275. številka. Ljubljana, četrtek 30. novembra. IX. leto, 1876. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan, izvzemal ponedeljke in dneve po praznicih, ter velja po pošti preietnan za avatr o-ogersk e dežele za celo leto 16 «161., za pol leta 8 gld., sa Ćetrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za ćetrt leta. — Za t nje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiristopne petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska. 5 kr., če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole trankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št 3 ^gledališka stolha". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši. Iz državnega zbora. Z Dunaja 28. nov. [Izv. dop.] Včerajšnji shod ustavoverne stranke se je končal brez kacega sklepa. Prišli so mi nistri in finančni minister Dopretis je bral odgovor na vprašanja, katera je stavila stranka glede nove uredbe nacijonalne banke. Odgovo« pa nij tako jasen, da bi se moglo iz njega soditi, kako daleč je naše ministerstvo vezano napram ogerskemu v bankinib zadevah. Poslanec P1 e n e r je naglašal stališče ustavoverne stranke, katera bi nikoli ne privolila v v razcepljenje nacijonalne banke ; naj se raj še državni zbor razpusti. Kajti prišlo bi potem še več narprotnikov te nagodbe v državni zbor. Ministerski predsednik je na to izjavil, da vladi nij prišlo na misel kroni svetovati, naj ta državni zbor razpusti. Minister De-pretis tolaži zbor, da zarad banke še nij poslednja beseda rečena, ter da se jedinost ban-kine note bode vsakako obranila. Kake kritike o tem shodu in o obnašanji ministerstva pisati, mi zabranjuje ozir na vašega državnega pravdnika. Kar se tu bere vsak dan v vseh časnikih in še dosti ostreje, to Vi v provincijalnih mestih smete samo misliti. A čudno je, da se pri vas kon-fiskujejo celo javni izreki državnih poslancev, na primer moj dopis, ki je o prvem shodu ustavovercev in nij druzega navedel, kakor izreke ustavoveruih poslancev. Da so ti izreki bili resnični, to kaže zahtevanje ministrov, kateri so privolili k dru-zemu shodu priti samo pod to, da se v njem ministrov uasproti ne rablja taki neparla-mentarični izrazi, kakor „ue poštenou, „ne-nravno (unsittlich)u itd., s katerimi so v prvem shodu govorili v bankinem vprašanji ustavoverni poslanci Demel, dr. Russ itd. (Tudi češki listi so vsi to prinesli a nij so bili konfiscirani. Ur.) Slovenski poslanci dr. Vošnjak, Pfeifer in Nabergoj so vstopili v klub desnega centra, katerega predsednik je zdaj grof Ilohenvvart, podpredsednik pa dr Pražak. (Živeli! ('asi so taki da je treba skupnega delovanja bolj nego kedaj. Ur.) Zadnje volitve za deželne zbore. Nekaterim deželnim zborom je letos postavna dobu obtekla in morali so se ponoviti, namreč poljski, goriški, i s te rs ki, dalmatinski in zdaj se obnavlja i tržaški. Mi Slovanje in federalisti, ali bolje mi terj alci in zagovorniki enakopravnosti vseh narodov v monarhiji smemo z izidi dozdanjih volitev vele zadovoljni biti. Na Poljskem so avtonomni Poljaki sijajno zmagali, ustavoverni j udje in čudni Rusini so propali. Zakaj ti poslednji, — o tem ne smemo govoriti zarad tiskovne svobode. Goriške volitve, kjer so povsod naši zmagali, smo na tem mestu uže ocenili in svoje zadovoljstvo o njih izidu izrekli, ker tu se nij posrečilo nobenemu protivniku slovenščine vriniti se vmes. Tudi z volitvami v i s te rs k i deželni zbor moramo prilično zadovoljni biti. Kajti do sedaj so z Istro gospodarili sami Čisti Italija-nissimi. Zdaj jih je iz novih volitev le polovica izšlo, druga polovica je bolj avstrijsko-patrijotična, seBtojeća iz duhovnikov in višjih nekoliko slovansko-narodnih uradnikov. To je uže velik korak naprej. Čez šest let bodo še boljše. Sijajne so pak volitve v našej jugoslovanske) posestrimi Dalmaciji. Tam je narodna večina velikanska: 33 narodnih Slovanov proti 10 italijanskim ali poitalijanjenim poslancem. Narod slovanski v Dalmaciji je sijajno pokazal, da neče tujcev ali potujčencev za poslance, ampak svoje narodne može, — zatorej mu slava! Vse dunajsko vpitje na Dalmatince nij nič izdalo, „Svoji k svojim/ reklo se je doli. Tržaške volitve se zdaj vrše. O njih nij torej še mogcče končne sodbe