e la migliore, ta ie nar bulfi. V. Buon dl patrone. dobro iutro Gofpudar. P. Buon di e buon’ anno. dober vam Bug dai. V. Che cofa di buono hauremo da definare ? cai dobriga bomo imele za cuffet? P. Tutto guello, che vi piacerd. Ker vam bo v/fech. V. lo voglio buono čarne, e mi (99 a) glior pefce. ieft chiem dobro mefsd, inu bulfiga riba. P. Ve ne daremo. vam bomo dale. Horsu lauateui le mani, A andate d tauola. Nit muitefe roke, inu poit e k’ mifo. V. Dateci tlel miglior vino, che habbiate. daite nam bulfiga vina, ker imate. & anco di guella ribolla di Profecco tanto burna, inu tiftiga ribulla Proffecaua tolicai dobriga. P. Eccouela gui. le io tu. V. 0 V b bella. d ie lepa. Brindefi. Pomafi vam Bug. P. Buon pro vi faccia. Bug vam zeghnai (99 b). V. 0 gnefta d buona, e dolce. d leta ie dobra, inu slatca. guanto vi viene? fate il conto. colicai vam gre? ftorite ratingo. P. Oi viene due da venti. nam gre due libre. V. E’ troppo. ie preuich. vi bafta trenta fdldi. vam fcusd, trideffet foude. P. Bate guel che volete. daite ker chiete. V. d in ordine il cauallo? ie le napmauen cogn? P. Signor si. ia gospud. V. Menatelo qud. peliaitega feni. Potremo arriuar guejla fera d Trie/te? bomo mogle (100 a) drene prit do Terfta. P. Potrete commodamente. bofte mogle dobro. V. Horsu vi lafcio con Dio. vas puftim s’ Bogo. P. Andate. che. Dio vi dia buon viaggio. poite, ker Vam Bug dai dobro pot. V. Buona fera M. hofto. dober vechier M. lioft. Potremo quefta fera alloggiar gul da voi ? bomo mogle dreue erpergut tu per vas ? P. Signor fi, venite pure, che non ftarele in altro luogo meglio. Ja gospud, puite pur, da ne bofte ftale bulfi nicamer, coi le tucai (100 b). V. Fate che il cauallo habbia il fuo bifogno. ftorite da cogn bo imeu gnegoua potreba. P. Haurd ogni cofa, non dubitate. bode imeu vfc, ne boitefe. V. Andiamo in camera. poimo k’ camere. P. Signore venite d cena, ch’e hora. Gospud poite vechieriat, ker ie vru. V. Andiamoci prlma a fcaldar vn poco, poirno poprei ano malo Je Jfegret. P. Venite, che v'c buon fuoco. puite, da ie dober oggn. V. Hauete piu tri/to vino, di quello, chabbiamo benuto (101 a) a Dnino, {mate cuiffa vina, coi ti/te, ker /mo pile v Dnin. P. N’ habbiamo bene ancora noi di cos) buono, ma e piu caro. imamo tudi mi tolicai dobriga, ma ie oech drago. V. Non importa. nich /ali). Dateci par del migliore, /in come ejfer /i voglia, daite nam bul/iga, bode ker bode. Domattina faremo, i miti, & vi pagaremo. Jutro bomo Jtorle ratingo, inu vas bomo plachiale. Intanto andiamo h veder del canallo come /ta, e poi ancora noi anderemo a ripojare. Sadai poimo mercat cogna cocu /toi, inu pai (101 b) tudi mi pridemo /e pochiuat. P. Andiamo. poimo. porta qui) la caudela inanzi. perne/je feni zuechio naprei. V. lla beuuto ? ie piu ? dateli la biaua, ch’io voglio Jtar h vedere jinche l’ habbi mangiata. daite mu o vas, da chiem videt docle bode io sneu. Non vedi tu come ha le gam be inf ang at e '•? ne vides ti cocu ima noghe blatne? P. Non habbiate pen/iero, che io glie le lau«r<), ne /kerbite da gnic bom oprau gnemu. V. Ilorsu fta bene. nu /toi dobro, non manca altro, fe no che domattina a buon’ kora (102 a) lo facciate in/errare. nich dru/iga ie potreba, coi iutro /godai ga ftorite podcouat. P. Cosl faremn. tacii bomo Jtorle. andate Signor a dormire, c’hormai l meza 'notte. puite go/pud J'pat, da ie vre fcorai pon noch. V. Hauete meffo i lenzuoli netti ? vi fte po/tauen pugnaue chifte 't P. Signor /i. ia go/pud. vi la/cio ona felice notte. vam puftim lacco noch. V. Andate cm Dio. Puite s’ Bogo. (102 b) Se in alcuno fi ha da verijicare la /entenza di S. Gieronimo. Qui /cribit, multos. affumit iudices. Io tengo ci<) habbia ef/er vero in me per piu cau/e. Pater nofter. Ochia nas, Kir fi u nebejjic, pojuechieno bode toio ime. Pridi toio craglie/tuo. 1/idiJ/e toia• voglia coker na nebe (103 a) tacu na zemglie. Danas nam dai nas v/acdagni cruc: inu odpujli nam na/jfe dughe, coker mi odpufchiamo na/fim dufnicom; inu nas ne vpegliai na /cuj/o; Ma orizi nas od cudega. Amen. Aue Maria. ChieJ/enu Ji Maria, ghnade fi pouna, Go/pud ie Jlabo; zegh-nana fi ti mei v/fe zmami, (103 b) zeghnan ie toi Jad toiga telefa Je/us. fneta Maria mati bo/ia moli za nas grejhilce /adai, inu u vra od fmerti na/ce. Amen. Čredo. Jeft venem u Boga Ochietn vffegamogochiga, /tuamica nebes, inu zemglie. I u Jefufa Chriftufa finca gnega iediniga gofpodi na/figa. Kir ie (104 a) fpochiet od fuetiga Duca, roien od diuizze Marie. Mutiran ie pod Pontion Pilatu/on, na cris ie rafpet, fcrifa ie fnet, inerten ie u grob položen. Pred pacou ie fon, na trechi dan ie od fmerti vftau. Stopeu ie na nebeffic, fedi na defniffu Boga Ochieta uffega-mogochiga. Od tud ima prit fudit zine, inu martue. Verietn u fuetiga Duca; Judu Kerftianfco Cinjun, Gmaino (104 b) fuechienicou. Odpufchiagne od gricou, vftagnie tiga telefa. vechnon leben. Amen. / d/ec/ commandamenti in verfi. Kir ochie u nebu priti, Ta ima ocraniti Tic de/]'et zapouedi, On vertiie u aniga Boga Sprauiga od Joiga far za, lnu foiga blifgniga. Kirie, Chrifte eleifon. Ne rodiffe zlouec vanno fnau Inn per bozin imenu. Prafnui zlouec ai prafnic fuoi, (105 a) Ai fuoic ftarijjic fpoftoi, Zlouec zloueca ne vtnore, Inu nicar ne crade. Kirie, Chrifte eleifon. Prefuftua ne tribai, Faus prichia ne bodeš, Luskiga blaga ne zelei Luskig zenei ne prigorei. Dai nam ga Bug derzati, Maria Bofia Mati, Ta nam ga ocrati Nebefkiga družina Duffifjfe od fuetiga raia. Kirie, Chrifte eleifon (105 b) / clnque commandamenti della S. Chiefa. Imet Maffa u dan p ra fniča zapouedniga. Puftit u carifmu, inu dmghe vilie, inu ni ie/t mefjou u patec, ni u Saboto. 1 fpouidatfe nai magne an crat vffac Uto. Obcaiatfe u velike nochie. Plachiat deffe-tino coker vzanfa. Lode fpirituale per H glorno di Natale, e deli' Epifania di N. S, Giefu Chrlfto (106 a) Ta fuetla fueifda ta ie zašla Za ono ftran chiernk gore; Ona nam fuetl fivocb, Sirocd, inu viffocb. V fueifde Jtoi Deite mladil V rokec derzl an oris slate V crisfo slatni pu/tobi, Da ie ta Deite prani Bug. Da ie to Deite roieno Notm' u tem mefto Betlemo Vanei priproftnei ftalifi, Veneic voluski ia/fou/fec; Spofnauga ie oslich, valeč Da ie tu Deite praui Bug, (106 b) Kir ie ftuaril zemglio, nebu, Kerfchienico dau ilu/fo, telit). Potle fo per sle craglie trije, Ga f par, Melicor, Bolti far, hm oni fo koffro pernesle, Veroc, mirb, chifto slato. Inu doruieio Jefufa Tega craglia nebeskiga. Veffeliffe Jerufalem Jerufalem meftu lepu. V tebe nam fi ie adan roditi, Ker bode cral ces cral vffe. O chuala tebe Maria, Ker Ji mm dala Jinti toiga. Per II giorno dl Pafqua. (107 a) Jefus ie od fmerti uftau Od foie britke rnartre, Da bi ne biu od fmerti uftau, Vas voglie zuet bi conez vzau. O Kirie elei/on. Bug ie tacu miloftiu biu, Soiga /inča mei nas puftiu, Od Marie diuiffe roien biu, Vas voglien zuet ie oueffeliu. O Kirie elei/on. Bug ie Judie vchiu, Da bi Bogu sluzile, Judie fo zašlo vzele, Na cris fo g a rafpele. O Kirie eleifon. Na cris ie to fmert podiau, (107 b) Sant Jofef iega dole fnau, Maria ie preiemala, Te rane fcoffouala. O Kirie eleifon. Merteu ie n grob zacopan An velic camm na grob dian, Na trechi dan ie od fmerti v/lan, Marie Jam ker /e ie pricazeu. 0 Kirie eleifon. Maria Maidalena, Ta ie ta perua bila, Kirie Jefufa videla Da ie od fmerti vftau. 0 Kirie eleifon. Ta angel ie lc’tem ženam dian, Da ie ,/eftis od fmerti vftau, Poite, tim Jogram prauite, (108 a) Inn San Petro ofnanite. 0 Kirie eleifon. Sant Tomas ie ne veneml) biti, Se ie comech tega dobiu, Da ie Jefus od fmerti vftau, Od foie britke martre. 0 Kirie eleifon. Maria diuizza Ta bode naffa pomochnizza, Nebefcoga ladagna, Duzzijfa fuetiga raia. O Kirie eleifon. Alleluia, alleluia, alleluia, Ob tu fe veffelimo, Inn Boga gualimo. 0 Kirie eleifon. Sic ! In die Penteco/tes. (108 b) Pridi k’nam Bug fueti Duc, Nnponi Jarzu tuin vernic gliudi, Rafghi oggn toie luhefni, Po tic toic zapouidi Kir Jmo mnoghega slad Jelica, i folc. Pripraui nas Bug, na tu viru fuoiu, Trojlai nas Bugt Bug fueti Duc, Ta cliiaft, inu cuala ta bodi Bogu dana. Allelnia, allelnia. Conflteor. (109 a) Jest boghe grefnic zlouec fe fpouem inu Jem du/an dan go/podi Bogu, hibi diuiffe Marie, v/jem fuechnicom, inu fuetichiam, inu vam fpouednicu na bosi mestu, Ker fem culi diau, ali [toru od zachietca moiga ziuota, do danafgne dan, bode Jam, ali famodrug, vedech, ali ne vedech, fpech, chiuid, leze, fmilion, ali fdiagnem: (109 b) b Go-fpud Bug Ker feni culi pregreffiu, ali pozabeu tega me ie vffega zau, inu me velico griua fprauiga moiga cerza. Od tic, inu od vjjec drughe grecou, Keteric ieft fefe ne morem (pomnit, projjim vas fpouednica na boz) meftu da mi ochiete ano pocoro chres teifte, an odpujtec, inu ano penitentio dat. Jeft chiem Je n moirn lebni po-boulfat. (110 a). Nel principio della predica Ji fuol dire l’ Euangelio uolgare de verbo ad verbum, ma prima quejta parole, cioič: V ti imene Ochieta, Sim fuetiga Buča. Amen. Mui lubejniue poprei Ker bofte sli/fale ta fileta Euangelia fe bojte dole pocleidene, inu bofte s’ andocliuo molile im Ochia nas, etc. inu Aue Mario, etc. tacu recodi. Finito il Pater, etc. Ane Ji dice (110 b) poi leuandofi il popolo in piedi: Tam fe boste vejjello gore derzale coker fe ie Maria Maig-(tal ena derzala, cadar fo gno bili ti greke odpufchiene, inu fe bojte Jnamerouale, ftem Jnagnin Juetiga crifa. V ti imene Ochieta, inu Sina, inu fuetiga Duca. Amen. Trm bofte postlujjale ta fueta Euangelia coker nam pife, inu fprichiuie ta lubefniue (111 a) canzler, inu sluga bosi Sant N. na tic N. poftaue, slatinfkega, na vas icjfic tacu recoch. Cosl Jinito V Euangelio fi dice: Tolicai fo te bejjede danafgniga fuetiga Euangelia po Keteric Ochia Bug vjfegamogoch odpufti nam vjfe najjic greke, inu criuijje, E poi fi predica, et in fine Ji foggiongono quejte, <) Jimil parole: Sadai ne vem cai vam drufiga poueidat roker iest (111 b) vas perporochim, inu vaJJe varoke, ker fo domu gojpodi Bugii. V ti ime ne Ochieta, inu Sina, inu fuetiga Duca. Amen. Id eft, In no-mine Patris, d Filij, et Spiritus Janeti. Amen. Laus I)eo, B. Marice femper virgini, I). Gregorio magno /pedali meo protedori, in ruius folemnitate licec compleui. Anno Domini. 1607. (112 a). IN VDINE Appreffo Gio, Battifta Natolini. MDCV1I. To je konec cele knjige, naj sledi še le sedaj slovar. ne razkosam preveč tekstov laiat (22 b) zapuftit, oftaait, podni[chit Icinit nariet napoit ogouorit obiet zafgat ghnujfit obiln obilie (23 a) bit obilie fgodai ne nnuada dragouat zaslipit vufgat maghnit ieclo crefftllo lenoft linaz da nariedit fdrufit cupit priftat J'prauit fmilitfe (23 b) fmisliu perbUzomtfe gmerat, perlofit. Abbaiare abbandonare abbaffare abbaffar la tefta abbellire abbcuerare abboccarfi abbracciare abbruciare abominare abondante abondanza abondare a buon’ hora abitfo accarezzare ' accecare accendero accennare acciaio accialino accidia accldio/o accioche accomodare accompagnare accomprare accon/entire accordare accorgerfi accorto accoftar/i aerref cere Da accumulare vcup slo/it acciifare tožit acerbo kijfelo aceto ozzat, iejfic ago igla ncqua voda acqua di vita fgam vino, i. vino abbruciato acqua piouam dezieunifa acquetare vgodit c\cquiftare dobit adacquare vodnit adagio, piano pochiaj/e, polacn addolcire gladit, slatcu ftorit addolorare zaloftit (24 a) addormentarfi znfpatfe adetnipire doperneffit adeffo fadai adirarfi farditfe adirato fardit adoperare nuffat adornre pomolit, clagnat adoratione pomolituo adornnre nariet adoj/b na, ces adulare kinit adultem bludnica adulteno bludnoft adultero bludnic, prefufnic adunare fnabit adunque nu aere aier, luft affabile priafniu (24 b) affamato lachian affannare zalouit, bricuft affanmto zaloftn aff/dicare Jlentat affaturare Jaubrat affermare poterdit, prauit affibbiare podprezet affilare bruffit affittare Jitat ajfliggerfi zalouitfe iale mortaio muffa mulo munitione mutar luogo mutare mutolo Natale di N. S. nebbia negocio nepote ne/pola neffuno nodo nono numero Obedienza oblhjato occulto ogrnimo oime olmo ombilico ongia onto openione oppio oratione tauzent slezmo pretit tfaikm (66 b) mera vffacuit,, zuecliio camen od malina malin macac murva (67 a) obieften vzebft berfda merlez mozer plefgna (67 b) mafg potribno/t fmeftit minit midez bozich .i. paupertas, qnia propter nos pauper fadus eft. dicitur etiam od roiftua (68 a) • mogla ■ zaft muc (68 b) nefpola obeden oezou (69 a) ftar ochia Jliueinie (69 b) pocorichina zauezan, oblublien fcriuen (70 a) faketcri, v/faki ione, iomene dut> pepec nocat (70 b) mazan menegnie člen molituo orecchio vca oriente iftoch orfo meduid (71 a) ofcurare temnit o/linarji cuiatfe ottimo nar bulji roffo d’ono rofgnac, chiergnac (71 b) hianco d’ouo beugnac Padire cecerat padrino nunez palletta del fuoco zezou (72 a) palmo padigl palo colez panico bar (72 b) parco Jcop par e) dado slada pa/feggiare fpancirat (73 aj pa If'era grabez pajflinaca meripdfa paura Jlrac (73 b) pmtirfi caffatfe, griuat (74 a) percid zatiga pergola latnic (74 b) perpetuo vichne perfico hrefgua pettorale di cauallo podgherlfa pialla obla (75 b) pianura roie, polei pica copie caminar a piedi codit knogac pieno pon pietra camen plebe folc (76 a) poco fa todi poi pat, potle pollaftro pijchiafnez (76 a) polmone pinca poltrone lein potnaro dablo, iablan pomo ialmc pomo cotogno cutina pouta Jpiffa poppa. fces poppare fceflat po/dimani poiutregnen (77 a) potere pouero prato prefto pretio prigione priuare prodigo prolmgare prouerbio puerile pugnale pugno puina pulce pupilla deli’ ochio purgatione putta moret bozez fenozet, traunic ldtro, iademo, preče (77 b) cupilo tamnizza priuut dobro leba (78 a) zuulech priglica, pripuuift otrochiaftuo (78 b) pugnau paft fcuta bhuca ferclu ochiftenie decliffa, diuoica Quadrage/ima qunlche volta qualcuno quafi querela qiierelare quefta rmitina quefta fera poft, corifma (79 a) caffencrat, vchia/fe heteri fcorai tusba (79 b) tožit dane drene Rabbia rabbiofo raccolta radoppiare rngno ra/oio ra/pare redine regno religione religiofo reliqui de’fanti remo reni ribaldo ributtare riceuer vfteclujl vftekel zetua (80 a) fduplat pagliec britua (80 b) grebft zitgltel craglieftuo redouniftuo redounic fuetigna veslo ledia loter odurich (81 b) priat ricufare odpoueidat riprender fuarit (82 a) nfcatare reffet rifcuotere teriat rifplendere fuetlit, mumit ritondo oblo, ocrogh rocca preslifa (82 b) rodere glodat ronfare kercat rofa roufa ro/po padrinca ro/jo rus rotolare vaiat rotto resbien, slonim rugginofo riu (83 a) rumare errit mota cuolo ruttare rigat Sabatto Jabbota fabia pei/ec facco zakel faliera founijfa (83 b) faliua plonagne, slina fambuco befgouina (84 a) fampogna drumglia /migne eri fatiguinofo criuau fapore finac faffo camen sbadagliare zeicat (84 b) fcala loitra, ftinga fcalogna luc fcalzo zouen Jcampare beizat fcandelizare /mutit, sblafnit /capuzzare popoufnit (85 a) fcarpe fogliene, cereulie fchiaffo slafernisa fchiuuone slouen fchiuma peina fcinto opa/fen (85 b) fciugamano antueglia folpire reslat fcommunica pana (86 a) fcommunicare panat fcortare fcratit fcuro temman fdrucciolare fpufnit (8G bJ fecolo vecli feditiofo zapelnic fegurth poroc (87 a) fella fedlo felua gofdie femenza [emo J'emplice priproft fentenza ofudu Jentiero ftefa fentinella vactar (87 b) ferpeggiare leift feda zeida (88 a) fete zaia fettimana teiden (i cotne coker (88 b) ficurare zicrat fingiottire couzat slmgare fdalechit (89 a) fo/fietto mec folamente tmuch, comech folco razar foldato faudat, zaunier Jole fonce farna touor (89 b) fonaglio fgonchich fongia falo fortiua ifuir fofpettare /u m n it fottile ti ute j tencu (90 a) f j Kida mecli fparire fmaghnut, vgafnit fpelta periauiffa (90 b) fperienza fcti/a /perone oftroghe fpeffigare kitit ftadiem peza (91 a) ftnffa ftrumena ftajfile zaigla (91 1)) jtagno, peltro cofjiter, cign Jlallane paftuc ftampnre ftampat, drucat ftamutnre kicat ftimolo oj in ftiuali fcornice, bote ftorto crenglieft (92 a) ftrega zupernifia (udare vpotit fuocero taft (92 b) fuono glaffan Ta cere mouchit tarma chier (93 a) tedefco neimez tegna grmta temere ftraffit fe, fc bat tempia Jenez tenero mecac tentore ferboltar (93 b) caminar per terni codit na tle te/ticolo mode tetto ftreca teforo faz tirare luchiat tizzonc glougna tor cer e fcreulat (94 a) torre tum tofare oftrich toffere casliet touaglia antueglia tradire fdat, fratat tramontare zacaiat (94 b) tremare t repat trippa vampa (95 a) triuello zueder troppo preuich tuonare garmit Udore vgherab TJaglio veijunifa uarole corice (95 b) nafallo cmet udito posluc uela iadra (96 a) uelhito zamet uenchi bake uendemia vandima uenerdi patec uentofa ventu fe uerze zeijlie (96 Id) uefpro vechiernifa uetro glaffaucna (97 uettouaglia ziuignie uifitare pocodit uicino :i. prope blizu uigna vinograd uile fcrun uinaccia tropinie uinegia benetca idndolo garumprat (97 uirih cripoft ui/chio biflc uifione videgnie uitellino ' teuchich uitello telle idtimo posledni unire iednit (98 a) uolovta voglia, zelia uomero lemes (98 b) notnitare bluuat ufcire it vun ufurario vfurar Zoppicare chiotat (99 a) zoppo chiot zucca tighichia zago farne, J luga Takoj za slovarjem slede na str. 99 b nekatera imena denarjev: No mi dl alcune monete pii/ vfitate. Bezzo quatrino folclo <'jazetta da fei foldi da otto foldi da venti mocenico fiorino ducato fcudo d’argento fcudo d’oro cechino vtner qmtnn foud pdac repar ojmac libra ventili raines toller crona slate cekin III. Iz domače zgodovine vemo, da so briksenski škofje tudi na slovenski zemlji posestva imeli. Kadar so se obračali neposredno do teh slovenskih podložnikov bodi si z ukazi ali s kakimi naznanili, treba je bilo, da so se pri tem posluževali domačega t. j. slovenskega jezika. Takov maloobsežen ukaz ali naznanilo, namenjen prostemu narodu bleškega okraja, hočem v sledečem objaviti To naznanilo je iz prve polovice XVII. stol. in sicer iz 1. 1642, in ne obsega več kakor jeden list, ki je popisan samo na prvi strani in je shranjen v ljubljanskem deželnem muzeji. Pisava je lepa in razločna; jezik se pa odlikuje po vseh onih čudovitih germanizmih, katerih mrgoli skoraj v vsakem slovenskem rokopisu iz prejšnjih stoletij, zlasti v bolj juridičnih spisih. To je nekak poseben uradniški jezik in slog, kateri se oklepa oskosrčno vsake nemške besede. Da je pravopis na nemški podlagi osnovan, temu se ne bo nikdo čudil, kdor ve, da je pravopis skoraj vseh naših starejših knjig in rokopisov menj ali bolj srečno izvršena imitacija nemškega pravopisa. Vzrok temu je pač geografični položaj, zato je tudi pri kajkavskih pisateljih — seveda ne pri vseh v jednaki meri — gospodoval magjarski pravopis, pri nekaterih pisateljih na meji italijanski pa nahajamo zopet italijanski pravopis. Tudi pri pisatelji našega drobca ni opaziti sledu Bohoričeve pravopisne reformacije. Najbolje opazimo vpliv tujega pravopisa v našem drobci v pisavi soglasnikov s—z, š—ž. Pisatelj ni našel v nemškem pravopisu dovolj sredstev, da bi mogel te glasove razločevati tudi v pisavi; s in 2 piše na isti način: Vsem, ijospostim, Sastopiti etc. in suestiga, s«, VuseM, sposnaite. Tudi med glasovoma S in z ni v pisavi nobenega razločka: naschimu, schlischeozimu, nascho etc. in boschie, praemoschenia, derschatj, skaschite etc. Za naš c piše seveda z n. pr. pravizo, schizati; za č mu rabi mimo zli n. pr. mozhen, temezh, zhes tudi skupina zch, katera je sestavljena po pisavi sch = š (s : sch (š) = z (c): zch (č) n. pr. prozch, rezchni; z v schlischeozhmi je morda samo pomota. Tudi v obliki Wledi je zapaziti južnonemški vpliv, če ni tukaj morda vplivala nemška oblika imena: Veliles. Jezik. Za slovenski polglasnik piše naš drobec e n. pr. mozhen; polglasnik se je govoril tudi v praepos. si>, tedaj se uuserni; res se tudi danes v nekaterih krajih, dasi ne v mnogih ne govori s, nego tudi se (pred gotovimi soglasniki), naj omenim samo iz prekmurskih pridig (objavil Valjavec v Letopisu Mat. Slov. 1874) ze (iz) vse monci 116. V naših starih pisateljih se pred sledečim v mnogokrat nahaja so. — V naglašenem zlogu je a nadomestil b, : dan Krivo bi bilo v našem temezh iskati starejšo obliko te besedice, temu nasprotuje odločno zgodovina te oblike. Naši najstarejši pisatelji in viri iz XVI. stol. imajo samo temne in to je še v XVII. stol. navadna oblika, katero beremo n. pr. v Stapletonu (temuzh 7, 8, 15 etc.) in sega celo v XVIII st. na pr. v Roger. tbnuzli 2, 3, 5. V našem slučaji se je n že nekako nejasno in polglasno izgovarjal in zato se je pisalo e. Za stari glas e stoji v naglašenih in nenaglašenih zlogih skoraj izključljivo e, kateri samoglasnik se je pa moral na današnji način t. j. nekako ozko izgovarjati n. pr. napouemo, sapouemo, slehernimu sleherniga, suestiga, mesti, rezhmi, samo v tem slučaji je i v sliherniga dobro razumljiv. Kakor v drugih starih virih, beremo tudi tukaj nima. Naš drobec ima prozeh, in tako pišejo res naši stari pisatelji n. pr. Trub. Psalt. 13 b, 21 b. Iz dolgonaglašenega o in tako tudi v zadnjem zlogu pri neutr. izcimil se je glas u na pr. inu, gospostuu, gospud, danu etc. Semkaj je treba najbrž prištevati tudi pussihmal, v tej skupini bi se bil tedaj ohranil naglas še na starem mestu. V jednem primeru stoji i, kjer bi pričakovali samo o ali pa sekundaren a: popolnima. Jaz bi v tem slučaji smatral i samo za graiičen pomoček, da se ž njim izrazi polglasnik, dasi tudi ni nemogoče, toda meni malo verjetno, daje ta oblika nastala iz'starejše 'popolnoma ali popolnoma, naslanjaje se na končnice sestavljene sklanje. To obliko nahajamo že v Skalarji; Megiser piše popounima, kar bi kazalo, da je tukaj res vplivala sestavljena in pronom. sklanja. Stara nosnika sta se nadomestila na znan način: vuseli roko. — Samoglasnik a se je ohranil celo v vezniku da, mesto katerega imajo že viri iz XVI. stol. skoraj izključljivo de-, tudi pred sledečim j je ostal a: sa&ai, najbrž ga je tukaj varoval nekoliko naglas. V kokar pa a ne znači samoglasnika a nego %. Se je li res samoglasnik i tudi v nenaglašenih in kratkih zlogih v jeziku našega lista še polno izgovarjal, kakor se piše, to mi je za to dobo ipak precej dvomljivo; ne hotel bi nepopolni grafiki, katera ima mnogokrat svoje nam še nejasne muhe, preveč verovati. V drobci nahajamo sastopiti, pustili, tudi, ali in — nu (ino). Za r piše naš drobec er, se je li to izrekalo «r ali £ — na er pač ni lahko misliti v tem narečji — ne da se določiti: peruiga, derschatj, obderscliati. Tudi per beremo. Nemogoče ni, da se je l še res trdo izgovarjal, kajti ta izreka ali saj tej jako blizu stoječa — nekako v sredini med ruskim in poljskim t in našim tv — se je ohranila še danes v nekaterih gorenjskih narečjih. Mogoče je pa tudi, da je Z v primerih popolnima, pussichmal samo književna tradicija. V sestavljeni sklanji nahajamo večkrat sekundarni prehod soglasnikov k in g v c in z-, tega ni v tem listu, ampak samo vbogimu, drugimu. Skupina sc se ni ohranila, ampak izpremenila v š, kar pri našem listu kaže na gorenjsko stran sloven. zemlje dauoschili, polcorschino. Da beremo enimu, miga brez d, se ne bomo čudili za to dobo, še menj pa, da se pred početnim samoglasnikom e ni ohranila jotacija pri tej besedi, kajti o njej že v sloven. pisateljih in virih iz XVI. stol. (razven kajkavskili) skoraj ni sledu. V glagolu sturiti je izginil v kranjskih in sploh zapadnih narečjih v že v mnogo starejši dobi. — O asimilaciji je nam omeniti samo obliki gospostuu in gospostua. Pred začetni u najsi bode prvoten ali pa sekundaren (t. j. iz ina) pridejal se je v: vuseli, vuse, unsemi, uu (vv>). Kakor v drugih juridičnih spomenikih in sploh tudi v drugih tekstih, dasi redkeje, nahajamo tudi tukaj v jednem slučaji, da se od dveh zaporedoma stoječih samostalnikov prvi ne sklanja: acc. gospud Waidmana, lubiga inu suestiga Chri-stoph Carina Waidmana. Tako se tudi sedaj govori v mnogih narečjih, jaz hočem samo iz prekmurščine navesti nekaj primerov n. pr. acc. gospon Kristusa, z Jeremiaš prorokom, nad Jeruzalem varašom. Nekaj takih primerov je že v starem beneško-slovenskem rokopisu iz konca XV. st. Loc. sgl. s/o — debel se končuje samo na i: ivledi, mesti, Brixni. V acc. sgl. a- deb. stoji poleg končnice o: gnado, prauizo, roko, polcorschino tudi a: sa . . . uola. Najbrž se je počel v tem narečji nenaglašen o izgovarjati kot a, lahko je pa to samo pisna pomota. Sicer se pa ne sme prezreti, da se je v izrazu za voljo že zgodaj pričel končni samoglasnik krajšati in je slednjič izginil; v Roger. beremo mimo fa voljo 37, 38 mnogokrat že fa vol 37, 59, 68, 70, 79, 110 etc. — Da se piše v pronom. in sestavljeni sklanji mimo tega, temu tudi tiga, timu in v loc. mimo tem in Vaschem tudi naschim, se no bodemo čudili, ker vemo, da je takih oblik dovolj v jeziku XVI. in XVII. stol. Zaimek t>t>sb ima v dat. in instr. pl. še starejše oblike: vsem, nusemi, tako navadno tudi v drugih virih iz XVII. stol. Posebej je treba še omeniti, da ima tudi naš listič obliko obene in še ne noben, mimo tega nahaja se tukaj tudi sleherni: vsem inu enimu Slehernima. Iz besednega zaklada naj omenim samo traven: ta 12 dan velikiga trauna. Tudi pretiš (Drohung) se tukaj nahaja: inu temu bogatimu kokar timu Vbogimu prauizo sturiti inu nam ali ki komer dnigimn da obme pritesche nima sturiti. To besedo dobro pozna Truber in jo mnogokrat rabi, toda vedno v moškem spolu, tedaj v obliki pritež. Najbrž se je tudi v jeziku našega drobca ta beseda tako glasila, kajti jaz mislim, da je obme, pritesche acc. pl. m. pričakovanega gen. pl. Da stoji v nikalnem stavku objekt v acc., to nas ne spravi v zadrego, če se spomnimo, da je v listinah in sploh virih, kateri so potekli iz pisaren, dovolj takih primerov, in celo v naših starih pisateljih XVI. in XVII. stol. nahajamo take slučaje, dasi redkeje. Sploh pa mrgoli naš listič germanizmov, na malem prostoru jih je cel šopek in to krasnih n. pr. gnade, damo srauen nastopiti, Verbolteria, zhes dali, gualt, lili, prozli pustili. Po takih germanizmih se sploh odlikuje sloven. „pisarni jezik" prejšnjih stol. Sedaj pa naj sledi ukaz. Mi Joann od Boschie gnade postaulen Skoj)' Brixni, napouemo Vsem inu enimu Slehernima k naschimu gospostun V Wledi schli-scheozimu inu podloschnimu nascho gnado. Inu nam damo Srauen Sastopiti, da smo mi gnadliuu prozch pustili tiga Schlahtniga naschiga suestiga Adama Pippana, naschiga inu l) gospostun tudi naschiga V Wledi tega peruiga Verbolteria inu smo tudi liga Schlahtniga na-schiga lubiga inu Suestiga Christoph Carina Waidmana od Marama) sa nasche uelike gnade uola k naschimu Haubtmanu tiga popreg imenitniga gospostua V Wledi gori Vuseli inu; tistu gospostun se uusemi nemu schlischeozhimi rezchmi zhes dali gnadliuu dauoschili inu saupali, nemu Sanbtmanu s) tudi proemoschenia tiga pisma, nascho gualt popolnima samo l) zches dali, enimu slehernima na naschi '■') mesti lili timu Vbogimu ko/car temu bogatima inu temu bogatima kolcar timu Vbogimu prauizo sturiti inu nam ali ki komer drugimu, da obene proetesche nima sturiti, temezh nas per tem Vaschem ima schizati, Schirmati, roko derschatj inu miga slehernigu fr') nega dobri inu praui prauizi na praudi obderschati. Na to ie na uas vase inu na eniga Sliherniga naseli gnadluu inu mozhen peuelh, da ui gospud Waidmana pussili mul Sa eniga liaubtmana Inu fa naschiga napreg postauleniga gospuda ali gosposko derschite inu sposnaite, tudi nemu uufo spodobno pokorschino, kokar se raima, sturitc inu skaschite. Sakai mi leto nam gnadluu inu mozhnu sapouemo. Danu uu naschim mesti Brixni ta 12 dan velikiga trauna A. 1612. Joann p. p. Ad mandatum lil*»i ac ltfs»“ Dni Kpi Bririn, p prium Criftoph Walther Secrr. : p. 'j V rokopisu stoji inu dvakrat. a) Te dve besedi stojita nad vrsto. *) Sic! *) Sie! •■) Ima so brati per. Dodatelc. Truberjev katekizem z dvema izlagama od 1. 1575. Prvi, kateri je na to znamenito, toda silno redko knjigo Truberjevo opozoril bil je prof. G. Krek (Kres L, 179). Polni naslov knjigi, katera ima 531 stranij in še dve strani errata je: CATEHISMVS SI) V KIMA ISLAGAMA. ENA PRIDIGA OD STAROfti te prane inu Jerine Vere, Kerftzhoiume, Mashouane, zheflzhena tih Suetnikou, od Cerkounih inu domazhili Boshijh slushbi, Is S. Pifma, ftarih Cronilc inu Vuzhenikou vkupe sbrana. Ta mahina Agenda, Otrozhie Molit ne, škafi Primoha Truberia. — 1. Pet. 3. Sitis parati ad refpondendum cuilibet petenti rationein eius fpei, quae in vobis est. — Catechifmus mit des Herren Brenti/ vn M. C. Vifchers aujOIegung ein Predig vom Vrjpmng vn Alter dej) rechten vnd fal/chen Glaubens vnd Gottesdienfts. Die Haufitaffel vnnd die kleine Agenda. V TIBING1. M. D. LXXV. — Knjiga ima dva predgovora., prvi nemški je posvečen Dem Edlen vnnd Ernueften Junckhern Fruntzen Georgeu von Rein zum Stermall. V tem predgovoru pove tudi Truber, zakaj je to knjigo posvetil omenjenemu vitezu, on piše o tem: „Das ich abcr difes Biichlein mein geliebter in Chrifto Sun vnnd Gottl. Juncker Frantz Georg . . . euch zufchreibe vnnd in etcerm namen laffe auftgehen, thu ich erftlich dar umb, Nachdem ich vor dreyzehen J aren zu der zeit, da jr ge-born vnnd ich der Chri/tlichen Kirchen im Lands Orein pcrjonlich mit dem Predigampt neben anderen gedient bin . . . Zum anderen zur gedechnuJ3 der Chriftlichen lieb, tretv vnd freundtjchafft, die ich erftlich mit Etvrn Herren Grofinattern Herm Fruntzen von Rein etc. vor viertzig jaren, da er der Erfamen Landjchajft defi loblichen Furftenthumbs Crain vil jur nacheinander ein Verordneter Einnemer vn Betjfitzer vnd ich Prediger vnd Thumbherr zu Labach gmiejit mit eimnder gelialf.“ Za tem predgovorom sledi slovenski, in tukaj se je podpisal Trubar zopet po svoji stari navadi Pnmosh Truber Ruftzhizher Crainez in potem je še dostavil: „ V tim Teodu tiga Catechifma te ene beffede, koker kerszhenik, Criftian, Jefus ie Vgrob poloshen, Jefus ie pokopan inu tim glih, fe vnglih vmei Orainci Sloueni inu Crouati tolmazhio. Na tim fe nema oben /'motiti. “ Katekizem seza do str. 286, tukaj se prične „hišna tabla" (287—408) in potem mala agenda in seza do str. 486. Naslov jej je: Od S. KerjU. Ta mahina Agenda. VTI SE PRAVI INV VVZ HI K Oku fe ima prou Kerftiti, Obhagati, Sakon terditi, Viutro, Vuezher, per Jeidi, Subper Turke inu v/e Boshge Gmaine fourash-nike, Moliti. Tolmazhena od Primosha Truberia. — Omnia decenter et fecundum ordinem fiant. VSE REZIII SVSEB VTI Cerqui fe imaio poshtenu, poredu inu v faftopnim Jefiku oprauiti, vehj S. Paul 1. Cor. 14. Na str. 410 pripoveduje Truber, da so ga kranjski in koroški protestanti prosili, da bi izdal malo agendo in njeni želji je tedaj s tem ustregel. Na str. 487—531 je v alfabe-tičnem redu sestavljen register, na zadnjih dveh straneh brez paginacije so tiskovne pomote. Ta knjiga ni toliko zanimiva in važna radi jezika, kajti jezik Truberjev poznavamo že iz drugih njegovih spisov in nekoliko tudi iz^ Levčeve razprave „Die Sprache in Trubers Matthaus“ in iz Škrabčevih opazek na platnicah „Cvetja“, nego po svoji vsebini. Iz nje pozvemo nove podatke o najstarojši sloven. bibliografiji, nekaj novih črtic o Truberji in njegovih sorodnikih, posebno pa nam pojasnjuje marsikaj v kulturno-historičnem obziru te za slovensko književnost tako važne dobe. Iz te knjige razvidamo znova, kako hudo je bilo v tem viharnem času cerkvenih in verskih prepirov tudi na slovenskih tleh nasprot.stvo med obema strankama, med pristaši stare vere in novega veroizpovedanja. Jedna stranka je drugo spodbijala in črnila, kakor se je pač dalo. Celč za tradicionalno slovstvo in narodne šege ni knjiga brez pomena, ker v njej najdemo najstarejše poročilo o koledi med Slovenci, in tudi o apokrifnih pričah pozvemo marsikaj, za kar drugod nimamo tako starih slovenskih poročil. V bibliografičnem obziru je važna ta knjiga, ker iz nemškega predgovora pozvemo o dveh do sedaj neznanih slovenskih knjigah, jedni se navaja celč naslov. Privrženci protestantizma niso samo z živo besedo, nego tudi s knjigo širili novo vero, v svojih spisih so se posluževali narodnega jezika, v njem so zagovarjali svoje stališče in svojo vero ter strastno napadali svoje nasprotnike „papežnike“. Pričakovati je bilo, da se bodo tudi zaščitniki in zagovorniki stare vere poslužili istih sredstev, katere so rabili reformatorji tako plo-donosno za svoje svrhe. Do sedaj se ni vedelo za nobeno slovensko knjigo pobožne vsebine iz XVI. stol. katero bi bili izdali katoliški duhovniki ali sploh katoliški pisatelji -- pri tem se seveda ne oziram na kajkavske pisatelje — katoliška književnost (slovenska) se pri nas pričenja šele z delovanjem Hrenovim. Iz tega katekizma pa, razvidimo, da so izdali že v prvi dobi reformacije redovniki, če ne dveh, gotovo jedno slovensko knjigo naperjeno proti reformatorski delavnosti. Truber piše o tem y nemškem predgovoru: „Es haben ettlicli gut Chri-ften vnnd trave Diener dar Kirchen Gottes im Lamin Crain im nechsten Herbst des 74. Jars mir vber/endt ein newen Jefuitifchen Catechifmum in Windi/clier Sprach getruckt alfo intituliert: Com-pendium Cutechifmi Cntholici in Slatumica lingua, per Quacftiones, in gratiam Catholicp iuuentutis propofitum. Per fratre m Leonhardum Pacheneckerum, profeffnm ac Socerdotem caenobij Victorienfis almi Ciftirienfis ordinis, Graecij Stgrie Metropoli, apud Zachariam Barth-Jchium, Anno 1574. In dem der gut Miinch, die Bdpftifchen fiben Sacrament, die fiben Todfiind die vier Siinde, tvolche in die Himrnel fchreien die fiben Werck der Barmhertzigkeit der Heiligen anriiffen, das Ane Maria vnd andere Miifibreuch vertheidigt vnnd fiir Ca-tholifch ausgibt. Es liat auch in difem Jur zn Grdbz in Steger nahe beg vnferm Vatterland ein Jefuiter ein fchgrpffe in feinem Sinu Difputation icider vnfere Kirchen vnnd Religion im Bruck ausgelin lassen. In wolcher er mit verkerte vngereumbten fdlfchlich angezogenen Spriichen, Hiftorien vnd Exempeln aufi der heiligen Gfchrifft alten Vattern vnd Concilien beiveifen toill, dass die jetzige Blipftifche Bomifche ICirche die rechte Catholifche vnd Apoftolifehe vnnd die vnfer mrechte vnd Ketzerifche fey.“ K temu še dostavlja: „ Vnd dietveil die Jefuitifchen auch in Windifcher Sprach wie ob-gemelt ivider vnfere Euangelifclie Lehr zufchreiben angefangen in erivegung folches hab ich auch vnfer Theologen Exempel nach (vnan-gefehen daJ3 ich zuuor in deti Aufilegungen defi neiven Teftaments, Catechifmi, Pfalter, Pojtillen, Locis Theologicis vnnd Examine phi-lippi in den dreien Angfpurgifchet \Viirtembergifchen vnnd Sdchfi-fchen Confe/Jionen der Bdpftler falfche Lehr vnd einreden wider die vnfern genugfam geantiourt vnd ividerlegi) alfo alt, leranck vnnd lam die naehuolgende lange Predig zufamrnen colligiert, dictiert vnd neben dem Catecliifmo trucken la//en,u Torej, Če ne dveh, jedno slov. knjigo najmanj so izdali zagovorniki stare vere v tej dobi. Iz razprave „Jeremias Homberger“, katero je objavil pred kratkim Fr. M. Mayer, vemo, da so protestantski učenjaki in književniki Dalmatinov prevod sv. pisma prav natančno in vestno pregledali v jezikovnem in stvarnem obziru, iveil die Jesuiten auch icindisch verstiinden Cprim. Archiv f. slav. Phil. XII. 581). O tem govori Truber še na drugem mestu svoje knjige, namreč v registru str. 501, kjer piše: Jefuitarij, noui Menihi, polni hude kunshti hinauu, Papeslioui Slidnild, bogati, Starih ludi inu mladih Otrnk Sepelauci, Slouenski pislieio. Kakor sam Truber str. 267 piše, bil je njegov oče ključar pri cerkvi sv. Jerneja na Raščici: „Mui Ozha, kadar ie na liu-shici S. Jemeia zehmoshter bil, ie bil puftil to Cerkou vfo enima Crouahskimu Malariu mulati . . . Natu fo vtini 1528. leitu Turki privlili, to Cerkou feshgali. “ Še nekaj drugih malenkostij iz Tru-berjevoga življenja nam podaje ta knjiga. Na str. 242 piše: „Tedai kadar jfem iest pred '28. leiti Vlublani pridigal fuper Hu- mane na to Gorizhansko Gorro, So tg eni fglnu lagalito je tedaj bilo leta 1546. Da je bil 1. 1562. zopet v Ljubljani, to je znano že od drugod; iz mnogih pisem objavljenih od Kostrenčiča Urkundliche Beitriige zur Gesch. der protestant. Literatur der Siid-slaven je razvidno, kako so se trudili razni vplivni možje in tudi kranjski stanovi, da dobe Truberja zopet v svojo sredino in domovino. Iz te dobe ni skoraj pisma v Kostrenčičevi zbirki, kjer bi ne bilo govora o Truberjevi vrnitvi v domovino, sedaj se piše, kako je potrebno, da se skoro vrne radi tiska protestantskih knjig, sedaj se zopet poroča, da skoraj pride. Na str. 189 tega katekizma piše sam Truber: „ V tim 11)62. leit-u, fem Vlublani vti Poshoui hgshi bil. Sa Poshouo hisho prati vodi od fude ie eniga Meffaria hishn, v ti ifti fo bile duei dei/cli, te fo vkupe gouorile, de fem ieft fmuio drushino is kuhine slishal, Ta Curbin Primosh sirnega touarishi Pridigale, De Deuiza Maria ie ena C.... bila. Natu fem nima odgouuril, O Vi C...., koku vi Jmeite neframnu lagati, Inu fem nima fto tranzho prilil. Za poznavanje onodobnih verskih razmer in hudega na-sprotstva med katoličani in protestanti ima ta knjiga nekaj zaniinih podatkov, kateri tudi nekoliko razsvetljujejo kulturno-historično stanje reformatorske dobe. Jedna stranka je drugo grdila in sumničila. Tako piše Truber (str. 202): „vprashaite skufi koga, koku in kadai fo lete ene noue Cergue v nashih deske-lak . . . gori prishle, fo fe.fyda.ne inu k nitn tulikain blaga prishlu inu pernefilu. Koket' na tei Gorri per Gorici, p er Gornitn Gradu, pod Gradzom nad Lublana,1) Na Sileunici, nad Lashlcim, na Braniki., Na Kami inu drugdi. Ne fo li vfe te ifte Cergue le od tih Hudizheuih leshniuili Bab, Curb inu hudih ludi gori prishle ? 11 timu fo tg Farg, Menihi, Cehmoshtri inu Meshnarg fa volo nih trebuha redle pomagali. S temi leshniuimi zaihni, Jcir fo prauili inu falsh prizhouali, lcir bi fe per tacih Cerguah bili fturili. Per tim fo tg eni hudizlieui ludie, Slipi, hromi inu kruleui fe fturili inu na berlah h takim Cerguom prishli, Inu tg eni slipi fe delali inu k nim puftili fe pelati; Inu fo per tacih Cerguah berle od febe vergli, tg slepi fo pregledali Tu fo tg Farg poteriouali inu na fteno oli na table malali inu /apiffali. Inu fo te me/fene debele koftg na te shtrike tih sgonou pcruefouuli, te ifte fo Ig Pfg po nozhi zukali inu fgonili. Inu kadar fo tg boji preprofti ludie h tim Sgonum tekli per nih nikoger neshli, taku fo diali inu Verouali, tg Sgonuui Jo od Suet-nikou ali farni od te Suetufti te Cerque oli Gorre fgonili.“ Nekaj stranij pozneje (str. 241) poroča zopet: »Inu v tim lBli). hitu ie bil en Menih Bolteshar Ybmar, ta ie v tim Meiftu Renfpurgi per eni Capeli, v kateri ie bil en Pild diuice Marie namalan enu talcu velika zuprauu fturil, de fo vfi shlaht ludie is te Paierske deshele, Moshge inu Shene h ti Capeli inu pildu Icoker bi nori inu vftelcli bili, tekli . . . Tu fem ieft fam Vshalfpurgi vidil. Leta Menih ie potle to Bidertaufersko Vero gori perprauil, tiga fo v tim 11)28. hitu na Dunaiu feshgali i nega Sheno vtupili, tu fem iest tudi vidil.11 Dobrega tedaj početnik naše književnosti ni rad povedal o svojih nasprotnikih, toda to nam postane tudi popolnoma razum- ‘) Sic! ljivo, če pomislimo, da mu je bilo pretrpeti marsikaj od njih, da se mu je grozilo s preiskavo in zaporom in da je moral končno romati v prognanstvo med tujce. Na str. 397 piše še ostreje: „Pred nekaterimi ftu leit fo Vn/mi v enim globokim Vijriu oli Ribniku poleg eniga nunskign Closhtra veliku Jtu Otruzhgh glau neshli, glih taku nad Dunaiem v tim Nouim Closlitri, gdi fo poprei nune bile.“ Najbrž vsi ti napadi na nasprotnike reformacije in v prvi vrsti na katoliško duhovništvo niso pristen plod Truberjev, on je imel takih napadov v nemški književnosti dovolj na izbiro in je porabil one, kateri so mu najbolj ugajali za domače razmere Na jednem mestu (str. 178) svojega spisa naglaša, da protestanti pišejo za Slovence v slovenskem jeziku: „Glih taku mi luterski huala bogu fc fnashim obhaglom dershimo, mi poiemo faftopnu vtim slouenskim iefiku, de vfi ludie faftopio te pfalme, mo-litue 'mu dulioufke pei/mi is s. pifma vfete inu slosheneDa so imeli početniki slovenske književnosti pri svojem književnem delovanji in spisovanji, katero je bilo večinoma prevajanje nemških spisov in knjig ali pa kompiliranje raznih nemških in latinskih knjig, mnogo težav in ovir radi jezika, da je njim prevod tega ali onega izraza delal mnogo preglavice, to je znano iz različnih predgovorov protestant, tiskov. Tudi v tej knjigi piše Truber nekaj podobnega o prevodu očenaša na str. 106: „ Ner-poprei tij preprojli fc ne imaio na tih beffedah fmotiti, Idr eni molio latinski veniiit regnum tuum, eni pag adueniat, ti/ eni Nemci khornme dein Reich, rTy eni zukhomme, tu ie slouenski, pridi tuie kraleu/tuu inu pridi k nom tuie kraleu/tuu, Sakai pridi oli pridi k nom obei bejfedi imate en faftop. Ampag kir ty eni molio, pridi k nom tuie bogaftuu, ta beffeda bogaftuu tukai ne slishi, eden kir nei faftopil Latinski ne Neinshki, ie to bejfedo kraleuftuo na bogaftuu preobernil, bogaftuu inu kraleu/tuu ne imata eniga /aJlopa.u ') V folklorističnem obziru in tudi za poznavanje apokrifnih prič je važno to, kar beremo v knjigi na str. 268—275. Tukaj piše Truber sledeče: Na tu hozhmo mi tukai te Aydouske Boguue raven tih Suetnikou poredu, poftauiti, kakoui ty Aydouski Boguui oli Maliki fo od tih Aijdou fa mnogotero reizh bili zheftzheni inu moleni, l)e tudi ty Suetniki fo od tih nefaftopnih kerszhenikou na tih Agilauskih Bogou inu Malikou meifti poftauleni. fo zhefzheni Moleni tu ie h tim Sludiem inu malikom perglihani, Bogu fe fmili take Slipote inu ne faftop nofti. Na tu mi hozhmo tukai od. fpreda inu ofgorai naprei te Agdouske Boguue, Potle fdaici fa nitni te Suetnike, kir fo od Papeshnikou litim Agdouskim Malikom perglihani, kateri ') Mi seveda bolje vemo, kako se je ta pomota vrinila pri slovenskem prevodu. Prestavljavec je prestavljal po starem nemškem originalu in je zamenjal stnem. besedo richi, rihhi (regnum) s pridevnikom richi, rihhi (dives). Ta pomota je stara, kajti nahajamo jo že v celovškem rokopisu. te Deshele, Meifla, Terge, VaJJi, Elemente, hicli, Sad, Shiuino, Antuer-harie, bolnike regiraio, rounaio, varuio inn v [eh nadlugah pomagalo po redu poftauiti. Agdovfki deslielfki inu meiflni boguui. Agdovfki boguui zhes Elemente. Zhes Ogen imaio tiga Boga Jouem, zhes Ivftl Junonem, zhes Murie Neptunum, zhes Pehal Plut onem. Tg Svetniki pag fo: Zhes Ogen S. Agata hm S. Florian, zhes Murie hm vode S. Nielaush, zhes Lufft, Veitre, oblake, zhes Tozho inu Tresk fo tg Suetniki, katerim prauio Samomaftniki, tim iftim po leitu prafnuio Gorne Mashe bero, Shcnjshi po Cerquah inn po Puli hodio. Maliki zhes ta Sad: Apollo vfag Sad freie oli J'ril dela, tu Vinu Bahus, ta Kruh Ceres. Svetniki. Ta Sad tih dreuie (sic) freie inu Vande S. Judocus, tu Vinu S. Vrban, Tu Shitu na pidi vfi shlaht Suetniki, katerih Cerque, Capele Altarg inu Crgshi na puli, V gofdeh, na hribih inu na Gorah, blifi ftoge. Maliki zhes Shguino. Apollo inu Pan fta variha inu Boguua zhes vfo shlaht Shiuino. Svetniki. Zhes Ouce inu Kofee fta S. Bendel inu S. Juri, zhes Kone ie S. Loi oli Eulogi, zhes Volli S. Pelagi, zhes kraue S. Martin, zhes Suine S. Anton, zhes kure S. Gal inu S. Egidi. Maliki zhes Vuzhene ludi inu Icunshtne Antuerharg. Zhes te, kir S pifmotn inu S uelikim Nauukom okuli hodio, Jo Apollo, Minerva inu te deuet Mufe, zhes Kouazhe ie Vullcanus, zhes Ar zate Efculapius, zhes Sholnerie inu Vitefe ie Marfi, zhes Louce, kir diu-iafzhino inu Suyrinodoue, ie Diana. Zhes Barcalore, Brodnike inu zholnarie fta Caftus inu Polux. Zhes Garbe fo ta Venus, Flora, Lupa vulzhiza. Svetniki. Zhes Shularie inu zhes vfe, kir fe tiga Pifma modrufti vuzhe, fo S. Katarina inu S. Gregor, zhes Malarie S. Lucas, zhes Arzate S. Cofmas inu Damianus, zhes Kouazhe S. Loi, zhes Shushtarie S. Crgfpin inu Grifpgana, zhes Sholnerie inu Vitefe S. Juri, zhes louce S. Euftahius, zhes Shnidarie S. Gutman, zhes Barlcalore, Brodnike inu zholnarie S. Nielaush, zhes Ourbe S. Magdalena inu Affra. Maliki zhes nadluge inu bolfeni. Zhes Pomor inu Shlife ie Apollo, zhes Togote ie Hercules, zhes porodne Shene ie Lucina. Svetniki. Zhes Shlife fo S. Bashtian inu Roihus, zhes Franzhoslie ie Ciriacus, zhes Merslico ie S. Petronela inu S. Vrih, zhes skluzhene ie S. Vvolfgang, zhes naglo Smert ie S. Marco inu S. Barbara, zhes Togote ie Snete (sic) Valentin, zhes Porodne Shene ie S. Margareta, zhes Jetnike ie S. Lenard, zhes Strup ie S. Jansh in S. Benedictus, zhes glauni betesh ie S. Ana.fta.fms, zhes Ozki ie S. Otilia1 zhes Sobee S. Apollonia, zhes Vrat ie S. Blash, zhes Trebuh S. Erashem, zhes Sram ie Britius, zhes Bushtuu ie S. Anna. Tacili inu tim glih Agdouskih Bogou Malikoi{ inu Suetnikou, kir fo od Agdou inu nefaftopnih kerszhenikou, zhes mnogotere rizhi inu ftuari is nili norske zhloueiske pameti odlozheni inu poftauleni, koker de bi te ifte tg Maliki inu Suetniki bili ftuarili, gori dershali inu rournli koker tg praui Boguui, Bi mi mogli is tih leshniuih Menishkih legend inu Agdouskiga Pifma velika vkupe sbrati inu poftauiti. Je li vse to našel Truber v onih spisih Brentzena in Vischer-a, katerih se je posluževal pri sestavljanji svoje knjige? Gotovo so nekateri svetniki bili tudi med Slovenci spoštovani kot patroni nekaterih tukaj omenjenih boleznij, kakor je to še danes. Tako se še sedaj med prostim narodom nekaterih krajev epelepsija (božjast) imenuje svetega Valentina bolezen in ta izraz je, kakor misli Štrekelj Arhiv XII., 468, posnet po nemškem Valentinskrankheit. Kakor svedoči Truberjevo zgoraj omenjeno poročilo je ta bolezen že v XVI. stol. se tako imenovala, kajti tukaj se omenja sv. Valentin za patrona te bolezni (zhes togoto ie Snete Valentin). O tem ni dvomiti, da togota tukaj pomenja epilepsijo, kajti Miklos. Lek. Palaeosl. piše: „togota, bolezen božjasti podobna: kozo je togota zlomila" in v Murkovem slovarju str. 671 beremo: „togota die ZornmUh, togoten, der sich leicht bis zu Convulsionen erziint.“ Na str. 218 beremo najstarejše poročil^ n sfari tiai'ntLni šegi, koledi: „im< koledniki ob boshizhi pogo, mi (mo prishli pred vrata, de bila boshga slata. “ To poročilo je teni bolj zanimivo, ker se je nam tukai ohranil odlomek kolednice ^ ^VT sf.nl Je li ta odlomek kolednice početek ali pa konec, ne more se določiti, ker se mi ni posrečilo, da najdem podobno slovensko kolednico. Kakor znano, hodijo koledniki med Slovenci od božiča do sv. treh kraljev, v nekaterih krajih cel<5 do svečnice (primer. Pajek, Črtice iz duševnega Žitka štajerskih Sloven. 69 in Navratil v Letopisu Mat. Sloven. 1886, 73), pevaje od hiše do hiše in nabirajo darila. Jedno tako kolednico, katera se peva pri tej priliki na dan sv. Štefana, zapisal je Pajek str. 232: Ljubi oca stan’te gor Te nam dajte mali dar Če pa te nam vel dali Se bolj veseli bomo mi. Iz te kitice je dovolj razvidno, da koledniki pri vsaki hiši prosijo daru. Isto vidimo tudi v nekaterih kolednicah v zbirki Koritka, Slovanske pismi krajnfkiga naroda n. pr. I. 7: Mi va/ prelepo profitno En’ga dara boshjiga tako tudi v drugi kolednici I., 9: Mi ie prelepo profimo En’ga daru boshjiga. Da so zgoraj omenjene besede Truberjeve res odlomek kolednice, to nam potrjuje čakavska kolednica, katero je objavil J. Milčetic v svojem spisu „Koleda na otoku Krku i Lošinju'1 v Vieneu od 1. 1890., br. 8. Početek te kolednice se glasi: O v ti su van kolejani, fiole! Ki su bili i lani fiole! Našli smo mu vrata, fiole Dobru suca u dvore. Našli smo mu vrata; da bi Bože zlata, lin pozlatit kralju vrata etc. To pesem je slišal J. Milčetid v Dubašnici, toda peva se, kakor omenja, po celem čakavskem Primorji in sicer tudi na dan sv. Štefana. Na ta dan hodijo „kolejani“ s svojo izbrano kraljico od hiše do hiše in pojejo zgoraj omenjeno pesen ter nabirajo darove za svojo svečanost. S to kolednico, katero je objavil Milčetid, strinja se do malega kolednica tudi iz Dubaš-nice objavljena v zbirki „Hrvatske narodne pjesme“, katero je izdala „Naša Sloga“ v Trstu 1876, III str. 17: Evo su vam kolejani, fiole, fiole, Ki su bili i lani, fiole, fiole, Dobru sucu u dvore, fiole, fiole Našli smo prava vrata, fiole, fiole Da bi, Bože, i zlata, fiole, fiole. Cim pozlati prag vrata, fiole, fiole itd. Iste besede se ponavljajo v kolednici iz Bersečka, katera se nahaja v tej zbirki III., str. 16: Smo našli možu vrata, oj fiole, Da bi tako zlata, oj fiole. Sedaj razumemo odlomek Truberjeve kolednice. Najbrž je z besedami „de bila boshi/a slata“, izražena želja, da bi kolednikom bila vrata, na katera potrkajo, zlata t. j. da bi dobili obilo daril. Nemogoče sicer tudi ni, da se je prvotno v sloven. kolednici pevalo: de bila, bože, zlata, pozneje pa, ko se je stari vocat. v slovenščini izgubil, popravil se je ta verz v „božje“. Podobna misel je izražena tudi v kolednici, katero je objavil Vuk, Srpske narodne pjesme (2. izdanje) I., 114 št. Božič, Božic bata Na oboja vrata Nosi kitu zlata Da pozlati vrata 1'oboja podboja. Zlata vrata se omenjajo še mnogokrat v kolednicah raznih slovanskih narodov (prim. A. Potebnja, Obzor poetiZeskih motivov koljadolc i šiedrovok str. 144, 189 etc.), toda ti niso v zvezi s sloven. kolednico. Nekdaj je moralo med Slovenci koledovanje bolj razširjeno biti, kakor je danes. Tudi kajkavski Slovenci so imeli ta narodni praznik, kajti v Belostenci (Gazophil. 1740) II., 170 beremo: koUdo, ddr lcoi fze na mlado letto daje, temu je Belo-stenec še dostavil: Kada fze kolhlo popiva Blizu fze Bosich poveda. Na str. II. 65 njegovega slovarja pa piše: ddr, koi fze veli dobra ruka, y dobro leto, d daje fze na bo/ich y mlado leto. Tudi Habdelic v svojem slovarji (Dictionar. 