250. številka. Ljubljana, četrtek 30. oktobra. VI. hto, 1873. SLOVENSKI Izhaja .sak uau, uvsouiše ;.uii«dojk« tu dnu ve n» praunihih, Bet vtslja pa poatl pn-JeiuAu za avstro-agarake dežele m Miti leto 18 gold.. za sa ■■ reči, Jo v ..Narodni nakarni" v Tavčarjevi hi4«. Po volitvah. in. Pri volitvah bdio imeli tolikanj prikaznij, tolikanj novih izkustev, da bi o tej reči mogli pol leta premišljevati in se učiti , kako naj prihodnjič delamo pa tudi ne delamo. Naj torej ta premišljevanja nadaljujemo. Denes hočemo navezati svojo besedo na izjavo nekega ljubljanskega arogantnega popa, po imenu Vončiua, katerega zasluge v slovenski politiki in literaturi sicer zastonj iščemo, o katerem le to vemo, da oholo, kakor vsi je-zuitje, povsod hoče svoj nos vtikati tje, kjer je najincnj poklican, pa se vendar prav po farški prevzetnosti vsede v časopisu ljubljanskega farovža na sodnji stol, ter hoče soditi dr. Razlaga in naš organ in našo stranko. Mi upamo , da se dr. Razlag , kandidat in izvoljenec liberalno-narodne stranke, proti kateiemu je delalo s hudobijami vse duhovenstvo, slepo vojeno od hinavskega klečeplaza, ne bode niti zmenil za nepoklicane in arogantne interpelacije nepoklicanega, brezvpiivnega in dozdaj svojo politiško zmožnost še ne dokazavšega jezuitarja Von-čine. A če ta človek oponaša nam pri agitaciji nepoštena sredstva, hočemo mu malu domov posvetiti, no zavoljo njega, nego zavoljo cele klike. Kdor ljudstvo pri volitvah najbolj korumpira, najbolj se lažij in nepoštenja poslužuje, to so fanatični duhovniki. Oni, poklicani učiti resnico in ljubezen, zapeljujejo ljudi kar naravnost na laganje in varanje in lažejo sami, kar debelo morejo, prav po pravilu jezuvitarskem : vsak pomo-ček je dober, da se le namen doseže. V celjskem okraji na pr. so duhovniki med soboj dali parolo, naj kmetje-volilci lažejo. Naučili so jih: nako vas kdo vpraša, koga boste volili, recite VoŠnjaka, potem vas bodo pri miru pustili, zanašali se na vas, potlej pa nas poslušajte iu volite Kosarja". Lnako hinavstvo so priporočali drugod. V Ljubljani so baš duhovniki na volišči kmetom lagali, da je K o zle r nemškutar. Na Notranjskem so baš duhovni s cerkvenim (ne svojim) denarjem agitirali, t. j. s cerkvenimi posojili. In koliko laži se je od duhovnikov s prižnice razlegalo proti našim listom, proti našim možem in agitatorjem! Nositelje laži in korupcije naj fauatikus in nepozvani sodnik pop Vončiua torej v svojih vrstah išče, tam naj osobno polemiko začenja, tam naj se naprej poriva, tam ga bodo morda več poslušali. (Ako se on z vsemi štirimi brani, da nij r,Narodove" stranke, rečemo mu, da je to brez potrebe, mi tacih ljudij niti ne maramo, niti ne trebamo med soboj. Dovolj imamo poštenejših mož, jezuvitje s kuto ali brez kute so bili vselej vsem narodom v nesrečo.) Češki list o Slovencih. Češki dnevnik „Posel z Prahy" prinaša 24. okt. članek o naših razmerah pod naslovom „Slovinei". V tem članku obširno razvija naš razpor. Pravi, da ima svoje date od slovenskih gostov, ki so v Pragi bili in pa iz marljivega čitanja naših novin staro-in mladoslovenskih. To se članku tudi precej vidi. Kar ima napačnega in enostranskega, to je od slovenskih gostov (bila sta dva pri Jungmanovi svečanosti, a oba protivnika svobodomiselne slovenske stranke). Kar je dobrega, to ima iz novin. „Posel" konstatira, da je razpor vzrastel tačas , ko je ena stranka pod Costom in Hleiweisom tako daleč zašla , da nij bilo več razločka med narodno in klerikalno stranko. Po-gublja, da so se v