izreči. Prijatelji pa nam pišejo, da Slovenci v okolici zmagajo gotovo, v mestu pa zmaga morda konservativna se Slovenci zvezana stranka v dveh razredih, tako da potem okoličanski slovenski poslanci odločujejo. Bog daj srečo. Po tem tacem pojdemo drugo leto Slovenci na Kranjskem in slovenjem Štajerskem lebko s pogumom in lepimi izgledi v volilni boj. Vendar pripravljati bi se morali uže zdaj. Borba bode hujša, nego si morda mislimo. Z Dolenjskega uže čujemo, kako pro-tivniki narodne slovenske reči uže ruj ej o in agitirajo. Ne držimo ni mi rok križem. Po kmetih naj posebno rodoljubna duhovščina in narodno učiteljstvo uže zdaj ljudi na to opozoruje, da bodo kmalu volitve in da terja čast in narodna zavest Slovenstva, da volimo svoje, narodne zastopnike, ne pa tacih, ki so turški prijatelji. Kar se tiče narodne duhovščine, pač se nekateri boje, da bode od neke svoje strani strahovana pri prihodnjih volitvah. Ali mi še ne verujemo tega! ... Otrepjev je šel naravnost proti Moskvi, kamor je bil naprej poslal bojarje, svoje privržence; poslal je tudi svoje verne ljudi k nuni Marti, materi carjeviča Dm i trija. Bojarji — izdajalci so spuntali narod, odstranili llioba od patri-jarhskega prestolja, a carja Fedora Borisoviča in njegovo mater ubili. Nuna Marta je bila žena slabodušna; samozvančevi poslanci so jo tako prestrašili, da je ona privolila samozvanca proglasiti za svojega sina, a o celej slepariji nobenemu nie povedati. 20. julija je prišel Otrepjev v Moskvo. Duhovstvo mu je prišlo nasproti s križi, zvonovi so peli, narod se je tri po ulicah, zbiral se po strehah in na zvonikih. Vse se je radovalo in veselilo; mnogi so poklekovali pred samozvanca in kričali: „Bog ti daj zdravje, Gosudar; ti naše solnce pravično!" Moskva in za njo vse carstvo je priseglo njemu prostovoljno in brez ovire. Kmalu potem je bil samozvanec okronan za carja. Prvi čin samozvanca je bil postaviti pa- Griška Otrepjev. (Po Pctruševskem in drugih spisal J. Stuklasa.) f (Dalje.) Mnišek je zbral malo četo iz ruznovrstne poljske in litovske druhali; ž njimi se je združilo mnogo moskovskih beguncev. Donski Kozaki so tudi poslali samozvancu en polk, oni 80 namreč Borisa jako mrzili, ker jih je stiskal in branil razbojstvovati. Vsega skup se je zbralo okoli Otrepjeva 41)00 vojnikov in v oktobru leta 1G04 je prestopil on meje moskovske države. Ukrajinska mesta so mu po redu odpirala vrata ; samo Novgorod-Sjeverski Be nij podal; tukaj se je branil vojvoda Bas-manov. Boris je poslal na samozvanca vojsko, Otrepjev jo je razbil. Boris je poslal novo polke, katerim se je posrečilo pobiti samozvanca, ali to mu nij mnogo škodilo; Kozaki so mu poslali zopet pomoči. Vrh tega so pa carski vojvode delo zavlačili, službo carsko leno opravljali in popolnem vse zanemarili; da tudi prosti vojnici so se neradi tolkli, ker nijso znali, — na katerej strani je pravična stvar. Tako je preteklo pol leta; 1. 1605 13. aprila je car Boris obedoval po navadi v svo-jej jedilnici, ali ko je mislil od mize vstati, oblila ga je kri iz ust, nosa in ušes. Črez dve uri je car umrl; Moskva je mimo prisegla njegovemu sinu Fedoru. Proti samozvancu je poslal novi car llasmanova, najhrabrejega vojvodo, ki je branil Novgorod-Sjeverski. Ko je dospel Basmanov k vojski, uvidel je precej, da so vojvode in vojnici vporni in nezanesljivi. Bilo je tedaj težko zahtevati od te vojske strogega reda in verne službe. Zatoraj je počini 1 on hudobno delo: objavil je namreč vojski, da je pravi car Dmitrij ter se je njemu prodal. Za njim so se podali skoraj vsi, ostali pa so v Moskvo pobegnili. Zdaj se nij bilo treba z nobenim tolči; Ruski carevič. Sedanje politično položje je jako ozbiljno. Se enkrat bode diplomacija poskusila, da zamotani klopčič iztočnega vprašanja razvozla in ako moči, ugodno reši. Evropa uže komaj čaka, kaj bode nameravana konferencija izdelala. Ker pa njeni vspehi valjda ne bodo povoljni, čaka uže silni car, da z mogočno roko mahne po gordiškem vozlu in ga razseka, kakor je to storil njegov brat po imenu, veliki macedonski kralj. Ultimatum, ki ga je Ignatijev v Carigradu izročil, je car potrdil z mogočno besedo v moskovskem kremlju, in potrdila ga je zadnje dni tudi okrožnica kneza