Acrocephalus 21 (98-99): 1, 2000 Sove – pred jubilejem revije Acrocephalus in po njem Owls – before and after the jubilee of the Acrocephalus journal Ni naklju~je, da tematska {tevilka Acrocephalusa z novim uredni{kim svetom, sourednikoma in urednikom stopa v novi letnik in novo tiso~letje v novi obliki. Sova, opa`ena v zraku, po Aristofanu prina{a sre~o, kadar ~epi in huka, pa nesre~o. In nadvse `iv, vztrajen let Acrocephalusa, ki mu {e ni videti konca, traja `e 20 let. Ravnokar je zamenjal perje. Rojevanje sodobne slovenske ornitologije in rojstvo Acrocephalusa je nelo-~ljivo povezano z imenom kolega Iztoka Geistra. Ime je dokaz, da je en sam tvorec sposoben spro`iti neustavljiv ornitolo{ki plaz. Slovenska amaterska ornitologija je po strokovnosti, obsegu, vsebini in mednarodno merljivih rezultatih `e v 80ih letih pohodila instuticionalno. In to tako, da je zdru`ila pismono{e, akademike, voznike, in`enirje, tehnike, zdravnike, kmetovalce, magistre, osnovno{olce, doktorje znanosti, {tudente in upokojence v Dru{tvu za opazovanje in prou~evanje ptic Slovenije. Danes so na potezi zlasti {tevilni vrhunski izobra`enci, zrasli v dru{tvu. Osmislijo in napolnijo naj doma~i in tuji ornitolo{ki prostor z naj`lahtnej{o vsebino. Pred izidom stote {tevilke Acrocephalusa je treba pogledati v preteklost in {e zlasti v prihodnost. Treba je narediti obra~un. Kot poklon prej{njemu stoletju lahko brez posebnega pretiravanja trdimo, da sta ga v slovenski ornitologiji zaznamovala dva mo`a: Reiser na za~etku in Geister ob koncu. Komaj je verjeti, da bo novo stoletje prineslo {e kak{no enciklopedi~no figuro te vrste. ^e je spomin na Reiserja `e zbledel, pa za o~eta Acrocephalusa ne moremo povedati ali napisati ni~ manj, kot v resnici je – najve~ja osebnost sodobne slovenske ornitologije. V novo tiso~letje lahko sicer zremo na razli~ne na~ine, a dejstvo je, da je slovenski prostor favnisti~no zasi~en. Gorivo, s katerim se je revija napajala dvajset let, je po{lo. Komaj kje bomo lahko {e na{li novo gnezdilko ali novo vrsto ptice. Tisto, kar najbolj potrebujemo, je sistemati~no raziskovalno delo na posameznih vrstah, avicenozah ipd. Rezultati tak{nega dela so nujni `e zaradi na~rtovanja in varstva narave. Potrebujemo pa tudi mo~no javno zagovorni{tvo: brez tega bo delo ornitologov Sizifovo opravilo. In pomemben del tega dela zlasti v strokovno-znanstvenem pogledu vnovi~ le`i na ple~ih revije Acrocephalus. Bodimo prepri~ani, da je nastopil ~as, ko se bomo morali bojevati za vsako vrsto ptice posebej in domala za vsak ko{~ek njenega `ivljenjskega okolja. Iz naftalina bo treba hitro izvle~i svoje stare terenske zapiske in jih primerjati z novim stanjem. Nastopil je ~as dela. Na koncu Acrocephalusu v novi opravi za`elimo {e dolg let: na{a trstnica naj obmo~je med Alpami in Uralom preleti vsaj {e stokrat. V matici jo bomo ob postanku vsakokrat pri~akali z nezmanj{ano gore~nostjo. ^e je verjeti Scopoliju, ki je prav na na{ih tleh opisal in poimenoval novo evropsko vrsto – ~uka Athene noctua – nam ne bo zmanjkalo modrosti. Za~nimo s sovami. Borut [tumberger 1 ACROCEPHALUS 21 (98-99): 3 — 7, 2000 Winter diet of the Long-eared Owl Asio otus in Slovenia Zimska prehrana male uharice Asio otus v Sloveniji Davorin Tome National Institute of Biology, Ve~na pot 111, SI-1000 Ljubljana, e-mail: davorin.tome@uni-lj.si Winter diet of the Long-eared Owl Asio otus was investigated at 15 localities across Slovenia, belonging to seven geographical regions (Fig. 1). Of 3,712 prey items found in pellets, small mammals represented more than 98%, with voles Arvicolinae being the most important (Tab. 1). The proportions of Common Vole Microtus arvalis were the only with a significant negative correlation with food niche-breadth (Fig 2.). Common Vole was therefore the main prey for the owl. The most important alternate prey species were: Field Vole Microtus agrestis, mice of the genus Apodemus, Common-pine Vole Microtus subterraneus, and Water Vole Arvicola terrestris. Which of them occurred in higher percentages in the diet was dependent on their geographical distribution and ecological requirements. Field Voles, for example, were present with more than 10% of all prey items only at Ljubljansko barje and Ribni{ko podolje. This was probably due to the high ground-water level and regular floods in these two regions, which gain some ecological advantages to Field Voles against other small mammals. In the areas with high degree of field cover, on the other hand, the community of small mammals is often dominated by mice. In such areas (Bela krajina, Dravsko podolje, Mursko podolje), the most important alternate prey species for the Long-eared Owl was Wood Mouse Apodemus sylvaticus (Fig. 3). Key words: Long-eared Owl, Asio otus, winter diet, prey use Klju~ne besede: mala uharica, Asio otus, zimska prehrana, izbor plena 1. Introduction Most of the studies on the Long-eared Owl Asio otus in Slovenia deal with its diet (Kry{tufek 1980, Tome 1991, Tome 1994, [orgo & Jan`ekovi~ 1996, Kata-lini~ 1997). These contributions, however, are geographically very narrowly limited only to certain parts of the country. So far, there was no attempt to make a survey of the owls diet across the entire area of Slovenia. The aim of this article is to investigate the Long-eared Owl’s winter diet in different geographical regions of the country, as well as to establish which are the main and which alternate prey species for the owl. 2. Materials and methods Pellets were collected in different parts of Slovenia between 1986 and 1991. Some of the samples were obtained from my associates. For this study only samples found between November and April were taken into consideration. For the presentation of the Long-eared Owl’s diet, the samples were combined according to the existing mezoregions (hereinafter referred to as “the regions”; Perko & Oro`en–Adami~ 1998). All prey species reaching 10% in the diet were considered as important for the Long-eared Owl. During the more detailed analysis of the feeding habits, the samples were not combined, and only those with more than 20 prey items were taken into consideration. For this analysis the data from Mursko polje (Katalini~ 1997) were added to my personal results. Food niche breadth (FNB) was estimated according to Levins (1968). The optimal diet theory (Pyke 1984) foresees that the food niche widens when the population of the main prey species decreases, and vice versa, which means that FNB correlates negative with the proportion of the main prey species in the diet. 3 D. Tome: Winter diet of the Long-eared Owl Asio otus in Slovenia Small mammals were identified with the determination key of Kry{tufek (1985), while birds and insects were not identified to lower taxonomic units. Biomasses were calculated from average masses of small mammals and birds obtained from individual skull (humerus in birds) length (Tome in print) or taken from literature (Tome 1991). The distribution of small mammals in Slovenia is derived from Kry{tufek (1991). The proportions of field areas in the open habitat were estimated in a circle of 100 m around the place where pellets were found: low proportion denotes that there were no or almost no fields in its vicinity, intermediate proportion indicates that there were fields present, while high proportion denotes that at least half of the area was covered with fields. For the pellets from Dravsko polje and Mursko polje that were not collected by me, the proportion of fields were estimated on the basis of statistical values for separate mezoregions (Perko & Oro`en–Adami~ 1998). Significance of differences in the proportion of mice in the diet with regard to the proportion of fields in a certain surrounding were calculated using ANOVA. Prior to the calculations, the data were arc-sin transformed. Figure 1: Study area (location and date of pellet collection in brackets) Slika 1: Obmo~je raziskave (v oklepaju lokacija in datum pobiranja izbljuvkov): A=Piv{ko podolje (Koritnice – 7.2.1991; Kne`ak – 17.3.1991); B=Notranjsko podolje (Vrhnika pri Starem trgu – 25.2.1990; 17.3.1991); C=Ljubljansko barje (Mah, Kozlarjeva go{~a, ^rna vas, Ljubljana, Bevke, Gri~ica; vsa leta od 1986 do 1991); D=Savska ravan (Predoslje – 30.1.1986; Hrastje – 15.11.1990; 25.12.1990; 1.3.1991); E=Bela krajina (Krasinec – 7.4.1991); F=Dravska ravan (Bukovci – 2.2.1986; 21.2.1987; 26.2.1989; Hajdo{e – 23.4.1989); G=Murska ravan (Katalini~ 1997); H=Ribni{ko podolje (Dolenja vas – 8.4.1989; 10.3.1990; 24.3.1991) 4 4- x 3.5- x 3 x g 2.5 - x "- x "° 1.5 - x 1- * 0.5- o---------------1---------------1---------------1---------------1---------------r 0 20 40 60 80 100 % Microtus arvalis Figure 2: Change of food niche breadth (FNB) according to the proportions of Common Vole Microtus arvalis in the diet of the Long-eared Owl (r=-0.961; p<0.001; N=8) Slika 2: Spreminjanje širine prehranjevalne niše (ŠPN) glede na delež poljske voluharice Microtus arvalis v prehrani male uharice (r=-0,961; p<0,001; N=8) 3. Results Pellets were collected at 15 localities in seven different geographical regions (Fig. 1). 