KRONIKA MUZEJSKEGA DELA V ŠKOF JI LOKI 1960 7. januarja. — Seja muzejskega sveta razpravljala o letnih prireditvah na lo škem gradu. V Poljanah odkrito novo arheološko najdišče, kjer je bila najdena rimska fibula. 21. januarja. — Tovarna »Motor« pri stopila k ustanovnim članom Muzejskega društva in plačala ustanovnino 10.000 din. 10. februarja. — Seja muzejskega sveta obravnavala predlog muzejskega pred računa. Sprejeti so bili sklepi, naj se vsako leto v oktobru seji predloži predlog muzejskega predračuna; preprečiti se mora odnašanje muzejski starin z našega terena; voditi evidenco rednih naročnikov Loških razgledov; dokončati je treba restavratorska dela na spodnjem delu Grabna in čimprej urediti dohod do gradu ter pri tem odpreti historično pot v grad in glavni grajski vhod; urediti kapelo, pobarvati stene, restavrirati in postaviti dražgoške oltarje (delo in stroške si delita republiški zavod za spomeniško varstvo iz Ljubljane in muzej). 10. marca. — ObLO Škotja Loka izdal razglas za vso občino, da je strogo prepo vedano odnašanje muzejskih predmetov z loškega terena. Izdelane muzejske opo zorilne table in nameščene ['red pošlo, na železniški postaji in na gradu. V marcu je bila v Ljubljani seja strokovnega sosveta za ureditev Grabna, ki je soglasno spre jela naslednja načela: vedno zastopati historično stališče, poudariti historične 224 momente in čini manj novotarij; pri re stavratorskih posegih odkriti morebitne temelje stolpa ob poljanskih mestnih vra tih, mostiček preko Grabna in postavljati čim manj novega zidu; pot na grad naj bo 1 in pol metra široka, preprosta in po tegnjena naravnost do železnih vrat; od vogala grajskega zidu obnoviti staro hi storično pot v grad; glavni namen je, ob noviti stari Graben. Prvo delo je ureditev kanalizacije od grajskega dvorišča po Grabnu navzdol. 6. aprila. — Otvoritev razstave Franceta Koširja v muzeju. Razstavljenih je bilo 52 slik. Občni zbor Muzejskega društva, prirejen v okroglem stolpu na gradu. V novi odbor izvoljeni: za predsednika dr. Pavle Blaznik, za odbornike Stevo Sink, Tone Pire, Doroteja Gorišek, France Planina, Svetko Kobal, Milan Zakelj, Branko Berčič. Slavko Fojkar, inž. Tone Mlakar, Rado Jan, Janez Eržen, za nad zorni odbor Lovro Planina, Tine Kalan, Ivan Plestenjak. Ustanovnina Muzejskega društva določena na 10.000 din, članarina pa 120 din na leto. 12. maja. — Na seji upravnega odbora razdeljene še naslednje funkcije: podpred sednik Stevo Sink, tajnica Doroteja Go rišek, blagajnik Tone Pire in gospodar France Planina. Sklenjeno, naj se na Je-P erci postavijo reklamne table za Loko. ričelo se je restavriranje dražgoških ol tarjev. Določen je naslov za Groharjevo spominsko zbirko v Sorici: Zbirka Gro harjevih mladostnih del. Maja odprta na gradu okrepčevalnica za muzejske goste. Za upravljanje grajske stavbe in vrta do ločena komisija: Svetko Kobal, Milan Za kelj, inž. Tone Mlakar in Slavko Fojkar. Seji predložen pravilnik o gradbenem in vzdrževalnem režimu na področju Škofje Loke. Izdelan predlog za novi upravni svet muzeja in poslan ObLO Skofja Loka. 29. maja. — Otvoritev zbirke Grohar jevih mladostnih del v Sorici. ki jo je sprejel v varstvo in strokovno vodstvo lo ški muzej kot spominsko zbirko in svojo podružnico. Zbirko je zbral soriški župnik France Gačnik. pri ureditvi je sodeloval upravnik muzeja Andrej Pavlovec. Otvo ritev je bila združena z izletom Mu zejskega društva v smeri: Škofja Loka —Sorica, kjer je bila otvoritev Grohar jeve zbirke. Soriška planina—Bohinj— Pokljuka—Bled—Škofja Loka. 1. junija. — Pričetek del za novo žival sko dioramo v muzeju. Seja muzejskega upravnega sveta razpravljala o ureditvi Plača. Seji predloženi načrti za table na Jeperci, ki jih je izdelal arh. Vlasto Ko pač. Razpravljalo se je o bližnjem obisku inozemskih muzealcev in o pripravah za ta obisk. Sklenjeno, da je potrebno ve- štrski mlin restavrirati. Tehnično izvedbo je prevzel Tine Kalan. 12. junija. — Otvoritev razstave slikarja Iveta Subica v muzeju. 