Gorčakovega. Ne daje se več dvojiti, da je Busija zares trdne volje zraven z besedo pokazati tudi činom, da resno misli. Uže več časa se polnijo prostori političnih listov 8 poročili o oboroževanji v prostranej slovanskej državi na severu. Zdaj pak so te priprave tudi oficijalno naznanjene, celo sestavljenje ruske vojske pod poveljem velikega kneza Nikolaja Nikolajevima je uže znano in navduše nost orjaškega naroda je tudi uže podpisala potrebne svote za bojevanje. Tako čaka Rusija s puško v roci izida diplomatičnih obravnavanj, in enako vojevito, kakor car, misli cel narod. Najbolj goreči zastopnik te ideje pa je ruski prestolonaslednik carevič in veliki knez Aleksander Aleksandro vi č. Ta se je narodil 10. marcija 1. 1845, torej je zdaj v najlepših letih moške starosti. V vojaškem dostojanstvu zavzema uže najvišje stopinje. Aleksander Aleksandro vic je namreč generalni adjutant svojega očeta cara, general pešcev in konjikov in ataman vseh kozaških polkov. Znana je vsemu svetu njegova eneržija, zato smo prepričani, da ne bode malomarno gledal, kako se bodo reči v iztoku razvijale, nego bode tudi dejansko sodeloval. Careviča so odgoje vali najboljši učitelji, in odgojevanje je nadzoroval carski mu oče sam. Značaj mu odlikuje izredno velika eneržija spojena z nič manjšo razumnostjo. Njegova soproga Dag-mara Marija Feodorovna je hči danskega kralja in je porodila careviču dva sina in eno hčer. VBako leto živi Aleksander Aleksan-drovič nekaj Časa v Livadiji na južne j obali Krima, v krasnem gradu, obdanem z najča-rovnejšo naravo. Carevič je pravi Slovan z dušo in telom, ljubljenec ruskega naroda in nadejati se je, da se bode pod njegovim vladanjem Ruska ne le obdržala na sedanjej visokej stopinji mogočnosti, nego se povzdignila še na večjo. —k. Politični razgled* v Ljubljani 28. novembra. Iz l)MMrt/fi poročajo Časniki, da je angleški poslanec Salisburv jako pobit odšel, ker se je prepričal, da je Anglija s svojimi sočutji za Turčijo sama in da ne more nikjer kupiti alijanc ali zvez. Tudi v Italiji bode jednako izvedel. Totem bode ohladila se angleška vo-jevitost za precej. V graške j „Tagesp." nek d ni poslanec obžaluje, da v našej cislejtanskej ustavi nij nobenega paragrafa, ki bi varoval pravico parlamentu vtikati se v reči vnanje politike, a Ogerska ima tak paragraf. Za to se mora to popraviti, meni pisec. Iz IVJf«? se javlja: Ker bode Rusija zasela Bulgarijo in Angleška Carigrad, misli se tukaj o zasestvu Bosne. Vendar! In še le zdaj se misli? Sodimo, da se je v odločilnej-Ših krogih uže davno premislilo. Vliti nje drznve. Rusifa hiti oboroževati se. Cela arti-lerija se baje reorganizuje. Pri Odesi vodi znani general Totleben utrjevanja za b ram bo. ilt*niim*lm armada se tako postavlja, da v Pešti opažajo, da bode mogla biti s a m o predstraža ruske vojske, če se ne bode vmarširanju ruske vojske vstavljala — kar poslednje nij misliti. Iz huščukn se poroča, da je tam zbrane- mnogo turške vojske, ki se pripravlja z izgovorom, da bode rum unsko neutraliteto branila, Donavo prestopiti. Iz Ctirif/nirft* se javlja: Angleški poslanik je imel 24. nov. pri sultanu privatno avdijenco in je bil prav blagohotno sprejet. (Naj mu dobro tekne.) 28. novembra je iz marširal en bataljon prostovoljnih softov. — Porta zahteva pet let časa, da bi svoje „re forme" izvela. Tačas bi Bulgare in druge ne-oborožene Slovane ravno lehko poklala. Iz Vidina se poroča „W. Tagbl." da je G 7 angleških oficirjev v turško vojsko stopilo, 12 druži h Angležev pak je bilo imenovanih za poveljnike na podonavskih monitorjih. V ubogej fiutffufiji zopet Čerkesi divjajo in ljudi koljejo, da je groza. Za to Bulgari jedva pričakujejo, da bi jih prišli bratje Rusi osvobodit. Dopisi. Iz IJtljMl44»Kti okraja 26. novembra. [Izv. dop.] Zadnja leta smo imeli pri nas tako slabe in zapuščene ceste, da gotovo v nobenem okraji take ne. Nasproti pa so ceste toliko denarja veljale, in od cestnega odbora je bil tako močen račun, da je zadnja leta bilo po 10°/0 na davek ubogemu in onemoglemu kmetu naloženo. Vsled tega se je pretočeni mesec Litijski cestni odbor razpustil. Mislili smo, da bodo pri no vej volitvi izvoljeni drugi možje, ki bodo skrbeli za blagost ljudstva in nam naše