314
Novičar iz domačih in ptujih dežel.
Iz Dunaja. — Tukajšnji federalistični časnik „Va-terland" je   razglasil  te  dni   obširno   spomenico sedanjega ministerstva ,   Njegovemu Veličanstvu pred odhodom v Berolin predloženo , s ktero je dregnil prav v sršenovo gnjezdo ustavo verskih časnikov.    Na   vse grlo kričijo, da spomenica je le izmišljena, a vendar jo razpravljajo tako,  da ni dvomiti,   da je gotova.    Stvar je važna,   zato   naj   povemo  tudi bralcem „Novic" poglavitne točke. — Ministri trdijo v tej spomenici, da dva-listična ustava je   zadovoljilni sklep dolzih državoprav-nih homatij;   ona  pa  zahteva   vzdržanje  decemberskih temeljnih postav v Čislaj tanij i;   bistveno  predrugačenje ali cel6 odstranjenje teh postav na ljubo federalizmu bi  nevarno   spodmajalo   spravo   avstrijsko-ogersko;   — dosedanje nasprotovanje (opozicija) proti dvalizmu je le bolj umetno,*  na Ceskem postajajo razmere ugodnejše decemberski ustavi,-   zvesti   narod  češki je bil le zapeljan; general Koller se je prikupil narodu; — med opozicijo   državnopravno   in   opozicijo   katoliško je razloček; ta ima samo v verskih motivih svoj vzrok, in se bode odstranila, ako se temeljne postave decemberske ustave bolj polagoma in rahlo izvršujejo; škofom se je že zagotovilo,   da brez verske  naprave   se   ne   bodo dalje gnale kakor  so  se sedaj ;   zato  goji   ministerstvo upanje, da katoliška stranka se bode ločila od državo-pravne;  —   dalje spomenica   obravnava  Poljske  zadeve in imenu^je načrt, ki ga je izdelal ustavni odsek v državnem zboru, popolnoma pripraven, da se reši Gra-liško vprašanje;   če tudi so Poljaki izprva nasprotovali temu načrtu, stoji vendar zdaj v Galiciji vse bolje; pričakovati se tedaj sme, da deželni zbor Gališki na podlagi   tega  načrta  in   da  dežela   dobi lastnega ministra, bode   prijazen  roko   podal  vladi;   več  pa   kakor   to, kar daje oni  načrt Poljakom,  jim ministerstvo dovoliti ne more.    Po   vsem tem zagotovlja ministerstvo, da so državne razmere bistveno bolje in da se ustava vtrjuje. Ministerstvo se zelo moti,   ako misli,   da je  tako, kakor spomenica pravi. Vsaj vendar že večletne skušnje kažejo,  da na tej poti ne pride Avstrija naprej ,   in to zato ne, ker še se niso spolnile cesarjeve besede:  „na-redite mir med mojimi narodi!"   Hohenwart je  nastopil  pot  po  blagih cesarjevih besedah, — al decemberski ustavniki  so  mu  žalibog!   zarinili  končanje  začetega dela.