22. junija. — Seja muzejskega strokov nega sosveta na ObLO Skofja Loka je reševala vprašanja spomeniškega varstva pri urejevanju Grabna in Mestnega trga. Sklepi: Obdrži se sedanji nivo trga, ploč niki naj se odstranijo, ločiti pešpot od cestišča z muldami, tlakuje naj se s koc kami, elementi stare ceste ob Homanovi hiši na Spodnjem trgu ostanejo z\esti historičnemu principu, okolje Homanove hiše naj se tako uredi, da se ohrani njena funkcionalnost, ki izstopa kot del same stavbe. Vse fasade na Mestnem trgu naj se renovirajo po historično dokumenti ranih izsledkih; ne dodajati pri odprtinah umetni, pač pa naravni kamen, niti ne uvajati aluminija, temveč uporabljati les. Napisi se morajo podrediti fasadi, naj bofio čimbolj povezani s trgovino, naj bodo nameščeni v izložbenem oknu ali napisani na izložbenem steklu; kjer je mogoče, naj se oskrbijo solidno izdelani izveski. Vprašanje napisov naj bo vne seno v pravilnik o zaščiti mesta. Nare dijo naj se načrti in po sprejemu odloka naj se prične izvajati zamenjava napisov. Najbolj kričeče primere takoj odstraniti. Vse načrte pregleda muzejski svet. Tudi razsvetljava naj se uredi v historičnem smislu, obenem naj se posebej osvetlijo posamezni detajli, kakor Homanova hiša, Groharjev kotiček, grad itd. Seja muzej skega upravnega sveta je razpravljala o sklepih strokovnega sosveta, o uporabi grajskih prostorov, o Loških razgledih in o tekočih muzejskih problemih. 10. julija. — Muzejsko društvo je pri redilo izlet, katerega udeleženci so si ogle dali kovaški muzej v Kropi, v Radovljici čebelarski muzej, na Bledu grajski muzej, na Jesenicah železarski muzej, v Begu njah muzej talcev in grobove. 27. junija. — Na seji muzejskega uprav nega sveta je poročano. da so dražgoški oltarji restavrirani in postavljeni v graj ski kapeli. Sprejet sklep, da se v kapeli položijo nova tla (teraco), stroški naj se krijejo iz vstopnine. Razpravljali o mu zejski zbirki v Železnikih, ki bi jo bilo potrebno namestiti v primernejših pro storih, jo strokovno izpopolniti in urediti. ". septembra. — Pripravljen načrt za sprejem inozemskih gostov. Ponovno raz pravljali, kako bi se preprečilo odnašanje muzejskih predmetov z našega terena in 15 Loški razgledi 225 o namestitvi novega uslužbenca za od delek NOB. 30. septembra. — Muzej so obiskali predstavniki za regionalne in specialne muzeje ICOM. Gostov je bilo 10. in sicer iz Francije, ZSSR, Češkoslovaške. Ma džarske, Nizozemske, Norveške, Belgije, Nemčije, Poljske. Na ta dan so bile od prte v muzeju naslednje nove zbirke: pre urejena živalska zbirka z gozdno dioramo, speleološka zbirka kraških jam na loškem ozemlju in zbirka rezbarstva 17. stoletja (v kapeli). 5. oktobra. ^ Seja upravnega sveta ob ravnavala poročilo o obisku inozemskih muzejskih gostov, razpravljala o Loških razgledih, vnovič o železarskem muzeju v Železnikih in o mnogih drobnih tekočih muzejskih problemih. 3. novembra. — ObLO Škof ja Loka si- stemiziral poleg dosedanjih mesto kustosa in administratorke. Seja upravnega sveta razpravljala o muzejskem proračunu, te renskem delu, restavriranju Martinove hiše, reklamnih deskah na Jeperci in o spomeniškovarstvenih vprašanjih. 7. novembra. — Začetek arhivskega tedna z otvoritvijo arhivske razstave Na stanek in kolonizacija loškega gospostva. 1. decembra. — Na seji izdelani načrti za distribucijo Loških razgledov, za re klamo zanje in za zamenjavo. Sklenjeno, da se iz razstave v arhivskem tednu uredi stalna zgodovinska zbirka. Razpravljali o muzejski zbirki v Železnikih in o po trebi adaptacije kašče. Določen je nov uradni naslov muzeja: Pokrajinski muzej v Škofji Loki. 8. decembra. — ObLO Škof ja Loka je imenoval nov muzejski upravni svet: dr. Pavle Blaznik. znanstveni sodelavec SAZU v Ljubljani, Svetko Kobal, pod predsednik OLO Kranj, France Planina, profesor v Ljubljani. Jože Nastran. pred sednik ObLO Škofja Loka, Milan Zakelj. podpredsednik Okrajnega odbora Zveze borcev v Kranju, Rado Jan, predsednik Sveta za