1670) omenja to besedo in sicer, kar je zanimivo, ne v nomin. nego v vocat., on piše: Jcoledo Canticuncula dieta a Calendis, quod cantidur Calendis Januarii vel ante festnm nativitatis/ in „koledujem canulo canticunculam a calendis dieta. “ O. Gutsmann (Deutsch - \vind. Worterbuch 1789, št. 511) pozna tudi to besedo in če jo je našel med koroškimi Slovenci, imamo tukaj dokaz, da se je tudi med koroškimi Slovenci ohranila ta narodna svečanost še v prejšnjem stoletji: Koledva Chor der Sanger, Koleduvam singe Freudenlied. Prvotni značaj stare kolednice se je pri Slovencih v marsičem izpremenil, in sicer bolj kakor pri ostalih Slovencih, kateri še sploh poznavajo koledo. Že Miklosich (Die christliche Terminologie str. 23) je omenil, da slovenske kolednice niso več častitke, katere se pevajo, da dobe koledniki darove, nego da so dobile popolnoma krščanski značaj, da so postale božične pesni. To velja za današnje kolednice in tudi za one, katere so zapisane bile v početku tega stoletja, kajti to se pove v mnogih pesnih takoj v početku n. pr. v Koritkovi zbirki št. 1, 2, 3, 4: Mi /mo prifhli Ičf’ k vam Mi zlimo eno [reto pisem piti Od Jefufa in Marie Od rojjtva boshjiga etc. V nekaterih kolednicah se je ohranil še nekoliko spomin na starejši značaj teh pesnij; nekaj sledu temu, da so bile kolednice nekako častitke, najti je še sem ter tja v teh pesnih n. pr. štev. 5 Koritkove zbirke, kjer se glasi početek vsake kitice „ Novo je leto, vefelimo fe!' za tem sledi takoj prošnja za darove. V nekaterih pokrajinah slovenskih ima sedaj koledovanje popolnoma cerkveni značaj, darovi se nabirajo za cerkev, posebno za sveče, (Navratil 73) in ne za dotične osebe, katere hodijo okrog. To potrjuje tudi Murko v svojem slovarji 135.: „Koleda . . . (jetzt mir noch) in Krain der Umgang der Bauern-buben, um die Kosten der Kirclienbeleuchtung zn collectirenu in potem „Koledovati Weihnachtslieder singen; zu Weinachten Geld fiir die Kirchenbeleuchtung sammeln." To odvisnost kolede od cerkve označuje že izraz „koledniški praznikitako se imenuje božič v nekaterih krajih. Na nekatere paralele je opozoril prof. Veselovskij v svoji veliki razpravi liazgskanija v% oblasti rim/c. duhov, stihu, kjer je jedno celo obširno poglavje (str. 97—291) odmerjeno koledi. Tako je navada med Malorusi, da gredo kmetski fantje k svojemu popu, da jim podeli blagoslov, potem gredo nabirat darov, katere oddajo popu za cerkvene svrlie ali si pa kupijo z nabranim denarjem svečo, katero prižgo pri maši na vsak praznik. Na isti običaj spominja tudi jedna kitica hrvaške narodne pesni v Kurelčevi zbirki, Jacke ili narodne pesme str. 293, št. 648: Ar mi čemo putovat, Svičti bogu darovat; Cemo svicu kupiti KCl nam hude gorila Od Celja palc do Iiima. Kdor se hoče poučiti o kolednici in o vseh običajih, kateri so ž njo v zvezi, o kristijanskih motivih, kateri so se pozneje vrinili v to narodno svečanost, opozorim ga na omenjeno razpravo Veselovskega v Sborniku 32. kn. — Kako je iztočna in zapadna cerkev postopala proti koledi, da jo iztrebi iz spomina narodovega ali jej pa preustroji popolnoma prvotni značaj in lice, za to imamo nekaj poročil, na te sta opozorila med drugimi že Veselovskij in Jagic v Radu 37, str. 50—51; prim. Archiv f. slav. Phil. XIII., 153. Slovensko narodno pesništvo ni ohranilo celjskih grofov v blagem spominu. Ono poroča o njih razuzdanem življenji in o marsikaterem nasilstvu. Da ni vse to brez podlage in da se ta obsodba ni vrinila še le pozneje v narodne pesni, potrjuje tudi Truber, kateri piše o celjskih grofih str. 333: „ Ta Vogerska, Grouafka, Slotienska inu drufih desliel Gofpofzhina, koker t\j Celslci Knefi fo bili, lcir fo f temi bofimi vfo Jijlo kriuizo obhaiali, tu nih po fgli iemali, nih Szhere inu Shene fylouali. Inu nai fi fo od-puftke Vrt/mi hodili ... fo vfi shnih Imenom inu ftanum fatreni inu hud konez vfeli. — Da se je bil med Slovenci te dobe ohranil še živ spomin na kmetske vstaje iz početka XVI. stol., to je razumevno. Truber piše o tem kratko: „inu Icratku nekar Punte oli Aushtrie fazhenati oli fame febe mefzhouati, koker fo Chore, Datun, Abiron, Na. 16. Abfolon 2. Reg. 15. Inu tg Vogri v tim 1508. leitu, Inu ty Crainci v tim 1515. Inu tg dolenci v tim 1573. Tg Slitaierg v tim 1528. bili fturili. Oli fo per tim hud konez vfeli, fo bili pobgeni, obesheni inu na shpice vtalmeni. Marsikaj zanimivega in za zgodovino sloven. jezika važnega je v tem spisu Truberjevem in je vredno, da se omeni v kaki posebni razpravi, ker meni tega ne dopušča omejeni prostor. Za preiskovalca zgodovine slovenščine je ta knjiga tudi radi tega dober pripomoček, ker ne podaje evangeljskih tekstov in se tedaj ni bati, d£ bi bil v jeziku kak — če še tako malenkosten — tuj vpliv. Naj sledi tukaj iz te-le malokomu pristopne knjige Truberjeve nekaj leksikalnega blaga. V prvi vrsti omenjam redke besede, katere so sedaj že popolnoma iz jezika izginile in že v ostalih starejših virih jako redke, prezreti pa nočem tudi takih besed, katere so zanimive samo radi svoje obliko; nekatere besede sem v to zbirko vzprejel samo radi tega, da se prepričamo, da je marsikateri izraz, katerega bi kdo morda smatral za novejšo izposojenko iz hrvaškega jezika, že stara lastnina našega jezika. berla (Krilcke): inu fo per tacih cerquah bede od febe vergli 202. Danes se govori navadno brgla, kar je pa, kakor je že omenil Štrekelj (Archiv f. slav. Ph., XI, 460), kateri razlaga to besedo iz srednjeveške latin. ferula, v bavarskem narečji ferel, novejša oblika. To nam sedaj Truberjeva pisava potrjuje, in če Hipolit še piše ferla, kar po obliki stoji najbliže bavar. ferel, ni najbrž to narodna oblika, nego književna tvorba. Naša tujka ni v nobeni neposredni zvezi z italijansko besedo brigula, katero omenja Mussafia, Beitrag zur Kunde der nord-ital. Mundart. 137 kot prevod nemšk. „schayd“ iz nekega rokopisa iz XV. stol. betež (Sclimerz): kadar ie eden bolan, velik betesh terpi 142. To besedo ima tudi Dalmatin v „registru“ svoje biblie, Bohor. (Arcticae 48) omenja mimo beleg dolor, Schmerz tudi betesh idem, Belost, pa pozna samo beteg morbus in tudi Miklos. Etym. W. 11 omenja samo beteg v pomenu Kranklieit. bogastvo (divinitas): de ta ozha tukaj Je ima fajlopiti tu cilu bogaftuu v ti S. trogci, sakai vfa trg imena boshgu ali te trg per-shone v tim bogajlui bodo v tim S. pifmu zlieftu ozha im uiiuane 99; bogaftuu v ti S. Trogci fe ne more f to zhlouesko pametio ifgrun-tati 489. Meni se dozdeva, da je ta beseda v tem pomenu samo književni fabrikat Truberjev in da nima podlage v narodnem govoru. Za nem. „Gottheit“ stoji v drugih virih navadno božanstvo ali pa božstio (božbstvo) n. pr. Belost, bofanfztoo, bogatfztco mu pomeni samo Opes, opulentia, v Jambreš. bofanfztoo in boflvo. Iz Truberja je ta skovanica prešla tudi v druge stare knjige. bušterna (Cisterne): J' to shleht vodo is potokou oli S bushteme 161; zdaj Šterna, v Trub. tudi v obliki šustema, Gutsmann (Deutsc.h-wind. Wortorb. 504) gufhterna, Jambr. chetemya, Mikalja gustirna, Stulli guftjerna. cehmošter: tg cerkouni tatie cehmoshtri 201. Izposojenka iz bavarskega narečja, Schneller - Frommann, Bayr. Worterb. II, 1077 omenja Zech v pomenu „das, was mehrere zu gemein-samen Zwecken an Geld zusammenlegen und in Vorrath halten, vor allen zum besten der Kirche und ihres Dienstes11 in Zeclmaister: Procurator seu yconomus ecclesiae qui vul-gariter Zechmaister dictur (ibid. 1078). Tudi Belost, pozna to besedo: czehmefter. cmblati: mi nishter ne zbiulamo 75; de ne zbiulaio na tui beffedi 104; srnem. zivipel, stnem. zuival. čednih: berizh, rahel, pajtgr, zhednik oli fuinar 304. cesto: letu nas Jam bug, v/i praui Vuzhenild . . . zheftu vuzhe 57. čislo: pres nezhifila velika tiffuzh angelou 74. dečla (Miidchen): mnogotera brumna shena inu dezhla 148; kai ie pag tih dezhel inu hlapzhizeu 398. Ta beseda je vsem starejšim pisateljem n. pr. Bohor. 36 dezhla virgo prav dobro znana, v nekaterih pa nahajamo v tem pomenu deklič n. pr. Cast. Navuk:,/e bila ena deklizli s’ j menam Catharina 119. Tudi A. Murka ima to besedo: dezlda 39. dečelstvo: inu kateri ie eno farozlieno neueifto Vmei/ti ob nee zhaft inu Dezhelftuu perprauil 387, to besedo poznajo tudi Dalmat., Hren, Stapletonov prevoditelj etc. deti (facere); glih talcu . . . v/i praui faftopni pridiganj poufod, po meiftih inu vafeh deio 12, kir polcuro deio 15, tu ie muie tellu, icateru bode Ja vas dana, letu deite k muimu fpominu 30, inu kadar mi tu deimo, toku mi vidimo inu tipamo 55 etc. Naš praes. (lejem odgovarja dvema stsl. glagoloma: deti in dejati; Bohor, omenja v svoji slov. tudi deje,m, djati. dežela: v /cakersni desheli 57, tedaj sedanja oblika. dobitek (Gewinn, Nutzen): fa rolo vashiga dobitka 205. To obliko poznajo tudi drugi pisatelji n. pr. Belost, dobitek, Jambr. dobitak, Hren dobitak 12 a, Murko dobitilc 43; Bohor, ima pa dobizhek. dokonjati (vollenden): de bom mogel ta S. nemi teftament Criftufeu f to obilno islago druguzh dokonati inu dru/cati 18; v Krelju: ima li kai dobriga fe sazheti inu dokoniati, taku ie trebi, da bog sazhne. Tudi Belost, pozna glagol dokongavam. dokonjanje: Criflus.. ie tu prauu cilu dokonane inu dopolnene 27. drugam (alio): inu katere fo letg nashi veri Juper, nas drugem vishaio odpujlkou iskati 96, tako tudi v Trub. Catechifmus 1550 str. 99; Miklos. Lex. palaeosl. 177 omenja samo obliko drugam, tudi v Murku nahajamo drugam — gamo 54; Miklos. IV. 166 prišteva drugam adverb., o katerih se ne da določiti sklon. Če ni v Truberj. drugom razložiti o na ta način kakor o v besedam, ohranil se je nam v tej obliki najbrž instr. sgl. nominal. sklanje, toda tudi pri tem ni treba — dasi je mogoče — smatrati drugom za starejšo obliko, iz katere bi se bila šele pozneje razvila sedanja oblika drugam, obe obliki sta lahko bili istodobni, kakor nam to kaže drugamo. d ruše (Genosse, Ehegatte): katera dezhla oli lilapzhizh oli vduua fe omoshi oli osheni, akti tu v tim gofpudi J'turi, tu ie enu vernu brumnu drushe porozhi, v tim ne greshi 395; v Murku 55 najdem drushej Ehegatte. farmošter: farmosliter 174 starejša oblika današnjemu fajmošter, kajti jezik ne ljubi v dveh sledečih zlogih r in odstrani na ta ali oni način jednega, za kar mi ni treba še posebej navajati primerov. Beseda sama je najbrž slovenska sestavljenka, saj meni se ni posrečilo v nemš. narečjih, sedanjih ali starejših, najti Pfarrmeister v jednakem ali podobnem pomenu. globsti (schnitzeln, aushohlen): de ne imamo obeniga pilda oli fpodube bnga na femli inu na febi mulati, ref ati ne globfti 262. pri godi: ob tu min lubi otroci vuzhimo fe per godi inu od mladin tiga Catehifma 35. Miklos. IV. 162 omenja loc. obliko godi brez praepos., v našem slučaji je loc. podprt s praepos., kakor je to v mnogih slučajih najti pri adv., kateri so instr. ali pa tudi pri adv., katerim je po čutu jezika oblika loc. sest. sklanje n. pr. na brzom, na kr at kom, kar je pa najbrž prvotno bil nomin. instr. hip (Augenblick): de v ti vri inu v tim hipu, koker fe pre-oberno 110. il (lutum): koker bi ta per st oli gll h timu lonzhariu gouorila 115; sedaj se navadno govori ilovica, toda nekod še il n. pr. Murko 93. Ta beseda je znana tudi vsem trem koroškim narečjem. iskušnja (Versuchung): inu nas ne vpelai o to iskush.no 138, ta izraz ima tudi Bohor. v’i/kufhno, v drugih starih pisateljih pa beremo v skufhmavo (Kast. Nav. 242); koroški rokop. ima iskustvo. izvubiti: de oblubio, de fe hote naprei od tacih grehou isuabiti inu od nih puftiti 187. kasta: ta psheniza v to kashto /hranena 90. Miki. Etym, W. 325 ima samo obliko kašča v pomenu Dachboden, nem. Kasten. Da je kašta res nem. Kasten, o tem nikdo ne dvomi, zanimivo je to da ima v južnih nem. narečjih „Kasten“ baš ta pomen kakor naša kašta. Tako znači po Schneller-Fr. 1305 v bavarsk. narečji „Kasten“ tudi: b) „der Kasten in einer Alpenhiitte, das Gemach, welches zum Behaltniss fiir Mehi, Kase, Butter, Schotten und Milch dient; d) der Raum unterm Dach des Hauses, sonst auch der Dachboden genannt; c) boi manchen grosseren Bauerhof ein abgesondertes Nebengebaude, dessen oberer Raum zur Bewahrung des Getreides, der untere aber zur Verwahrung der Ackergeratlie bestimmt ist, Speicher11 ; iz Lexer-ja 156 vemo, da tudi v koroškem narečji pomenja ta beseda „bei grosseren Bauernhofen ein abgesondertes, kleines einstockiges Nebengebaude zur Aufbewahrung der Wirthschafts-geriithe und des Getreides11, in skoraj isto poroča Schopf o tirolskem nar. „in der Sennhfttte das Nebengemach, der Gaden zur Aufbewahrung der Alpenerzeugnisse". kabel: /'to shleht vodo is potokou oli f bushterne oli v kuhini is koblou vfeto 161. Miklos. Die Fremdworter in den slav. Spr. (Denkschr. XV. 104) smatra naš kobel za nem. izposojenko in sicer misli na srednem. kiibel, stnem. kubelin; nekoliko oprezneje izrazil se je v Etym. W. 154, kjer dostavlja „mhd. kiibel, das fiir germanisch gilt“. Toda naš kobel ali kakor Belost, piše kebSl, Iceblica (vedro kojem fze voda vadi) in lcabal pri Jambr. ni v neposredni zvezi z nem. „kubel“, nego je južnjenem. „kobel“, bavar. „Kobel eine Art Behaltniss oder Behii,lter“ (Schmeller-Fr. I. 1216), v koroškem narečji „koubil ein Be-h;'Lltniss“ (Lexer 163) v tirolskem „Kobel Art Behalter, enges Gemach“ (Schopf 331). tajiti (erziehen): ob tu ti/ otroci, kir od fakonikou pri/do, Je imaio koyti, rediti inu vuzhiti 406. Ta glagol je že v naših prvih pisateljih dovolj redek, ipak beremo v knjižici Ta kratki virtemb. Cateli. Joh. Brentzen 1585, str. 31: imafh li otroke, taka jih koji inu jim od mladufti vrat perpogibaj. Ta glagol še živi v belokranjskem narečji; v narodni pesmi iz tega kraja beremo: Tri je s Pavlom sinke odkojila in nekaj vrstic niže: Ja sem svoje sinke odkojila (Dom in Svet 1891, str. 430). lakoten (hungrig): kadar ['mo boji, lakotni, nagi 120. laša (Luge): f takimi lajhami 47, tu ie sgul lasha inu slu-dieuu /epelane 94, na lashe Jiauiti 165 etc. Obliko laza m. sedanje laz je najti tudi v drugih pisateljih XVI. in XVII. stol. in zato ne smemo te oblike v Krelji (lasha 152 b) smatrati za hrv. vpliv, prim tudi Belost, lash mimo lafa, Jambr. ima samo l(is. ledavje (ren): ona nee ledauie terdnu opafihe 357. Mimo te oblike, katera ni redkost v starih tiskih ima Hren tudi: okidi vafhih ledjah 128 I). ličkale (eitel): de fe vi od tih prafnih lizhkakih bogou obernete 198, ta mlaishi bo zlies tiga Stariga inu en lizhkak mosh zhes poshteniga 338; Dahnat. ima v registru lizkaku mimo „koroškega“ sanikernn; s to besedo je v zvezi ličkaj n. pr. v Trub. psalt,. 18 b: Sidrni vi taku lizhkai lubite quid diligitis vanitatem. mačerol: zuetia, rosh, seliszhe inu mazherolou vezli ne zheg-nuiemo 215 najbrž močerad (Molch) mimo katere oblike nahajamo ne samo čomorad, nego tudi mozherdv (A. Murko 200). majhen (parvus): otrozliye molitue inu to mahino agendo 18; Hren: majcinih 31 b. malikovanje: te S. sacrammte premeinili, preftauili inu na malikouane obernili 56. malikovati (Gotzendienerei treiben): sakai kateri zhlouik veruie ... v kako drugo reizh, koker v tiga famiga boga, ta ifti malikuie 82. maščevati (rachen): inu is nagliga ferda kriuiga /turi, pregledati, odpuftiti inu nekar farni febe na nim mefzhouati 134. nagoditi (anstellen): temuzh, de tu kar hote tim vernim nagoditi, de fe tu iftu na nih glauih ifide 122. narazen (auseinander): pryde . . . f'oditi mu lozhiti narafen 74.1) nekar-. kar bug hozhe od nas imeiti oli nekar 15. neukreten: Vi neukretniga vrata, terdiga neobrefaniga ferza 52. nez veščina (Untreue): de f'turi tim grehom, vfei shlalit hudobi, lotrg inu nefueifzliini en konez 114. nuja (necessitas): pomagai meni is te muie nuie, reue inu nadloge 121, to besedo imata tudi Dalmat. in Megiser. ob to (ideo): ob tu kateri lete sheft Shtuke oli Articule te praue ftare Boshge vere vei ... ta ifti ne potrebuie 16; meni ie dana v/a obla/t na nebi inu na Semli, ob tu puidite 21. obist (renes): probirai ti mene inu iskushai mene, vprasliai muie obifti inu muie /erce 139; to besedo nahajamo tudi v drugih spisih Truberj. n. pr. v njegovem psalt. beremo: ishpeai muie obg/ti inu muie /erce (renes meos etc.) 54 b, Belost, in Jambr. imata obifztje. oblagavati (verleumden): /a volo . . . papeshnikou, kir v/elei inu pou/od zhes nas vpio, refnashaio inu oblagauaio, de mi etc. v Trub. psalt. 9 b beremo ta glagol v nekoliko izpremenjeni obliki, namreč oblogati: bratit> inu laftni otroci /o nim vfe shlaht nadluge naganeli, te fo oblogali, /ratouali, obrupali, bgli, preganali, lougli inu morgli. Samoglasnik o v tem glagolu je tako pojasniti kakor v besedi l«hku (tudi že v XVI. stol.). odgovor fem. gen.: de ie tudi eno o/tro odguuor od Criftufa pr gela 226. odrtnik: de nei en ozha te boge gmaine, temuzh en tgran, odertnik tih bojih ludi 142. ‘) V Truber. psalt. 58 b, 140 b nahajamo to besedo tudi v obliki nat e/en, kjer se je iz a razvil na isti način e kakor v ra?, najbrž jo pri tem vplival tudi nekoliko r, kakor je to najti tudi v kašubskem narečji. V Cast. Bratov. Bvq. 102 beremo tudi narosn, kar morda vendar ni pomota in nas spominja na slovaška narečja, kjer se nahaja mimo roz tudi niz. Drugače jo seveda razložiti roz mimo rax v ruščini. odvetnik (Patron): Iiym dershi, zliesti, moli fa fuiga oduetnika inu pomozhnilca S. Petra inu Paula 270; Belost, ima sicer tud) samostalnik odvitnik, toda v pomenu advocatus, za izraz „Patron“ rabi zavetnik in branitel; v podobnem pomenu nahajamo samostalnik odvetnica (odwetnycze) že v pesmi „Salve regina" ljublj. rokopisa (oonf. gen.) ohladelc (Abkiihlung): po/coi v tim teshkim dellu, oldadek v ti vrozhufti 79. okoreniti (firmare ?): ieft fetn tit/a Faraona h timu obudil inu nega ferce okurenil 102. ovajati: kir meni hudu hozlie, mifili, rezke iuu /turi, na me lashe, ouaie, mene ob muio zhast perpraula 136. plač (fletus): de ne pri/demo v ta pekal, v ta vezhni plazh 42. plakati: bodo rekoma ... Ve vpyli, iokali, plakali 35. platiti: Jefus f to nega martro inu fmertio . . . puffal, platil fadofti fturil 73. plene: Maria v preprofte pleine pouge (Jezusa) 217. popolzniti (ausgleiten): de fo vfem JlifJom fe tih velikih i/rehou varuie inu aku lcei fe zhafii popelfneio, v blatu padeio, de fe v nim ne valeio 133. na posodo: ta neuernik iemle na pu/Jbdo inu ne plazha 129, ravno to beremo tudi v Truberj. ps. 72 a. povitič: te vode, Stil, Suezhe, pouitizh, iat/z . . . vezli ne shegnu-iemo 215; Belost, piše: pouiticza tgrolaganus ftrukel iz fzira in tudi Murko 410 ima povitiza „eine Art mit Honig, Ntissen u. drgl. bereitetes Backwerkes, die Potize.11 pravda: tim bofim pokornim obene praude oli prauice ne vofzhi 142. premoči (vincere): f molituo moremo fludia premozhi 143. Ta glagol poznajo več ali menj vsi starejši pisatelji in viri; Krelj ima mimo premoči tudi omoči — omorem: inu alco premorem s moio mozhio niegoue . . . pomozlinike pregnati, talcu tudi morem ifhe tiga vifhiga tacih angelov inu duhov omožili, pregnati, vieti, fvesati 121 b, kadar pak en mogochifhi zhes niega pride inu ga omore, toku mu vsame niega oroshie 121 b. preproščina: de hozlimo fa nega volo . . . nema nega poman-kane, shibkoto, padce inu kar nom is preproshzhine, nefaftopnofti inu is nagliga ferda kriuiga fturi 134. presesti — presedati: oli te ifte mali/conske slushbe fo nim pre/fele 206 pretbž (Drohung): de bi bogu nega be/fedi inu fapuuidom ne bil pokoren, nega priteshou fe ne bal 143, fo li bili nemarni, nepo-kumi, veliki greshniki, tak h ie nim is tiga Capitula ta pritesh inu feni boshU ofnanoual 175, fa Faraonou ferd, pritesh, fapuuid inu prepmid nishter nei rodil 326 in tako še mnogokrat. Murko 443 ima pretesh der Droher. pridovati (niitzen): ta ogen, Sonce, Luna, kir ludem slushio inu priduio 281. prijazen, — zni (Freundschaft, Gunst): Sakai on ie to fuio preueliko milost, periafen inu dobruto 67, v taki lube/ni inu periafni bug ozha .. . nas poterdi 156 in še večkrat, sploh je ta samostalnik tudi drugim pisateljem XVI. in XVII. stol. dobro znan, omenim naj samo, da piše Bohor. 52 perjascn, sni, necefiitudo, freundfchafft, favor, gunft. prilepovati (ankleben): fo tim shiuim rakom gorezhe vofzhene fuizliice perlepouali 203. raj (Paradies): nom faslushil ta vezhni rai 73. raven (secundum): v fak Prafnik raven tiga Euangelia . . . iflagaio 12, rauen tiga mi tudi vendemo 74. razodeti: v tim uouim teftamentu fe ie tu cilu bogaftuu fa-ftopnu refodelu 76. red: de Jpet pride te Mertue obuditi inu shnimi red te shiue foditi 14. reva (Elend): pred tako reuo nas obari 35, srednem. „riuwe“, stnem. „hriuua“ pomeni tudi „Betrubnis, Leid.“ roditi (sich kummern): kadar timu zhloueku dobru inu po frezlii gre, de Ja buga ne rodi, ie pres J'tralia, ne moli 141, de fa buga nishter ne rodi 142; ta glagol je Truberju dobro znan, kajti v vseh njegovih spisih ga nahajamo mnogokrat, pa tudi drugi stari pisatelji ga poznajo n. pr. Krelj: gdo' fo ti koli? hudi neverniki, kateri sa Chriftufovo bofedo ne rodio 18 a, inu kateri tako fe dhrshio, tim Chriftu/ dobro tudi Jluri inu ijh mozhnd ter miloftivo pred sttgom varuie, te palc, kijr sa to ne rodio, sapufti 21 a etc. tudi v Stapl. prevodu; danes živi ta glagol še v junskem narečji na Koroškem, v Scheiniggovi zbirki narod. pes. beremo: čari ma rada me, 6asi pa mav minje, časi pa čisto ca rodi za me 201. sadašnji: Poteh mal ty Stari inu /adashni fueifti Pafttjri 12. samo — v zvezi s števniki odgovarja nemškemu selb: koker tedni v ti pouudni . . . oben nei oftal shiu, famuzh ta Noe v ti arlci farno ofmi 93, ga ie bug sirnega voisko farno /tu pet inu ojfem-deffet tiffuzh shelmrieu . . . pobil 331, v Bohor. 74 beremo: duplus topelt vel famodrug, triplus farno tretji in potem dostavlja „prae-ponitur vox farno quae Germanis /elb fonat etc.“ sel (Bote): te ouzhice imaio nih paftgrie koker Juie Starishe lubiti, zheftiti, poslushati inu slushati, koker boshi/e sle, nih Vuku inu pridigom . . . verouati 312. To besedo najdemo mnogokrat v starejših virih XVI.—XVIII. stol. sice: de ti ludie . . . faftopio, kai ty verni v cerqui delaio . . . sice kadar bi v nefaftopnim iefiku nih slushbe dopeniashali 185. Sloven: vfem ... mladim inu Starim Crainzom inu Slouenom 12. Slovenec; Mi Sloueinci pranimo . ■ ■ fakai mi Sloueni to beffedo in ali ati 81. slovenski (adv.): Cutehifmus ie ena gerska beffeda, Slouenski moremo tolmazhiti 13. sodec (iudex): rihtariem inn sodzem naprei pouei 339. sovraš (indeclin. feindlich): fakai ty fuetniki fo taki linobi inn lotrg, kir fe na nili godeh godg fourash 257; ta izraz ima tudi Krelj: ter J'ai ie hudizh rad okuli otrok boshgh kako bi ym tada tako fovrasli bil 85 a. spraviti (versiihnen): inu koku tg boji greshni ludie Te mogo... s bugom sprauiti 43. srednik (Vermittler): ta boshg Syn fe ie vmei bugom inu zhoueikom kanimu Sredniku inu Spraulauzu poftauil 91. suhota (trockener Boden): skufi morie po fuhoti pelal 331. svar (Tadel): Sledne pifmu od buga danit ie pridnu h timu nauuku, h timu [narn, h timu popraulenu, h timu poduishanu 42. srečevati: ti imash ta prajnik fuezhouuti 25, tg ludie ta prafnik prou fuezhuio 257. kapel m. (Stirnband): mi branimo . . . fuezhe inu lampe shgati, obluzliiti lcrancelne oli shapele na glauo ftauiti 258, fo hoteli nim te voli, shiuino inu shapele offrouati 198. K nam je prišla ta beseda iz nem., srednem. schapel, v bavarsk. narečji „Schappel Kranz von Myrthen oder Blumen mit Goldflitter durchflochten, der bey Hochzeiten, Kindtaufen und anderen kirchlich—feyer-lichen Gelegenheiten auf dem Kopf getragen wird“ (Schmeller Fr. II., 435); pa tudi v nemščini ni ta beseda domača. šega (Sitte, Braueh, Gewohnlieit): Kakouo shego ima 90, po tih starishih shegah, nauadah, poftauah 58. šentovati (liistern): subper boga mermra, shentuie 142, tule S. Ime shentouali 484. Ta glagol in tudi samostalnik šentovanje beremo mnogokrat v virih XVI. - XVIII. stol. tolmačiti: v tim textu ... te ene beffede fe . . . tolmazhio 19. treziv (ntichtern): fatu mi verni imamo veden biti trefiui, zhuuati inu moliti 148. tranča (Gefangniss): inu fenu nima f to tranzho pritil, inu mu ie she fdai meni shal, de nyu nefem fatoshil 189; Dalmat. v svojem „registru“ prišteva „kra/njskim“ besedam tudi keha, trunzha, kateri odgovarja pod rubriko „Besjazhki“ tamniza, vusa. umeti (verstehen): aku ga vmeio, faftopio inu fe po nim derslie 12. valpet in valput: od hudih Flegarieu, hlapceu, shupanou, Val-petou inu Berizltou ohrezhcni 329, Sakai mi /mo vfeh boshgh darou nekar lajtni gofpudie temuzh valputi, hlapci inu shafarg 128, temuzh, de ima zhes tu iftu (blagu) en fueist shaffar oli valput biti 141 ; nem. „Waltbot der Bevollmachtigto, Abgesandte, Anwalt, Vor-stand,“ v slovenščini pomeni navadno „Amtmann“ (Miklos. Die Fremdworter 134.). veleti: koker nas Jefus . . . vuzhi, velg inu fapoueda 44. vesoljen: inu Catholica, tu ie, koker S. Cijprian islaga ena vuffulna gmaina inu drushba 83. vini (vendar): Sice kateri tiga v misli ne ima inu vini h ti Criftufeui Vezli eri/ gre, ta ifti ima tukai veiditi 450, oli fa volo pre- proftih feni vini enih beffed' pr eftaulene pushtabe hotel tukai pokafati 532. zakaj (enim): Sakai. .. v Mm ker/tu faueslie 15. zametujem (verwerfen): de bi mi to [taro vero doli terli inu fumezhouali. zastop (Bedeutung): [e ne imaio . . . motiti, kir eni molio pridi tuie kraleuftuu inu pridi k nom tuie kraleuftuu, Sakai pridi oli pridi k nom, o/iei beffedi imate en faftop; bogaftuu inu kraleuftuu ne imata eniga faftopa 106. zdajci (allsogleich): oli kadar fe ie od hudizha obernila, po-fcuro diala, zhes nee grehe veliko shalost inu greuinigo imeila . . . f tem iftim ie ona Jdaici v tu kraleuftuu Jefufemi ftopila 110. zgol (nur): nishter nei v tim zhloueku zhistiga, temuzh zgul fmrad inu nezhiftoft 79, sij gola (7iivTr„ omnino) je že najti v strusk. Greg. naz. zmrŠiti (verwirren, verkriimmen): ta hudizh . . . enimu zhloueku ne more eniga laffa J'mershiti oli eno fuino vmoriti 108; prim. srbhrv. mršiti (ver\virren) Vuk. Rječnik 372. zveŠcina (Treue): de fuim gofpudom bodo pokorni ... de ne odgouario inu ne krado, temuzh vfo dobro [ueifzhim iskaslio 381. živiti se: od tiga , . . fo bofi ludie fe shiuili 17 b. žliza (Druse): fa tiga greiha volo prido vfe shlaht nadluge, ta tele/na inu vezlma fmert, vfe shlaht bole/ni, shlife, kreigi inu voiske 149, zhes pomor inu Shlife ie Apollo 274. ženec (Schnitter): koker psheniza od pleuela od shenzou odlozhena 90. žolce (pl. tant.): inu fe s lepim mashnim guantom obleko. Ty Shcoffi shidane shoke oli hlazhe do kolena 181; nem. (v bavarsk. nar.), die Socke, der Sockel (soccus) in v Schmeller-Fr. II. 222 beremo: ,,die Prioster trugen Sockel oder Pantoffel und Pel31.“ Dodatki in popravki. V Letopisu Matice Slov. za leto 1890, str. 201, vrsta 19. od zgoraj (str. 22, vrsta 19. od zgoraj separ. odtiska „Doneski k historični slov. dialektologiji11) naj se prečrta stavek: Ne sme se prezreti, da pisatelji XVI. stol., kateri že pišejo erjuti, nimajo navadno Se erdci. — Ravno nasprotno, v prvih naših pisateljih ' nahajamo to besedo v obliki erdei, arded. — Str. 232, vrsta 17. od spodaj (str. 53, vrsta 17. od spodaj separ. odt.) mora stati Firbic in ne Fivbit. — Str. 234, vrsta 14. od zgoraj (str. 55, vrsta 14. od zgoraj separ. odt.) beri višek mesto viieh. — Str. 234 vrsta 20. od zgoraj (str. 55, vrsta 20- od zgoraj separ. odt.) naj se dostavi, da pozna tudi starohrvaščina glagol bandiiati v pomenu poterati n. pr. v statutu krškem (iz 1. 1388). Premogova tvorba v obče, posebej pa nje izobrazba na slov. Štajerji. Spisal M. Cilenšek. „Letopisu“ 1. 1888. seznanili smo čitatelje z odno-šaji, kakoršnih nahajamo na slovenskem Štajerji glede zemlje in njenih prebivalcev. Na geologiške tvorbe in njih razne hribine ozirali smo se samo toliko, kolikor je bilo neobhodno potrebno. A to ne zadošča olikancu, in svesti si tega jamemo letos opisavati drago našo domovino z geologiškega stališča. Sicer se je to zgodilo že pred dvajsetimi leti, a 20 let je zelo mnogo za primerno mlado vedo. Kdor utegne prispodabljati obojne podatke, čudil se bode napredku, ki ga more zabeležiti najzanimivejša veja prirodo-znanske vede. Nočemo pa veliko obetati, kajti človeške moči so skromne, naloga pa jako težavna. A kar bodemo poročali o domovini, došlo nam je po lastnem raziskavanji; na druge vire se bodemo ozirali le tedaj, kadar prilika nanese na inozemstvo. Slovenski Štajer namreč ni geologiška jetnota in to nas primora poseči časih preko ozkih mej in na taki podstavi zgraditi geologiško poslopje. Če tudi majhen, je južni Štajer gledč hribin in njih geologiške starosti vendar jako različen. Ni zlahka dobiti mnogo župnij, o katerih bi mogli trditi, da so jim tla povsod jednaka; temveč tu velja baš nasprotno. Ako si n. pr. kar površno ogledamo bližnjo okolico Celjsko, takoj opazimo različnih hribin, ki so tu po ravnini najmlajše potopnine, sestavljene od naplavljenih drobcev in izpremešane s peskom in prstjo, drugje (sv. Miklavž, Stari Grad) temni ziljski skladovi, niže ob Savinji triasni vapnenci in tu pa tam je najti dokaj tercijarnega trahita (sv. Jožef). To seveda še ni vse, a vendar nam kaže, da so tla na zel6 neznatnem prostoru prav različna. Tako nekako je tudi drugje — seveda z manjšimi ali večjimi izjemami. Razlagati hribine, njih geologiško starost in nekatere druge razmere je naloga geologiji. „Hribina“ zovemo vse tisto, kar tvaija precejšnji del zemeljske skorje, s katero se more geologija izključno baviti, kajti roka opazovalčeva sega samo do neke meje navzdol, Kier Jej je P°t izvestno na veke zaprt. Ime hribina bolj prija splošnim zahtevam nego prejšnja zaznamba ,,kamenje", ki se nekako čudno glasi, kadar govorimo n. pr. o pesku, ilovici, glini itd., ki so vsakako tudi hribine. Težavneje je povedati čitatelju, kaj je „geologiška tvorba11. Morebiti se nam po nekoliko ovinkih i to posreči. Kjerkoli najdemo večjo vrsto plastij, nakopičenih drugo vrh druge, opazimo, da se z nekim skladom pričenjajo posebne okame-nine, ki drže navzgor do neke meje in tu prenehajo. Večkrat, toda ne vselej, izpremeni se z okameninami tudi liribinski značaj posameznih plastij. Merodajne so torej okamenine, ki nalik starodavnim hieroglifom v zemlji leže . in opazovalcu pot odpirajo. Meja med dvema geologiškima tvorbama se mora potegniti ondi, kjer opazujemo navzgor in navzdol plasti z različnimi okameninami daleč okoli; kar je skladovja iste ali približno iste okamenine med dvema takima mejama, to prištevamo jedni geologiški tvorbi. Vsaka meja med dvema tvorbama je neko prekinjenje, a ne morda organskega življenja v obče, ampak prekinjenje življenja osobitnih živalij na določenem mestu ali, da se izrazimo še splošneje, prenehanje skladotvornih uselin. Mislimo si kos zemlje za katerekoli geologiške dobe pod morsko gladino v ugodnih okoliščinah. Na dnu se seseda razno gradivo in pokoplje v svoje plasti ondi živeče živali. Ako se pa sedaj dotični kos dvigne nad morsko gladino, preneha tvorba plastij, kajti na suhem se nima kaj sesedati, in skladovi, ki so se nanadili po tekoči vodi, so sploh neznatni. Ker nahajamo dandanes povodne, osobito morske Živah, visoko po naših gorah in mestoma prav globoko v hribinah, si tega pojava pač drugače tolmačiti ne moremo nego tako, da je bilo sedanje zemeljsko površje nekdaj morsko dno, ki se je za neke dobe dvignilo iz morja in v okameninah geologu dobo zapisalo, kdaj da se je to dogodilo. Ako bi se bila prikazala vsa zemlja zajedno, moralo bi imeti površje vse drugačno lice in ne bi bilo umeti različnih, istodobno v raznih plasteh, ki druga vrh druge ležtJ, nagromadenih okamenin. Ako že okamenin blizu površja ne moremo tako razlagati, kaj neki naj rečemo o onih, katere krijejo mogočni vrhovi in cela pogorja ! Kaj naj rečemo o premogu, kojega kopljejo mestoma že toliko in toliko 100m pod površjem! Ostane-li omenjeni kos zemlje na kopnem, kaže nam iste okamenine, ki so za časa njegovega sesedanja v morji živele. Ako se pa po dolgem času zopet potopi pod vodo, tvarjali se bodo na starih skladovih novi in zajeli v&se vse sedaj že precej izpremenjene živali Tu nastane geologiška meja. Skladovje pod njo je starejše, nad njo mlajše in vsako za-se je geologiška tvorba. Ta bi torej značila to, kar se je tvarjalo za neke dobe v nastajanji našega planeta. Vsaka geologiška tvorba ima svoje značilne okamenine, vsled katerih se razlikuje od drugih. Povsod, kjer so se tla že natančneje preiskavala, našlo se je okamenin jednakega poglavitnega značaja, in kar je tudi velevažno, nahajajo se ostanki povsod v istem redu od spodaj navzgor. Iz tega sledi, da so kameneli in ognjeneli za iste dobe. Geologiške tvorbe počenši s spodnjo so: 5. permska „ TV ( 9. eocenska tvorba V. 11. potopnine in naplavine. ' ( 10. neogenska „ Pratvorba je označena po svojih hribinah, ki so vse več ali menj kristalaste. Povsod, kjer ta dela zemeljsko površje, je temelj vsem drugim, ki se nanjo naslanjajo. Zatorej pravimo, da se je nje skladovje nanadilo za I. dobe. Naslednje 4 imajo v svojem značaji nekaj skupnega; ra-čunimo je v drugo dobo. Starejšim geologom so bile takozvano »prehodno gorovje", ker so domnevali, da se v njem srečujeta dve nasprotni sili — vulkanizem in neptunizen. V naši domovini se je razvila samo premogova tvorba. Naslednje 3 se zopet toliko strinjajo, da napravljajo večjo skupino, katero prištevamo III. dobi. Poprej so zvali vse to „drugogorno gorovje". Triasna tvorba je pri nas dobro razvita; ostali sta jako neznatni. Kar je mlajšega od kredne tvorbe, prištevalo se je zvečine takozvanemu „tretjegornemu gorovju11, od katerega se je pozneje odcepila IV. doba kot tercijarna tvorba, katere mlajše člen je za slovenski Štajer zelč imeniten. Nekatere doline in Ptujsko polje pokrivajo mlajši utvori in prehajajo mestoma v naplavine sedanjih dnij. V njih se srečata preteklost in sedanjost. Nekaj moram še na tem mestu omeniti. Dragi čitatelj! Naša domovina je sicer gorata in hribovita, a vendar se ti I. 1. kristalasta pratvorba, 2. silurska tvorba 3. devonska „ 4. premogova „ f 6.triasna III. 7.jurska | 8. kredna tvorba ne posreči nikjer — bodi gora še tako visoka — najti posameznih tvorb drugo vrh druge, kakor bi bilo njih skla-dovje nekako presekano. Ne, tega ne najdeš! Dostikrat te pa iznenadi stara tvorba na vrhu, dočim nje vznožje pokrivajo mlajše plasti. A tu se uveriš, da ne slone stari nasadi na mlajših, ampak obratno. Drugje dobodeš mlajših plastij na starejših nalik velikanskim glebam. To ti je naravno, ako preudariš, kako so se tvarjale zaporedoma in ako si si v svesti, da je njih tvoritev bila časih prekinjena. Da pa plasti ne leže vodoravno, to so povzročile razne podzemeljske moči in način ohlajenja pojedinih skladov. Dodatek tem splošnim opombam bodi še to! Blizu Napolja stoje stebri nekdanjega Serapijevega templja, ki so ob sredi provrtani od morskih školjk, katerih lupine so se našle še v luknjah. Kako to mogoče? Iz vestno se je dotično ozemlje pogreznilo v morje, ostalo več časa ondi in se pozneje zopet dvignilo. Vzgledov, da se je vzdigovalo in pogrezavalo površje za zgodovinskih časov, navedli bi lahko več, a naj zadošča to. Kar se je pa zgajalo za zgodovinske dobe in se marsikje še sedaj vrši, zakaj se ne bi bilo tudi za geologiških dob! Človeštvo se ne more dosti načuditi neizmerni množini izvrstnega goriva, ki se je nanadilo za starodavnosti v zemeljski skorji. Res, ni ga dobiti povsod, da celd obsežnim deželam in državam ga nedostaje, a z druge strani se morejo sosedne pokrajine ponašati s tolikim bogastvom, da ga uporabljajo brez vse skrbi v razne svrhe in ga še daleč na okrog odda-jejo za dobre denarje. Po tem gorivu — črnem premogu — dobilo je skladovje, kar se ga je nakopičilo med devonsko in permsko tvorbo, ime premogova tvorba. Pa ti slojevi so sam<5 nekak dodatek ogromnim nasadom, ki so se tvarjali tu v globoko segajočih morskih kotlinah, ondi kraj tedanjega morja in sicer istotako ob robu pragorij, kakor starejših dveh tvorb II. dobe. Tudi sladkovodna močvirja, ki so se razprostirala po takratnih otokih, zapustila so nam jasne sledove nekdanjosti. Zatorej nahajamo našo tvorbo po nekaterih krajih sestavljeno samo od morskih utvorov, drugje pokrivajo spodnje morske nasade gornji sladkovodni, in marsikje so ti jedini, ki te pouče o razmerah preteklosti. V teh leže tudi premogovi sloji, kojih postanku ni ugajalo nemirno morje, ampak tiha zatišja. Kjer se naslanjajo premogove tvorbe utvori na silursko, osobito pa na devonsko, so zvečine skriljavci, skri-ljavi kremenci in vapnenci, torej morske useline; njih gornje plasti so pa navadno sladkovodni, sivi peščenjaki, črnosive gomole in premogovi sloji. Na dnu sladkih vodA pa se je usedla labora, katera prehaja navzgor v bele, rumene ali sive glinov-nate peščenjake, ki se menjavajo s sivo gomolo in premogom Še druge hribine, zlasti nekatere prodovine, nahajajo se mestoma; ker pa niso posebnega pomena, omenijo se pozneje o priliki. Premogova tvorba pokriva sicer precejšnji del zemeljske skorje, a razvila se je po nekod tako čudno, cui jej dolgo niso vedeli glasu. Osobito je motil nedostatek premoga prve opazovalce in šele potem, ko je bila stvar dognana doma, jeli so se ozirati z boljšim uspehom po tujih pokrajinah. Zibel geologiji je tekla na izvenplaninskem svetu, torej je prišla na naše kraje vrsta pozneje, in baš to opravičuje kratek ozir v one dežele, ki so geologiški bolj preiskane, nego naša domovina. Tudi doma imamo premogove tvorbe dokaj, a z ozirom na izvenplaninsko je je jako malo, in nerazumna bi nam ostala še ta betvica, da ne proučimo na prvem mestu vsaj glavnih razmer v inozemstvu. Ker bode še večkrat čitati o planinski in izvenplaninski obliki kake tvorbe, naj tukaj omenimo, da teče meja med obema od Krakova preko Beča do Bazel-a. Čuditi se utegne kdo čitajoč, da našim deželam nedostaje premoga, dočim mu vsakdanje življenje potrjuje nasprotno. Imamo ga in moremo biti celd ponosni n&nj, kajti mestoma so njega slojevi jako debeli in njega kakovost tudi ni pod nič, a njega starost ni premogove tvorbe, temveč navrhovatil se je pozneje za IV. dobe in dela spodnjo steno mlajši tercijarni tvorbi. Kar tu trdimo o premogu, nima veljave samo za premogovo tvorbo, ampak velja o premogu vsake tvorbe, torej tudi o našem tercijarnem. Premogove tvorbe gradivo je jemala narava 1. od hribin starejših skladov, ki so se po vplivu raznih sil rušile in deloma tudi v vodi raztapljale; 2. od korališč in hišic lupinarjev, ki so mnogobrojno oživljali vode pričetkom napominane tvorbe, in 3. od rastlinstva, ki je za razvitka te tvorbe bujno poganjalo svoje sicer jednolične pa jako mnogoštevilne kali in v svojih nenavadnih oblikah dosegalo visokost, kakoršne bi cel6 v pragozdih vročih krajev zaman iskali. Na otokih in njih zanožjih rastlo je to bilinstvo in ko so se razmere nekoliko predrugačile, ogljenelo in v premog se pretvarjalo. Z ozirom na imenovano gradivo sestavljajo premogove skladove naslednje hribine: 1. gromače, 2. oborine in 3. premogovi sloji. Vse si moramo vsaj nekoliko ogledati, da zazremo v duhu kolikor toliko pristno podobo onega časa, za katerega so se shranjevali v zemeljski skorji neizčrpni zakladi in ki sega vsled njih v sedanjost in človeku roko podaje. Gromačam prištevamo raznovrstne labore, kojih lepilo je sedaj ilovnato, sedaj kremenato in navadno sive, rumene ali pa rjave barve. Posamezni, hribino sestavljajoči kosovi so debeli ali drobni, in vsi istovrstni t. j. več ali menj obrušeni drobci istega kamenja so se vsled lepila sprijeli v novo hribino; pa tudi kosovi raznih hribin so časih v celoto zlepljeni. Naj večje in najraznovrstnejše kosove kakor sploh naj večjo debelost kaže labora v onih premogovih skladovih, ki so se vsled svojega značaja tvarjali na dnu nekdanjih jezer ali pa v za-nožjih, ki so segala daleč v zemljo. Ako se je pa napravljala labora tudi ob morskem obrežji, kar se je sicer redkokje dogajalo, so nje kosovi neznatni in zvečine od kremenjaka. Ta gromača ni nikjer razločno skladovita in prehaja v gornjih nasadih v debelo-zrnate peščenjake, med katere se tudi sicer često vriva. Labora izgublja navzgor svoj prvotni značaj in prehaja v peščenjake; pa ti so se razvili tudi brez nje v toliki meri, da so v zvezi z gomolo poglavitne hribine vsake premogove tvorbe in se zavoljo tega tudi premogovi peščenjaki zovejo. Navadno so, osobito blizu slojev, sivi, pa tudi belkasti in rumenkasti, malokje pa rdeči. Njih lepilo je pretežno ilovnato, časih pa tako kremenato, da se hribina utrdi skoraj v kremenjak. V njem 1 ežč navadno drobna, zvečine robata zrna kremenjakova in živčeva. Tema poglavitnima sestavinama pridruži se često toliko sljude, da se jame hribina skriljiti, in ako hkratu tudi lepilo pojema, nastane sljudovcu podoben skriljavec, sestoječ od vzporedno ležečih sljudnih lusk, med kojimi istotako tek(5 drobna, pretežno kremenjakova zrna. Ako postajajo v peščenjaku zrna redkejša in ako na njih mesto nastopa več ilovnatega lepila, prehajajo peščenjaki, imajoč malo sljude, v jedrnate, trde ali mehke glinovce, obilo sljude imajoč pa v sivo, zelenkasto, rjavo ali rdečo gomolo, ki se časih odlikuje po jako popolni skriljavosti in je vsled črnikaste boje pravim skriljavcem skoro do pičice jednaka. V prah semleta d;t se prati in ako nanjo liukamo, vonja po čpavci. Ona prehaja, dobivši peska, v peščenjake, s kojimi se nje nasadi večkrat menjavajo. Gomola je najbolj razvita v gornji premogovi tvorbi, kjer ali sama ali v zvezi s peščenjaki tvarja skladovje mod premogovimi slojevi, katerih bilinstvo je rastlo v močvirjih; v teh se je gomola sesedala na dno in dotično cvetano zasula. Zato pa se nahaja v gomoli največ in najboljših otiskov in zogljenelih ostankov onih rastlin, ki so nekdaj rastle na njenem površji. Tu bodi še omenjeno, da nadomešča po nekaterih krajih v spodnjih oddelkih gomolo mastna glina ali pa tudi brna sivkaste ali belkaste barve. Izmed oborin, katerih tvarina je bila v vodi raztopljena in se je pozneje iz nje izločila ter na dno usedla, moramo na prvem mestu omeniti vapnenca, ki dela osobito kot morski ' utvor močne skladove, ki često sami zA-se sestavljajo premogovo tvorbo. Zlasti na Ruskem je tega vapnenca mnogo ; ondi pokriva brez drugih hribin zemeljsko skorjo daleč na okrog; okoliščine torej niso dopuščale, da bi se bile razvijale še druge vrste, osobito ležišča dobrega goriva. Ta vapnenec je kristalast in pretežno sivkaste, rdeče ali celo bele barve ter ima časih toliko kremenčeve kisline, da ob jeklu iskre kuje. Tudi se nahajajo v njem večkrat gomoljaste kepe rogoličkove in skrilja-vega kremenca, ki jasno pričajo, da se je izločeval v slani vodi. Najboljši svedoki glede njegovega izvira pa so mnogo-brojne okamenine morskih živalij, ki so se nanadile mestoma v taki množini, druga poleg in vrh druge, da je ves sklad sličen kakemu grobišču, kjer počivajo trdni ostanki minolosti, jedini kažipoti geologu, ki le po njili spoznava istodobnost v raznih pokrajinah nahajajočih se skladov. Navadno je premogov vapnenec skladovit, in sicer ali neposredno v nasade razklan, ali pa po gomoli, peščenjaku itd. razdeljen. Časih je med vapnenčevimi nasadi toliko drugih hribin, da napravlja samd še ploče med njimi; to videvamo zlasti v obližji morskih obal. V takih pločah je le malo okamenin in tudi barva jim je nekam potemnela. Navedeni vapnenec začenja premogovo tvorbo; nanj se naslanjajo drugi skladovi. Tudi v sladkih vodah se je izločeval vapnenec, a njega je malo in nikakor se ne more meriti s prejšnjim. Tudi kristalasti grintovec, sadra in razni laporji niso baš redki blizu premogovega va-pnenca, toda k zgradbi velikanskega poslopja so le malo pripomogli. Sedaj smo dospeli do najvažnejšega člena vse premogove tvorbe — do premogovih slojev, ki so vstlani v gornji oddelek med peščenjakove in gomolne skladove. Premog je zadnja raztvorbina zatrtih rastlin, ki so se vsled tlaka od zgoraj razkrajale in se vsled tega tako razgrele, da so se iz-premenile v gorivo. Za te presnove, ki je trajala dolgo, dolgo, razvijali so se osobito ogljikovodiki, ki so nastajajočo tvarino vedno bolj krepili. Predno pa govorimo dalje o tem velevažnem daru matere zemlje, treba še pojasniti nekatere razmere glede kraja, kjer se je premogova tvorba sploh sesedala, kakor tudi glede zaporednosti posameznih nasadov in njih leže. Zastran prve točke je bilo že omenjeno, da so jej delali podlogo obširni, odprti zalivi, raztezajoč se med starejšimi otoki, in ob njih robu ležeča zanožja, ki so se v ozadji zoževala in bila napolnjena s kalno vodo ali Blatom. Tudi jezera in močvirja, obkoljena od vseh stranij od starega skalovja, dajala so temu skladovju ugodne podstave, na kateri so vzrastli vsi ali pa samrt pojedini nasadi. V morji, nekoliko od obal oddaljenem, zidali so polipi svoje naselbine na devonskih tleh. Te zgradbe so bile zavetje mnogoštevilnim morskim živalcam, ki so našle ondi zaščitje pred valovjem. Cele jate so se jih naselile tam, in njih hišice, strte na drobce in semlete v prah, dajale so gradivo za premogov vapnenec. V plitvi vodi blizu otokov je bilo mesto odločeno labori, na kateri so se vrstili sivi peščenjaki, skri-ljavci, skriljavi kremenci in pločasti vapnenec in z druge strani dajali tal različnemu drobižu, s kojega sta nastala jalov peščenjak in gomola. Konec vsemu temu je bila takozvana produktivna premogova tvorba. Ozka zanožja, ki so segala daleč v otoke, in pa na teh razprostirajoča se jezera dobivala so potrebnega gradiva od obkrožujočih hribin, ki so se razkosavale, rušile in naposled prišle vodi v oblast. Tudi tekoča voda je donašala svoje vrste tvarin. Tako je nastala labora in na njej raznobojni peščenjaki, gomola in premogova ležišča. V tej obliki pogrešamo navadno vapnencev, le izjemno se jih dobi v gomolnih skladih. Prva se zove morska, druga sladkovodna oblika premogove tvorbe. Sedaj pa se vrnimo k premogovim slojevom in si je oglejmo natančneje najprej z ozirom na tvarino in potem po vrsti gledč drugih važnih razmer. Nobena kemijska presnova ne bi mogla brez pomoči ustrojnih bitij razkrajati v zraku nahajajoče se ogljikove kisline, niti iz ogljika napravljati mogočnih debel, niti izločevati nepotrebnih prvin. Kakor rastd in se debele dandanes naše rastline s tem, da vzprejemajo ogljikovo kislino v;i-se in jo razkrajajo v ogljik, najvažnejšo sestavino rastlinskega telesa, in kisik, s kojim nam čistijo zrak, tako se je vršilo to za starodavnosti. Sicer nikdo ne dvomi, da je premog iz rastlin, a njega oblika nas teh prav malo ali celd nič ne spominja, ako ne jemljemo v poštev mlajših tvorb, v katerih se rastlinske snovi niso tako do skrajnosti izpreme-nile. Tu mnogokrat dobimo zogljenelo lesovino, ki tudi pripro-stega človeka prepriča, da je bila kdaj kos drevesnega debla. Seveda se temu ustavlja vsakdanja izkušnja, vsled katere les na površji razpade na vedno manjše kosovo in slednjič popolnoma izgine izpred naših očij. Ako je pa rastlino zasula zemlja in kisiku pot do nje zabranila, razkraja se ondi polagoma v gorivo. Marsikje se pa tudi v premogovi tvorbi dobi premog, ki neovržno potrjuje rastlinski izvir. Celo poskušnje v delavnicah so dokazale, da se naredi iz lesft premogu podobno telo, ako se pri tem izpolnijo razni pogoji. Premog je torej rastlinska tvarina, ki se je v teku neizmernega časa po-rudnila in skoro popolnoma izpremenila v hribino. Premog spremljajoča gomola hrani mnogo rastlinskih ostankov, ki naše mnenje zastran tvarine podpirajo in z druge strani veščaku pot kažejo, kje mu je iskati sorodnic v denaš- njem bilinstvu. Izvestno zadene pravo, ako sklene iz teh ostankov na sorodne rastline, ki so sicer istodobno in na istem mestu živele, samb njih usoda je bila drugačna. Dočim so namreč rastline, tiščeč se druga ob drugo in vrivajoč posamične dele svoje med sosedne, izgubile svoj prvotni značaj, ostale so druge, ki so se vstlale pojedine spodaj ali zgoraj pravega ležišča, vsaj toliko ohranjene, da je moremo prispodabljati še živečim. Akoravno se je nabralo s časoma mnogo takega gradiva, je vendar jako težko čitatelju podati dobre podobe rastlinstva za premogove tvorbe. Nežno vlakno se ohrani teže od trdih živalskih kostij in hišic raznovrstnih lupinarjev. Tudi je narava čudno gospodarila gledč velikosti in oblike pojedinih rastlinskih delov in cele rastline. Ako so, kar je navadno, korenine, debla, veje, listi itd. izgubili celokupnost in posamezno križem ležč, kdo ne bi pritrdil, da se no sestavi iz teh lahko pristna podoba! Produktivni premogovi tvorbi nedostaje morskih rastlin, torej premog ne more biti proizvod tega rastja. Proti temu govore vse doslej znane rastline naše tvorbe kakor tudi v njih družbi ležeči ostanki živalij, ki so lazile po suhi zemlji ali pa živele v sladkih vodah. Premogova cvetana je sestavljena od višjih tajnocvetek, katerih razni ostanki često tako spominjajo sedanjosti, kakor bi imeli letošnje rastline v roki. Osobito so praproti sedanjim tako podobne, da delajo i botaniku često preglavico, dočim se neveščaku ob pogledu dobrega otiska izvije kako znano ime iz ust. Praproti so sicer bistveno vplivale na tedanjega časa pokrajinsko podobo, in dasitudi jih je bila lepa množica, kot promogotvorno gradivo vendar niso imele posebne važnosti, ker njih tvarina nima dosti lesži. In istinito so sloji pretežno od praprotij ne samo razmerno prav redki, temveč tudi malo obsežni. Kar se tiče pa velikosti, morda niso presegale sedanjih drevesastih v toplih krajih. Razven praprotij pa nahajamo v obližji premogovih ležišč tudi pristne drevesaste tajnocvetke, ki so glavna podlaga premogu. Njih sedanje sorodnice pa so pravi pritlikavci, ki nikjer no dorastč niti v grm. V to vrsto se štejejo kalamiti, ki so preslicam tako podobni, da sorodnosti ni težko spoznati. A te rastline so imele tako nežno staničje, da se je le redkokje ohranilo. Navadno so debla zlomljena in od strani v pločice stisnjena. Na dobro ohranjenih se je dalo dokazati, da so res drevesaste preslice, kojih deblo obkoljuje sicer tenka a trdna lesnata skorja, ki je ali gladka ali pa vzdolž progasta. Ta je zogljenela, v notranje staničje pa je prodrla hribinotvorna tvarina, ki jo je razrušila in v kamen izpremenila. Če pozneje skorja odpade, dobimo kamenit valjar, kakoršnih je po zbirkah brez števila. Kakor preslice bili so kalamiti členkoviti, a namesto nožničastili lističev nosili so v odstavkih na deblu vretenčasto stoječe veje, te pa istotako razvrščene liste. Trosje je sedelo v klasu konec debla, morda tudi p.o vejah, kar se pa ne d;i dokazati, ker se je zveza povsod pretrgala. Nekako ob konci prikrivljene, stožčaste korenine kalaraitov veljale so dolgo za konce vej, dokler se ni posrečilo dobiti stoječih dreves s čudnim spodnjim koncem. Tako se odlikujejo kalamiti od sedanjih preslic, ki tudi v vročem pasu komaj 4 m v visokost dorasto, v našem podnebji pa še jednega ne dosežejo. Druga vrsta velikanskih tajnocvetek so pečatnice (Sigil-laria), katerih do 2 vi debela debla so imela le malo vej in so štrlela, mogočnim metlam podobna, v zrak ter vsaj nekoliko varovala nižji gozd. Deblo in veje so bile porastene z ozkimi, precej dolgimi, brezpeceljnatimi listi. Od korenin pa do vršička bile so po skorji razpeljane vzporedne brazdice, med kojimi so se nekoliko dvigale v vrstah stoječe zarastice, koder so prej stali listi. Skorja pečatnic je jako trpežna, dočim pravi les hitro izgubi svoje lastnosti in se izpremeni v kamen, kakor je bilo to že o kalamitih povedano. Na tisoče leži stisnjenih in polomljenih debel v skladovji, spremljajočem premogove sloje. Za njih korenine se dolgo ni vedelo, pač pa so bili znani neki koreninam podobni ostanki, ki so ležali skoro povsod pod sloji. Le to, zlasti pa srečen slučaj, da so se našla debla v zvezi z jednakimi utvori še stoječa v skladovji, odstranil je dvom in pokazal resnico. Gledd notranjega sloga bolj znani so luskokožci, kojim se je zavoljo tega lože odkazalo mesto v sedanji cvetani. Tudi njih debla pokrivajo vzvišene, pakrožne zarastice podobne luskam; drevo samo pa se razveji v mogočen vrh. Veje, ki so zaodete z iglastimi listi, nosijo ob konceh stožčaste klase, med katerih luskami tič6 trosovi. Daš ti klaski nas spominjajo dandanašnjih lisičjekov, majhnih rastlin, ki se niti v vročem pasu ne spenjajo više nego 1 