našem katoliškem društvu, kjer Gosta predseduje, cerkvene reči stavile nad narodne. „P." prizna, da so „Mladoslovcnci" prav imeli, ko so zahtevali aktivnost in delavnost v Ljubljani, no pa Costove pasivnosti. „P." koncem popisujoč daljše razporovanje, graja „Novice" za izrek: „rajši nemškutarja nego liberalnega Slovenca", a nas graja, da smo mi pri ožji volitvi \Vink-lerja podpirali, katerega „je vlada kandidirala in ustavoverci". (To pa nij res , \Vink-lerja u i j kandidirala ne vlada, ne ustavoverci, nego Tolminci. Uredu.) Potem pa „Posel" vendar konstatira naš mali članek, v katerem smo poudarjali, da je \Viukler naroden Slovenec. Ker nijsrro tam „liberalno fraze" poudarjali, nego najprej narodnost, zdi se „Poslu" dobro znamenje. (Kaj vraga je mislil, da smo „Mladoslovinci" že res sami le-Člo-veki in ne najprvo Slovani? Slabo bere naš list. Uredn.) In z zadostenjem konstatu-jemo še, da nP." h koncu pravi, da nikakor Čehi ne bodo delali advokatov naši klerikalni stranki. Za boga, ko bi njeno strahovito ekskluzivnoBt tako poznal, kot mi, rekel bi ostreje besede. Politični razgled. NotranJ« Aečasle. V Izubijani 29. oktobra. JMi»ti*tt't-stvo ne more zakrivati svoje jeze, da je baš v dunajskih predmestjih propala njegova mameluška garda in so zmagali demokrati. Ministerski predsednik knez Auersperg je bil tako breztakteu, da je pri banketu o priložnosti, ko se je odprl novi Ura v kmetski hiši. Tam na steni visi začruela ura, znabiti že več deset let; kmetski oče jo pa vsak dan enkrat navije, da more iti naprej in da njemu iu njegovi družini odkazuje noči za počivanja, dni pa za delo. Marsikateremu bije ta stara mašina k poroki, očetu pove, naj prepusti gospodarstvo svojim otrokom, materi pa, kedaj naj gre v pokoj in mladi gospodinji svoja opravila prepusti. Pa enkrat se vendar tudi ura za zmiraj vstavi, saj ima lesena koleHa \ pa saj tudi kmet nij iz železa. Dobra lesena ura tri kmete odrajta, včasi pa še četrtega. Naj bo kakoršna letina hoče, naj bo vojska, kuga, lakota ali kar hoče, ura vedno po taisti poti hodi; ljudje se jokajo, se smojajo, ura pa jih gle- da. Človek nij nič bolj čudnega, pa tudi nič bolj strašnega iznašel, kakor uro, to mero, ki mu, meni nič tebi nič minute šteje. In če Človek tudi mahoma umrje, ura gre vedno naprej in se da še navijati, ko se po mitvečevenm grobu že fajmostrove koze pasejo. In ker jo ta reč tako stanovitna, tudi urarji malokedaj pridejo v vas. Včasi pa le pride oni mož, ki nese bog ve koliko ur na hrbtu, in v teh urah, v njihovih kazalcih iu kolesih je skrita prihodnost vseh onih, ki moža gledajo. Pa se vsede ta mož na klop pred kmetovo hišo, in se z rokavom po čelu obriše. Malo proč stoji kmet, in ga gleda; čez nekaj časa jia mu reče, da še ne potrebuje nove ure, da je stara dobra, iu da tudi še prav bije. Kmetica sliši, in hoče že vpiti začeti, ker misli, da se je od nje govorilo. Tam za urarjevim hrbtom pa stoji majhen deček, in kar odskoči, ko se urar obi ne, iu ure začne kazali iu poskušati. lCua je pa še taka, da kukovica skoči iz njo, kadar ura bije, in tolikrat zakuka, kolikorkrat ura udari. K, kako bi fantek rad imel uro, iz katere tiček kuka; kar k očetu, ga pocuka za rokav, rekoč mu, naj tisto uro kupi, ki je kukovica v njej. Prej je dečkovo srce na tičkih, teličkih, jagenjčkih in orgljicah viselo, zdaj je pa naenkrat na vse to pozabil, vse mu je zginilo iz uma, kakor zvezde, ki zjutraj pred solnccm zginejo. Zdaj pa še mladi hlapec prikoraka proti domu, in skrivaj urarja vpraša, če ima