opuščene in zanemarjene ceste popravili. Ali ostalo je vse pri starem. Torej boljega od njih ne vem, Če imamo pričakovati, nego kar smo videli do sedaj. (Zakaj se nijste možje ob pravem času skupaj spravili, dogovorili in drugače volili? To volitvah tožiti zrai-rom malo pomaga. Proj je treba na prste stopiti in postavno gibati se. Ur.) Je S«»Jsttiie 27. nov. [Izv. dop.] Beseda v sežanskej čitalnici bila je sijajna. Pred-stavljala se je igra „Srce je odkrila". G. Trnovčeva (Pavlinka) je prvič nastopila in a k op ram odgojena Tržačanka, ipak je bil njen jezik povsem čist in krasen. Vsi pričujoči izražali smo željo, da naj ona pri vsakej jednakoj prilici uporabi svoj velik talent. Tudi g. Dele novica, odgojena Bunajčanka (Urška) dokazala je, da se je mogoče tujcu naučiti gladke slovenščine, ter s tem osramotila vse slovenske rešpehtarjeve kuharice. Grosp. Cvek pa je itak uže star igralec, kar je dokazal (kot stotnik) s svojo h valno spretnostjo. G. Rožič (Kamilo) je s svojo zaljubljenico mnogo rokopleska prouzročil. G. Le ban (stari logar) pa je prem ono tonnega izraza vršil svojo za-dačo. Deklica od 10—12 let pa je deklamo-vala v občudovanje lepo. Plesali smo Mizii zore. Kranjska mesta, kje imate razen bele Ljubljane takovo čitalnico kakor naše — selo Sežana? „*« JBeogrnd 12. novembra. [Izv. dopis.] Hoćeli evropskoj diplomatiji poći za rukom da teškoću iztočnog pitanja raspravi mirnim puteni o tome se bar ovde vrlo jako sumnja. Rezultati i u najsretnijem slučaju od sadanje konferencije, koja će se sastati, ne-inogu zadovoljiti naša i naše braće očekivanja. Srbija će morati produžiti započeti rat ti toliko pre što uspeh njenoga oružja nije se pokazao onako sjajan kao što se u prvi mah očekivao. Da bi se pogreške prošlosti popravile vlada je svom snagom nastala da te pogreške u koliko je moguće pre popravi. Sadanji novi minister ratni g. Sava Grujić, 10. ov. m. publikovao je novi zakon, kojim se u nekoliko izmerjuje dosadanji zakon organizacije naše trijarha, ki bi mu bil udan; za tega si je izbral rjezanskega arhijereja Ignacija, lukavoga in prevrtljivoga Grka. Romanove, Nage in druge bojarje, ki so zavoljo carjeviča od Borisa mnogo pretrpeli, poklical je novi car iz pregnanstva, obsipal jih z milostmi, gostil jih kakor svoje sorodnike, a Filareta Ni kitica je postavil za metropolita. Boj ar Bjelski, ki je bil varuh carjeviča Dmitrija, poljubil je na Lobnem mestu javno križ, da je novi car pravi Dmitrij. Z nuno Marto se je samozva-nec sešel pod Moskvo; in ker mu je bivša carica izkazala veliko ljubezen in prijaznost, zatorej je samozvanec kot hvaležen sin šel tri vrste z odkrito glavo zraven carjičine kočije. Dogodilo se je tedaj v Rusiji nekaj do-zdaj nezaslišanega: potepuh, varun se je vzdignil do carskega prestola. V pesni se poje: „Na nas Gospodi razgnjevalsja (razsrdi'), — Na slavnoje carstvo Rosyskoje, — Na Rosvj- skoje carstvo, na Moskovskoje: — Dal Gospodi carja nečestivago (nečastnega); — Na-zivajetsja sobaka (psa) prjamim (pravi) carjem, — Dmitrijem carjevičem Moskovskijim.* Da je mogel tako prekaniti rusko zemljo, trebalo je mnogo smelosti in prevejanosti: in tega in drugega je imel samozvanec dovolj. On je bil uma bistrega, od nobene stvari bo nij dal zmotiti, pred nobenim podvzetjem nij zdvojil, vse se mu je zdelo lehko. Zavzevši on carstvo začel je soditi in upravljati, kakor da bi to bilo zanj nekaj običnoga. V carskem veču so se včasi posvetovali bojarji po več ur ali brez vspeha; samozvanec pa se je smejal nad njimi, ter precej rešil vsako vprašanje gladko in verno. V veču je bil on vsaki dan, a dvakrat v tednu je sprejemal zaslišbe; rim sko svojo vero je skrival pred vsemi ter go tovo nij mislil pravoslavne pol a ti ni ti. On je sprevidel, da je to podvzetje neizvedljivo, in I da bi značilo samega sebe vpropastiti, ko bi hotel kaj tacega izvesti. Da se pa ne bi z Jezuiti spri, dovolil jim je v Kremlji stanovati, sezidati tam svojo cerkev ter božjo službo opravljati. Ta novost se je činila narodu deloma ne pristojna in nečastna. Našlo se je še tudi mnogo druzega, česar se novi car nij držal in kar je bilo proti ruskim običajem in navadam. Pri vsem svojem razumu in prebrisanosti bil je samozvanec vendar