m. Luskokožci pa so bili pravi velikani, kajti njih ostanki merijo na debla, ki so imela 3—4 m obsega in več ko 30 m visokosti. Ker moramo praproti neznatnim prištevati glede premoga, ostajajo nam še kalamiti, pečatnice in luskokožci, iz katerih se je pretežno nagromadilo to prevažno gorivo. Le izjemno nahajamo ostankov storžnjakov, in sicer takih, kojih sorodnice žive dandanes po toplih krajih. Debla so prav redka, tem gošče pa se nahajajo njih plodovi. Kot posebnost premogove cvetane se mora izrecno poudarjati to, da se je razprostirala skoro do skrajnosti jedno-lično po vsej kopni zemlji tedanjega časa. Radi tega treba proučiti samo večji okraj, in dotičnik ne pride lahko v zadrego. To velja naravno le o poglavitnih potezah, kar je pa menj važnega drobiža, je samo kot dodatek krajevnega pomena. V najbolj oddaljenih pokrajinah Evrope nas srečavajo iste oblike, da še več, celč Amerika se ponaša skoro s polovico naših domačih; kar jih je pa ondi svoje posebne vrste, ponavljajo tudi le evropske oblike, katerim se na prvi hip pozna, da so jim lastni isti glavni znaki in le tam pa tam se je kaj malega izprevrglo. Premog v Indiji, Kini, Afriki, Braziliji in Avstraliji je od istega gradiva, in četudi ne vidimo povsod istih vrst, se vendar rod ni izpremenil. Temu pojavu se moremo tem menj čuditi, ker tudi sedanje tajnocvetke povsod rastd. Oso-bito mahovi, praproti in preslice se odlikujejo po drobnem trosji, katero veter na vse kraje raznaša. In ker so premogove tvorbe rastline brez malih izjem tudi tajnocvetke, ni čuda, da je gospodaril z njih trosovi veter na isti način kakor za sedanjosti. Ako je dobilo trosje ugodne podloge, kalilo in rastlo je ter se razvijalo v čuden pragozd, ki je bil pozneje pokopan in se za vekov pretvarjal do novejše dobe. Kakšna razlika je torej med pragozdom davno minolega časa in današnjim! Onemu je nedostajalo v prvi vrsti raznovrstnosti in dike raznobojnega cvetja, ki očara po vročih krajih vsakega tujca vsled nenavadnosti svoje. Akoravno je znanih izza premogove tvorbe več sto različnih rastlin, vendar se ne sme nikdar prezreti, da je še to število opisanih veliko, ker so prišle pretežno le v odlomkih v človekove roke in se je iz vestno vzel večkrat posamični del kake rastline za novo vrsto ali cel6 rod. Najbrž se skrči število vrst in potem se bode bolj vjemalo s številom skupin, kojih ni mnogo. Tudi ni upati, da se najdejo še rastline do sedaj neznanega značaja, kajti vsled velike važnosti premogove tvorbe pač ni nobena tako dobro preiskana in na tolikih krajih človeku na korist kakor ta. Otožne jednoličnosti so morali biti starodavnosti pragozdje, po katerih so se šopirile tajnocvetke visokih debel, med njimi pa tla pokrivale razne praproti in zelnate preslice. Ker si človek tega ne more dobro predočiti, nimajo umetnikov slike tičoče se takega predmeta nikdar pravega pomena. Ako pomislimo, da d& les lOOletnega bukovega gozda, v premog izpremenjen in jednakomerno po tleh razprostrt, komaj nasad 2 cm, ako nadalje pomislimo, da se napravi pod ugodnimi pogoji za jednega stoletja 03 cm debela plast rope, ki se stlači popolnoma zogljenela na neznatne sklade 0.7 mm, in ako naplavljena debla, pretvorivši se v porudnino, kako osminko prvotne debelosti dad<5, ne moremo se načuditi množini rastlinskega goriva, kojega se jo nagromadilo časih 100 m na debelo. Ti slojevi, ki se vleko često prav daleč, so večkrat prekinjeni po jalovih hribinah, torej so nastale na površji večkrat jednake razmere, vsled kojih so se ponavljali ti utvori. Po naravi rastlin sklepajočim vsiljuje se nam prepričanje, da je moralo tedanje podnebje prav gorko biti in da so pihale vlažne sape po vršičkih drevesnih. Bujnost rastlinstva pa je najbolj pospeševala ogljikova kislina, katere je imel zrak jako veliko. Ker se pa nahajajo premogova ležišča v krajih, ki se z ozirom na toplino sedaj prav razlikujejo, večina teh rastlin pa je zahtevala precej toplote, moramo pač uverjeni biti, da se je za vekov podnebje predrugačilo in tako provzročilo razne pasove. Premogova cvetana je rastla na vlažnih, močvirnih tleh, kjer se je razvijal rod za rodom in pokopan v zemljo pretvarjal. Povse pa ta tvoritev vendar ni bila jednaka našim barjem, temveč samo nekako slična. Sedanja barja se nahajajo po zmernih in mrzlotnih krajih, in njih bilinstvo prav malo spominja nekdanjih oblik, zato ni moči starih premogovih slojev smatrati za nekdanja barja, dočim so nekateri mlajši skladovi tercijarne tvorbe jemali ondi gradivo svoje. Ako tedaj črni premog ni nastal v barjih, od kod pa je njega bilinstvo? Morda nam pride na pomoč kaka velika reka, ki vsa motna drvi navzdol in v svojem vodovji vali velikansko množino vsakovrstnih debel, korenin in raznih odlomkov. Kjer je pa mesto za to, odlaga svoje tovore in je zasiplje z brno, ilovico, peskom in prodom. Morda tudi morje ne dela ob obrežji tako? Vse to je istina in ni dvoma, da so nastala nekatera maloobsežna ležišča na ta način. In kaj bi ne, saj so bili pogoji ugodni! Kaj pa porečete zastran debel, ki stoj<5 v slojih, kakor so stala nekdaj, kvišku in spričujejo, da so rastla na istem mestu, kjer je sedaj premog! Še več! Pod njimi v gomoli ležč korenine tako naravno, da si moremo misliti le jedno, namreč to, da je ondi njih prvotno mesto. Z naplav-ljenjem rastlinskega gradiva v obče torej ni nič in to potrjujejp tudi sloji sami, ki se često razprostirajo prav jednolično daleč okoli. Tudi se morajo jemati še druge razmere v poštev, ki jasno govorč za to, da sloj leži na mestu nekdanjega rastja. Ako bi se bila tvarjala ležišča od naplavljenega lesž, nedo-stajati bi jim moralo one pravilnosti, po koji se tako odlikujejo. Imela bi navadno lečasto ali gnezdasto podobo in bila bi okoli in okoli obkoljena z drugimi hribinami. O čistoti goriva, ki temu tudi nasprotuje, ni treba govoriti. Treba se je torej ozirati po drugi hipotezi, ki nekoliko verjetneje na uho doni. Večina učenjakov je glede opetovanja premogovih slojev teh-le nazorov. Ko je cvetana nekoliko časa prospevala, znižala se jo zemlja na toliko, da jo je poplavila voda in nanosila peska in blata nanjo. Ko so dorastla tla zopet do suhega, nastala je nova, bujna vegetacija, katero je pozneje zopet voda z navedeno vsebino zasula in drugi sloj od prvega ločila. Kolikor je slojev, tolikokrat se je moralo vse to ponavljati. Na ta način so lahko nastali sloji in ločeče je jalove hribine in tudi dandanašnja opazovanja potrjujejo, da se zemlja tu dviguje, ondi pa pogrezuje, — a vendar ne moremo zagovarjati omenjene hipoteze. Tudi se nam ne zdi potrebno, pobijati jo, temveč na nje mesto postaviti drugo, ki je morda najbolj verjetna. Zadnje zato, ker se slični pojavi dogajajo še dandanes in treba samo s primernimi izpremembami prestaviti je v davno minolost. V mirnih kotih jezer napravljajo se ob obrežji plavajoči povlaki od vodnih mahov, ki se hitro razmnožujejo in sčasoma tako debeli in težki postanejo, da se vsaj toliko potopd, da samo gornja stran leži z vodo v istej gladini. Kakor hitro se voda gane, zaženi'* se valovi na to odejo in puste na njej kalečih snovij, ki se vsevdilj nabirajo in s prahom, kojega veter donaša, mešajo ter tako z blatom izpremešano črnico napravljajo. Spodnji del pa je ločen od kisika, torej ne more prhneti in se sam<5 nekoliko pretvarja. Na površji se nasel<5 razne močvirne rastlino, ki svoje korenine na vse strani razpošiljajo in vso plavajočo gromado tako prepletejo, da je kakemu plavu najbolj podobna. Ker voda s strani pljuska na tako zemljo in vedno rudninskih tvarin v živež donaša, raste zemlja na debelo in je naposled jednaka otoku, kjer se bujno razvija raznovrstno vlago ljubeče drevje. Ko se je slednjič nagnetlo vsega odveč in jo plav postal preslab, potopi se navidezni otok na dno in izgine na veke s površja. Nžlnj navali voda rudninskega drobirja in ga pokrije, kakor sploh okoliščine nanestf, več ali menj na debelo. Pa s tem še tak pojav ni končan Zopet se jame delati na vodi omenjenih lastnostij plav, ki se o priliki pogrezne na dno. Za njim pride tretji, četrti itd., dokler se ni jezero izpremenilo v suho zemljo. Ni-li mogoče, da so nastali na tak način premogovi sloji in je ločeče jalove hribine? Zakaj ne bi bili nastali za premogove tvorbe taki plavi in se s svojim bujnim rastlinstvom potopili? Kar se dandanes dogaja, dogajalo se je lahko za starodavnosti, in sloji bi nas potemtakem spominjali barja. Seveda je rastla po starih plavih drugačna cvetana in sicer ista, ki nam je sedaj gorivo. Bodisi da si prijatelj tej ali onej hipotezi, to se vendar ne more zanikavati, da je gled<5 tvoritve premogovih slojev marsikaj nejasnega. Z druge strani pa se mora pripoznavati 1. da je nastal premog od rastlin, ki niso rastle v morji, temveč na kopnem in 2., da je zahtevalo to ra,stje vročega podnebja in da je morala biti toplina tudi na severu višja, ker se i ondi najde premog. To potrjujejo tudi korale, ki so za onih časov v sedaj mrzlih pokrajinah živele in ondi jasne sledove zapustile. Ako je bila cvetana še tako bujna, vendar je bilo treba mnogo, mnogo let, prodno se je nanadilo toliko goriva. Po Hull-ovem računu n. p. potrebovalo je premogovo skladovje v južnem Wales-u 640.000 let. Take številke so seveda neza-nesne, kakor se v obče nikdar ne more govoriti o starosti kakega sklada brez ozira na druge, ampak se izraža geologiška starost samo odnosno. 0 nobenem, tudi najmlajšem skladu zemeljske skorje se ne more trditi, toliko in toliko let n. pr. je preteklo, odkar je nastal. Letnic ne nosi nobena ploskev, in nikdar se ne posreči po še tako razvitih okameninah in uvažujoč raznovrstne druge razmere leta določiti, za kojega se je sesedel kak sklad. Pa geologija ne bi bila za las na boljšem, ko bi taki brezpotrebni računi na tanko kazali na dobo, kdaj so se delali premogovi sloji, kajti hribine med in nad njimi so brezdna, kojih ni moči premostiti. Zatorej naj se vsak zadovoljuje, ako more glede raznih nasadov dokazati odnosno starost. Rudokopa preseneti često posebna prikazen. Hkratu mu nedostaje sloja, ki je dajal tako dobrega goriva. Zapirajo mu pot razne hribine, in dolgo je treba vrtati in streljati, predno zopet pride do njega. Sedaj mora navzdol, sedaj zopet navzgor in po velikem trudu sta se sešla. Sloj je bil prvotno sicer v vseh svojih delih vzporeden, ali razne sile, ki so na skladovje vplivale, povzročile so ozke ali široke, blizu navpične pokline, med kojimi so se posamezni deli privzdignili ali pa niže zgrudili. Vsled takih premetov razkosal se je marsikateri sloj in bil v posamičnih kosovih premaknjen tako, da je često zelo težko, vse prvotni sloj sestavljajoče drobce spraviti v celoto. Ako so nastale razpoke prav ozke, ogladile so se dotikajoče se prelomine, široke pa pokrivajo razne rudnine, ali pa so je drobci zasuli. Da so zemeljskim stresom in drugim silam pomagale tudi prodorine, ne d razpostavljene. Ako se taka hišica vzdolž obrusi, prikažejo se drug nad drugim vzporedno stoječi pretini, ki so v presledkih dajali živalci višji prostor. Takih stebričkov se nahaja brez števila v celoto nanizanih; vsa naselbina je vsled tega najbolj zvezanim piščalkam podobna. Ker živ6 korale dandanes samo blizu ravnika in so iz-vestno njih sorodnice izza prošlih časov uspevale le ondi, kjer so bili jednaki pogoji, smemo na podlagi tega razmerja trditi, da podpirajo njih ostanki naše mnenje glede podnebja, kar smo že ob priliki premogove cvetane poudarjali. V premogovem vapnenci se prav često nahaja F e n c s t e 11 a p 1 e b e j a, ki se tudi, akoravno redko, najde v koroškem Plajbergu. Jednake važnosti kakor korale so za našo tvorbo iglo-kožci. A tu ne nahajamo oblik, kakoršnili mrgoli v današnjih morjih, temveč tuje se nam zdt5 in komaj je je spoznati. Morski ježki in druge bolj znane podobe so jako redke, na njih mestu pa se širijo nekoliko rastlinam slične živali, ki se vsled tega imenujejo morske lilije. Prav po malem nastopajo nekatere že v silurski tvorbi in premino v devonski,* druge pa se razvijajo najbolj v premogovi in uga,snejo na veke. Njih število je bilo velikansko, kajti v skladovji zadnje tvorbe jih leži kakih 180 vrst, dočim poznamo iz sedanjih morij samo 4 živalce te zanimive skupine. Ta bitja so res kaj čudna in se morejo najbolj prispodabljati cvetkam, ki svoje nežne glavice ravnokar odpirajo. A navedena primera se oslanja samo na vnanjo obliko in ako tako „cvetlico“ ogledujemo, razkadi se megla, ki jo je dobrodejno solnce spoznanja pregnalo. Živalca sedi na primernem reclji, s kojim je zvezana tako, da oboje dela stoprav ustrojno celoto. Recelj je spodaj koreninast in pričvrščen na kaki skali. Zlasti po korališčih jih je mnogo, čemur se ne moremo čuditi uvažujoč, da je bilo ondi največ živeža in mnogo mirnih kotičkov. Ali stebriček ni celota, temveč zložen od kolobarjastih kolesec, ki so se držala po sklepih drugo drugega. Takega kolesca slog je zares nekako podoben kolesu; njega osredje je bilo nekdaj votlo in ker jih je bilo mnogo nanizanih v recelj, napravila se je kamena cev, po kateri se je pretakal redilni sok. Ko je živalca prestala, odkrehnil se je tam pa tam recelj vsled svoje zgradbe, in njega notrina se je napolnila z vapneneem, ki se je pozneje, strdil. Zaradi tega se nahajajo ali le pojedina kolesca ali njih več v trdni zvezi ter tvarjajo tiste valjaste ostanke, kojih je često vse polno po skladovji in ki narejajo, pomnoženi z dru-' gimi, celd precejšnje nasade. Gornji recljev konec diči obličasta hišica, v kateri je pravo mesto živalci. Trda lupina je vendar v ožji zvezi z živalskim telesom, kakor n. pr. pri polžih. V prvotno mehko kožico sesedajo se drobci ogljikokislega vapna ter tvarjajo posamične pločice, ki se pozneje dotikajo in naposled nepremično zvežejo. Tako sedi ta glavica lešnikove ali orehove velikosti na reclji. Hišica je tedaj zgrajena od pločic, katerih 3 so pritrjene na stebriček, naslednjih 10 pa oklepa v dveh obodih notrino. Višjega oboda pločice so nagnjene navznotraj in imajo blizu roba sklepove, po kojih so se vezale z lovkami, ki so dovajale hrano. Lovke so večinoma odpadle in ker so bile prenežne, so se tudi zdrobile. Med glavne pločice vrivajo se nekod tudi še druge manjše obsežnosti. Drugih posameznostij pa ne gre navajati; temu vzrok je največ nejasnost, ki se še ni odstranila popolnoma. Planinska oblika premogove tvorbe hrani posebno mnogo morskih lilij. Mehkužci so geologu prave vodilne okamenine in najrajši sega on po teh geologiških hieroglifih. Ni čuda, saj so je oživljale vode vsake tvorbe počenši s silurško v večjem ali manjšem številu in tudi dandanes jih ne pogrešamo nikjer. Ali dočim nadkriljujejo v poznejših tvorbah in za sedanjosti raznovrstni polži in školjke glede števila in mnogovrstnosti vse druge skupine teh lupinarjev, bilo je za starodavnosti to vse drugače. Sicer že tedaj ni nedostajalo toga sedaj najbolj znanega drobiža, ali ne more se meriti z drugimi živalmi, kojih potomci še sedaj v morji žive, a njih število je tako pičlo in neznatno, da jih časih celo v velikih zbirkah ne najdemo. Vsi mehkužci so mehkega trupla in zlasti oni, ki so se ohranili v zemeljskih skladovih, odlikujejo se po lupini, ki je zvečine ostala, dočim se mečje snovi niso mogle ustavljati razdevajočim in pretvarjajočim silam ter so se na veliko škodo porazgubile. Kar se sedaj nahaja po hribinah in spravlja v zbirke, je samo vnanja, hišica, katero si je naredila žival izločujoč ob svojem površji ogljikokislo vapno, trohico za trohico, in tako zgradivši svoje domovje v njem živela do smrti. Vendar se je časih lupina vsled vpliva raznih kislin razkrojila in ostalo je kameneno jedro. Velikega pomena za premogovo tvorbo in II. dobo sploh so rokonožci, ki se še. najbolj dado prispodabljati školjkam. Telo krijeta dve lupini navadno nejednake velikosti. Večja sega vsled kljunastega podaljška na ožjem konci preko manjše ter je ondi zvečine prevotljena. Skozi to luknjo ali kako globelico ob robu pomoli žival kosmič rogovini podobnih vlaken, s katerim se pričvrsti na katerokoli trdo telo. Pod omenjenim kljunom je sklep, t. j. globelica med dvema stebričkoma, kjer se lupini gibljeta. Posebne mišice odpirajo in zapirajo hišico, ki je od samih jako nožnih vlakenc ogljikokislega vapna. Manjša lupina nosi pod sklepom često nekak držaj, na kojem so prirastle lovkam podobne krpe, ki so zavite v spiralni črti in služijo dihanju. Rokonožci so živeli v globokem morji v sosedstvu morskih lilij, kajti obrežje jim ni ugajalo, kakor tudi sedanjim ne. Njih število je bilo velikansko, dočim sedaj živečih niti sto ne poznamo. Njih živež so bile majhne živalce, katerih jim je voda donašala. Za označenje premogove tvorbe so izmed vseh mehkužcev najvažnejši, zatorej jih naj nekoliko navedemo. Največji izmed vseh je Produ otus, kojega lupina ima drobne, podolžne proge in raven sklep. Večja polovica je visoko izbočena in nad sklepom navzdol zakrivljena. Najgošče se najdeta P. giganteus in P. punc tatu s v Plajbergu na Koroškem. Ta rod je nastopil že v devonski tvorbi, a se stoprav sedaj najbolj razvil, kajti v premogovih skladovih je vstlanih kakih 49 različnih vrst. V gornjih nasadih premogovega vapnenca prav pogostoma se nahaja Spirifer bisulcatus, kojega tudi v Plajbergu ne pogrešamo. Tudi RhynchoneIla pleurodon se časih najde na Koroškem, a je jako redka. Njena sorodnica R. p en tatom a pa se dobi prav pogostoma v vapnenci in ljudstvo jo na Koroškem zove „sveta dušička". Kakor Sp. bisulcatus znači tudi Terebratulasac-culus srednje in gornje nasade premogovega vapnenca; najde se na Koroškem pogostoma. Drugih vrst seveda tudi ne nedo-staje, a navedene so za naše kraje posebno imenitne in pomenljive. Drugi mehkužci niso za planinsko obliko posebnega pomena., zatorej niti ne črhnemo o njih. Višjih živalij od omenjenih nimamo v premogovi tvorbi po slovenskih pokrajinah in tudi drugje so skoro bele vrane. Omenili smo že bili, da je premogova tvorba razširjena tudi po naših krajih, a ker jej tu na planinskem svetu nedo-staje premoga in ker se je sploh drugače razvila, so nje skla-dovje dolgo prezirali. Že leta 1824. bile so znane v nekem skriljavci blizu goriško-kranjske meje okamenine, ki drugje značijo premogovo tvorbo. Osobito iz 'koroškega Plajberga romale so mnogobrojno v dunajske zbirke. Jednaki skriljavci so se našli pozneje tudi drugje na Koroškem, pa tudi na Kranjskem in Štajerskem in sicer mestoma z dobrimi okame-ninami. Te so dokazale starost dotičnih skladov in sicer so se strinjale zvečine s takimi, ki tvarjajo v izvenplaninskem svetu spodnji oddelek. Na nekaterih mestih pa so nas uverili rastlinski ostanki, da je zastopana tudi gornja produktivna tvorba. Koliko pa je te in koliko one, ne da se točno določiti in ko bi to tudi mogoče bilo, ne bili bi mi za las na boljšem. Poglavitne hribine te tvorbe so ziljski skladovi, sestavljeni večinoma od sivih ali temnih skriljavcev, ki se več ali menj blišče. V njih se nahajajo okamenine. Mestoma so ti skriljavci precej izpremene, a spoznati je je navadno lahko. Poleg njih je dobiti marsikje nekaj premogovega vapnenca; on je jedrnat in belkasto-siv. Najbolj zanimiv je dni, ki se imenuje „ogrodasti vapnenec“. To je jedrnat, jako trden, temnosiv vapnenec, kojega na vse strani preprezajo tanjše in debelejše žilice belega vapnenca. Redkokje tvarja pravilne skladove, navadno leže njega raznolike in razno velike gruče v skriljavcih. O tem vapnenci bodemo še govorili. V gornjem oddelku kaže se večja razlika v hribinah, a ker tega ni mnogo, označimo njega hribinski značaj ob priliki. Ako torej rečemo, da so ziljski skriljavci poglavitne hribine naše tvorbe, pritegne nam vsak, ki je je utegnil že opazovati. Umestno se nam zdi, da jamemo zasledovati ziljske skladove ondi, kjer so našli v njih prve okamenine in kjer so sploh najbolj razviti. Z obema prednostima more se ponašati Koroška. Ob desnem bregu Zilje naslanjajo se te plasti neposredno na kristalasto pratvorbo, pokrivajo ondi mnogo površja in se raztezajo potem ob severnem obronku Karavank, kjer so mestoma prekinjene in z mlajšimi hribinami pokrite, celokupno skoro do Kaplje, kjer se razdeli v dve panogi. Severna gre preko Kaplje in Črnega proti sv. Vidu, kjer stopi na štajerska tla in se okončuje vzhodno od Razbora v Dravo-Savskem pogorji. Južna panoga se razširja v rečišči Koroške Bele, stopi z Velikim Vrhom na Štajersko, se razprostira med Olšovo in Lepim Vrhom ter Savinjo in sv. Duhom in zapusti zopet deželo. Na vzhodu je ni več opaziti na površji. Kot dodatek tej panogi mora se smatrati takozvana „ Vitanjska rudonosna tvorba", ker se razprostira južno od kri-stalaste proge, ki drži, počenši med Tolstim Vrhom in sv. Vidom ob deželni meji, preko Zavodnega do onkraj Plešivca. Tu se prikažejo ziljski skriljavci nad Velenjem, razprostre se mimo cerkvice sv. Brica, prekoračijo Pako in se skrijejo pod triasnim vapnencem nad sv. Janžem v Vinskih goricah. Nekoliko dalje je najdemo zopet v istej črti na površji in prekoračivši Hudino izginejo med Stranicami in Frankolovim. Pa še jedenkrat in sicer zadnjikrat je vidimo na površji onkraj Tesnice nad Čreš-njicami, od koder tek<5 ob južnem podanku Konjiške gore nad cesto in Žičnico nekoliko na vzhod od Špitaliča, kjer se ta zanimiva tvorba konča. Južni panogi glavne, proge moramo tudi prištevati ziljske skladove v obližji Vojnika. Ti se prično pri sv. Martinu v Rožni dolini, razprostrti se mimo omenjenega trga in se skrijejo nad Dramljami pod tercijarne plastf tako, da ne dosežejo ceste, ki vodi od sv. Jurja ob južni železnici preko Slemena v romantično dolinico pod Konjiško goro. Istotako moramo ravnati z onimi ziljskimi plastmi, ki se razprostirajo med Lučenskim potokom, med Savinjo in Dreto. To gorovje ljudstvo imenuje Rogač. Najbrž je pod manjšimi hribinami v zvezi z onim istodobnim, ki se razprostira ob vzhodnih podankih Radohe in ki neha, prekoračivši Savinjo, nad Lučami. Na kaj je oprto naše domnevanje, povemo pozneje. Na jugu glavne proge ziljskih utvorov in ločene od njih po Bohinjskih planinah in Karavankah nahajamo istotako hribine med Kranjem, Ljubljano in Idrijo. Proti vzhodu so prekinjene po savskih potopninah in onstran Save in Ljubljanice razdeljene so že v dve panogi. Severna nastopi pri Kamniku in razširjajoč se proti vzhodu pride med Trbovljami in Reko na Štajersko. Od njo izvirajo vsi ziljski skladovi, ki je prereže Savinja med Celjem in Laškim (trgom). Tu so najširji; proti vzhodu pa se zmirom zožujejo in se potope blizu Črnolice, — južno od sv. Jurja ob južni železnici — pod mlajše hribino. Južna panoga se začenja z Gradom pri Ljubljani in krije mnogo površja proti Litiji. Dalje proti vzhodu je pokrita z raznimi vapnenci in se blizu Radeč zopet prikaže ter med Loko in Sevnico na Štajersko prestopi. Tu je naša zadnja velika skupina ziljskih utvorov. Razprostira se od Loke preko Razbora, okoli sv. Lenarta in gre mimo Žabjaka k Savi nazaj. Med to in prejšnjo panogo najde se marsikje nekoliko teh skri-ljavcev, kar jasno svedoči, da sta v zvezi med seboj in da tvarjata podstavo, na koji so se razvijale mlajše hribine. To so naše najvažnejše skupine premogove tvorbe, katere si moramo nekoliko bliže ogledati. Naloga ostane ista, bodisi da začnemo na jugu ali na severu. Vendar imamo neke razloge za zadnji način. Čimbolj so proti severu pomaknjeni premogove tvorbe utvori, tem bliže so kristalastemu Pohorju in dasiravno se ga nikjer neposredno ne dotikajo, so vendar najbrž v podzemeljski zvezi ž njim. Na progi Tolsti Vrh — sv. Vid — Plešivec pa neposredno ležč in so torej, ker silurske in devonske tvorbe ni, v naši deželi za pratvorbo • najstarejši skladovi,v torej jim pristaja v južnih vapnenih planinah prvo mesto. Že večkrat omenjena proga Tolsti Vrh — sv. Vid — Plešivec zaslužila bi sicer kot kristalasti pas prvo mesto, a nočemo je trgati od istodobnega Pohorja in Dravskega pogorja kateri prideta, na vrsto, ko opišemo južne vapnene planine. Torej začnimo na severu. I. Ziljski skladovi med sv. Vidom in Razborom. — Ako si prijatelj naravi in hočeš iz Skalske doline v Črno na Koroškem, kreneš jo od Šoštanja proti severozahodu. Tu te vodi cesta najprej po tereijarnih in nekoliko više po triasnih tleh. Predno pa prideš do Zavodnega, stopiš na kristalaste hribine, ki te spremljajo skoro do sv. Vida, gorske cerkve na deželni meji. Tu pa stopiš na ziljske skladove, zapustiš cesto in si ogledaš to najbolj na severu ležečo skupino. Ona sestavlja ozemlje, kar se ga razprostira med imenovano cerkvijo in Mot-nikovim Vrhom naravnost proti vzhodu do onkraj Razbora. To je jako visoko gorovje, v katerega zahodnem delu blizu meje izvira Beluna, ki tu v strašanskem jarku na jugovzhod hiti. V ta jarek moraš iti hoteč dospeti po najbližnjem potu iz Zavodnega v Razbor. Zračna črta sicer ni dolga, a mnogokrat postojiš in si obrišeš pot s čela, predno prideš na nasprotni hrib. Hribine so deloma sivi bliščeči skriljavci, deloma skri-Ijavi peščenjaki. Okoli Razbora prvakuje jasnosivi, zvečine bliščeči in nekoliko vegasti skriljavec, v kojem je mestoma nekaj peščenjaka. Vzhodno od cerkve jo nekoliko modrikasto-rdečega skriljavca, ki je vstlan v poglavitno hribino. Blizu izvira Belune nahaja se svinčena ruda, katero so že večkrat začeli kopati in zopet vse opustili. Leta 1886., ko sem po.teh krajih hodil, bili so rudarji ondi, a koliko so opravili, ni mi znano. Severni rob teh skladov pokrivajo rdeči \verfenski peščenjaki, na koje se dalje naslanjajo druge triasne plasti tvarjajoč goro sv. Urše. Od Zavodnega preko Razbora do imenovane gore imamo torej kristalaste hribine kot podstavo; na nje so naslonjeni ziljski utvori in na- te triasni skladovi. II. Ziljski skladovi v Solčavi. — Skoro vsa severna plat Solčavskih gord, je sestavljena od ziljskih skladov; največ je skriljavcev, pa tudi debele labore in vapnenci so mestoma dobro razviti. Ti skladovi so, kakor smo že omenili, južna panoga glavne proge, ki se je razcepila pred Kapljo. Na jugu so ziljske plasti obrobljene z werfenskim peščenjakom, ki na Matkovi planini (planina = planinski pašnik) iz Koroškega prihaja in na desni in levi Savinjo spremlja ter onkraj župnijske vasi neha. Najnižje in torej tudi najstarše hribine v Solčavi so bliš-čeči, jasnosivi skriljavci, ki so na površji časih progasto nabrani in dostikrat v rdečkasto-modre ali rdečkasto-sive prehajajo. Časih pa se izpremene ti skriljavci v skriljave peščenjake, v katerih pogostoma sede jako obsežne gruče trdno kremenjakove labore. To je najčešče opazovati po višjih obronkih, osobito na južno-zahodnem podanku Olšove, kjer dela gornjo steno skriljavčevo. Olšova sama in Lepi Vrh sta zgrajena od triasmh vapnencev, ki sede kakor velikanske raztrgane kope na premogovi tvorbi. Tudi premogovega vapnenca je v Solčavi dosti; on tvarja ali za-se precejšnje vrhove in dolge rebra, ali je pa vstlan med skriljavce. V dolgih korakih smo že premerili tukajšnje ziljske skladove trdeč, da pokrivajo severno stran solčavskih tal. Tudi smo omenili o Olšovi in Lepem Vrhu, da so njiju sestavine mlajše in da se prištevajo triasni tvorbi. A to nikakor ne zadošča in marsikomu, ki želi preživeti v teh divnih krajih nekoliko srečnih dnij, utegnemo ustreči, ako mu podamo vsaj nekatere podrobnosti. Stopaj torej od župnijske vasi za nami na zahod. Zvečine po werfenskih peščenjakih dospeli smo na Matkovo planino. Tu je v njih sedlo, ki vodi v Koroško Belo in tu smo tudi na meji triasne tvorbe. Ob deželni meji se obrnemo proti severu in pridemo na dokaj široko planoto, kjer leži mnogo belih skal in manjših drobcev. To je siv-kasto-beli peščenjak, ki na zraku precej lahko razpade. Najbrž se mora prištevati še werfenskim skladom, dasiravno je nekoliko izpremenjen. Dalje naprej nas sreča črnosivi vapnenec in kot njegova spodnja stena sivi skriljavec, ki nas no ostavi do „Sten“ ali „Pavličeve stene11, kije v istini skoro navpična vapnena stena in ostane popolnoma na deželni meji. Od todi na sever je svet zelo strm in hitro smo zopet na skriljavci. Tu pridemo do ceste, po kateri se les prevaža v Belo. Zopet navzgor pridemo po labori do Velikega Vrha, ki je zgrajen nalik Stenam pretežno od premogovega vapnenca. Od todi proti Olšovi je svet nekako zaokrožen in porasten, kajti glavna podstava so mu ziljski skriljavci in le mestoma je nekaj sivih drobnozrnatih peščenjakov vmes. Skoro jednakega značaja so tla pod Olšovo in Lepim Vrhom proti vzhodu do deželne meje. Južni obronki ziljskih skladov segajo pri Kožnarji in Gradišniku do Jezerja. Tu pa se začno strme vapnene stene, ki ločijo skriljavec do sv. Duha in k Jezerju in Savinji odpadajo. V njem je tam pa tam nekoliko vapnenca in debele labore. Proti Savinji so sicer precej strmi, a njih zunanja oblika vendar pohlevna. V njih si je izprala voda več jarkov, ki so v spodnjem delu nekako kadunjasti. Na jugu je obroblja že omenjena vapnena proga, in značaj se hkratu izpremeni. Jarki, ki so v skriljavci pohlevni, proderč vapnenec v divjih soteskah, ki so mestoma tako ozke, da ni varno stopiti vanje. Od sv. Duha razširjajo se ziljski skladovi kot skriljavci mimo Štifterja in Osilnika do deželne meje, kjer narede dokaj široko v Črno vodeče sedlo. Ob meji proti Radohi in okoli nje ob vzhodnih obronkih so razviti premogovi vapnenci, ki nad Lučami celo Savinjo prestopijo in na nje desnem bregu izginejo. Za solčavsko kotlino zelo važno je to, da so se razvile lahko razpadajoče hribine na solnčni strani, ki je poljedelstvu ugodna. III. Vitanjska rudonosna tvorba. — Premogova tvorba nam ni zapustila izvrstnega goriva, s kojim se morajo ponašati marsikatere dežele izvenplaninskega sveta, a nekoliko nas je bila vendar odškodovala z železovcem, ki se je tvarjal za te dobe na dveh precčj oddaljenih prostorih naše dežele. Sam sem že slišal v mladostnih letih v domači vasi pogovore o Mislinjah in videl vozove, na kojih so prevažali omenjeno rudo v Mislinje, kjer so jo topili. Ali podzemeljskega zaklada ni bilo mnogo in le prehitro so ga dvignili iz matere zemlje. Sedaj je tukaj vse pri kraji in le nasute groblje in nekatere podrtine ti še kažejo mesto prejšnje delavnosti. Pretežne hribine tega oddelka so ziljski skriljavci in skriljavi peščenjaki. V njih nahajamo raztresene, večje ali manjše gruče peščenjaka in labore, črnosivega vapnenca in železovca. Trdna, dčbelozrnata labora posebne vrste „brečka“, kakor jcr ondi ljudstvo imenuje, pomaga tvarjati te skladove. Brečko sestavljajo posamezni oglajeni, kremenjakovi kosovi, ki so s kremenatim lepilom takč spojeni, da se rajši razdrobč pojedini kosci, nego bi se izluščili iz lepila. Neka druga hribina je „škripavec“, drobnozrnat, trden peščenjak, ki je mestoma tako železnat, da ga je težko ločiti od preperelega že-lezovca. Jedrnati, črnosivi vapnenec je takozvani „ogrodasti vapnenec“, kojega preprezajo na vse strani tenke žile belega vapnenca. V njem se nahajajo pogostoma okamenine, osobito vrsta Productus. Najvažnejši del te tvorbe je — pravo: je bil — železovec, katerega so našli v posameznih majhnih gručah in manjših ali večjih gredah, ki so dajale več let rude topilnici. Sicer pa ni bil čist, temveč navadno namešan z ogro-dastim vapnencem in drugimi jalovimi hribinami. Ali imenovane grede niso bile pravilno razvrščene, ampak zvečine druga od druge tu več tam menj odmaknjene. Umevno je, da je bilo delo rudarjevo težavno in da je stalo mnogo denarja, ker so morali, hoteč zaslediti novo ležišče, večkrat od več stranij iskati in jalove hribine prekopavati. Grede so z dolgo osjo zmirom kazale mer, v kateri je bilo mogoče najti drugih. Ker smo že više označili prostor, na katerem se razprostirajo skladovi vitanjske rudonosne tvorbe, preostaja nam le še nekaj opazek, ki se tičejo teh utvorov ondi, kjer je prereže Hudina, nekako v sredi med Socko (Sotesko) in Vitanjem. Tu je inače od strmih sten triasnih vapnencev obkoljeno torišče nekoliko pohlevnejše, kajti prostor je kadunjasto izdolben in s tercijarnimi plastmi pokrit. Daljša ost te kadunje teče vzporedno z zilskimi skladovi. Pokrit je ta svet na jugu in severu z velikanskimi skalami, ki so priropotale z vrhov in ga precej zožile. Na ta način je ostalo malo prostora za našo tvorbo in tercijarne peščenjake, ki so večinoma z raznim kamenjem zakriti. Ako hočeš k starim, preperelim grobljam na desni strani omenjenega potoka, moraš preko mosta, kojemu nasproti ugledaš jako veliko skalo od ogrodastega vapnenca. Na levi pokriva velikanska groblja spodnje plasti in le toliko je spoznati, da delajo tu dolnjo steno ziljski skriljavci. Groblja sama je sestavljena od skriljavca, ogrodastega vapnenca in peščenjaka z rastlinskimi okameninami. Dalje proti jugu je površje zakrito z omenjenimi skalami, in opazovalec se z neko opravičeno nejevoljo obrne proti severu. Tu nad veliko skalo so tudi groblje, a krijejo je samo rudonosne tvorbe hribine. Nad njimi je površje kakor na jugu. Kako daleč segajo pod grobljami premogove tvorbe plasti, v kaki zvezi so s tercijarnimi peščenjaki, to se ne d& sedaj več dognati. Gotovo je le to, da leži sredi kadunje omenjena skala ogrodastega vapnenca in blizu nje skriljavci. Mogoče bi bilo, da je tu neka žametna razpoklina, ki ti teče od zahoda na vzhod; nje severni rol) tvarjajo vitanjske rudonosne tvorbe skladovi in spodnji tercijarni vapnenci, južnega pa gornji. V tej razpoklini nanadile so se pozneje še tercijarne plasti. To in pa razne sile spravile so mlajšo s staro tvorbo v neko čudno dotiko in radi tega so razmere jako težavne. O vzhodnem konci te zanimive tvorbe, ki se je razvila ob južnih obronkih Konjiške gore, ne bodemo na drobno poročali, kajti razmere so zvečine slične onim ob Hu-dini in morali bi je tu ponavljati, nekoliko pa je to tudi že nemogoče, ker so vhodi v jame zabiti in opuščeni. Toliko pa vendar naj omenimo, da se nahaja tu vsaj nekoliko pristnega goriva izza premogove dobe. IV. Ziljski skladovi pri Vojniku. — Nad Savinjo nam preostajajo še one plasti, ki se razširjajo okoli Vojnika. Začno se takoj pri sv. Martinu v Rožni dolini ob Koprivnici in tekč v precej širokem pasu do Vojnika, kjer se malo pred Hudino izgube pod ondotne potopnine. Onkraj ceste se zopet prikažejo, obrnejo se nekoliko na jug in se potopč nad Drapnljami pod mlajše hribine. Ti skriljavci so jako razsedeni, v svojih lastnostih nestanovitni in ker so večinoma pokriti s prstjo, je je težko zasledovati. Ob Hudini so najbolj razviti; po višjih obronkih so sivorumenkasti, na vzhodu pa, kjer so podstava tercijarnim vapnencem, zelenkasto-sivi. Drugih hribin iste starosti nedostaje tej skupini. V. Ziljski skladovi med Gornjim Gradom in Lučami. — To skladovje tvarja med Lučanskim potokom, Savinjo, Dreto in štajersko-kranjsko mejo ono gorovje, ki ti ostaja za hrbtom, kadar se potiš mimo Planinška na Ostrico. Sestavljen je Rogač pretežno od ziljskih plastij, le na severu in vzhodu se naslanjajo nčinj mlajše hribine. Na južno-vzhodni strani so skriljavci, na severo-zahodni pa se raztezajo vapnenci, ki so pod tercijarnimi trahiti Smrekovčevimi najbrž zvezani z onimi, ki se raztezajo ob vzhodnih obronkih Radohe od koroške meje naravnost na jug. Skriljavci so tukaj bolj kristalasti kakor v bližnji Solčavi in labore jim popolnoma nedostaje. Od sedla pri Raku zavzemajo vse površje do ceste, ki vodi iz Dreške doline v Kamnik. Ob meji so nad Va ure široki, pojemajo v širokosti proti sevorovzliodu zmirom bolj in se končajo onkraj sv. Lenarta. Severna meja bi jim bila približno črta od Bele, ki priteka z Ostrice, pod spodnjim Špehom do Priprane. Tu se obrnejo na jugozahod in prekoračijo ob imenovani cesti deželno mejo. Severno navedene črte in južno od Mlačkega Vrha ter po zahodnih obronkih više in niže Podvolovleka razviti so vapnenci naše tvorbe. VI. Ziljski skladovi v Savinjskih (Celjskih) hribih. — Največ površja zavzemajo oni ziljski utvori, o katerih smo rekli, da se razprostirajo medy Reko in Trbovljami ter med Coljem in Laškim (trgom) do Črnolice. Marsikje so sicer pokriti z mlajšimi nasadi in dasi se ne morejo ponašati z visokimi vrhovi, je nahajamo mestoma vendar precej visoko. Kakor navadno drugje, tvarjajo tudi tu podstavo mlajšim tvorbam in zatorej je je najti največ po dolinicah in nižjih obronkih. Hribine so črni ali temnosivi ziljski skriljavci, ki se dado v tanke ploče razklati. Ker pa te niso trdne in tudi ne dovolj obsežne, nimajo nobenega pomena. Nadalje se nahajajo temnosivi, drobnozrnati peščenjaki, ki le redkokedaj v laboro prehajajo. Tudi vapnenca se je našlo nekoliko. Z ozirom na skriljavec pa zadnji hribini nimata skoro nobene veljave. Skriljavci lahko preperč in zavoljo tega so malone povsod pokriti z rodovito prstjo. Najlože je opazuje človek ondi, kjer je izpirajo potoki in odnašajo nastale raztvorbine. Mlajše plasti, ki se razprostirajo izpod Gornika preko Košnice in Pristave, dele se na severno in južno panogo. Prva se začenja blizu Griž in se razširja med imenovano črto in Savinjo ter neha blizu Štor. Pri Celji stopi popolnoma do Savinje in se nadaljuje dalje na vzhod. Tu nahajamo tudi nekoliko vapnenca in sicer pri Starem Gradu in v Pečovji, ki se mora najbrž tej tvorbi prištevati. Južna panoga vstopi pri sv. Lenartu na Štajersko, drži pričetkom proti severu, pozneje pa od Reke naravnost preko Tremarij do Črnolice, kjer se strinja z južnim robom, ki nad Laškim (trgom) ob Rečici sega do Trbovelj. Prekinjena je samo jedenkrat popolnoma in sicer ondi, kjer se ob Mrzlici gorovje deli na dve panogi. Tu gre povprečno sedlo od imenovane gore na jug do Pleša in je zgrajeno od werfenskih skladov. Dalje na vzhodu je marsikateri vrh od vapnenca, n. p. Tolsti Vrh pod Celjem, a popolnoma pretrgana ni vrsta nikjer več. Na jugu obroblja to panogo tercijarni grintovec (dolomit), ki se začenja pri Trbovljah, drži preko Pleša, Golc in Laškega ter severno od sv. Ruperta neha. Južno od tega grintovca je še ozek pas jednakih skriljavcev, ki pa utegnejo biti mlajši in so glede starosti najbrž istodobni z onimi, s kojimi nastopa tercijarna tvorba. Na vzhodu prereže včlika cesta, ki vodi mimo Vranskega v Ljubljano, dvakrat ziljske skladove. Severni kos se razprostira na desno in levo pri Ločici ondi, kjer se cesti cepita v Ljubljano in Kamnik. Južni kos vstopi ob prvi cesti na Štajersko in izgine na severo-zahodni strani Velike Planine. To skladovje je povsod pokrito s tercijarnimi vapnenci. V Savinjskih hribih nahaja se marsikje svinčena ruda. Navezana je povsod na peščenjak in kakor hitro tega nedo-staje, izgine i ona. Nikjer je niso zasledili mnogo in ker je delo najbrž več stalo, nego je bila ruda vredna, je umevno, da so se rudniki zopet opustili. VIL Ziljski skladovi med Loko in Sevnico. — Ta precej obširna skupina ziljskih utvorov je pomaknjena najbolj na jug in je vzhodni konec južne panoge, ki je ostavila niže Radeč sosedno deželo. Poglavitna hribina so ziljski skriljavci, ki so tenko skriljevi in prav lahko razpadejo. Najlože jih je opazovati ob železnici med Loko in Sevnico, ki se vije kaki dve uri po njih. Vsled omenjene lastnosti delali so graditelju te proge dokaj preglavice in zahtevali marsikaj posebnega. Druga hribina so peščenjaki, ki obrobljajo skriljavce in ki se morejo prištevati gornjemu oddelku premogove tvorbe. Tudi brečka najde se mestoma. Nad Sevnico nahaja se v nižjih ziljskih nasadih cinkova cvetlica, katero navadno spremlja železovec. Dobiva se v gredah in žilah, pa tudi v majhnih drobcih vstlana v kremenjak, na kojega je sploh navezana. Tudi svinčena ruda ni posebna redkost, a nahaja se v višjih plasteh od prejšnje blizu werfenskih skladov, ki se naslanjajo okoli in okoli na starejšo premogovo tvorbo, a vendar ne v skriljavcih, temveč v peščenjakih, ki so za to rudo tukaj sploh merodajni. Ker so nje žile medle, nima posebne važnosti. Tudi Orlica ima svoje ziljske skladove, kakor bi hotela s tem kazati, da tudi nje mlajše plasti ležč na premogovi tvorbi. Jedna skupina leži ob cesti, ki pelje od sv. Petra na jug. Sestavljena je od skriljavcev in peščenjakov, katerim je dodanega tudi nekaj temnega vapnenca z belimi žilami. V njem spoznamo ogrodasti vapnenec vitanjske rudonosne tvorbe. Druga nekoliko manjša skupina je ob Sotli in sicer ondi, kjer jo gorovje najbolj na vzhod poriva. Tu so razviti le peščenjaki, ki gledajo izpod triasnega grintovca. Ziljski skladovi v Orlici pač niso nič druzega, nego nadaljevanje prejšnje velike skupine ob Savi in jasno pričajo, da se nahajajo tudi drugje, samo da so pokriti z mlajšimi hribinami. 0 tej trditvi se takoj uverimo, ako prepotujemo ozemlje, kar ga je med Trbovljami in Podčetrtkom ter med Zidanim Mostom in Podsredo, torej med severno in južno panogo, ki se začenjata na Kranjskem. Največja in najbolj znamenita je skupina pri Podčetrtku, ki se v ozkem pasu razteza od imenovanega trga na jugozahod in na kojo je postavljeno Rudniško gorovje. Njene hribine so peščenjaki, kojili smo že preje kot gornjega oddelka premogove tvorbe omenili in v kojili se koplje železna ruda. Vendar pa je ta ruda vstlana tako med peščenjake in skriljavi vapnenec Guttensteinski (triasni), da je težko določiti, za katere tvorbe je nastal in to tembolj, ker prehaja ruda na obe strani v jalove hribine. Marsikje so poskušali v tem pasu rudarji svojo srečo, a nikjer ni bila tako mila, kakor blizu Olimij. Ta rudnik je baje že jako star, kajti razni ostanki kažejo, da se je ruda topila nekdaj tu na mestu, kar se sedaj vrši v župniji Marija Zagorje v Edelsbach-ovem plavži na severnem vznožji Pohorjevem. Kar je drugje ziljskih skladov, so jako neznatni in komaj besede vredni. Nekaj malega jih je ob Savinji nad Zidanim Mostom in pri sv. Lenartu na.d Hrastnikom. Po zadnjih bobni Boben, ki se pri omenjeni železniški postaji v Savo izliva. --------—--, ■ i m.IM-V.V.TTT’.—:--:-; • i i ' ' i 1 ■. ■ ■ (i . i .M,.. - /f+"TTTTTTTTT TTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTT Prazgodovinske in rimske izkopine po Slovenskem 1. 1890. Spisal S. Rutar. i je znanosti, ki bi bila s tako velikanskimi koraki napredovala in tako nenadejane uspehe dosegla, kakor starinoslovje. V zadnjih petnajstih letih je arheologija čudnejše rezultate odkrila, nego druge znanosti v stoletjih. Šele 1. 1877. je Rihard Burton, sedanji podpredsednik antropološkega društva v Londonu, opozoril na istranska gradišča, in sedaj poznamo že nad petsto takih prazgodovinskih bivališč po Istri, v katerih je imelo več kot sto-tisoč ljudij prostora, torej tretjina sedanjega prebivalstva ister-skega. Šele leta 1878. je isti Burton opomnil strokovnjake (Journal of the Antropological Institute, February 1878), naj iščejo tudi po jamah in pečinah prazgodovinskih bivališč, a sedaj so že skoro vse primorske jame v tem obziru preiskane in tudi o dobrem številu kranjskih pečin vemo, da so služile tako imenovanim troglodytom kot varno zavetje pred zverinami, sovražniki in pred mrazom. Tudi sedaj še se mnogi posmehujejo pravljicam o zlati rudi, ki se nahaja v Bogatinu in drugih naših gorah; ali znanost je dokazala, da so že prazgodovinski ljudje zlato kopali po Tirolskem, Salzburškem in Koroškem. Clemens iz Aleksandrije piše, da so bili Noričani med najprvirni, ki so začeli železno rudo kopati in obdelovati. Zatorej se ne iDodemo nič čudili, ako najdemo tudi v Julijskih Alpah sltklove prazgodovinskih rudnikov. Velikanska množina železne žlindre, ki se nahaja po raznih krajih na Kranjskem (posebno pod Nanosom in pri Gradci na Dolenjskem), priča nam, da so naši predniki tudi železo doma obdelovali, le da ga niso znali tako dobro taliti, in zato je ostalo v žlindri še mnogo dobre železne kovine. Na mnogih krajih je bila uprav železna ruda vzrok, da so se ljudje tam naselili, kjer bi jih drugače ne pričakovali. Tako n. pr. se nahaja ruda v jarku pod Slivnim, ob poti, ki vodi iz Vač v Brnek, in še na mnogo drugih krajih okoli Vač. Zato pa je nastala tam tako imenitna prazgodovinska naselbina z bogatini pokopališčem. Knjige, iz katerih smo se mi vsi domoznanstva učili, začenjale so navadno s trditvijo, da so bili naši kraji pred Kr. r. s temnimi gozdi pokriti. Sedaj se pa kar iz tal vzdiga naselbina za naselbino, gradišče za gradiščem nam stopa pred začudene oči in mreža nekdanjih bivališč postaja vedno gostejša, tako da pridemo skoro do spoznanja, da ga ni bilo neobljudenega kraja po širni naši domovini. Zato pa je imel flochstetter čisto prav, ko je 1. 1882. na zboru starinoslovcev zaklical: „V kot z našimi zgodovinskimi knjigami! Lopato in motiko vzemimo v roke, pa pojmo kopat in čudili se bodemo, kaj nam zemlja izpusti iz svojega krila!“ Še pred jednim letom smo se posmehovali Novomeščanom, ki so trdili, da je že ob rimskem času stala v njih mestu naselbina z imenom Nova ali Neotasia (Hrovat, Kranjska mesta, str. 84). Septembra meseca lanskega leta pa se je pokazalo ne samo, da je bila v Novem Mestu rimska naselbina, nego da so ljudje tudi že v hallstadtski ali ilirskidobi tam doli stanovali! V Blagovici n pr. imamo prazgodovinsko gradišče, rimsko naselbino in v srednjem veku grad slavnih vitezov Blagoviških („von Glogowicz“). Še zanimivejše starine se odkrivajo na gradišči pri Krškem celo iz dobe mostišč. Iz tega se vidi, da se je ljudstvo vedno držalo jednega ter istega selišča, a izpreminjalo je način zidanja in bivanja. Po nekdanjih imenih teh bivališč prašati pa, to bi bilo brezuspešno delo in torej ne moremo tudi Novomeščanom potrditi, da bi se bila njih naselbina ob času Rimljanov zares tako imenovala, kakor je gori zapisano. Ako ne gledamo na množino in ceno izkopanih predmetov, nego na splošno zgodovinsko vrednost, tedaj moramo reči, da so največ pojasnil dale izkopine v Ljubljani. Ni mogoče verjeti, da bi bila Ljubljanska okolica v prazgodovinskih časih čisto brez naseljencev, če se pomisli, da se nahajajo celo po najbolj oddaljenih zakotnih pogorjih človeška bivališča že tisočletja pred začetkom naše Sre. Ljubljana leži v naravnem središči cele dežele, tu se stekajo doline in po njih vodeče ceste od Donave, Drave in Save, pa tudi iz notranjih dežel ‘) Izraz „ilirska doba'1 je vpeljal prvi zagrebški starinoslovec Simen Ljubič in italijanski arheologi, ki imenujejo halbstadtsko dobo tudi „vilanovsko“, so ga skoro brez izjeme vzprejeli. (iz Viruna in Celeje). Na mestu sedanje Ljubljane je najnižji prelaz (298 m) med Jadranskim morjem in Podonavjem. In narava sama je ta prelaz utrdila, ker se na obeh njegovih straneh vzdigata osamljena griča Ljubljanski grad (371 m) in Šišenski hrib (427 m), ki se dasta prav lahko utrditi in braniti. S teh dveh gričev je torej mogoče omenjeni prelaz popolnoma zapreti in iz njega narediti nepremagljiv „defil6“. Vsak poznavalec prazgodovinskih bivališč poreče koj, na Ljubljanskem gradu in na Šišenskem hribu sta morali stati kdaj utrjeni gradišči. Kar se prvega tiče, je dokazano, da se po njem nahajajo črepinje prazgodovinskih posod, in verjetno je, da se najde tudi na Šišenskem hribu v kratkem kaj jednakega. Od narave zelo zavarovana je tudi dolinica za cerkvijo sv. Florjana in človek bi sodil, da so morale ondi že prav zgodaj hiše stati. To potrjujejo starinske izkopine iz dobe mostišč (črepinje in celd cele posode), katere so se našle leta 1889. pri kopanji za vodovod v Florjanskih in Rožnih ulicah. Pri čiščenji Ljubljanice našli so že večkrat predmete iz omenjene dobe. Tudi lanskega leta meseca avgusta so spravili na Kongresnem trgu (pred Fischerjevo hišo), mnogo črepinj na dan, ki so popolnoma podobne onim iz mostišč na Ljub-ljansken barji. Ne le poslednje bilo je torej v omenjeni dobi naseljeno, ampak tudi v Ljubljani sami so že stanovali mostiščarji (Pfahlbauer). Ker ni bilo vzroka., da bi morali ljudje Ljubljano zapustiti, zato smemo po vsej pravici sklepati, da je bilo tudi v naslednjih dveh dobah (v ilirski in v latenski) tisto mesto naseljeno, kjer sedaj Ljubljana stoji. Posebno o Ljubljanskem gradu se mora trditi, da ni izgubil nikoli svojih prebivalcev in da se je ondašnje gradišče ohranilo celo do prihoda Rimljanov. Ti so potem gradišče bolje utrdili in ga izpremenili v „arx“, kakor je že Hitzinger slutil (Mittheilungen des histor. Vereins fiir Krain, 1861, pg. 46). Pa tudi v prelazu med gradom in Šišenskim hribom postavili so Rimljani utrjeno naselbino po znanem obrazci vseh rimskih taborjev. Temelj tej naselbini položil je prvi rimski cesar Oktavian Avgust 1. 34. pred Kr., potem ko je bil premagal in popolnoma uničil Japode. Ljubljanska okolica je spadala poprej k državi Noričanov; odkar pa je Avgust tu naselil rimske državljane,, prištevala se je skoro neprenehoma k Italiji. (Mommsen. Romische Geschiehte, V., 150—154.). Rimska naselbina v Ljubljani je postala predstraža Akvileje in je morala zabraniti vsako provalo barbarskih narodov sem doli od Donave. Zato sta bili koj od začetka tu utaborjeni dve rimski legiji, namreč XIV. in I. „adjutrix“. (Kulnigg, Dic 1:25.000. Meje te rimske naselbine so sedaj natančno znane in določene. Ko so namreč meseca avgusta in septembra lanskega leta kopali velik kanal od Ljubljanice čez Kongresni trg in dalje mimo igrišča do Vrtače ob tržaški cesti, naleteli so na zelo imenitne starine. Najpoprej so izkopali pred uršu-linsko cerkvijo rimsko opeko in črepinje lončenih svetiljk. Uprav pred Wurzbachovo (nekdaj Zweyerjevo) hišo v začetku Gradišča (na načrtu št. 6) našli so glavna rimska vrata — porta praetoria — v globočini dveh metrov pod sedanjimi tlemi. Romei im Gebiete der heutigen osterr. ungar. Monarchie: Mittheilungen des k. und k. Kriegsarchives, N. F. IV. Band, pg. 250). Načrt Ljubljane Odprtina vrat je sezala od sredine ulice pod hišo na nasprotni (severni) strani, tako da se njih širina ni mogla izmeriti. Ozidje je bilo blizu vrat 7 m debelo, dočim drugod niti 4 m debline ne doseže. Nekoliko te debline moramo gotovo vzeti na račun stolpov, ki so izvestno stali na obeh straneh vrat. Zanimivo je, da se je našlo med vrati sedem velikanskih železnih žreb-Ijev z mogočno glavo. 