tako tako uro, ki po noči bolj po časi bodi, kakor po dnevi j pravi, da stare, sajaste ure na zidu nij več prestajati, da zvečer komaj zaspi, in se mu komaj od numar začno sanjati, pa začne godrnjati in veliti, naj on vstane. Ko si oči zmenca in očenaš odmoli, pogleda na-njo in gluj, za sedem ur jo uže kazavec premekuila. Po duevi pa tako zaspano in pijano krevlja, da je zmeraj na taistem mestu, inakari če Želodec desetkrat k dunajski vodotok, v toastu izjavil upanje, rda bodo najplemenitejši in najboljši dunajski meščani vselej zavzeli ono stališče, katero jim pristoje; da pa naj se razprše oni elementi, ki znajo samo karati in natnlce-vati, ne da bi kaj boljšega stvarili." Za to ministersko nemilost se bod<» malo zmenili izvoljeni poslanci. Na Flotor«A('ifi se v velikem posestvu pri volitvah za državni zbor federalisti nijso vdeležili. V htikavinsknti velikem posestvu so izvoljeni federalisti arhimandrit Bendela, Hf ntntinskvm so narodni kan didati v mestih propali. Izvoljena sta Begnu in Bajamornti. Fjjiihenskf* trgovinska zbornica na Štajerskem je izvoljen za poslanca baron Zschoka in ne \VreČkota, kateri je tudi prosil za mandat. A Ljubnicani so tako malo zanj marali, kakor Celjani; zaslužena kazen renegatstva. V u ia ii J ** •trž»vrs. Sfhski „Vidovdan" noizveda iz Carji-grada, da Rusija in Nemčija avstrijskega zastopnika pri porti podpirate, kar se tiče bosniških zadev. Minski vojni minister je zapovedal, da imajo tovarne za topove v Permu prej ko moč 128 topov in dovoljno število bomb uliti. — Državni tajnik Valujev je vsled carjevega odloka za voditelja domenskega ministrstva poklican. — Bulgarski koloniji v benderskem okraji so se zaradi upeljanja splošne brambovske dolžnosti uprli. Prodrli so v poslopje, v katerem so udje vladne komisije uradovali, in so uradnike zelo trpinčili. Nezadovoljneji so izrekli, da se novi brambovski postavi nočejo podati. Vse fi'ctncosko, oficijozno in cham-bordovo novinarstvo govori o maršalu Mac-Mahonu zaradi onih besedij, ki jih je govo ril grofu Daru, da se namreč nikakor ne bo ločil od konservativne veČine. Ta prezidentov odgovor je tako strašan, da ga „Temps" kar verjeti ne more. Čudno bi se moralo misliti o njegovem patrijotizmu, govori omenjeni list ako bi hoteli vcrjeii, da bo deželi, ako bi terjala njegove pomoči, tinto odrekel. „Rep. Fran^aise" pripoveduje svojim bralcem, da Mac-Mahon nikakor nij zavzet za interese grofa Chamborda, da se ne bo nikdar dal rabiti svojati zarotnikov, ki hote narodov glas zadušiti. — Vse levične frakcije so priznale vodstvo levemu centru, katero ima, ako bi znal Mac-Mahon odstopiti, novo vlado pripravljeno. Chambordovci so republikanskemu grofu Ramponu za njegov glas perijo ponujali, katero je pa ta kot ostudno ponudbo odbil. Drugim centrovim članovom se je ponujal denar. Sfninf.tkttn npornikom pomaga več angleških častnikov. Tudi francoski konzul v Kartageni jih jo tako izdatno podpiral, da se je španjska vlada zaradi tega na Francosko obrnila, in zadostenja zahtevala. Francoska ji je tudi obljubila, da jej bo pomagala, a rečeno še ni storjeno. „Diario Fspan-nol" pripoveduje, da so Angleži na Italijanskem veliko žita nakupili, in ga zdaj kantonalni vladi propustili. V areiiinjvnih r#*/# se je za- radi stagnacije zaprlo več tovarn. V Mem-ftlU je na rumeni mrzlici umrlo 417 osob, pa zdaj že bolezen pojema. Dopisi. Iz Pivke 27. oktobra [Izv. dop.) Zelo se rcpenČijo in jeze zagovorniki kleče-plazov nad našimi vrlimi Notranjci, ki se nijso na noben način dali