3,712 prey units belonging to 17 species of small mammals and to unidentified number of bird species were isolated from them. The most important prey species was Common Vole Microtus arvalis with 51% by number, followed by Field Vole Microtus agrestis with 17% and mice of the genus Apodemus with 13%, respectively. The proportion of other species was lower than 10%. The proportions by mass did not essentially differ from the proportions by number. Fifty-five birds represented a little more than 1% in the diet in view of the number of prey units as well as biomass (Tab. 1). Common Vole was the most important prey species in the Long-eared Owl’s diet in all seven regions. The highest share was in the pellets from the localities in Savska ravan and Piv{ko podolje, the lowest at Ljubljansko barje and Bela krajina. Mice played an important part in the owl’s diet in four regions, Common-pine Vole Microtus subterraneus and Field Vole in two, and Water Vole Arvicola terrestris in a single region. In two regions, Common Voles were the only important prey species for the Long-eared Owl (Tab. 1). The most diverse diet was recorded at Ljubljansko barje and Dravska ravan, the least diverse at Savska ACROCEPHALUS 21 (98-99): 3 — 7, 2000 ravan and Piv{ko podolje (Tab. 1). FNB correlates negative only with changes in the proportion of the Common Vole (r=-0.962; p<0.001; N=8; Fig. 2). The proportion of Wood Mouse Apodemus sylvaticus in the pellets changed significantly with the proportion of fields around the locations were pellets were found (F=10.08; p=0.002; Fig. 3). 4. Discussion The Long-eared Owl is specialized in hunting small mammals in open countryside, among which it chooses opportunistically according to their occurrence (Tome 1991). A large proportion of small mammals in the diet, in the first place voles Arvicolinae, is thus not surprising and in accordance with the findings of other authors (Kry{tufek 1980, Tome 1994, [orgo & Jan`ekovi~ 1996, Katalini~ 1997). Due to the five to fifty times greater sample from Ljubljansko barje in comparison with other regions, two to three times more prey species have been discovered. This fact, however, has no essential effect on the FNB value of this location. The FNB correlates negative only with the proportion of Common Vole in the diet, due to which this species was regarded as the only main prey species for the owl. When Common Voles were less ready available, the owl captured more mice, Field Voles, Common Pine Voles and Water Voles. In different geografical regions these species were the most important alternate prey, respectively. In fields, Wood Mice are often the dominant small mammal species (Kry{tufek 1991). It is therefore not surprising that their proportion in the Long-eared Owl’s diet depended on the area covered by fields (Fig. 3). The main difference between Field Vole and Common Vole is that the latter spends most of its life underground, where it also builds its nest, while the first makes its nest and connecting tracks above the ground as well, due to which it is less sensitive to high groundwater level (Kry{tufek 1991). Height of the groundwater level together with flood frequency is thus an important ecological factor, which determines the population density of both species and their proportion in the Long-eared Owl’s diet. The most frequently flooded areas dealt with in this study are Ljubljansko barje and the surroundings of Dolenja vas in Ribni{ko podolje, and it was only in these areas where Field Voles were found to be an important alternate prey species. On the basis of the collected data I was unable to establish the characteristic ecological entities, due to which Common Pine Vole and Water Vole were an 35 (O 30 3 U š 25 > >. 10 in 20 3 i 15 ¦a 0 * 10 as 5 0 0 malo / a few srednje / veliko / a lot intermediate NJIVE/FIELDS Figure 3: Change of Wood Mouse Apodemus sylvaticus proportions in the diet of the Long-eared Owl, according to field cover area in a surrounding (a few - fields were nonexistent or very rare; intermediate - fields were present; a lot - over half of the area was covered with fields). Bars=average, line=SD Slika 3: Spreminjanje deleža navadne belonoge miši Apodemus sylvaticus v prehrani male uharice glede na površino, ki so jo v okolici pokrivale njive (malo - v okolici ni bilo njiv ali so bile le posamezne; srednje - v okolici so bile njive; veliko - več kot polovica odprtih površin v okolici so bile njive). Histogram=povprečna vrednost, črte=SD important alternate prey of the Long-eared Owl in two of the regions investigated. The data on the Long-eared Owl’s diet have also enabled some conclusions (Krystufek 1991) on the geographical distribution of small mammals in Slovenia. Field Voles found at Piv{ko podolje confirm the SW border of the known distribution of the species. Further south it was recorded only at Ilirska Bistrica (Karajič & Krystufek 1999). According to so far published data the species was also expected in Bela krajina, but has not been found there as yet. New zoogeographical data, however, are the records of a Common Vole at Piv{ko podolje, a Harvest mouse Micromys minutus at Notranjsko podolje, and of a Common Pine Vole at Notranjsko podolje and in Bela krajina, where it lives sympatric with Alpine Pine Vole Microtus multiplex. 5. Conclusions This study confirms that voles are certainly the most important prey of Long-eared Owl, with Common Voles being the main prey species. Which of the alternate prey species will have an important share in the owl’s diet depends on the geographical distribution of small mammals and their ecological requirements. 5 D. Tome: Winter diet of the Long-eared Owl Asio otus in Slovenia Table 1: Proportions by number of prey species in the diet of the Long-eared Owl in Slovenia during winter (N – numerus, LB – Ljubljansko barje; BK – Bela krajina; RP – Ribni{ko podolje; SR – Savska ravan; NP – Notranjsko podolje; PP – Piv{ko podolje; DR – Dravska ravan; N% – combined proportion by number; B% – combined proportion by biomass; W – average weight of a prey; * denotes that weight was derived from literature; FNB – food niche breadth; + < 0.1%) Tabela 1: Dele` posameznih vrst po {tevilu v zimski prehrani male uharice v Sloveniji (N – velikost vzorca; LB – Ljubljansko barje; BK – Bela krajina; RP – Ribni{ko podolje; SR – Savska ravan; NP – Notranjsko podolje; PP – Piv{ko podolje; DR – Dravska ravan; N% – skupni dele` po {tevilu; B% – skupni dele` po biomasi; W – povpre~na te`a plena; * ozna~uje, da je bila povpre~na te`a povzeta po literaturi; [PN – {irina prehranjevalne ni{e; + < 0,1%) N 2659 68 414 253 119 54 145 3712 vrsta/species LB BK RP SR NP PP DR N% B% W M.agrestis 20.2 2.9 19.3 - 6.7 3.7 4.8 17.2 19.2 27.3 M.arvalis 43.7 45.6 62.8 93.3 62.2 87.0 49.0 50.7 53.9 25.9 M.subterraneus 9.0 2.9 14.7 - 4.2 - 17.9 9.0 6.0 16.4 M.multiplex - 1-5 - - - - - + + *i8 M.spp O.I 1.5 1.2 - 1.7 - - 0.3 0.2 *i6 C.glareolus 3.0 - - - - - 2.8 2.3 2.0 21.3 A.terrestris 1.2 - 0.2 - 11.8 - 0.7 1.3 2.9 55.5 Arvicolinae 77.3 54.4 98.3 93.3 86.6 90.7 75.2 80.7 84.3 A.ßavicollis 1.0 - 0.5 1.2 4.2 - 0.7 1.0 1.5 35.5 A.sylvaticus 9.1 10.3 - 2.4 3.4 3.7 11.7 7.5 6.3 20.6 Apodemus spp 5.1 25.0 - 2.0 0.8 1.9 9.0 4.7 4.4 22.8 M.minutus 3.5 2.9 - - 1.7 1.9 1.4 2.7 0.8 7.0 Murinae 18.7 38.2 0.5 5.5 10.1 7.4 22.8 15.8 12.9 S.araneus 0.8 - - - - - - 0.6 0.2 *9 S.minutus - - - - 0.8 - - + + *6 Sor ex spp + - - - - - - + + *8 C.leucodon 0.5 - 0.7 0.4 - 1.9 - 0.5 0.2 *n C.suaveolens 0.3 - - - - - - 0.2 O.I *9 Crocidura spp + - - - - - - + + *IO N.cmotncilus + - - - - - - + + *i3 N.fodiens + - - - - - - + + *i3 Soricidae 1.7 0.0 0.7 0.4 0.8 1.9 0.0 1.4 0.6 T.europaea 0.3 - - - - - - 0.2 1.0 *IOO M.avellanarius 0.2 - - - - - - O.I O.I *27 Aves 1.5 7.4 0.5 0.8 1.7 - 2.1 1.5 I.I 18.3 Insecta 0.3 - - - 0.8 - - 0.2 + *I [PN/FNB 3.8 2.9 2.2 1.1 2.4 1.3 3.2 In places with numerous fields this probably will be the Wood Mouse, while in places with frequent floods the alternate prey most likely will be the Field Vole, which can reach even greater proportions in the diet as Common Voles (Kry{tufek 1981, Tome 1991, [orgo & Jan`ekovi~ 1996). However, it still remains to be discovered, which ecological factors have an impact on the proportion of Common Pine Vole and Water Vole in the diet of the Long-eared Owls. Acknowledgements: My sincere thanks go (in alphabetical order) to F. Jan`ekovi~, V. Luskovec, S. Polak, and T. Trilar for their help during the fieldwork. 6. Povzetek Avtor ~lanka je raziskoval zimsko prehrano male uharice na petnajstih lokacijah v sedmih mezoregijah Slovenije (sl. 1). Od 3.712 enot plena, najdenih v 6 ACROCEPHALUS 21 (98-99): 3 — 7, 2000 izbljuvkih, jih je dobrih 98% pripadalo malim sesalcem, med katerimi so bile najpomembnej{e voluharice Arvicolinae (tab.1). Glavna lovna vrsta je bila poljska voluharica Microtus arvalis, najpome-mbnej{e nadomestne lovne vrste plena pa travni{ka voluharica Microtus agrestis, mi{i iz rodu Apodemus, vrtna voluharica Microtus subterraneus in veliki voluhar Arvicola terrestris. Dele` nadomestnih vrst v prehrani je bil odvisen od geografske raz{irjenosti malih sesalcev in njihovih ekolo{kih zahtev. Travni{ka voluharica, na primer, je bila zastopana z ve~ kot 10% vseh enot plena samo na Ljubljanskem barju in Ribni{kem podolju. Razlog za to je verjetno v visoki talni vodi in rednih poplavah v teh dveh obmo~jih, ki jim je travni{ka voluharica med obravnavanimi malimi sesalci najbolje prilagojena. V obmo~jih kjer je veliko njiv, v zdru`bi malih sesalcev prevladujejo belonoge mi{i. V tak{nih obmo~jih (Bela krajina, Dravsko podolje, Mursko podolje) je bila najpo-membnej{a nadomestna lovna vrsta male uharice navadna belonoga mi{ Apodemus sylvaticus (sl.3). 