13 cm daleč od glave bili so zakrivljeni in potem blizu osti še jedenkrat pregnjeni. Na njih so se še dobro poznali lesni ostanki, katere je rja k železu prilepila. Ni mogoče torej dvomiti, da so bila s temi žreblji mestna vrata okovana. Med vratno odprtino so našli še velik štiri-voglat kamen z okroglo izdolbeno jamo. Mogoče je, da so vanj zapah vtikali, s katerim so debela vrata od zadej še bolj pri-čvrščali. V bližini se ni našlo nič druzega starinskega, kot nekak obesek v podobi lire. Na voglu med Gradiščem in Igriško ulico zadeli so potem na rimski kanal, ki je ležal 4'5 m pod sedanjim površjem. Visok je bil 16 m, širok 09 »m in vodil je naravnost proti severozahodu, kakor pelje ulična os. Dno njegovo je bilo sestavljeno iz lepe opeke in v njem je bilo vse polno blata in zemlje. Pokrit pa je bil ta kanai deloma z mogočnimi ploščami, deloma pa z odlomki stebrov, ki so bili po sredi razpolovljeni in s ploskvijo na okrajni zid položeni. Na obeh straneh so bile tudi mogočne plošče z lepimi skulpturami. Jedno so delavci iz neprevidnosti razbili, druga pa, ki je imela zanimive živalske reliefe, ostala je žal še vedno na svojem mestu (ravno na voglu Zelnikove hiše, 2 m v ulico noter, pred igriščem). — Ker je tvarina, s katero je bil kanal pokrit, kakor omenjeni plošči, gotovo h kakemu starejšemu poslopju (hramu?) spadala in je bila šele kot razvalinski ostanki pri kanalu porabljena, zato moramo misliti, da ta kanal ni bil koj od začetka izkopan, nego še le pozneje, ko se je bilo mesto že razširilo in povečalo. Pri nadaljnem kopanji lanskega kanala skozi Zelnikov vrt našlo se je mnogo rimske opeke, novcev, dve razbiti stekleni igli itd. Največ pa je bilo temeljnih zidov in med njimi celo primitivni mozaični tlaki. Vse to je ležalo 1-5—2?» pod sedanjim površjem. Najvažnejša najdba pa je nekak stožcu podoben pečatnik iz ilovice, katerega je delavec opazil šele pri zasipanji kanala, kakih 7 m daleč od severozahodnega ozidja. Na tem pečatniku stoji s hieroglifi zapisano: „Asar setem-aš en Aman Pe-wah ma xeru“, t. j. „Umrli sodnik Amona Pewah, opravičeni (zveličani).11 Ta pečatnik je gotovo kak rimski vojak kot amulet seboj prinesel in ga potem tukaj izgubil ali pozabil. Egipčani so bili vedno na glasu kot izvrstni čarodejci in Rimljani so mislili, da morejo njih predmeti človeka obvarovati pred vsem hudim. Skoro potem so odkopali tudi kos severozahodnega ozidja, 45 m daleč od Tržaške ceste med jahalnico in novo hišo na Vrtači (št. 5). Zid je bil IT) m pod sedanjimi tlemi, 2 m debel in tako trd, da ga niso mogli prekopati, nego so spodaj pod njim napravili kanal. Temelj rimskemu zidu je v izkopan jarek vlit („beton“) in ni bil obdan z obdelanim kamenjem. Šele nad zemljo so ga obdali na obeh straneh z rezanim kamenjem, katero je pa že davno razneseno. Ta zid se da prav lahko slediti v isti smeri proti jugozahodu, pod Zelnikovim kozolcem in dalje proti Paichlovi hiši na Rimski cesti. Ob zidu se je najbolje videlo, kakošno je zemljišče na prostoru stare naselbine. Od zgoraj je bila oranioa in vrtna zemlja, potem je bila tanka plast ilovice, od spodaj črna zemlja in še niže (2 m pod sedanjimi tlemi) sam prod in okroglo kamenje. Verjetno je, da je bila tudi rimska naselbina v Ljubljani po požaru uničena, ker se na mnogih mestih opažajo sežgane tvarine. Zunaj ozidja bil je kakih pet metrov širok ,glacis‘ in za tem 20 m širok (od zgorej), 5)« globok jarek s poševnimi obronki (kot znaša 32°), ki je bil gotovo z vodo napolnjen. Nadaljevanje tega jarka se lahko opaža onstran Rimske ceste ob Paichlovem vrtu do Gra-dašice. Voda je prihajala v jarek deloma po naravnih, deloma po umetnih vodotočinah izpod Šišenskega hriba in iz- i pod Rožnika, kjer je izviral še v tem stoletji tako močen stu- ! denec, da je mlin gonil in da je napajal jezuitski ribnik na Bičevji. Sled take umetne vodotočine, obzidane iz samega prodovca, našli so 1. 1871., ko so zidali tobačno tovarnico. Smer te vodotočine držala je od Rožnika proti Gradišču. Vsled lanskega kopanja da se natančno določiti ozidje rimske naselbine (a, b, c, d). Na „Mirji“ je rimsko ozidje vsa-komu očito od znamenja pri Jakopičevi hiši v Krakovem pa Pod. I. Rdeče barvana lončena posoda (17 on visoka) z Drnorega. do konca „nemškega zemljišča11 pri Paichlovem vrtu. Od todi se obrne ozidje pravokotno proti severnemu severovzhodu do južnega zida uršulinskega vrta. Na tem vrtu se rimsko ozidje lahko sledi, ker je vrtni zid na njega temelji postavljen. Niže doli stoji na rimskem ozidji uršulinska šola in seče uprav na voglu Wurzbachove hiše, kjer je bila „porta praetoria“, ulico proti Gradišču. Severni zid omenjene hiše sloni na rimskem ozidji, ki se potem dalje razteza naravnost do vogla deželnega dvorca, tako da njega zahodni zid na rimskem temelji sloni. Od tega vogla drži staro ozidje naravnost zopet do krakovskega znamenja. Zadnji kos rimskega ozidja od takoimenovane „Forlice“ (Fortezza—trdnjava) pa do znamenja je še prav dobro ohranjen in služi za temelj sedanjemu vrtnemu zidu. Zanimivo je, da je taisti zid od deželnega dvorca pa do Coj-zovega grabna služil v srednjem veku kot obzidje „gosposke“ Ljubljane na levem bregu Ljubljanice. Zato se še sedaj poznajo na njem stolpi, ki so obrnjeni proti nekdanji rimski naselbini. Rimska naselbina torej ni imela takošne oblike, kakor je predstavlja Linhartov načrt (Versuch etc. I. 308), nego bila je popolnoma pravilen četverokotnik, kakoršnega nam kaže Hitzingerjev načrt (Mittheilungen 1861, 46). Samo daljavske številke so pri Hitzingerji nekoliko prenizke, ker v resnici sta bila dva podolžna zida (zahodni in vzhodni) vsak po 510 m dolga in dva poprečna (severni in južni) pa vsak po 420 m, tako daje vsa na.selbina pokrivala 2142ha. Tržaški dr. Kandler je dokazoval, da je bil ta prostor preračunjen za 1260 nasel-nikov. Ali je bila Emona res tako razdeljena, kakor se vidi na Hitzingerjevem načrtu, tega ne moremo ni potrditi, ni zanikati, ker nimamo nikakih podatkov za to. Gotovo je le, da so poleg „ porta praeteria“ premočrtno na nasprotni strani bila druga glavna vrata („porta decumana11), katera se na Mirji prav dobro poznajo. Z glavne vojaške ceste, ki je vodila od severovzhodnega vogla tabačne tovarnice mimo jahalnice, kjer so se našli rimski konjski čevlji, naravnost proti Bežji-gradu (blizu sv. Krištofa) prihajalo se je v rimsko naselbino po tistem potu, koder vodi sedanja „Rimska cesta". Nasproti tem vratom („porta principalis sinist,ra“) morala so stati tudi proti Ljubljanici še druga vrata na voglu poslopja nemških vitezov. V premi črti dalje pride se na šentjakobski most in bržkone so imeli že Rimljani na tem mestu zvezo z naselbino na desni strani Ljubljanice. Rimska naselbina je stala torej prav na konci naplaznine („Mure“), katero so prazgodovinski ledeniki privalili sem doli od Kamniških Alp. Koder teče sedaj Gradašica, potem na levi strani Tržaške ceste tjegori do jahalnice stalo je nekdaj barje in zato ta tla niso bila za naselbino sposobna. Tla na Gradišči so še nekoliko višja, kot dalje gori proti južnemu kolodvoru („na luži“ je 298 7 m nad morsko gladino, koncem Rimske ceste 299 6 m, pri igrišči 299'4 m in v Nunski ulici celo 2997 m, a tam, kjer s^Dunajska cesta z železnico križa, je le 298 5 m). Najbolj vzpeta se torej tla med uršulinsko cerkvijo in igriščem. Zato je mogoče, da je na tem mestu stal „kapitol“, (če ga je sploh kaj bilo v Emoni), a ne v severovzhodnem voglu rimske naselbine, kakor stoji na Hitzingerjevem načrtu) ker na poslednjem mestu je svet že mnogo nižji (pred Marzolinijevo kavarno le 295 9 m nad morjem). Pa tudi zunaj pravega ozidja bilo je še mnogo prostora naseljenega. Tako se sledijo ostanki rimskih poslopij in med njimi mnogo sežganih predmetov ob vsej južni in južnozahodni strani naselbine tjedoli do Gradašice in Tržaške ceste, kakor je še letos J. Pečnik konstatoval. Ko so zidali šolo na Coj-zovem grabnu, zadeli so na hišne temelje, ostanke zidov in celo na mozajična tla. Pod vsem tem pa je vodil rimski kanal, kateri se je še ob Linhartovem času dobro poznal (o. c. pg. 316). Drug tak kanal so pred leti našli zidarji na dvoriščih hiš ob južni strani Salen-drovih ulic in tudi že omenjeni kanal mimo igrišča zasledil se je lani zopet pri deželnem dvorci. V Zvezdi so našli 1. 1818., ko so podirali kapucinski samostan, lep mozajik, katerega hrani deželni muzej (Fiihrer, pg. 179), kar dokazuje, da so na tem mestu stale bogate hiše. Ko so 1. 1836. kopali temelj za kazino (št. 7), našli so pozlačen kip rimskega dostojanstvenika. Na Hitzingerjevem načrtu so zaznamenovane toplice v Frančiškanskih ulicah prav na tistem mestu, kjer je sedaj Slonova kopel (št. 8). Izvestno je bil tudi grad ob času Rimljanov naseljen, ker so tam gori 1. 1833., ko so vodnjak (št. 10) čistili in zniževali, našli več rimskih starin (Fiihrer, pg. 103 in 112). Ravno tako je morala tudi pod gradom rimska naselbina biti, in sicer ravno tam, kjer v prazgodovinskih dobah. Ko so kopali temelje za siromašnico v Karlovških ulicah (za Florjansko cerkvijo), našli so rimski grob z bogatimi nakrasninami (Fiihrer, pg. 115) in tudi pri kopanji za vodovod so naleteli na rimske grobe koncem Florjanskih ulic, a v sredi njih (št. 77) in v Rožnih ulicah (št. 12) starine iz dobe mostišč. Na Stolnem trgu (št. 9) bili Pod. 2. Slična posoda z Drno-vega (IH cm visoka). so že poprej našli ozke lončene cevi za vodovod z Golovca v staro Ljubljano (Fiihrer pg. 118) in pri kopanji za vodovod 1. 1889. so jih zopet našli. Ko so 1. 1883 polagali temelje po-rotniškemu poslopju na Žabjeku (št. 13), našli so mnogo šilja-stih amfor z ročaji, ki so pa bile že popolnoma zmečkane, in velik srebern denar z Minervino glavo. Vse to dokazuje, da je bil tudi ta del Ljubljane že pod Rimljani naseljen. Zato računa kustos Miillner prebivalstvo rimske naselbine v Ljubljani na 5—6000 duš. Tako velika naselbina je morala imeti tudi primerno pokopališče. Kakor povsod drugod, razprostiralo se je to ob javnih cestah in sicer koj zunaj naselbine. Rimljani so pokopavali svoje mrtve ob cesti proti Navportu in proti Savi. Na prvem prostoru začenjali so grobovi koj tam, kjer se Rimska cesta odcepi od Tržaške, ali samo na njeni severni strani, torej v zemljišči nekdanjega barja. Ko so 1. 1887. kopali temelj za Treunovo hišo (h. št. 12/14), na načrtu št. 4), našli so znana dva sarkofaga, ki se nahajata v muzeji (Fiihrer, pg. 103, 107 in 178). Pri zidanji tabačne tovarnice 1. 1870.—71. našli so pod najbližnjim poslopjem okoli petnajst manjših sarkofagov, ki so bili deloma podolgasti, deloma kockasti. Okoli njih je bilo vse polno lončenih svetiljk in druzega drobiža. Sto metrov niže doli pod malim poslopjem ob cesti (št 3) našli so same steklene žare in mnogo drugih lepih steklenih posod raznih oblik (Fiihrer, pg. 102, 1). Ko bi kdo hotel od tega poslopja sčm gori proti mestu kopati, našel bi kakih 70—80 cm pod zemljo še vse polno takih posod. Pred istim poslopjem se je našel tudi lep kamen Aemilija Berulla (muzej št. 6). Onstran mitnice (št. 2) odkopali so 1. 1890. pri zidanji Gemserjeve hiše več grobov, sestavljenih iz velikih opek z zakrivljenim robom. Prav taki grobi se nahajajo bržkone tudi še dalje na Ločni-karjevem in Sirnikovem travniku. Na nasprotni, južni strani ceste sledč se grobovi šele vštric Gemserjeve hiše in omenjenih dveh travnikov (št. 7). Tam se je našla največja steklena žara, ki se nahaja v muzeji (Fiihrer 103, B) in pa kockast sarkofag (str. 179, št. 6). Niže doli je Pečnik tudi letos konstatoval rimske grobe, ki so pa bili pri oranji že vsi razrušeni in njih ostanki razdrobljeni. Veliko večje rimsko pokopališče, prava rimska „ nekropola" pa se je razprostirala ob vsej Dunajski cesti tjegori do sedanjega pokopališča pri sv. Krištofu. Že pater Marko Pohlin je trdil, da se je na tem prostoru, katerega je ljudstvo poprej „ Ajdovščina“ imenovalo, nahajalo rimsko pokopališče, kajti ko so 1. 1661. kopali temelj za samostan bosih avguštincev (sedaj deželna bolnišnica, št. 16), naleteli so na rimske sarkofage (Marian, Austria sacra, del III., zv. V. str. 168). In po spričevanji Schonlebnovem so 1. 1635. tudi nasproti tega samostana, ko so zidali krčmo k ,,belemu križu" (sedaj Tavčarjeva hiša), našli rimski sarkofag z nadpisom, v katerem sta bili poleg kostij tudi dve zapestnici in mala zlata verižica (Linhart, Gesohichte von Krain, I. pg. 426). Jednako poroča Vodnik („Laibaclier Wochenblatt“ 1818, Nr. 11), da je videl, kako so okoli 1. 1770., ko so kopali temelj za hišo št. 65 (Druškovičeva krčma, št. 7-i), zadeli na dva rimska sarkofaga brez nadpisov. L. 1803. ali 1804. našli so pred hišo št. 62 (sedaj 7) nadpisni kamen, na katerem se je čitalo, da je tam stalo zasebno pokopališče, ki je bilo dolgo ob cesti dvajset, proti polju pa jedenindvajset korakov. L. 1815. izkopali so pred h. št. 69 (krčma „Novi svet“) velikanski sarkofag brez nadpisa (ibidem) in ravno tak tudi 1. 1824, ki je imel slonokosteno preslico (Filhrer 111, 12). Tudi pri kopanji temeljev zaMediatovo (1844) in Tavčarjevo (1868) hišo (št 15) našli so mnogo sarkofagov, o čemer se ljudje še prav dobro spominjajo (Filhrer 102, 3; 109, 10). *) Hišni posestniki ob Dunajski in Marija Terezije cesti še vedno nahajajo na svojih dvoriščih in vrtih grobe iz mehkega kamena, ali pa tudi le same kosti. Kakor že znano, odkrili so pri polaganji cevi za vodovod več sarkofagov v začetku Marije Terezije ceste, med Tavčarjevo in Knezovo hišo, ki so ležali v dveh, treh vrstah, s podolžno osjo proti Dunajski cesti obrnjeni. Mnogo lepih steklenih posod so našli 1. 1851. v kamnatem grobu pri zidanji krčme, ki se sedaj imenuje »Bavarski dvor“ (F(ihrer 102, 2). In tudi ko so zidali poslopje za južni kolodvor, našli so nakrašen sarkofag na mestu, ki je že kakih 300 m oddaljeno od Dunajske ceste, znamenje, da se je nekropola daleč od glavne ceste raztezala. Onstran železnice (št. 17) našli so pri kopanji za vodovod lončene žare in celo amfore, katere so prepolovili, da so deco v nje shranjevali. In še dalje, celo do sv. Krištofa se slede ostanki rimskih grobov, torej cel kilometer daleč. Tako lahko rečemo, da je bilo emonsko pokopališče prav velikansko in ‘) Večina teh sarkofagov je prišla kamnosekom v last, ki so jih porabili za svoja dela, kakor n. pr. kamen Durrija Avita (glej „Laibacher Wochenblatt“, 1818, St. 38). Pod. .?. Črna lončena posoda z Drnovega. da je morala torej tudi naselbina precej obljudena biti. Zanimivo je opažati, da so sarkofagi s celimi mrliči ločeni od sežganih v steklenih in lončenih žarah, da so torej mrliče v jedni dobi sežigali, a v drugi cele shranjevali. Delj časa je že znano, da se je pred Lavrico, pri mostu čez potok „Struga“ cepila od glavne dolenjske ceste druga proga, vodeča mimo Babne Gorice naravnost proti jugu (Mullner, Emona; Taf. I.). To cesto so delavci pri kopanji šote 1. 1883. zopet zasledili in lanskega leta dal jo je kustos Mullner nekoliko odkopati in sicer na južni strani Babne Gorice. Cestno telo sestoji iz strokovno vzbokanega nasipa, ki je 7 5 m širok (sedanje okrajne ceste so jedva 4—5 m široke) in 80 cm visok. Postavljen je na hrastove križe, ki so zloženi iz 12—15 cm debelih polen. Pod križi pozna se stlačena plast mastne šote, čija debelost se ne da presoditi. Gramoz za posipanje ceste je precej jednakomerno raztolčen in vzet z bližnjega dolomitskega griča pri Babni Gorici. Cesta se je konstatovala od omenjenega mosta blizu do Studenca in sicer tako, da ni nikjer šla čez Ižico, nego njena smer drži skoro naravnost proti Kremenci. (Hrasky, Die Romerstrasse am Laibacher Moor, „Laibacher Zeitung“ 1890, Nr. 126). Julija meseca (21.—25.) dal je kopati grof Attems iz Gradca na Ljubljanskem barji, tam kjer so že 1. 1875. izkopali mostišča, ali našel je samo lepe vrtavke, druzega nič posebnega. Poleg ljubljanskih zanimale so nas največ lansko leto novomeške izkopine. Ko so namreč septembra meseca prelagali deželno cesto in jo izpeljevali od sedanjega pokopališča naravnost pod Kapiteljskim hribom proti Bršlinu, zadeli so delavci precej pod staro cesto, blizu pokopališča na žaraste grobe. Med njimi je spadal jeden ilirski dobi, trije latenski in kakih dvajset rimski. V prvem sta se našli dve črni lončeni posodi in jedna fibula, v latčnskih grobih pa dva železna meča, katera je pa rja že skoro popolnoma razjedla, dalje jedna železna in dve bronasti fibuli. V rimskih grobih so se našle bolje ohranjene posode, nekatere celo prav dobro, posebno dve zde-lici iz „terra sigilata11, izvirajoči iz I. stoletja. Pa tudi iz II. in III. stoletja so nekatere posode prav dobro ohranjene, posebno nekaj vrčev z ročaji, potem nekaj svetiljk. Našli so tudi dve zaprti lončeni žari in potem dve stekleni. Te posode so zelo podobne neviodunskim, le da niso tako dobro ohranjene kot poslednje. Zanimivi so dvoji zlati uhani, posebno pa 1 m dolgi železni meč, ki je bil na obe strani brušen. — Kopalo se je samo toliko, kolikor so potrebovali zemljišča za širino ceste. Nahajajo se pa grobi iz vseh treh dob tudi še više gori, nad novo cesto, in dobro bi bilo tudi te izkopati. Ljubljanski muzej je poslal svojega preparatorja Schulza na lice mesta in ta je pridobil kakih 60 žar in posod, 20 fibul in več svetiljk za deželni muzej. Pobral je tudi nekaj novcev, ki segajo od Nerona do Dioklecijana, ali v žarah se je našel samo jeden novec od c Kara. Najbolje ohranjen je bil novec Tacita Avgusta. Schulz je našel tudi v mestnem gozdu ob Krki prazgodovinsko gomilo in posode od grafita s čudnimi ročaji v podobi volovske glave. („Slov. Narod“, 24. sept. 1890). Tudi J. Pečnik si je ogledal mesto in našel, da se je nahajal na vrhu Kapiteljskega hriba velik prazgodovinski nasip, katerega so pa sedaj že skoro popolnoma razorali in razkopali ter povrhu njive naredili. Ali vajeno oko takoj spozna v tem nasipu prazgodovinsko gradišče, na katerem so ljudje že mnogo stoletij pred latensko dobo prebivali. Ko je ta zadnja nastopila, posluževali so se ljudje galskih mečev; ko so pa prišli pod rimsko gospostvo, morali so vzprejeti rimsko orožje in rimski nakras. Prebivalci pa so ostali vedno isti in so le malo občevali z Rimljani, še celo njih denarja se niso posluževali. V okolici novomeški je mnogo gomil, ki še niso bile preiskane. Na Kapiteljskem hribu pa, kjer se nahaja opisano pokopališče, so sami ravni grobi brez gomil. Čudno je, da se ti grobi niso že poprej našli, ker so čisto blizu mesta in leže skoraj na površji zemlje. V bližnji Veliki Bučni Vasi se nahaja „ . , . rimski miljnik, ki pripoveduje, da Fod' 1 ?Z!2T P sta dala cesarja Antoninus Pius in Septimius Geta popraviti razdrte ceste in mostove. Iz tega je razvidno, da rimska cesta ni šla po „Kačji redi“ proti Mirni Peči, nego naravnost po ozki dolini Bezgovec tjegori proti Vrhu. (Archaolog. epigr. Mittheilungen 1891, 92-93). Iz Novega Mesta pelje nas cesta proti jugu mimo osamljenega griča Mehovo (Maichau, 571 »»); kjer je bil v srednjem veku zelo imeniten grad deželnih knezov. Vsa podoba je, da je moralo tudi tam v prazgodovinskih časih kako gradišče stati, ali do sedaj se še ni izvedelo nič natančnejšega o tem. Pri Štrekovci, severovzhodno od Semiča, so našli sledove rimske ceste, ki je peljala čez Gorjance proti Kostanjevici. Ob jednem so tam izkopali kratek rimski meč in več fibul. Grobi se nahajajo pod sedanjimi hišami. Že delj časa je znano velikansko gradišče pri Podzemlji, kjer je Pečnik že 1. 1887. in 1888. razkopaval prazgodovinske gomile (Flihrer, pg. 67). Nad župnijsko cerkvijo sv. Martina v Podzemlji se vzdiguje podolgasti hrib Kučar, ki ima dva vrhunca. Na južnem, 220 m visokem, je stalo zelo staro gradišče, ki meri v obsegu kakih 2300 m. Ravno pod Kučarjem teče Kolpa, in s tega hriba, je zelo lep razgled po spodaj stoječi ravnini in daleč tjedoli po Hrvaškem, tako da je moralo pravo veselje biti, na taki višini stanovati. Okoli in okoli hriba je zelo rodovitno polje, po katerem veter zlatoklasno pšenico ziblje. Na severnem, skoro 20 m nižjem vrhunci, se vidi mogočno zidovje, ki sega morda še v rimsko dobo nazaj, morda pa šele v srednji vek. Vendar je izvestno, da je bil Kučar tudi v rimski dobi naseljen, ker nahajamo na njegovi vzhodni strani, pol ure dalje pri selu Otok, tudi rimske grobe. Kustos Miillner je poskušal meseca avgusta lanskega leta kopati pri Otoku, kjer so našli nekaj lepih rimskih grobov, kakor poročajo „Dolenjske Novice1'. Rimsko pokopališče leži na ravnem pašniku ob Kolpi. Grobi pa nimajo mnogo predmetov v sebi, kar kaže, da je bilo ondotno prebivalstvo le bolj siromašno, Rimljanom podvrženo. Sicer so pa že najlepše grobe pri kopanji razdejali, ker kmetje radi kopljejo črno, mastno zemljo na tem pašniku in jo potem vozijo za gnoj na svoje njive. Našle so se pa vendar še nekatere zelo lepe, pisane posode, ki so podobne drnovskim. Tudi je bilo več lepih fibul, potem se je našlo nekaj nožev in nenavadnega orožja. Zraven pašnikov so tudi njive in na teh je še več nerazkopanih grobov. Nekaj teh so našli meseca novembra lanskega leta pri oranji. Okoli in okoli Kučarja se nahajajo prazgodovinski grobi, največ pa na severni strani pri selu Grm, kjer je Pečnik že 1. 1887. in potem za njim Szombathi gomile razkopaval. Te gomile obetajo še mnogo starin in zato se omenjeni kustos dvornega muzeja rad povrača na Grm. Tudi kustos Mullner je lani razkopal jedno gomilo, ali razven črepinj lončene posode ni mogel drugih predmetov nabrati. Našel je pa lep doprsni kipič dvoglave Dijane s polumesecem na temeni. Nabral je potem tudi mnogo železne žlindre pri bližnjih fužinah v Gradei ob Lahinji, katera se glede sestavin natančneje preišče. Stari ljudje namreč še niso znali rude v pečeh topiti, nego nanesli so le velikansko gromado drv in so v njo pometali kršce, ali iz njih so le malo čiste rude dobili. Kršci so se samo ožgali in iz zunanje plasti so izpustili rudo, a od znotraj so jo še ohranili. Teh obžganih kupov železnih kršcev je na tisoče okoli Gradca in fužinarji jih še sedaj radi zbirajo ter pretapljajo. V Gradci se nahajajo tudi rimski nadpisni kamni, n. pr. jeden s priprostimi reliefi (iz III. stoletja) v grajskem vrtu, katerega je na novo prepisal septembra 1890. A. pl. Premer-stein.1) Isti je prepisal tudi nagrobni kamen Apuleje Rufine, ki je vzidan v jez grajščinskega mlina v Črn o ml ji. Bil je z mahom popolnoma prerasten, zato ga je bilo treba še le očistiti. Drug kamen se nahaja v stolpnih stopnicah poprejšnje podružnice sv. Duha in tretji v ognjišči hiša št. 10 v bližnji Loki. Tudi že znani „mithraeum“ (Mullner, Emona, pg. 324) v gozdu nad Rožancem (med Črnomljem in Semičem) je Premerstein z nova prepisal. (Archaol. epigr. Mittheilungen 1891, str. 93—97). Drnovo in njegova okolica ostajeta še vedno najplodnejše polje za rimske izkopine. Še novembra in decembra meseca 1. 1889. je izkopal J. Pečnik čez 50 žganih in okoli 100 okostnih grobov (iz IV. stoletja), tako da je poslal deželnemu muzeju v Ljubljano (o božiči 1. 1889.): 54 lončenih in 12 steklenih posod, 14 fibul, dvoje zlatih uhanov in še več druzega drobiža. Januvarjaleta 1890. izkopal je zopet mnogo okostnih in žganih grobov ter dve grobni kapeli z dekorativno slikarijo na stenah. Našel je 1 lepo pozlačeno in več navadnih fibul, lepo izdelano stekleno žaro, kakoršne še ni bilo v muzeji, več srebrnih verižic za okoli vrata* Fod' 5' ^jepo naJcraSena> zlato-žolta steklena zdela. mnogo ovratnih korald, zlate uhane, srebrno zapestnico, neki drug zapestni nakras iz srebra in več jednakega. Novembra 1. 1890. odkopal je Pečnik, zahodno od Drno-vega, na levi strani ceste zopet kakih 50 grobov iz IV. stoletja. Jedna mlada ženska imela je na levi roki šest zapestnic. Našli so več steklenih korald, nekaj lončenih posod in lepe bronaste uhane, a nobene fibule (morda takrat že niso bile v navadi). Posebno zanimiv je posrebrnjen tintnik in steklena posoda v podobi noge. V nekaterih grobih se ni našlo čisto nič, znamenje, da je ljudstvo v IV' stoletji že siromašnejše postajalo. Na grobišči pri Malnicah (ob desnem bregu spodnje Krke malo pred njenim izlivom v Savo) izkopal je Pečnik ‘) Mimogrede bodi povedano, da je prof. Hirschfeld iz Berlina koncem avgusta 1890 tudi v Ljubljani in njeni okolici (zlasti na Igu, Solnčni gorici, Iški vasi in Strahomeru) natanko pregledal vse rimske nad-pise, ker pripravlja drugo izdanje Mommsenovih „Corpus inscriptionum“. železni kelt čisto jodnake oblike, kakor so znane bronaste bal te iz kamene ck>be. Kaj takega se doslej na Kranjskem še ni našlo. Tamošnje velikanske gomile imajo v sredi do 1 m visoke kupe popolnoma sivega pepela brez sledu kostij ali katerih drugih priložkov. (Morda so zbrali pepel od več sežganih trupel, ali pa so napravili le gromade daleč kje drugod umrlim junakom in potem nanesli nad pepelom do 4wi visoke gomile). Pod manjšimi gomilami pa se nahajajo vedno sežgani ostanki, namreč od jedne same osebe, in med njimi so navadni priložki. V nekaterih gomilah se nahajajo tudi zidani grobovi, v drugih pa žare. V teh gomilah se je našla lepa bronasta fibula, čije looanj je bil mnogokrat zavit in na znotraj uleknjen. Izkopali so tudi novo zapestnico, se-stoječo iz treh vrst prevrtane bronaste pločevine. Druge starine so bile: vrtavke, strelne osti, bronasti kelti, stekleni, rumeno prevlečeni biseri itd. Spomladi 1. 1890. našel je Pečnik novo grobišče med Grobljami in Ostrogom (Crucium?) pri Kostanjevici. Odkril je pet iz skrilnatih plošč sestavljenih grobov ter našel v jednem lončen vrč z ročaji in več drugih lončenih posod, (tudi jedno rdeče barvano) ter jedno stekleno žaro. V drugem je našel tri novce od Proba, ki so bili s truplom skupno sežgani in v ostalih nekaj lepo okrašenih, ali praznih lončenih posod. Koj zraven so bili tudi okostni grobi, ali teh ni mogel preiskati, ker je bilo polje že obdelano. Gradišče Mladovina pri Cesti nad Krškim je jedno najstarejših na Kranjskem, ker jsega od dobe mostišč pa noter do zadnjih časov rimljanskih. Še v nobenem drugem gradišči na Kranjskem se niso našli predmeti .iz tako stare dobe: tolkači iz jelenjega roga in sveže okrašene lončene črepinje, ki so popolnoma jednake onim iz ljubljanskega barja Pred tremi leti so izkopali tam meč iz dobe mostišč, katerega so izročili muzeju, in lani bronaste ostroge ter strelno ost iz poznejših časov. Našel se je tudi takoimenovani „keltski novec“, ulit in ne kovan s čudno glavo in konjsko podobo. Iz rimskih časov se nahaja mnogo lončenih črepinj in ostankov rimskih kopelij z okroglo opeko, ki je sprevajala toploto. Rimski novci segajo celo v IV. stoletje, v dobo Konštantina in Valentiniana. — Pokopališče tega gradišča se pa doslej še ni zasledilo. Pri Rovišči (župnija Studenec, tri ure zahodno od Krškega), kjer so že leta 1882. gomile razkopavali (Fiihrer, pg. 55), našli so lani v jedni gomili dve popolnoma jednaki zapestnici iz brona (njih premer iznaša 6 cm). Odprta obroča sta okrašena z navpičnimi zarezami. Iz Tržišča pri Mokronogu dobil je muzej mramorni nadgrobni kamen Veka Kajona. — Več nadpisov j« prepisal pl. Premerstein v Trebnjem, Valični Vasi in Zgornjem Globo-dolu. Gornji del miljnika pri Velikem Podlogu, tam kjer se križa sedanja desta z rimsko iz Drnovega v Ostrog, spominja cesarja Septimija Severa in Hadrijana, ki sta dala popraviti razdrte ceste in mostove: „vias ot pontes vetustate corruptas restituerunt11. (Arch. epigr. Mitt.heilungen 1891, pg. 88 do 92). Čisto nove naselbino je zasledil Pečnik v okolici Zagorja ob Savi. Koj blizu železnične postaje, na desni strani gori nad mostom čez Medijo našli so I. 1890. na mali ravnici ostanke iz čiste bakrene dobe (jedno sekiro, sulice, zapestnice itd.), katere hrani rudniški uradnik Schiller v Toplicah. Na omenjeni ravnici je bilo grobišče (okostni grobovi) iz prvih časov ilirske dobe Morda je bila tam kaka naselbina brodarjev, ki so prevažali blago po Savi. — Tudi na hribu Konč ter dalje tje proti Hotnici in še celO na drugi strani jarka okoli Trebovelj so morala biti gradišča in pokopališča v ilirski dobi. Ona dva grička med Zagorjem in Toplicami, katera so 1. 1872. in 1873. precej odkopali, da so dobili tvarino za novo cerkev, imata vso podobo, kakor bi bila kdaj na njima kaka naselbina. Natanko se pa sledi prazgodovinsko selišče nad vasjo Kisovec, na strmem peščenem hrbtu ki se vleče vzdolž glavne doline tjegori proti Strahovlju. Na najvišjem temeni tega hrbta (424 m) in pa na obeh njegovih rebrih se prav dobro poznajo mesta, kjer so stali prazgodovinski šatori. Grobi tega selišča niže ob sedlu, čez katero vodi pot, vicah proti zahodu. Na tem mestu je kopal Pečnik 5. in 6. avgusta ter na,šel v pesku 1 m globoko prav dobro ohranjena ogrodja, kakor nikjer drugod na Kranjskem. Pri jednem je našel pri glavi kakor pri nogi po jedno zdelo iz črne ilovice, ilirske dobe. Neki drug mrlič je bil 1‘5 m globoko v lep bel sviž zakopan in je imel odsekano glavo, ki mu je ležala na prsih. Moral je zelo mlad umreti, ker je imel prav lepe zobe. V ušesih je imel lepe uhane s steklenino okrašene. Pri ostalih mrličih se ni nič našlo. Drugo prazgodovinsko grobišče se nahaja v isti smeri dalje proti zahodu na še višjem hrbtu (okoli 460 m) nad vasjo Šem ni k. To grobišče je nekoliko starejše od prejšnjega in Poti. 6. Rimska steklena posoda z Drnovega. se nahajajo kakih 40 m in na dveh bližnjih gla- utegne tudi bogatejše biti. Grobi so s kamenjem obloženi ter se nahajajo povsod po hrbtu, posebno pa na njega najvišjem temeni. Na Trojanah se ni lanskega leta, razven novcev, nič posebnega našlo.— V Št. Ožbaldu pod Trojano našli so zopet nadpisni kamen Primigenijev, za katerega se dolgo časa ni vedelo (Mtillner, Emona, pag. 252). Ko so pa letos prebili novo okno v klet krčme ob cesti, našli so 60 x 40 cm veliko, 20 cm debelo ploščo z nadpisom, ki je že poldrugo stoletje znan. Na Vačah sta nakopala novih predmetov J. Pečnik in učitelj Peruzi na njivi Ignacija Hribarja iz Klenika. Najlepše stvari so odšle na Dunaj v dvorni muzej. Lepe stvari so se našle na gradišči vrh^ Z a g o r j a na Notranjskem, ki leži 794?» nad morjem. Od Šenpetra pa do isterske meje pod Zemonom se nahaja nič menj nego šestnajst prazgodovinskih gradišč, od katerih so nekatera zelo močno utrjena. Več tisoč ljudij je moralo po več let delati, da je tako velikanske nasipe iz suhega kamenja naneslo, ka-koršni se nahajajo na Šilertaborji ali pa na zagorskem gradišči. Ti kraji so morali že zgodaj priti v oblast Rimljanov, ker se poleg prazgodovinskih predmetov nahaja največ rimskih starin, v Zemonu celč iz poznejših rimskih časov in sicer največ srebrnih fibul iz IV. stoletja. Na Šilertaboru pa so sezidali Ravnaharji še v srednjem veku novo trdnjavo, katero so Turki brez uspeha naskakovali. Na zagorskem gradišči dal je Pečnik kopati avgusta meseca, in našla se je lepa bronasta sekira iz prvih časov ilirske dobe. Tudi več črepinj in jeden ilirski novec je iz prazgodovinskih časov. Mnogo več pa je rimskih ostankov in sicer največ železnega orodja (noži, dletva, šila, igle, žreblji, ključi, zapone, bučki itd.) in orožja (osti od sulic in pušic), ki je vse dobro ohranjeno, ker je ležalo pod nasipnim kamenjem. Našla se je bronasta fibula s posebno bogato nakrašenim lokom, phalličen obesek, več zlomljenih zapestnic in druge nakrasnine. Tudi več pisalnih klinčkov (stilus) iz železa so izkopali izpod kamenja. Premnogo je črepinj lončene in steklene posode, nekatere tudi od zelo finih posod iz „terra sigilata11 s pečatom CELI (GELI?). Novcev je največ iz I. stoletja od Germanika, Druza in Nerona. Trije imajo na sprednji strani Janusovo dvoglavo, na zadnji pa troveslico. Jeden srebrn novec je iz republikanskih časov in ima nadpis „C. Vibius“ pod kvadrigo. Tudi na Primorskem se je lanskega leta mnogo zanimivih stvarij odkrilo. Že februvarja meseca so našli na pašniku „Obešenec“ pri Roščah (Rožicah) blizu MaJarije v Istri, ko so zemljišče od kamenja trebili, več posodnih črepinj in cilindričnih opek. Našli so se ročaji od amfor in zdel, potem kosi rdeče pobarvanih pletenih posod, steklene črepinje, žeblji in premnogo živalskih kostij (od konja in goveda). Izkopali so tudi kos žrnve iz kvarcita, kvadratični brus iz rjavega brusilnika in jeden brus iz rdečega peščenca. Tudi sledovi rimske ceste so se tam blizu zapazili. (Mittheilungen der k. k. Central-Commission ftir Kunst- und historische Denkmale 1890, pg. 147). Vidi se, da je blizu Matarije stalo prazgodovinsko gradišče in pozneje kaka rimska naselbina („Ad malum“?) ker so se tudi rimski nadpisni kameni tam blizu našli. Prof. Moser iz Trsta je preiskaval gradišče pri cerkvici sv. Tomaža blizu Roča. Na osamljenem peščenem gričku (563 m nad dolino) kjer se poznajo tudi razvaline srednjeveškega grada („Stari grad“), našli so mnogo črepinj, kostij, pepela in črne zemlje. V Roči samem se nahajajo rimski nadpisi in skulpturni kameni. (Mittheilungen der k. k. Central-Com-mision 1890, pg. 221). Isti profesor je 1. 1889. natanko preiskal in popisal gradišče nad Milami (Muggia). (Glej lansko poročilo str. 127). Kakor na drugih gradiščih, našlo se je tudi tukaj največ črepinj in ožganih kostij ter sploh oglja. Našlo se je več manjših rdečih lončenih posod z zelo tankimi stranicami. Posebno lepa je taka posoda, ki je okoli in okoli okrašena z osmimi, rebrasto zarezanimi pasi, in ki je bila iz-vestno na kolesi izdelana. Največ se je našlo lončenih robov od posod najrazličnejše velikosti, med katerimi so bile nekatere skrbno poglajene z lopatico. Ročajev je bilo le malo; mesto teh so se nahajale le bradavice ali pa klobase neposredno pod robom. Vrhu tega so našli mnogo debelih ilnatih plošč, nekaj vrtavk, brusov in drgačev. Izkopali so tudi premnogo školjk še sedaj živečih mehkužcev in nekaj jelenjih rogov, na katere je bilo orodje nasajeno. (Mittheilungen 1890, str. 207). Pri Rubijah pod Gorico opazili so veliko gomilo in blizu tamošnjega grada tudi rimsko (?) zidovje. Osrednje po-verjenstvo za umetniške in zgodovinske spomenike je sklenilo, da bode dalo letošnjega leta kopati pri Rubijah in Zdravščini. (Bericht der k. k. Central-Commission iiber ihre Thiitigkeit im J. 1890, 48). Najbolj pa so se nadaljevala na Primorskem preiskavanja jam. V Škocjanski jami našel je marljivi preiskovalec J. Marinič iz Trsta slične predmete, kakor predlanskim Marehesetti. Pod. 7. Prazgodovinska bronasta zapestnica (6 cm v premeru) z lio-višia pri Studenci. Starine iz te jame obsegajo vse dobe od novokamenske pa do poznejših rimskih časov. Dr. Marchesetti pa je nadaljeval svoja preiskavanja v Gabroviški jami. Gabrovica je vas ob železnici na severni strani Proseka. Na dnu malega dolca se odpira žrelo jame v radijolitskem vapnenci. Razteza se od zahoda proti vzhodu, dolga je 190»», široka 18—20»» in visoka 10—12»». Nad vhodom vzdiga se lep, kakih 10 m visok obok in potem se gre po kamenitih tleh 49 m proti severo-vzhodu in še 15»» proti jugovzhodu, da se pride do najnižjega mesta v jami, ki se nahaja 36»» pod površjem zunanjih tal. Od tega mesta naprej je jama 68»» daleč skoro popolnoma ravna, z rdečo ilovico pokrita in blatna, ker se voda na več mestih nabira v male lokve. Oba prva dela imata mnogo lepih kapnikov, ali nič stalagmitične inkrustacije. Najlepši pa je tretji, 47 m dolgi del jame, ki se precej strmo navzgor vzdiga. Po tleh leži vse polno neizmernih skal in podrtih stebrov, tako da se človeku zdi, kakor bi po ruševina,h hodil. Od stropa vise brezštevilni stalaktiti ali pa se spuščajo ob stenah navzdol kakor bele zavese in napravljajo male baldahine z zobčastimi robi. Verjetno je, da je imela jama v poprejšnjih časih na vzhodnem konci še drug izhod, katerega so pa udrte skale zamašile. Dr. Marchesetti je kopal že 1. 1884. v začetku zadnjega dela te jame in je našel mnogo ostankov od diluvijalnih živalij in sledov trogloditnih prebivalcev. Tla so bila pokrita z neko črnikasto zemljo, in pod njo je ležala debela plast rdeče, trde ilovice, ki je bila večkrat pretrga,na od stalagmitične inkrustacije. Živalske kosti so se nahajale toli v zemlji, kolikor v ilovici. Največ ostankov se je našlo od jamskega medveda (ursus spelaeus), in sicer deset skoro celih lobanj, 50 dolenjih čelustij in 310 posameznih zob. Poleg navadnega jamskega medveda pa je živela v Gabroviški jami tudi še neka manjša vrsta, ki je bila zelo podobna rjavemu medvedu. Zelo redek je bil jamski lev (felis spela,ea) in veliki jamski pes. Polj navadna pa je bila lisica, potem „gulo spelaeus", ki sedaj le po najsevernejših krajih Evrope in Azije živi. O jelenu in o konji se je našlo le malo sledov, tudi o manjših mesojedcih ne mnogo. Poleg vseh teh ostankov pa so ležale kosti od goveda, prešiča, ovce in koze. Iz tega pregloda se vidi, da je bil Kras v starodavnih časih deloma z gozdi, deloma s travniki pokrit, in sicer da je bilo na njem mnogo več gozda nego sedaj, kar dokazujejo mnogobrojni ostanki od jelena. Jedini nordični prebivalec je „gulo“, kar bi za to govorilo, da je bilo takrat po Krasu mnogo hladnejše podnebje. Jamski ljudje so pustili tudi nekaj sledov za seboj, t. j. več kupov pepela in oglja (20 -50 cm globoko), potem debele črepinje primitivnih posod in ogorele ali pa razklane živalske kosti. L. 1887. je kopal dr. Marchesetti v prednjem delu Gabro-viške jame, tam kjer se nagloma na desno zavije. Tu so bila tla pokrita z naplavljeno zemljo (0'5—19 m), pod njo je ležala 15 m debela plast pepela in oglja, a pod to zadnjo je bila rumenkasta ilovica pomešana s kamenjem. V vseh treh plasteh so se našli prazgodovinski predmeti brez vsakega reda, vendar se jih je največ našlo blizu sten. Naj zanimivejši ti predmeti so kamena orodja, kakoršnih ima Gabroviška jama več nego katera druga na Krasu. Največ se je našlo nožev, pil ali žag in likalnikov, potem brusilnih kamenov, drgačev, šil, ostij in Škulj (kamenih odeepkov). Noži so večinoma iz bledega kremenjaka; nekateri iz črnega kremenjaka so zelo površno izdelani; našli so se pa tudi noži iz zelenega jaspisa. Po velikosti so različni, brušeni pa na jedno ali na dve rezi, in so večinoma tako ostri, da bi se lahko še sedaj rabili. Na jednem konci so široki, na drugem pa okrogli ali šiljasti in skoro vsi so več ali menj zakrivljeni. Najlepši eksemplar je 163 mm dolg in 21 mm širok. Mnogi od'teh večjih nožev so tako ostri, da so lahko za britve služili. Manjše so pa gotovo na les ali rog nasajali. Med orodjem je največ ostij za strelice. Sekiri sta se našli samo dve in sicer jedna cela iz diorita, skrbno izdelana (54 mm dolga in 3 kj težka), a druga, mnogo večja, je bila čez sredo prelomljena. Drugi kameni predmeti Gabroviške jame so večinoma iz peščenca in sicer brusi ali osle. Mnogo več nego kamenih pa je bilo koščenih predmetov, med katerimi so mnogi zelo skrbno izdelani. Skoro vsi so več ali menj šiljaste osti in bodala. Večji med njimi so lahko služili tudi kot sulice. Malo teh predmetov je iz jelenovih rogov, vsi drugi so iz kostij različnih živalij. Tudi prašičje zobe so rabili za osti. Nekatere kosti so bile tako obdelane, da so služile ob jednem kot nož in kot bodalo. Druge so bile obdelane v podobi dletva, lopatice, likalnika itd. Posebno zanimiv je 133 mm dolg sveder iz kozjega roga, ki je prav izvrstno pripravljen za svoj namen. Premnogo pa je bilo lončene posode in njenih črepinj v Gabroviški jami, kakor po vseh drugih na Krasu Ker je tolika množina teh črepinj v njej, to nam dokazuje, da je morala biti neizrečeno dolgo naseljena. Čeravno moremo le redko iz teh črepinj nekdanjo posodo sestaviti, vendar se iz njih koj Pod. 8. Rimska bronasta zapestnica iz IV. stoletja. spozna, kako mnogovrstne, včasih samo nekaj milimetrov široke, več ali menj skrbno izdelane so bile te posode. Tu nahajamo od najprimitivnejših do najfinejših loncev z utisnjenimi ali pa vzbokanimi nakrasninami z dražestno risarijo in čudovito posteklenjenostjo. Iz tega lahko sklepamo, kako dovršeno je bilo že lončarstvo pri trogloditih. Čudno pa je, da se najlepše posode nahajajo bolj na globokem, primitivnejše pa bolj pri vrhu, kar se tudi po drugih kraških jamah opaža. Vse glinaste posode bile so „pletene“ t. j. s prosto roko napravljene. Dr. Marchesetti je sestavil okoli 230 posod, ki so večinoma veliki lonci, le malo trebušasti, kakor naši sedanji. Skoro vsi imajo navpičen rob, le malo kateri zapregnjen; tudi ročaji so redki. Med manjšimi posodami je 34 lotvic, 9 zdelic in 7 cilindričnih čaš. Za večje posode so jemali bolj debelo, s peskom pomešano ilovico, za manjše pa zelo fino, čeravno skoro brez izjeme črno glino. Posebno čuditi se je njih gladki in svetli površini. Da so to napravili, morali so vso posodo z najfinejšo ilovico prevleči in jo potem z likalnikom pogladiti. Vrh te posteklenosti imajo nekatere posode še lepe nakrasnine iz valovitih črt ali pa iz koncentričnih krogov, med katerimi so- napravljene popkaste gube. Ročaji so navadno zelo majhni in pri nekaterih posodah niso mogli za drugo služiti, nego za obešanje na vrvce, ali pa celo le za nakras. Zato so ročaji včasih navpični, včasih vodoravni in mnogokrat precej daleč od zgornjega roba. Mnogi lonci imajo luknje blizu roba, ali pa tudi na dnu posode. Poslednje so služile za precejanje tekočin. Jeden kratki, trebušasti lonec je imel na vsaki strani po jedno cev, ki sta predirali posodo nad trebuhom in sezali od zunaj gori do roba. Tudi lesene žlice s kratkim repom so se našle, a kar je zelo čudno, samo jedna vrtavka. Prebivalci Gabroviške jame so se živili največ od koze in ovce, in sicer mnogo bolj od prve, kot od zadnje. Ni torej čudo, da je postal Kras taka goličava in da so Tržača.ni že 1. 1318. strogo prepovedali koze pasti v njih okolici. Čudno pa je, da so jv tej jami tako malo kozjih rogov našli, dočim jih je bilo v Škocjanski vse polno. Goveda so bila zelo redka v okolici Gabroviški in še bolj redki prašiči. 0 konji in psu ni bilo nikjer sledu najti. — Med divjimi živalimi je bil jelen najnavadnejši, potem zajec in lisica Premnogo ostankov pa se je naš lood mehkužcev, posebno od „monodonta turbinata11 in „monodonta articulata“. Nikakega sledil pa ni bilo od rib, lupinarjev in iglokožcev, tudi nič od rastlinske hrane. Iz vseh teh ostankov je razvidno, da so ljudje in živali skozi delj časa v Gabroviški jami stanovali; prašanje je le, ali skupno, istočasno. Videli smo že, da so se v zadnjem delu jame nahajale kosti diluvijalnih živalij, ki niso bile precepljene, nego le slučajno prelomljene. V sprednjem, ravno opisanem pa so kosti vse po dolgem precepljene in iz njih izdelani opisani predmeti. Očitno je torej, da so ljudje le v prednjem delu jame bivali in sicer že zato, ker je bil ta bolj suh in bolj razsvetljen. Da jim ni povoden nagajala, ter da jih niso sovražniki ali zverine nadlegovale, sezidali so pri vhodu močan zid iz 1—15 m debelih skal, ki so sedaj lepo v- vrsto postavljene. Samo o večjem mrazu potegnili so se ljudje bolj noter v jamo, kjer je skoro stalna toplota od 10 —12° C. Da so si vlažnost odganjali, morali so neprestano ogenj netiti. Tako niso le razgreli jame, nego vzdrževali so neprestano kroženje zraka, ki je odnašal vodeno paro, da se niso mogli kapniki narediti. Od tega večnega ognja prihajajo strašanski kupi pepela, ki je včasih po jeden do dva metra na debelo čez vso jamo raztrošen. Od človeških kostij se v jami ni ničesar našlo, ker so trogloditi svoje mrliče drugod pokopavali. Ali četudi ni človeka samega, zato pa govori njegovo orodje o njegovem življenji in njegovih navadah. On je bil v prvi • vrsti pastir ter gojil mnogoštevilne črede koza in ovac. Poleg teh je redil tudi krave in svinje, ali psa Še ni bil Upitomil, niti konja ukrotil. rod. 9. Rimska bronasta za- Šele v najnižjih plasteh gradišč se pestnica iz iv. stoletja. nahajajo tudi pasji in konjski ostanki. S poljedelstvom se trogloditi niso pečali, pač pa so radi lovili po gostih gozdih okoli svoje jame. Podajali so se večkrat pa tudi bolj daleč od svoje domačije, zahajali so doli k morski obali, ki je v ravni črti 2350 m oddaljena, ter si nalovili omenjenih mehkužcev, ki se prilepljajo obmorskim skalam, ali pa ki žive v plitvi vodi. Ribariti še niso znali, niso imeli ni mrež, ni odic. Posebno mnogo so si nalovili vkusnih kamenic (oštrig), kakor pričajo dotične školjke v jami. Iz tega je razvidno, da je bilo nekdaj mnogo teh živalij v tržaškem zalivu, a sedaj so skoro popolnoma izginile. Trogloditi sicer še niso poznali kovin, a vendar so si izdelovali svoje orožje in orodje iz kamenja in kosti tako mojstersko, kakor bi nobeden od nas no zadel, ko bi moral v sličnih okolnostih živeti. Tedanji ljudje so morali tudi trgovati in daleč po svetu potovati. Res, da se je črni kremenjak med peščencem nahajal, posebno ob Brojnici pod Nabrežino, vendar so našli mnogo orožja tudi iz takega kamenja (diorita, melafira, smaragda), ki se nikjer po naši domovini ne nahaja. Prebivalci Gabro-viške jame so živeli torej v neolitični dobi. Iz starejših dob se na Primorskem še ni našlo sledu o človeku. Dr. Marchesetti je preračunil, da so začeli ljudje že mnogo pred dvetisoč leti v Gabroviški jami bivati. (Atti del Museo civico di storia na-turale di Trieste, VIII, str. 143 184). Tudi 1. 1890. je nadaljeval dr. Marchesetti preiskavanja Gabroviške jame in našel zopet več kamenega in kostenega orodja, posebno pa krasno kladivo iz jelenjega roga. Na tisoče je našel zopet morskih školjk, zlasti že omenjenih monodont in patel (patella aspera, scutellaris in subplana; redkejša je p. tarentina). (Jaresbericht des Prasidenten der anthropol. Ge-sellschaft in Wien, fiir 1890, pg. 8). Koncem 1. 1890. kopal je konservator Majonioa v A k v i-leji in njeni okolici. Na mestu „Colombara“ je našel v treh različnih plasteh predmete iz prvih krščanskih časov in iz dobe preseljevanja na,rodov; pod njimi ostanke iz dobe rimskega cesarstva in še niže starine iz zadnjih časov republike. Med izkopinami je največ žar in drugih steklenih posod, nekoliko tudi nadpisov. Istočasno je razkopaval tudi stara mestna vrata, ki so že od 1. 1888. znana. Cesta je bila z nejednakim kamenjem potlakana, 265 m široka in imela ob strani še 0'28 m široke pločnate trotoare za pešce. Na obeh straneh je bila s prsobrani obdana Dno vrat in ceste leže tako nizko, da stoje vedno pod vodo, jasen dokaz, kako se morska gladina pri Akvileji vedno bolj vzdiga. To vzdiganje je bilo tudi poglaviti vzrok propasti nekdaj tako imenitnega mesta. (Mit-theilungen der Central-Commission, 1891, str. 117). V gorenjesoški dolini nadaljeval je dr. Marchesetti razkopavanje nekropole pri Sv. Luciji ter odprl zopet 520 novih .grobov (vseh skupaj do sedaj 2631). Pokazalo se je zopet, da so v ilirski dobi pri sv. Luciji skoro brez izjeme mrliče sežigali in jim dajali v grob znane nakrasnine. Pred tremi leti se je našla pa tudi zakopana glava brez drugih telesnih delov in lani zopet spodnji del zakopanega telesa. Med nogami mu je ležala bronena situla in ob strani železna sulica. Poleg njega sta ležali še dve kačasti in dve certoški fibuli, potem kosi ovratnice in pasne zapone. V drugem grobu se je našla velika bronasta žara v podobi amfore, v kateri se je nahajala situla zavita v tanko mrežo in potem opletena z vrbovjem. V situli je ležala krasno ohranjena steklena zdela z visokim ročajem. Poleg žare ležala je še steklena posoda in več na-krasnin. In v tretjem bogatem grobu na,šla se je zopet lepa steklena posoda, kakoršne so v ilirski dobi zelo redke (vseh skupaj so našli doslej pri Sv. Luciji samo pet). V tem tretjem grobu je bila velika pasana žara iz ilovice, potem več kačastih fibul s štirimi rozetami ob strani in vrhu tega še deset lešnikov, ki so ležali na dnu situle. To je prvi sad, ki se je našel v grobih svetolucijskih. Izkopali so zopet tudi konjsko truplo, čija glava in uzda je bila z mnogimi železnimi lcolutami in obroči prav lepo nakrašena. Okoli vratu je visela velika bronasta škatljica („bulla“). — Tudi pri Slapu dalje gori ob Idrijci je razkopaval dr. Marchesetti nekaj malega in se prepričal, da je tudi tam grobišče iz ilirske dobe, le bolj siromaš-nejše, nego pri Sv. Luciji. Neki mrlič je imel v ustih novec Konstantina II., torej so tam še v polovici IV. stoletja pokopa.vali. Pod. 10. Prazgodovinska fibula iz Zagorja. Istotako je kopal tudi Kustos Szombathy 1. 1890. pri Sv. Luciji in našel na stopnjevini vzhodno od Marchesettovili razkopavanj 646 grobov s sežganimi mrliči. V njih so se našle znane starine, le da so bile nekatere bolj vkusno izdelano, nego v drugih doslej odkopanih grobih. Tudi za tekoče leto izbrala sta si omenjena preiskovalca (oba vkup sta odkrila pri Sv. Luciji že nad 6000 grobov) nove parcele, ki obetajo zopet bogatih starin. — Tudi prof. Majonica iz Gorice je kopal lansko leto v rimski naselbini pri Sv. Luciji in konstatoval več starih poslopij. Potem je dr. Marchesetti v Kobaridu odprl zopet 141 novih grobov (vseh skupaj do sedaj 1019), v katerih so se našli slični (le bolj siromašni) predmeti kakor pri Sv. Luciji. Poleg ilirskih zasledil je dr. Marchesetti lani tudi latenske grobe in v njih karakteristične železne meče, katere so mrličem pregnjene v grob dajali. (Jahresbericht etc. pg. 8). Ob priložnosti razkopavanja v Kobaridu preiskal je dr. Marchesetti tudi staroselsko dolino med Sočo in Nadižo ter prišel do sklepa, da ni mogoče, da bi bila kdaj Soča v Nadižo tekla, kakor sta trdila Kandler in Czornig, razglasivši Sočo za „naj-novejšo reko evropsko" (Mittheilungen der Wiener geogr. Ge-sellschaft 1876, 2). Ob Sočinem bregu pri Kobaridu se nahajajo prazgodovinski grobovi v višini 218—224 m nad morsko gladino, voda v Nadiži pri Robiči pa stoji 240m nad morjem! Poleg tega imamo pa še geologiške dokaze, da je v intergla-cijalni dobi Nadiža v Sočo tekla, a ne nasprotno. (Gumprecht, so v njej posejana z neizmerno množino črepinj od prazgodovinskih posod in sicer iz novokam6ne dobe. Kamenega orodja se pa doslej še ni našlo v njej, nego le prav lepa bronasta igla. V jami je moralo v starih časih mnogo ljudij prebivati, ki so pa morali zaradi posipov in povodnij, ki so nanesle mnogo peska in ilovice v nižje dele te jame, svoje bivališče zapustiti in naseliti se na skalnatem griči pri sv. Volarji (329 m nad morjem) in na drugem nižjem, Der (303m) imenovanem. In zares je našel dr. Marchesetti na obeh gričih ostanke prazgodovinskih gradišč. Posebno trdno in z dvojnim ozidjem obdano je bilo ono pri sv. Volarji. Na njem je pobral dr. Marchesetti črepinje od primitivnih posod, nekaj aniraalskih ostankov in neznatnih predmetov iz brona. (Atti etc. pg. 216, nota). Glede rimske ceste skozi Kobarid glej lansko poročilo str. 129. Omenjeno bodi še, da ima tudi najnovejša Kiepertova karta „Italia antiqua“ izpeljano to cesto iz Akvileje ob Nadiži skozi Čedad do Robiča, potem po staroselski dolini v Kobarid (Ad Silanos ?) in potem dalje o Soči v Boleč in ob Koritnici čez Predel na Trbiž. Ravno isto črto ima tudi Kulnigg, Die Romer im Gebiete der heutigen oest. ung. Monarhie (Mittheilungen des k. und k. Reichskriegsarchives Bd. IV. Beilage B) Der mittlere Isonzo, Leipzig 1886). Zato sklepa dr. Marchesetti, da se vsaj zadnjih 2500 let vodne razmere v gorenjem Posočji niso čisto nič izpremenile. (Atti del Museo civico di Trieste, VIII. pg. 220). Pod. 11. Bronasta fibula iz II. stoletja, z Drnovetja. Pod cerkvico sv. Volarja (Hi-larija) pri Robiči preiskal je dr. Marchesetti Kovačevo jamo. Vsa tla ter postavlja „Larix“ (Larice) na mesto, kjer je sedaj Boleč. To nasprotuje Mommsenovemu mnenju, da je vodila glavna rimska cesta iz Akvileje v Virunum čez Pontebo, torej po mnogo daljši črti! Kako malo verjetnosti ima to Mommsenovo mnenje ž&-se, raz vidimo že iz tega, da učenjaki še sedaj ne vedo,kjejimjeiskati rimsko postajo „Ad Pod. 12. Bronasta fibula iz IV. stoletja, z Dr novega. Silanos11. V knjigi „ Kunsttopographie fur das Herzogthum K;'lrnten“ (Wien 1889) jo slutijo v spodnji Ziljski dolini, v okolici Podklošterski, (kar se pa nikakor ne ujema z označeno daljavo), a postavlja se k tej slutnji velik prašaj in se opaža, da je stala mogoče tudi v Kanalski dolini, ali pa še celo na Goriškem. Poslednje je najverjetnejše, ako primerjamo daljave, ki so zabeležene v itinerarjih. Tudi ta okolnost, da seje nahajalo rimsko pokopališče v spodnjem Trbiži, ob levi strani Ya Žilice, kaže, da je ondi mimo vodila rimska cesta, ^ torej da je prihajala od Rablja in Predela doli. To rimsko cesto so od Beljaka naprej proti Virunu že skoro popolnoma določili. Postaja „San-ticum“ je stala tam, kjer je. sedaj Šmartno pri Beljaku. Od tam je šla cesta čez most preko Drave mimo Št. Leonharda in Jezerne skoro v premi črti do Konatič pod Sv. Jurjem na Strmci (Stern-berg). Pod to goro je bila postaja „Tasinemeti“, od koder je šla stranska pot na Rož ek in na Breg. Glavna črta pa je šla dalje čez Dvor, Vogljiče in Poreče v Pričiče, kjer je morala stati postaja „Sa-loca“. Od todi dalje je že po naravi zaznamenovana pot čez Krivo Vrbo, Dhovše (Lehndorf) in dalje mimo Krnske gore v Virunum. (K. Hauser, Die Romerstrasse Santicum-Tasinemeti, Neue Carinthia, 1890 Nr. 2). \ j Na Bregu (Frogg) začeli so šele po leti 1889. sistematično razkopavati velikanske gomile iz ilirske dobe. Nekatere gomile imajo v premeru 10—12 m in so P/a—2 m visoke; da, ona gomila, v kateri so našli pred leti znan svinčen voz, je celo 14 m široka in 3 m visoka. Vse grobišče obsega blizu 2 hektara in šteje kakih 120 gomil. Večinoma imajo v sredi obzidan glavni grob, ob periferiji pa še druge neobzidane, v katerih so ostanki mrličev v kotlih ali žarah shranjeni. Pridatki so redki in ne bogati. Najbolj čudno je, da niso 1. 