pregovoriti da bi volili mesto domačina, nemškega grofa, naj se zove tako ali tako. Očita se jim da so še sto in sto milj za politično (?) zrelimi Gorenjci, (kdo se ne smeje?) da so še surovi neotesanci itd. itd. No, mi se z zagovornikom klečeplazov ne bodemo kavsali, a to pa vendar rečemo, da kdor je kedaj med Notranjci in Gorenjci živel in jih le površno opazoval, mora priznati, da bo Notranjci v omiki, izobraženosti torej tudi v p oli t i čn i zrelosti ne le sto in sto milj temuč tisuč milj pred Gorenjci. — Vprašajte le nepristranske tujce, ki so na Gorenjskem in Notranjskem bivali, kje je ljudstvo bolj izobraženo in kje se več političnih in druzih listov med kmeti bere tu ali tam ? — Potem govorite. — Se vS da, ko bi bili naši Notranjci na koman do klerikalnih fanatikov volili, prepevali bi se jim neizrešena hvala in slava v „Danici" „Novicah" in „Brencelj II.u tako so pa tudi vsi Razlagovci se ve da „šleve" „antikristi" itd. — Velikokrat smo uže čitali lažnjive dopise našega dobro znanega Bleiweisovega varovanca, a take laži še menda nij skoval kot se nahaja v zadnjih „Novicah" štv. 43. v dopisu iz Postojne. (Zakaj pa ne iz Vrem-ske doline ali iz Divače?) Med obilimi lažmi tudi kvasi, da so bila dan volitve vrata k volišči po g. učitelju Pinu obstražena in da je liil tako vhod k volišču Hohemvartovcem odrezan, Razlagovci so pa smeli ven in notri hoditi. — Gospodine dopisnice, menda ste bili 10. okt. v Postojni na eno oko sle- pi, na drugo pa nič videli nijste, ali ka-li, da tako nesramno lažete. Povejte nam le enega ki mu je g. Pin k volišči branil iti in potem bodemo tudi mi molčali. Ako pa tega ne storite, ste in vstanete lažnjivec. — Mar mislite, da smo bili tudi mi slepi, da nič ne vemo, kako in kaj se je pri volitvi godilo. Dobro se spominjamo nekega župana, ki je dan volitve besno od volilca do volilca letal in listke z imenom „Hohenvvart" vsiljeval, a se ve da pri značajnih volilcih nič opravil. Veliko lepih historij bi vam še lebko o va-šej gardi našteli, a škoda bi bilo prostora. Vi pa le po svojej stari navadi obrekujte, črnite in delajte kar hočete, saj opravili tako nič ne boste, kajti naše ljudstvo se uže dobro dobro zaveda, da živi v 19. stoletji. Iz lionjit? 20. okt. flzv. dop.] Pro-pal je tukaj naš uarodno-liberalni kandidat dr. Prus; oddali so se za njega 3, za dr. Foreggcrja 40, izmed f)0 glasov. — Razloga tega neugodnega glasovanja sta sledeča: V prvi vrsti stoji očividna revnost naših vo-lilcev v političnem obziru sploh. Njih pojmi o ustavi so jako primitivni in zmedeni, kaj je federalizem in centralizem oni ne razločujejo, svobodnjak jim je le oni, ki nemščino klati. Smešna je pač prikazen, čo trdijo posamezni tržaui, da so Nemci, in prezirajo, da njih starši po večini ni besedice nemške nijso znali. — Drugi razlog je pa, da so nekateri slučajuo bogatejši tržani z vsem svojim vplivom na sotržane pritiskali, ter jim žugali, da se njim bo škodovalo, kjer koli mogoče; zarad tega uplašil se je v zadnjem trenotku marsikateri. Naj drugi sodijo, Čs je to pošteno. — Videli smo tržani, ki so volilcem listke iz rok trgali, in druge podiinoli; če tedaj poročevalec iz Konjic v graški Tages-pošti reče, da nam bodo volitve v Konjicah pokazale, kako nemogoče je, na zedinjeno Slovenijo misliti , se mu moramo le smijati j tudi mi vemo, da se to no bo tako hitro zgodilo, kakor se splašen kmet iz uradnije izpodi. — Ovega celjskega dopisatelja, ki v graški Tagespošti od 25. oktobra tega 1. dr. Prusa klerikalnega imenuje, prosimo, naj