7. References Karaji~, A., & B. Kry{tufek (1999): Favna sesalcev (Mammalia) Brkinov. Annales 15: 101-110. Katalini~, D. (1997): Prispevek k poznavanju prehrane in prezimovanja male uharice Asio otus na Murskem polju (SV Slovenija). Falco 12: 13-16. Kry{tufek, B. (1980): Nekaj o prehrani sov na Ljubljanskem barju. Acrocephalus 1(6): 91-92. Kry{tufek, B. (1985): Mali sesalci. Na{a rodna zemlja 4. Ljubljana. Kry{tufek, B. (1991): Sesalci Slovenije. PMS, Ljubljana. Levins, R. (1968): Evolution in changing environments. Princeton Univ. Press. Princeton, USA. Perko, D. & M. Oro`en-Adami~ (1998): Slovenija – pokrajine in ljudje. MK, Ljubljana. 734 p. Pyke, G.H. (1984): Optimal foraging theory: a critical review. Ann. Rev. Ecol. Syst. 15: 523-575. [orgo, A. & F. Jan`ekovi~ (1996): Prehrana male uharice (Asio otus) in lesne sove (Strix aluco) s Pohorja (Slovenija). Znanstvena revija 7(1): 61-68. Tome, D. (1991): Diet of the Long-eared Owl Asio otus in Yugoslavia. Ornis Fennica 68: 114-118. Tome, D. (1994): Diet composition of the Long-eared Owl in central Slovenia: seasonal variation in prey use. J. Raptor Res. 28(4): 253-258. Tome, D. (in print): Estimating individual weight of prey items for calculation of the biomass in the diet of Long-eared Owl: Is it worth of extra effort. Folia zoologica. Prispelo / Arrived: 17.2.2000 Sprejeto / Accepted: 8.5.2000 7 ACROCEPHALUS 21 (98-99): 9 — 22, 2000 Koza~a Strix uralensis v Sloveniji Ural Owl Strix uralensis in Slovenia Toma` Miheli~1, Al Vrezec2, Mirko Peru{ek3 & Jo`e Svetli~i~4 1[t. Jurij 125, SI-1290 Grosuplje, e-mail: barbara.mihelic@guest.arnes.si 2Pra`akova 11, SI-1000 Ljubljana 3Jurjevica 2a, SI-1310 Ribnica 4Zadre~ka 9, SI-3331 Nazarje The paper sets out to assess the distribution of the Ural Owl Strix uralensis macroura in Slovenia. In the breeding season it occurs between 150 and 1,600 m a.s.l. (1st and 3rd quartile between 660 and 1,100 m a.s.l.; median = 850 m a.s.l.), while in the nonbreeding and winter periods it is found somewhat lower, i.e. between 180 and 1,230 m a.s.l. (1st and 3rd quartile between 300 and 850 m a.s.l.; median = 550 m a.s.l.) In Slovenia, the Ural Owl is considered a species with high tolerance in altitudinal distribution; its occurrence depends not so much on altitude but on habitat, where an important role is played by the state of the forest in which it lives, particularly by the proportion of old trees or their older phases of development. The majority of Ural Owls in Slovenia inhabit the Dinaric zoogeographical region, where they live mostly in beech and fir forests Omphalodo–Fagetum s. lat., but can be also found in other forest associations: Lamio orvale–Fagetum s. lat., Anemone trifoliae–Fagetum, Ranunculo–Fagetum, Adenostylo glabrae–Piceetum and Pseudostellario–Quercetum roboris. In winter, the Ural Owl was observed a number of times in habitats untypical of this species: open cultural landscapes, parks, orchards and urban environments. The majority of the Ural Owl's nest found in Slovenia were situated in tree holes and stumps (71.4%) at the height ranging from 1 to 10 m (avg. 5.2 m) from the ground. Less often (19.0%) they were found in stick nests of birds of prey (Common Buzzard Buteo buteo, Honey Buzzard Pernis apivorus) at heights ranging from 8 to 18 m (avg. 12 m) from the ground, once (4.8%) in nestbox and once on the ground. Some high ecological densities of these birds were established at separate Slovene localities, i.e. from 2–3 pairs/10 km2 (Krim Mountains, Ribnica-Ko~evje district) to 4–5 pairs/10 km2 (Trnovski gozd, Mt. Sne`nik). The Ural Owl's population in Slovenia is estimated at 400 to 500 pairs, which according to the data from literature amounts to 3.6% of the European population. In view of the assessments regarding the Ural Owl's distribution and characteristics in Slovenia we can denote this bird as a Dinaric faunistic element of the boreal type. Key words: Strix uralensis macroura, Ural Owl, distribution, altitudinal distribution, density, population estimation, habitat, nest type, Slovenia Klju~ne besede: Strix uralensis macroura, koza~a, raz{irjenost, vi{inska raz{irjenost, gostota, populacijske ocene, habitat, tipi gnezdi{~, Slovenija 9 T. Miheli~ et al.: Koza~a Strix uralensis v Sloveniji 1. Uvod Koza~a Strix uralensis pripada sibirskemu favnisti-~nemu tipu. Raz{irjena je transpalearkti~no od srednje in severne Evrope do Japonske. Njen areal je sklenjen z dvema disjunkcijama; eno v srednji in ju`ni Evropi S. u. macroura in eno na Kitajskem S. u. davidi, obe populaciji pa sta relikta glacialnega obdobja. V Evropi se pojavljajo tri podvrste: S. u. uralensis, S. u. liturata in S. u. macroura. Slednja `ivi tudi v Sloveniji. (Mikkola 1983, Cramp 1985) (barvna priloga – slika 1). Evropska populacija koza~e je ocenjena na 11.000– 14.000 parov. Najve~ jih `ivi na Finskem in [vedskem (do 8.000 parov). Najve~ji del populacije podvrste S. u. macroura `ivi v Romuniji (1.000 parov), sledita Poljska in Slova{ka s po 500 pari. (Pietiäinen & Saurola 1997) Na Hrva{kem je populacija ocenjena na 100–500 parov (Luka~ 1998). V Italiji je bila kot gnezdilka prvi~ potrjena leta 1994 blizu slovensko-italijanske meje v Furlaniji (Benussi et al. 1995). V Avstriji je gnezdila {e v petdesetih letih, danes pa je le redek gost predvsem v zimskem obdobju (Wruss 1992, Dvorak et al. 1993, Glutz von Blotzheim & Bauer 1994). Na Mad`arskem gnezdi po ocenah 50–150 parov na meji s Slova{ko (Glutz von Blotzheim & Bauer 1994, Magyar et al. 1998 V: Ra{ajski & Vu~anovi} 1998, Waliczky ustno). V Sloveniji velja koza~a za redko raz{irjeno vrsto (Geister 1995), vendar so raziskave v zadnjem ~asu sliko njene raz{irjenosti v Sloveniji povsem spremenile. Na~rtni popisi so bili opravljeni v Trnovskem gozdu (Benussi & Genero 1995), na Ljubljanskem vrhu (Vrezec v tisku a), Krimu (Vrezec 1997) in Kra{ici (Svetli~i~ 1995). Podatki o gnezditvi, habi-tatu in vi{inski raz{irjenosti koza~e so bili zbrani za ribni{ko-ko~evsko obmo~je (Peru{ek 1998) in za zgornjo Savinjsko dolino (Svetli~i~ 1995). Vi{insko raz{irjenost v Sloveniji je obdelal Tome (1996). Podrobneje je bilo opisano prezimovanje para koza~ na Ljubljanskem barju (Vrezec 1996). Namen ~lanka je predstaviti pregled novej{ih objavljenih in neobjavljenih podatkov in ugotovitev o raz{irjenosti in nekaterih ekolo{kih zna~ilnostih koza~e v Sloveniji s poudarkom na izboru habitata, vi{inski raz{irjenosti, {tevilnosti in tipu gnezdi{~a. ^lanek sku{a glede na nova spoznanja predstaviti problematiko ogro`enosti te sovje vrste v Sloveniji, poleg tega pa podaja razmi{ljanje o nekaterih vzrokih porasta {tevila podatkov za to vrsto v Sloveniji v zadnjem ~asu. 10 2. Metoda in opisi obmo~ij 2.1. Metoda Podatke smo zbirali iz literature ter neposredno in posredno od opazovalcev. Ve~ina neobjavljenih podatkov je bila zbrana naklju~no. Upo{tevali smo le tiste, ki so mlaj{i od 50 let. Tako je najstarej{i podatek iz leta 1966, ve~ina pa iz devetdesetih let. Zbirali smo podatke o lokaciji, nadmorski vi{ini (zaokro`evali smo na 10 metrov natan~no), habitatu, tipu in polo`aju gnezda, datumu in tipu opazovanja (osebek le opazovan, se je ogla{al oziroma kazal druge znake gnezdenja). Glede na datum opazovanja smo jih razdelili na gnezditvene (od 1. marca do 31. avgusta) in negnezditvene. Izjemoma smo jih na podlagi drugih informacij (ustreznost habitata, petje, najdba gnezda) uvrstili tudi druga~e. V delu smo upo{tevali tudi podatke iz obmejnih obmo~ij Hrva{ke, Italije in Avstrije, saj so to deli populacije, ki `ivi tudi v Sloveniji. Ekolo{ko gostoto in {tevilnost koza~ na terenu smo ocenjevali z metodo predvajanja posnetega ogla{anja (playback method; razlago metode glej v Benussi & Genero 1995 in Vrezec v tisku a). V nekaterih primerih smo {tevilnost ugotavljali subjektivno, glede na {tevilo opa`enih osebkov, znane gostote iz drugih obmo~ij in velikosti primernega habitata. Zoogeografske regije smo povzeli po Mr{i}u (1997), fitogeografske pa po M. Wrabru (Martin~i~ & Su{nik 1984). Razdelitev obmo~ij smo dolo~ili glede na naravno geografsko regionalizacijo Slovenije (Fridl et al. 1998). 2.2. Opisi obmo~ij Opisi obmo~ij, kjer smo v Sloveniji ugotovili pojavljanje oziroma gnezditev koza~e: 2.2.1. ^i~arija (s Podgorskim krasom in Podgrajskim podoljem) ^i~arija je kra{ka pokrajina, ki se vle~e od Kozine do Re{kega zaliva na Hrva{kem (Javornik et al. 1988). Podlaga je karbonatnega tipa in jo v vi{jih legah (od 600–800 m naprej) pora{~a gozd Seslerio autumnalis– Fagetum in Seslerio autumnalis–Ostryetum (Benussi et al. 1997, Zupan~i~ ustno). V Sloveniji je najvi{ji vrh tega obmo~ja Slavnik (1.028 m), na Hrva{kem pa U~ka (1.394 m). 