1889. nič svinčenih nakrasnin izkopali. Našli so omenjenega časa veliko lončeno žaro, velik bronast kotel, bronasto situlo, jedno visoko in jedno nizko zdelo iz ilovice, več bronastih fibul, štiri bronaste sekire, dele bronastih verig, siv brus, več železnih nožev in črne črepinje posod, ki so bile z bronastimi bučki nakra-šene (Neue Carinthia, 1890 str. 43 in 44). — L. 1890. so izkopali na Bregu svinčeno kolo s 16 špicami, ležeče kipe iz svinca, svinčene ženske kipiče. trombaste podobe iz svinca, steklene, svinčene in ilnate koralde, bronaste verige, fibule (kačaste in dvoločne) in bučke, svinčeno koluto, ostanke obleke, na katerih se pozna bronasto lepo-tičje itd. (Jahresbericht etc. pg. 7); Mitthei-lungen der Central-Com. 1891, str. 102). Na Štajerskem je nadaljeval kustos Szombathy svoja razkopavanja na L j ubnem blizu Vidma. Sredina tamošnje orjaške gomile je bila prazna, t. j. brez starinskih predmetov, ob njeni periferiji pa je bilo mnogo grobov z bronastimi predmeti iz ilirske dobe. Med temi grobi je bil posebno znamenit tisti nekega junaka, katerega so ob jednem z njegovim konjem pokopali. Blizu vasi Vranje, poldrugo uro od Sevnice, ob cesti, ki vodi od sv. Štefana k Sv. Lenartu, nahaja se v gozdu na strmem hribu gradišče, ki je obdano z močnim, kot s cementom sprejetim obzidjem. To gradišče je bilo naseljeno od prazgodovinskih časov pa noter do preselevanja narodov. Prebivalci so morali živahno občevati z Rimljani in so se bili tudi že popolnoma porimljanili. V sredi gradišča nahaja se štirivoglat (5x4 m) zidan vodnjak, ki ima še sedaj vodo v sebi in se tudi pri največji suši nikoli ne posuši. Pravijo, da je zelo globok, ali nihče ne ve povedati, koliko metrov, ker je z ruševinami nasut. Poleg njega se vidijo ostanki poslopij iz opeke. Tudi škatljaste cevi od opeke se nahajajo, ki so služile pri kopališči. Že večkrat so izkopali tam gori kamenite sarkofage, in jeden tak se nahaja sedaj pri pristavi Jožefa Pažona. Dolg S1 & t* 8-S N a-. a a je 22 m, širok 11 m in služi kot korito pri napajanji živine. Na podolžni vidni strani se nahaja relief: lajajoči pes preganja jelena in košuto. Nadpis je na drugi, proti zemlji obrnjeni strani in še ni bil prepisan. Pri Drežlji Vesi (Dreschendorf) v Savinjski dolini, 5 hn zahodno od Celja, našli so delavci pri kopanji lnneljnika prazgodovinsko grobišče, iz katerega so izkopali nad sto žar, ki so bile po 16 cm visoke. Mnogo izkopanih predmetov so delavci raznesli, in rudniškemu svetovalcu Riedlu se je posrečilo le nekoliko rešiti jih za lokalni muzej v Celji. Med temi so štirje železni meči (86—88 cm dolgi) iz latčnske dobe in iz dobre kovine skovani. Vsak je bil z nožnicami vred po dvakrat pregnjen in od rje precej sneden. Posebno skrbno izdelani sta dve osti za sulice iz kovanega železa, 11 in 17 cm dolgi. Rešile so se dalje verige za obešanje orožja, polokroglast sklepanec, nekaj nožev (34 cm dolgih), potem bronasta fibula in bronast prstan, jedna lončena žara in zdela, svetlorjava svetiljka in balzamarij iz zelenega stekla, ki je zelo podoben poznavanim rimskim steklenčicam. (Mittheilungen etc. 1890, pg. 223). Prof. F. Ferk je preiskal razvaline rimskega mesta Poe-tovio, ki je stalo ob desnem bregu Drave, tam kjer je sedaj vas Hajdin. Blizu rimske naselbine našel je tudi pokopališče z bogato preskrbljenimi grobi iz opeke, kamenih plošč in svinca. Iz teh so izkopali zlato ovratnico s smaragdi, lepe stvari iz jantara (prstan z lepo izrezljano glavo), kovinska zrcala, bronaste škatljice za mazila, lepe posode iz črne, sive in svetlo-uglajene ilovice, na katero so bili ornamenti naštrcani, kakor delajo to n. pr. potvičarji in sladčičarji. (Jahresbericht etc., pg. 7). Več lepih grobnih napisov na mramornih ploščah so prenesli v graški muzej. (Mittheilungen d. C. C. 1891, str. 130). Izkopine z Dravskega polja so zelo pomnožile zbirko graškega muzeja. Ta je še bolj narastla vsled blagodušnega darila deželnega glavarja grofa Wurmbranda, ki je izročil deželnemu muzeju vso svojo bogato zbirko prazgodovinskih predmetov posebno tistih, ki so bili izkopani v Rušah, pa tudi takih, katere si je zbiratelj od drugih krajev pridobil. Vsled tako pomnoženih zbirk odločili so v graškem muzeji strogo prazgodovinske in rimske starine od srednjeveških in kulturnih predmetov. Šele vsled te ločitve in popolnoma nove inventarizacije približal se je v najnovejšem času tudi graški muzej vsaj po notranji uredbi ljubljanskemu in celovškemu, a po zunanjosti poslopja in po notranjih prostorih ga zadnja dva še vedno močno nadkriljujeta. Barve in njih uporaba v ornamentiki. Spisal Ivan Šubic. svetlobe in barv. i uže pošilja žarko solnce svoje svetlobne doli na zemljo, po noči pa lijd bleda luna e zvezde, „zlate njene hčerke“, čarobno 5 na zemeljske domove. Kakor zrak, tako spremlja in obdaja svetloba skoro vso organsko natoro na našem planetu, z zrakom vred je ona neposredni, ali vsaj posredni bistveni pogoj prospeha in obstanka vseh živečih bitij, osobito pa človeka. Tesno je uže od početka časov posegala v dejanje in nehanje pojedinca in celih narodov. Odkar rišemo zgodovino človeštva, vzbujali so svetlobni pojavi v masah ljudstva občudovanje in strah, vplivali na šege in navade, na razvoj jezika in omike ter rodili one starodavne kulte, ki imajo svoje korenike v glavnih virih svetlobe, v solnci in zemeljskem ognji. Onim pa, ki so se dvigali s svojim umom nad nerazsodne sovremenike, bila je svetloba in njene prikazni vedni predmet resnemu premišljevanju in znanstvenemu raziskavanju. Uže starina Aristoteles, mož, ki je z genijalniin svojim duhom vtisnil pečat vsej vedi starega in srednjega veka, ki je bil poleg cerkve prva avtoriteta v vseh strokah vede skoro 2000 let, bavil se je s svetlobo in njenimi pojavi. V svojem delci o barvah govori o svetlobi in temoti, o belem in črnem, ter pravi, da so bela, črna in rumena jednotne barve, ki spremljajo štiri elemente: ogenj, zrak, vodo in zemljo; iz imenovanih treh prvotnih barv pa so sestavljene vse druge. Aristotelovi nazori so bili več ali menj veljavni do slovečih preiskav Nizozemca Kristijana lluygens-a (izgovori Heugens, 1629—1695) in Angleža Izaka Newton-a (izgovori Njut’n, 1642 -1727). Da bi razložil pojave svetlobe, estete di trakove izumil je Newton posebno hipotezo, ki je znana v prirodopisji kot emisijska ali emanaoijska teorija, Huygens pa je zaslul s svojo vibracijsko ali undulacijsko teorijo. Emisijska teorija je učila, da je svetloba nezmerno fina in lahka materija, ki žari in uhaja iz svetlih teles z neznansko, a ne vselej jednako hitrostjo. Ko zajde ta čudovita netežnina v naše oko, dobimo občutek svetlobe in barv. Vibracijska teorija pa si razlaga stvar popolnoma drugače in je zelo podobna nauku o širjenji glasa in zvoka. Po tej teoriji si mislimo ves svetovni prostor napolnjen z neko neizrečeno tenko in prožno materijo, ki plava po vsemirji in pronicuje v vsa telesa v njem. Brez teže je, a ne povsod iste gostote. Ta tvarina je svetlobni eter. Ko je eter miren, vlada absolutna tema; ko se pa jame tresti, širijo se njegovi tresi s silno hitrostjo na vse strani v prostoru. Končno dojdejo do očesne mrežnice ter provzročč v nas občutek svetlobe. Svetloba je torej posledica gibanja, in ne smemo je zamenjati z etrom samim ; tako je tudi glas nastal vsled gibanja zračnih molekulov, a vendar je po vse kaj druzega nego zrak sam. Dolgo časa sta obe hipotezi imeli svojih prijateljev in zagovornikov, a danes so učenjaki popolnoma popustili Ne\vto-novo teorijo. Z njeno pomočjo si moremo razlagati nekatere svetlobne prikazni le šiloma, drugih pa ž njo celo ni mogoče tolmačiti. IIuygensov nauk o tresenji svetlobnega etra zadostuje vsem prikaznim na jako jednostaven in duhovit način. Zato pa je vibracijska teorija splošno priznana. Preme črte, kažoče mer razširjajoče se svetlobe, so svetlobni trakovi ali žarki. Pravokotno na to mer se tresejo etrovi molekuli ter tvorijo v svojem medsebojnem stanji in skupnem gibanji svetlobne vale. Val ima svoj hrib in dol, prav tako kakor pri vodnih valih ali pa pri napeti vrvi, ki smo jo na jednem konci potresli s krepkim udarcem. Razstoj dveh najvišjih ali pa dveh najnižjih molekulov v takem valovitem gibanji zovemo dolžino vala. Kadar se etrovi molekuli tresejo v jednostavnem sredstvu, imajo svetlobni vali obliko krogle; njene polumere imenujemo potem svetlobne trakove. Ko pa stopi valovito gibanje iz jednega medija v drug in različen medij, izpremene prvotne krogle svojo obliko na mnogovrstne načine in tedaj se omoti tudi premočrtno širjenje svetlobnih trakov. Valovito tresenje etrovih molekulov so more hitreje ali počasneje vršiti; čas, v katerem izvrši molekul jeden tresaj, zovemo čas ali trajnost tresaja; čim dalje se val trese, tem večja je njegova dolžina in obratno. Največja razdalja molekula od njegove ravnotežne leže je r a z m ji h ali amplituda, naj večja hitrost pa j a k o s t tresaja Za nas sta posebnega pomena trajnost in razmah tresenja. Razmah odločuje jakost svetlobnega občutka ali njegovo intenziteto, od trajnosti tresenja, oziroma od dolžine vala pa je zavisna kakovost svetlobe. Različno dolgi vali tvorijo torej različno svetlobo ali različne svetlobne vrste. Različne svetlobne vrste pa imenujemo barvane svetlobe ali na kratko barve. Najhitrejši tresi, oziroma najkrajši vali, kar jih more zaznati naše oko, naredč v nas občutek vijoličaste, najpočasnejši tresi, oziroma najdaljši vali pa vtis rdeče barve. Solnčna svetloba, kateri navadno pravimo bela svetloba, ni nikaka barva; ona je le rezultat skupnega delovanja in medsebojnega vplivanja različnih svetlobnih vrst ali barv. To nam posebno lepo kaže poskus s solnčnim š a r o m (spektrum). V popolnoma temno sobico spustimo skozi ozko razpoko snopič solnčnih trakov, tako da padejo na tristrano prizmo od ttin-tovega stekla. Na primernem zaslonu se nam tedaj pokaže krasno barvana, jako raztegnjena slika. Prizma odklanja namreč svetlobni snopič, sestoječ od raznih svetlobnih vrst, od prvobitne merf in sicer najhuje vijoličasto vrsto s kratkimi vali, najmenj pa rdečo z dolgimi vali. Slika 1. nam predočuje ta odklon: Barve, ki se nam pokažejo na zaslonu, imenujemo prizmatične, mavrične ali spektralne barve; razvrščene so po času tresenja. Newton jih je naštel sedem, namreč rdečo, pomarančasto, rumeno, zeleno, modro, indigo in vijoličasto. Bela solnčna svetloba torej ni jednostavna; sestavljena je iz raznih barv, ki se ne dajo dalje razkrajati; zato je imenujemo monohromatiške barve ali tudi prab arve. Ako Slika 1. združimo navedenih sedmero prabarv v primernem razmerji na mrežnici očesa, zaznamo zopet belo svetlobo. Monohromatiške barve pa so posledica onih uže omenjenih, sila malih in neizrečeno hitrih tresajov etrovih molekulov, ki so razvrščeni po vsem svetovnem prostoru, a v druzih ozirih nikakor ne vplivajo na svojstva kozmiških teles. Različnim barvam je število tresajev v jedni sekundi različno, v obče pa tako veliko, da si takega števila skoraj ne moremo predstavljati. Natančni računi so pokazali, da stvori eter v rdeče barvanem svetlobnem traku v jedni sekundi 477„000.000,000.000, v vijoličasto barvanem pa 699„000.000,000.000 — reci 477, oziroma 699 bilijonov1) — tresajev! Med navedenima mejama stoj<5 v mnogobrojnih stopje-vanjih števila tresajev ostalih barv; občutek zelene barve n. pr. dobimo, ako se etrovi molekuli potresejo 615 bilijonkrat v jedni sekundi. Komplementarne barve. Ako razkrojimo belo solnčno svetlobo v njene prabarve, potem pa odstranimo jedno izmed njih, narediš ostale skupine nov vtis na našo mrežnico. Če odstranimo n. pr. rdečo, dobimo od drugih dojem modro-zelene barve. Modro-zelena je torej zmes vseh ostalih barv v šaru: pomarančaste, rumene, zelene, modre, indigo in vijoličaste. Ako to zmes (modro-zeleno barvo)' združim z rdečo, dobim takoj zopet belo solnčno svetlobo. Barve, ki dajo združene belo barvo, imenujemo komplementarne ali dopolnilne barve. Pozneje uvidimo, da so take barve v ornamentiki sila važnega pomena. Barve prirodnin. Barve, katere občudujemo v solnčnem šaru, so pač zanimive za naše znanstvene raziske in so brezdvojbeno temelj znanstvenemu zasledovanju onih zakonov, ki nam veljajo o uporabi barv; a umetnik, ki se praktično peča z barvami, rabi v svojo svrho materijalnih sredstev in se mora ozirati na barve, katere obdajajo njega in njegova dela, na barve pri-rodnih teles. ‘) Ko bi človek naštel vsako minuto do 100 ter štel vsak dan neprenehoma 10 ur, naštel l»i jeden milijon približno v 17. dneh, jeden bilijon v 43.800 letih, (399 bilijonov v 30.600.000 letih; etrov molekul v vijoličastem svetlobnem traku pa naredi to ogromno število tresajev v jedni sekundi! Bela solnčna svetloba pada na prirodna telesa ter jako različno vpliva nanje Neprozorna telesa dobivajo svojo posebno barvo vsled tega, da razkrajajo vpadajočo solnčno svetlobo; razkrojene barve deloma vsrkavajo, deloma pa je v mnogovrstnih mereh odbijajo Črna telesa posrkajo vso vpadlo svetlobo in ne odbijajo nikake barve v doslej opisanem pomenu; bela telesa odbijajo solčno svetlobo v istem razmerji, v katerem je padla na ta telesa. Barvana telesa pa razkrajajo solnčno svetlobo v njene sestavine, posrkajo nekaj teh posamičnih barv, druge — in sicer one, v katerih se nam kažejo — pa odbijajo v naše oko. Moder papir n. pr. odbija le modre barve, vse ostale pa vsrkava. Ko bi ga razsvetlili z zeleno barvano svetlobo, jo takoj posrka in potem ne odbija nikakih svetlobnih trakov: našim očem se torej vidi temen, črn. Prozorna telesa, n. pr. barvana stekla, dobivajo svojo barvo na ta način, da posrkavajo nekatere prizmatične barve, druge pa propuščajo, in sicer one, v katerih jih domneva naše oko. Ako pa prozorno telo ne posrka nobene barvne vrste, temveč propušča vse spektralne barve v jednakem razmerji, je brezbarvno, belo ali pa vodeno-belo. Za nas so v prvi vrsti va,žna neprozorna telesa, osobito pa barvila ali pigmenti, katere rabimo v slikarstvu in sploh pri barvanji. Malokdaj so ta barvila monohromatiška; zvečine so zmesi nekaterih ali pa tudi vseh svetlobnih vrst, a v drugačem razmerji nego v beli solnčni svetlobi. Barva znane gumigute n. pr. je zmes vseh monohromatiških barv, a v tej zmesi prevladujeta barvi rdeča in zelena; barva cinobra ima istotako v sebi vse monohromatiške barve, a v največji množini rdeče svetlobne trakove. Barve in ž njimi pobarvane tvarine (n. pr. tkanine) so tedaj najsvetlejše, ako so suhe; mokri pigmenti in mokre tkanine se nam zd6 temnejše. Laneno olje jih potemni močneje nego voda, ker se svetloba v olji menj hitro širi, kakor v vodi (v lanenem olji preleti svetloba v jedni sekundi 28.000, v vodi 32.000 in v zraku 42.000 milj). Tudi debelost posamičnih nitek pri tkaninah in velikost zrna pri barvilih imata velik vpliv na barve. Izmed tkanin sta posebno zanimivi svila in platno. Krasni svit, ki ga ima svila, je obče znan. Vsaka barva je na svili lepša, svetlejša in jačja, nego na drugi tkanini, n. pr. motnem suknu. Za svilo ima platno najbolj svetle niti. Njegove barve pa nemajo v praktični porabi tolikega pomena, kakor barvana volna, ki glede lepote svojih barv tekmuje s svilo in platnom, a glede svetlobnih efektov daleč zaostaje za obema. Drobnozrnata lazurna barvila, ki nam jih podaje rastlinstvo in živalstvo, zatemne v olji in vodi dokaj bolj, nego de-belozrnata, časih zelo malo ali težko raztopna rudninska barvila. Nasičene barve. Jedna in ista barva se nam kaže v različnih vtisih, z različnimi značaji. Ako se javlja povse taka, kakoršen je njen posebni, pravi značaj, jo imenujemo nasičeno, polno. Nasičena je n. pr. rdeča barva, ako je tako rdeča, da si je bolj rdeče misliti ne moremo. Primešajmo pa rdeči barvi nekoliko bele, tedaj nam obledi, izgubi svoj prvobitni značaj in ni več nasičena. To se tudi zgodi, ako barva zatemni. Pri vsakem barvilu torej razločujemo tri stadije z brezbrojnimi prestopki: obledela, nasičena in zatemnela barva. Pri vseh teh opazovanjih je vnanja svetloba temeljnega in odločilnega pomena; različni izviri svetlobe daj6 istim barvam povse različne značaje. Dnevna luč vse drugače vpliva nanje, nego sveče, svetil-nice in plini. Pri sveči se nam rumena barva zdi bela, modra pa dokaj bolj temna, kakor je v resnici. Vzrok temu je posebna sestava svečne svetlobe. V njej je mnogo več rumenih, nego modrih in sploh temnobarvanih svetlobnih trakov; rumena barvila absorbujejo ali posrkajo večino teh trakov, ostali, v oko odbiti trakovi pa narejajo v nas vtis bele barve. Narobe pa modri pigmenti absorbujejo malo da ne vse svetle sestavine svečne luči in zato se nam zazdč. čez mero temni. Kadar jame na večer pojemati solnčna svetloba, ne ginejo njene sestavine v jednakem razmerji. Najhitreje se izgube rumeni in rdeči trakovi, zadnji pa modri in vijoličasti; zato naj-prvo otemne rumeni in rdeči pigmenti, pozneje šele modri in vijoličasti, ko žajde solnce za gore in se vlega mrak na zemljo. Obratno pa dobč pri izhodu solnca rumene in rdeče barve prej svojo navadno svetlobo nego modre, vijoličaste in sorodne barve. Barvo, ki je nasičena in svetla ob jednem, zovemo živo ali intenzivno barvo; nekaterim intenzivnim barvam pravimo celd, da gorč, vpijejo ali kriče. Najbolj vpije rumena barva; za njo prihajajo glede jakosti rdeči, potem zeleni, modrozeleni, modri' in končno vijoličasti pigmenti. Senčane barve. V prejšnjem odstavku smo čuli, da vsak nasičen pigment obledi, ako mu primešamo bele barve; čim več damo bele zraven, tem bolj izgublja prvotno barvilo svoj značaj in končno postane popolnoma belo. Ako pa primešamo nasičeni barvi črne, zatemneva bolj in bolj, dokler ne izgubi vseh svetlejših svetlobnih trakov in se ne izpremeni v črno barvo. Tako stopnjevanje kakega barvila, ki se pričenja pri nasičeni barvi, a končuje na jedni strani z belo, na drugi pa s črno barvo, zovemo sen-čanje, otenjavanje barve, njen clair-obscur ali njen somrak, soton. Zmesi raznih barv. Ako zajdeta dve različni prizmatični barvi, kakoršne nam podaje opisani spektrum, ob jednem na isti del mrežnice našega očesa, ne moremo zaznati obeh barv ob jednem in samih z&-se. V očesi dobimo dojem nove barve, ki je zmes obeh prvotnih; modra in rumena barva se združita na mrežnici v belkasto-sivo barvo; zelena in vijoličasta tvorita vtis modre barve v raznih tonih. Taka zmes je nastala vsled skupnega, istočasnega delovanja in združenja dveh barv na istem delu mrežnice, torej vsled nekake adicije. Imenujemo jo fizij olo -giško zmes. Helmholz se je veliko bavil s takimi zmesmi. Vzel je pet glavnih spektralnih barv ter jih po dve mešal. Nastopna lestvica kaže njegove rezultate. V zgornji vodoravni in v prvi navpični vrsti stoje barve, katere je mešal, rezultati pa stoje tam, kjer se sečeta dotična vodoravna in navpična vrsta: vijoličasta modra zelena rumena rdeča rdeča škrlat roza motno- rumena o range rdeča rumena roza bela rumeno- zelena rumena zelena svetlo- modra svetlo- zelena zelena modra indigo modra • vijoličasta vijoličasta Naše oko pa nima mnogokrat prilike, uživati fizijologi-ških zmesij. Zanj so bolj važne zmesi različnih pigmentov, katere nam služijo za barve. Zmes dveh ali več barvil v podobi praškov ali pa v mokrem stanji napravimo na paleti, v skledi ali pa neposredno na papirji, platnu in sploh na tvarini, ki nam daje temelj za barvanje in slikanje. Taka zmes je materijalna in povse drugačna nego fizijoligiška zmes. 9 Rumena in modra barva se fizijologiško zmešata v belo ali sivkasto barvo, a dva pigmenta, jeden rumen, drugi pa moder, tvorita zeleno barvo, ako se pomešata na materijalen način. Delci rumenega barvila posrkajo modre in vijoličaste svetlobne vrste, ostali trakovi pa zadenejo na delce modrega pigmenta, ki pa posrka vse rumene trakove. Tako dobimo v oko le nekak ostanek prvotnih svetlobnih trakov, ki sta jih imela pigmenta vsak zčise; imenovani ostanek nam napravi dojem nove barve, to je barve materijalne zmesi obeh pigmentov. Prvotni barvi se tedaj nekako odštevata druga od druge, materijalna zmes je rezultat subtrakcije, in umevno je, da izgubi nekaj svetlobe, dočim mora imeti fizijologiška, z adicijo nastala zmes več svetlobe nego sta jo imela prvotna svetlobna trakova. Najbolje spoznavamo rezultat materijalne zmesi pri barvanih steklih. Rdeče steklo na pr. položimo na zeleno ter glejmo skozi obe proti luči. Rdeče steklo popušča le rdečo barvo, zeleno pa posrka rdeče trakove, ki padajo nanj od rdeče šipe, in zato ne propušča nikakih svetlobnih trakov: oko gleda temno, skoro črno barvo! LetA je rezultat materijalne zmesi, posledica subtrakcije in izgube svetlobe. Starejši raziskovalci so trdili, da imamo le tri prvotne barve, tri glavne sestavine bele solnčne svetlobe: rdečo, rumeno in modro barvo. Vse druge pa dobimo z mešanjem imenovanih treh „prabarv“. A pri naših zgledih o zmesih rumene in modre barve smo videli, da je rezultat povse drugačen pri fizijologiški in pri materijalni zmesi. V prvem slučaji dobimo vtis belkasto-sive barve, v drugem pa se pokaže lepa zelena barva. Nekdanji narozi o prvotnih barvah in njihovih zmesčh veljajo le za materijalno zmes, v fizijologiškem smislu nimajo nikake veljave. Bela solnčna svetloba ni sestavljena samč iz navedenih prabarv, ki naj bi bile izvir vsem drugim barvam; število prabarv je dokaj večje, kajti novejše preiskave so dokazale, da so tudi pomarančasta, zelena, indigo in vijoličasta barva monohromatiške in obtorej jednovrstne z rdečo, rumeno in modro. Ker pa za praktično rabo potrebujemo le materijalne zmesi, porabimo vendar najrajši stare izkušnje in izraze ter imenujemo rdečo, rumeno in modro barvo še vedno prvotne ali prabarve, in to tem lože, ker nimamo nikakih pigmentov, iz katerih bi mogli te tri barve zmešati, pač pa nam dajo zmesi materijalnih prabarv vse druge barvne vrste, kar jih potrebuje umetnik. Vsakdo vč, da moremo s pomočjo treh vodenih barv — rdeče, rumene in modre — na belem papirji zmešati vse mogoče barve z vsakim tonom in senco. Ako zmešamo vse tri prvotne barve, imajoče jednake jakosti, ter zmes prav na debelo na papirji namažemo, dobimo črno ali pa vsaj temno-sivo barvo. Rdeča, rumena in modra tvorijo torej črno barvo. Obrazec slika 2. nam kaže uredbo te zmesi. rumena črna modra rdeča Slika 2. Po dve in dve prabarvi zmešani dajeta nove barve, katerim pravimo mešane ali sekundarne barve. Iz rdeče in rumene nastane pomarančasta; iz modre in rumene „ zelena; in modre in rdeče „ vijoličasta. Uredbo teh sekundarnih barv in njihove prabarve pre-dočuje obrazec slika 3. rumena pomarančasta . zelena črna modra rdeča vijoličasta Prabarve morajo pri teh poskusih biti jako čiste in v istini značilne. Vsak pigment mora svoj barvni značaj kazati v popolni čistoti. Čista rdeča barva se ne sme priličevati in bližati rumeni ali vijoličasti, čista modra ne rumeni ali rdeči in čista rumena barva ne sme spominjati ne na rdečo, ne na modro. Potem so mešane barve lepe, čiste in značilne. Zmes dveh in dveh sekundarnih barv naredi' po tri nove mešane barve, katere imenujemo tercijarne barve. Te so: Citrin, nastala iz jednakomerne zmesi pomarančaste in zelene barve; russet (rjavo-rdeča) nastala iz jednakomerne zmesi pomarančaste in vijoličaste barve; olive nastala iz jednakomerne zmesi zelene in vijolič. barve. Obrazec sl. 4. razlaga vzpored vseh do sedaj opisanih zmesij. rumena citrin zelena olive vijoličasta rdeča modra Slika 4. Ako vsako tercijarno barvo razstavimo v vse njene sestavine, dobimo nastopne obrazce: I. citrin pomarančasta zelena rumena rdeča modra rumena temno-siva in rumena. II. russet pomarančasta vijoličasta rdeča rumena modra rdeča --------------------------------------------------------- I temnosiva in rdeča. III. olive zelena vijoličasta modra rumena rdeča vijoličasta | temno-siva in vijoličasta. V vsaki tercijarni barvi nahajamo torej vse tri prabarve, a jedno vselej po dvakrat. Ker pa je zmes treh prabarv temnosiva (črna) barva, je citrin zmes rumene in temno-sive; russet „ rdeče in temno-sive; olive „ modre in temno-sive. Siva barva pa potemni vsako čisto barvo, ne da bi ji izpremenila značaj. Zato lahko rečemo, citrin je zatemnela ru-rumena, russet zatemnela rdeča in olive zatemnela modra barva. Zmes jedne prabarve z jedno sekundarno daje zopet nove barve, ki so subsekundarne barve. Teh je šest: Rumenkasto-pomarančasta je zmes rumene in pomaranč, barve; rdečkasto-pomarančasta „ „ rdeče in pomarančaste „ rumenkasto-zelena „ „ rumene in zelene „ modrikasto-zelena „ „ modre in zelene „ rdečkasto-vijoličasta „ „ rdeče in vijoličaste „ modrikasto-vijoličasta „ „ modre in vijoličaste „ Dve in dve tercijarni barvi tvorita subtercijarne barve, ki so: Temno-pomarančasta je zmes barv citrin in russet, temno-zelena „ „ „ olive in citrin, temno-vijoličasta „ „ „ russet in olive. Obrazec slika 5. predstavlja vse navedene zmešane barve in njihove prabarve. Ako hočemo napraviti dotične poskuse, treba nam za prabarve vzeti najboljših pigmentov, in sicer za rdečo najfinejši karmin od košenilje, za modro najboljšo pariško modro barvo (Pariserblau) in za rumeno gumiguto. rumena citrin pomarančasta zelena temno zelena ’ temno \ pomarančasta olive russet temno vijoličasta modra rdeča \ vijoličasta / ^ s. \ / *AO' Slika 5. Barvne skupine in krogi. Uže prvotni raziskovalci barv in njihove uporabe so zbirali barve v posebne skupine, sisteme, da jih lože pregledamo ter njihova svojstva, sorodstva in nasprotstva hitreje spoznamo. V ta namen nam rabijo znani barvni krogi. Krožno ploskev — za naš poskus naj ji bode radij kake 4 cm dolg — razdelimo v potrebno število sektorjev, katere potem pobarvamo s primernimi barvami. Goethe je razdelil krožno ploskev v šest jednakih izsekov, nanje pa postavil vse tri prabarve in iz njih izvirajoče sekundarne barve. E. Brucke je vzel 12 sektorjev z nastopnimi barvami: Slika (i. Karmoisin je barva, stoječa med pristno rdečo in škrlatom, zeleni volk pa med zeleno in modriknsto-zeleno. Ako ta krog nekoliko skrčimo, dobimo barvni krog z osmerimi barvami: Slika 7. Pri vseh barvnih krogih je uredba taka, da st.a dve. v dijagonali ležeči barvi komplementarni. Fizijologiške komplementarne barve. Oko, gledajoče intenzivno barvo, se skoro utrudi ter zahteva drugo barvo in sicer komplementarno. Človek je navezan na belo svetlobo; če mora dolgo gledati le jedno živo barvo, mu živec nekako otrpne zanjo ter jo izbriše izmed števila onih barv, ki sestavljajo belo svetlobo; zato nehotč poželimo po komplementarni barvi, katera more z izbrisano skupaj podati očesu zaželeno belo svetlobo. Ako gledamo nekaj časa na papir, pobarvan z živim cinobrom, potem ga pa naglp pokrijemo z belim papirjem, ne vidimo papirja belega, temveč modri kas to-zelenega. Ta barva ne biva v istini, zazdi se samd našemu očesu in zato ji pravimo fizijologiška ali kontrastna barva, prvotna (pri našem zgledu rdeča) barva pa je objektivna, v istini se nahajajoča na papirji. Pri tem pa sploh opazujemo, da se komplementarne barve, ki jih sestavljamo in dobivamo z optičnimi spektralnimi aparati, nekoliko ločijo od fizijologiških komplementarnih barv, ki nastajajo v našem očesi po opazovanji kake objektivne barve. Poprej navedeni barvni krogi so narejeni po optičnih poskusih. G. Schreiber pa je našel nastopne fizijologiške komplementarne barve: Dane barve: t Njihovi fizijologiški komplementi: 1. Rdeči anilin...................modrikasto-zelena, 2. cinober........................morsko-zelena, 3. surik ali minij................zelenkasto-modra, 4. žgana terra di Siena .... svetlo-modra, 5. temna kromovo-rumena . . . modri ultramarin, 6. indijska rumena j.............rdečkasto-modra, 7. rumeni oker J 1 ’ 8. zelenkasto-rumena..............vijoličasta, 9. zeleni cinober.................karmoisin, 10. rudninsko-zelena \ schweinfurtsko-zelena J ’ 11. kobaltovo modra................pomerančasta, 12. ultramarin.....................temna kromovo-rumena, 13. indigolak......................rdečkasto-rumena, 14. vijoličasti indigo.............rumena, 15. vijoličasta........................zelenkasto-rumena, 16. škrlat.........................pristno-zelena. V praktičnem življenji pridejo pač le fizijologiške komplementarne barve v poštev. A njih razumna in prava uporaba je temeljni pogoj za umetniški vtis, ki ga dobivamo od barvanih objektov; oni skrivnostni in blagodejni učinek lepo sestavljenih barv, ona čudovita moč, ki leži v lepoglasno polihromovanih predmetih, ima svoj izvir v srečni uporabi kontrastnih barv. Da ta čudovit vpliv komplementarnih barv bolje spoznamo, hočemo še nekoliko zanimivih poskusov navesti. Ako položimo na živo barvan papir bel list ter pri hudi svetlobi na oba papirja gledamo, ne zdi se nam beli list bel, temveč prevlečen (laziran) s komplementarno barvo prvega papirja. Če zamenjamo beli list s sivim ali črnim, dobimo isti dojem v oko, kakor pri belem papirji; vselej vidimo na njem kontrastno barvo od one, ki jo ima intenzivno barvana podlaga. To nam dokazuje, da se bele, sive ali pa črne črte, ležeče na barvani podlagi, navidezno izpremene, ker jih prevleče komplementarna barva. Črni tisek na rumenem papirji se nam zdi n. pr. modrikast, na svetlo zelenem pa rdeč kakor škrlat — Ako pa položimo na živo barvan — recimo zelen — papir in ob jednem na sivo podlago po jednako velika lista — recimo rumenega — papirja, kaže se list na zeleni podlagi skoro v pomarančasti barvi, ker se je navidezno prevlekel s komplementom zelene barve, s škrlatom; list na sivem papirji pa ni nikakor izpremenil svoje barve. Opisani poskus nam priča, da vplivata dve sosedni različni barvi druga na drugo; vsaka se izpremeni, kakor da bi ji bili primešali nekoliko barve, z drugo kontrastne. Ta izprememba more ugodno, ali pa tudi neugodno vplivati na harmonični vtis. Ako je pristopivša barva v soglasji z ono, na katero se vleže, je učinek dober, v nasprotnem slučaji pa ni nikakor prijeten. Če denemo s surikom (Mennige) barvane ornamente na škrlatasto ozadje, pristopi k ornamentu kontrast škrlataste barve, namreč zelena, ter prevleče surik. Vsled tega pa se zdi ornament barvan z umazano, nenasičeno rumeno barvo, kajti surik in zelena barva se ne vjemata dobro. Kontrastne barve torej najlepše vplivajo druga na drugo, če se nahaja na barvani podlagi barva, ki je s podlago komplementarna. Potem se vsaka barva ojači s kontrastom druge barve in vsaka se kaže bolj intenzivna in živa. Poskusi so nas nadalje poučili, da se dve sosedni barvi tudi glede svetlobe in nasičenosti izpremenita. Svetlejša barva se zdi poleg temne še bolj svetla nego je v istini, temnejša pa še bolj temna. Nasičena barva postane poleg motne in nenasičene še bolj nasičena, nenasičena barva pa se zraven nasičene še bolj omoti. Vse to dokazuje, da more umetnik komplementarne ali kontrastne barve jako ugodno uporabljati za svoje namene. Na neutralnih (belih, sivih ali črnih) ploskvah ustvarja barve, katere se v istini ne nahajajo na predmetu, s kontrastnimi barvami stopnjuje svoje barve ter vpliva ž njimi na svetlobo in nasičenost porabljenih barv. S temi sredstvi pa si zagotavlja umetniški uspeh svojega dela. V praktični porabi pa nimamo opraviti samo s kontrastnimi barvami; v poštev pridejo čestokrat tudi druge barve, nahajajoče se v barvnem krogu. Ako se najprej oziramo na jednake barve v raznih tonih, velja nastopno pravilo: Vsaka barva trpi poleg sebe take barve, ki stoje v barvnem krogu v njeni skrajni bližini. Zvezo dveh takih sorodnih barv zovemo mali interval. Take so n. pr. zveze travnato-zelpne in modrikasto-zelene barve, cijanovo-modre in ultramarinovo-modre barve, cinobra in temne šareno-rdeče barve. Ako se pa oddaljujemo od naj bližje sosedne barve, postajajo zveze vedno bolj neprijetne, slabe in nevkusne Prestopivši to neugodno mejo, pa dobimo zopet zveze, ki ugajajo našim očem Končno dospemo do skrajne mejo, do barv, ležečih v diagonali, ki veljajo pred vsemi drugimi za prijetne in dobre zveze — te so pa komplementarne ali kontrastne barve. Zovemo jih velike intervale. Lepi mali intervali so na primer: Dve m odri barvi: cijanovo-modra za svetle, ultramarinovo-modra barva za temnejše dele. Dve rumeni barvi: živo-rumena za svetle, pomarančasta za temne dele. Dve rdeči barvi: cinober za svetle, šareno-rdeča barva za temne dele; ali pa rožnato-rdeča za svetlejše, kar-moisin za temne dele. Kadar mešamo dve barvi različnega značaja, gledamo v prvi vrsti na komplementarne barve, ki so najugodnejše zveze. A tudi tu moramo biti previdni, kajti komplementi se časih tako ojačijo in ožive, da je končno vtis vendar nepovoljen. Vsled ojačenja povečamo nasprotja, ž njimi vred pa postanejo zveze nekako trde in vpijoče, tako da nam ne prijajo več. Tedaj je tudi pri kontrastnih barvah treba previdnosti in prave mere, osobito pa pri nekaterih rdečih in zelenih kombinacijah. Znane in čestokrat se nahajajoče, binarne ali dvojne zveze so naslednje: 1. Binarne zveze pristne rdeče barve (karmin od košenilje). Rdeča in modra; lepa zveza, pri kateri se zelo podli nekoliko bele barve. Rdeča in zelena, a samo tedaj, ako sta obe barvi popolnem pristni, čisti, nasičeni in svetli. Bolj gotove so zveze temno-rdeče barve s svetlo modrikasto-zeleno, ali pa svetlo-rdeče s temnozelenimi toni. Tudi tu pomaga bela barva do ugodnega vtisa. Rdeča in rumena je krasna zveza, ako vzamemo za rumeno barvo kovinsko zlato. Belo barvo pridružujemo vedno z uspehom. Karmoisin in zlatorumena barva z belo v družbi tudi prijetno ugajata človeškemu očesu. Rdeča in črna barva napravita resnobni vtis, a sta včasih jako umestni in porabni. 2. Binarne zveze kineškega cinobra. Cinober in cijanovo-modra barva se prelepo družita. V prošlih umetniških dobah se čestokrat nahajata v veliki krasoti in srečni uporabi. Cinober in rumena barva ne spadata med dobre skupine-Cinober in črna barva imata na sebi nekaj neznanskega, strahovitega. Cinober in vijoličasta barva sta malo vreden par. V družbi z belo barvo ne postaneta nič boljša, a če jima pridenemo črne barve, sta popolnem nerabna. 3. Binarne zveze surika. Surik in cijanovo-modra barva sta najboljša zveza te vrste. Surik in modrikasto-zelena barva sta tudi na glasu, a navadno preveč vpijeta in zato sta nam skoro neprijetna. Surik in svetla rumenkasto-zelena barva sta lep par, ki nam vedno ugaja. Surik in škrlat, surik in vijoličasta barva sta slabi zvezi. 4. Binarne zveze pomarančaste barve in njenega temnega tona, to je rjave barve. Pomarančasta barva in ultramarin, pomarančasta in cijanovo-modra barva sta krepki, priporočila vredni zvezi. Rjava barva in ultramarin napravljata melanholiški vtis; ta par slovi kot najbolj olegiška zveza vseh barv. Pomarančasta in zelena, rjava in zelena barva sta vedno dobro došli zvezi. Pomarančasta in vijoličasta barva sta tudi ugodni, a pomarančasta in škrlat, pomarančasta in karmoisin ne spadata več k dobrim zvezam. 5. Binarne zveze zlato-rumene barve. Glavna reprezentanta te barve sta zlatorumeni kromovi pigment in kovinsko, čisto zlato. Zlatorumena in ultramarin sta krasen par, posebno če za zlatorumeno rabimo pravo zlato. Zlatorumena in zelena, zlatorumena in cijanovo-modra, zlatorumena in vijoličasta, zlatorumena in škrlat so vse prav vkusne zveze, tedaj pa posebno lepe, kadar rabimo mesto zlatorumene barve pristno zlato. Sploh velja pravilo, da se zlato druži z vsemi nasičenimi barvami v jako prijetne, krasne skupine; navedeni zgledi spadajo med najlepše slučaje. 6. Binarne zveze kanarsko-rumene ali citronsko-rumene barve. Kot pigment nam rabi svetla kromovo-rumena barva. Kanarsko-rumena in vijoličasta barva je najboljša zveza te skupine. Kanarsko-rumena in temnovijoličasta barva sta posebno v družbi s črno jako krasna skupina. Pri tem mora zavzemati vijoličasta največ prostora in rumena se ne sme neposredno dotikati črne. Kanarsko-rumena in škrlat, kanarsko-rumena in karmoisin sta tudi lepi, a nekoliko preveč živi zvezi. Kanarsko-rumena in spektralno-rdeča, kanarsko-rumena in ultramarinsko-modra, kanarsko-rumena in cijanovo-modra so slabše skupine, posebno pa zadnji par ni vreden posebnega priporočila. Kanarsko-rumena in zelena barva spadata med najslabše zveze, kar jih pozna ornamentika. Uže od nekdaj se jih ogibljejo umetniki. Njihov pridevek: barvi norcev uže dokazuje, da se jih moramo varovati. 7. Binarne zveze rumenkasto-zelene barve (Reprezentant je rumenkasto-zeleni cinober) Rumenkasto-zelena in vijoličasta barva sta najboljši par te skupine; za tem sledita rumenkasto - zelena in škrlat, rumenkasto-zelena in karmoisin, potem tudi še dobre, a pre-krepke in pretrde zveze: rumenkasto-zelena in rdeča, rumenkasto-zelena in cinober. Rumenkasto-zelena in surik se tudi lepo vjemata. Rumenkasto-zelena in zlatorumena, rumenkasto-zelena in cijanovo-modra nam veljata za slabi zvezi; boljši par pa je rumenkasto-zelena in ultramarin. 8. Binarne zveze travnato-zelene barve. Med pigmenti nam rabi za to barvo smaragdno-zelena ali pa zmes gumigute in pariško-modre barve. Travnato-zelena in vijoličasta, travnato-zelena in škrlat sta dokaj prijetni zvezi, a pri njijini uporabi je treba spretne roke, kajti v gotovih slučajih ne vplivata ugodno na naše oko; posebno se jih je treba varovati na negladkih, surovih podlagah in tkaninah. Travnato-zelena in modra, travnato-zelena in rožnato-rdeča, travnato-zelena in karmoisin, travnato-zelena in spek-tralno-rdeča barva so skupine, pri katerih uporabi treba veliko previdnosti. Nekateri jih tam pa tam priporočajo, drugi zametujejo. V obče se jih je treba ogibati. Največ veljave imajo še pri izdelovanji preprog. 9. Binarne zveze zelenega volka. Zeleni volk z vijoličasto, zeleni volk s škrlatom, zeleni volk z rdečo, zeleni volk s pomarančasto barvo so pač rabne in efektne zveze, a vendar so preveč trde in vpijoče. Zeleni volk z rumeno, zeleni volk z modro barvo sta slabi, nerabni skupini. Zveze zelene patine in zelenega malahita z rjavo barvo pa so dokaj prijetne, mile zveze, ki ljubko vplivajo na nas. Zveze morsko-zelene barve s surikom ali pa s cinobrom so tudi ugodne, sam6 prehude in vpijoče; z vijoličasto, škrlatom in karmoisinom se morsko-zelena barva druži na precej čeden način. Umetnik večinoma ne shaja z binarnimi zvezami; v ornamentih ima pač priliko, uporabljati jedino le barvne pare, a drugače mora vedno in vedno več barv jemati v poštev. Potem druži naj prvo po tri barve v jedno skupino. Takim skupinam pravimo triade. Najvažnejše triade so: 1. Triada rdečih, modrih in rumenih barv. Te zveze slove nad vsemi drugimi; krasne so posebno tedaj, ako rabimo mesto rumene barve čisto kovinsko zlato. Pogo-stoma družimo: cinober, ultramarin in zlato, ali pa cinober, cijanovo-modro in zlato. Pri vezeninah je vtis najlepši, če leži rumena barva na svilnati podlagi. Kakor smo uže pri binarnih zvezah uporabljali kot postranski, akcesorični barvi belo in črno, tako tudi pri triadah radi posegamo po teh dveh pigmentih. Poleg bele in črne pa tudi radi vzamemo nekoliko sive ali pa celč druge barve, samo da jih je treba skromno rabiti. Ako prvotni triadi pridružimo kako akcesorično barvo, ne sme nova družica motiti značaja triade, temveč ostati mora nekako v ozadji in zadovoljiti se z vlogo druge vrste. Kot akcesorične barve pritakamo k rdeče-modro-rumeni triadi najrajši zeleno in vijoličasto, tako da dobimo zveze: rdeče-zeleno-modro-rumena, ali pa modro-rumeno-vijoličasto-zeleno-rdeča. Med najlepše ubrane barve naše triade spada zveza: Skrlat, cijanovo-modra in rumena barva. Kadar vzamemo rumen pigment, treba ostale barve ohraniti bolj svetle, ako pa hočemo rabiti kovinsko zlato, morata škrlat in cijanovo-modra barva biti temnejša in nasičena. 2. Triada rdečih, zelenih in rumenih barv. Te skupine so jako lepe in veličastne, osobito pa tedaj, če rabimo mesto rdeče barve karmoisin, mesto rumene pa pristno zlato. Kot akcesorične barve pridevamo k rumeni čestokrat pomarančasto, ki pa ne sme sta,ti preblizo karmina. Med zeleno in rdečo stavimo najrajši kako stopinjo jedne ali druge, časih pa tudi vijoličasto barvo. Poleg rdeče se lepo poda cijanovo-modra soseda. 3. Triada pomarančastih, zelenih in vijoličastih barv. Skupina teh barv je tudi priljubljena; v njej se celo zeleni volk da z uspehom rabiti. Zraven rumene radi postavljamo vijoličasto barvo ali pa škrlat, kot akcesorične pritikline. Tudi bela barva ne kruši ugodnega vtisa. Navodila, ki smo jih podali čitatelju v ravnokar opisanih odstavkih, so povse empirična. Zato se ne smemo čuditi, ako se raziskovalci popolnoma ne vjemajo glede vseh ugodnih in rabnih kombinacij. A glavne točke so povsod pripoznane in merodajne. E. Chevreul podaje v tem oziru še nastopno pregledno navodilo: 1. Zveza komplementarnih barv stoji kot harmonija kontrasta nad vsemi drugimi kombinacijami. 2. Prabarve (rdeča, modra, rumena) se dajo paroma boljše porabiti, nego zveza jedne prabarve s tako sekundarno barvo, v kateri se dotična prvotna nahaja kot sestavina. 3. Zveza prabarve s kako sekundarno je tem ugodnejša, čim svetlejša je prabarva v primeri s sekundarno. 4. Ako se dve barvi ne vjemata dobro, je vtis vselej boljši, ako jih ločimo z belo ali pa sivo barvo. 5. Črna barva v družbi s svetlimi nikdar ne škoduje, osobito pa tedaj ne, ako stoji med dvema drugima. 6. V družbi z dvema temnima barvama je črno barvo bolj priporočati, nego belo, ker se nasprotje veliko menj kaže. 7. Črna barva ne pristojf posebno dobro, kjer mora vezati svetle in temne barve, n. pr. pomerančasto in modro, svetlo-zeleno in vijoličasto. 8. Rdeča in pomarančasta sta jedini barvi, ki se s sivo barvo lepše družita nego z belo. 9. Siva barva med dvema temnima je jako umestna, kadar hočemo barvi ločiti jedno od druge. 10. Siva barva poleg svetle ali temne barve nam navadno bolj ugaja nego bela ali črna. Hromatični ekvivalenti. Kadar postavljamo barve jedno poleg druge, treba tudi paziti na velikost ploščine, ki je od dotične barve pokrita. Da se n. pr. rumena in modra barva v lepem soglasji družita, ne smeta obe zavzemati jednakega prostora; rumena zahteva skoro trikrat manjšo ploščino nego modra. Isto velja tudi o drugih kombinacijah. George Field je imenoval številke, s katerimi izražamo razsežnost takih barvanih ploskev, hroma-tične ekvivalente dotičnih barv. Po njegovih preiskavah imajo barve nastopne ekvivalente: Prabarve. rumena rdeča modra 3 5 8 = 16 Sekundarne barve. [ Pomarančasta = rumena + rdeča = 3 + 5 = 8 1 zelena = rumena + modra = 3 + 8=11 =32 I vijoličasta = rdeča + modra = 5 + 8 = 13 ) Tercijarne barve. I Citrin = pomarančasta + zelena = 8 + 11 = 1 ‘J j Russet = pomarančasta + vijoličasta = 8 + 13 = 21 = 64 | Olive = pomarančasta + vijoličasta = 11 + 13 = 24 ) To se pravi: Ako hočemo, da se izmed navedenih barv dve neutralizujeta, moramo vsaki dati toliko prostora, kakor zahteva pridejana številka; n. pr. zeleni barvi 11, rdeči 5; olivni 24, pomarančasti 8 ploščinskih jednot, itd. Novejši raziskovalci pa so našli, da so Fieldove številke nezanesne in da sploh nimajo nikake splošne vrednosti, kajti še vedno nimamo natančnih podatkov in absolutnih meril za posamične pigmente; tudi veljajo Fieldove številke le zmesem posamičnih materijalnih barv, osobito lazurnih, a za cele skupine in sestave z raznovrstnimi barvami in njihovimi medsebojnimi vplivi nimajo nikake vrednosti. Za cele kompozicije sploh ni mogoče določevati z matematičnimi številkami prostorov, ki naj jih zavzemajo barve. To naj v prvi vrsti odločuje umetniški čut. Tudi ne moremo zahtevati, da bi pri vsaki ornamentalni sestavi barve bile v določenih razmerjih uporabljene in da bi kazale ravnotežje. Ravno tu sme jedna barva nadvladati druge. Nihče ne bode karal tkane ali pa slikane preproge, ako je n. pr. večinoma rdeča, zelena ali pa kake druge barve; tu odpadejo vsi matematični kalkuli. A če tudi nimajo navedene številke izvestne vrednosti, približno vendar le veljajo in so začetniku osobito pri pripro-stih sestavah važen pripomoček, kadar oddeljuje barvam njihove prostore. Nekatere splošne opazke o zvezi barv. Poudarjali smo uže, da ne moremo postaviti za vse slučaje stalnih pravil, po katerih naj se vrši sestava barv. Dosedanji navodi so le temeljni podatki, splošni principi, po katerih je postopati; potrebni so učitelju in učencu, kadar obdelujeta nauk o barvah. Zato pristavimo tu še nekaj splošnih opazk, ki jih more začetnik uporabljati s pridom. Kadar hočemo polihromovati kak ornament, je najbolj umestno, da si vzamemo jedno binarno ali pa triadno zvezo za temelj vsej kompoziciji. Na tej podlagi zidamo potem dalje, zbiramo in pridevamo druge barve po danih navodilih. Zveza postane slaba, ako smo prezrli kak važen pogoj harmonične sestave. Posebno moramo paziti, da ne postane kompozicija a) preživa in vpijoča; b) da ni nepopolna, to je, da objema vse glavne barve, ki se dopolnjujejo v belo; c) da nima barv, ki nam veljajo za slabe zveze; d) da ni premotna in medla; e) da je vzpored barv prijeten in dober in da zavzema vsaka primerno veliko ploščino. Kadar družimo tudi menj po-voljne skupine, dajmo jim vsaj menj prostora, nego ga odločimo harmočno ubranim zvezam. Konsonance naj torej navladajo disonance. Za ornamente velja nadalje velevažno pravilo, da naj se posamične barve v obče ne dotikajo neposredno druga druge. Da zabranimo vpliv kontrastnih barv, ki se vselej pojavlja tam, kjer sta dve barvi mejaša, je najbolje, da ločimo sosedne barve z razločnim obrisom (s konturo). Kontura mora biti sploh bela, črna ali pa drugače barvana, kakor to zahtevajo rabljene barve. Kjer mejita dve komplementarni barvi ali kjer so sploh vse barve zastopane, vzamemo črne konture. Kjer pa sta si sosedi dve podobni barvi, rabi nam za konturo ona izmed obeh, ki nadvladuje v vsej sestavi in sicer v jako temnem stopnjevanji. Vtis take barvane konture je v opisanem slučaji prijetnejši, kakor učinek črnih linij. Oko se namreč utrudi in omoti, gledajoč nadvladajočo barvo in zato se nam zdč temne konture iste barve skoro črne, a vendar ne tako trde in nepričakovane kakor črne. Tudi širina konture je važna. Ako želimo, da kontura izgine v daljavi, naredimo bolj ozko, v nasprotnem slučaji pa jo tolikanj razširimo, da se nam tudi od daleč še kaže kakor obris. Bele ali zlate konture rabimo večkrat, a skoro vselej veljajo kot samostojen okras in ne samč kakor obris. Časih nam kontura tudi pomaga iz zadrege, ako smo iz raznih vzrokov prisiljeni mejiti barve, znane kot slabe zveze. Tedaj loči kontura sovražne pigmente, oslabi njih neprijetno vplivanje in oko lože prestane nenavadne in žaljive dojme. Končno navedemo še nekatere izreke (propozicije) slavnega Owen Jones-ao uporabi barve pri ornamentih, izreke, ki se nahajajo v njegovi klasični knjigi: Gramatika ornamentov.1) Propozicija 4. Prava lepota izvira iz onega miru, ki se polasti našega duha, kadar je zadovoljno oko, razum in čut, ker jim ničesar ne manka. Propozicija 14. Barva nam rabi kot pomočnica pri razvoji oblike; ž njo ločimo predmete ali pa njihove dele. Propozicija 17. Prabarve naj se uporabljajo na zgornjih delih predmetov, sekundarne in tercijarne barve pa na spodnjih. Propozicija 22. Razne barve treba tako združiti, da pošiljajo pobarvani objekti, ako jih od daleč opazujemo, neutralizovan lesk v naše oko. Propozicija 23. Nobena kompozicija ni popolna, ako jej nedostaje katera prabarva, bodisi čista ali z drugimi zmešana. Propozicija 24. Ako združimo dva tona iste barve, zdi se nam svetlejša še bolj svetla, temnejša še bolj temna. l) Nemška mala izdaja: Grammatik der Ornamente von Owen Jones, illustriert mit Mustern von den verschiedenen Stilarten der Ornamente. In Hundert und zvvolf Tafeln. London Bernard Quaritch. 15 Piccadilly. 