tukajšne duhovnike vpraša, zakaj nijso k volitvi prišli. — Vse za narod, omiko in svobodo! Od Dmvc 20. okt. [Izv. dop.] Kakor po vsem Slovenskem, tako se tudi v Slo- jedi vabi. Končno pravi, da taka ura nij za pošteno kmetsko hišo. Stara mati pa ravno narobe govori, Češ da ura po noči neče naprej, in bog ve koliko časa preteče, preden zaine petelin peti. Kmetica je pa že sedem let pri hiši, iu še nij skoraj nikdar slišala ure biti; pa kaj je to njej mari, če ura bije, ali ne, kaj njej sploh ura mari, saj ona svoj čas po delu meri; ona gre spat, kadar je svinje opravila in sklede p«.mila; kadar se naspi, pa vstane, kar je tako natanko zmerjeno, da bi se lahko petelin po njej ravnal, in da bi jo da-nica lebko vprašala, kdaj naj se na nebu prikaže. In ko bi bil kmet z besedami: da ne rabi ure, da je stara dobra, res svojo ženo mislil, bi ne bil napak mislil. Pa da se ne bom legal: kmetu je več mar za staro, zarujavelo uro na Hteni, kakor za njegovo zakonsko družico, in dokler ima uro, posluša dopadljivo njen tik-tak, in kadar bije, bo štel, makari če jo v sredi očo-naša. Stara dekla se pa Ramo takrat na uro ozre, kadar je bolna. Stari hlapec se pa za uro na steni še no zmeni, in ima svojo „če-buljo" v brezrokavniku, ta mu je kažipot skozi življenje. Ako ima uro v žepu, je oborožen in močan, ve kaj mu je storiti in hodi počasi in varno po svojih potih. Ako pa se mu ta velika ura vstavi — gospodovi sklepi so nezapopadljivi, in včasi tudi uri kolesa vstavijo — ako se mu tedaj te velika ura vstavi, no se pa še on ustavi, in si na-tlači pipo tobaka. Z mlado deklo pa je tako-le: ako na staro, rujavo uro gleda, nema ljubčeka; ako ima pa ljubčeka, dobi pa že od njega žepno uro, na katero zaupljivo iu zvesto gleda, naj stoji kazavec, kakor hoče. Najboljša prijateljica one sajaste ure na steni je pa mlada, lepa hišna hči. Oua je edina, ki sme temu hudemu psu roko v go- bec utekniti, ne boječa Be, da bi jo ugriznil, in ona je edina, ki sme na pručico stopiti in kazavec premekniti, ;ne da bi jo kmet zapazil. Pa se zgodi včasi, takole po kaki prijetni sobotni noči, ako sosedov sin pozno v luninem svitu mimo gre in si pri hišnem vodnjaku požirek studene vode privošči — tu se zgodi, pravim nedeljo zjutraj, da petelin proti navadi pred tremi poje, in da danica prej skozi okno noter pogleda, kakor kmet, ki ga je ura vzbudila, ven, družino iz spanja drameč. Ura je baš tudi počivala, in jo za celo uro zaostala. Mlada, lepa deklica pa sc je popolno naspala, in je zadovoljna. In baš ti prigodki so uzrok, da denes kmet delj časa pred urarjem stoji, kakor je njegova navada pri havzirarjih. Urar tedaj razkazuje svoje blago — cifre so črne, ka-zavci se bleskečejo, — ah, na čelu so jim I pa rudeče rožice namalane. Vse se tako lju- venskih goricah hudujejo nad liberalci , bolj nego nad nemškutarji, ter preklinjajo vse, kar je svobodomiselnega. Liberalci slovenski, veseli bodimo, da nijsmo več v dobi „svete" inkvizicije, kajti gotovo bi morali zaprti biti v podzemeljskih luknjah, in naši „Gospodarjeva" bi sedeli na prestolu „grossinkvizi-torja." — Slovenski „Tednik" duhovniki uničujejo in preganjajo po mogočnosti , ne da hi se brigali, dali so sredstva, katerih se poslužujejo, častna ali besna in jezuitovska. V ptujskem okraji se je doncsel „Tednik", ki jo bil naročen od kmeta, po naključbi v neki farovž , in — župnik je na zavitek zapisal: „nazaj — ne bo nič." To se pravi tujega blaga ne pri miru pustiti", vulgo „krasti." Temu „duhovnu" (lucus a imn lucendo) so