[\avodi k narodiicmu gospodarstvu. (Dalje.) i)il IV. Zam enj ivanj e. .*) 1. Porazinišljavali smo v prveni delu naroduega gospodarstva pravila, po kterib bi si iineli z našim deloiu iu trudom življenju potrebnih in vgodnih stvari nastvarjati; pa to šene zadostuje. N. p. neki kiuetovavec bi mogel po zboljšanem in dodanera delu si na leto 200 vaganov žita in 200 veder vina pridelati ; vendar za svojo pcrabo potrebuje le 100 vaganov žita iu 50 veder vina, a kar mu ostane bi za nikakoršno veljavo ne mogel pospraviti, bilo bi ma za nič: pomnoženo in podboljsano delo bilo bi mu brez pomnožene koristi; ne nudilo bi ga zato uič druga «k delu, nego naj bližnija sila in potreba. Pa brž ko zatnore to, česar si je več nadelal, ta 100 vaganov žita in 150 veder vina, veljavuo pospraviti in za druge stvari, kterib si sam načiuiti ue uiore zameniti, se rou dodano in zboljšano delo dodauo naplača in ga k veči marljivosti nudi, ker donaša mu to večo srečo, več vgodnosti življenju. Iz tega labko previdimo kohke znainenitosti je človeštvu zaraeiii vanj e; jasuo nam lebko bode, da premoženje, uapredek, industrija, sreča kterc dežele je po naj bolj v razmeri z piipravanii za dobro zamenjivanje. Noben narad, nobena dežcla, ki nima dobrib cest, kanalov, ploviiih rek in morskib lok, bogateti, preraožiti, napredovati ne inore. 2. Poglejmo, da opravičimo, kar snio onienili, očividne dokaze; Angleška, Holandija, Belgija, Francozka in Nemška je naj bolj z dobritni železnicauii, ceslami, kanali preprogana, k temu da ima runogo plovnib rek iii dobrih monskib lok: industrija in uapredek je v teb deželah naj veča; a vse pasprotno sopet se nani kaže v vzhodui Evropi: po nekoliko pokrajinah ogerske krone, a po naj bolj vse one dežele, ki so še vcč ali mauj pod turško vlado kakor Bolgarija, Bosnija, Hercegovina, Srbija, Podonavske kneževine, veliki del Rosije itd. Železnice kakor vsi drugi poti, po kterili se zamenjivanje različnega blaga polebčnje so vsaki deželi velike koristi; le ljudje slabib pojrnov in kratkega mišljeuja morejo tožiti in obžalovati par oštarjev, nckoliko konjarjev in vozaijev, da bojda ti ljudje po tem, ko se je železnica nastro* fi) čitateljem, ki so le početniki v čitanju in razmišljavanju principov politične ali nacionalne ojkonomijo (narodnega gospodarstva) naj bode v naprej omenjeno, da beseda ,,zamenjivanje" boče znamenovati vsako zamembo, veljavo za veljavo, trgovati, prodovati in kupovati. jila, svoj dober kruh zgubijo. Ti res svoje koristi ne opazijo, da po boljših potih leži svoje pridelke pospravijo, in kterih jim ponianjkuje, od drugod dobijo. Pa veudar ne smemo pozabiti, da železnice iudnstriji le te koristijo, kedar so vresnici se po potrebi iiastrojile, pa netako da so glavno le vojništvu uameujene, da euo trdujavo z drugo zvežujejo itd. 3. Razmišljavati nam je zdaj pravila, po kterib se zamenjivanje revnati ima. Kakor smo že omenili, nikdo si ne more vsega sam načiniti, tenioč vsakdo se le z enim posebnini poslovanjeiu z dobriin vspebom pečati more; pa pri tem ko si elovek euo posebno stvar načini, potrebuje sto različnib drugib, tedaj vse druge si ima po zamenjivanju priskrbeti: zanienjivanje je zato za našo srečo tolike potrebe kakor izdclovanjc izdelkov saniih. Pa brez zameujivanja bi bilo tudi le malo izdelovanja; pri tem da se vsakdo le z enim pojediuiui poslovanjem peča niu je to tudi ninogo bolj plodno m ua veči dobiček: zamore si tim potrebnib stvari zameniti. (Dalje prihodnjič.) več drugib mu