2.2.2. Trnovski gozd (z Nanosom in Hru{ico) ACROCEPHALUS 21 (98-99): 9 — 22, 2000 Planota Trnovskega gozda je vpeta med Vipavsko in ^epovansko dolino. Najvi{ji vrh je Veliki Golak (1.495 m), ve~ina planote pa le`i na nadmorski vi{ini okrog 1.200 m. Podlaga je karbonatna, ki jo po ve~ini pora{~ajo gozdovi zdru`be Omphalodo–Fagetum s.lat. Vi{je lege pora{~ajo ~isti bukovi gozdovi Ranunculo platanifolii–Fagetum in Polysticho lonchitis– Fagetum. V mrazi{~ih so ~isti smrekovi sestoji Lonicero caeru-leae–Piceetum. 2.2.3. Krimsko hribovje (z Meni{ijo) Krimsko hribovje, h kateremu poleg Krima (1.107 m) {tejemo {e Mokerc (1.059 m), Ljubljanski vrh (819 m) in Loga{ko planoto (650 m), se razteza od ju`nega obrobja Ljubljanskega barja do Cerknice. Podlaga na tem obmo~ju je karbonatna, pokriva pa jo dinarski bukov gozd z jelko Omphalodo–Fagetum s.lat. 2.2.4. Sne`nik in Javorniki [ir{e obmo~je Sne`ni{ke planote obsega Javornike, ni`ji severni del Sne`ni{ke planote z najvi{jim vrhom Dedna gora (1.293 m) in Sne`nik z najvi{jim vrhom Veliki Sne`nik (1.796 m). Podlaga je karbonatna, pora{~a jo dinarski bukov gozd z jelko Ompha-lodo–Fagetum s.lat., na posameznih predelih pa se pojavljajo tudi druge gozdne zdru`be: Seslerio autumnalis–Fagetum, Seslerio autumnalis–Ostryetum, Ranunculo platanifolii–Fagetum, Polysticho lonchitis– Fagetum, Hacquetio–Piceetum, Lonicero caeruleae– Piceetum (Javornik & Voglar 1998). 2.2.5. Ribni{ko-ko~evsko obmo~je (Mala gora, Ko~evski Rog, Poljanska gora, Velika gora, Stojna, Goteni{ka gora, Ribni{ko-ko~evsko podolje, Velikola{~anska pokrajina, Suha krajina) Ribni{ko-ko~evsko obmo~je obdaja venec hribovij, med katerimi je najvi{ji Goteni{ki Sne`nik (1.289 m), vrhovi drugih pa segajo od 900 do 1.200 m. Na jugovzhodu obmo~je preide v Belo krajino in dose`e najni`jo to~ko na vi{ini okrog 150 m. Gozdovi pora{~ajo 70% obmo~ja. Le po dolinah so naselja in kmetijske povr{ine. V gozdovih prevladujejo jelovo-bukovi (36%) in bukovi gozdovi (31%; GG Ko~evje 1991), glavna gozdna zdru`ba je dinarski bukov gozd z jelko Omphalodo–Fagetum s.lat. 2.2.6. Gorjanci Gorski masiv nad [entjernejem in Kostanjevico, ki se na meji s Hrva{ko vzpne najvi{je na Trdinovem vrhu (1.178 m). Slovenska stran je vezana prete`no na severna pobo~ja, ki se spu{~ajo do nadmorske vi{ine 250 m. Obravnavano obmo~je meji na severu na Krakovski gozd in skupaj z njim oblikuje obmo~je, ki je s stali{~a koza~e v Sloveniji dokaj lo~eno od drugih. Gorjance pora{~ajo prete`no bukovi gozdovi na karbonatni podlagi, ki ob vzno`ju tvorijo gozdno zdru`bo Hacquetio–Fagetum s.lat., vi{je pa Lamio orvalae–Fagetum in Ranunculo–Fagetum s.lat. (Zupan-~i~ ustno). 2.2.7. Julijske Alpe Severovzhodni del slovenskih Julijskih Alp, skupaj s planotami Jelovice (1.200 m), Pokljuke (1.300 m) in Me`aklje (1.200 m), sestavljajo poglavitni del obravnavanega obmo~ja. Pora{~ajo jih predvsem smrekovi gozdovi Rhytidiadelpho lorei–Piceetum in Adenostylo glabrae–Piceetum, pojavljajo pa se {e bukovi gozdovi Anemono trifoliae–Fagetum. 2.2.8. Kamni{ko-Savinjske Alpe Del Ju`nih apneni{kih Alp severno od Ljubljanske kotline. Za koza~o zanimive so visokogorske planote Kra{ica (800 – 1.000 m), Menina (300 – 1.100 m) in Ve`a (1.000 – 1.600 m). Predele s karbonatno podlago pora{~ajo bukovi gozdovi z jelko Ompha-lodo–Fagetum s. lat., predele s silikatno podlago smrekovi gozdovi Deschampsio–Piceetum, v ni`jih legah pa se pojavljajo tudi sestoji Luzulo– Fagetum s. lat. 2.2.9. Posavsko hribovje Hribovje na obeh straneh spodnje Savske doline. Najvi{ji vrh obmo~ja je Kum (1.220 m), obmo~je pa obsega {e Bohor z najvi{jim vrhom Velikim Javorni-kom (1.023 m) in se naprej razteza po Kozjanskem (708 m) in Orlici (686 m) do Bizeljskega. Podlaga je prete`no karbonatnega tipa, kjer uspevajo razli~ni tipi bukovega gozda (Ostryo–Fagetum, Ranunculo–Fage-tum, Hacquetio–Fagetum, Lamium orvalae– Fagetum), na mladopaleozojskih kamninah pa uspevajo kislo-ljubni gozdovi, kot je Blechno–Fagetum (Javornik & Voglar 1995). 2.2.10. Kr{ka ravan Obmo~je le`i med Kr{kim hribovjem in Gorjanci ter obsega ostanke ni`inskih poplavnih gozdov (Krakovski gozd, Dobrava, Gaj). Makrorelief je precej homogen, ravninski del z nadmorskimi vi{inami med 11 T. Miheli~ et al.: Koza~a Strix uralensis v Sloveniji 150 in 160 m pa zelo pester in razgiban. V gozdovih prevladujeta zdru`bi Pseudostellario–Quercetum robo-ris in Pseudostellario–Carpinetum betuli. Glavne drevesne vrste so dob Quercus robur, beli gaber Carpinus betulus in ~rna jel{a Alnus glutinosa. 3. Gnezditvena raz{irjenost v Sloveniji Koza~o smo odkrili v desetih geografsko lo~enih obmo~jih (slika 2), ki sestavljajo 21% slovenske po-vr{ine. Obmo~ja pripadajo submediteranski, dinarski, alpski, predalpski in subpanonski zoogeografski regiji. V pregledu lokalitet obravnavamo tudi Pohorje (predalpska regija), kjer v novej{em ~asu koza~e nismo zasledili, vendar so s tega obmo~ja znani nekateri zgodovinski podatki in pri~evanja lovcev. 3.1. Submediteranska regija 3.1.1. Ćićarija V slovenskem delu Ćićarije kozača še ni bila odkrita, čeprav Benussi et dl. (1997) domnevajo, da verjetno živi tudi tu, pri čemer izpostavljajo Slavnik. Med letoma 1990 in 1992 so registrirali več samcev kozač, ki so se odzivali na posnetke, v hrvaškem delu Cičarije (Učka, Gomila, Dol) na nadmorskih višinah med 890 in 1.060 m. Nekateri samci so bili izzvani zelo blizu slovensko-hrvaške meje (MarČeta ustno). Edini znani podatek o opazovanju kozače v slovenskem delu submediteranske regije je iz negnezditvenega obdobja leta 1983, ko je bila opazovana v Povirju pri Divači (Lipej & Gjerkeš 1994). Slika 2: Raz{irjenost koza~e Strix uralensis v Sloveniji v gnezditvenem obdobju (velike pike – potrjena ali verjetna gnezditev z najdbo gnezda ali s poslu{anjem obmo~nega petja samca; male pike – mo`na gnezditev, osebek opazovan v gnezditveno ustreznem ~asu in habitatu) (karta: Geografski in{titut ZRC SAZU) Figure 2: Distribution of the Ural Owl Strix uralensis in Slovenia in the breeding season (big dots – confirmed or probable breeding on the basis of discovered nest or male's territorial singing; small dots – possible breeding, individual observed in suitable habitat and at the time suitable for breeding) 12 ACROCEPHALUS 21 (98-99): 9 — 22, 2000 3.2. Dinarska regija 3.2.1. Trnovski gozd Vsa opazovanja koza~ v Trnovskem gozdu so iz devetdesetih let. Kot gnezdilka Trnovskega gozda je navedena v Ornitolo{kem atlasu Slovenije (Geister 1995). Prvi~ so bile koza~e na planoti odkrite leta 1993 v okolici Male Lazne (Benussi & Genero 1995) na nadmorskih vi{inah med 1.000 in 1.200 m. Pri popisu iz istega leta je bila ugotovljena gostota 4–5 parov/10 km2 (tabela 2). Julija 1998 sta bila v bli`ini Kuclja (1.237 m) opa`ena dva pojo~a samca, ogla{ala se je tudi samica (Vrezec 1999). Koza~a je bila v Trnovskem gozdu najdena na nadmorskih vi{inah med 974 in 1.490 m. Gnezdo {e ni bilo odkrito, kljub velikemu {tevilu (24) postavljenih gnezdilnic (Benussi et al. 1997). 3.2.2. Krimsko hribovje Geister (1995) za Krimsko hribovje koza~e ne omenja, kot najbli`ji podatek pa navaja opazovanje A. Toma`ina, ki je na{el gnezdo z mladi~i leta 1990 pri Hotedr{~ici. Prve registracije ogla{anj teritorialnih samcev na tem obmo~ju so bile 23.3.1995 pri Krvavi Pe~i nad I{kim Vintgarjem na nadmorski vi{ini 880 m (Jan~ar 1996), 25.3.1997 na Zagori nad Planino in 1.3.1998 na Loga{ki planoti blizu Oblega vrha na nadmorski vi{ini 650 m (Skvar~a ustno). Pri sistemati~nih popisih na pobo~ju Krima v letih 1998 in 1999 je bila ugotovljena gostota 2,2–3,3 para/10 km2 (tabela 2), sove so bile odkrite na vi{inah od 390 do 1.070 m (Vrezec 1997). Ob popisu koza~e na Ljubljanskem vrhu v letu 1999 je bila ugotovljena gostota 2,2 para/10 km2 (tabela 2), pari pa so bili opazovani na vi{inah med 580 in 740 m (Vrezec v tisku a). Gnezdo v Krimskem hribovju {e ni bilo odkrito. V letu 1999 je bil na Krimu (800 m) ugotovljen verjeten poskus gnezdenja koza~e v umetni gnezdilnici (zaboj~ek na vi{ini pribli`no 5 metrov na smreki Picea abies). 29.4.1999 je bila v njej najdena ve~ja koli~ina koza~inega puha, s katerim samica ozna~i gnezdo pred za~etkom gnezdenja (Mikkola 1983). Leta 1994 so bili med Smrekovcem in Ivanjim vrhom v bli`ini Mokrca na vi{ini 900 m opazovani mladi~i koza~e (Lorger ustno). 3.2.3. Sne`nik in Javorniki Koza~o smo na{li tako na Javornikih kot na Sne`niku. Na Javornikih je bila registrirana na nadmorskih vi{inah med 590 in 1.280 m v bukovem gozdu z jelko Omphalodo–Fagetum s.lat. (Denac ustno, Polak pisno). Najni`je (590 m) je opazovanje gnezditveno sumljivega pojo~ega samca z roba Cerkni{kega jezera pri Otoku junija 1998 (Polak pisno). Najvi{je je bila koza~a opa`ena v gozdnem rezervatu pri Dedni gori na nadmorski vi{ini 1.280 m v maju in juniju 1999 (Polak pisno). Podrobnej{ih raziskav na Javornikih {e ni bilo in tudi gnezdo {e ni bilo najdeno. Na Sne`niku smo koza~o odkrili v dinarskih bukovih gozdovih z jelko Omphalodo–Fagetum s.lat. med 900 in 1.300 m (Polak 1985 & 1989, Surina v tisku, Lorger ustno, Polak pisno, Tome pisno, Trilar & Vrezec neobjavljeni podatki). Poleg tega je bila ugotovljena tudi v mrazi{~nem smrekovem gozdu Hacquetio–Piceetum, in sicer v Grdi dragi pri Svi{~a-kih (1.200 m), kjer je maja 1994 Polak (pisno) opazoval in poslu{al samca. Gostota koza~ je bila na Sne`niku ugotavljana 26.5.1997. Na 15,7 km dolgem transektu v okolici Svi{~akov (Omphalodo– Fagetum s.lat.) je bilo registriranih 7 parov koza~. Ocena gostote je 4–5 parov/10 km2 (Trilar & Vre-zec neobjavljeni podatki). Za obmo~je smo zbrali podatke o treh gnezdih. Prvo, z mladi~em, je bilo leta 1983 najdeno pri Kozar{ah (850 m) v duplu javorja Acer pseudoplatanus na vi{ini 2 m (@upan~i~ pisno), drugo prav tako v duplu javorja na vi{ini 6 m leta 1997 pri Bukovcu na nadmorski vi{ini 1.300 m (Polak pisno), tretje pa leta 1999 na zahodni strani Sne`nika blizu Smrekovih dolin v panju na vi{ini 2 m, ko sta bili v gnezdu najdeni 2 jajci, pozneje pa {e 2 uspe{no speljana mladi~a (Surina v tisku). 