tudi nove šolske postave peklenska iznajdba. Ko se je učitelj pogovarjal z njim, tožć o slabem obiskovanji Šole, rekel je ta božji (?) maziljenec: „ Jaz šole nikomur priporočati ne morem, kajti šola je bila hči cerkve , pa iztrgala se je iz njenega naročja. Nove šolske postave nijso od boga, nego sam vrag jih je dal." Tako bedasto govori človek, ki se je imel nečesa učiti, ki bi moral ljudstvo podučevati! — Vreden naslednik fanatika P. Arbueza je tudi župnik P a u seli a pri sv. Martinu pri Vurmbergu. Tam živi HOletni starček, bivši učitelj Kajser, imajoči pokojnine kraje, na dan. Ker je v tamošnji fari dolgo časa služboval, ima vsak dan pri drugem posestniku strošek in vsak mesec revež stanuje pri drugem. Vsakdo si lehko misli, kako težavno in britko je za starčka takovo življenje. Ker je res ubožec, ima iz uboŽUC blagajnice nekoliko krajcarjev odločenih. Pred nekoliko tedni je stanoval v vasi, precej oddaljeni od cerkve, ter nij mogel — hromi starec — o pravem Času k župniku po denar priti, tem ur prišel je nekoliko pozneje. Ko ubošček pride, začne ga fanatični duhovnik tako-Ie zmerjati: „*dinarja včeraj tu sprožena misel: da bi se napravilo v okolici go-spodarsko-politično društvo, ki bi naj svoje zborovanje imelo zdaj tu, zdaj tam po okolici. Izvrstna ta misel! Sedaj je ravno najugodnejši čas ! Narodnjaki na delo ! Vi, tržaški slovenski bogatini, katerih rodo-ljubje slovi, podpirajte materijalno tako početje, katero bode gotovo svoj obilni sad prineslo, saj dar, ki položite na altar domovine, nij in ne bodo nikoli izgubljen, ker narod slovenski ves Vam bode za to hvaležen, in hvaležnost je naj večje plačilo za milo in Takemu človeku pa urar ne privošči besede več. Urno začne pobirati svoje blago. Mali dečak vidi, da se ne bo njemu po volji izteklo, usta se mu začno raztegati, spodnja ustnica se podaljša, ustni koti se mu globoko doli pripngncjo na obeh straneh, in dušna bolečina se spremeni v cvileče jokanje. To je pa merodajen trenotek. Kmetica stopi k urarju ter kupi uro s kukovico za tri goldinarje. In stara, sajasta ura mora s svojega mesta, ki ji ga je kmetov stari oče v časti odločil, gori na temno „izbo". Tam gori ji glodajo miši posninljenc motvoze ; ka-kazavec počiva iu kaže vedno na X ; to je njen grobni križ. V hiši pa tika nova ura iu kukovica kuka po leti, kuka po zimi, iu privabi mlademu — mlademu kmetiČu babico v hišo. Mlada žeua, priljubljena ura iu veseli tiček — ah, kako sladko teko kmetiču ure. Po Roseggerju posl. D. II. rodoljubno srce. Z ustanovitvijo takega društva bi se ne samo ohranila i vzbujala politična zavednost, ampak pospešil bi se tudi duševni napredek. Domače stvari. — (Preiskava zoper ljubljanskega škofa), g. Vidmarja, kije, gozdih v Gornjem gradu neusmiljeno gozde devastiral in redil, začela se je, kakor graška „T." poroča, te dni. Vspeh bomo ob svojem času objavili. Za zdaj smo odlovili dva dopisa, ki sta nam iz savinske doline o tej stvari došla. — (Volilni shod) tržaških okoličanov je — kakor „Tr. Ztg. poroča — denes 80. okt. v rojanski čitalnici, v zadevi volitev v mestni tržaški zbor. — (Učiteljske plače.) Deželni kranjski šolski svet je potrdil učiteljske plače sklenenc po okrajnih šolskih svetih: za Kranj trem učiteljem po 500 gld., za Loko in Tržič dvema učiteljema po 500 gld., enemu po 400 gld., v Cerkljah enemu učitelju po 500, drugemu 400 gld., v Smartnem pri Kranji 450 gld., več učiteljem po 400 gld. Za več ljudskih šol sklepi okrajnih šolskih svetov so bili nazaj poslani, ker se