18(58. Propozicija 25. Ako postavimo dve različni barvi kot mejaša, izpreme-nita se na dvojni način: prvič v stopnjevanji, ker postane svetlejša barva še svetlejša, a temnejša še temnejša; drugič v barvi sami, ker se vsaka prevleče s komplementarno barvo svoje tovaršice. Propozicija 26. Barve so na beli podlagi temnejše, na črni svetlejše. Propozicija 28. Barve se ne smejo nikdar stikati. Propozicija 29. Ako se nahajajo barvani ornamenti na podlagi, prevlečeni s kontrastno barvo, treba jim dati obris svetlejše barve iste vrste; zato mora imeti rdeča roža na zeleni podlagi svetlo-rdeče robove. Propozicija 30. Ako stoje barvani ornamenti na zlati podlagi, treba obrobiti ornamente s temnejšo barvo, da se ločijo od podlage. Propozicija 31. Zlati ornamenti na barvanem dnu naj imajo črne konture, naj si bode barva podlage kakoršna koli. Propozicija 32. Barvane ornamente kakoršne koli barve smemo z belim, zlatim ali pa črnim robom ločiti od podlage. Propozicija 33. Ornamenti vsake barve ali pa zlati ornamenti ne potrebujejo na beli ali črni podlagi nikakega robu in nikake konture. Propozicija 34. Ako nam rabijo različne stopinje iste barve, sme ostati svetlejša barva na temnejši podlagi tudi brez kontur; temni ornament na svetli podlagi pa mora dobiti konture od še bolj temne iste barve. Propozicija 35. Posnemanje žilavih lesov in raznih barvanih mramorov je le tam dovoljeno, kjer bi raba posnemane tvarine same bila umestna. Propozicija 37. Napredka v umetnostih sedanje generacije ne smemo toliko časa pričakovati, dokler ne bodo vsi stanovi, umetniki, izdelovalci in občinstvo bolje poučeni o umetnostih in o splošnih principih, na katerih je umetnost zgrajena. Estetični učinek barv. Uže od nekdaj pripisuje ljudstvo nekaterim barvam posebne pomene in vtise. To dokazuje, da mora vsaka barva na poseben način vplivati na naša čutila, vpliv, ki je časih prijeten in ljubek, časih pa zopern in nestrpen. Ti vtisi seveda niso vsi pri vseh ljudeh jednaki ter se čestokrat ravnajo po individualnosti posameznika, po njegovem duševnem stanji, po njegovih navadah in vzgojah, a glavnim učinkom smo podvrženi vsi. Naše oko potrebuje barv in svetlobe, ra-duje se njihove čarobne lepote ter se klanja njihovemu vtisu; ko si napravlja obleko in gradi svoj dom, ko zida svetišča vedam in umetnostim, ko se obdaja s komfortom in uživa prirodne krasote — vselej in povsod vplivajo barve na nas. Rumena barva je najbližja beli, torej nam velja za nekaj jasnega, veselega, plemenitega, posebno če jo zastopa čisto zlato A kakor plemenit značaj ne prenese nikakega madeža, tako' se tudi rumena barva skoro umaže in oskruni s kako prime-šanino. Malenkostna prememba, malenkosten vzrok preobrne lepi vtis rumene barve in zlata v nasprotni ekstrem. Zato vidimo rumeno barvo tudi v tem pomenu. Ona je barva napuha in nečimernosti, barva sramote in odurnosti. V srednjem veku so nosili Židje rumene ovratnike na plaščih, bankerotni kupci pa so morali z rumenimi klobuki kazati svetu svojo sramoto . . . Rumenkasto-rdeča barva je najbolj energična izmed vseh. Zdi se nam nekako silna, in ljudje občutljive čudi je ne morejo prenašati. A krepkim naturam ugaja. Cezar je nosil v ga-liških vojnah rumenkasto-rdeče bojne plašče. Modra barva je najtemnejša izmed vseh, a ima vendar neko posebno energijo na sebi. Modro nebd, modre daljne gore rodč v nas občutek miru, mrzlote in oddaljenosti. Modro slikane sobe se nam zde širne in prostorne, a tihe in mrzle. Vijoličasta barva je nemirna, in lahko trdimo, da bi nam bivanje v sobi, prevlečeni z nasičeno, pristno vijoličasto barvo postalo skoro neznosno. Zato rabimo vijoličasto barvo bolj svetlo in razredčeno pri oblekah, trakovih in drugih olepšavah, kjer se vselej javlja z nekimi posebnimi svojstvi. Rdeča je najbolj mogočna in energična barva. Njen vtis je resnoben in dostojen, a tudi nežen in ljubek; prve lastnosti imajo temnejše varijante na sebi, druge pa svetlejše. Starost, mogočnost in veličastvo se obdaja z rdečo barvo, a tudi mladost in ljubezen posega po rdeči roži in rdečem na-geljčku. Zgodovina nam v6 dokaj povedati o škrlatastih oblekah nekdanjih rimskih mogotcev in drugih vladarjev. Zelena barva nas ne ogreva in ne hladf; oko čuti neko realno zadovoljstvo, ko zre zelene travnike in loge. Pri tej barvi hočemo ostati in ne želimo dalje; kako smo potolaženi in srečni, ko pride zopet pomlad in pred nami ozeleneva polje in gozd! Sobo, v kateri navadno bivamo, zelo radi pobarvamo z zeleno barvo, tako nam ugaja. Z ozirom na umetniško stališče in estetične učinke delimo barve v barvnem krogu v dve veliki vrsti, katerima sta na čelu rumena in modra barva. Goethe je imenoval prvo vrsto: „Skupina svetlih barv“. drugo pa: „Skupina temnih barv“ ter pripisaval obema posebne, deloma uže označene estetične učinke. Nastopni pregled nas pouči o tej razdelitvi: Skupina svetlih barv Skupina temnih barv ali pozitivna stran. ali negativna stran. Svetlobni pol: rumena. Temni pol: modra. Rumena. Modra, Pomarančasta, rdečkasto-modra, cinober (rumenkasto-rdeča). vijoličasta. Rdeča in zelena stojita izven obeh skupin, ker sta v tem oziru indiferentni, dokler sta čisti in pristni. Pozitivno stran radi imenujemo toplo, negativno pa mrzlo. Topla je sploh vsaka barva, v kateri se nahaja rumenkasto-rdeča barva, mrzla pa je barva, v kateri modra nadvladuje. Skrajni pol toplih barv je surik, mrzlih pa ultra-marinsko-modra barva. Polarni značaj barv se najodločneje kaže v estetičnih učinkih mrzlih in njim nasprotnih toplih barv, oziroma pozitivne in negativne strani. Goethe nam podaje zato nastopni obrazec: Pozitivna stran. Negativna stran. Ramena barva Modra barva Vtis . . Svetloba Jasnost Moč . Toplota Bližina Odboj oplenitev, senca, tema, slabost, mrzlota, daljina, privlačnost. Polarni barvi modra in rumena imata po tem obrazci s svojimi sorodniki tudi vpliv na bi ižino in daljino. Z rumeno barvo pobarvani objekti se nam zde bližji, z modro pa bolj oddaljeni nego so v istini. Slikarji pravijo, da rumena naprej sili, modra pa se odmiče. Isto velja tudi o rdčih in modrih barvah. Vsled tega imajo naše oči dojem, kakor da bi se mu jedne vrste barv bližale, druge pa oddaljevale. S prav ubranimi barvami naslikana ploščina dobi tedaj značaj reliefa. Pigmenti z ozirom na spektralne barve. Za naše svrhe je jako umestno, da znamo, s katerimi pigmenti je mogoče najnatančneje in značilneje predstavljati one barve, ki jih vidimo v mavričnem šaru. To so nastopna barvila: 1. Spektralno-rdečo barvo nam najbolje predočuje najfinejši karm in od košenilje ali „Čarmin superfein“ v akvarelnih barvah • 2. Spektralno-pomarančasti barvi se najbolj približuje surik minij ali mennige v svojih rdečkastih varijantah. 3. Spektralno-rumeni barvi je slična kromovo-rumena barva najfinejše sorte. 4. Spektralno - zeleno barvo nadomešča svetla sma-ragdno-zelena barva; za rumenkaste stopinje vzamemo rumenkasto-zeleni cinober, za modrikaste pa temno sma-ragdno-zeleno barvo (vert čmeraude) ali nam rabi zeleni volk. 5. Spektralno-modri barvi je jednaka cijanovo-mo-dra, pariško- ali prusko-modra barva. 6. Spektralni indigo predočujemo z ultramarinsko-modro barvo najfinejše sorte. 7. Za spektralno-vijoličasto barvo nimamo med vodenimi barvami nobenega značilnega zastopnika. Med anilinskimi barvami pa ji je jednaka anilinsko-vijoličasta barva. Ako si hočemo zgraditi barvni krog, razdeljen v 12 sektorjev (glej sl. 7), vzamemo naslednje pigmente: 1. Za rumeno: svetlo kromovo-rumeno ali pa indijsko-rumeno. 2. Za pomarančasto: surik. 3. Za rdečo: najtinejši karmin od košenilje. 4. Za karmin: vijoličasti karmin štev. 2. 5. Za škrlat: vijoličasti karmin štev. 3. 6. Za vijoličasto: zmes prusko-modre barve in karmina od košenilje, Laque-Violet od Faberja ali anilinsko-vijoličasto barvo. 7. Za modro: ultramarinsko-modro. 8. Za zelenkasto-modro: cijanovo-modro ali prusko-modro. 9. Za modrikasto-zeleno: prusko-zeleno. 10. Za barvo zelenega volka: pigment zelenega volka. 11. Za travnato - zeleno : svetlo smaragno - zeleno (eendre verte) ali pa zmes od gumigute in pariško-modre barve. 12. Za zelenkasto-rumeno: rumenkasto-zeleni cinober. Vrste in dobava pigmentov. Kdor se peča z uporabo barv, mora pač tudi poznati njihova svojstva nasproti vnanjim vplivom, njihovo terpežnost in minljivost, sploh njihove fizikalne in kemiške lastnosti. Te pa le tedaj natačno poznamo, ako vemo, odkod izvira rabljeni pigment in kake so njegove sestavine. Barve delajo iz vsakovrstnih tvarin, ki so deloma rastlinskega in živalskega, deloma rudninskega in kemiškega izvira. Rastlinski in živalski pigmenti so navadno menj telesni nego drugi; zato so na papirji bolj presojni in ne krijejo prejšnje barve popolnoma. Od tod so dobile ime 1 ažurne barve. Rudninske barve pa imajo skoro vse to svojstvo, da narede barvo, ležečo pod njimi, nevidno, da jo pokrijejo popolnoma; vsled tega jih zovemo krilne barve. Barvila delimo navadno v vodne ali akvarelne barve, v oljnate barve, v barve za presno (fresco) slikanje in v keramične barve. Vodene barve naredimo, ako zmešamo fino semljete pigmente z vodo, kateri je pridejana arabska guma ali pa kako drugo lepilo. Potem posušimo nastalo zmes in ji damo poljubno obliko. V novejšem času prodajajo tudi mokre vodene barve v kovinskih ceveh. Vodena barva tem bolje krije podlage, čim menj ima primešanega lepila. Oljnate barve nastanejo, ako barvni prašek tesno zdrgnemo in združimo z oljem, oziroma s pokostjo (firnež); to se zgodi navadno na kameniti plošči s kamenitim drsačem (Laufer). Poprej so si umetniki in slikarji sami pripravljali oljnate barve; danes pa to večinoma preskerbe tovarne, ki prodajajo svoje produkte v tubah od cina. Oljnate barve so bolj terpežne in telesne, nego vodene. Na posušeni sliki izgube svojo prvotno svežost in svoj lesk, a slikar jih vnovič poživi s tem, da jih prevleče s pokostjo ali primernim lakom. Barve za presne slike so rudninske barve, katere umetnik neposredno pred seboj zmeša z vapneno vodo ter slika ž njimi na svežo in mokro vapnenčevo steno. Barve se kemično vežejo z vapnencem in postanejo vsled tega silno vztrajne. Zrak in mokrota, svetloba in tema jim skoro nič ne škodujejo. Na prostem se presne slike ohranijo dokaj več let nego oljnate. Keramične barve nam rabijo pri slikanji na ilovino in porcelan. Brez izjeme so mineralskega izvira ter so morajo vzdržati v ognji, ko se posoda žge. Tedaj pa navadno izpre-mene svoj značaj; zato je slikanje na lončeno robo in porcelan jako težavno in zahteva vajene roke. V nastopni tabeli nahajamo najnavadnejše vodne barve navedene po njihovih imenih, svojstvih in dobavah. Ime Krilna svojstva Kemiška sestava Pridobitev I. Rumeni pigmenti 1. Svinčena belina (Bleivveiss) krilna barva ogljikovo-kisli svinčeni oksid rudninska barva 2. Neapoljsko-rumena (Neapelgelb) detto antimonovo-kisli svinčeni oksid detto 3. Svetlo kro-movo-rumena (Lichtes Chromgelb) detto kromovo-kisli svinčeni oksid detto 4. Svetli oker bolj lazurna nego krilna spojina glinastega in zelenega oksida detto 5. Gumiguta (Gummigutti) lazurna barva — posuSeni sok od Hebradendron cambogioides na Cejlonu in v Siamu 6. Indijsko -rumena (Indischgelb) detto Z magnizijo zgoščeni sok neke indijske rastline Ime Krilna mjstia Kemiška sestava Pridobitev c S 'S 7. Kadmijeva rumena (Cadmiumgelb) krilna barva žvepleni kadmium rudninska barva ’3 £ ti 8. Temna kro-movo-rumena (Dunkles Chromgelb) detto kromovo-kisli svinčeni oksid detto II. Rdeči pigmenti 9. Surik (Mennige) detto rdeči svinčeni oksid detto 10. Cinober izvrstna krilna barva žvepleno živo srebro detto 11. Karmin od košenilje (Cochenille-Carmin) lazurna barva od košeniljke, v Mexiki živečega žužka 12. Beneško-rdeča (Venetianerrotli) bolj lazurna nego krilna barva železni oksid rudninska barva 13. Indijsko-rdeča (Indischroth) izvrstna krilna barva rdeči železni oksid detto +2 C 14. Žgana Siena (Gebrannte Siena) lazurna barva krcmikovo-kisla glinica in železni oksid žgana prst iz Siene na LaSkem i & š '<£ 15. Van Dyk-ova rjava (Van l)yk-Braun) detto žgani železni oksid žgana rudninska barva 16. Sepia detto — posušeni sok od črnice ali sipe (Tintenflsch) Ime Krilna srojslu Kemiška sestava Pridobitev IV. Zeleni pigmenti 17. Sch\vein-furtsko-zelena (Engel- oder Sclnveinfurter-griin) krilna barva arzenikovo-kisli bakreni oksid in jesihova kislina rudninska barva 18. Svetla smaragdno-zelena (Lichtes Smaragdgriin bolj lazurna barva arzenikovo-kisli bakreni oksid detto 19. Mitis-zelena (Mitisgriin) krilna barva detto detto 20. Svetla kro-movo-zelena ali svetlo-zeleni cinober (Lichtes Chromgriin oder hellgriiner Zinnober) detto kromov oksid detto 21. SoCno-zelena (Saftgriin) lazurna barva detto barvilo jagod od Rhamnus j cathartica v zvezi z glinico ali vapnom 22. Temna smaragdno-zelena (Dunkles Smaragdgriin) bolj lazurna barva detto rudninska barva 23. Zeleni cinober (griiner Zinnober) krilna barva • zmes prusko-modrih in kromovo-rumenih pigmentov 24. Prusko-zolona (Preussisch-griin) . detto ... .•» . •'"v kobaltovo-železni cijan produkt organske kemije Ime Krilna srojslva Kemiška sestava Pridobitev 25. Pariško-modra, prusko-modra ali cijanovo-modra (Pariserblau, Preussisch-blau, auch Cyanblau) lazurna barva železni ferocijanid produkt organske kemije V. Modri pigmenti 26. Svetla kobaltovo-modra (helles Kobaltblau) krilna barva fosforovo-kisli, tudi arzenovo-kisli kobaltov oksidul in glinica z belo barvo pomešana rudninska barva 27. Temna kobaltovo-modra (Thenardsblau) detto fosforovo-kisli, tudi arzenovo-kisli kobaltov oksidul in glinica detto 28. Ultramarin ali azurno-modra (Azurblau) bolj lazurna kot krilna ’ spojina kromikove kisline z glinico, vapnen-cem, natronom in žvepleno kislino; umetni ultramarin ima tudi nekaj železa rudninska barva, doloma kemiška in potem narejena, deloma iz lazurca 29. Indigo lazurna barva — od rastline indigo VI. Sivi pigmenti 30. Neutralna barva (Neutraltinte) detto — zmes kincške tuše, prusko-modre barve in rdečega laka 31. Kineška tuša (Chlnesische Tusche) izvrstna krilna barva — zmes finih saj in v vodi stopljene arabske gumo VII. Kovinski pigmenti 32. Zlato detto kovinsko zlato. Nepravo zlato je žvepleni cin rudninska barva 33. Srebro | 1 detto kovinsko srebro 1 detto Barva v ornamentiki raznih slogov in dob. Kolikor daleč sega nazaj naše znanje kulturne zgodovine človeštva, povsod opazujemo, da si je človek uže v otroški dobi svoje omike lepšal bivanje na zemlji z barvami. Barva se mu je od nekdaj zdela pretesno zvezana z obliko: karkoli je ustvarjal s prirojenim mu nagonom, okrasil je rad z barvami in šele tedaj zdela se mu je stvar dovršena, popolna. Z nepopisno finim čutom zbiral je barve in jih sestavljal ne-vedoma po pravilih večno veljavnih. Starodavni ostanki nekdanjih kulturnih narodov so nam še danes živa priča o bogato razvitem barvnem čutu tedanjih dob. Kar so ustvarjali Egipčani in Asirci, Grki in Rimljani, velja nam še vedno za vzgled in neizčrpen vir, iz katerega zajemajo naši umetniki. Barv pa niso rabili tedanjiki samo pri lepšanji svoje obleke in svojega orodja; krasili so ž njimi uže zgodaj tudi svoje zgradbe, osobito svetišča bogov in javna poslopja. Pokrivali so jih skoro po vseh delih s prekrasnimi bojami ter se veselili pisanega čara. Tudi beli mramor so barvali in zlatili ter znali arhitektonsko obliko spraviti v čudovito soglasje z rabljenimi barvami. Stare egiptovske zgradbe, palače mesta Ninive, grška svetišča in slike mesta Pompeji dokazujejo to vsestransko in srečno ubrano uporabo barv. A tudi poznejše dobe so v tem oziru znamenite in sloveče. Mavriški ornamenti v Alhambri in gotiška polihromna dela jasno govore, da se je tudi srednji vek radoval lepih barv in je znal uporabljati s finim umetniškim čutom. Ko se je pa jela v zapadnih deželah arhitektura bolj in bolj razvijati, ko je jela zahajati s pravih potov in zapuščati stare vzglede, propadala je tudi barvna umetnost bolj in bolj. Poleg tega je neugodno vplival bogati razvoj plastičnega ornamenta. Taki okraski uže po svoji naravi ne zahtevajo barve v toliki lrferi, kakor gladke ploskve. Plastični ornament lože zadostuje sam sebi ter spolnjuje brez drugih sredstev nalogo svojo. Zato pa se je morala barva umekniti na drugo mesto, ko je dospel plastični ornament v naših deželah na vrhunec svoj. Drugače pa je bilo v Orientu. Jutrove zgradbe se niso pospele do tolike organske členkovi-tosti kakor one na zapadu, a zato je ostala barva pri svoji veljavi. Stene in druge člene so prevlekli jutrovci z živimi barvami ter razvijali polihromni ornament z neizčrpno mnogoterostjo. Od tam se je v novejših dobah začelo zopet širiti veselje do polihromnih del in vplivati na naše produkcije. Posebno v umetelnem obrtu, v prvi vrsti pa pri tkalski umetelnosti, opazujemo danes gibanje, ki nam priča, da ni bil trud onih mož zastonj, ki so preiskovali in opisavali s peresom in barvo, jut,rove barvne izdelke. A tudi stavbarska umetnost skuša oživiti čarobnost nekdanjih polihromnih del ter jo rabiti v raznih slučajih. Tu omenimo samo poskusov pri krasni palači avstrijskega parlamenta in gotiške votivne cerkve na Dunaji, kjer krije barva širne ploskve in nam kaže ves svoj vpliv na človeški duh. Vse tedaj kaže, da je novejši vek prav spoznal pomen barvne krasote in da se bližamo v tem oziru boljšim dobam. Vsi poklicani faktorji skrbe resno, da se uresniči kolikor moč zadnji nasvet slavnega Owen Jones-a, ki smo ga navedli zgoraj; vlade napravljajo umetniške in umetelno - obrtniške zavode ter vzgojujejo v njih razumne in za lepoto vnete učence; državne in privatne zbirke boljšajo vkus posameznika in mu vzbujajo veselje do umetniških izdelkov, periodične razstave, obsegajoče zgodovinske in sedanje objekte, budč ljubezen in razum do umetnosti; posvetna in cerkvena oblast skrbita, da se ohranijo in posnemajo vzorni ostanki nekdanjih dob ter zahtevata pri javnih delih, da so zgrajena po zakonih vkusa in umetelnosti — naredbe, katere mora vsak razumnik toplo pozdravljati. Na vseh potih in poljih veselo delovanje, lep napredek! Polihromni ornament je znamenit in posnemanja vreden osobito v nastopnih dobah: 1. Polihromija starega orienta: egipčanska, indijska in perzijska polihromija; 2 grška, 3. pompejanska, 4. bizantinska, 5. romanska in gotiška; 6. polihromija izlamitskega vztoka ; 7. renesanska polihromija. V nastopnem hočemo na kratko obrisati glavna svojstva polihromije v navedenih dobah. 1. Egipčanska polihromija. Egipčani so rabili barve jako pogosto. Pri svojih zgradbah so okrasili vse dele z barvami; hišno opravo, preproge, posode in orodje so lepšali s polihromovanimi ornamenti tako vkusno in vzgledno, da nam egipčanski okraski še vedno veljajo za vele-važen vzgled umetniško nadarjenega nekdanjega naroda ob Nilu. Barve so rabili brez vsake otenjave. Cel<5 človeškim podobam niso dali nikakih sonc. Ornamenti so imeli včasih vrezane konture; med njimi se nahaja barva, popolnoma plošč-nato urejena. Najnavadnejše barve so bile: rdeča, modra, rumena, svetlo- in temno-zelona, bela in črna. Rumene barve niso nadomeščali z zlatom. Uporabo barv občudujemo posebno na deblih stebrov in na kapitelih, na bogato olepšanih stenah, ki so pokrite z rnno- gobrojnimi ornamentalnimi in figuralnimi okraski in z znanimi hieroglifi. Ornamenti so povse tipične in simbolične oblike, večinoma vzete iz rastlinstva. Egipčanski rastlini papirus in lotos sta vprizorjeni v brezštevilnih slučajih in varijacijah; peresa redkih ptic in palmove veje jim rabijo v čudovito razvitih ornamentih. Vselej so barvali v konvencionalnem smislu, a tako spretno in genijalno. da v tem pač nimajo posnemovalcev. Barva nikdar ne moti oblike in narobe; povsod je soglasje, povsod najfinejši čut in srečno pogojene barvene zveze. 2. Grška polihromija. Ostanki grške polihromije niso tako mnogobrojni nego egipčanski, in zato nimamo o njih tako jasnih pojmov kakor o poprej opisanih. Da so Grki rabili barvo pri svojih zgradbah, to je dokazano, a razni raziskovalci se ne vjemajo v svojih trditvah glede barvanih arhitektonskih članov. Botticher meni, da so bili barvani sam<5 posamični konstruktivni členi, n. pr. kimacije, triglifi, metopi, tramovi, kalimacije, kapiteli, a Sem p er piše, da so bila tudi stebrova debla polihromovana, sploh da so Grki rabili barve v jako širokem smislu. A naj si bode istinito to ali ono mnenje, toliko vemo, da je bila grška polihromija za časa svoje cvetoče dobe vzgled plemenite priprostosti, dostojne uporabe in krasne harmonije, vzor za vse poznejše čase. Pri grških barvanih ostankih opazujemo, da so jim bili merodajni vsi oni principi, katere smo ob kratkem označili v prvem delu tega spisa. Grki so znali spraviti obliko in barvo v naj plemenitejše soglasje ter razdeliti barve s čudovitim taktom. Naj so krili ž njimi stebre ali strope, stene in tla — povsod vlada ona blagodejna harmonija, ki odlikuje ta plemeniti narod pri vseh njegovih delih. Posebni mojstri so bili Grki v ritmični menjavi barv, osobito tam, kjer so se vrstile jednake oblike. To nam pove vsak slikani listni val (kima), najlepše pa one kimacije, katere nahajamo na doriških kapitelih; tu se najlepše kaže, kake čudovite učinke omogoči ritmična menjava. S sila priprostimi sredstvi vplivajo na gledalca ter vzbujajo v nas čut miru, zadovoljnosti in dovršenosti, tako da so nam za neštete čase v dokaz, kaj je grška lepota in grška plemenita pojmova izobrazba 3. Pompejanska polihromija Rimsko barvanje ne kaže več one mirne in dostojne plemenitosti kakor grško. Ornament ni več tako jasno pogojen, barva ne tako ubrana. Rimci so rabili tudi lomljene tone in s tem spravili dokaj večjo mnogovrstnost v svoje umotvore nego Grki. Spretna uporaba črnih ploskev je podpirala učinek rabljenih barv. A če tudi so slikali z lomljenimi barvami in čestokrat vtisnili svojim delom bolj neutralen značaj, vendar še opazujemo pri njihovih boljših umotvorih dokaj nasičenih, krasnih tonov, ki pričajo o razvitem kolorističnem talentu meščanov zasutega mesta ter so živ dokaz o njihovi metodi in o načinu starega slikarstva sploh. Pompejanci so svoje stene delili v čveterokotnike, ki so ločeni s širokimi pilastri. Pilastre veže friz, nad njim pa leži bela stena ali pa se vrste pokrajinske in arhitektonske slike. Slog ornamentov je čestokrat spremenljiv in tako muhast, da se pri njem ne more več govoriti o pravi umetnosti; slog je tedaj sicer prijeten za oko, a vendar poln nizkosti in podlosti. 4. Bizantinska polihromija. O bizantinskih ornamentih in njihovih barvah nas je prvi temeljito poučil Salzberg s svojim delom o cerkvah in palačah starega Bizancija, posebno o cerkvi sv. Zofije, ki služi danes religij oznim svrham Muhamedancev. Bizantinski slog je nastal vsled vpliva in združenja rimskih, sirskih, perzijskih in drugih orientalskih oblik. Doba njegovega cveta se širi za časa cesarja Justinijana; vpliv njegov se pozn& dolgo in daleč proti zapadu, v keltiških, anglo-saških, lombardskih in posebno v arabskih ornamentih, a sega tudi jasno in določljivo v romanski slog srednje in zapadne Evrope. Značilni za bizantinski slog so mozaiki, ki krijejo tla in stene ter se odlikujejo s sijajnimi barvami in krasnim bleskom. Cerkev sv. Marka v Benedkah je znan in čudovit vzgled o učinku mozaikov. Tla, stene in oboki so okrašeni z dragocenimi kameni in mramorji v raznih barvah; gladko so brušeni in kažejo ves čaroben blesk bizantinskih okraskov. Temeljna barva za mozaike, ornamente in figuralne slike je skoro vedno zlata barva. 5. Romanska in gotiška polihromija Romanski in gotiški ornamenti vplivajo v prvi vrsti s svojo skulpturo. GIoTdoIco so vrezani, imajo masivne končnice in dokaj figuralnih namečkov. Vkljub temu pa tedanjiki niso zanemarjali barv in njihove lepote. V romanskem slogu so rabili poleg mozaika tudi slike. Dno ni več izključljivo zlato, temveč čestokrat modro, rdeče in zeleno barvano. Gotiška doba je barvala razne dele svojih zgradeb. Simse, stebre in njiliove kapitele, svode in rebra lepšali so s polihrom- nimi okraski. Okna so delali iz barvanega stekla in dosegli ž njimi prekrasne učinke. V prvi dobi so sestavljali vsa okna iz samih steklenih raznobarvanih plošic, katere so uredili po geometrijskih ali pa rastlinskih mozaiških motivih ter jih zvezali s pomočjo svinčenih mrež. Pozneje so slikali na belo steklo ornamentalne in figuralne okraske. Rdeča, modra in rumena barva je bila najbolj v rabi. Kaj bolj veličastnega kakor učinek slikanih oken, skozi katere se siplje mnogobarvana svetloba v gotiški božji hram, si človek skoro misliti ne more! Znamenite so tudi slike na pergamentnih rokopisih te dobe. Krog pisave so napravljali umetniki polihromovane robove ter začetne črke — inicijale — okraševali z barvanimi ornamenti. Ta mala in drobna dela so čudovito bogata in lepa. Ohranilo se jih je veliko število do današnjega dne; velevažen vir so za poučenje tedanje polihromije in lep dokaz o tvornih močeh in barvnem talentu srednjeveških umetnikov. Barve so rabili večinoma v živih, nelomljenih tonih ter radi segali po zlatu, katerega niso štedili pri svojih delih. Romanska in gotiška doba imata zato za nas dokaj zanimivega in poučnega. 6. Polihromija izlamitskega vztoka. Orient slovi povsod vsled svojih bujnih barv; pri besedi sami uže nehote mislimo na čarobne one kraje, na njihove krasne boje, na zlato in lišp. Orientalski blesk je znana fraza, ki rabi menda vsem zapadnim narodom. Umetelnost orientalskih dežel presega vse druge s svojo polihromno krasoto. Poleg tega jo dičijo pravilna razvrstitev ornamenta na ploščini, jasnost oblike in izraza ter harmonično ubrane barve. Polihromijo orientalskega sveta najlože proučimo na preprogah. Vso svojo fantazijo pri sestavi barv in oblik so položili orientalci v te tkanine, ki so jim bistveni del šotora, stanovanja in božjih hramov. Preproge morajo obdajati pravega vztočnika povsod; zato jih obeša na stene samo za dekorativne svrhe ali pa vsaj stene tako pobarva, kakor bi visela na njih priljubljena tkanina. Vzhod je daleč zaostal za nami, kar se tiče plastičnih okraskov in členkovitosti arhitekture. A ploskev zna tako mnogovrstno olepšati, da človek čudeč se pozabi njeno treznost in pomankljivost. Muhamedanski ploskovni ornament je sestavljen zvečine iz matematičnih črt, ki se križajo in vežejo, prodirajo in družijo na nepopisno mnogovrstne načine, ali pa ga tvorijo neke posebne stilizirane forme, ki niso menda nobenemu naravnemu produktu jednake. Poleg njih vidimo stilizirane poteze k u f i š k e pisave, z dragimi deli vezane z viticami in ovijačami. Stilizirane, tipične oblike muhamedanske ornamentike imenujemo arabeske. Ta izraz je postal občen in čujemo ga čestokrat tudi pri renesanskih okraskih. Ornamenti so vselej pokriti z bujnimi, živimi barvami in so bogato pozlačeni. Rdeča, modra in rumena (zlata) barva so rabljene v prvi vrsti, s temi se dražijo zelena, škrlat in pomarančasta barva. M avr iški ornamenti so v primeri z muhamedanskimi še bolj mični in elegantni; pri muhamedanski umetelnosti so konstruktivni členi veličastnejši, Mavri pa se odlikujejo po finejših in bolj zalih formah. V mavriških okraskih je oni zakon strogo izpeljan, po katerem moremo pri vsakem ornamentu, naj bode še tako zamotan in oddaljen, z lahkoto poiskati njegovo koreniko in njegovo deblo. Mavriška umetelnost je dospela pri zgradbi znane A 1 -h a m b r e svoj vrhunec. Ta prelepi grad pri Granadi je trajen spomin mavriških talentov v uporabi barve. Prebogata zlata mreža krije steno čudovite palače, vmes pa se vrste večinoma rdeče in modre barve, postavljene tako izborno in s tako finim čutom, da se človek ne more nagledati krasne harmonije. Indijske preproge jemljd svoje motive iz rastlinskih krogov; zvečine so venčaste ali pa rožičaste oblike ter jako vkusno razvrščene. Temeljna ploskev je navadno tako pravilno razdeljena, forme tako ritmično postavljene in barve tako krasno ubrane, da se indijske preproge morejo meriti z najboljšimi proizvodi polihromnih del vseh časov. Zlato je čestokrat uporabljeno, a nikdar se po nepotrebnem ne šopiri; tudi srebro rabijo pogostoma, poleg teh dveh kovinskih pigmentov pa barve vseh štirih vrst, časih blede, časih temne z vsemi mogočimi srednjimi toni. Tudi belo in črno barvo znajo z uspehom razdeliti med druge. Perzijski ornamenti nimajo tako jasnih oblik, tako pravilne razdelbe in tako redno stiliziranih form kakor indijski. Sploh se menj ozirajo na korektnost oblike kakor na pravilnost barve. V prvi vrsti vplivajo s svojim koloritom, ki je vkljub živim barvam navadno dobro pogojen in srečno izbran. Perzi so vzprejeli v svoj ornament živalske podobe in s tem zmotili čistost sloga. Neštevilni barvani manuskripti nam kažejo ta zmešan slog v brezbrojnih varijacijah. Razne palače v Kahiri in Damasku, posebno pa nekatere mošeje in vodnjaki v Carjigradu so zanimivi vzgledi perzijskega sloga. Umetniki ga dokaj menj čislajo nego mavriški in mohamedanski slog. 7. Renesanska polihromija V renesanski dobi je dospelo slikarstvo na vrhunec svoje izobrazbe. Zato se ne smemo čuditi, da je vplivalo tudi na razvoj polihromne ornamentike. Ploskve so jeli sploh drugače okraševati; pritrjevali so nanje plastične objekte, vence, plodove in listje, živalske in človeške oblike, ki so metale svoje sence na ozadje in na bližino. Zato je ploskev izgubila svoj prvotni pristni značaj in rabila je jedino le dekorativnim svrham. Slikani dekorativni element je prišel v navado ter se razvil do čudovite popolnosti. Da so tedaj rabili vse mogoče barve in tinte, da so uporabljali sence in sploh vsa sredstva figuralnega slikarstva, je bila le naravna posledica nove dobe. Ornament je imel vsled svoje reliefne tvorbe čudovito lepe in fine sence, ki so vplivale na njegove barve. Razni laški mojstri gori do Rafaela so nam ustvarili neizčrpno število prekrasnih umotvorov barvnega ornamenta. Tu omenjamo samo vatikanske palače in njenih dvoran, izmed katerih so nekatere od tal pa do vrha polihromovane s toliko mnogovrstnimi ornamenti v toliko lepih barvah in v toliko genijalnih sestavah, da so same vredne onega romanja v večno mesto in v zeleni vrt Evrope; ornamentov v Palazzo Ducale v Mantovi, v Certosi pri Paviji itd. Krasno tekmovanje laških mojstrov v renesanski dobi zavzema obširen prostor v zgodovini umetelnosti in spada med najbolj zanimive študije. Slovstvo nam podaje celo vrsto izborno barvanih del, ki nam pričajo o renesanskem veku in njegovih proizvodih. Na tem prostoru moremo samo opozoriti na to skoro najlepšo dobo v razvoji človeškega duha. Sklep. Culi smo, da je čut za barve spremljal človeka, odkar biva na zemlji. Neko prirojeno teženje po ugodnosti ga vodi, da povsod išče vpliva barv in da se jim rad prepušča pri vsaki priliki. Barve rodč v nas vesele in žalostne, slovesne in jesne, veličastne in grozne vtise, narejajo nas pogumne in obupne, mirne in razburjene. One so tesno zvezane z omiko človeštva in spremljajo vsa njegova dela. Ni ga orodja in obleke, zgradbe in sploh tvora, ki ga je napravila človeška roka, da bi ne bil v tej ali oni obliki uže nosil barv in ornamentov. Ljubav do barve in razumna uporaba njena pa je sama jela zamirati po propadu renesanske dobe. Izgubila se je v širnih krogih, zapustila zgradbe in sploh človeške izdelke — nastali so žalostni časi za umetelnost in njene blažilne družice. A novejša doba skuša na vseh poljih popraviti zamudo onih temnih časov. Sedanja generacija se zopet z razumom ozira nazaj na klasične vzglede bivših cvetočih dob, proučuje njihova dela in se ogreva za izgubljeni barvni kras. Povsod opazujemo, kako tekmujejo posamezniki in družbe, vlada in cerkev, da bi zopet vzbudili nekdanje čute, nekdanji razum in nekdanjo ljubezen do barv in njih čara. Povsod nastajajo umotvori, zgrajeni po pravilih prave umetnosti in boljšega vkusa, ki se širi tudi med pripro-stejše sloge naroda. Da bi k temu hvalevrednemu probujenju tudi v naši domovini nekoliko pripomogli z malimi svojimi silami, bil je sestavljen ta spis — pač le površen in skromen, a z upom in namenom, da bi se to zapuščino polje pri nas v bodočnosti lepše gojilo in razumevalo nego se je doslej. t Franc Miklosich. Napisal dr. Matija Murko. tem skromnim imenom se je povsod podpisoval mož svetovne slave. Bil je tudi častni ud „Matice Slovenske11 od 15. nov. 1872.1., gotovo najodličnejši, kar jih je ona doslej imela. Vendar njegovo ime se ne bo več svetilo med njenimi živimi društveniki. Neizprosna smrt je pobrala 7. marca t. 1. tudi našega Miklošiča v 78. letu njegove dobe. Učakal je po takem sive starosti, videl je lahko plode svoje neumorne delavnosti, znan in slavljen bil je povsod, kjer se slišijo slovanski glasovi, in v celem svetu, kjer se goji jezikoznanstvo. V naši državi in na tujem cenili so njegove velike zasluge, in priprosti kmečki deček iz Ljutomerskih goric je bil na konci svojega življenja: Nj. ces. in kr. apost. Veličanstva pravi tajni svetnik, člen avstrijske go-spodske zbornice, vitez avstr. ces. reda železne krone II. vrste, avstr. ces. Leopoldovega reda, posestnik častnega znamenja za znanost in umetnost, ud mirovnega oddelka kr. prus. reda pour le mčrite za znanost in umetnost, imetnik ces. rus. Stanislavovega reda II. vrste z zvezdo in ces. rus. reda sv. Ane II. vrste, velikokrižnik kr. srb. reda Sv. Save I. vrste, komendnik reda Zvezde Rumunske, vitez kr. bav. Maksimilijanovega reda za znanost in umetnost in ces. mehikanskega reda naše ljube Gosp<5 Gvadelupske, posestnik več svetinj, c. kr. dvorni svetnik, bivši rektor in redni javni profesor dunajskega vseučilišča v pok., ud cesarske akademije znanosti na Dunaji, akademij v Parizu, Berolinu, Budapešti, Monakovem, St. Peterburgu, Krakovu, Kodanji, Bukareštu, Zagrebu, Belem Gradu, Rimu (obeh: dei Quiriti in dei Lincei) kr. družbe znanosti v Pragi, v Got-tingenu in mnogih drugih učenih družeb in društev domače države in inozemstva i. t. d. i. t. d.1) ‘) Nekoliko popravljeno po mrtvaškem listu, ki sta ga izdala sinova, tiskanem tudi v ,.Ljubljanskem Zvonu" 1891, str. 243. Ta odlikovanja pripovedujejo gotovo mnogo, ali večen spomin bodo ohranila Miklošiču njegova dela, s katerimi je razveseljeval in iznenadjal črez 40 let vse slaviste in učeni svet sploh. Ves napredek slavistike v tej dobi je naj ože zvezan z njegovim imenom, v Miklošiči so spoštovali vsi, ki se bavijo z jeziki in starino Slovanov, svojega prvaka in učitelja. Pot so mu pripravljali Dobrovskj, Kopitar, katerega neizmerna zasluga ostane vedno, da je poleg Vuka tudi Miklošiča spravil na pravi pot njiju poklica, Vostokov in Šafarfk, ali on je nadkrilil vse z obsežnostjo svojega znanja, z bogatimi plodi svojega delovanja, posebno pa s tem, da je ustvaril primerjajoče slovansko jezikoslovje, po jednakih načelih obdelal slovnico vseh slovanskih jezikov ne izvzemši gornje-in dolnjelužiških srbskih drobtin: on je oče primerjajoči slovanski slovnici. Za podlago je vzel staroslovenščino, jezik slovanske božje službe, odmeril jej seveda največ mesta in iz njenih glasov in oblik razlagal žive jezike, z ozirom na njo primerjal jih med seboj, ali ne zanemarjal tudi njih zgodovine. S tem je Miklošič postavil slovnico pri vseh slovanskih' narodih na nov temelj, brez njegovih del si slovničarja nobenega slovanskega jezika ali narečja ne moremo niti več misliti in njegov vpliv sega že danes do poslednje ljudske šole in se bo še vedno bolj širil. Miklošičevo glavno delo „Vergleichende Grammatik der slavischen Sprachen11, katero je pripravljal in podpiral z mnogoštevilnimi razpravami, ne bo nikoli popolnoma zastarelo, le na tem stebru bodo zidali njegovi nasledniki.1) Kot slovničar imel je Miklošič neizmerno široko obzorje in temeljito znanje. Njegova primerjajoča slovnica slovanskih jezikov se je zaradi tega tako posrečila, ker se je Miklošič držal primerov, katere so mu dali Bopp, oče primerjajočega jezikoslovja, J. Grimm in Diez, ustanovitelja germanskega in romanskega. Poleg njihovih imen bo se vedno imenovalo tudi Miklošičevo. On pa je tudi poplačal evropskim učenjakom njihove nauke stokratno, ker je donesel v primerjajoče jezikoslovje ogromno bogatstvo vseh slovanskih jezikov in njih narečij ; marsikatero temno besedo in obliko sorodnih arijskih jezikih je že Miklošič objasnil iz slovanskih, za druge pa zajemljejo jezikoslovci gradivo skoro jedino iz njegovih virov. Mnogo je pomagalo k takemu uspehu to, da so Miklošičeva dela izhajala v nemščini in da je s časom v slovnico, v svoje razprave in v etimologični slovar uvel latinsko transskripcijo za one jezike, ki rabijo cirilico. Miklošič je pokazal nova pota tudi v ‘) Tem vrstam ni namen kritična ocena njegovega delovanja, ampak le Matičnemu „Letopisu“ primeren spomenik. sistemi: sintakso je postavil na novi in dosti bolj prosti temelj, izgnal je iz nje tako rekoč nauk o stavku in po njegovem četudi nekoliko modifikovanem obrazci bodo se pisale bodoče sintakse Razpravo kakor „Subjectslose Satze“ mogel je v naši dobi samo Miklošič napisati; v njej razbira dveti-sočletne nauke slovničarjev in filozofov o takozvanih neosebnih glagolih in pobija s primeri iz raznih jezikov posebno pa slovanskih trditev, da ni stavka brez subjekta. Ali Miklošič se je podal samostalno tudi na druga polja: njegovim razpravam o rumunščini čudijo se romanisti, razprav o ciganskih narečjih pa še danes ne morejo učenjaki prav oceniti Miklošič po takem ni bil samo največji slavist, ampak sploh največji filolog naše dobe, kar so priznavali veliki učenjaki v razgovorih (n. pr. Mullenhoff), in dunajski romanist prof. Mu-ssafia imenoval je Miklošiča na prvem predavanji po njegovi smrti celč največjega filologa našega stoletja. •J ;■ Ne raanje važnosti od primerjajoče slovnice slovanske ostanejo Miklošičeva leksikografska dela; posebno „Le-xicon palaeoslovenico-graeco-latinum" (1862—65) in „Etymo-logisches W6rterbuch der slavischen Sprachen11 (1886) bosta še dolgo glavni pomoček pri izučevanji starih spomenikov in bogatega besednega zaklada vseh Slovanov. Izdal je Miklošič tudi mnogo in važnih starih spomenikov slovanskih ter v njih marsikaj razjasnil. Z drugimi učenjaki izdajal je srednjeveške grške listine. Sploh je Miklošič mnogo storil tudi za staro zgodovino Slovanov; njegove preiskave o delavnosti sv. Cirila in Metoda in o domovini staroslovenščine, o glagolici, o krščanski terminologiji i. t. d. bodo vedno pričale, kako se je Miklošič vestno trudil, da reši temeljito in brezpri-stransko naj težavnejša in toli kočljiva pitanja. Neizmerno je Miklošiča mikalo vse, kar je v zvezi s čisto narodnostjo slovansko. Narodno pesništvo, posebno srbsko, mu je bilo drago in v tem oziru je ostal do smrti zvest idealističnim nazorom romantikov, da narodno pesništvo stvarja ves narod, kakor si je stvaril jezik, vero, običaje. Temu predmetu še je posvečena njegova poslednja tiskana razprava „Die Darstellung im slavischen Volksepos“, kjer slovansko epiko, ki mu je starša od lirike, primerja Homerjevi. Kar se tiče pravnih običajev, razveselil nas je tudi v poslednjih letih z razpravo o krvnem maščevanji pri Slovanih. Njegove razprave o imenih slovanskih so sicer strogo znanostne in služijo za temelj mnogoštevilnim novejšim, posebno o imenih v ponemčenih krajih, ali Miklošič je odkril v njih tudi poetične nazore Slovanov, katerih imena po svoji lepoti ne ostajajo za grškimi. Sploh je Miklošič največ znanostno dokazal kulturnost starih Slovanov ; za njega vsa civilizacija ni bila izključiteljna lastnost katerega koli naroda, ampak delo skupnih trudov vseh narodov in vekov. Njegove razprave o slovanskih elementih v magjarščini pokopale so za vselej patriotične sanje o magjarski izvirni kulturi, kar Magjari sami pripoznavajo;1) isto tako je dokazal ogromni vpliv Slovanov na Rumune in precejšnji na Albance. Da mu pa je šlo vedno le za resnico, priča razprava o slovanskih elementih v novogrščini, v kateri je ovrgel Fallmerayerjevo hipotezo, da so novi Grki prav za prav Slovani. S tujkami bavil se je še poslednja leta in spomenik njegove mnogostranske učenosti so razprave o turških elementih v vseh jugovzhodnih evropskih jezikih (grškem, albanskem, rumunskem, bolgarskem, srbskem, maloruskem, ve-likoruskem, poljskem). ‘) Pr. uvod v Die slavischen Elemente im Magyarischen. Zweite Auflage. Von Dr. L. Wagnor. Str. 51: „mit den schonen Zeiten autoch-toner Cultur war es in Ungarn zu Ende.“ Miklošičeva dela in tudi najmanjše razprave niso pisane za široke kroge, ampak le za učenjake. Pri njem je vse tako kratko in jedrnato povedano, da mora celo strokovnjak njegova dela študirati, ne samo čitati; glavna reč so mu vedno mnogoštevilni in dobro izbrani primeri, ki podpirajo vsako trditev. Po svojem znanostnem delovanji Miklošič ni mogel postati popularen, v narode je segal njegov vpliv le posredno. Miklošiču so bili ideal stari nemški učenjaki, ki so se samo z znanostjo bavili. Zdelo se mu je, da tudi na Nemškem znanost pada, obžaloval je n. pr. da se možje kakor Mommsen in Virchov brezuspešno ukvarjajo s politiko, in „duhovitost“ in mnogobesednost novodobnih učenjakov, posebno nekaterih literarnih zgodovinarjev, bila mu je zoperna. Jednak je bil njegov značaj. Miklošič je bil z ozirom na svoje zasluge jako skromen in neizmerno varčen kot gospodar, ali v javnosti mož s ponosom od pete do glave, ki se nikomur ni klanjal, še menj pa laskal. Miklošič ni skrival svojih opazk, če so njegovi kolegi begali v ministerstvo in moledovali uradnike, včasih le na korist svojih inštitutov. Tudi napihnjenost v hramu znanosti mu ni bila po volji. Ko je prvikrat stopal na svojo stolico v prekrasnem novem vseučilišči, ni mogel zatajiti ironičnih besed: „herrlich, herrlih, vielleicht zu herrlich!“ Mož, katerega so povsod imenovali svetilo dunajskega vseučilišča1) in ki je bil gotovo največja znamenitost filozofske fakultete, stal je po svoji plači daleč za navadnimi filologi. Miklošič za sebe ni prosil ničesar in tudi le redko za druge, pač pa lahko pripovedujejo o njegovi dobroti učiteljski kandidatje, ki so pod njegovim vodstvom delali izpite, ali pa ubogi dijaki, katerim je vračal kolegnino, kar niti ni pravilno. Take črtice njegovega znanostnega delovanja in trdega značaja treba je imeti v spominu, če se sodi njegovo obnašanje nasproti slovanskim narodnostim. Kakor o svojem času o Kopitarji nabrala se je tudi o Miklošiči v tem oziru cela legenda,'2) ki se bo s časom jednako razpršila kakor Kopitarjeva. l) Ko je Miklošič 1. 1878. odstopil od vodstva izpraševalne komisije za srednje šole, predali so mu vsi njeni členi adreso, v kateri ga imenujejo „cum Austriae totius tum universitatis Vindobonensis lumen et ornamentum.11 Zlata medalja in adresa pri priliki sedemdesetletnice je bila tudi posvečena „Universitatis Vindobonensis . . . et totius Austriae lumini ac decori.“ a) Vrhunec tega nesmisla prinesel je hrvaški „Vienac‘‘ v 11. št. 1891. 1. Jaz tega ne bi niti omenjal, ko ne bi bilo treba konstatovati žalostnega fakta, da pisalec Miklošičevega nekrologa v književnem listu nobenega Miklošičevega dela niti videl ni! l’r. mojo opazko v „Ljublj. Zvonu", 1. 1891., str. 245. Za primer vzamem le Čehe.1) V. Iianka je o svojem času Miklošiču očital, da so njegove „Radices“ Kopitarjevo delo. Miklošič mu je res prav osorno odgovoril,2) kakor je Iianka zaslužil, ali za to je ostal neprijatelj Čehov, sovraštvo proti Kopitarju se je preneslo na njega, posebno ker je dosledno ignoriral narodni svetinji, kraljedvorski in zelenogorski rokopis. Poudarjalo se je vsled tega, da bi Miklošič moral vsaj dokazati nepristnost rokopisov, ali ker tega „ne more“, podtikale so se mu tajne nakane. Vendar Miklošič se je prav resno pripravljal na pobijanje kraljedvorskega in zelenogorskega rokopisa in sestavil si je natančen slovar vseh besed in mest, ki se v njih nahajajo, ali prepričal se je, da je še premalo nesumljivih starih spomenikov tiskanih, na katere Iti se mogel opirati, in zaradi tega je delo odložil. Čehi so se takrat preveč brigali za svoje ponarejene spomenike, ne pa za prave, katerih imajo tako mnogo, saj so oni jedini slovanski narod, ki ima zahodno sredoveško literaturo. Ko se je pravda zopet obnovila ali takrat od čeških učenjakov, pokazal mi je svoj že porumeneli slovar. Danes na Češkem pač ne bo več mnogo malo znanostno naobraženih mož, ki bi se na Miklošiča še srdili zavoljo kraljedvorskega in zelenogorskega rokopisa. In še drug primer, ki je res kurijozen! V dobi, ko sta celo Ša-faffk in Palacky mislila, da tudi Miklošič zagovarja panonsko hipotezo iz katoliških ozirov, zdelo se je nekaterim našim rojakom potrebno moliti za Miklošiča, ker se je dosledno za to potezal, da jse pokliče na dunajsko vseučilišče protestant H. Bonitz. Ne, v verskih in narodnostnih vprašanjih bila je Miklošiču objektivnost više od vsega! Sploh pa je Miklošič popolnoma pravilno trdil, da n. pr. vprašanje o domovini staroslovenskega jezika ali pa o glagolici in cirilici nima nikakega pomena za sedanjost.1*) Pravi omikanci vseh slovanskih na- ') Pravo strašilo so si napravili iz njega sami Hrvati, kar jo popolnoma razumljivo, če pišejo o njem ljudje, ki še niti njegovih del pogledali niso. Po Miklošičevi hipotezi o razmeri med hrvaškim in srbskim jezikom, katere se pa že nista držala niti Daničid niti JagicS, je lahko Hrvat vsak, kdor hrvaški čuti. Miklošič ni ,,srbizma digao“, ker po zdravi 'logiki — in te je bilo pri Miklošiči mnogo — moral bi kot ..avstrijski hofrat" širiti hrvatizem, posebno v dobi, ko so še na Dunaji bili Hrvatom hvaležni — iz one dobe je hipoteza — in na nje še jako računali. Državnopravno Miklošič Hrvatom že celd ničesar ni jemal, pač pa jim lahko povemo, da najde bodoči zgodovinar dokument, v katerem on avstrijski vladi svetuje, naj pusti Hrvatski Žumberško krajino, na katero je imela pravice Kranjska dežela, z ozirom na narodnost, jezik in običajo. s) V ..Slavische Bibliothek1' 1. 1861 :l) Svoja predavanja o starožitnostih jo 1. 1882. končal s temi-le besedami: iiber dieso dinge wird mit groszer heftigkeit gestritten; wer sie aber einigermassen mit kaltem blute betrachtet, tiberzeugt sich leicht, dass dieso heftigkeit eine ganz iiberfiiissige ist. Die beiden kirchen bestehon neben einander, bekiimpfen einandor mit vvaffen, die rodov so Miklošičeve čisto učene težnje tudi pravično ocenjevali. Prav na Ruskem je nahajala njegova panonska hipoteza iz versko-narodnih ozirov vedno najhujše nasprotstvo, ali niti to niti delitev maloruskega jezika od ruskega ni ovirala naj večjega spoštovanja do našega učenjaka. Miklošič je imel dva visoka ruska reda, bil je nazadnje častni člen vseh ruskih vseučilišč (razven derptskega) in k sedemdesetletnici čestitali so mu stari in mladi učenjaki vseh strank. Tako postopa res velik narod! V politiko se Miklošič prav za prav ni mnogo mešal. Le burno leto 1848. je tudi njega potegnilo v politiške boje, ko je bil predsednik dunajske „Slovenije“ in poslanec Št. Lenart-skega okrajal) v kromefižskem državnem zboru. Da je bil tamkaj vidna oseba, priča med njegovimi papirji pismo (od 7. dec. 1848), v katerem ga zoveta ministra notranjih rečij in pravosodstva k posvetovanju o postavnih načrtih. V. K. Wurz-bachovem „Biographisches Lexicon“ se po krivem pripoveduje, da je Miklošič zapustil državni zbor, ko so prihajali radikalni elementi na vršino. „Tudi jaz sem ostal tako dolgo, dokler nas niso vseh razgnali", povedal mi je sam. Kot člen go-spodske zbornice (od 9. febr. 1862) bil je večkrat poročevalec o naučnih predmetih in šele poslednja leta tudi o naj razno-vrstnejšili drugih, ali govoril je vedno le stvarno in ni se spuščal v politiške razprave. Pripadal je sicer „srednji stranki", ali pravi strankar ni bil. Naj bolje se označi njegovo stališče, če se pove, da je bil staroavstrijski konservativec z globokim verskim čuvstvom. ali tudi zagovornik pravega napredka. Dunajska žurnalistika mu je bila zoperna in govoril je zaničljivo o „vordenker“-ih, katerih je treba ogromni večini modernih omikancev. Njegov list bil je „Vaterland“, le o svojem času, ko je izhajala na Dunaji prepotrebna „Tribune“ Skrejšovskega, bil je tudi njen naročnik; nikoli ne bom pozabil, s kako globoko žalostjo mi je podal v roko ono številko, ki je javila naglo smrt nadarjenega češkega publicista. Razvitek vseh slovanskih narodov je Miklošič v svoji učenjaški sobi zasledoval in se ga tudi veselil. Bilo je neizmerno zanimivo slišati iz njegovih ust o takih rečeh njegova samostalna ne iz časnikov črpana mnenja. hautig nicht wiirdig sind, aber es ist ganz unrichtig zu meinen, von der entscheidung dieser Leiden fragen hiinge et\vas tur dic gegenwart ab. Es ist eino gelehrte frage, dio diejenigen intoressirt, vvelche in der geschichte der slavischcn volker aufk.18.rung orhalten wollen; fur die gegenwart ist dio sache von keiner bedeutung, trotzdem ihr eine be-doutung auch in diesen dingen in der gegenwart zugescbrieben wird. Pr. mojo brošuro ,,Miklošič in Hrvati", v Ljubljani, 1883, str. 23. ') Voljen 20. junija 1848. Na certilikatu volilne komisijo jo mnogo slovenskih imen, ki so pa še vsa pisana z nemško kurentno pisavo. Pri nas se je večkrat obžalovalo, da nas Miklošič ni zagovarjal, ker njegova beseda bi gotovo kaj veljala. Proti temu je treba opomniti, da so bili časi, ko nam sam Demosten ne bi bil ničesar pomagal, in bilo je boljše, da se je Miklošič le z znanostjo bavil in s tem nam in drugim Slovanom dosti več koristil. Vsak po svojem! Žalibog tudi naši možje niso iskali dotike ž njim, kar bi lahko imelo semtertje medsebojen dober vpliv. Vendar mi ne smemo pozabiti, da je Miklošič že L 1854. nasvetoval grofu Levu Thunu popolnoma slovenske ljudske šole.^ naš vzorni rodoljub knezoškof Slomšek pa utra-kvistične. Še 1. 1883. je Miklošič opazil v strogo znanostnih „Denkschriften der kaiserlichen Akademie der Wissenschaften“ k zapovedi cerkvenega zbora v Mogunciji 1. 813., naj se pri pouku v krščanskem nauku jemlje ozir na narodni jezik: „Selbst im neunzehnten Jahrhundert lernten und lernen Tau-sende von slavischen Kindern den Katechismus deutsch, ohne einen einzigen Satz zu verstehen“ (Gesch. der Lautbezeichnung im Bulgarischen, str. 4, op.). Ko je po bitki pri Sadovi izšel ukaz, naj se da narodnim jezikom več prostora tudi v srednjih šolah, predstavljal si je Miklošič takoj tudi naše gimnazije kot utrakvistične.1) Sploh je bil utrakvizem v višjem šolstvu njegov ideal. (Glasoval je sicer za razdelitev praškega vseučelišča v češko in" nemško, ali njegov govor 2) je bil naperjen prav za prav proti. Odločno pa se je Miklošič ravno takrat izjavil proti resoluciji, predlagani celo od nemških konservativcev, naj se od vsakega uradnika v Avstriji zahteva znanje nemščine. Taka postava bi po njegovem prepričanji ne bila izvršljiva, posebno na jugu ne: primer Dalmacije kaže, da je vsak poskus z germanizacijo bil brezuspešen. „Oester-reich ist ein Land, dessen Bevvohner auf verschiedenen Cul-turstufen stehen, ein Land, welches auch in verschiedene Culturkreise hineinragt, und ein Gesetz dieser Art, das von der sachsischen Grenze bis zu den fatalen schwarzen Bergen Geltung hatte, gibt es nicht.“s) Kako stvarno je Miklošič o takih rečeh mislil, dokazuje tudi to, da je v odboru za izda-vanje prestolonaslednikovega dela „Oesterreich-Ungarn in Wort und Bild“ zastopal mnenje, naj se vse, kar se tiče narodnosti, razvrsti po narodnostih, ne pa po kraljestvih in deželah, ali le za nas Slovence, ki smo že preveč^ razkosani, rešil je vsaj deloma ta jedino naravni princip.1) Še na stare dni se nam M Po pripovedovanji g. J. Navratila. a) Gl. Sitzungsprotokolle des Herrenhauses, seja 9. febr. 1882. 3) Sitzungsprotokolle, seja 10. febr. 1882. 4) Iz jednake doslednosti nasproti narodnostnemu principu se ob-jasnjuje tudi to, da v nemSCini ni rabil zgodovinskih imen „bohmisch, ruthenisoh, kroatisch, ungarisch, rumacnisch" ampak bolj narodna predstavlja kot privrženec novodobne životvorne narodnostne ideje, ki je 1. 