kulturo in prosveto ObLO Škof ja Loka, Stevo Sink, notar v Škofji Loki, Branko Berčič, bibliotekar v Ljubljani, inž. arh. Tone Mlakar, Lovro Planina, dež- nikar v Škofji Loki, Tone Pire, industrij ski mojster v tovarni klobukov v škofji Loki, Andrej Pavlovec, ravnatelj muzeja v Škofji Loki, Doroteja Gorišek, arhi- varka loškega muzeja, Slavko Fojkar. oskrbnik loškega gradu. Mandatna doba traja 2 leti. 14. do 22. decembra. — Razstava Spo meniki žrtvam NOB na Gorenjskem, pri rejena za občinski praznik Šof je Loke. 18. decembra. — Izšel 7. letnik Loških razgledov v 1200 izvodih. ObLO Skoija Loka postal ustanovni član Muzejskega društva in plačal 10.000 din usfanovnine. 1961 12. januarja. — Seja muzejskega uprav nega sveta sklenila, da se ustanovi v mu zeju tehniški oddelek. Ta se namesti v kletnih prostorih severnega trakta, ki naj se v ta namen adaptirajo. Prvi razstavni predmeti: parni stroj iz tovarne »Šešir«, ki je prvi parni stroj v Loki in je služil v prvi elektrarni v Loki in kasneje v Kre- nerjevi suknarni ter izhaja iz leta 1893; turbina iz leta 1889 in njej pripadajoča črpalka. Vajenska šola v Škofji Loki pre vzame skrb za tehniški oddelek. Muzejske zbirke z gradom vred se morajo zava rovati. 2. februarja. — Muzejski pravilnik prvič v razpravi na seji upravnega sveta, ven dar dokončno odločanje odloženo. 9. marca. — Po strokovnjaku iz Narod nega muzeja v Ljubljani je bila strokovno pregledana in inventarizirana vsa zbirka orožja. Seja upravnega sveta je razprav ljala o načrtih za kanalizacijo na Grabnu in o načrtih za adaptacijo kašče in so sednjih stavb. Sklenjeno, da se odda kašča tovarni :išešir« za skladišče pod pogojem, da ostane zunanjost nespreme njena, notranjost pa lahko predelajo za svoje potrebe, le etaže morajo ostati: to varna klobukov mora skrbeti za vzdrže vanje kašče. Glede ostalih adaptacij je muzejski svet s perspektivnega spomcni- škovarstvenega stališča predlagal, naj se v tem delu mesta ne gradi nič novega, temveč naj se rušijo poslopja, ki so kas neje prizidana k obzidju, ves prostor naj ^•e sanira in primerno uredi. Obzidje naj se kolikor mogoče poudari in uredi zeleni pas pred klavnico. S tem pride do izraza urbanistični značaj stare Škofje Loke, kolikor ga je še mogoče pokazati. Prvič se je na seji razpravljalo o adaptaciji grajske dvorane za muzejske zbirke po predloženem načrtu inž. Toneta Mlakarja. Sklenjeno, da se odkupi Škoparjeva hiša v Puštalu za bodoči skansen na grajskem vrtu. Dr. Fran Kern iz Breznice. ki je že 50 let v Ameriki, je postal član Muzej skega društva in mu poslal lepo denarno darilo. 6. aprila. — Pose!)na seja strokovnjakov in gospodarstvenikov na ObLO škofja Loka zaradi adaptacije kašče in okolja. .Seja ni upoštevala stališča muzejskega 226 sveta. — Seja muzejskega upravnega sveta je razpravljala o novih zbirkah v muzeju: geološka z novo dioramo in pre urejenimi eksponati in na no\o ustanov ljena zgodovinska zbirka o nastanku, kolonizaciji in kajžarstvu na loškem go spostvu z maketo Zgornjega stolpa na Kranclju in z maketo zemljiške razdelitve in obcestne vasi v Bitnju. Zasnutek bota ničnega veta na gradu. 5. maja. — Zavod za spomeniško varstvo iz Ljubljane je snel fresko v Prajerci in jo bo restavriral za bodočo muzejsko ga lerijo. 28. maja. — Izlet Muzejskega društva v Rakovo dolino, Škocijanske jame, Pred- jamski grad in Pivško jamo. 1. junija. — Odstopil je blagajnik Mu zejskega društva Tone Pire. seja je koop- tirala za blagajnika Jožeta Krašovca, po slovodjo v trgovini »Runo« v Škofji Loki. Na seji muzejskega upravnega sveta je bilo sklenjeno, da znaša vstopnina za mu zej za odrasle 50 din, za mladino in vo jake 20 din, člani Muzejskega društva imajo prost vstop. 29. junija. — Seji upravnega sveta je bilo podano poročilo, da je bila Škopar- jeva hiša v dneh od 5. do 17. junija po drta. Določena je bila lokacija za njeno postavitev na grajskem vrtu. Maturantom je Muzejsko društvo poklonilo za maturi- tetni izlet 10.000 din. Doroteja Gorišek 227