lehkomišljen človek, včasi otročji, nravi žive, nestalne. Pri takem človeku je bilo teško paziti na vsako besedo, na vsaki korak, a vendar se je moralo gledati. Pri carskem obedu je igrala ne po običaju godba, pele se pesni; pred obedom samozvanec nij molil, posle obeda ne umival si rok in tudi ne spal; jedel na veliki post teletino; odšel iz dvorca večkrat sam, kakor kakšen drug prost človek. O njegovej malopridnosti poje pesen tako-le: „Vse knjazi — bojare k objednje (maši) pošli — Vor (pre- Vojske. Po ovome zakonu Srbija će imati za vreme rata aktivne ili stojeće vojske 72.000, a rezerva sastavljače u buduće II. i III. klasa narodne vojske. Sa važnom"'političkom misiom poslat je bivši predsednik ministerstva g. Jovan Mari nović u Petrograd, a sa misijama čisto vojenim poslat je u Rusiju general Novo selo v i general Doktorov. Zbog mnogih poslova ono naoružanja naše vojske i u opšte njene reorganizacije, general Černjajev neće iti na put za Rusiju. Ratna spema produžava se neprestano. U fabrici kragujevačkoj sada rade 800 rade-nika. Ovih dana donesene so nove mašine za izradu puščane municije. Ovde u opčte misli da će na slučaj rata izmedju Rusije i Turske, general Seineke primiti komandu nad Ruskom vojskom. Blagotvorni komitet iz Rusije ovih dana poslao je u Beograd raznih stvari u vrednosti breko dva milijona i pet stotina hiljada forinta. Svi glasovi, koje se pronašaju po Nemač-koj, a u poslednje vreme i po ruskoj štampi 0 nesporazumiehjd izmedju naših i ruskih oficira, sve je to pakosna izmišljotina. Moramo taliti što je nekoliko ruskih listova poklonilo vere kazivanju bivšeg pukovnika u našoj vojski g. Is maj ilova, koji je zbog spletaka odmah u samome početku rata odpusten iz vojske. Sada na račun naše stvari napada na svoje protivnike, a time samo udi nami. Komisija koja je izaslata na bojište radi povlačenja demarkacijone linije nalazi na teškoće. Vredno je ovom prilikom da pomenem Soliko smo mi a koliko Turci zauzeli zem išta. Srpska vojska u Bosni ima u svojoj vlasti 105 sela, a u staroj Srbiji 97 sela sa obe strane reke Toplice. Turci imajo naših sela 31 i dve pogranične varoši. 1 Ovde se sa nestrplenjem očekuje nastavenje rata. Domače stvari. — (V Tavčarjevej gostilnici) „hotel Evropa", bode v soboto javni koncert z vstopnino na korist odbora ljubljanskih go spej, katere bodo, kakor vsako leto, tudi letos o božiči ubogim šolskim otrokom nove gorke obleke podarile. Za ta koncert so obljubili veljavni pevci svoje sodelovanje, isto tako je podpolkovnik g. Hranilović z veliko ljubeznivostjo dovolil, da bode igrala izvrstna vojaška godba polka Leopoldovega. Glede na odlično dobri namen je upati, da se bode občinstva mnogo udeležilo tega večera. — (Odborova skupščina „Matice slovenske") bo v sredo 6. decembra t. 1 ob 5. uri po polu dne v Matičini hiši na Bregu. Dnevni red: 1. Prebere in potrdi se zapisnik 37. odborove skupščine. 2. Poročilo tajnikove 3. Poročilo odseka za izdavanje knjig. 4. Volitev dveh odbornikov v izvršilni odsek za Costov spominek. 5. Razprava o raznih Matičinih zadevah. — (Za obrtnijsko šolo) v Ljubljani je mestni zastop prosil ministerstvo za nauk in bogočastje; enako prošnjo je storila i trgovinska zbornica. Ministerski odpis na te prošnje naglasa, da se je uže pred leti uva-ževala potreba obrtnijskega poduka v Ljubljani, in da se je v to privolila utemeljitelj na svota 2000 gold. in letna subvencija, ki bi ravno toliko znašala, to se je privolilo obrtniiskej šoli, ki je z realko spojena. Daljna organizacija je o sedanjem zlem finaneijnlnem položenji države nembžna, in se bode ustanovljenje tacih učilnic morala celo tam odlagati, kjer so nujnejše, nego li v Ljubljani. Obljubil pa je minister, da na to stvar ne bo pozabil in jo bode izvel, da bodo le razmere dopuščale. Dokler pa to nij mogoče, naj lokalni faktorji kranjskim rojakom pomagajo, da se bodo šli olikovat v c. kr. obrtnijsko šolo v Gradec, ki je središče obrtnijskega izobraženja. — (Nemec mej Nemci tolmač.) Neumni filister pri nas, dostikrat v lepej suknji oblečen, in tak, da se zove „gebildet", se dostikrat in rad norca dela, če v našem pismenem jeziku katere besede ne razume, ker se revišče svojega rojstnega in materinega