3.2.4. Ribni{ko-ko~evsko obmo~je Koza~a naseljuje celotno obmo~je jelovo-bukovih sestojev (Peru{ek 1990 & 1998), posami~ni pari koza~ se zadr`ujejo tudi v drugih gozdnih zdru`bah npr. Hedero–Fagetum. Najve~ koza~ `ivi na strnjenem obmo~ju, ki zaobjema Goteni{ko in Veliko goro ter Stojno, na severu pa obmo~je Roga. Na osojnih pobo~jih se spusti do dolin (Peru{ek 1998). Pojavlja se tudi v sestojih Hedero–Fagetum v Suhi krajini kot tudi na robu obmo~ja, kot je to v Jauhah v Lamio orvalae–Fagetum na nadmorski vi{ini 550 m. Ocena gostote je 2–3 pari/10 km2 v jelovo bukovih gozdovih na nadmorskih vi{inah od 500 do 1.200 m. Najdenih je bilo 11 gnezd, ve~ina v duplu ali {trclju bukve Fagus sylvatica, doba Quercus rubur in jelke Abies alba, dve gnezdi pa v vejnatih gnezdih ujed (Peru{ek 1998). 13 T. Miheli~ et al.: Koza~a Strix uralensis v Sloveniji 3.2.5. Gorjanci Z Gorjancev je znan en sam podatek. Junija 1995 so bili opazovani dva mladi~a in en odrasel osebek v bli`ini Javorovice na nadmorski vi{ini okrog 550 m (Lorger ustno). Glede na to, da obmo~je pora{~ajo obse`ni gozdovi na primernih nadmorskih vi{inah in da obmo~je z vidika koza~e {e ni bilo raziskano, je pri~akovati, da je ta sova na Gorjancih bolj pogosta. 3.3. Alpska regija 3.3.1. Julijske Alpe Prvi~ je bilo pojavljanje koza~e potrjeno leta 1966, ko je Veber (ustno) na Martin~ku na Jelovici (1.250 m) na{el {e neoperjenega mladi~a (slika 3). Mladi~ je bil na tleh, ob njem pa sta bila opa`ena tudi oba star{a. Kasneje (1994) se je samec ogla{al na skrajnem vzhodnem delu Jelovice (1.350 m). Na Pokljuki je bila koza~a leta 1992 najdena na Goreljku (1.280 m; Trontelj 1994), 1994 pa na nekoliko ni`jem Zatrniku (1.100 m; Kmecl & Ri`ner 1995). Gnezdenje je bilo potrjeno leta 1997, ko je bilo najdeno gnezdo na Mesnovcu na nadmorski vi{ini 1.480 m (Miheli~ v tisku a). Sova je gnezdila na tleh, ob debelej{i smreki Picea abies, vendar je bilo gnezdo izplenjeno. [e bolj skopi so podatki za Me`akljo. Leta 1995 so gozdarji na{li gnezdo z jajci v trhlem {toru pri planini Spodnji Kozjek (1.100 m; Maren~e 1996). Gnezdo je kasneje propadlo, gozdarji pa so koza~o videvali na tem obmo~ju tudi v naslednjih letih. Njeno pojavljanje v drugih predelih obmo~ja Slika 3: Mladi~ koza~e Strix uralensis; Martin~ek na Jelovici (1.250 m), 1966 (foto: I. Veber) Figure 3: Ural Owl's young; Martin~ek at Jelovica (1.250 m), 1966 (photo: I. Veber) 14 potrjujejo le posamezni naklju~ni podatki. V Bohinjskih planinah je bila opa`ena dvakrat. V bli`ini Planine pri jezeru (1.400 m) se je 3.5.1997 ogla{al samec, pod ^rno prstjo pa so bili istega leta najdeni njeni ostanki (900 m; Miheli~ ustno). Koza~a je bila v Julijskih Alpah ugotovljena med 900 in 1.480 m, na italijanski strani pa je bilo gnezdo najdeno na vi{ini 720 m v gnezdu kanje Buteo buteo pri gori Mija (Benussi et al. 1995). 3.3.2. Kamni{ko-Savinjske Alpe Podrobneje so bile raziskane le Savinjske Alpe, zlasti obmo~je okoli Zgornje Savinjske doline (Svetli~i~ 1995). Pojavljanje koza~e na tem obmo~ju je poznano `e dalj ~asa (lovci, gozdarji), prvi dokumentirani podatek pa se nana{a na leto 1989, ko je bil poslu{an samec na planini Pol{ak nad Ve`o (Dleskov{kova planota) na nadmorski vi{ini 1.600 m, ki jo pora{~a zdru`ba Rhodothamno–Rhododendretum Laricetosum. V Zgornji Savinjski dolini se koza~a najpogosteje pojavlja v starih bukovih gozdovih z jelko Ompha-lodo–Fagetum s.lat., ki pora{~ajo velike gorske planote na desni strani doline (Vogrin & Svetli~i~ v pripravi), pojavlja pa se tudi v ni`je le`e~ih (650 m) gozdovih Luzulo-Fagetum s.lat. (Cerar v tisku). Ugotovljena je bila med 570 in 1.600 m (Vogrin & Svetli~i~ v pripravi), gostota pa je bila na gozdnem predelu Kra{ice, ki je bil glede sov podrobneje preu~en, ocenjena na 3,5 para/10 km2 (tabela 2; Sve-tli~i~ 1995). Na obmo~ju Savinjskih Alp je bilo najdenih sedem koza~inih gnezd (Kra{ica, Menina, Ve`a, Ko{ac nad Logarsko dolino, Savinjski vrh nad Ljubnim), ve~ino-ma v duplih ali odlomih bukev Fagus sylvatica (2), javorja Acer pseudoplatanus (1), gradna Quercus sessiliflora (1), smreke Picea abies (1) in jelke Abies alba (1), eno pa v zapu{~enem gnezdu ujede na vi{ini 18 m (Cerar v tisku, Bla`evi~, Cajner, Kladnik & Svetli~i~ neobjavljeni podatki). Edini podatki o koza~i za Kamni{ke Alpe so iz kranjske strani Menine, in sicer na Travni{kem gri~u (1.200 m) in na Velikem vrhu (1.450 m; @nidar{i~ pisno) ter s Sivore pri Dobr~i, kjer se je 8.4.1996 na nadmorski vi{ini 900 m ogla{al samec. Ta podatek je zanimiv zaradi neposredne bli`ine Karavank, kjer koza~a {e ni bila ugotovljena, vendar jo tam pri~aku-jemo. 3.4. Predalpska regija 3.4.1 Posavsko hribovje ACROCEPHALUS 21 (98-99): 9 — 22, 2000 Koza~o smo v Posavskem hribovju na{li na treh lokacijah. V Dobovcu pod Kumom (900 m) je bilo 2.6.1980 v bukovem gozdu Ranunculo–Fagetum v polduplu bukve Fagus sylvatica na vi{ini 7 m najdeno gnezdo z mladi~em (Bo`i~ 1992), leta 1998 pa je koza~a na isti lokaciji gnezdila v gnezdilnici, postavljeni na smreko Picea abies na vi{ini 7 m (Bo`i~ v tisku). Ve~krat so koza~o opazovali in sli{ali na Velikem Kozjem nad Bri{ami pri Zidanem mostu (550 m; Gobec v tisku). S pobo~ja Orlice v Kozjanskem parku pa imamo dva podatka. Spomladi 1970 je v bli`ini vasi Ore{je (350 m) koza~a pri{la na senik, usmrtila tam gnezde~e golobe in izlegla eno jajce. Ptica je bila ustreljena in preparirana (Lorger ustno). Podnevi 28.5.1999 pa je bila v bli`ini vrha Inter-medija na Orlici (600 m n.v.) opazovana v bukovem gozdu Hacquetio–Fagetum. Obmo~je Posavskega hribovja je glede koza~e {e vedno eno slab{e raziskanih v Sloveniji, saj imamo iz tega konca le podatke o posameznih opazovanjih, zato je slika o raz{irjenosti koza~e v tem predelu {e precej nejasna. Po dosedaj zbranih podatkih lahko sklepamo, da koza~a v Posavskem hribovju zaseda obmo~ja med 300 in 700 m, ki so pora{~ena z razli~nimi tipi bukovega gozda: Ranunculo–Fagetum, Hacquetio–Fagetum in Ostryo–Fagetum. Obmo~je je zanimivo, ker je prehod med osrednjim dinarskim prostorom, kjer so koza~e najpogostej{e (ribni{ko-ko~evsko obmo~je), in alpsko regijo, zlasti Kamni{ko-Savinjske Alpe, poleg tega pa se naprej navezuje na hribovja na [tajerskem (Haloze, Bo~, Dona~ka gora, Macelj, Pohorje). 3.4.2. Pohorje V novej{em ~asu koza~e na Pohorju nismo odkrili (Bo`i~ & Vrezec v tisku), pa~ pa omenja koza~o za Pohorje Reiser (1925), ~eprav dokaza o gnezdenju ni imel. Navaja tudi nekaj podatkov iz okolice Pohorja in Maribora iz negnezditvenega obdobja in pravi, da je koza~a na tem obmo~ju pogostej{a v jesenskem in spomladanskem ~asu. Opisuje tudi primer para koza~, ki je bil ustreljen med parjenjem 22.2.1847 blizu Ra~. Edini podatki o koza~ah na Pohorju v novej{em ~asu izvirajo iz pri~evanj lovcev, ki trdijo, da so opazovali in poslu{ali koza~e pod Spodnjo brvjo in na Pesku na Rogli (Bra~ko 1994, Verovnik pisno). Podatkov nismo upo{tevali v karti raz{irjenosti (slika 2). Domnevamo, da koza~a na Pohorju ne gnezdi ve~ ali pa gnezdi v zelo majhnem {tevilu. Drugje na [tajerskem bi koza~o lahko pri~akovali v Halozah, na Bo~u, Dona~ki gori in na Maclju. Lovci namre~ zatrjujejo, da je na Bo~u pogosta (Melcer pisno). 3.5. Subpanonska regija 3.5.1. Kr{ka ravan Najve~ podatkov za koza~o je iz gnezditvenega obdobja iz Krakovskega gozda. Ve~inoma so podatki vezani na gozdni rezervat ali njegovo okolico, kjer prevladujeta dob in beli gaber. Prvi~ je bila koza~a v Krakovskem gozdu opa`ena 31.3.1976 (Gregori 1992). Leta 1991 je Jan~ar (1991) poslu{al petje dveh koza~. Spomladi leta 1998 je bilo v okviru popisa ptic Krakovskega gozda ugotovljeno, da se koza~a stalno zadr`uje v gozdnem rezervatu ob potoku Senu{a. Pono~i se je odzvala na predvajanje posnetka. Koza~a ni vezana le na osrednji del Krakovskega gozda, pa~ pa se pojavlja tudi na obrobju (Lorger ustno, [tum-berger pisno). 