1848. zbiral podpise za zjedinjenje slovenskih dežel. Na razvitek našega književnega jezika imel je Miklošič večji vpliv nego se navadno misli. Nekaj časa bilje Matevžu Dollenzu pomočnik pri prestavljanji državnega zakonika (od 20. maja — 1. nov. 1849.) in bil je tudi ud komisije za slovansko juridično terminologijo (poklican 10. jan. 1849). Njegova „Berila“ za srednje šole so utrdila našo pisavo in njegova slovnica je bila vedno najvišja instancija v preštevilnih slov-niških prepirih. Domače Miklošičevo polnoglasno in lepozvo-neče narečje je mnoge vzhodne oblike rešilo za naš knjižni jezik v borbi z zahodnimi in nas s tem približalo Hrvatom in Srbom. Tudi pri naših najbližjih bratih Hrvatih pomagal je onemu krogu, ki je zahteval, naj se piše južno ijekavsko narečje, ne pa mešanica iz vseh. Vuku Karadžicu, okoli katerega so se zbirali na Dunaji Srbi in Hrvati, bil je najboljši prijatelj in izdal je njegovo posmrtno zapuščino. Miklošič je s svojim čisto znanostnim delovanjem neizmerno koristil vsemu slovanstvu. Seme slovanske vzajemnosti, katero sta zasejala J. Koller kot pesnik „Slavy dcere“ in s svojo razpravo o tem predmetu, Šafafik pa z „Narodopisom“ in „Starožitnostmi“, je vzraslo in dobilo od Miklošiča zna-nostno podlago z ozirom na glavni faktor, t j. jezik; za faktično zbližanje Slovanov je dosedaj morebiti on največ storil, on je ukoreninil princip, da se naj slovanska filologija povsod ozira na vsa plemena, tudi na najmanjša. Slovanskim jezikom, izmed katerih so bili mnogi preganjani, zaničevani pa skoro vsi, odkazal je primerno mesto med kulturnimi arijskimi in s tem povzdignil vse slovanske narode. Miklošič je že sam po sebi s svojim umom in trudom delal čast Slovencem in vsem Slovanom. Z vseučiliščnih stolic na Dunaji, med izbranimi krogi dunajskih učenjakov, katerim je naš rojak imponiral, in tudi na drugih mestih ste ga lahko slišali imenovati „der grosze Slave11 ali pa „der beriihmte slavische Forscher." Kot velikega učenjaka so Miklošiča častili in ga bodo učeni možje vseh narodov, Slovani pa in posebno mi Slovenci, ki smemo biti ponosni nanj, smo mu dolžni tudi hvaležnost za posebne zasluge, ki si jih je za nas pridobil z uma svetlim mečem. Slava njegovemu spominu! „čechisch, kleinrussisch, chorvvatisch, magyarisch, rumunisch.11 To nekaterim tudi ni prav, ali mi bi se danes hudovali, če bi kdo naš jezik imonoval „windisch“ kar je z zgodovinskega stališča v nemščini popolnoma pravilno in vzbuja prav lope spomine (o Gospe Sveti, „\Vin-dische Mark11 i. t. d.). »Matica Slovenska" je izdala v »Letopisu" za 1. 1882. in 1883. (str. 1—54) in v ponatisu Miklošičev životopis, ki je doslej najbolj popoln, in spisek njegovih del od Antona Trstenjaka. Tukaj sledi kratko nadaljevanje. L. 1883. slavili smo Miklošičevo sedemdesetletnico. Naš narod je najprej pokazal, da je vreden svojega velikega rojaka, in priredil je že 2. septembra velikansko narodno slavnost v Ljutomeru, kjer je Miklošič preživel mladostna leta. Bila so tam zastopana razna društva, od Jugoslovanske akademije prišel je njen predsednik dr. Fr. Rački iz Zagreba, priromali so Slovenci iz vseh pokrajin, v največjem številu pa se je slavnosti vdeležilo ono bistroumno in zavedno ljudstvo, med katerim sta se rodila prijatelja St. Vraz*) in Miklošič. Kakor navadno navdušil je tudi takrat pokojni Božidar Raiča) vse poslušalce s svojim govorom, v katerem je umel zjediniti spomin o Miklošičevih zaslugah z razpravljanjem naših teženj. Kak vtis so poročila o tej slavnosti napravila tudi drugod, naj pričajo besede, katere mi je izrekel prof. nemške literature Erich Schmidt (sedaj v Berolinu): „es ist schon von einer kleinen Nation, dass sie einen Mann der Wissenschaft so ehrt". Glavna slavnost je bila seveda na Dunaji 20. novembra.3) Deputacija dunajske akademije in vseučilišča iz 21 členov izročila je jubilarju veliko zlato medaljo, delo I. Tautenhayna, z adreso,1) na kateri so tiskana najslavnejša imena vse Evrope. Zvečer je napravila slovanska akademična mladež slavnostno akademijo z izbranim programom v tesno napolnjenih dvoranah »Gartenbaugesellschaft" in pri tej priliki Miklošiču izročila album, v katerem je bilo 132 fotografij njegovih slovanskih čestilcev, posebno njegovih neposrednih učencev, in pa srebrni lovorvenec, katerega so mu poklonila dunajska slovanska akademična društva in sicer: Verein der Slavisten, Slovenija, Akademick^ spolek, Ognisko, Bukovina, Tatran, Sič, Zora. »Slovenija" je podala še poseben diplom svojemu častnemu udu, Gl. članek prof. Markoviča »Stanko Vraz prama Franji Miklošiču", Vienao 1883, br. 37. Tudi Miklošič je bil kakor Davorin Trstenjak Ilirec in priobčil v »DanicFTIirski" za 1. 1840. dve pesmici: Ani P . . . iz Petrograda v št. 30, Slavuj v št. 42. '-1) Z otožnostjo se spominjam, kako so se uresničile besede, katere mi je izrekel Miklošič, ko sem mu pripovedoval, da rodoljubi našega volilnega okraja hočejo poslati Raiča v državni zbor. »Obžalujem vsakega, ki semkaj pride", bile so njegove^ besede, katere omenja'Raič po strani tudi v svojem volilnem oklici. Žalibog smo se morali skoro po tem prepričati, kako je bilo treba takega moža ko Raiča pustiti na svojem mestu, kjer bi še danes lahko koristno deloval. “) Najbolje jo je opisal Š. (Dr. K. Štrekelj) v »Ljubljanskem Zvonu" 1. 1883., 12. zv. str. 802-807. /j Tekst gl. tam na str. 803. ki si ga je pri tej priliki izbrala, kakor tudi graški „Triglav”. Javile so se tudi razne druge deputacije, posebno maloruske iz Lvova, z adresami. Lepi večer končal se je s komersora, h kateremu je došlo 154 telegramov iz vseh slovanskih zemelj. Slavljenec sam je dobil neštevilne čestitke iz vseh stranij. Adrese so poslale akademije peterburška,1) jugoslovenska3) in rumunska, filozofska fakulteta v Bonnu, vseučelišče varšavsko,*) diplome častnega členstva vseučilišča v St. Peterburgu, Odesi, Kazani; za svojega častnega člena imenovala ga je tudi filozofska fakulteta v Moskvi, vseučelišče sv. Vladimira v Kijevu poslalo mu je diplomo častnega členstva 1. 1884., harkovsko pa se je spomnilo svojega častnega člena (že z 1. 1861.) s telegramom. Car Aleksander III. je podelil Miklošiču red sv. Stanislava II. vrste z zvezdo, kralj srbski red sv. Save I. vrste, rumunski veliki križ zvezde rumunske (že 4. jan. 1883 dobil je Miklošič od rumunske vlade „medalia Bene Merenti clasa Ia“.) Tudi dva slavnostna spisa sta izšla. Veliki romanist Hugo Schuchardt posvetil je Miklošiču k 20. nov. 1883 svojo knjigo: Slawo-deutsches und Slawo-italienisches (Graz 1884), dr. L. Wagner pa je izdal na novo Miklošičeve „Die slavischen Elemente im Magyarischen“ s svojim uvodom. Sedemdesetletnica imela pa je za Miklošiča tudi neprijetne nasledke. Starost sama po sebi ga ni mučila, saj je bil krepek in duševno čil, pač pa misel, da bo moral skoro zapustiti torišče svoje petintridesetletne delavnosti na vseučelišči. Kakor je znano, imamo zakon, da vseučeliščni profesorji odstopajo s 70. letom. Miklošič sam je bil v gospodski zbornici poročevalec za ta zakon, ki je semt2. navedena razprava ,,Ueber Goethe’s Klaggesang von don edlen Frauen des Asan Aga“ je tiskana v CIII. knjigi 1. 1883. V Jagicevem „ A r c h i v f ti r slavische P h i 1 o 1 o g i e “ nahajamo sledeče doneske Miklošičeve: 1. Ueber die altrussischen Kolbjager. X. 1—7. 2. Ueber Fremdworter. XI. 105—111. 5. Ein neuer Beleg fur den altserbischen Ausdruck cefipi., XI. 633. 4. Eine Sprachprobe des kroatischen Dialektes von Neu-prerau bei Nikolsburg. Prodika na nedilyu vazmčnu. XII. 311—319. Razven tega je Jagidu priobčil Kopitarjeva pisma;1) nekatera so tudi tiskana v Archiv-u, vsa pa v Jagicevi izdaji: Pisi.ma Dobrovskago i Kopitara. S. Peterburg. 1885. (Sbornik otdelenija russkago jazyka i slovesnosti Imperatorskoj aka-demii nauk. Tom XXXIX). K Trstenjakovemu spisku je treba več dopolnil. Kolikor sem jaz dosedaj zapazil, niso tam navedene tako važne _recenzije kakor na str. 9. sicer omenjena kritika Boppove „Vergleichende Grammatik des Sanskrit, Zend, Griechischen, Lateinischen, Lithauischen, Gothischen und Deutschen" (Jahr-biicher der Literatur, Wien 1844. Bd. 105.) in pa „Recension auf Ostromir’s Evangelium“ herausg. von Vostokov (Jahr-biicher, 1847. Bd. 119, p. 1—39). Drobnostij bo se še morebiti nekaj našlo. ' Tako je Miklošič ocenil Gj. Daničidevo »Srbsko sintakso" v »Srbskih Novinah" br. 97 za 1858 god. (ponatisnila »Sedmica“ 1858 br. 35) in Daničicev »Rječnik iz književnih starina srpskih" v „Vidovdanu“ za 1862. godinu, br. 38.3) V „Jenaer Literaturzeitung" 1875. Nr. 24 ocenil je Miklošič Krekovo »Einleitung in die slavische Literatur-gescliichte". Najbolj pa se pogrešajo Miklošičevi doneski v izdajah »Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti" v Zagrebu: 1. 0 slovima v. s. Rad IX. 11—16 str. 2. Marija kdi Angjelinina i Konstantin Arijanit. Rad XII. 9 str. 3. Trojanska priča. Starine III. 147—188 str. 4.) Psaltir s tumačeiiem pisan 1346 za Branka Mladenoviča. Starine IV. 29—62 str. ') Tudi Jd. dol „B. Kopitars kleinere Schriften11 imel je Miklošič za tisk pripravljen, ali jih ni izdal, ker se stroški niti pri I. niso poplačali. Po njegovem mnenji moralo bi Kopitarjeve spise izdati kako društvo n. pr. ,,Matica“. Zeloti bi bilo, da se tudi druga pisma Kopitarjeva izdajo, kjer se nahaja toliko zanimivega za nas in druge Slovane. a) Obe oceni je ponatisnil Oj. Gjorjevič v „Prosvetnem glasniku ministerstva prosvete in cerkvenih poslova kraljevine Srbije". God. XII. 1891 Bd. 4. str. 178—180. 5. Izvještaj od god. 1772 o manastirih na Fruškoj gori u Sriemu, podastrt kr. dalm.-hrv.-slav. namjestničkomu viedu. Starine VIII. 1 - 19. 6. Novo nadjeni spomenici iz IX. i XI. vieka za panonsko-moravsku, bugarsku i hrvatsku poviest. Od dra. Fr. Miklošiča in dra. Fr. Račkoga. Starine XII. 206 — 223 str. Iz Vukovih del ni izdal Miklošič samo „Deutsch-serbisches Worterbuch“ (pr. str. 50 ali 1. 1872, ne 1864), ampak že za časa Vukove bolezni je nadzoroval tisk IV. knjige narodnih pesmij. Odbor za izdavanje njegovih del (Miklošič, dr. Jos. Subotič in Ognjeslav Utješenovic Ostrožinski) javlja v svojem pozivu, da bo Miklošič vršil „po naročitoj želji pokoj-noga Vuka za ovaj slučaj izraženoj za života njegova) revi-ziju štampe u duhu jezika i pravopisa dosadašnjijeh Vukovijeh knjiga". Ta odbor je, že izdal: 1. Priprava za istoriju svega svijeta po Šleceru, izdao Dim. Vladisavljevid, a pre-gledao Vuk (1864); 2. Srpske narodne pjesme, V. knjiga (1865). Na konci so med tiskarskimi popravki tudi Miklošičeve opazke; ;3. Srpske narodne pjesme iz Hercegovine (ženske) 1866; 4. Život i običaji naroda srpskoga (1867); 5. narodne srpske pripovijetke, drugo umnoženo izdanje (1870). Mnogo posla je imel Miklošič z „Deutsch-serbisches Worterbuch“, katerega je moral urediti, ker ga je Vuk zapustil na listkih. Predsednik odbora Utješenovic se mu zahvaljuje v predgovoru, da za ves svoj trud ni hotel „ni pare".1) Nekrologe o Miklošiči so prinesli mnogi politični in zabavno-poučni slovanski listi. Iz podlistka praške „ Politik “ (1891, št. 112, 24. apr.) je treba rešiti, kar piše dr. V. Oblak (po pripovedovanjih Davorina Trstenjaka) o graških letih med navdušenimi rojaki slovenskimi: „Da gab es manchen harten Strausz zwischen dem klihlen und michternen Miklosich und dem feuerigen Dichter Stanko Vraz. Oft \varen im Horsaale vor dem Beginn der Vorlesung auf Miklosich bezugliche Verse zu lesen, denen jedoch der geniale junge Miklosich niemals eine Antwort schuldig blieb“. Obširno govorita o Miklošičevem delovanji Gj. Gjorgjevic v „Prosvet,nem Glasniku“ kraljevine Srbije (gl. zg. str. 170—180), kjer so Miklošičevi spisi razvrščeni po predmetih, in dr. Jan Bystron v Varšavskem „Ateneum“ (1891, april, str. 180 — 191). Oba se opirata na Trstenjakov životopis in moj podlistek v „Presse“ (1891, št. 75, 17. marca). Prof. F. Florinskij ni znal Trstenjakovega životopisa in tako so se vteple v njegov govor „Pamjati Miklošiča" (odtisk iz ‘) Prim. omenjeni „Pro8vetni glasnik11 str. 172. „Universitetskih Izvestij“ za 1891 g. v Kijevu) nekatere pomote (na str. 4), ali govori o Miklošiči jako lepo, pravično in spoštljivo. Kaj je bil Miklošič tudi Rusom, povedal je ta kompetentni učenjak na konci svojega govora (str. 13): „Dlja nas, Russkioh, imja eto na dolgo ostanetsja dorogim, kak imja velikago učenago Slavjanina, kotoryj ne toljko mnogo potru-dilsja dlja izučenija vsego slavjanskago mira, no v častnosti v svojih mnogočislennych sočinenijach otvel ne malo mfista russkomu slovu, pamjatoval i o greko-slavjanstvom mire, byl tesno svjazan s russkoj naukoj i blizko prinimal k serdou eja usp6chy“. Pripomba uredništva: Prejemši vest o Miklošičevi smrti naprosil je predsednik „ Matice Slovenske“ g. Iv. Navratil-a na Dunaji, naj zastopa „Matico“ pri pogrebu ter položi za-njo venec na krsto pokojnika. Rad je ustregel g. Navratil tej prošnji — za kar se mu naj tu izreče srčna hvala — ter dne 25. sušca meseca 1891 poročil „Matici“ sledeče: Slavna „ Matica Slovenska! “ Po prečastnega gospoda predsednika brzojavu z dne 8. t. m omislil sem slavnemu pokojniku Miklošiču nemudoma prekrasen venec, ter zastopal slavno „Matico“ tudi pri velikanskem sprevodu in pogrebu, kar si štejem v posebno Čast. Ker sem bil zvGdel slučajno, da mu kani „Slovenija“ naročiti venec za 20 gld., zato sem si mislil, da mora biti „Matičin“ še lepši, nje in slavnega pokojnika vreden, ter ga naročil za 25 gld. Pa ga je bilo z zlatim napisom: „ Matica Slovenska častnemu članu11 na treh velikih narodnih trakih videti res jako lepo. Položili so ga k sinovima vencema na krsto, da se je odlikoval izmed vseh, ki jih je bilo dva polna voza, ter ga naposled spustili poleg 6nih dveh sinovih vencev (s prekrasnimi trakovi vred) tudi v grobnico — častnemu članu za večen spomin. Ležal je samo „od jutra do jutra“ t. j. od 6. do 7. marca t. 1. Tri dni pred smrtjo (v sredo 4. marca) šetala sta se še z Jagicem po obmestni cesti itd. — V četrtek začelo mu se je vrteti po glavi, da ni odgovarjal več povse „pametno“, drugi dan (v petek jutro) zadela ga je kap po levi srčni strani ter nezavednega priklenila na postelj, s katere ni več vstal. Malo poprej, predno sem to napisal, pravil mi je starejši sin njegov (Franjo), daje o polnoči med 5tlm in 6Mm marcem govoril oče ležeč na postelji ž njim še popolnoma razumno; drugi dan zjutraj našel ga je pa uže nezavednega na postelji, — poslal naglo po zdravnika in duhovnika, pa ni bilo več druge pomoči, nego da je bil bolnik v sv. olje dejan. — Zdravnik je pa bolezen označil tako, da je bila „srčna kap“, ki omrtvuje tudi možgane (partiale Gehirnlahmung), ter rekel, da ni več nikake pomoči. Po kakih 24 urah potem (7. marca) v jutro ob V4 n a 9, izdihnil je slavni naš rojak, prve vrste učenjak, preimenitni „kmetski sin“. — Utrnila se je ž njim, žal! — zopet svetla zvezda na slovenskem — na slovanskem obnebji. Oporoke ni naredil Miklošič nikake, razdelivši obilen imetek svoj še za živih dnij med jedina si sina. Jako obilno knjižnico Miklošičevo — razven njegovih lepo vezanih spisov — kanita sina ponuditi na prodaj najprej dvorni knjižnici, da si zbere, kar ji prija, druge knjige pa prodati po očitni dražbi; a njegove spise ohraniti si za spomin. Jaz sem bil tako srečen, da sem se v njegovi hiši (v VIII. okraju, t- j. Jožefovem mestu, h. št. 11) štiri tedne pred njegovo smrtjo poslednjič razgovarjal ž njim o neki znanstveni (bajeslovni) stvari, in to: o staroslovanskem bogu „Svarogu“ ter sinu mu „Svarožiči“, katera oba je hotel Jagic uže v IV. zvezku svojega „Arhiva“ pahniti s „slovansko-poganskega“ neba. Ta zanimljivi razgovor in Miklošičeve misli kanim razglasiti, če mi bode moči, po Matičnem „Letopisu“ v podaljšku spisa svojega o vražah na pravem mestu. Ne samo kot „Matice Slovenske" zastopnik, nego tudi iz posebne hvaležnosti spremljal sem slavnega pokojnika in velikega mi dobrotnika do poslednjega počivališča na osrednje pokopališče, kjer počiva zdaj v rodbinski grobnici (Gruppe 41, B, Reihe 1, Gruji 25). Večen mu bodi spomin! Iz srca želeč, da bi slavna Matica za sedaj zadovoljila s temi drobtinami, ostajam slavne „Matice Slovenske" vdrni sluga Ivan Navratil. Bibliografija slovenska. Slovensko knji Stvo ocl 1. januvarja 1890. leta do 1. januvarja 1891. leta. Sestavil Ivan Tomšiči. (Začetek slovenske bibliografije glej „Letopis“ 1809. leta in tako dalje po vseh naslednjih „Letopisih“ razven 1874. in 1875. leta. -- Pričujoča bibliografija je vravnana že po nasvetih priobčenih v „Ljubljanskem Zvonu11 [XI, 3—6], nokoliko se vravnd, Se v prihodnje, ako bo tako bolje po godu slovenskemu občinstvu.) I. Časopisi. Brus. (Humoristični list s podobami.) Tečaj II., 1890. Izdajatelj in odgovorni urednik Ivan Železnikar. Tisk „Narodne Tiskarne1* v Ljubljani. Izhaja 5. in 20. vsacega meseca v 4°. Cerkveni Glasbenik. Organ Cecilijanskega društva v Ljubljani. Letnik XIII., 1890. Urednik Janez G nje z da; urednik glasbenih prilog Ant. Foerster. Tiskar R. Milic. Izhaja vsak mesec po jedenkrat v vel. 8°. Cvetje z vertov sv. Frančiška. X. tečaj. Časopis za verno katoliško ljudstvo, zlasti za ude tretjega reda sv. Frančiška. Vreja in izdaje P. Stanislav Škrabec, mašnik frančiškanskega reda na Kostanjevici. V Gorici, Hilarijanska tiskarna 1890. Izhaja v zvezkih v nedoločenih obrokih. Delavski list. Časopis za interese slovenskega delavskega ljudstva. Trst, 1890. Izhaja prvi in tretji četrtek v meseci. (Začel izhajati dne 2. oktobra.) Deželni zakonik za vojvodino Kranjsko. XXX. tečaj. Leto 1890. (S slovenskim in nemškim tekstom.) — Tiskala Klein in Kovač v Ljubljani. — Izhaja v nedoločenih obrokih v vel. 4°. Deželni zakonik in ukazni list za vojvodino Štajersko. V Gradci, leto 1890. (S slovenskim in nemškim tekstom.) Tiskar „Leykam“ v Gradci. — Izhaja v nedoločenih obrokih. Dolenjske novice. VI. letnik, 1890. Odgovorni urednik, izdajatelj in založnik J. K r a j e c. — Novomesto. Natisnil J. Krajec. Izhajajo 1. in 15. vsacega meseca v vel 8°. Domoljub. Slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo. Letnik II., 1890. Odgovorni urednik A. Kalan. Tisk „Katoliške Tiskarne11. Izhaja kot priloga „Slovencu“ vsak prvi in tretji četrtek meseca v 4°. Dom in svet. List zabavi in pouku. Ureduje in izdaje Dr. F r a n c 6 Lampe. Leto III. V Ljubljani, 1890. Tiska »Katoliška Tiskarna11. Izhaja vsak mesec po jedenkrat na dveh polah v vel. 8°. Državni zakonik za kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane. XXXIX. tečaj, leto 1890. Založnik c. kr. dvorska in državna tiskarnica na Dunaji. — Izhaja v nedoločenih obrokih. Duhovni pastir. VII. letnik. V Ljubljani 1890. S sodelovanjem več duhovnov vreduje Anton Kržič. Založba,, Katoliške Tiskarne11. Izhaja vsak mesec po jedenkrat v zvezkih v 8°. Edinost. Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. Tečaj XV. 1890. Izdajatelj in odgovorni urednik Maks Cotič. — Lastnik polit, društva „Edinost“. Tiskarna „ Dolenc11 v Trstu. — Izhaja dvakrat na teden. Fol Gospodarski list. Glasilo c. kr. kmetijskega društva v Gorici. Leto IX. 1890. Urednik Viljem Dominko. Tiskar Paternolli v Gorici. Izhaja vsaki mesec po dvakrat na pol polS v 8°. Kmetovalec. Ilustrovan gospodarski list, s prilogo „Vrtnar11. Uradno glasilo c. kr. kmetijske družbe vojvodine Kranjske. Leto VII. 1890. Urednik Gustav Pirc; tisk J. Blasni-kovih naslednikov v Ljubljani. — Izhaja 15. in zadnji dan vsacega meseca v 4°. Krščanski detoljub. List za krščansko vzgojo in rešitev mladine. — Letnik III. Vreduje Ant. Kržič. V Ljubljani, 1890. Tisk „Kat. tiskarne". Založba „Kat. društva detoljubov". — Izhaja štirikrat na leto s prilogami za otroke. Ljubljanski Zvon. Leposloven in znanstven list. X. leto. Uredil Frančišek Levec. Tisk „Narodne Tiskarno". Izhaja v zvezkih vsak mesec po jedenkrat v vel. 8°. Mir. (Političen list za koroške Slovence.) IX. leto 1890. Izdajatelj in lastnik Gregor Einspieler; odgovorni urednik Filip Haderlap; tisk, družbe sv. Mohorja v Celovci. — Izhaja 10. in 25. dan vsakega meseca v 4°. Nova Soča. (Političen list.) Tečaj II. 1890. Izdajatelj in odgovorni urednik And. Gabršček. — Izhaja vsak petek. Tiska A. M. Obizzi v Gorici. Fol. Novice gospodarske, obrtniške in narodne. XLVIII. leto v Ljubljani 1890. Urednik Gustav Pirc; tiskarji in založniki J. Blaznikovi nasledniki. Izhajajo vsako sredo na celi poli v 4°. Popotnik. Glasilo „Zaveze slovenskih učiteljskih društev". XI. tečaj. V Mariboru 1890. Izdajatelj in urednik M. J. Nerat, nadučitelj. Lastnik in založnik: „Zaveza“. Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru. Izhaja 10. in 25. dne vsakega meseca na celi poli v vel. 8°. Rimski katolik II. tečaj, 1890. Vrejuje in izdaja dr. Anton Mahnič, profesor bogoslovja. V Gorici. Ililarijanska Tiskarna. — Izhaja v zvezkih vsa,ke tri mesece jedenkrat v 8°. Slovanski svet. Letnik III. V Trstu 1800. Izdajatelj, lastnik in urednik: Fran Podgornik. / Tisk tiskarne Dolenc. Izhaja 10. in 25. dan vsakega meseca na celi poli v 4°. Slovenec. Političen list za slovenski narod. — Letnik XVIII. 1890. — Urednik Ig. Žitnik; tisk „Katoliške Tiskarne" v Ljubljani. — Izhaja vsaki dan. Fol. Slovenski Gospodar. List ljudstvu v poduk. XXIV. tečaj. V Mariboru 1890. Izdajatelj in založnik „Kat. tisk. društvo". Odgovorni urednik B. Ferk. Tisk tiskarne sv. Cirila. Izhaja vsak četrtek na celi poli v 4°. — („Slovenski Gospodar" ima vsak mesec po dve prilogi, vselej po dve strani obseženi: 1. Cerkvena priloga, priložena od „Kat. tiskovnega društva"; — 2. Gospodar st vena priloga, priložena od Kat. tisk. društva.) Slovenski Narod. (Političen dnevnik.) XXIII. leto v Ljubljani 1890. Odgovorni urednik Dragotin Hribar; tisk »Narodne Tiskarne". Izhaja vsak dan. Fol. Slovenski Pravnik. Sodelovanjem odličnih pravnikov, izdaje in ureduje dr. Danilo Majaron. VI. leto. — Tisk „Narodne Tiskarne" v Ljubljani 1890. Izhaja 15. dne vsacega meseca v 8°. Sola. Političen tednik. Leto XX. 1890. Urednik M. Koršič, tisk „Hilarijanske Tiskarne" v Gorici. Fol. Učiteljski Tovariš. Glasilo „Slovenskega učiteljskega društva v Ljubljani". XXX. leto 1890. Izdavatelj in urednik Andr e j Žumer, mestni učitelj in c. kr. okrajni šolski nadzornik. Tiska J. R. Miličeva tiskarna v Ljubljani. Izhaja 1. in 15. dan vsakega meseca na celi poli v vel. 8°. Vrtec. Časopis s podobami za slovensko mladino. Tečaj XX. 1890. Založnik in urednik Iv. Tomšid; tiskala Klein in Kovač v Ljubljani. Izhaja vsak mesec po jedenkrat v vel. 8°. Vrtnar. List s podobami za šolsko vrtnarstvo, vrtnarstvo sploh in za sadjarstvo. - Letnik II., v Ljubljani 1890. — Odgovorni urednik Gustav Pirc. — Tisk J. Blaznikovih naslednikov. Založba c. kr. kmetijske družbe kranjske. Izhaja kot priloga »Kmetovalcu". Zakonik in ukaznik za avstrijsko-ilirsko Primorje. Tečaj XXX., v Trstu 1890. — Izhaja v nedoločenih obrokih. Zgodnja Danica. Katolišk cerkven list. Tečaj XLIII. 1890. Urednik Luka Jeran. Tiskarji in založniki J. Blaznikovi nasledniki v Ljubljani. Izhaja vsak petek na celi poli v 4°. Zgodovinski zbornik. Priloga „Laibacher Diiicesanblatt-u". Izdavatelj in odgovorni urednik Martin Pogačar. Tisk „Katoliške Tiskarne" v Ljubljani. Izhaja v nedoločenih obrokih na jedni poli. Laibacher Diocesanblatt. Jahrgang 1890. 4°. Urednik Martin Pogačar; tiskala „Katoliška Tiskarna" v Ljubljani. — (Prinaša mnogo slovenski pisanih razprav.) II. Zborniki, enciklopedija. Drobtinice XXIV. letnik. Uredil dr. France Lampž. Založila „Katoliška Družba" za Kranjsko. V Ljubljani 1890. Tiskala »Katoliška Tiskarna". 8°. 200 str — (Cena 80 kr.) Jezimik. Knjiga Slovenska v XIX. veku. D. XXVIII. leto. Spisal J. Marn. V Ljubljani. Natisnila in založila J. R. Miličeva tiskarna. 1890. Lex. 8°. 60 str. Josipa Jurlila zbrani spisi. Založila in na svitlo dala „Narodna Tiskarna". Uredil Fr. Levec. IX. zvezek. V Ljubljani 1890. Natisnila „Narodna Tiskarna1'. 8°. (Cena 60 kr.) Vsebina: Doktor Zober. — Med dvema stoloma. Knjižnica družbe sv. Cirila in Metoda. Na svitlo daje in zalaga družba. V. zvezek. Tržaško-Koperski škof Matej Ravnikar, slavni pisatelj in pedagog slovenski. V Ljubljani 1890. Tisek J. Blaznikovih naslednikov. 8°. 31 str. Letopis Matice Slovenske za leto 1890. Uredil Anton Bartel. Založila in izdala „Matica Slovenska". V Ljubljani 1890. Natisnila „Narodna Tiskarna”. 8°. 320 str. (Cena 1 gld.) Narodna Biblioteka. Snopič 30., 31. in 32. (Grška mythologija posl. Lavoslav Koprivšek) snopič 33. in 34. (Rimska mytho-logija, posl. Lavoslav Koprivšek). V Novem mestu 1890. Tisk in založba J. Krajc-a; v 16°. Občna zgodovina za slovensko ljudstvo. XIV. snopič. Spisal Josip Star 6, kr. profesor višje realke v Zagrebu. Izdala in založila „ Družba sv. Mohora v Celovcu. “ 1890. Tiskarna „Družbe sv. Mohora v Celovcu. “ 8°. 241—400 str. Slovenska Talija. 55. zvezek: Teharski plemiči. Spisal Anton Funt ek. Uglasbil dr. Benjamin Ipavic. Spevoigra v treh dejanjih. Spisi Krištofa Šmida. IX zvezek. Posl. P. Florentin Hrovat. V Novem Mestu. 1890. Tiskal in založil J. Krajec. 8°. 102 str. (Cena 30 kr.). Vsebina: Hmeljevo cvetje. — Marijina podoba. Zgodovina fard Ljubljanske škofije. Izdaje A n t. K o b 1 a r. IX. Zgodovina Cerkljanske fare. Spisal Ivan Lavrenčič. Založil Anton Golobič. V Ljubljani. 1890. Tiskala „Katoliška Tiskarna11. 8°. 158 str. (Cena 90 kr.). III. Teologiška dela. a) znanstveno - teologiška tlela. Jeran L. vrednik „Zgodnje Danice'1. Okrožnica našega svetega očeta Leona XIII., po božji previdnosti Papeža, o najteht-niših dolžnostih krščanskih državljanov; poslovenil in vravnal. Potrdilo visokočastito knjezoškofijstvo Ljubljansko. V Ljubljani 1890. Samozaložba. Natisnila „Katoliška Tiskarna8°. 24 str. (Cena 8 kr.) Lendovšek Mihael, župnik v Makolah. Ant. Mart. Slomšeka Pastirski listi; zbral in uredil. Izdala in založila družba sv. Mohorja v Celovcu. Z dovoljenjem vis. čast. krškega knezoškofijstva. 1890. Natisnila tiskarna družbe sv. Mohora v Celovcu. 8°. 254 str. — (Cena 60 kr.) Volčič Janez f duhoven ljubljanske škofije. Življenje prebla-žene Device Marije in njenega prečistega ženina sv. Jožefa; popisal. Izdala in založila „ Družba sv. Mohora “ v Celovcu. Z dovoljenjem visokočastitega Krškega knezoškofijstva IX. snopič. V Celovcu 1890. Tiskarna družbe sv. Mohora. — Vel 8°. 144 str. (Cena 60 kr.) 1») molitveniki ter pobožno-vzpodbndne knjige. Bartol B. duhovnik. Hoja za Marijo Devico ali posnemanje njenih čednostij; po Sebastijanu Zajlerju premonstratencu posnel. Drugi natis. V Celovcu 1890. Tiskala in založila „Tiskarna družbe sv. Mohora“. 16°. 220 str. (Cena 50 kr.) Čigon Karol, duhoven goriške nadškofije, Skrbi za dušo, molitvena knjiga za pobožne Slovence; sestavil. 386 str. (Cena 75 kr.). • Gregorič P. Tadej, frančiškanske provincije Ex-Custos in Procurator. Duhovna samota ali osemdnevne duhovne vaje v štiriindvajsetih premišljevanjih; po Jožef Pergmayr-ji S. J. spisal. Z dovoljenjem prečast. redovnega predstoj-ništva. Rudolfovo 1890. Založil III. red. Tiskal J. Krajec. (Cena 50 kr.). Hribar Anton. Posvečevanje dneva s svetimi mislimi; v verzih sestavil. V Ljubljani 1890. Založilo „Katoliško društvo detoljubov.“ Tisk „Katol. Tiskarne" v Ljubljani. 32°. 16 str. (Cena 2 kr.). Križanič dr. Ivan, kanonik. Tekel ali pravična tehtnica božja; Slovencem za novo leto 1891. spisal. Z dovoljenjem vis. kn -šk. lavantinskega ordinarijata. V Mariboru. V založbi kat. tisk. društva. Tisk tiskarne sv. Cirila. 63 str. Kržič Anton, Zbirka lepih izgledov. Duhovnikom v porabo v cerkvi in v šoli; zbral. I. snopič. V Ljubljani 1890. Založila „Kat. Bukvarna“. Natisnila „Katoliška Tiskarna". K. Č. duhoven goriške nadškofije. Skrbi za dušo! spisal. Z dovoljenjem visokočast. Goriškega nadškofijstva. V Gorici 1890. Založil pisatelj. Tisk „Katoliške Tiskarne11 v Ljubljani. 12°. 380 str. (Cena 1 gld.). L. V. duhoven ljubljanske škofije. Pobožni otrolc ali podučne in molitvene bukve za mlade kristjane; spisal. Z dovoljenjem visokočast. ljublj. škofijstva. V Ljubljani 1890. Založil Matija Gerber, bukvovez. 222 str. Maj^r P. Hrisogon. Kruh angeljski. Molitvene bukvice; po slovenski priravnal. Z dovoljenjem visokočastitega ljublj. škofijstva. (Tretji natis). V Ljubljani 1890. Založil in prodaje M. Gerber. 329 str. Maj&r P. Hrisogon, mašnik iz reda svetega Frančiška. Manja, dobra mati pobožnim kristjanom. — Z dovoljenjem visokočastitega knezoškofijstva ljubljanskega; za osmi natis pripravil in pomnožil. V Ljubljani 1890. Založil in prodaja Janez Giontini, knjigotržec. Tiskal R. Milic v Ljubljani. — 272 str. Marešič Frančišek. Molitvenik za dečke; zbral. Drugo izdanje. Ljubljana 1890. Založil in prodaje Ivan Bonač, knjigovez. Tisk Blaznikovih dedičev v Ljubljani. 32°. 282 str. (Cena 30 kr.) Marešič Fr. Molitvenik za deklice; zbral. Drugo izdanje. Ljubljana 1890. Založil in prodaje Ivan Bonač, knjigovez, Tisk Blaznikovih dedičev v Ljubljani. 32°. 222 str. — (Cena 30 kr.). Pintar Lovrenc, duhoven v Radovljici. Nebeške iskrice za mladost pa tudi za odraščene ljudi, spisal po najboljših molitvenih bukvah mnogih jezikov. Z dovoljenjem visokočast. ljublj. škofijstva. (Sedemnajsti natis). V Ljubljani 1890. Prodaja založnik Matija Gerber. 186 str. Volčič Janez, duhoven Ljubljanske škofije. Vetiec nebeški ali molitevne bukvice za pobožne Slovence; izpisal iz svojega „Verta nebeškega.11 V Ljubljani 1890. Prodaja založnik Matija Gerber, bukvovez. 430 str. Zupančič Janez, župnik. Duša spokorna ali prigovori in zgledi za dušo hrepenečo po spokornosti, ali „ Dušna pomol za zdrave in bolne grešnike in pravične11; na svetlo dal. Z dovoljenjem visokočastitega škofijstva. Drugi natis. V Ljubljani 1890. Založila „ Družba sv. Vincencija11. Tiskala „Katoliška Tiskarna11. Dobiva se v „Katol. Bukvami. — 480 str. Zupančič Janez, župnik. Kruh nebeški ali na vod, pobožno moliti in častiti presveto Rešnje telo s trojno mašo in drugimi navadnimi molitvami; na svetlo dal. Četrti pomnoženi natis. V Ljubljani 1890. Založila družba sv. Vincencija. Tisk „Katoliške Tiskarne11.16°. 437 str. (Cena 70 kr.) Ali znaš? zbirka krščanskih resnic in molitev, ki naj bi jih vsak kristijan znal na pamet. Četrti natis. V Ljubljani 1890. Založilo „Katoliško društvo detoljubov.11 Tiskala Katoliška tiskarna. 16°. 32 str. (Cena 4 kr.). Bratovščina sv. Uršule in njenih tovaršic za srečno zadnjo uro ter za medsebojno kerščansko podučevanje in bratovsko opominjevanje k lepemu življenju. Podučne in molitvene bukvice bratom in sestram te družbe in slehernemu v poduk in spodbudo. Z dovoljenjem visokočast. velike namestnije Ljubljanskega škofijstva. Četrti natis. V Mariboru 1890. Založila Bratovščina. Tisk tiskarne sv. Cirila. 8°. 160 str. (Cena 50 kr.). Cerkvene pesmi. V Ljubljani 1890. Natisnil in založil J. R. Milic. 16°. 18 str. (Cena 5 kr.). Dobra spoved. IV. Obtožba grehov. V Ljubljani 1890. Založilo „Katoliško društvo detoljubov.“ Tisk „Katol. Tiskarne." (Keršč. detoljub“ 1890. III. Priloga). (Cena 2 kr.). Mala zakladnica. Zbirka krajših molitev in pobožnosti z obilnimi odpustki. Drugi natis. V Ljubljani 1890. Založilo „ Katoliško društvo detoljubov1'. Tiskala „Katol. Tiskarna". 16°. 39 str. (Cena 5 kr.). Prvi petek vsakega meseca božjemu srcu Jezusovemu posvečen. Pouk, molitve in pesmi. Izdala in založila bratovščina presvetega Marij nega rožnega venca v Makolah. Z dovoljenjem veleč, knezoškof. lavant. ordinarjata v Mariboru. 1890. Natisnila tiskarna sv. Mohora v Celovcu. (Cena 15 kr.). IV. Dela spadajoča v krog pravnega in državnega znanstva, politike, narodne ekonomije. Lampe dr. Franci, Obrambni -ila in evangelji za nedelje in praznike celega leta in vse dni svetega posta. Z navadnimi molitvami pri službi božji. (Tiskani brez premene kakor leta 1888.) Na Dunaji 1890. Cesarsko-kraljeva zaloga šolskih knjig. Natisnil Karol Gorišek. 8°. 333 str. (Cena 46 kr.). c) knjige za mladino: Hrovat P. Florentin. Spisi Krištofa Šmida IX. zvezek: „Hmeljevo cvetje11. — „Marijina podoba11; poslovenil. — V Novem Mestu 1890. Tiskal in založil J. Krajec. 8°. 102 str. (Cena 30 kr.) — (Glej: II. Zborniki). Hubad Fr. Pripovedke za mladino, III. zvezek. V Ljubljani 1890. Založil J. Giontini. Tiskal W. Blanke v Ptuji. 8°. 71 str. (Cena 20 kr.). Kosi Anton učitelj v Središči. Narodne legende za slovensko mladino; nabral, izdal in založil. I. zvezek. V Ptuji 1890. Natisnil W. Blanke, m. 8°. 39 str. (Cena 18 kr.). Kosi Anton, učitelj v Središči. Narodne legende za slovensko mladino; nabral, izdal in založil. II. zvezek. V Ptuji 1890. Natisnil W. Blanke, m. 8°. 42 str. (Cena 20 kr.). Kržič Anton. Angeljcek. Otrokom učitelj in prijatelj; izdal. V. zvezek. V Ljubljani 1890. Tiskala »Katoliška Tiskarna11. 8°. 48 str. (Cena 10 kr.). Leban Janko, učitelj v Avberu pri Sežani, Iskrice. Zbirka pesmij in povestij. II. zvezek. Založil in tiskal Rudolf Milic. V Ljubljani 1890. 16°. 48 str. (Cena 15 kr.). Nedeljko Fr., Don Kišot iz la Mančke, vitez otožnega lica; slovenski mladini prosto priredil. V Ljubljani 1890. Založil Matija Gerber. Tiskala »Narodna Tiskarna11. 8“. 80 str. (Cena 20 kr.). Ravnikar Jernej, slovenski učitelj. Tržaško-koprski Škof Matej Ravnikar, slavni pisatelj in pedagog slovenski; v spomin razkritja spomeniške plošče v 13. dan julija 1890.1. v njegovi rojstveni hiši na Vačah, slovenski mladini poklonil. Z eno podobo. V Ljubljani 1880. Izdala in založila „Družba sv. Cirila in Metoda.11 8°. 31 str. (Cena 10 kr.). — (Glej II. Zborniki). Vakaj Alojzij. Božič pridnim otrokom; slovenski mladini poklonil. Leto prvo. Izdal in založil pisatelj. Maribor 1890. — Tisk tiskarne „sv. Cirila“ v Mariboru, m. 8°. 48 str. (Cena 15 kr.). J. G ionti n ij eva Knjižnica za otroke: 1. Ne bodi radoveden. 2. Božje okč bdi. 3. Ivan Hromeč. 4. Jurijče in Zorka. 5. Lehkomiselna prijatelja. 6. Mati in sin. 7. Ne vodi nas v izkušnjavo! 8. Otroci v gozdu. 9. Soseda. 10. Uboga družina. 11. Ubožni Tonče. 12. Vihar na morji. V Ljubljani. Založba J. Giontinijeva. Tisk c. in kr. dvorne tiskarne Karola Prochaske v Tešinu. (Cena vseh 12 knjižic 60 kr.). Popis praznovanja 40letnega vladanja Nj. Veličanstva presvitlega cesarja Franca Jožefa I. in blagoslovljenja nove Franc-Jožefove šole in nove šolske zastave. Šolski mladini v Černomlji v spomin 1890. Tiskal J. Krajec v Rudolfovem. 8°. 32 str. VIII. Filologiška dela in spisi iz književne zgodovine. Marn J., Jezibiik. Knjiga Slovenska v XIX. veku. D.; spisal. XXVIII. leto. V Ljubljani. Natisnila in založila J. R. Miličeva tiskarna. 1890. Lex. 8°. 60 str. (Glej: II. Zborniki.) Oblak V., Zur Geschichte der nominalen Declination im Slove-nischen. Separatabdruck aus dem Archiv fiir slavische Philologie. Leipzig 1890. 8°. 247 str. Pečnik Carl. Jo s. Praktisches Lehrbuch der slovenischen Sprache fiir den Selbstunterricht. Kurzgefasste theoret.-pract. An-leitung die slov. Sprache in ktirzester Zeit durch Selbstunterricht leicht zu erlernen. Wien. Pest. Leipzig. A. Hart-lebens Verlag. 8". 191 str. (Cena 1 gld. 10 kr.). P e r u š e k R., Zloženke v novej slovenščini. (Posebej natisneno iz izvestja novomeške gimnazije za 1. 1890. V Novem Mestu 1890. Tiskal J. Krajec. O trošku pisateljevem, vel. 8°. 42 str. IX. Zgodovinska dela, životopisi, spominske knjige. Flegerič Božidar. Doktor Štefan Kočevar, rodoljub in pisatelj slovenski; spisal in založil. V Ljubljani 1890. Natisnila „Narodna Tiskarna11, m. 8°. 63 str. (Cena 40 kr.). Lavrenčič Ivan. Zgodovina Cerkljanske fare-, spisal. IX. zvezek „Zgodovina fara Ljubljanske škofije." Založil Anton Golobič. V Ljubljani 1890. Tiskala „Katoliška Tiskarna8°. 158 str. (Cena 90 kr.). (Glej: II. Zborniki.) Rakež Jožef. Spominski listi; vredil. Izdalo slovensko aka-demično društvo „ Triglav11 v Gradci. R&kuša Fran, nadučitelj. Slovensko petje v preteklih dobah. Drobtinice za zgodovino slov. petja; spisal, izdal in založil. V Ljubljani 1890. Natisnila „Narodna Tiskarna11, m. 8°. 171 str. (Cena 80 kr.). Stare Josip, kr. profesor višje realke v Zagrebu. Občna zgodovina za slovensko ljudstvo; spisal. Izdala in založila „Družba sv. Mohora v Celovci.11 XIV. snopič 1890. Tiskarna „ Družbe sv. Mohora v Celovcu.11 8°. — 241 do 400 str. (Glej: II. Zborniki.) Strelec Ivan, učitelj. Zgodovinske črtite o narodni čitalnici v Ptuji; ob petindvajsetletnici sestavil. Samozaložba. V Mariboru 1889. Tiskarna sv. Cirila 8°. 27 str. VohJernej, bivši vikarij Konjiški. Škofova mati Neža Napotnik po domače Lipačka s Tepanjskega vrha; napisal. Životo-pisne črtice. V Mariboru 1890. — Kot rokopis ponatisnila tiskarna sv. Cirila, m. 8°. 15 str. X. Starinarska dela. Koprivšek Lavo slav, c. kr. gimnazijalni profesor. Grška mgtliologija. Po nemški mythologiji Grkov in Latincev H. Viljema Stolla, poslovenil. Novomesto 1890. Natisnil in založil J. Krajec. »Narodne bibliotheke11 30., 31. in 32. snopič. 12°. str. 145 - 311. (Cena 45 kr.). — (Glej razpre-delek: II. Zborniki). Koprivšek Lavoslav, c. kr. gimnazijalni profesor. Rimska mi/thologija. Po nemški mythologiji Grkov in Latincev H. Viljema Stolla; poslovenil. Novomesto 1890. Natisnil in založil J. Krajec. „Narodne biblioteke11 33. in 34. snop. str. 315—406 (+ XVII.) (Cena 30 kr.) — (Glej razpredelek: II. Zborniki). XI. Geografska, potopisna, narodopisna dela. XII. Matematiška in astronomska dela. XIII. Prirodopisna, fizikalna, kemijska dela. XIV. Dela spadajoča v krog trgovine, obrta, industrije, rudarstva, arhitekture. Kunc Matija. Knjiga krojaštva način prikrojevalne umetnosti po sorazmerni teoriji za samopouk in za podlago pri šolskem pouku. Z 10. velicimi tabelami in 50. izvirnimi vzorci; merilno tabelo in z dodatkom slovarčka za krojaško obrt; založil. V Ljubljani 1890. Samozaložba. Natisnila Klein in Kovač. 8°. 55 str. (Cena 4 gld. 20 kr.). Romih dr. Tomaž, učitelj meščanske šole na Krškem. Temeljili nauk o knjigovodstvu. (I. Jednostavno knjigovodstvo). Novomesto 1890. Tiskal in založil J. Krajec. 8°. 104 str. (Cena 70 kr.). XV. Dela katerim je predmet ratarstvo, živinarstvo, sadjarstvo, gozdarstvo, domače gospodarstvo. Dular Franjo, živinozdravnik. Domaii živinozdramik; za potrebe kmetskega stanu; spisal. Izdala in založila „ Družba sv. Mohorja" v Celovci. — Z dovoljenjem visokočastitega krškega knezoškofijstva. 1890. Tiskarna družbe sv. Mohora v Celovcu. — 8°. 221 str. Pl e iw e is Magdalena. Slovenska kuharica ali navod okusno kuhati navadna in imenitna jedila; spisala in na svitlo dala. — Tretji pomnoženi natis. V Ljubljani 1890. Založil H. Ničman. Tiskal Rudolf Milic. 8°. 320 str. (Cena 1 gld. 50 kr.). XVI. Vojaške knjige. Komel Andrej plemeniti Sočebran, c. kr. major v pokoji. Organizacija vojstva cesarskim in kraljevskim vojakom v pouk v vprašanjih in odgovorih; slovenski in nemški spisal. V Celovci 1890. Tiskarna družbe sv. Mohora. 16°. 41 str. (Cena 20 kr.). Komel Andrej pl. Sočebran, c. kr. major v pokoji. Službovnik za ces. in kralj, vojsko. Tretji del. Pehota in lovska četa; poslovenil in založil. Ljubljana 1890. Založil pisatelj. Tiskala „Narodna Tiskarna11. 16°. 36 str (Cena 15 kr.). Komel Andrej pl. Sočebran, c. kr. major v p. Vezbovnik (Exercier-Reglement) za cesarske in kraljeve peščete; poslovenil in založil. V Celovci 1890. — Natisnila tiskarna družbe sv. Mohora. 16°, 63 str. (Cena 20 kr.). XVII. Leposlovna dela. Aškerc Anton. Balade in Romance; napisal. V Ljubljani 1890. Tisk in zaloga „Kleinmaver-ja & Bamberga“. 8°. 155 str. (Cena 1 gld. 30 kr.). WiesthalerFr. Valentina Vodnika izbrani spisi; uredil V Ljubljani 1890. Založila Matica Slovenska. Tiskala Blaznikova tiskarna. 8°. 311 str. (Cena 1 gld.) Dom in Svet. (Glej: I. Časopisi.) Ljubljanski Zvon. (Glej: I. Časopisi.) Vrtec. — (Glej: I. Časopisi). Josipa Jurčiča zbrani spisi. (Glej: II. Zborniki.) Teharski plemiči. — (Glej: II. Zborniki). XVIII. Umetniška dela. (Glasbena, slikarska dela.) Foerster Anton. Cantica Sacra. Zbirka cerkvenih pesmi za moški zbor; uredil. Založil in prodaja R. Milic v Ljubljani. (Cena trdovezanemu zvezku 1 gld.). Foerster Anton. Teoretično-praktična klavirska šola; spisal. Op. 40. IV. zvezek. V Ljubljani. Založila „Glasbena Matica Natisnila „Engelmann in Milhlberg“ v Lipsiji. vel. 4°. (Cena 1 gld. 30 kr.). Hladnik Ig. Petnajst Obhajilnih pesem za mešani zbor; zložil in izdal. Op. 14. V Ljubljani 1890. Tiskali Blaznikovi nasledniki. 4°. 10 str. (Cena 50 kr.). Hribar P. Angelik in Sattner P. Hugolin. 13 Božičnih pesem; za mešani zbor zložila. V Ljubljani 1890. Založil »Frančiškanski samostan". Tiskal R. Milic. vel. 8°. 15 str. (Cena 50 kr.). Nedvžd Anton. Glasbena Matica. Sest moških zborov; uglasbil. Založila in izdala „Glasbena Matica1* v Ljubljani 1889. Natisnila Jos. Eberle & Co. na Dunaji. Vel. 8°. 11 str. Vsebina: 1. Pevčeva molitev; 2. Ljubezen in pomlad; 3. Lahko noč; 4. 'Planinsko dekle; 5. Popotna pesem; 6. Pri poroki. Pogačnik Ivan, orgljar v Vipavi. Štiri himne Kraljici sv. rožnega venca. Op. 4. Narodne pesni z napevi. Nabral v tuhinjski dolini Srečko Malenšek, čveteroglasno postavil Fran Gerbid III. Na svitlo dala in- založila „Glasbena Matica11 v Ljubljani. Natisnili J. Blaznikovi nasledniki. 1890. 8°. 24 str. Suae carae uxoris sorori Balbinae Smolč dedicatum 3 A ve Maria pro una voce cura organo aut harmonium composuit Antonius Nedvčd. Edidit. „Glasbena Matica11. Labaci 1890. Natisnil Jos. Eberle et Comp. v Beču. vel. 8°. XIX. Knjige za prosti n&rod, koledarji, spisi prigodniki. Haderlap Filip Jurjev v Celovcu; Koroške bukvice slovenskemu ljudstvu v poduk in kratek čas; izdaja in zaklada. 16. in 17. zvezek. Tiska J. Krajec v Rudolfovem. 1890. 481—544 str. 16°. (Cena snopiču 10 kr.). Križanič dr. Ivan, kanonik. Bela žena ali Prva reč med štirimi poslednjimi; spisal Slovencem za novo leto 1890. V Mariboru. Založba katol. tiskov, društva. Tisk tiskarne sv. Cirila, m. 8°. 61 str. (Cena 17 kr.). Sattler J., župnik. Slike Sv. Križa pri Mariboru, razložene v osemnajstih govorih; spisal. Sv. Križ pri Mariboru 1890. Lastna založba. Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru. 139 str. Zavrtanik Anton. Loterist. Šaloigra v jednem dejanji; spisal. V Gorici 1889. Tiskal in založil A. M. Obizzi. 8°. 32 s^ (Cena 20 kr.). Žil tir Mart. Leo Taxil. Izpovedanja bivšega prostomiselca; iz francoščine preložil. V Ljubljani 1890. Samozaložba. Tisek „Katoliške Tiskarne11. 8°. 281 str. (Cena 60 kr.). Blaženi mučenec Janez Gabriel Perbodr, misijonar iz družbe sv. Vincencija Pavljanskega. V Ljubljani 1890. Založila „Družba sv. Vincencija Pavljanskega11. Tisk Blaznikovih naslednikov, m. 8. 40 str. (Cena 10 kr.) Dve čudapolnipravljici za slovenski narod. I. Peter Krunov, rešitelj treh zakletih vitezov. II. Okamenjenci na Blanskem gradu. V Ljubljani. V založbi in na prodaj pri J. Giontiniju v Ljubljani. 1890. 8°. 32 str. Mali Vseznalec, ali zbirka lahko izpeljivih poskusov iz fizike, mehanike, aritmetike in glumarstva, smešnic, zastavic z navodom o punktiranji ali geomancij. Založil J. Giontini. V Ljubljani 1890. Tiskal W. Blanke v Ptuji. (Cena 30 kr.). NemŠIci Pavliha v slovenski obleki. Knjižica polna smešnih povestij za kratek čas. Prevod iz nemščine. V Ljubljani 1890. Založil in prodaja Janez Giontini, bukvar. 8°. 78 str. (Nov natis.) Slovenske Večernice za pouk in kratek čas. Izdala in založila „ Družba sv. Mohora“ v Celovcu. Štiri in štirideseti zvezek. Z dovoljenjem visokočastitega krškega knezoškofijstva. 1890. — Natisnila tiskarna „Družbe sv. Mohora11 v Celovcu. 8°. 127 str. Ilustrovan narodni koledar za navadno leto 1891. Uredil, izdal in založil Dragotin Hribar. V Ljubljani. — Tiskala „Narodna Tiskarna. “ 4°. 104 str. (Cena 50 kr.) Vsebina: Navadni kalendarij. — Zabavni del: Dr. Jernej Zupanec; Božidar Raid; Janez Šubic; Ivan Dolinar; Razgled po svetu. Koledar „Družbe sv. Moliora“ za navadno leto 1891. Na svitlo dala in založila „Družba sv. Mohora11 v Celovcu. V Celovcu 1890. Tiskarna družbe sv. Mohora. vel. 8°. 128 str. (Cena 60 kr.). Koledar katoliškega tiskovnega društva v Ljubljani za leto 1891. Namenjen zlasti slovenski duhovščini. Tretji letnik. V Ljubljani 1890. Izdalo in založilo „Katoliško tiskovno društvo11. Tiskala »Katoliška Tiskarna11. 16°. 114 str. (Cena 1 gld. 20 kr.). Popotnikov koledar za slovenske učitelje. Leto 1891 s popolnim imenikom šolsk. oblastnij, učiteljišč, ljudskih šol in učiteljskega osobja po Južno-Štirskem, Kranjskem, Primorskem in slovenskem delu Koroškega po stanju v začetku šolskega leta 1890/91. V.leto. — Sestavil in založil Mihael J. Nerat, nadučitelj in Popotnikov urednik v Mariboru. — Maribor. Tisk tiskarne sv. Cirila. 8°. 182 str. (Cena 1 gld. 25 kr.). Velika Pratika za navadno leto 1891, ki ima 365 dni. Na svitlo dala c. kr. kmetijska družba. V Ljubljani 1890. Natisnili in založili J. Blaznikovi nasledniki. 16°. (Cena 15 kr.). Vsebina: Navadni kalendarij. — Sejmi. — Nadvojvodinja Marija Valerija in nadvojvoda Franc Salvator. — Andrej baron Winkler, c. kr. deželni predsednik kranjski. — Dr. Anton Jožef Gruscha, nadškof dunajski. — Pogovor pod lipo. — Mnogovrstne gospodarske skuSnje. — Naznanila. Mala pratika za navadno leto 1891, ki ima 365 dni. Na svitlo dala c. kr. kmetijska družba. V Ljubljani 1890. Natisnili in založili J. Blaznikovi nasledniki. 16°. (Cena 13 kr.). Slovenska p-atika za navadno leto 1891, ki ima 365 dni. V Ljubljani 1890. Tiskala in založila Kleinmayr & Bamberg. 16°. (Cena 13 kr.). Viseča pratika za leto 1891. V Rudolfovem. Tiskal in založil J. Krajec. XX. Različne tiskovine. Letno poročilo o deželni vinarski, sadjarski in poljedelski šoli na Grmu pri Rudolfovem za šolsko leto 1888/9, Spisalo vodstvo. V Ljubljani 1890. Izdal in založil deželni odbor kranjski. Tisk J. Blaznikov v Ljubljani. 8°. 16 str. Letno poročilo I. mestne petrazredne deške ljudske šole v Ljubljani. Izdalo šolsko vodstvo na konci šolskega leta 1889/90. Založila I. mestna petrazredna deška šola v Ljubljani. Tiskarna R. Miličeva. Letno poročilo II. mestne petrazredne deške ljudske šole v Ljubljani. Izdalo šolsko vodstvo na konci šolskega leta 1889/90. Založila II. mestna petrazredna deška šola v Ljubljani. Tiskarna R. Miličeva. 8°. 19 str. Letno po)-očilo mestne sedemrazredne dekliške ljudske šole v Ljubljani. Izdalo šolsko vodstvo na konci šolskega leta 1889/90. Založila sedemrazredna mestna dekliška šola v Ljubljani. Tiskarna R. Miličeva. 8°. 14 str. Letno po>-očilo štirirazredne c^eške in dvorazredne dekliške šole v Kranji koncem šolskega leta 1889/90. Letno poročilo štirirazredne deške ljudske šole v Škofji Loki koncem šolskega leta 1889/90. Letno poročilo štirirazredne deške ljudske šole v Kamniku koncem šolskega leta 1889/90. Letno poročilo trirazredne dekliške ljudske šole v Kamniku koncem šolskega leta 1889/90. Letno poročilo trirazredne ljudske šole v Mengši koncem šolskega leta 1889/90. Letno poročilo štirirazredne ljudske šole v Krškem koncem šolskega leta 1889/90. Letno poročilo štirirazredne deške ljudske šole v Rudolfovem koncem šolskega leta 1889/90. Letno poročilo štirirazredne ljudske šole v Metliki koncem šolskega leta 1889 90. Letno poročilo štirirazredne ljudske šole v Postojini koncem šolskega leta 1889/90. Letno poročilo narodnih šol v ljutomerskem okraji koncem šolskega leta 1889/90. Ima spise: 1. Verženski vojvode, spisal L. Janžekovič; 2. Zemljepisna Črtica, sestavil J. Kryl; 3. Nekaj o pridelovanji sočivja; spisal T. Pušenjak. Letopis Narodna Čitalnice v Ljubljani začetkom leta 1890. Založila „ Narodna Čitalnica". Tisk J. Blaznikov. — 8°. 28 str. Poročilo o javnih in privatnih ljudskih šolah deželnega stolnega mesta Ljubljane ob konci šolskega leta 1889/90. Na svetlo dal c. kr. mestni šolski sv&t ljubljanski. — Uredil prof. Fr. Levec, c. kr. okrajni šolski nadzornik. V Ljubljani 1890. Založil c. kr. mesti šolski sv&t ljubljanski. Tiskal R. Milic. vel. 8°. 123 str. Pravila prvega ljubljanskega uradniškega konsumnega društva. „Vpisana zadruga z omejenim poroštvom. “ — Ljubljana. Samozaložba. Natisnila „Narodna Tiskarna" v Ljubljani. 8°. 20 str. Prvo letno poročilo podpornega društva za slovenske visokošolce na Dunaju ustanovljenega 1. 1888. o vladarski štiridesetletnici Nj. Veličanstva cesarja Franca Jožefa I. Na Dunaji 1890. Izdalo in založilo društvo. Tiskala tiskarna dvornih gledišč, odgovoren Anton Rimrich. m. 8°. 15 str. • Prvi slovenski popis fizikalnih aparatov s podobami, cenami ter navodom, kako jih rabiti. Izdeluje jih tvrdka dr. Houdek in Hervert v svoji tovarni za fizikalne aparate in geometrične modele v Pragi v Kaprovi ulici št. 10. Navod sestavil modroslovja doktor Tomaž Romih. V Pragi 1890. Založila tvrdka. Natisnil Edv. Beaufort. Računski zaključek mestne hranilnice ljubljanske za prvo upravno dobo od dne 1. oktobra 1889. leta do dne 31. decembra 1890. leta. V Ljubljani. Založila mestna hranilnica ljubljanska. — Natisnila Klein in Kovač. Vestnik šolske družbe sv. Cirila in Metoda. IV. Izdalo in založilo vodstvo. V Ljubljani 1890. Tiskala „Katoliška Tiskarna", m. 8°. 48 str. Dodatek. (Različne tiskovine iz prejšnjih let, ki v „Bibliografiji slovenski" še niso bile objavljene. V dopolnilo dodal Gašpar Križnik.) Pod lipo ali zbirka raznih spisov, to je pripovedek, novic, podukov i. t. d., odmenjena slovenskemu ljudstvu. Je na svetlo dajal po mesečnih snopičih Jožef Godina-Vrdelski v Trstu leta 1869. Založnik izdajatelj. Tisk avst. Lloyda. 8°. 292 str. Stajarski gospodar. List za prospeh kmetijstva. Izdaje štajarska kmetijska družba v Gradcu Prevod nemškega izvirnika. I. tečaj 1869. 4°. (Izišlo deset tečajev (1869 do 1879). — (Izhajal na vsake štirinajst dni v mesecu, 24krat v letu. Od leta 1879 izhaja imenovani list kot priloga „Slovenskega Gospodarja*'). Grm ali vrančni prisad, jegovi vzroki, kako se spozna, in kako se pred njim obvarovati. V Gradcu, 28. septembra 1868. 8°. 8 str. Drobtinice iz zgodovine župnije Šmihelske. V spomin podane dobrotnikom novih šmihelskih zvonov. Spisal Anton Peterlin, župnik. Novomesto 1889. Založila šmihelska cerkev. Natisnil J. Krajec. 8°. 28 str. JurijStrkelj najde zaklad. Domača povest. Spisal Ivan Zarnik. Založnik France Keber, bukvovez v Kamniku. Tisk J. Skaza in drugih v Mariboru. 1872. 8°. 24 str. Popis slovele Postojnske jame na Kranjskem. Postojna 1880. Natisnil M. Šeber. i2°. 38 str. Odgovor na pitanja iz Kranjske od Gašpara Križnika črev-ljara. (Arhiv za povjestnicu jugoslavensku. Knjiga XII. U Zagrebu 1885. 8°. str. 142—144). Koga naj volimo? (Koga bomo volili?) Beseda namenjena našim rojakom. Izdala štajerska družba za izobraževanje ljudstva. V Gradcu 1870. 8°. 4 str. Kako se nam je pri volitvah v deželni zbor obnašati? Izdalo katoliško tiskovno društvo v Mariboru avgusta meseca 1871 snopič II. V Mariboru. Založilo katoliško-tiskovno društvo. Tiskali F. Skaza in drugovi. 8°. 16 str. Zbirka rimskih novcev. Nabral na Dernovem pri Leskovcu Franjo Jarc, župnik na Mirni. — Založil pisatelj. — Tisk „Katoliške Tiskarne11 v Ljubljani." 1883. 8°. 30 str. Kamniški okraj. (Zemljevid). Narisal Valentin Burnik, nadučitelj. Tisk J. Blasnikovih naslednikov v Ljubljani. Izdal in založil c. kr. okrajni šolski sv&t v Kamniku (Okoli 1886. 1.) Vojvodstvo Kranjsko. Narisal O. F. Bauer. Založil Edvard Holzel na Dunaju. (Okoli 1886. L). (Zemljevid z nemško-sloven-skimi imeni). Pravila kranjskega društva za umno čebelarstvo. Založilo kranjsko čebelarsko društvo. — Natisnila J. Blaznikova tiskarna v Ljubljani 1871. 8°. 6 str. Pravila „Narodne Čitalnice" na Vranskem. V Ljubljani 1869 tiskal Blaznik. Založil odbor. 8n. 8 str. Dobri otrok. Molitvena knjižica za pobožno katoliško mladino. Obsega razun navadnih molitev tudi navod, kako je streči pri sv. maši. Sestavil P. Eri s o go n Maj ar, duh. pom. v Klanjcu na Hrvaškem. Insbruk. (Okoli 1888. 1.) Založil J. Knitel. 24°. 