jezika učilo nij. Vsem taciin priporočamo, da naj bero „Tagespost" od 28. nov. izpred porotnega sodišča. Našli bodo tam, da pri nemškej obravnavi nemški predsednik nij razumel trdo nemške priče Tereze Klampfl od Moški relina iz nemškega Štajerja, ker je govorila v tamošnjem nemškem dijalektu, tako da je moral nemški adjunkt Torgler mej nemškim prezidentom in nemško pričo nemški tolmač biti. Nauk bodi pametnim ljudem pripuščen za slučaje, kadar čujejo kakovoga filistra o slovanščini filologizirati. — (Dekanijske konferencije) v Ljubljani 27. t. m. se je vdeležilo 32 duhov ni kov. Predsedoval je veleč. g. knez in škof sam. kanjenec) Griška-razstrižka (odstavljen duhoven) v miljuju (kopeij) pošel; — Vse knjazi — bojare Bogu moljatsja, — Vor Griška raz-strižka v milj nje moetsja (umiva se); — Vse knjazi — bojare ot objedni pošli, — Vor Griška — razstrižka s (iz) milj uji idet." — Od tega časa bo se začeli razširjevati po Moskvi o samozvancu slabi glasi, llaznašali bo je najbolj Šujski, posebno knez Vasilij, oni knez, ki je preiskaval v Ugliču o smrti carjeviča Dmitrija. Basmanov je to objavil samozvancu; Šujske so polovili, sodili je ter Vasilja Šujskega, kot šuntarja pri vsej tej stvari, obsodili na smrt. Samozvanec ga je vendar oslobodit uže na morišči, ter zapovedal njega in mnogo drugih obdolženih pregnati v daljna mesta; pa tudi tega nij izvel, nego je dopustil, da so se smeli vrniti ter vsem popolnoma odpustil. Ali njega nijso sami Šujski imenovali varunom in prekanjencem. V mestu Galiču so bili živi še Otrepjevi, mati in stric sauiozvančev; oni so glasno govorili, kdo je ta car v Moskvi; strica so poslali v Sibirijo, mater so pa pustili na miru. Pa tudi po Moskvi se je začelo o tem govoriti; dva človeka so vlovili in s smrtjo kaznili. Preteklo je hitro leto; v Moskvo je pri šla nevesta Otrepjeva, Marina Mnišek, s svo jim očetom in 2O00 Pohakov. Samozvanec se je z njo venčal 8. maja na petek, na Nikolin dan, proti običaju in ustavu cerkvenemu. O tem dogodjaju poje narodna pesen : „Ne dolgo razstriga na carstve sidjel, — Zuhotjel raz striga ženitsja, — Ne u (pri) sebja to on v kamennoj Moskve, — Bral (vzel) on razstriga v proklatoj Litve, — U Jurija pana Sendo-mirskago, — Doč (hčer) Marinu Jurjevnu, — Zlu ereticu, brezbožnicu. — Na velikij prazd-nik Nikolin đen — V četverg (četvrtek) il razstrigi Bvadba bila, — A v pjatnicu (petek) prazdnik Nikolin den. —u (Kunec prih.) — (Slovensko gledališče.) V nedeljo 3. t. m. bodo v slovesno razsvitljenem gledališči predstava v spomin rojstvenemu dnevu velikana slovenskih pesnikov, Franca Preširna, in se bode predstavljala jako zanimiva igra v 5 dejanjih s petjem „Materin blagoslov", ali „Nova Fanchon". — (V Celovec) pride v zapor novo ujeti vstaški vodja fajmošter Mušić. — (Brandstetter), znani prijatelj g. Konrada Seidla, je pritožil se iz ječe zoper previsoko kazen, ali bil je odbit. — (Dr. Mul le) iz Maribora je dobil pravico nositi svoj italijanski kronni orden. — (Cerkveno petje.) Iz Novega mesta se piše „S1.U : Pogosto so uže postale tožbe o slabo urejenem cerkvenem petji v našej škofiji in vsakdo mora priznati, da so opravičene Ne bodem dokazoval, da je petje po naših cerkvah preveč teatralično, liturgičnega ima pa malo na sebi, izvzemši ljubljanski stolni kor |in še par druzih, bi več let sem pridno reformirajo; povem naj le, da se v najnovejšem Času obče čuti neko gibanje in hrepenenje po boljšej cerkvenej glasbi. Tudi pri nas, kjer zarad nemile nesloge nobena stvar nema prave rasti, prikazala so se vesela znamenja. — Gospodje ki na kapitelskem koru navadno sodelujejo, podali so nam denes — v osmini sv. Cecilije — glasbo, ki je vredna sv. kraja. Izvršili so dokaj dobro Zangelnovo mašo za štiri mešane glasbe in godbo. Vloge so bile: „Exultate Deo" od ravno tistega in Helvvart „Diffusa est gratia" brez instrumentov. — (Na popotovanju v Dalmacijo) prišel je sem g. Grilnhut iz Zagreba, ter razprodaje krasno sliko „Ranjeni Črnogorec u, bakrorez, risana od glasovitega slikarja Jaro-slava Čer maka, a rezana od Goupila in drugih v Parizu. Original slike je kupil g. biskup Strossmajer, ter daroval ga galeriji slik v Zagrebu. Slika je obsežna v Širini G8, a v dolžini 94 