menda dotični svetovalci nijso šolskih postav držali in učiteljem premale plače odmerili. — — (Pomanj kan j e u či t el j e v) na Koroškem bodo postalo kmalo veliko. ,.Slov. Učitelj" pravi, da je v poslednjem času okolo 70 učiteljev v druge dežele kompotiralo. — (Mariborski Router) je odložil vsa častna mesta, katera je dozdaj v Mari-ribom zasedal. Tako ga je spekla nehva-ležnost Mariborčanov, ki ga nijso hoteli voliti za svojega poslanca. V svojem pismu do mariborskih volilcev pravi : „Poslednja volitev za državni zbor je zopet dokazala, da v Mariboru pošteno stremljenje in nesebično, žrtvoljubno delovanje ne zadostuje, da človek najde stalno priznanje. Vsem onim pa, kateri so kljubu brezvestni agitaciji protivnikov in nezvestobi mnogih dozdevnih prijateljev zvesto k meni stali, izrekam svojo naj-irčnejšo hvalo". — (Streljanje.) V Slivnici pri Mariboru so pri branji v vinogradu streljali. Močno nabit možnar se razpoči in kos železa se zapiČi nečemu vinicarji v stegno. S kleščami so morali železo izvleči. — (Kolera na Gorenjskem). Deželna vlada naznanja, da je kolera v Ovši-cah in Kamnigorici nehala. Zbolelo je bilo 47 ljudi na tej bolezni, umrlo jih je pa 16, drugi so ozdraveli. Da se je bolezen zatrla, ima zasluge gosp. župan pl. Kapus, katerega sta gg. J. Toman in M. Pesjak na vso moč podpirala. Isto tako zdravnik V. I len v Kropi. — (Požar). V nedeljo proti petim zjutraj je pogorela v Rozvanji hiša, šupa in hlev, „ kriškega krčmar ja". Pijauci so sc pri njeni zakasnili, in so se koncem še sprli, in znanega pretepača Ivana V. iz krčme vrgli. Ta začne žugati, da zažge, in res je bila hiša kmalu v plamenu. Več prešičev in eno žrebe je pogorelo; kobilo so ukrali, pa se je že drugi dan v mestu dobila, tatu ima že sodnija; požigalca pa iščejo. — (Požar). Pri Gor u jem gradu na slovenskem Štajerskem je (J. i ktobra začelo goreti v pristavi posestnika Janeza Plasnika, po domače Sročnika. Pogorela je pristava iu svinjak in vsa krma, žito ter drugo orodje. Ogenj je vpepclil tudi pristavo soseda Sroeuika. škoda znaša \>v\ obeh 6*600 gold. Nesreča je tem večja, ker sta Sroč-nik In njegOT sin Lorre pri gašenji se hudo poškodovala. Razne vesti. • (Dunajska razstava) se slovesno konča 2. novembra, liazstavljalci morajo prc cej po sklencni razstavi odstraniti svoje razstavljene stvari , in sicer najpozneje do 31. decembra t. I. Kar se do tega obroka ne odpravi, sbranuje se na stroške razstav-Ijalcev v magaiintn do 80. junija 1874. Tacaš se vse po javni dražbi proda , kar je zaostalo. :,: (Obsojen) jo bil 26. t. m. Martin Kristan, kasir pri južni železnici štacijoniran, v Zagrebu, ker jo izneveril 1484 gold. — na (J mesecev teške ječo in vsak mesec en dan posta. JPOMllftliO. Vsem bolnim moč in zdravje brez leka in brez stroškov. Revalesciere du Barry Odkar je Nj. sv. impež porabi izvrstne Reva« laaoiera du Barry srečno zopet ozdravel in jo mnogo zdravnikov in bolnišnic njeni nrinek pripo/amlo, ne bo uikdo već nad močjo te drage zdravilne hrane dvomil in navedemo sledeče bolezni, katere lire/, porabe zdravila in brez stroškov odstrani: bolezni v želodci, v živcili, na prsali, pljnčah, jetrali, na /.ležali, na slizni koži, v diisnjakn, v mehurji in na ledvici, tuborkolo, sušico, naduho, kašelj, neprebavljivost, lapor, dristo, nespečnost, slabost, zlato žilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavico, naval krvi , šumenje v ušesih, tnodlico in bljevanje tudi ob času nosečosti, scaluo silo, otožnosr, sušenje, ro\matizcni, jnotin, bledico. Izpisek iz 75.O0O spričeval o ozdravljenji, ki so se vsem zdravilam zoperstavljale: Spričevalo št. 7:i.H77. 