23.5.1999 je bil v spodnjem delu rezervata Krakovo na nadmorski vi{ini 150 m najden neoperjen mladi~, ki ga je z varne razdalje varoval eden od star{ev, kar je najni`je potrjeno gnezdenje koza~e v Sloveniji. Na obmo~ju Kr{ke ravni je bila koza~a ugotovljena {e v gozdu Dobrava (160 m), kjer sta Vogrin & Hudoklin (1993) 13.6.1993 na{la pero. 4. Vi{inska raz{irjenost V Evropi vi{inska raz{irjenost koza~e ni bila sistemati~no preu~evana. Glutz von Blotzheim & Bauer (1994) navajata, da na Slova{kem `ivi med 450 in 850 m, v Romuniji pa med 105 in 1.600 m. Za Slovenijo Tome (1996) ugotavlja, da je koza~a sova z najve~jo toleranco v vi{inski raz{irjenosti in da se pojavlja med 125 in 1.280 m. Pri tem je upo{teval podatke iz gnezditvenega in negnezditvenega obdobja. Po novej{ih podatkih ugotavljamo, da v Sloveniji koza~a gnezdi na nadmorskih vi{inah med 150 in 1.600 m. Osrednji del gnezditvenih opazovanj (med 1. in 3. kvartilom) je bil med 660 in 1.100 m (mediana = 850 m). Od dvestometerskih pasov je bilo najve~ opazovanj med 800 in 990 m (25,0%; slika 4). Veliko {tevilo opazovanj v vi{inskem pasu med 0 in 199 m (slika 4) gre zlasti na ra~un dobre raziskanosti in velikega {tevila podatkov iz Krakovskega gozda (150–160 m). Stalno pojavljanje in gnezdenje koza~e v Krakovskem gozdu ka`e na dejstvo, da je koza~a zgolj posredno odvisna od nadmorske vi{ine (Tome 1996) in bolj od ustreznosti habitata, torej starih gozdov, kjer je dovolj ustreznih prostorov za gnezdenje. Le ti so v Sloveniji vezani zlasti na vi{je le`e~e predele velikih gorskih planot, kjer v Sloveniji prebiva tudi 15 T. Miheli~ et al.: Koza~a Strix uralensis v Sloveniji 1600-1790 1400-1590 12001390 10001190 800990 600790 400590 200390 O190 0 5 10 15 20 25 30 % števila parov/ number percentage Slika 4: Višinska razširjenost kozače Sfr/x uralensis v Sloveniji v gnezditvenem obdobju (n = 172) Figure 4: Altitudinal distribution of Ural Owl Sfr/x uralensis in Slovenia in the breeding season (n = 172) največji del populacije kozač. To kažejo višinske razširjenosti kozače na Krimskem hribovju, Snežniku, Javornikih in Ribniško-kočevskem območju, za katere smo zbrali največ podatkov (tabela 1). V negnezditvenem obdobju se glavnina populacije pomakne v nižje lege. Osrednji del opazovanj (med 1. in 3- kvartilom) je bil med 300 in 800 m (mediana=550 m), največ pa v višinskem pasu med 200 in 390 m (25,3%; slika 5). Najniže (180 m) je bila odkrita pri Fučkovcih v Beli krajini in v Središču ob Dravi (Hudoklin 1996, Perušek 1998, Kočevar pisno), najvišje (1.230 m) pa v Riharskem pod 1600-1790 J2 »1400-1590 g 1200-1390 'S jI 1000-1190 (S V. 800990 i » 60O790 co o. 2 400590 !g 200390 O190 0 5 10 15 20 25 30 % števila opaženih osebkov / number of observed indivuduals percentage Slika 5: Višinska razširjenost kozače Sfr/x uralensis v Sloveniji v negnezditvenem obdobju (n = 95) Figure 5: Altitudinal distribution of Ural Owl Sfr/x uralensis in Slovenia in the nonbreeding season (n = 95) Rogatcem v Savinjskih Alpah (Kladnik pisno; slika 5). 5. Populacijske ocene in ekološke gostote Ugotovljene ekološke gostote kozač v Severni Evropi (Švedska, Finska, Rusija) so se gibale od 0,6—2,4 para/10 km2, velikost teritorija v optimalnem habi-tatu pa so ocenili na 4,5—10 km2 (Mikkola 1983, Pietiäinen & Saurola 1997). Na Poljskem so v letu 1992 ugotovili višjo gostoto, 3 pare/10 km2, ki je tudi ena najvišjih gostot v Evropi (Czuchnowski 1997). Tabela 1: Vi{inska raz{irjenost (m) koza~e Strix uralensis v treh dobro raziskanih obmo~jih (n – {tevilo podatkov; min – najni`ja ugotovljena nadmorska vi{ina; max – najvi{ja ugotovljena nadmorska vi{ina; 50% – vi{inski pas, v katerem je bilo 50% vseh ugotovljenih parov; med – mediana; planota – vi{inski pas, v katerem le`i planotasti del pogorja) Table 1: Altitudinal distribution (m) of Ural Owl Strix uralensis in three well-researched districts (n – number of data; min – the lowest recorded altitude; max – the highest recorded altitude; 50% – altitudinal belt in which 50% of all established pairs were recorded; med – median; plateau – altitudinal belt in which the plateau-like part of the mountain chain is situated) obmo~je/ district min 50% med planota/ plateau najvi{ji vrh/ highest peak Krimsko hribovje/ 39 390 Krim mount. chain Sne`nik in/and 36 590 Javorniki Ribni{ko-ko~evsko 34 500 obmo~je/district 1.070 650–835 790 600–900 (Krim) 1.107 600–800 (Ljubljanski Vrh) (Krim) 1.300 820—1.200 1.065 800—1.200 (Javorniki) 1000—1.300 (Snežnik) 680—955 84° 800—1.100 1.796 (Veliki Sne`nik) 1.289 (Goteni{ki Sne`nik) n max 1.200 16 ACROCEPHALUS 21 (98-99): 9 — 22, 2000 Tabela 2: Pregled ugotovljenih gostot in ocen {tevila parov koza~ Strix uralensis p o posameznih obmo~jih in ocene za Slovenijo (opomba: raziskana povr{ina – velikost obmo~ja (km2) ali dol`ina transekta (km), na katerem je bila ugotavljena ekolo{ka gostota; viri: BENUSSI & GENERO 1995, PERU[EK 1991, SVETLI^I^ 1995, VREZEC 1997 v tisku a) Table 2: An overview of the established densities and estimates as to the number of pairs of Ural Owl Strix uralensis i n separate districts, and total estimate for Slovenia (note: investigated area – size of the area (km2) or length of transect (km) in which ecological density was established; sources: BENUSSI & GENERO 1995, PERU[EK 1991, SVETLI^I^ 1995, VREZEC 1997 in print a) obmo~je/ district velikost/ gostota/ raziskana (km2) (par/10 km2) površina/ size density investigated area (km2) (pairs/10 km2) ocena {tevila % slovenske parov/ populacije/ estimated pairs % of the Slovene population Trnovski gozd 140 Krimsko hribovje 440 Sne`nik in Javorniki 430 Ribni{ko-ko~evsko obm. 1.000 Gorjanci 80 Julijske Alpe 850 Kamni{ko-Savinjske Alpe 1.100 Posavsko hribovje 200 Kr{ka ravan 70 4,0—5,0 2,2—3,3 4,0—5,0 2,0—3,0 3,5 13,0 km2 20,7 km2, 31,4 km2 50—60 15,7 km 8,5 km2 30—40 7>8 50—60 12,2 60—70 14 »4 150—170 35,5 10—20 3,3 25—30 6,5 50—70 13 »3 20—30 5,5 5—10 1,5 Slovenija 20.256 0,20—0,25 400—500 100,0 V Sloveniji so ekolo{ke gostote koza~ ve~je in dosegajo tudi 4,0–5,0 parov/10 km2. To je verjetno posledica velikega {tevila ustreznih gnezditvenih prostorov in razpolo`ljivosti hrane (tabela 2). Geister (1995) ocenjuje, da v Sloveniji `ivi 200– 300 parov koza~. Na{a ocena, ki temlji na predstavljenih podatkih, presega to vrednost in zna{a 400–500 parov, kar pomeni 3,6% evropske populacije (Pietiäinen & Saurola 1997). Najve~ (35,5%) jih gnezdi na Ribni{ko-ko~evskem obmo~ju, kar je razumljivo zaradi kompleksa ohranjenega gozda, velikega 1.000 km2, in ustreznosti habitata (dinarski bukovi gozdovi z jelko Omphalodo–Fagetum s.lat.). 6. Habitat @ivljenjski prostor koza~e je bolj ali manj vezan na dinarski fitogeografski svet, kjer naseljuje prostrane gozdove. Glavna gozdna zdru`ba tega obmo~ja je dinarski bukov gozd z jelko Omphalodo–Fagetum s.lat., ki je osnovna rastlinska zdru`ba v Sne`ni{kem gorovju, Ko~evsko-ribni{kem obmo~ju, Trnovskem gozdu in Krimskem hribovju, na nadmorskih vi{inah od 700 do 1.200 m (Marin~ek 1987). Prav tako jo najdemo v predalpskih bukovih gozdovih z jelko Omphalodo– Fagetum s.lat. in gorskih bukovih gozdovih Lamio orvalae–Fagetum s. lat. alpskega, predalpskega in pred-dinarskega fitogeografskega obmo~ja. Na obmo~ju Julijskih Alp pa naseljuje predvsem smrekove gozdove, kot so Adenostylo glabrae–Piceetum in Rhytidiadelpho lorei–Piceetum, pojavlja pa se tudi v gozdovih bukve Anemono trifoliae–Fagetum, kjer naravno raste smreka Picea abies. Poleg rastlinske zdru`be ima pomembno vlogo tudi stanje gozda, predvsem njegova starost. Tako je bila koza~a najdena predvsem v starej{ih sestojih, kjer rasti{~ne razmere omogo~ajo rast debelega drevja, nikjer pa je nismo na{li v mlaj{ih razvojnih fazah in sestojih, kjer kljub veliki starosti raste le tanj{e drevje. Glede na to, da je najpogostej{i tip gnezdi{~a {trcelj odlomljenega debla, duplo ali polduplo (Mikkola 1983, Cramp 1985), je razumljivo, da ji bolj ustrezajo gozdovi z debelej{im drevjem. Pomanjkanje ustreznih gnezdi{~ je o~itno eden glavnih vzrokov za odsotnost koza~e. To pravi `e Poneb{ek (1917), ko pi{e, da je razlog za negnezditev koza~e na Kolovcu v za~etku 20. stoletja v zgolj mladih gozdovih tega obmo~ja. Tako je koza~a danes najmanj pogosta v ni`inskem svetu, v vi{ine pa se povzpne nekako do altimontan-skega rastlinskega pasu. Zgornjo mejo raz{irjenosti 17 T. Miheli~ et al.: Koza~a Strix uralensis v Sloveniji Slika 6: Dinarski bukov gozd z jelko Omphalodo–Fagetum s. lat. je zna~ilen habitat koza~e Strix uralensis v Sloveniji; pragozd Krokar v ribni{ko-ko~evskem obmo~ju (foto: M. Peru{ek) Figure 6: Dinaric beech forest with fir Omphalodo–Fagetum s. lat. is a typical habitat of Ural Owl Strix uralensis in Slovenia; Krokar virgin forest in the Ribnica-Ko~evsko district (photo: M. Peru{ek) dolo~ajo ostre klimatske razmere, ki onemogo~ajo rast debelega drevja. Tako v dinarskem svetu koza~e ni ve~ najti v pasu subalpinskega bukovega gozda Polysticho lonchitis–Fagetum s.lat. med 1.400 in 1.600 m, kjer raste pritlikava in zveri`ena bukev. V alpskem svetu pa na istih nadmorskih vi{inah uspevajo debelej{i smrekovi gozdovi npr. Adenostylo glabrae– Piceetum (Zupan~i~ ustno). V tak{nem gozdu je bilo leta 1997 najdeno gnezdo koza~e na nadmorski vi{ini 1.480 m (Miheli~ v tisku a). Glavni vzrok za pomanjkanje gnezdi{~ v ni`inah je gospodarjenje z gozdom. Zato ne presene~a podatek o gnezdenju koza~e v gozdnem rezervatu v Krakovskem gozdu, kjer je zaradi izlo~itve dela gozda iz gospodarjenja veliko primernih gnezdi{~. Koza~a tu Tabela 3: Habitati (gozdne zdru`be), v katerih so bila najdena gnezda koza~ Strix uralensis (n = 16) Table 3: Habitats (forest associations) in which nests of Ural Owl Strix uralensis were found (n = 16) gozdna zdru`ba/ forest association % nadm. vi{ina/ altitude Otnphalodo—Fagetutn s.lat. Ranunculo—Fagetum Hedero—Fagetum Luzulo—Fagetum s.lat. Adenostylo glabrae—Piceetum 68,8 510—1.180 m 12,6 900 m 6,2 480 m 6,2 600 m 6,2 1480 m gnezdi v sestojih doba in belega gabra Pseudoste-llario–Quercetum roboris in Pseudostellario–Carpine-tum betuli. Poleg omenjenih gozdnih zdru`b smo koza~o v Sloveniji v gnezditvenem obdobju na{li {e v: Lonicero caeruleae–Piceetum, Hacquetio–Piceetum, Hacquetio– Fagetum, Hedero–Fagetum, Luzulo–Fagetum s.lat., Ostryo–Fagetum, Ranunculo–Fagetum, Rhodothamno– Rhododendretum–Laricetosum (tabela 3). 