centimetrov. Kakor je slika krasna, nadejamo se od strani našega občinstva, da si je kupi kdor le more. Cena jej je 5 for. — Dotični bode pokazoval sliko po nekih hišah, a videti se more i v hotelu pri Malici („Stadt Wienu) štev. Bobe 10, od 12. do 3. ure po polu dne. — („Der dumme Kerl von Lai-bach") ki se sam imenuje tudi „Laib. Tagbl." denuncira nas, da imamo sodelavce celo iz študentovskih krogov (sogar aus Studenten-kreisen). Prvič : mi nikomur ne pripovedujemo kdo je naš dopisovalec, torej „der dumme Kerl" samo ugiblje in po zraku hlasta; drugič pa vemo, da ves njegov „sogar" izvira le iz zavisti in nevosčljivosti, ker zanj ne dela nihče nego poj6 le škarje; če se pa primeri, da mu kdo kaj napiše, potem je gotovo le zgornjega imena vredno* — (Obsojen.) Porotna sodnija v Celji je obsodila 421etnega oženjenega kmeta Antona Srebreta iz Oplotnice, ker je več let čebele in gospodarsko orodje kradel, in s tem svojim bližnjim in daljnim sosedom za 349 gld. škode storil, na dve leti teške, poostrene ječe. — (Umrl vsled ran) je oni Sinigoj v bolnišnici v Trstu, o katerem smo poročali, da sta ga brata Canjarja iz maščevanja zabCla. — (U ne srečil.) Nedavno je nek voznik malo pred Višnjo goro padel raz voz, in se na nogi tako poškodoval, da so ga morali na dom peljati. Rana na nogi je bila zelo nevarna, kajti silil je pritisniti prisad, ki bi bil nesrečnežu vzel življenje. — (Zgorel.) Iz Poija pri D. M. pod Ljubljano se nam piše: Pretečeno noč je v Zgornji Zadobrovi v nekem malnu zgorel mlinski hlapec France Maček. Zakuril je v peči, potem se dobro žganja napil (bil je namreč velik pivec žganj^ki) in vlegel se za peč. Ker je bil preveč pijan, si nij mogel pomagati, ko je začela obleka na njem goreti, človeka pa tudi nij bilo nobenega blizu, da bi ga otel. In tako so ga našli denes zjutraj mrtvega in na pol sežganega za pečjo. — (Pobalinsko.) Iz Beljaka se piše v novine: Neka siromašna žena tukajšnje okolice ima hčer, ki v Celovci služi. Ta žena dobo te dni iz Celovca pismo, naj brž tja pride, da njena hči leži na smrtnej postelji, ker si je zavdala. Mati gre vsa obupana takoj na pot, a v Celovci dobi hčer veselo in zdravo. Lehko se misli njeno veselje. Kako pa si more človek izmišljevati takove šale, da ubožno mater za norca ima in ji po nepotrebnem denar iz žepa jemlje, tega tudi ne moremo razumeti. Želeti bi bilo, da se brezvestni pobalin zasači, da tudi on dobo, kar zasluži. — (Slovensko gledališče.) Čudno je to, da dramatično društvo s predstavami manjših, veselih iger navadno prav slabo opravi. V prvič se udeleži teh predstav malo občinstva, in drugič — igra se skoro vedno slabo pri tacih enodejanskih igrah. Tako tudi 27, t. m. tri manjše igre, ki so prišle na slovenski oder, nij so mogle prav prodreti. Prva »Ena se mora omožiti", celo našega jako hvaležnega občinstva nij mogla ogreti in v drugej „lšče si imena", je gospod Šu-steršič zopet pozabil, da je jako velik razloček mej smešnostjo in komiko. Tudi gospod Kaj zel je bil precej neprebavljiv. Zadnja igra „Doktor Robin" je bila vseh uredna, in veselo priznanje moramo izreči gospodu Kocelju (Garrick) ki je navdušeno in pri vsem tem vendar zmerno izpeljal svoj na log. Gospod Trnovec nij bil na svojem mestu. Omenili bi pa povsem da naj režija v prihodnjič vsako igro kolikor toliko otrebi nepriličnih govorov in fraz, ki našim precej neiskusnim igralcem dajo povod uresničiti da resno od komičnega loči le jeden korak. nili ali ne, odgovoril: „Storite kar hočete, oboje vam bo žal," torej po tem izreku pariški samci nijso nič na dobičku. Slovenske lepoznanske knjige. V založbi „Narodne tiskarne" v Ljubljani so izšle in se morejo dobiti sledeče slovenske knjige: ^033q.axil ixi -povesti: 1. Emnm Tatenbah. Izvirna povest, spisal J. Jurčič j velja......50 k r. 2. Metat deni«. Roman, francoski spisal Viktor Cfierbuliez, poslovenil Davorin Ilostnik 50 kr. 3. Kaul«»r«''i«'H. Komun s pohorskega zakotja, Češki spisala Karlina Svetla; poslovenil Franjo Tomšič. velja .......50 kr. 4. Prvi poljub. Novela, spisal J. Skalec. — Nm črni icinljl. Novela, spis. J. Skaltc, velja 25 kr. 5. linzrii. Novela, francoski spisal H. Riviere, poslovenil Davorin lloatnik. — Cerkev In driava v Ameriki. Francoski spisal E. Laboulatje, poslovenil Davorin II»strtih, velja ... 