256 str. Duhovno veselje. Molitvenik za verne kristjane. Obsega jutranje, večerne, mašne, izpovedne, obhajilne molitve, izbrane molitve o praznikih gospodovih, matere božje, svetnikov in o raznih priložnostih, večinoma z odpustki obdarjene; litanije, križev pot, cerkvene pesni in najpotrebniše iz kršan-skega nauka. Spisal P. Hrisogon Maj ar. Z dovoljenjem knezoškofijstva Lavantinskega. V Ašahu. (Okoli 1889. 1.) Založil A. Hager. — Tiskal W. Blanke. 23°. 391 str. Hvalite Boga! Zbirka najboljših molitev za katoliške kristjane. (Razprostrti tisek). V Insbruku 1886. Založil Ignacij Knitel. 12«. 447 str. Ključ nebeških vrat. Molitvena knjiga za pobožne katoliške kristjane, ki hočejo izveličati svojo dušo. Insbruk. (Okoli 1888. L). Založil J. Knitel. 12°. 320 str. Ljubezen otrok do Jezusa. Katoliška poučna in molitvena knjižica za pobožne otroke. Insbruk (Okoli 1888. 1.). Založil J Knitel. 32°. 128 str. Marija ■pomagaj na Brezjah in čudne dogodbe na tem kraji. V Ljubljani 1885. Založil S. Gabrielčič na Brezjah. Nat. Klein in Kovač (Eger) 12°. 24 str. Marija vedna naša pomočnica, prosi za nas! Popolna katoliška molitvena knjiga za pobožne kristjane, posebno za goreče častilce „Marije Matere Božje“. Insbruk. (Okoli 1888. 1.). — Založil J. Knitel. 18°. 384 str. Nedolžnost v pobožnosti. Molitvena knjižica za katoliško mladino. Z dovoljenjem visokočast. ljubljanskega škofijstva. Insbruk. (Okoli 1888. L). Izdajatelj Ignacij Knitel. 12°. 191 str. Pot v nebeško domovino ali potrebne molitve katoliškimu kristjanu, da se mu odpro po smerti sveta nebesa. Iz nemškega od preč. knezoškofijstva v Briksnu dovoleniga molitvenika poslovenena molitvena knjiga. Insbruk 1888. Založil Ignacij Knitel. 12°. 335 str. Spomini svetiga misijona. Z dovoljenjem visoko častitega ljubljanskega škofijstva 18. avgusta 1868. V Ljubljani 1868. Založila Ana Valjavec. Obseg: Poduk in molitve; pesmi: sveti misijon, misijonski križ, misijonski zvon. (Od Slom-šeka in Virka). Natisnil J. Blasnik. 16°. 16 str. Steza v sveti ruj. Molitvena knjiga za pobožne katoliške kristjane, ki hočejo izveličati svojo dušo. Iz nemške od preč. knezoškofijstva dovoljene molitvene knjige poslovenil o. N. Tretji natis. Lastnik in izdajatelj: Ignacij Knitel v Insbruku 1888. 12°. 319 str. Sveta nebes«. Molitvena knjiga z vsemi potrebnimi in navadnimi molitvami za izveličanje pobožnih katoličanov. Iz nemške od preč. knezoškofijstva dovoljene molitvene knjige poslovenil o. N. Drugi popravljeni natis. Založnik in izdajatelj Ig Knitel. Insbruk. 24°. 319 str. Sveta ura. Popolna molitvena knjiga ali kažipot pobožnimu katoliškemu kristjanu v pravo nebeško domovino. Uredil duhoven ljublj. škofije. Insbruk. (Okoli 1888. 1.). Založil J. Knitel. 24°. 320 str. Tolažba katoliškega kristjana v molitvi. Sestavil P. Hrisogon Maj ar. 0. Š. F. duh. pom. v Klanjcu na Hrvaškem. Insbruk. (Okoli 1888. 1.). Založil J. Knitel. 12°. 352 str. Tolažba nebeška. Katoliški molitvenik za vsacega kristjana, zlasti za postarne ljudi. (Z velikimi črkami.) Po raznih virih sestavil P. Hrisogon Maj ar. V Ašahu 1886. V molitvi pribežališče otrok. Molitvena in poučna knjižica za mladino in odrasle pobožne katolške kristjane. Insbruk. (Okoli 1888. L). Založil J. Knitel 24°. 192. str. Zvonček nebeški. Popolna molitvena knjiga za pobožne katoličane vseh stanov. Iz nemške od preč. knezoškofijstva dovoljene molitvene knjige poslovenil o. N. Tretji natis. Lastnik in izdajatelj Ignacij Knitel v Insbruku 1888. 12°. 319 str. ,ii)ili.^?i--uiiliL-^-.jUllli.-roi.-AiilllL^ov-.itilllL-^\-.iiilllL-r7L..i)illii.-foi-.i)i]lli../5\--uilllt— ui>lL-c 5X9^® "Tp1 ^ rTPTIT' t-2-r ‘ TjTTT1 rj [TfTT- - c“«r"r]j|Tn rijirn rfjpn" -v°/ • 'rfjfF1 ijjpr \£J~ cV\C3] Letopis „Matice Slovenskeu. Sestavil Evgen Lah, društveni tajnik in knjižničar. I. Poročilo o delovanji „Matice Slovenske4 v dobi od 1/10. 1890 do 30/9. 1891. 87. odborova seja, v sredo dnč 12. novembra 1890. Navzočni: Gg. J. Marn ('predsednik); A. Bartel, P. Grasselli, dr. A. Jarc, A. Koblar, A. Kržič, dr. Fr. Lampe, dr. J. Lesar, Fr. Levec, M. Pleteršnik, dr. L. Požar, L. Pobič, A. Senekovič, I. Tomšič, I. Vavrit, Fr. IViesthaler, A. Zupančič, V. Zupančič in dr. J. Zupanec (odborniki); E. Lah (zapisnikar). Skupaj 20. Predsednik pove, da sta zapisnik zadnje odborove seje pregledala in potrdila overovatelja prof. Bartel in Rutar, na kar se zapisnik odobri brez ugovora. Med tam časom sta zborovala tudi odseka: gospodarski: 12. julija; književni: 29. julija in 8. novembra. Zapisniki so na ogled. Overovatelja današnjemu bodita prof. Bartel in Pleteršnik. Predsednik čestita iz odbora starosti dr. J. Zupancu k njegovi osemdesetletnici, velmožu po duhu in dobrih delih, kogar vse ljubi, čisla in spoštuje, želeč mu še več let krepkega zdravja, na kar se mu slavljenec prisrčno zahvaljuje, povdarjajoč, da je bil pač med ustanovniki društva in nekaj ]et blagajnik, da so pa sedaj njegove zasluge za društvo le skromne. — Predsednik pravi dalje, da je v zadnjem času več gospodov iz odbora napredovalo v službeni dostojnosti. Ž njimi se raduje tudi Matica, ž njimi je počeščeno tudi naše društvo. Postal je ravnatelj Šuman dež. šolski nadzornik, poklican je na njegovo mesto ravnatelj Senekovič iz Novega Mesta; ravnatelj nižji gimnaziji je postal odbornik Wiesthaler, kateri je Matici letos z obilim trudom sestavil lepo knjigo Vodnikovo. Preselil se je dr. Požar zopet k nam, približal se je prof. Rutar; odbornik Flis je postal stolne cerkve kanonik in župnik; vodja Praprotnik se je podal v zasluženi pokoj in dobil o tej priliki naslov ravnatelja. Pokojni domoljub Kotnik je volil Matici 1000 gld., katere je društvo že prejelo in potrdilo. V znak hvaležnosti se ima po nasvetu blagajnika Robiča vpisati Kotnikova hiša v Verdu, dokler jej ostane to ime, med ustanovnike in prejemati vezane knjige. Ravnatelju Bradaški v Gradcu se ima poslati iz odbora zahvalno pismo, ker je podaril Matici vse letnike „Novic“ vezane. Goriškemu odboru za vzdržavanje Erjavčevega spomenika in za upravljanje ustanove na korist njegovima hčerama „Slov. Matica11 v daljni prihodnjosti in na oddaljenem mestu ne more postreči vsled društvenih pravil, kar bi lahko storilo kako narodno društvo samo v Gorici. Po nasvetu hišnega upravitelja se potrdi vodovodni račun in se gospodarski odsek pooblasti, da ukrene nujno potrebne poprave v pritličnem stanovanji na strani proti vodi. Tiskalniški računi za letošnje knjige se vzemo na znanje; blagajniku se naroči, da jih pregleda in s predsednikovim potrdilom izplača, kar in kolikor se mora izplačati. Nagrade pisateljem in korektorjem letošnjih društvenih knjig se odobri po nasvetih književnega odseka. O „Slovenski Besedi“ se ni moglo doseči sporazumljenje večine pisateljev. Mnogim bi bolj ugajal splošno znanstven list; zato se je izdavanje samo jezikoslovnega lista odložilo, dokler se kaj gotovega ne ukrene o znanstvenem sploh. Po nasvetu književnega odseka se prisodi častna nagrada 200 gld. iz obresti Jurčič-Tomšičeve ustanove za literarne namene zgodovinski povesti „ Pegam in Lambergar.“ Povest izide prihodnje leto kot VI. zvezek „Zabavne knjižnice11. Več druzih rokopisov je dobila Matica v zadnjem času na Ogled. Odbor zasliši ocene presojevalcev, vsled katerih se nekateri spisi potrdč, druge je vrniti pisateljem, ker ne ustrezajo, zopet druge izročiti še raznim presojevalcem. Običajnemu „ Letopisu*, ki izide tudi prihodnje leto, bo zopet urednik prof Bartel. Letošnjim društvenim knjigam, ki so: 1. Letopis za leto 1890; uredil prof. A. Bartel; 2. JJušeslovje. II. del.-, spisal dr. Fr. Lampe; 3. Valentina Vodnika izbrani pripovedni spisi; uredil Fr. Wies-thaler; se določi založna cena, vsakej po 1 gld. Kot založna knjiga prihodnjega leta ima iziti: Polcormj-'Puškov: Prirodopis rastlinstva v novem (III.) natisu; II. natis poide prav v kratkem. Predno pa gre v tisek, naj bi knjigo stvarno in jezikovno pregledala prof. Pavlin in dr. Požar. Več prošenj za starejše založne knjige je bilo iz pred-sedništva rešenih po potrjenem vodilu, da je knjige podarjati le članom, oziroma takim prosilcem, ki hote društvu pristopiti kot člani. Matica je dobila v tej zadevi tudi več zahvalnih pisem. V poverjeništvu se je zvršilo več sprememb. Ljutomerska dekanija se je spojila v jedno poverjeništvo. Nove poverjenike so dobili: Pazin, Št. Peter na Krasu, Karlovec, Velikovec, Celje in Kamna Gorica. Novo poverjeništvo se je osnovalo za Kanal in Pulj. Izpraznjena so poverjeništva za Gornji Grad, Št. Lenart in Pliberk. Zapisnikar oglasi še več kurentnih dopisov in pove, kako so bili takoj iz predsedništva rešeni, kar se brez ugovora odobri. Knjižnici je v zadnji dobi prirastlo 64 knjig, zvezkov in časopisov; večinoma po zamenji, nekaj pa tudi vsled daril; po jeziku največ slovenskih in ruskih, precej pa tudi čeških in hrvaških, nekaj'nemških in v drugih jezikih. Društvenim je za letos plačalo 1683 letnikov. Od zadnje seje (26. junija) je pristopilo društvu na novo 119 letnikov in 1 ustanovnik (izmed'letnikov). Imena so bila priobčena po časopisih. 88. odborova seja, v sredo dnš 15. aprila 1891. Navzočni: Gg. J Marn (predsednik); A. Bartel, dr. II. Dolenec, A. Koblar, A. Krzič, dr. J. Lesar, Fr. Levec, M. Pleteršnik, dr. L. Požar, A. Praprotnik, S. Rutar, I. Šubic, I, Tomšič, I Vavnt, Fr. Wiesthaler, A. Zupančič, V. Zupančič in dr. J. Zupanec (odborniki); li. Lah (zapisnikar). Skupaj 19. Zapisnik 87. odborove seje, katerega sta pregledala in potrdila overovatelja prof. Bartel in Pleteršnik, ki imata biti overovatelja tudi današnjemu, se potrdi brez ugovora. Na ogled je zapisnik seje književnega odseka z dn6 10. aprila. Tajnik, kateremu je potekla triletna doba, se z vzklikom potrdi za prihodnja tri leta. Predsednik se spominja v primernih besedah pokojnega častnega člana viteza dr. Miklošiča, f 7. marca t. 1. na Dunaji, kateremu je Matica po deputaciji položila krasen venec na rakev, ter prečita pismo odbornika Navratila, ki popisuje zadnje dneve pokojnikove ter govori o njegovem pogrebu. Sklene se, da se to zanimivo poročilo s primernim dodatkom o njegovih poslednjih spisih, odlikovanjih, itd. pridene letošnjemu „Letopisu“ v zvezi z životopisora iz 1. 1883. povodom sedemdesetletnice. Govornik omenja dalje, da je umrl 17. marca t. 1. društveni ustanovnik in večletni odbornik, deželni glavar dr. Poklukar. Njegovega pogreba na praznik sv. Jožefa se je udeležilo veliko matičarjev; predsedništvo je položilo v imenu društva na rakev venec z narodnimi trakovi. Matica je zgubila vsled smrti ustanovnika in večletnega marljivega poverjenika, dekana in častnega kanonika M. Skubica v Ribnici. Vsled oporoke pokojnega kanonika in pisatelja A. Webra, ki je bil tudi „Matičin“ ustanovnik, je prejelo društvo po prof. Cvjetku Rubetidu, izvrševalcu njegove volitve, pred kratkim krasno darilo, jeden eksemplar skupnih del pokojnikovih v devetih ukusno vezanih zvezkih, ki jih je bil dal natisniti samo v 20 eksemplarih in so stali do 4000 gld. Za to darilo se je predsedništvo o svojem času v imenu „Matice Slovenske'1 že tudi zahvalilo. Odpoved obolelega odbornika in blagajnika, g. L. Robiča, se do občnega zbora ne sprejme; pač pa se sklene, da ga bosta provizorno dotlej nadomestovala predsednik in tajnik. O tej priliki sklene odbor tudi, da b6di občni zbor še pred velikimi šolskimi počitnicami. Matica izda letos troje društvenih knjig, in sicer: 1.) Letopis za l. 1891. Urednik prof. Bartel. Vsebina je knjigi že zagotovljena, tvarina razvrščena, preračunjena pa na kacih 20 tiskovnih pOl. Bibliografiji naj se oblika nekoliko spremeni, sestavlja pa naj jo tudi zanaprej še odbornik Tomšič. Knjigo bo tiskala Narodna tiskarna. — 2.) Pegam in Lam-bergar. Spisal dr. Fr. D. Knjigo, katere je polovica že gotova, tiska kot VI. zvezek „Zabavne knjižnice“ tiskarna Blas-nikovih dedičev. — 3.) Zgodovina Novega Mesta; spisuje prof. I. Vrhovec. Rokopis, katerega ima pisatelj sedaj še v konečni reviziji, pojde prihodnji mesec v Katoliško tiskarno. Društvenih knjig se bo tiskalo po 2400 iztisov; s tiskarnami je napraviti dotične tiskovne pogodbe. Knjige naj veže še sedaj knjigovez Fr. Dežman. Odbor sklene po nasvetu književnega odseka, da prične Matica z objavljanjem obširnejše „Slovenske zgodovine11. Delo hoče voditi prof. Rutar in si pridobiti v ta namen več so-trudnikov-strokovnjakov. Kot društvena knjiga za 1. 1892. se potrdi „ Goriška" iz peresa prof. Rutarja. Gledft III. natisa Pokorny-Tuškovega „Prirodopisa rastlin- ' stvau se ukrene potrebno, da izide še o pravem času za šolsko leto 1892/3. Povest „Mešetaru se ima vrniti pisatelju, da jo v smislu ocene presojevalcev popravi in odboru potem vnovič predloži. Drugo obširnejšo ppvest „Z ognjeni in mečem", poljski spisal H. Sienkie\vicz, bodo pregledali še drugi presojevalci, da izreko svoje mnenje in stavijo odboru o svojem času dotične nasvete. Po nasvetu književnega odseka se soglasno sklene, da se izdavanje Besede z ozirom na pričujoče razmere definitivno opusti. Istotako se glede izdavanja znanstvenega časopisa sprejme po kratkem razgovoru sledeči nasvet književnega odseka: »Oziraje se na to, da se znanstvene razprave, kolikor jih dandanes spišejo slovenski pisatelji, lahko spravijo na dan po raznih dozdanjih glasilih („Letopis“, „Zvon“, „Dom in Svčt“, „ Učit. Tovariš “, „ Popotnik “, „ Pravnik “ „Zg. zbornik “, „ Poročila muzejskega društva11, itd.), oziraje se dalje na to, da so se vsi dozdanji poskusi, osnovati znanstven časopis, pri nas ponesrečili („Vestnik“, „Kres“, „Letopis 1. 1878.“) in naposled v poštev jemaje neveselo prikazen, da se od vseh stranij bolj oglašajo ostri kritiki, nego bistri podporniki, sklene se, da „Matica Slovenska" občnemu zboru ne bode priporočala izdavanja znanstvenega lista. Matica prevzame na prošnjo dr. J. Zupanca od L. Robiča pisma in ves zaklad za zgradbo Bleiiveisovega spomenika, od katerega je že nekaj časa sem jedna hranilniška knjižica v društveni blagajni. Odbor vzame na znanje, da so računi za l. 1890. gotovi. Blasnikovi tiskarni se dovoli naknadno za izvanredne stroške pri natiskavanji lanske knjige 50 gld. Tajnik poroča o doUih kurentnih dopisih in pove, kako so bili rešeni. — Matica je prejela v zadnjem času več prošenj za podaritev založnih knjig in zahval za prejete. Olede pover-jeništva se je zvršilo nekaj sprememb. Nove poverjenike so dobili: Gornji Grad, Kamna Gorica, Pliberk in Velikovec, imajo jih pa dobiti še Črni Vrh, Trst, Št. Lenart, Št. Peter in Ribnica. — Matica je prejela več knjig od različnih društev, s katerimi stoji v književni zvezi. Od zadnje seje pomnožila se je njena knjižnica za 160 knjig, zvezkov in časopisov. Prejela jih je 96 v dar, 64 v zamenjo. Darovalcem se je o svojem času iz predsedništva dala spodobna zahvala. Za lansko leto je plačalo 1712 letnikov, za letošnje do-zdaj 546. Od zadnje odborove seje (12. novembra 1890) sta pristopila 2 ustanovnika (izmed letnikov) in 33 letnikov. XXVI. redni veliki zbor, v sredo dnš 1, julija 1891. Navzočnih krog 40 zbornikov; predseduje prof. J. Marn. Predsednik pozdravi navzočne, otvori zbor, pove, zakaj zboruje Matica v tako poznem času, naglaša, da treba premeniti pravila, ker skušnja uči, da je število 45 društvenikov za sklepčnost previsoko. Kaže na „Hrvatsko Matico1*, katere občnih zborov se udeležuje tudi precej manj društvenikov, ako-ravno je zavod še veliko večji. Že v prihodnjem letu bo odbor predložil zboru dotični načrt. — Govornik dalje pravi, da se mu je tudi letos pohvaliti z Matico; ona napreduje v knjigah, društveni ki h in v javni veljavi. Lanske knjige so občinstvu, kolikor se da presoditi, došle prav dobro. Z II. delom „Dušeslovjau je Matica močno postregla razumništvu, ki je knjigo z veseljem in zanimanjem prečitalo. Duhovitemu pisatelju je le želiti obilega zdravja, da se istotako loti „Logike“, sebi v čast, društvu v korist, Slovenstvu v ponos. G. ravnatelj Wiesthaler je izbral Vodnikove pripovedne spise v lično knjigo; delo se mu je dobro posrečilo in hvaležni mu moramo biti za trud. Sedaj nam je mogoče Vodnika še boljše spoznavati in ceniti. Letopis je imel veliko raznovrstne tvarine in gotovo ni zaostajal za svojimi predniki; g. urednika trud gotovo ni bil brezvspešen. Matica napreduje v drmlvenikih — lani se je tiskalo knjig po 2200 iztisov, letos se jih tiska po 2400 — tedaj tudi tukaj napredek. Društvo napreduje v javni veljavi. Mnogo poverjenikov se marljivo trudi, društvu pridobiti novih članov in obdržati stare. Povsod se to ne posreči tako brzo (Trst). Večinoma se pa vendar tudi tu obračajo razmere na boljše. Število poverjenikov in ž njimi društvenikov raste; snujejo se nova poverjeništva, preosnavljajo se stara. — Matica je iz odbora po odborniku dr. Požarju pismeno pozdravila češko akademijo ob otvoritvi, dnč 18. maja, ter prejela na to prav prijazen odgovor in prisrčno zahvalo — za društvo jako laskavo. Matica je dalje prejela 1 iztis ruskega časopisa „Blago-vest“, v katerem se nahaja obširnejši sestavek o „ Družbi sv. Mohorja11 in o „Matici Slovenski11; pisatelj se o njih prav pohvalno izraža. — Volitve postajajo od leta do leta občnejše, vrše se mirno in še dokaj jednotno. Glasovnice so došle pred-sedništvu ne le iz bližnjih krajev, marveč tudi iz Dunaja, Trsta, Gorice, Maribora, Zagreba in še celo iz Sarajeva, iz Bosne — ponosne. Pred dvema letoma dobila je Matica novega blagajnika — novega po izvolitvi, starega po skušnji. Mnogo se je trudil in veliko storil za Matico; letos po zimi je obolel. Odtlej pa do občnega zbora sta ga nadomeščala govornik in tajnik, kateremu bodi iz tega mesta zahvala za večje breme, katero je s tem poslom zategadelj imel. Govor* nika veseli, da se je društvu posrečilo, dobiti bivšemu blagajniku primernega naslednika, ki druži v svoji osebi vse lastnosti dobrega hišnega gospodarja in vestnega blagajnika, kar je v sedanjem času tem večje vrednosti, ker prizadeva upravljanje hiše veliko truda. — Pred dvema letoma je zbor čestital častnemu članu dr. vitezu Miklošiču kot ekscelenci; danes mu kliče v grob: v miru počivaj! Miklošiča, kateremu se je divil ves učen svet, kateri je ptuj svet tako rekoč še le opozoril na slovanski živelj, kateri je Slovanstvu ono višjo vrednost in veljavo med učenjaštvom priboril in pravi obstanek s tem zagotovil, da je peljal k prvotnemu viru, k sta-roslovenščini, — Miklošiča ni več. Govornik sklepa s& zahvalo vsem soodbornikom za prijateljsko podporo, tudi drugim za prijazni, brezplačni trud, ki so ga imeli kot presojevalci rokopisov, itd.; dalje poverjenikom in društvenikom sploh, ki so si na ta ali oni način stekli za Matico zaslug, in pa s tolažbo, da Matica, če tudi počasno, za to pa tem doslednejše in stalnejše napreduje. Veliko važnih podjetij je, pri katerih je Matica tudi posredno prizadeta. Račun o novčnem gospodarstvu v letu 1890. se brez ugovora odobri; čitanje se opusti, ker je tiskan v rokah zbornikov in je bil že poprej na ogled v pisarni. Po nasvetu odbornika Šubica se vnovič per acclama-tionem potrdč kot presojevalci gg. Bradaška F., Pirc G. in Žagar K. Proračun za l. 1892, čegar branje se iz istega uzroka opusti, se istotako odobri brez ugovora. Zapisnikar prečita svoje poročilo o odborovem delovanji v dobi od 1. junija 1890 do 31. maja 1891. leta, ki govori o osebnih premembah v odboru na podlagi dopolnilnih volitev XXV. rednega velikega zbora, o osnovi upravništva, o odborovih sejah, o razgovorih gospodarskega in književnega odseka, o lanskih in letošnjih knjigah, o najvažnejših gospodarskih zadevah, o hišnej upravi, o društvenih korakih napram finančnim uradom, o »Slovenski Besedi1' in o »Znanstvenem časo-pisu“, o društveni knjižnici in o književni zalogi, o poverjeništvih in poverjenikih, o različnih drugih odsekih, ki zborujejo pri Matici ali v katerih ima Matica svoje zastopnike, o spominskih slavnostih in o pokojnikih zadnje dobe. Ko predsednik pozove zbornike, da vstavši iz sedežev izrazijo svoje sožalje nad izgubo pokojnikov društvenih izza zadnje dobe, čemur se navzočni odzovejo, se poročilo soglasno in brez ugovora odobri, ker se nihče ne oglasi k besedi zaradi kacega pojasnila. Izvrši se dopolnilna volitev v odbor. Kot skrutinatorja pozove predsednik odbornika Stegnarja in profesorja Tavčarja v zvezi s tajnikom. Izid volitve je sledeč: Oddanih 504 glasovnic, oziroma glasov, veljavnimi pripoznane vse. Prejeli so gg.: dr. Detela Franc, Hubad Franc, Kržič Anton in Šubic Ivan po 504 glasov; dr. Gregorčič Anton in Gregorčič Simon po 500; dr. Požar Lovro 489, dr. Starš Josip 470, Wiesthaler Franc 458 in Levec Franc 455 glasov ter so tedaj izvoljeni po § 12. društvenih pravil v odbor „Matice Slovenske11 za dobo štirih let. Razun teh so prejeli še gg.: Kalan Andrej 46, dr. Janežič Ivan 34, dr. Mahnič Anton 22, Perušek Rajko 15, Einspieler Gregor 14, Žitnik Ignacij 12 in Lendovšek Josip 1 glas. Ker se k poslednji točki, to je k posameznim predlogom in nasvetom, nihče ne oglasi in ker tudi odbor ni predložil nobenega nasveta, zaključi predsednik zbor in se zahvali na-vzočnim za udeležbo, 89. odborova seja, v sredo dn6 8. julija 1891. Navzočni: Gg. J. Marn (predsednik); A. Bartel, A. Koblar, A. Kržič, dr. Fr. Lampe, dri J. Lesar, M. PleterSnik, dr. L. Požar, S. Rutar, A. Senekovič, dr. J. Stari, I. Šubic, dr. I. Tavčar, I. Tomšič, Fr. JFie.it/ialer in dr. J. Zupanec (odborniki); E. Lah (zapisnikar) Skupaj 17 Predsednik pozdravi navzočne in prečita pismo odbora „Pisateljskega podpornega društva11, ki prosi, Matica naj bi dovolila iz Bleiiceisovega spominskega zaklada kak prispevek k pokritju stroškov za spominsko ploščo. Ker Matica ta zaklad le hrani in ker bi smel ž njim razpolagati le dotični odbor za javni ali stalni spomenik v Ljubljani, sprejme se soglasno nasvet pričujočega njegovega predsednika, g. dr. Jerneja Zupanca, da se odboru „Pisateljskega podpornega društva11 v tem smislu odgovori. Vabilu k slavnosti odkritja spominske plošče na dan 12. julija se je Matica odzvala s tem, da se je izvolilo njeno zastopništvo ad hoc. Ponudba prof. Bezenšeka v Plovdiva, Matica naj bi založila II. natis njegove „Slovenske stenografije*, sprejme se v načelu; vendar je treba od pisatelja zvedeti poprej njegove pogoje. Knjigo naj uravna tako, da jo bode moglo ministerstvo potrditi za šolsko knjigo; tudi morata po opravilnem redu „Slov. Matice11 rokopis pregledati in priporočiti vsaj dva presojevalca pred natiskavanjem. Poljske povesti „/? ognjem in mečem“ ima sedaj Matica na ogled dva prevoda. V oceni jo imajo presojevalci, katerim je na razpolaganje tudi prvovirnik. Sklepalo se bo pa o osodi omenjenih proizvodov še le v prihodnji odborovi seji, najbrže oktobra meseca. Stvarna poprava II. natisa Pokorny-Tuškovega prirodopisa rastlinstva11 se ima pospešiti. Ker pa ni upanja, da izide III. natis še o pravem času za drugi tečaj prihodnjega šolskega leta, pooblasti se predsedništvo, da na primeren način o svojem času skuša pridobiti od knjigotržcev in slovenskih rodoljubov zadostno število iztisov te knjige, bodisi v dar, bodisi v prodaj ali pa v poznejšo zamenjo s III. natisom. Sestavek o fotografiji se ima po nasvetu presojevalcev vrniti, ker je Matica spis iz te stroke še le pred dvema letoma objavila v Letopisu in je ponujani sestavek večinoma po njem zložen. Knjižnici l mestne petrazrazredne deške ljudske Me v Ljubljani se sklene vnovič podariti nekaj založnih knjig pod tem pogojem, da pristopi Matici za uda; zahvala za prvo darilo se vzame na znanje. Na vrsto pride volitev npramiUva; predsedništvo prevzame starosta dr. Jernej Zupanec. Po nasvetu ravnatelja Senekoviča, ki ob kratkem omeni zasluge sedanjega predsednika za Matico, potrdi odbor kanonika J. Marna vnovič per acclamationem za predsednika. Kanonik J. Marn, ki prevzame zopet predsedništvo, se zahvali za skazano zaupanje, poprosi, naj gospodje odborniki podpirajo ga tudi v prihodnje na korist slovenskemu narodu, ter nasvetuje, naj se prav tako soglasno potrdijo tudi dosedanji upravitelji, le na mesto bivšega blagajnika, ki se je vsled bolehnosti odpovedal odborništvu, naj stopi dr. J. Stari. Nasvet predsednikov se soglasno sprejme Blagajnik se zahvali za zaupanje in pravi, da mu bo častna naloga upravljati „Slov. Matice" zaklad ter skrbeti za to, da se pošteno pomnožuje. Istotako se potrdita književni in gospodarski odsek v stari sestavi; le na mesto blagajnika Robiča stopi v gospodarski odsek blagajnik dr. J. Stari\ Po nasvetu odb. dr. J. Zupanca se ima poslati g. L. Robiča za njegov marljiv trud, ki ga je imel z Matico kot blagajnik in hišni upravitelj, iz odbora pismena zahvala. Vsled poziva predsednikovega poročajo še zapisnikar, urednik „Letopisa“ in korektor prof. Vrhovčeve knjige o stanji natiskavanja letošnjih društvenih knjig, ki se sme zvati ugodno, in se sme torej upati, da izidejo knjige o pravem času. Za letos je plačalo 1024 letnikov; od zadnje seje, to je od 15. aprila, je pristopilo društvu vnovič ali pa na novo 6'7 članov, vsi kot letniki. Prirastek knjižnice znaša za isto dobo 64 knjig, zvezkov in časopisov; večinoma po zamenji, nekoliko tudi vsled daril; največ slovenskih in ruskih, veliko čeških, nekaj hrvaških, latinskih, bolgarskih, angležkih in nemških. ii. Računsko poročilo. premoženja „Matiee Slovenske” koncem leta 1890. 1 Redno štev. 1 .Predmet Znesek >3 ’ KjgjS v obligacijah Opombe gld. kr. gld. kr. I gld- kr. 1 Gotovina v blagajnici . 133 667, * I _ - _ _ 2 V hranilnicah naloženo, in sicer: a) v kranjski hranilnici na knjižico št. 169385 — 2000 — b) v hranilnici stolnega mesta Ljubljane na | knjižico št. 752 . . — 300 | — — in na knjižico št. 2402 — 1000 3 Obligacija državnega lo- terijskega posojila od dnu 15. marcija 1860, št. 18312 v nominalni vrednosti lOo gld. po kurzu 31. dec. 1890 — — 145 — 4 12 obligacij drž. srebrne rente po 1000 gld. št.: 147573, 147574, 147576, 147577, 147578, 219682, 219684, 329788, 354:341, 354642, 379606 in 436624 po kurzu 31. dec. 1890, h 9015 °/0 — — — 10818 — 5 Skupaj . . . 133,667,1 3300 — || 10963 — 14396 667, 6 Vknjiženi kapital . . . — — 6000 7 Vrednost hiše na Kon- gresnem trgu št. 7 . — — 29069 — 8 Vrednost inventarja po odbitku 10 % za ob- rabo — — ; 405 — 9 Vrednost zaloge knjig . — — 3000 — 10 Čisti znesek zastankov — - ; 953 55 11 Stan premoženja 31. de- cembra 1890 .... — I 53824 217, 12 31. decembra 1889 je pre- moženje znašalo . . — — 51908 53 13 Torej se je pomnožilo za — — 1 1915 68«/.; V Ljubljani dn& 31. decembra 1890. Ij-u-lra, ZESoTolč, blagajnik. vseli dohodkov in stroškov »Matice Slovenske" za Dohodki V gotovini skupaj gld. i kr. gld. |fcr. V obligacijali i po turini |j vrednosti gld kr. Opombe Imetek koncem leta 1889 Plačila društvenikov: a) ustanovnikov . b) letnikov . . . Obresti, in sicer: a) od obligacij 4) od gotovine . e) od intabuliranega kapitala . . . Dohodki hiše . . . Skupilo od književne loge............... Darila in volila . . Razni dohodki . . Prirastek na kurzni vrednosti obligacij koncem leta 1890 ............ Skupaj . . . Ako se odštejejo stroški ostane imetka . . . 290 3642 2130 3932 256 35 300 84 591 2464 370 1000 3 44 34 06'/, 82 94 10499 10492 7058 GO1/« 94 34331661/, 463 75 25' K St. 4 : NajomfiČina od proBtorov, ki jih rabi društvo samo, v toj svoti ui zapopadona. Potrositi so jo smolo: k fit. 2b) 8042 — k St. Sabo) 51)1*34 k fit. 4 2464-06 (/•* k St. 6 370-82 k fit. 7 3-94 Skupaj 7072-101/2 Potrosilo so je pa . 7058’ »4 todaj manj 13*221 /«j 10963- 109631— Proglodali, primerjali s knjigami ln prilogami tor V Ljubljani, dn& 29. aprila 1891. Izkaz Aktivni zastanki Znesek gld. Ilir.i' Opombe 1 Obresti od vknjiženega kapitala . . . . 2 „ od obligacij, od katerih so kuponi zapadli še le 1. januarija 1891, leta . . 3 Obresti od hranilnih vlog v Ljubljanski mestni hranilnici na knjižici št. 752 in 2402 4 Obresti od vloge v kranjski hranilnici na knjižico št. 169.385 ................ 5i Predplačilo pisatelju za rokopis . . 6 Od matičinih knjig v zalogo izročenih 7i Hišna najemščina in gostaščina . . Skupaj . 150 — 252 — 37 79 80 80 400 — 24 15 40 — 984 74 Hrnnilnico izplačujejo do-I toklo obresti po >svojih pravilih j prvi dan po preteku vsake polovico leta. XXVI. druStveno leto od 1. jan. do 31. dec. 1890. leta. o V gotovini V obliga- .ts S Stroški posebej skupaj cijah Opombe gi): j Blagajuiku ao jo izplačala na- , grada za čas od I 1. maja 1889. do ! 2 Izdavanje knjig, in sicer: a) pisateljem in korek- torjem .... b) tiskarnam .... cj vezava in ekspedicija 1836 2548 435 35 59 4819 _ 94 konca docemhra 1890. lota, in so h tem uredila po uolnčnom letu. K št. 1 c): V to j svoti jo i /.apopadona tudi j plača postrežniei. K št. 2 sploh : 3 Hišni stroški, in sicer: a) davki in gostaščina ft).poprave, i. t. d. . . 927 420 27 V, 96‘/a 1348:24 4 Razni stroški .... — — 26 97 Pasivni za* Skupaj . . . <1 O s 94 1 Zal. knjiga , Vzgojesl.‘ 292*20 j Društveno knjigo 4327-71 Skup . 4819-94 | K št. 3 b) : ! Zaradi vpeljavo vodovoda. našli vso v najlopšom in najuatančnojšom redu. F. Bradaška, Drag. Žagar, Gustav Pirc. zastankov. Pasivni zastanki Znesek .1 gld- b-. Opombe Račani o hišnih popravah i. t. d. Čisti aktivni zastanki............ f 31 953 Skupaj 984 74' V Ljubljani, dnfe 31. decembra 1890. I_iia.3£a, 3R©"b3.č, blagajnik. ot ^_W_ a ^ o S. c 2. s •s:>3 ti ® «.o' a O o P* Troi^ETo >fo a " O . o on O- EU Cl fo *r o o a f*r ►o I=- p — ■ • e* <* n< ^ 2- ’ £&• "©s BS N< 2. F: o CD CD CJQ 3 P „1 S 9S CD 3 £3 \L s N “ 3 < ® K- o> N P 3 g-a. *E ® cn 2 g* *—* {-+• *—1* *r p • g4 c tJ O* » !? ^ * 3 aus P Cfl <1 N O a O) p< N cS N S Ji _C5__ 00 rt< S O 05 lC D l> Q«i-3 <>3 £ Ml sl? S J 33 «a g ssag-a 02 W 3 o f" S S .S 5 c3 'O 3 cg “CT t> g [> 05 s s o I> lO (M C3 O © ►O _> C ._i TO (V, fl N § g cS cS HŽC •si! »3 S ^ m O O «1 M rt a co Q J2 S O O C3 TJ • p-* i G rt •■—5 3 3 f c_>. P cr p p Oj 3 Oj CD O cd s er co 8 ?r o- S CD N< CD W< $ co H* 1 1000 2491 CTQ S 85 g 1 P? ►i 100 100 p 05 £H H* g 1 ?r ,r £• g pr* o' 0t) ® tO M cj* Q CD O *—» o gld. I- W Redno štev. g CD p CQ P ct* CD «st p U CD ►d o M S ff E- o GO CD Ci. CD « III. Poročilo o društveni knjižnici. e) Češke knjige: Kniha vseobecnych zakonu mestskych. I. Dil. V Praze 1812. Stari letopisove češki od roku 1378—1527. V Praze 1829. Fr. Trnka: 0 češkem jazyku spisownem. V Brnč 1831. G. Holly: Svvatopluk. V Trnavvč. 1833. K. H. Mach: Spisy. Dil prvvnf Sv. I. V Praze 1836. Katolickil misionArni knižka. V Praze 1836. V. J. Šafarik: Podobizna Černoboha \v Bamberku. V Praze 1837. Biblioteka zAbavneho čteni. Sv. X—XI. V Praze 1838. J. Sivohoda: Školka. V Praze 1839. W. Stanek: Zakladove pitwy. V Praze 1840. A. W. Šembera: WpAd Mongolfi do Mora\vy. V Holomauci 1842. Noivoceskd bibliotheka: Čislo IV, VI, IX-XIV, XVI, XVIII, XIX, XXIV, XXIX. V Praze 1844, 1846—1849, 1852—53, 1855, 1857, 1875, 1879, 1881 - 1883,1885-86,1888-90. W. D. Lambl: Pohled na Bosnu. V Praze 1845. O starožitnostech českych a o potfebč chrAniti je pred zkAzou. V Praze 1845. Biblioteka zAbavnčho čteni. BShu noweho swazek IV a VI. V Praze 1845-46. Wybor z literatury českč. Dil I—II. V Praze 1845 in 1857. Časopis musea krAlovstvi Českčho. V Praze 1846 — 1857, 1859-1866, 1878—1890. Pomnenky na rok 1846. V Praze. W. Hanka: PočAtky posvAtneho jazyka slovanskčho. V Praze 1846. IIlasowč o potfebč jednoty spisowneho jazyka pro Čechy, Mora\vany a Slo\vaky. V Praze 1846. MalA encyklopedie nauk. Dil VI, VII, VIII, XI. V Praze 1846, 1847, 1852, 1853. StaročeskA bibliotheka. Čislo II, III, IV. Dil 1.—2. V Praze 1847, 1849, 1854, 1855. W. Han/ca: Rukopis kralodvorsk^. V Praze 1847. Fr. D.: W. Shakspeara Romeo a Julie. V Praze 1847. J. Presl: Tficet a dwa obrazy k počatkfim rostlinoslowi'. V Praze 1848. Dr. J. Pecirka: Vypsčim živočichuv. V Praze 1849. P. J. Šafarik: Slowansky narodopis. V Praze 1849. J. B. Mali/: Dejiny narodu českeho. V Praze 1849. K. VI. Zap: Zakladovč všeobecnčho zemčpisu. V Praze 1849. V. Klicpera: Zemepis stareho sveta. V Praze 1849. Fr. L. Celakovshj: Všeslovanske počatečnf čtenf. V Praze 1850. A. Skrivan: Počtafstvi' pro život obecny. V Praze 18o0. Pravidla sboru archaeologickčho společnosti českčho Museum. V Praze 1851. P. F. Klimeš: Abrahama Norova cis. rusk. tajneho rady: poto-v&nf po svate zemi. V Praze 1851. V. H.: Krakoviaky. Druhe vyd&nf. V Praze 1851. K. Vinafickij: P. Verg. Marona spisy basnickš. V Praze 1851. A. Malcevski-Fr. Vlasdlc: Marie. Povčst ukrajinski. V Praze 1852. (2 izt.) V. Hanlca: Polyglotta kralodvorskeho rukopisu. V Praze 1852. Josef Franta Sumavshj: Slovmk všeslovansky. Sv. I—II. V Praze 1852. (2 izt.) Prozatimnf soudm' fad civilnf pro Uhry, Chorvatsko, Slavonsko, vojvodstvi' Srbski a bamlt Temešsk^. Ve Vidni 1852. Vytah ze statutu českšho Museum. V Praze 1852. Koerber-Pospišil: Lidokupec aneb: Pfihody Ludvika Kysevetra, V TrutnovS 1853. K. VI. Zap: Zemepis k užitku v III. tfide nižšich škol realnfch. V Praze 1853. V. Sivoboda: Slovnosklad latinskčho jazyka. V Praze 1853. Jan Kolldr: Staroitalia slavjanskA. Ve Vidni 1853. Božena Nemcova: Narodni bcichorky a povesti. Druhe vyd&ni. Sv. II. V Praze 1854. V. Bambas: Kr&tk^ uvod k rodoslovf jazyka Slovanskeho. V Praze 1854. Božena Nemcova: Babička. Obrazy venkovskeho života. V Praze. 1855. A. J. Vrtdtko: Perly českč. V Praze 1855. Hoffmanu-Tomsa: Život černych otrokfi v Americe. V Praze 1856. Fr. B. Tomsa: Všzefi. V Praze 1856. J. B. Ceijp: Zvuki večerni. V Praze 1856. Dr. Fr. Šohaj: Sofokleuv Edip. krili. V Praze 1856. Dr. Purki/ne-Krejči: Živa. Časopis prirodnick^. Ročnik IV—XI. V Praze 1856—1863. Syn bankeruv. Roman. V Praze 1857. Dr. A. Majer: Nauky technicke. V Praze 1857. A. V. Šembera: Mistra Jana Husi ortografie česk&. Ve Vidni 1857. J. K. Ti/l: Sebranč Spisy. Dil I—XII. V Praze 1857—1859. Jana Amosa Komensk6ho „Inforraatorium školy matefsk6“. V Praze 1858. Bibliotheka česk^ch puvodnfh romanfi historickfch i novo-vftk^ch. Ročnik IV. Svazek 4., 6., 8., 10. V Praze 1858. K.Sabiny. Vučny ženich. Humoristick^ roman. V Praze 1858. Dr. J. E. Bili/: Biblioteka kazatelsk&. Sv. 3., 6. V Brnč, 1858. F. V.: Kr) Velike Lašče. Poverjenik: Suflaj Danici. Čuk Julij, kaplan v Dobrepoljah. Globočnik Janko, c. kr. notar. Hočevar Matija, župan, c. kr. poštar in posestnik. Kosec Jernej, župnik v Škocijanu. Lavtižar Mihael, župnik na Robu. Pešec Franc, kaplan. Skofic Josip, c. kr. sod. pristav. Šuflaj Daniel, c. kr. okr. sodnik. Št. 8. 17. Dekanija Šmarij e. a) Šmarij e. Poverjenik: Drobnič Andrej. Borštnik Ivan, nadučitelj. Bralno društvo. Drobnič Andrej, dekan. Marešič Franc, župnik v Lipoglavu. Ogorelec Vinko, posestnik in dež. poslanec v Škofeljici. Pipan Andrej, župnik na Polici. Povše Henrik, kaplan na Krki. Rozman Marija, trgovka. Šiška Ivan, kaplan. Urbanija Lovro, župnik v Žalini. Št. 10. b) S e t i č i n a. Poverjenik : Jenčič Aloj sij. Gregorič Josip, kaplan v Višnji Gori. Jaklič Štefan, župnik v Št. Vidu. Jenčič Alojzij, c. kr. okr. sodnik. Kastreutz Egidij, c. kr. sod. pristav. Končina Ivan, trgovec in posestnik v Gor. Vasi. Kregar Franc, kaplan v Št. Vidu. Lukan Jakob, zdravnik v Št. Vidu. Pešec Anton, not. kandidat. Pirnat Stanko, c. kr. notar. Podobnik Franc, odv. kandidat in posestnik v Št. Vidu. Pristov Simon, benef. v Št. Vidu. Št. 11. 18. Dekanija Trebnje. a) Trebnje. Poverjenik: Frelih. Matej Bratkovič Kazimir, c. kr. notar. Frelih Matej, dekan, itd. Golia Ljudevit, c. kr. okr. sodnik. Hočevar Anton, župnik pri sv. Lovrencu. Hofer Karol, župnik v Cateži. Ilovski Albin, kaplan na Mirni. Jarc Franc, župnik na Mirni. Jerše Alojzij, nadučitelj v Trebnjem, f Košir Alojzij, župnik, itd. v Št. Rupertu. Nagode Ivan, kaplan v Trebnjem. Tomšič Franc, uradnik. Št. 11. b) Mokronog. Poverjenik: Virant Ivan. Barbo Mihael, župnik v Trebelnem. Dopler Alojzij, c. kr. sod. kancelist. Fischer Ivan, c. kr. notar. Globelnik Ivan, kaplan pri Sv. Trojici. Grčar Josip, župnik pri sv. Trojici. Pfefferer Adolf, c. kr. okr. sodnik. Virant Ivan, župnik. Volk Ivan, kaplan v Trebelnem. Št. 8. c) Žužemberk. Poverjenik: Tavčar Mihael. Bogolin Mihael, župnik v Ajdovici. Kramarič Josip, kaplan v Hinjah. Bralno društvo v Žužemberku. Lavrič Josip, župnik v Ambrusu. Šinkovec Avguštin, kaplan. Zupančič Ivan, župnik v Topli Tavčar Mihael, župnik, itd. Rebri. Zbašnik Franc, župnik v Hinjah. St. 8. 19. Dekanija Vipava. Poverjenik: Erjavec Matija. *Erjavec Matija, dekan, itd. *Kavčič Franc, c. kr. poštar in posestnik v Št. Vidu. *Nakus Josip, župnik,itd. na Planini. Arko Mihael, župnik v Šturiji. Bratož Franc, posestnik v Podragi. Čitalnica kmetijska v Podragi. Čitalnica ndrodna v Vipavi. Dejak Hinko, župnik v Vrhpolji. Demšar Ivan, župnik v Št. Vidu. Dolenc Rudolf, učitelj v Podragi. Hab£ Josip, posestnik na Gočah. Hladnik Ivan, župnik na Gočah. dr. Kenda Josip, okr. zdravnik. Knjižnica okr. učiteljska. Koželj Mihael, župnik na Podkraji. grof Lanthieri Karol, graščak, itd. Lavrenčič Matej, posestnik in dež. poslanec v Vrhpolji. Lenasi Anton, župnik na Colu. Lukanec Josip, benef. v Lozicah. Požar Anton, nadučitelj v Št. Vidu. Primožič Jernej, župnik v Vrabčah. Rudolf Ivan, učitelj v Vrabčah. Semenič Ivan, posestnik v Podragi. Silvester Franc, trgovec v Vipavi. Skvarča Ivan, župnik v Budanjah. Tomšič Štefan, nadučitelj v Vipavi. Zupan Ivan, kaplan v Vipavi. Št. 3 + 24 = 27. 20. Dekanija Vrhnika. d) Vrhnika. Poverjenik: Koprivnikar Ivan. *Bohinjec Peter, kaplan na Vrhniki. *Kotnikova hiša v Verdu. *Zupan Mihael, župnik v Polhovem Gradcu. Bralno društvo v Polhovem Gradcu. Čitalnica ndrodna na Vrhniki. Dolinar Franc, župnik v Horjulu. Gruden Ivan, c. kr. davkar v p., itd. Hočevar Anton, župnik pri sv. Joštu. Jelovšek Gabrijel, trgovec, župan in posestnik. Komotar Anton, c. kr. notar. Koprivnikar Ivan, dekan, itd. Laznik Josip, adm. v Podlipi. Lenarčič Josip, veleposestnik, itd. Levstik Vinko, nadučitelj. Petrič Marija, velepos. hči. Škofič Josip, župnik v Zaplani. Tomšič Ivan, usnjar in posestnik. Vidic Ivana, učiteljica. Vonča Anton, kurat v Belkah. Št. 3 + 16 = 19. I?) Borovnica. *Oblak Ivan, župnik v Borovnici. Borštnik Franc, c. kr. profesor v Dubrovniku. Kržič Jofiip, posestnik. Papler Franc, nadučitelj. Poverjenik: Oblak Ivan. Podobnik Ignacij, župnik v Preserji Rozman Jurij, župnik v Rakitni. Schiffrer Ludovik, kaplan. Št. 1 -f- 6 = 7. c) Logatec. Poverjenik: Ribnikar Vojteh. Arko Franc, gostilničar in posestnik, dr. Babnik Janko, c. kr. sodnijski pristav. Belar Josip, župnik v Rovtih. Bergant Lovro, župnik. Bralno društvo v Sp. Logatci. Bralno društvo v Zg. Logatci. De Gleria Anton, trgovec. Gruntar Ignacij, c. kr. notar. Jeglič Josip, c. kr. davkar. Kavčič Gašpar, posestnik v Rovtih. Knjižnica okr. učiteljska. Lajler Franc, not. uradnik. Lapuch Josip, trg. poslovodja. Levičnik Valentin, c. kr. višji davk. nadzornik. Martinčič Matej, pos. na Jezeru. Mulley Adolf, c. kr. poštar in posestnik. Nadilo Avgust, zasebnik. Nagode Josip, črevljar. Petrič Martin, posestnik. Ravnihar Aleksander, c. kr. sod. pristav. Ribnikar Vojteh, nadučitelj, itd. Rožanc Dragotin, učitelj. Sakser Ivan, župnik v Hotederšici. Sicherl Ivan, trgovec in posestnik. Smolč Josip, posestnik. dr. Sterger Stanko, c. kr. okrajni zdravnik, Tollazzi Tomaž, trgovec in posestnik. Št. 27. II. Lavantinska škofija. 1. Dekanija Bistrica Slovenska. Poverjenik: Hajše/c Anton. *Hajšek Anton, dekan, itd. *Ratej Franc, c. kr. notar. f Altman Josip, župnik v Studenicah. Bizjak Vinko, župnik v Laporji. Brezovšek Davorin, župnik pri sv. Martinu. Dreflak Franc, c. kr. poštar na Ptujski Gori. Glaser Anton, učitelj v Makolah. Hebar Franc, župnik v Studenicah. Heržič Josip, župnik v Sp. Polskavi. Hytrek Adolf, spiritual v Studenicah. Jerman Ivan, obč. predstojnik v Makolah. Košar Jakob, župnik v Zg. Polskavi. Lenart Janko, župnik v Poličanah. Lendovšek Mihael, župnik, itd. v Makolah. Mahor Feliks, učitelj v Makolah. Mojzišek Anton, kaplan v Poličanah. Peče Ivan, c. kr. žand. vodja na Ptujski Gori. Pernat Jernej, kaplan v Manjšbregu. Pihljar Simon, kaplan v Makolah. Raktelj Rudolf, vikar. Sattler Martin, župnik v Manjšbregu. Stepišnik Lovro, posestnik. Stiplovšek Valentin, župnik v Ločah. Škerjanc Rok, nadučitelj v Makolah. Tajek Jakob, kaplan. Št. 2 + 23 = 25. 2 Dekanija Braslovče. Poverjenik: Balon Anton. *Balon Anton, župnik, itd. na -'"Potočnik Lovro, dekan, itd. Vranskem. Bralno društvo v Braslovčah. Bralno društvo v Št. Jurji. Čitalnica na Vranskem. Dekorti Josip, kaplan v Št. Jurji. Južna Valentin, trg. in posestnik v Št. Jurji. Kolarič Josip, župnik na Paki. Križnik Gašpar, posestnik v Motniku. Pečnik Franc, kaplan. Prislan ['Vane, posestnik v Parižlah. Ropaš Martin, glasovirar na Vranskem. Sajovec Lovro, posestnik v Motniku. Sušnik Ivan, kaplan na Vranskem. Svetina Anton, c. kr. notar na Vranskem. Šorn Franc, nadučitelj v Št. Jurji. Zdolšek Andrej, kaplan na Paki. Št. 2 + 15 = 17. 3. Dekanija Brežice. a) Brežice. Poverjenik: Stanič Josip. :j!dr. Firbas Franc, c. kr. notar, itd. *Gomilšek Josip, žel. uradnik. * Knjižnica okr. učiteljska. * Repič Andrej, župnik v Kapelah. *dr. Srebrč Gvidon, odvetnik, župan, itd. Agrež Josip, uradnik. Berglez Ivan, župnik v Artičah. Čitalnica ndrodna. Gerjevič Ivan, veleposestnik v Dobovi. Kostanjevec Josip, kaplan v Dobovi. Kukovič Blaž, kaplan v Rajhen-burgu. Kukovič Josip, trgovec. Kunej Ivan, župnik v Dobovi. Levak Andrej, veleposestnik. Mešiček Josip, nadučitelj v Globokem. Munda Ivan, c. kr. okr. živino-zdravnik. Munda Janko, kaplan na Bizeljskem. Pajmon Anton, župnik v Sromljah. Papež Mihael, c. kr. nam. koncipist. Sch\ventner Leopold, trgovec. Slane Ernst, nadučitelj v Dobovi. Špindler Anton, c. kr. zemlj. knjigovodja. Stanič Josip, not. kandidat. Štuhec Marko, kaplan. Šetinc Josip, odv. koncipijent. dr. Šmirmaul Matija, okr. zdravnik. dr. Vovšek Franc, c. kr. okr. sodnik. Št. 5 + 22 =27. b) Sevnica. Poverjenik: Piši Ivan. *Slomšek Ivan, župnik pri sv. Lenartu. Jerman Josip, ces. svštnik, itd. v Rajhenburgu. Kunstič Ivan, učitelj v Sevnici. Lenček Franc, veleposestnik na Blanci. Ozmec Josip, kaplan. Piši Ivan, učitelj. Prešern Ivan, župnik v Koprivnici. Starki Mio, c. kr. kancelist. Šelih Jurij, kaplan v Rajhenburgu. Veršec Franc, c. kr. notar. 4. Dekanija Celje. a) Celje. Poverjenik: Ogradi Franc. * Imena škofijam Število društvenikov častnih usta- novnih letnih skupno I. Ljubljanska _ 147 872 1019 II. Lavantinska .... — 84 422 506 III. Goriška — 17 173 190 IV. Tržaško-koperska . . . — 14 129 143 v. Krška — 4 93 97 VI. Sekovska — 10 37 47 VII. Razne druge .... 6 24 125 155 Skupaj . . 6 300 1851 2157 VI. Umrli ustanovniki zadnje dobe.’) (Dalje.) 1 Tek. št. Naslov ustanovnikov Datum smrti Leto 226 Pirc Matej, trgovec in posestnik v Kranj i 31. januvarija 1891 227 dr. vitez Miklosieh Franc, č. član, itd. itd. na Dunaji 7. marcija 1891 228 dr. Poklukar Josip, dež. glavar, drž. poslanec, itd. v Ljubljani . . . 17. marcija 1891 229 Skubic Martin, č. kanonik, dokan in zlatomašnik v Ribnici 9. aprila 1891 230 Robič Luka, c. kr. v. davk. nadzornik v p. v Ljubljani 8. avgusta 1891 l) Glej Letopis za leto 1890, str. 317. VIL Z „Matico Slovensko'1 zamenjujejo knjige. 1. Matica srbska v Novem Sadu. (1864) 2. Matica gališko-ruska v Lvovu. (1865) 3. Akademija cesarska v St. Petersburgu. (1866) 4. Matica češka v Pragi. (1866) 5. Beseda umetniška v Pragi. (1866) 6. Družba sv. Mohorja v Celovcu. (1866) 7. Društvo pravniško v Pragi. (1866) 8. Srbsko učeno društvo v Belem Gradu. (1868) 9. Društvo sv. Jeronima v Zagrebu. (1869) 10. Matica moravska v Brnu. (1869) 11. Prvo društvo gabelsb. stenografov v Pragi. (1870) 12. Universiteta imperatorska v Varšavi. (1872) 13. Universiteta imperatorska v Moskvi. (1872) 14. Jugoslavenska akademija znanosti i umjetnosti v Zagrebu. (1874) 15. Knjižnica slavj. komiteta v Moskvi. (1877) 16. Hrvatski pedagogijsko-književni sbor v Zagrebu. (1878) 17. „Smithsonian Inst,itution“ v Washingtonu. (1879) 18. Bolgarsko književno društvo v Sredci. (1882) 19. Matica srbska v Budišinu (1882) 20. Universiteta imperatorska v Kijevu. (1882) 21. Jednota čeških mathematikov v Pragi. (1884) 22. Kr. češka společnost n4uk v Pragi. (1884) 23. Spolek arhitektov in ingenieurjev v Pragi. (1884) 24. Spolek čeških filologov v Pragi. (1884) 25. Matica hrvatska v Zagrebu, (vnovič 1886) 26. Statistična komisija mesta Prage. (1889) 27. Muzealno društvo v Ljubljani. (1889) 28. Društvo „Pravnik“ v Ljubljani. (1889) Zaznamek književne zaloge „Matice Slovenske41 in kupna cena posameznim iztisom. 1. Narodni „Koledar in Letopis" za 1. 1868 .......... 2. Letopis „Mat. Slov.“ za 1. 1871. Uredil dr. E. H. Costa 3. Letopis „Mat. Slov.“ za 1. 1872 1873. Uredil dr. E. H. Costa ....................................... 4. Letopis ,,Mat. Slov.“ za 1. 1874. Uredil dr. E. H. Costa B. Letopis „Mat. Slov.“ za 1. 1875. Uredila I. Tušek in M. Pleteršnik.................’................. 6. Letopis „Mat. Slov.“ za 1. 1876. Uredil M. Pleteršnik 7. Letopis „Mat. Slov.“ za 1. 1877. Uredil dr. J. Bleiweis 8. Letopis „Mat. Slov." za 1. 1878. I. in II. del. Uredil dr. J. Bleiweis . •......................... ‘J. Letopis „Mat. Slov.“ za 1. 1878. 111. in IV. del. Uredil dr. J. Bleiweis...................................... 10. Letopis „Mat. Slov.“ za 1. 1879. Uredil dr. J. Bleiweis 11. Letopis „Mat. Slov." za 1. 1880. Uredil dr. J. Bleivveis 12. Letopis „Mat. Slov.“ za 1. 1881. Uredil dr. J. vitez Blei- weis-Trsteniški.............................. 13. Letopis „Mat. Slov." za 1. 1884. Uredil E. Lah . . . 14. Letopis „Mat. Slov." za 1. 188B. Uredil Fr. Levec . . IB. Letopis „Mat. Slov." za 1. 1886. Uredil Fr. Levec . . 16. Letopis „Mat. Slov." za 1. 1887. Uredil Fr. Levec . . 17. Letopis „Mat. Slov." za 1. 1889. Uredil dr. L. Požar . 18. Letopis „Mat. Slov." za 1. 1890. Uredil A. Bartel . . 19. Letopis „Mat. Slov." za 1. 1891. Uredil A. Bartel . . 20. J. Trdina: Zgodovina slovenskega naroda . . . . 21. J. Krsnik: Zgodovina avstrijsko-ogerske monarhije. (II. popravljeni natis)...................... 22. Erben-Rebec: Vojvodstvo Kranjsko.................. 23. Erben-Rebec: Vojvodstvo Koroško................... 24. Slovenski Štajer. Spisali rodoljubi. I. snopič . . . 2B. dr. Ivan Geršak: Slovenski Štajer. III. snopič . . 26. Majciger-Pleteršnik-Raid: Slovanstvo I. del . 27. I. V.: Grmanstvo in njega vpliv na Slovanstvo v srednjem veku................................ 28. J. Jesenko: Prirodoznanski zemljepis.............. 29. Rossmaessler-Tušek: Štirje letni časi .... 30. Felloecker-Erjavec: Rudninoslovje................. 31. Pokorny-Erjavec: Prirodopis živalstva s podobami Knjiga prirode: 32. I. snopič — Schoedler-Tušek: Fizika 33. II. snopič — Schoedler-Ogrinec-Erja ve c: Astronomija in Kemija .... 34. III. snopič — Schoedler-Zajec: Minera logija in Geognozija................. 35. IV. snopič — Schoedler-Tušek-Erja ve c: Botanika in Zoologija .... — gld. 50 kr. — „ 50 „ - „ 50 - „ 50 BO BO BO 2B 2B 50 50 50 BO 20 30 20 60 20 20 20 25 30 BO 10 40 40 16 40 40 40 BO 1881 36. J. Žnidaršič: Oko in vid........................... 37. Jules Verne-Hostnik: Potovanje okolo sveta v 80 dneh .............................. 38. dr. M. Samec: Vpliv vpijančljivih pijač 39. Fr. Levstik: Vodnikove pesni . . . . . 40. J. Vesel-Koseski: Raznim delom dodatek 41. A Praprotnik: dr. Lovro Toman (s podobo) 42. V. Urbas: dr. Etb. H. Costa (s podobo) . 43. J. Marn: Kopitarjeva spomenica . . . 44. M. Cigalo: Znanstvena terminologija...................1 45. J. Šuman: Slovenska slovnica po Miklošičevi pri merjalni.............................. 46. Woldfich-E rjavec: Somatologija . . . 47. dr. S. Šubic: Telegrafija................... 48. J. Tomšič: Slovenska bibliografija (Let. za 1 49. F. M. Štiftar: Pavel M. Leontijev .... 50. P. Ko sle r: Imenik mest, trgov in krajev . 51. Turgenjev-Remec: Lovčevi zapiski. II. del 52. Spomenik o šeststoletnici začetka habsburške vlade 3 53. dr. Fr. Kos: Spomenica tisočletnice Metodove smrti — 54. I. Vrhovec: Ljubljanski meščanje v minulih stoletjih 1 55. Kraševski-Podgoriški: Koča za vasjo (Povest) 1 56. Gogolj-Podgoriški: Mrtve duše (Roman) . . . — 57. J o s. Apih: Slovenci in 1. 1848 .....................1 58. Fr. Dolinar: Prihajač (Povest)........................— 59. Fr. Levec: Erjavčevi pripovedni spisi (I. del) . . — 60. J. Križman: Slovnica italijanskega jezika ... 1 61. dr. Fr. Lampe: Dušeslovje (I. del)....................1 62. dr. Fr. Lampe: Dušeslovje (II. del)...................1 63. dr. Fr. Kos: Vzgojeslovje............................ 1 64. Fr. Wiesthaler: Val. Vodnika izbrani pripovedni spisi............................................1 65. I. Vrhovec: Zgodovina Novega Mesta....................1 „ 20 66. dr. Fr. D.: Pegam in Lambergar........................— „ 60 40 10 50 20 40 40 40 50 75 30 20 10 20 50 80 80 30 70 Poziv slovenskim pisateljem! Odbor Matice Slovenske11 se obrača do vseh rodoljubnih pisateljev slovenskih z iskreno .prošnjo, da bi cim preje tem bolje poslali kaj primernih doneskov za prihodnji „Letopis1'. Kakor letos se bodo sprejemali tudi v prihodnjem letu samo izvirni znanstveni in znanstveno-poučni spisi iz raznovrstnih strok človeškega znanja; vendar je Želeti, da,bi čestiti gospodje pisatelji svojim razpravam izbrali take predmete, ki ugajajo potrebam naroda slovenskega ter zaradi svoje splošne zanimljivosti prijajo večini Matičnih društvenikov. Rokopisi naj se pošiljajo najpozneje do konca marcija 1892. 1. predsedništvu „Matice Slovenske11 v Ljubljani. Po pravilih določena nagrada v „Letopis“ vsprejetim spisom se bode izplačevala, kadar bode knjiga dotiskana. V Ljubljani 15. oktobra 1891. V imenu »Matice Slovenske “: Prvomeatnik: Odbornik: Josip Marn. Anton J3a.rtel. Gg. poverjenikom io udom Jotice Slovenske" na znanje in ravnanje. Ud „Matice Slovenske11 postane, kogar sprejme društveni odbor: a) ako se kot ustanovnih zaveže plačati 50 gld. a. v. ali takoj, ali pa v petih letnih obrokih; b) ako kot letnik plačuje po 2 gld. udnine na leto, (§ 2. dr. pravil.) Člane, ki ne plačujejo reclno v prvi polovici vsaceya leta doneskov, katere so se zavezali ;plačevati, sme odbor iz društva izbrisati. (§ 3. dr. pravil.) Vsak društvenik ima pravico podajati društvu po odboru nasvete, udeleževati se letnih velicih zborov in njih razgovorov, glasovati, odbornike voliti in sam voljen biti, prejeti poročilo o društvenem delovanji in gospodarstvu z novci in dobiti imenik vseh društvenikov. (§ 4. dr. pravil.) Društvo ima namen, slovenskemu narodu pripomoči do prave omike s tem, da primerne knjige v slovenskem jeziku na svetlo daje ali vsaj podpira, da se izdado. (§ 1. dr. pravil.) Le častni in ustanovni društveniki imajo brezpogojno pravico do vseh knjig, ki jih društvo da na svetlo. Običajno daje Matica vse knjige tudi letnikom, akoravno odboru pristoja pravica, dajati jim le nekaj teh knjig. Vendar mora njih vrednost vsaj polovico toliko znašati, kolikor bi znašala prodajalna cena vseh ob društvenih stroških istega leta na svetlo danih knjig. (§ 5. dr. pravil.) Stroške za razpošiljevanje knjig mora plačati vsak društvenik sam. (§ 7. dr. pravil.)