7. Gnezditveni prostor Zbrali smo podatke o 21 najdenih gnezdih koza~e iz razli~nih obmo~ij: Sne`nik in Javorniki (3), Ribni{ko-Ko~evsko obmo~je (6), Julijske Alpe (3; eno na italijanski strani), Kamni{ko-Savinjske Alpe (7) in Posavsko hribovje (2). Gnezda so bila najdena na nadmorskih vi{inah med 480 in 1.480 m. Zna~ilna gnezdi{~a koza~e po Evropi so dupla, poldupla ali vrhovi odlomljenih dreves, t.j. drevesni {trclji ali dimniki (Mikkola 1983). Ti so z 71,4% tudi najpogostej{i tip gnezda v Sloveniji (tabela 4). Ugotovljene vi{ine gnezd so bile od 1 do 10 m (tabela 3), najdena pa so bila na razli~nih vrstah {e `ivih ali odmrlih dreves; najpogosteje na bukvi Fagus sylvatica (tabela 5). Mikkola (1983) ugotavlja, da se je koza~a na Finskem zaradi pomanjkanja primernih naravnih dupel in zaradi pove~evanja gostote preusmerila na gnezdenje v vejnatih gnezdih drugih ptic, zlasti ujed. V Sloveniji je bilo gnezdenje koza~e v tem tipu gnezda ugotovljeno v 4 primerih (19,0%; tabela 4), in sicer v gnezdih kanj Buteo buteo (2) in sr{enarja S kupaj/Total 16 100,0 510—1480 m Slika 7: Samec koza~e Strix uralensis s plenom ob gnezdu v polduplu bukve Fagus sylvatica; [entjo{ki vrh na Kra{ici (1020 m n.v.), 5.5.1993 (foto: J. Svetli~i~) Figure 7: Male Ural Owl Strix uralensis with its prey at nest in semi-hole of beech Fagus sylvatica; [entjo{ki vrh at Kra{ica (1020 m a.s.l..), May 5th 1993 (photo: J. Svetli~i~) 18 n 11 2 ACROCEPHALUS 21 (98-99): 9 — 22, 2000 Tabela 4: Tipi gnezd koza~ Strix uralensis, najdeni v Sloveniji (n = 21) Table 4: Types of Ural Owl's nests found in Slovenia (n = 21) tip gnezda/type of nest vi{ina od tal (m) / height from the ground (m) % min povp/avg. SD duplo ali polduplo/ 9 42,8 1 9 4»9 2,30 hole or semi-hole drevesni {trcelj/tree stump 6 28,6 2 10 5,7 3,20 vejnato gnezdo/stick nest 4 19,0 8 18 12,0 3,74 tla/ground 1 4,8 0 - 0,0 - gnezdilnica/nestbox 1 4,8 7 - 7>° - S kupaj/Total 100,0 18 6,5 4»37 Pernis apivorus (1), pri enem gnezdu pa vrsta graditelja ni bila dolo~ena. Peru{ek (1998) domneva, da koza~a gnezda ujed tudi pleni. Na Ribni{ko-Ko~evskem obmo~ju je v letu 1992 na{el izplenjeno gnezdo skobca Accipiter nisus z ostanki mladi~ev in koza~inim izbljuvkom. V Sloveniji {e ni bil ugotovljen primer gnezdenja koza~e v gnezdu kragulja Accipiter gentilis, ki so sicer najpogosteje zasedena gnezda na Finskem (Mikkola 1983). Vi{ina vejnatih gnezd je v Sloveniji precej vi{ja od gnezd v duplih in {trcljih, od 8 do 18 m (tabela 4), najdena pa so bila na bukvi Fagus sylvatica in smreki Picea abies. Enkraten primer gnezdenja koza~e na tleh je bil ugotovljen na Mesnovcu na Pokljuki leta 1997 na nadmorski vi{ini 1.480 m, ko je gnezdila ob vzno`ju smreke Picea abies (Miheli~ v tisku a). Gnezdenje koza~e na tleh je poznano tudi s Finske (Mikkola 1983). Umetne gnezdilnice so za koza~o v Sloveniji manj zanimiv tip gnezda, saj je bila kljub precej velikemu {tevilu postavljenih gnezdilnic (198) v Trnovskem Tabela 5: Drevesne vrste, na katerih so bila najdena gnezda koza~e Strix uralensis v Sloveniji (n = 19) Table 5: Tree species in which Ural Owl's nests were found in Slovenia (n = 19) drevesna vrsta/tree species % Fagus sylvatica 7 36,8 Picea abies 4 21,0 Abies alba 3 15,8 Acer pseudoplatanus 3 15,8 Quercus robur 1 5,3 Quercus sessiliflo ra 1 5,3 S kupaj/Total 19 100,0 gozdu, na Krimskem hribovju, Sne`niku in Ribni{ko-ko~evskem obmo~ju (Benussi et al. 1997, Polak pisno, lastni podatki) doslej zasedena le ena; tip polodprte gnezdilnice (imitacija dupla) na smreki Picea abies (na vi{ini 7 m), v Posavskem hribovju pri Dobovcu pod Kumom v letu 1998 (Bo`i~ v tisku). Znan je tudi primer verjetnega poskusa gnezdenja koza~e v zaboj~ku z vejami (imitacija vejnatega gnezda) na smreki Picea abies (na vi{ini 4 m) v letu 1999 na Krimu. V Sloveniji imamo le en primer poskusa gnezdenja na zgradbi, in sicer iz Ore{ja pri Orlici, kjer je koza~a zlegla jajce v seniku, vendar pozneje ni gnezdila (Lorger ustno). Mikkola (1983) navaja, da je gnezdenje koza~e v stavbah sicer redek, vendar poznan pojav. 8. Zimska in negnezditvena raz{irjenost Najve~ opazovanj koza~e v zimskem ~asu je iz ravninskega sveta. Predvsem je opazen porast {tevila opazovanj v primerjavi z Zimskim ornitolo{kim atlasom Slovenije (Sovinc 1994) v Ljubljanski kotlini. Kljub temu da velja za stalnico (Cramp 1985), so v zimskem ~asu v Sloveniji o~itni premiki v ni`je lege. O vertikalni migraciji pri~a ve~je {tevilo opazovanj iz okolice Ljubljane. Najpogosteje je bila opazovana v gozdi~ih Ljubljanskega barja (A. Trontelj 1989, Vre-zec 1996, Vrban~i~ ustno, Tome pisno) in na Toma-~evskem produ (Ko{ir pisno). V Ljubljani je bila opa`ena {tirikrat. Prvi~ novembra 1984 v parku pod Ljubljanskim gradom (Kazmierczak 1985). Konec novembra 1995 je bila opa`ena v urbanem sredi{~u Ljubljane, na Ro`niku pa v januarju 1996 in 1997 (Bo`i~ 1997). Glutz von Blotzheim & Bauer (1994) navajata, da se lahko v zimskem ~asu koza~e pojavljajo v naseljih in parkih, kar o~itno dr`i tudi za na{e kraje. 19 n max n T. Miheli~ et al.: Koza~a Strix uralensis v Sloveniji V gnezditvenem obmo~ju so zimska sre~anja s koza~o manj {tevilna. Januarja 1989 so jo videli v Trnovskem gozdu (Zanutto pisno), januarja 1994 pa na Mokrcu (Senega~nik et al. 1998), obakrat nad 1.000 metri visoko. Na Ribni{ko-ko~evskem obmo~ju se pozimi redno pojavlja tudi v gnezditvenem obmo~ju, novembra 1996 pa je bila opa`ena na Javornikih. Vzrok za majhno {tevilo opazovanj je verjetno v manj{i terenski aktivnosti opazovalcev, ki je posledica te`je dostopnosti obmo~ij pozimi. Koza~a je bila pozimi najve~krat opazovana podnevi v mlaj{ih sestojih ~rne jel{e Alnus glutinosa, sadovnjakih, odprti kulturni krajini, urbanem okolju in parkih. Iz favnisti~nega stali{~a so zanimivi zimski podatki z vzhodne [tajerske, kjer koza~e v gnezditve-nem obdobju {e nismo odkrili. Ve~krat je bila opazovana v okolici Sredi{~a ob Dravi v letih 1961, 1966, 1971, 1992 in 1998 (Ko~evar pisno) in leta 1997 pri Veliki Nedelji ([tumberger ustno). Pogosto smo jo opazili ob cestah (Sovinc & [ere 1993, Sene-ga~nik 1997, Senega~nik et al. 1998, ), opazovana pa je bila tudi med lovom v popolnoma odprtem svetu (Vrezec 1996, Klenov{ek v tisku, Miheli~ v tisku b). Pozimi se koza~e razpr{ijo po ve~jem obmo~ju in niso vezane na stare gozdove, kjer gnezdijo (slika 8). Ve~ina opazovanj iz jesenskega pognezditvenega obdobja je iz gozdov gnezditvenega obmo~ja (Vrezec v tisku b). 9. Zaklju~ek Na podlagi {tevilnih novih podatkov lahko koza~o v Sloveniji ozna~imo kot dinarski favnisti~ni element borealnega tipa. Ve~ino leta pre`ivi v svojem gnezditvenem obmo~ju. Premiki v ni`je lege so vezani predvsem na zimski ~as (od novembra do za~etka marca) in na posamezne osebke. S tem pa se zastavlja vpra{anje, ali je bila vrsta od nekdaj tako {tevilna in ali gre bele lise iz preteklosti pripisati nepoznavanju in nezanimanju za to vrsto, ali pa se je vrsta v zadnjih letih raz{irila. Starej{a literatura govori v prid prvemu, saj Poneb{ek (1917) navaja, da jo je bilo videti na Gorenjskem, [tajerskem, Dolenjskem, Notranjskem, Ribni{ko-ko~evskem in celo v Beli krajini. Pogosta naj bi bila tudi v okolici Ljubljane, celo v Tivolskem gozdu. Dana{nja raz{irje-nost je torej podobna tisti pred sto leti. Seveda pa dejstvo, da se je koza~a izkazala za bolj pogosto, kot smo mislili v za~etku devetdesetih let, ne ovr`e njene ogro`enosti. Ogro`a jo zlasti inten- Slika 8: Raz{irjenost koza~e Strix uralensis v Sloveniji v negnezditvenem obdobju (karta: Geografski in{titut ZRC SAZU) Figure 8: Distribution of Ural Owl Strix uralensis in Slovenia in the nonbreeding season 20 ACROCEPHALUS 21 (98-99): 9 — 22, 2000 zivno gospodarjenje z gozdovi, ki se ka`e predvsem v pomanjkanju primerno velikih dupel in poldupel, ki jih koza~a uporablja za gnezdenje. Na Finskem omenjeni problem re{ujejo z umetnimi gnezdilnica-mi, v katerih gnezdi prek 40% populacije koza~e, gotovo pa je veliko bolj{a re{itev v zagotavljanju zadostnega {tevila debelih in odmrlih dreves v gozdu. Omenjena drevesa niso pomembna le za uspe{no gnezditev koza~e, temve~ so nepogre{ljiva tudi za normalno delovanje gozdnega ekosistema. Zahvala: Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam poslali ali sporo~ili podatke: Ante Bla`evi~, Tone Breznik, Milan Cajner, Damijan Denac, Ivan Fabec, Jernej Figelj, Andrej Hudoklin, Franci Kljun, Boris Ko~evar, dr. Ivan Kos, Martin Ko{ir, Gusti Lenart, Ervin Lorger, Bojan Mar~eta, Franc Matko, Rihard Melcer, Barabara Miheli~, Jo`e Miheli~, Slavko Polak, Borut Rubini~, Lojze Skvar~a, Bo{tjan Surina, Borut [tumberger, dr. Davorin Tome, Ivan Veber, Rudi Verovnik, Milan Vogrin, Jo`e Vrban~i~, Ignazio