Trije grobovi, Zega Mihael, vpokojeni nadučitelj iz Kanala pri Gorici, je — zadet od kapi — dne 25. t. m. v Ljubljani umrl in bil 27. t. m. pokopan pri sv. Križu. Blagi pokojnik je bil rojen 25. septembra 1852 v Skopem na Žingarcah na Krasu. Šolal se je v Gorici; dovršil 4. realko, dva tečaja učiteljišča in pred nastopom učiteljske službe obiskoval 2 leti kmetijsko šolo v Gorici ter napravil leta 1896 zrelostni in leta 1872 usposobljenostni izpit. Nastopil je v Veliki noči leta 1871 podučiteljsko službo v Kanalu, jeseni istega leta bil imenovan za začasnega nadučitelja v Kaninjah na Vipavskem. Leta 1872 je bil imenovan na lastno prošnjo za stalnega podučitelja v Kanalu, kjer je postal po 20. letih nadučitelj in zaradi bolezni bil po 27 in polletnem službovanju leta 1899. vpokojen. Nepozabni pokojnik ostane vsem znancem, osobito prebivalstvu kanalskega sodnega okraja, v trajnem spominu, ker več ne bi bil mogel storiti, kot je storil za svoj narod. Kot učitelj-posestnik in občinski starešina je spoznaval vedno bolj grozote Popolnoma zanemarjenega okraja v vseh ozirih in, kar je bilo najhuje, strahovito zadolženost kmetov. Prirejal je zato po vseh krajih javna predavanja, ustanavljal sadjarska in vinarska društva in posojilnice; pripomogel je, da so se ustanavljale šole po vseh vaseh. Kot župan, ud okrajnega šolskega sveta in deželni poslanec je vplival za izboljšanje položaja. Kot 131etni načelnik cestnega odbora je dosegel od vlade na9rt za gradnjo cest in vodovodov v okra3U- Sadjarstvo se je skokoma povzdignilč, tako da je bilo sadje v mnogih razstavah oalikovano, da, celo v Parizu in v Diisseldorfu. Gradile so se šole, ceste in vo- dovodi, bilo je vedno več žlahtnega sadja in lepe živine, okraj se je otresel malone vsega dolga — a kruta vojna je ves t-rud uničila. Vrhutega je nastopal kot govornik in igralec, pa tudi kot skladatelj se je pokazal umetnika. Omenim naj samo njegovo skladbo *Raduj se, nebeška kraljica«, v kateri je prehod »prosi ti za nas boga« nekaj klasičnega. Dobričina naroda! Lahka Ti bodi slovenska zemlja in blag spomin! Ostalim sožalje! * Kazafura Maks, stalni učitelj v Solkanu pri Gorici, rojen leta 1891 v Ročinju pri Kanalu, je izdihnil svojo blago dušo dne 26. februarja t. 1. v Rožni dolini po dolgi in mučni bolezni kot žrtev svetovne vojne. Pri vojakih je bil od splošne mobilizacije do razsula; krogle so mu prizanašale, a podlegel je dolgi — pri vojakih nabrani — bolezni. Maks je obiskoval ljudsko šolo v Kojskem, potem dovršil 3 gimnazijske razrede v Oorici in slednjič prestopil na goriško učiteljišče, kjer je leta 1910 napravil zrelostni izpit in leta 1913 usposobljenostni izpit. Jeseni leta 1910 je nastopil službo začasnega učitelja-voditelja v Kostanjevici-Ligu nad Kanalom in bil premeščen 1. januarja 1914 kot stalni učitelj v Solkan, kjer je služboval do mobilizacije. Le štiri leta je deloval na šolskem polju z najboljšimi uspehi in kot dober pevec sodeloval pri raznih društvih. Bil je dober učitelj: kremenit značaj in zvest, odkritosrčen ter priljubljen tovariš. Blag mu bodi spomin in lahka slovenska zernlja! Vittori Josip, učitelj-voditelj na mestni ljudski šoli v Rožnemdolu pri Qorici, je prominul 14. aprila 1919 v ljubljanski deželni bolnici in njegovi zemski ostanki so bili pokopani 16. t. m. na Viču. ' Dobri Joško je bil rojen 1867. leta v Kanalu. Dovršivši 2. razred domače ljudske šole, se je šolal na gimnaziji v Gorici in slednjič prestopil na koprsko učiteljišče, na katerem zavodu je leta 1888 napravil zrelostni in 1892. leta usposobljenostni izpit. Prvo učiteljsko službo je nastopil 1. oktobra 1888 v Podgori pri Gorici, kjer je služboval eno leto; dalje je poučeval 3 leta v Opatjemselu na Krasu, 5 let v Vedrijanu v Brdih, 5 let kot učiteljvoditelj tia Vrhu sv. Mihaela na Krasu in bil 1. julija 1902 imenovan za učitelja-voditelja v Rožnemdolu in tam služboval do leta 1915 ter zaradi vojnih dogodkov moral zapustiti službeni kraj in svoj — na »Livadi« pri Gorici v potu svojega obraza zgrajeni dom. Deloval je z uspehom v šoli in izvun tije, sodeloval pri raznih društvih in bil priljubljen vsepovsod. Z njim je izgubilo učiteljstvo odkritosrčnega tovariša, šolstvo dobrega učitelja, narod neumornega delavca in družina skrbnega očeta. Blag mu bodi spomin.