589, Wienertborgasse, Ofen. 28. februarja 1872. Samo 2 dni sem užival Hevalesciere. To izvrst- no zdravilo je pri meni, v mojem obupnem polo-čudeže storilo, zaradi česar ti zdravilno sredstvo smelo ilrug-o nizodetje za trpeče čbivečanstvn imenujem. Izvrstna BcTaleectere inr j.....l nevarnega katara na pljnčah in \ diišnjakii, "od vrtoglasiee in tiš-čanja v prsih odrešila, katere sn vsem lekoni klju-buvale. To čudežno zdravilo za.v.ifci torej največo hvalo in se mora trpečemu člov ečanstvu najbolj;,' priporočiti. Florijan K 19 1 1 a r, e. k. vojaški upravnik v pokoji. Trčnejši kot ineao, prihrani Keval.-sciere pri odralženlh in" pri otrocih 50krat svojo ceno za zdravila. V plchastih puAicah po pol funta 1 gold. 50 kr., I funt 8 gold. 50 kr., 9 funta 4 gold. 50 kr., 5 funtov 10 gold., 12 funtov 20 gold., 24 funtov 36 gold., — Ruvalescierc-Bisciiiten v paSicah a 9 gold. 60 kr. in 4 gohl. 50 kr. — Revalescicre-Chocohitee v prahu in v ploščicah za 12 tas 1 gold. 50 kr., 24 tas 2 gold. 50 kr., 48 tas 4 gold. 50 kr., V prahu za 190 Ul 10 gold., za 288 tas 20 gold., — za 576 tas 36 gold. — Prodaje 1 Barry du Barrv & Cotnp. na Du-anjf, IVnllflHcIiKnNMe 6t. 8, v I.jubljnnl Ed. Malir, v «.ru.l< i bratje Obe ra nzuiey r, v Ino-bruka Diechtl & Frank, v Cel«*'«! P. Bim-baeher, v i.on. i Lud vi g Milller, v Mariboru t, K o letni k & M. Morič, v Meranu J. 1J. Stockhaus en, kakor v vseh mestih pri dobrih lo-karjih in špecerijskih trgovcih; tudi razpošilja dunajska hiša na vse kraje po poStnih nakaznicah ali povzetjih. 26. oktobra. JKvroftat pl. Boflllio iz Gorice. — Patilini iz Trsta. — Toitti, Desoldi, l-'ilodor iz Laškega. Pri ElfftMitu: Loser iz Pešte. — Lenardič iz Gorico. — Droll iz Biltrloe. — Benko iz Bistrice. — Bertosi iz Connonsa. — \Voitling iz Maribora. — Wt\siak iz Maribora. — \Valič iz Trsta. — Holaaek iz Maribora. — Moker iz Dunaja. — Roe* sig z gospo iz Karlovca. Pri !Hnll£l i Globočnik iz Železnikov. — Bran libar iz Dunaja. — Ovin, Grof Tliurn iz Hado-Ijiee. — Altstal iz Dunaja.^— Martini iz Stugarta. — Sater iz Trsta. — Svare, Slcsinger, TrJinkl, Valer iz Dunaja. — l»ohutinsky iz Dvora. Pri Zamorcu: Schneeberger Antonia iz Brežic. — Glogošek iz Gorenjskega. — Dolonskv iz Sapiane. v Ljubljani 29. oktobra t. I, Pšenica i> gl, 60 kr. j — rež 4 gl. 50 kr.; - ječmen 4 gld. — kr.; — ovea 2 gl. — kr.; — ajda 4 gl. — kr.; — proso 3 gl, 90 kr.; — koruza 4 gl. 40 kr.; — krompir 1 gl. 80 kr.; — fižol 8 gl. 60 kr, — masla iunt — gl. 52 kr.; — mast — gi. 38 kr.. — špeh frišon — gl. 35 kr.; — špeh povojen — gl. 42 kr.; — jajce po 2'/i kr.; — mleka bokal 10 kr.; govedine funt 98 kr.; — teletino funt 32 kr.; — svinjsko meso, funt 2S kr.; — sena ceut — gi. 95 kr; — slame eenr — gi. 70 kr.; — drva trda 7 gld. 80 kr.; — mehka B gi 80 kr. Dunajska borza 2!). oktobra. Enotni dri dolg v banko?. >b . 67 gld 40 kr. Enotni dri. dolg v ereJm 71 „ 20 1880 dri. posojilo.....98 , 25 r Akcij* narodne bank^ 878 — . Kreditne AkoJjo..... 210 . — London ........112 „ 35 . Napol..........9 , 6 U k. ookiri.......5 . 41«/, , Srebro . 107 r 50 IN m I učiteljska služba je na štirirazredni ljudski šoli v Ijulomerii z letno plačo od .'JG0 gld. in osobno priklado od 60 gld. razpisana. 1'rosilci, ki morajo slovenskega in nem škega jezika v govoru in pismu popolnem /.možni biti, naj predložijo svoje prošnje najdalje do /.#. novembra t. 1. pri Kini j mom moImIiciii *vc