314 Novičar iz domačih in ptujih dežel. Iz Dunaja. — Tukajšnji federalistični časnik „Va-terland" je razglasil te dni obširno spomenico sedanjega ministerstva , Njegovemu Veličanstvu pred odhodom v Berolin predloženo , s ktero je dregnil prav v sršenovo gnjezdo ustavo verskih časnikov. Na vse grlo kričijo, da spomenica je le izmišljena, a vendar jo razpravljajo tako, da ni dvomiti, da je gotova. Stvar je važna, zato naj povemo tudi bralcem „Novic" poglavitne točke. — Ministri trdijo v tej spomenici, da dva-listična ustava je zadovoljilni sklep dolzih državoprav-nih homatij; ona pa zahteva vzdržanje decemberskih temeljnih postav v Čislaj tanij i; bistveno predrugačenje ali cel6 odstranjenje teh postav na ljubo federalizmu bi nevarno spodmajalo spravo avstrijsko-ogersko; — dosedanje nasprotovanje (opozicija) proti dvalizmu je le bolj umetno,* na Ceskem postajajo razmere ugodnejše decemberski ustavi,- zvesti narod češki je bil le zapeljan; general Koller se je prikupil narodu; — med opozicijo državnopravno in opozicijo katoliško je razloček; ta ima samo v verskih motivih svoj vzrok, in se bode odstranila, ako se temeljne postave decemberske ustave bolj polagoma in rahlo izvršujejo; škofom se je že zagotovilo, da brez verske naprave se ne bodo dalje gnale kakor so se sedaj ; zato goji ministerstvo upanje, da katoliška stranka se bode ločila od državo-pravne; — dalje spomenica obravnava Poljske zadeve in imenu^je načrt, ki ga je izdelal ustavni odsek v državnem zboru, popolnoma pripraven, da se reši Gra-liško vprašanje; če tudi so Poljaki izprva nasprotovali temu načrtu, stoji vendar zdaj v Galiciji vse bolje; pričakovati se tedaj sme, da deželni zbor Gališki na podlagi tega načrta in da dežela dobi lastnega ministra, bode prijazen roko podal vladi; več pa kakor to, kar daje oni načrt Poljakom, jim ministerstvo dovoliti ne more. Po vsem tem zagotovlja ministerstvo, da so državne razmere bistveno bolje in da se ustava vtrjuje. Ministerstvo se zelo moti, ako misli, da je tako, kakor spomenica pravi. Vsaj vendar že večletne skušnje kažejo, da na tej poti ne pride Avstrija naprej , in to zato ne, ker še se niso spolnile cesarjeve besede: „na-redite mir med mojimi narodi!" Hohenwart je nastopil pot po blagih cesarjevih besedah, — al decemberski ustavniki so mu žalibog! zarinili končanje začetega dela.