Oton Župančič:
Doma.
v
y^-,ar teh planin, sijajina tega neba, zvonovi od vseh strani, kot da zemlja poje, kot da skrivnosti svojega srca govori med otroke svoje.
Kako, naš dom, v davnini vliti zvon, zakaj kot Sibili so mračni tvoji zvoki? kakor iz sanj mrmra tvoj prorok bron, a jasni nad tabo oboki . . .
Dom poje, poje skrivnosti svojih globin — Kaj treba več? Li hočeš v duši objeti ta mračni glas in jasni žar nad njim? Sam moraš žareti, sam peti . . .
OP
DO
Na Bledu.
2-[ romarskim čolnom pesem plava, poletava nad jezerom.
Zvonček Marijin plaka in prosi, molitve nosi pred božji tron.
Kaj so prinesla ta srca s seboj! Plaho, zaupno pred teboj, o Marija,
bljanski Zvon" 7. 1911. XXXI.