25 kr. 23. Hiistlsi v zvezkih: I. zvezek, ki obsega : Stenografija, sp. dr. Bibič. — Životopisje, sp. Majč Boi. — Prešern, Frešerin ali Preširen, sp. Fr. Levttik. — Telečja pečenka, novela sp. J. Jurčič. — N. Machiavelli, sp. dr. Ribič. — Pisma ii Rusije, sp. dr. CeUstm. — Trstvo i grozdjem na Raakeai, sp. dr. J. Voćnjak. — C g§ J: p 0 . o. 1 « Kg ■ t* g £. I 9» ' ' M < W 5' I ■ w i 9 S Ko I* i t * I g £ a. o B__ M S s" M H 3 s a B 9 I s h: s. ■ 9 - a* I ....... «r e r i % h> S I 3. 3 Vi S m 3. Ig CD E s f 7 55' o -< <^ Vojska, zaradi katere so morale izostati obilne naroibe na iztok, daje povod Tovarni za oskrbovanje nevest A. MtraiiN»a, Dunaj, Rothentlinrmstrasse 21, da vse obdržane večje in manjše poSiljatve perila za R-oupode, goitpe in deeo, kakor i platno, robce, prte itd., daje po sledečih zares nizkih cenah, da si izprazni urno orjaško skladišče. ■MH Namesto d voli le eden tjoldlnar! BK1B1 1 gato zn «.>»i».iin pr«J «->• 1-tiO b«ImJ le kr 79 12 8nnl. robcev iz batutu, s barvenim robem, obrobljeui 1 HTajca /.a guiipodu iz iirtinga, z nat>raiiimi uli gluilkimi pr.i 1 prkalaita, prav barvan« »rajni, najnovejšega kroja 1 angl. trikut-jopica ali hlacu, bul» lu barvana i, ulogautnib batiatovih robcev i barvanim robom, larubljenl 1 trojnih auvratnikov, najnuvejli kruj 1 lzlivaita srajca aa dame, 1» uajlopaoga itrtlnga__ 1 vlugantno hlače ca damo ob kraju okiučunu 1 lin iiiium konet ia iirtinga, obrobljen, najboljll ti fluili platnenih robcev, Jamćunu pravo platno 1 platnene |{ato aa gospode 1 lina barvana kreton-irajcu, Jamcima prava barva 1 bula irajca aa goapodo a gladkim) trojnimi i>r«i 1 jako ukiiićaiiu irajca z* damo, uajboljta 1 iiajMiejM«! izaito hlaću za damo, elogautno iavedeno 1 »poduju krilo U širtniga, uajleuil kroj 1 gate aa goapodo, pravo rumburako platno ai. al- s. ai- «. ai- !*» „ «1. i.-„ Ki. 1.-„ ai-1.- „ Ki. 1.- 1 augl. oxford-arajca, uajnuvejii Ugled, Jamcenu prava 1 arajca >a gospodo ia pravega rumburakoga platna lu lepo nabranimi prai 1 fino izšita arajca sa ples, ročno vesenje, najnovejši kroj U parov rinili angl. inaniet, najuovujsii kroj 1 lino laiita srajca aa damo, bogato okiučana 1 eleg. franc. komet s bogato veaenino 1 tlim spodnje krilo za dame, bogato okinčano a>. a, ai- *, ai. *, ai. ai. ai- *, al. -t, „ Vl. 1.50 „ vi. ijio „ ai. i.o6' „ ai. t^o „ al. a— „ Ki. „ai. a— „ ki. „ ki. ai- Kl. 1 lilači! aa dame, iz najboljiega iuirlbarbenta, gladke in krasim okiu6ane Kl- 1'—i l.BO 1 krilo iz najbo(Jiega inlrlbarhenta, gladko ia krasno okincano g I lfiO, a.—, S.90 1 koriet, najboljši suirlbarlient, gladek in krasno okinoan Kl- 1-;V 15U, 'A.— 1 srajca aa gospodo, rumburika, prava, gladka ali nabrana, uajtluojia kI. a.no, II, :i.SO, 4 1 srujca aa goBpoilo, pruva rumburika, lantuzija in vesona, najlim-jšu Kl- a.fiO, -i, I50. 5 1 srajca za dume, pravo platno, gladka in fantazija, najonejaa Kl' 1-90, a, si.SO, S 1 srajca za dumu, pravo platno, veaona, najtlnujia «!■ 2.50, a, 3.50, 4 Kl- 7-90, H, », lO, 11 Kl- »- 1» u kosov 8 čotrtiuk lir. rjuh brua šivu, čisto platno, uajniiejle Kl- 13.90, 14.90, 10.00 1 iiiizno pokrivalo za U osob, cvilh uli daniast Kl- a, 3.90, 4, -4.90, 5.BO 1 ko« 30 vatlov najfinejšega iiilrlburhuuta ti kosov U čotrtiuk lir. rjuh brua iive 1 iiii/.iin pokrivalo za 1-J osob, cvilh uli dainust 1 koa 30 vatlov 4 čutrtiuk iir. ilomavogu platua 1 kos 4li vatlov 6 čotrtiuk »Ir. Ur.-.i*k.-«a platna Kl- ** 90, lO, 11, 1», \* Kl- 9.54», »1..10, 7.HO, H gl 10. 17, 1». 1H.SO 1 kos 60 vatlov ■> čotrtiuk iir. irUmlca ali holnndua 1 kos M vatlov Ti čotrtiuk iir. rumburikuKa platnu kI- -'i Vi kosov briauč, vvilli ali dnina nt 1 slmiiiihliio luiauo pokrivalo za ki i*>, i», —**■ aa, »4, 27. :io :«<», »a, »o, io do no gl. a, :i.90, 4, 5, «, 7, H 6 »Nub ali '-it Rabat: robcev pri nakupih za 50 gold Pismene naroČbe proti gotovemu denarju ali povzetju bo vestno urno Lzvrie. — Cenilnikl in računi za ienitovunjtake oprave se zastonj dopošiljajo. Naročbo proti dopošiljanju gotovine ali povzetju Wasdie - Itraulausslatlungs - Kakik von T A. tštraus* Wien L, Rothenthurmstrasse Nr. 21. (360—2) Lastnina in tisk .Narodno tiskarne".