Zanutto, Miha @nidar{i~ in dr. Andrej O. @upan~i~. Posebej se zahvaljujemo Tonetu Kladniku za pomo~ pri izdelavi poro~ila o koza~i v Kamni{ko-Savinjskih Alpah ter dr. Marku Accetu in dr. Mitji Zupan~i~u za pomo~ pri dolo~anju gozdnih zdru`b. 10. Povzetek ^lanek obravnava raz{irjenost koza~e Strix uralensis macroura v Sloveniji v gnezditvenem in negnezdi-tvenem obdobju, njeno vi{insko raz{irjenost, habitat, gnezditveni prostor ter populacijske ocene in ekolo-{ke gostote, ugotovljene v Sloveniji. Podatki so bili zbrani iz literature in od opazovalcev, ekolo{ke gostote pa so bile ugotavljane s posnetki ogla{anja. Koza~a je bila v Sloveniji odkrita na devetih obmo~jih (21% slovenske povr{ine). Obravnavano je tudi obmo~je ^i~arije (JZ Slovenija), kjer je bila vrsta ugotvljena le na hrva{ki strani, s [tajerske (Pohorje, Haloze; SV Slovenija) pa ni zanesljivih novej{ih podatkov. V gnezditvenem obdobju je v Sloveniji raz{irjena med 150 in 1.600 m (1. in 3. kvartil med 660 in 1.100 m; mediana = 850 m), medtem ko se v negnezditvenem in zimskem obdobju spusti v ni`je lege med 180 in 1.230 m (1. in 3. kvartil med 300 in 850 m; mediana = 550 m). Koza~a je v Sloveniji vrsta z veliko toleranco v vi{inski raz{irjenosti in je bolj kot od nadmorske vi{ine pri raz{irjenosti odvisna od habitata, kjer ima pomembno vlogo stanje gozda, predvsem dele` starega drevja oziroma starej{ih razvojnih faz. Najve~ koza~ v Sloveniji `ivi v dinarski zoogeografski regiji, kjer ve~inoma poseljujejo gozd bukve z jelko Omphalodo–Fagetum s. lat., `ivi pa tudi v drugih gozdnih zdru`bah: Lamio orvale–Fagetum s. lat., Anemone trifoliae–Fagetum, Ranunculo–Fagetum, Adenostylo glabrae–Piceetum, Pseudostellario–Querce-tum roboris in Pseudostellario–Carpinetum betuli. Pozimi je bila koza~a ve~krat opazovana tudi v zanjo precej netipi~nih habitatih: odprta kulturna krajina, parki, sadovnjaki in urbana okolja. Ve~ina koza~inih gnezd, najdenih v Sloveniji, je bila v duplih, poldu-plih in {trcljih (dimnikih) dreves (71,4%) na vi{ini 1 do 10 m (povp. 5,2 m) od tal, na javorju Acer pseudoplatanus, bukvi Fagus sylvatica, dobu Quercus robur, gradnu Q. sessiliflora, jelki Abies alba in smreki Picea abies. Manjkrat (19,0%) je bilo gnezdo koza~e najdeno v vejnatih gnezdih ujed (kanja Buteo buteo, sr{enar Pernis apivorus) na vi{inah 8 do 18 m (povp. 12 m) od tal, le enkrat (4,8%) pa v umetni gnezdil-nici in enkrat na tleh. Na posameznih lokalitetah v Sloveniji so bile ugotovljene visoke ekolo{ke gostote koza~, in sicer od 2–3 pari/10 km2 (Krimsko hribovje, ribni{ko-ko~evsko obmo~je) do 4–5 parov/10 km2 (Trnovski gozd, Sne`nik). Populacijo koza~e v Sloveniji avtorji ocenjujejo na 400 do 500 parov, kar po literaturnih podatkih pomeni 3,6% evropske populacije. Glede na ugotovitve o raz{irjenosti in zna~ilnostih koza~e v Sloveniji jo lahko ozna~imo kot dinarski favnisti~ni element borealnega tipa. 11. Literatura Benussi, E. & F. Genero (1995): L’Allocco degli Urali (Strix uralensis macroura) nel Trnovski gozd (Slovenia). Censimento in un’area campione. Suppl. Ric. Biol. Selvaggina 22: 563-568. Benussi, E., F. Genero & A. Puric (1995): Primi dati sulla nidificazione e lo severnamento dell’Allocco degli Urali, Strix uralensis macroura, nell’Italia nord-orientale. Riv. ital. Orn. 64 (2): 97-105. Benussi, E., F. Genero & A. Puric (1997): Distribuzione dell’Allocco degli Urali (Strix uralensis macroura) nel Friuli-Venezia Giulia, nella Slovenia occidentale e nell’Istria. Fauna 4 (4): 91-100. Bo`i~, I. A. (1992): Koza~a Strix uralensis. Acrocephalus 13 (51): 54. Bo`i~, I.A. (1997): Koza~a Strix uralensis. Acrocephalus 18 (83): 117. Bo`i~, I.A. (v tisku): Koza~a Strix uralensis. Acrocephalus 21 (98-99). Bo`i~, L., A. Vrezec (v tisku): Sove Pohorja. Acrocephalus 21 (98-99). Bra~ko, F. (1994): Koza~a Strix uralensis. Acrocephalus 15 (65-66): 155. Cerar, M. (v tisku): Koza~a Strix uralensis. Acrocephalus 21 (98-99). Cramp, S. (ed.) (1985): The Birds of Western Palearctic, Vol. I V. Oxford University Press, Oxford. 21 T. Miheli~ et al.: Koza~a Strix uralensis v Sloveniji Czuchnowski, R. (1997): Diet of the Ural Owl (Strix uralensis) in the Niepolomicka Forest, S-E Poland. Buteo 9: 69-75. Dvorak, M., A. Ranner & H. M. Berg (1993): Atlas der Brutvögel Österreichs. Umweltbundesamt, Wien. Fridl, J., D. Kladnik, M. Oro`en Adami~ & D. Perko (ed.) (1998): Geografski atlas Slovenije: dr`ava v prostoru in ~asu. DZS, Ljubljana. Geister, I (1995): Ornitolo{ki atlas Slovenije. DZS, Ljubljana. GG Ko~evje (1991): Obmo~ni gozdno gospodarski na~rt 1991-2000. GG Ko~evje, Ko~evje. Glutz von Blotzheim, U.N. & K.M. Bauer (1994): Handbuch der Vögel Mitteleuropas, Bd. 9. Aula-Verlag GmbH, Wiesbaden. Gobec, M. (v tisku): Koza~a Strix uralensis. Acrocephalus 21 (98-99). Gregori, J. (1992): Pti~i hrastovega pragozda in bli`nje okolice v Krakovskem gozdu. Acrocephalus 13 (52): 66-75. Hudoklin, A. (1996): Ornitolo{ko zanimivi kraji: Zgornji tok Lahinje. Acrocephalus 18 (75-76): 90-91. Jan~ar, T. (1991): Koza~a Strix uralensis. Acrocephalus 12 (49): 158-159. Jan~ar, T. (1996): Koza~a Strix uralensis. Acrocephalus 17 (74): 35. Javornik M., D. Voglar & A. Dermastia (ed.) (1988): Enciklopedija Slovenije, 2. zvezek. Mladinska knjiga, Ljubljana. Javornik M. & D. Voglar (ed.) (1995): Enciklopedija Slovenije, 9. zvezek. Mladinska knjiga, Ljubljana. Javornik M. & D. Voglar (ed.) (1998): Enciklopedija Slovenije, 12. zvezek. Mladinska knjiga, Ljubljana. Kazmierczak, K. (1985): Uralska sova Strix uralensis. Acrocephalus 6 (26): 67. Klenov{ek, D. (v tisku): Koza~a Strix uralensis. Acro-cephalus 21 (98-99). Kmecl, P. & K. Ri`ner (1995): Koza~a Strix uralensis. Acrocephalus 16 (73): 198. Lipej, L. & M. Gjerke{ (1994): Ujede (Falconiformes) in sove (Strigiformes) Slovenske Istre. Annales 4: 53-62. Luka~, G. (1998): List of Croatian Birds. Nat. Croat. 7 (3): 1-160. Maren~e, M. (1996): Koza~a Strix uralensis. Acrocephalus 17 (74): 35. Marin~ek, L. (1987): Bukovi gozdovi na Slovenskem. Delavska enotnost, Ljubljana. Martin~i~, A. & F. Su{nik (1984): Mala flora Slovenije. DZS, Ljubljana. Mikkola, H. (1983): Owls of Europe. T & A D Poyser, London. Miheli~, T. (v tisku a): Koza~a Strix uralensis. Acroce-phalus 21 (98-99). Miheli~, T. (v tisku b): Koza~a Strix uralensis. Acroce-phalus 21 (98-99). Mr{i}, N. (1997): Biotska raznovrstnost v Sloveniji, Slovenija – “vro~a to~ka” Evrope. Ministrstvo za okolje in prostor, Uprava RS za varstvo narave, Ljubljana. Peru{ek, M. (1990): Sove na ribni{ko-ko~evskem obmo~ju. Acrocephalus 11 (45): 77-78. Peru{ek, M. (1991): Ptice pragozdnih ostankov Rajhena-vski Rog in Pe~ka. Acrocephalus 12 (49): 124-136. 22 Peru{ek, M. (1998): Gnezdenje koza~e Strix uralensis v ko~evsko-ribni{kih gozdovih. Acrocephalus 19 (89): 99-103. Pietiäinen, H. & P. Saurola (1997): Ural Owl Strix uralensis. in: Hagemeijer, W.J.M. & M.J. Blair (ed.) (1997): The EBCC Atlas of European Breeding Birds. T & A D Poyser, London. Poneb{ek, J. (1917): Na{e ujede, I. del: Sove. Carniola, Muzejsko dru{tvo za Kranjsko, Ljubljana. Polak, S. (1985): Uralska sova Strix uralensis. Acrocephalus 6 (24): 30. Polak, S. (1989): Sove zgornje Pivke. Acrocephalus 10 (39-40): 16-19. Ra{ajski, J. & M. Vu~anovi} (1998): Uralska sova (Strix uralensis macroura, Wolf, 1810), nova gnezdarica Vojvodine. Ciconia 7: 112-115. Reiser, O. (1925): Die Vögel von Marburg an der Drau. Naturwiessenschaftlichen Verein in Steiermark, Graz. Senega~nik, K. (1997): Koza~a Strix uralensis. Acrocepha-lus 18 (84): 158-159. Senega~nik, K., A. Sovinc & D. [ere (1998): Ornitolo{ka kronika 1994, 1995. Acrocephalus 19 (87-88): 77-91. Sovinc, A. (1994): Zimski ornitolo{ki atlas Slovenije. Tehni{ka zlo`ba Slovenije, Ljubljana. Sovinc, A. & D. [ere (1993): Ornitolo{ka kronika za leto 1991. Acrocephalus 14 (58-59): 140-144. Surina, B. (v tisku): Koza~a Strix uralensis. Acrocephalus 21 (98-99). Svetli~i~, J. (1995): Skrivnostne sove. (Povzetek raziskovalnih nalog na temo sov). Posvetovanje – gozd in `ivalski svet, Savinjsko gozdarsko dru{tvo, Nazarje. Tome, D. (1996): Vi{inska raz{irjenost sov v Sloveniji. Acrocephalus 17 (74): 2-3. Trontelj, A. (1989): Ljubljansko barje ob Curnovcu. Acro-cephalus 10 (39-40): 26. Trontelj, P. (1989): Koza~a Strix uralensis. Acrocephalus 10 (41-42): 63. Trontelj, P. (1994): Koza~a Strix uralensis. Acrocephalus 15 (64): 100. Vogrin, M. & A. Hudoklin (1993): Prispevek k poznavanju gnezdilk gozda Dobrava. Acrocephalus 14 (61): 209-212. Vrezec, A. (1996): Ali koza~a Strix uralensis gnezdi na Ljubljanskem barju? Acrocephalus 17 (78-79): 160-162. Vrezec, A. (1997): Opazovanja sov na Krimu pri Ljubljani. Falco 12: 45-47. Vrezec, A. (1999): Koza~a Strix uralensis. Acrocephalus 20 (93): 61-62. Vrezec, A. (v tisku a): Popis koza~e Strix uralensis na Ljubljanskem Vrhu. Acrocephalus 21 (98-99). Vrezec, A. (v tisku b): Prispevek k poznavanju prehrane koza~e Strix uralensis macroura na Ko~evskem. Acro-cephalus 21 (98-99). Wruss, W. (1992): Pomembna avifavnisti~na poro~ila o gostujo~ih vrstah na avstrijskem Koro{kem. Acroce-phalus 13 (54): 139-144. Prispelo / Arrived: 26.12.1999 Sprejeto / Accepted: 8.5.2000 ACROCEPHALUS 21 (98-99): 23 — 2.6, 2000 Veliki skovik Otus scops na Gori~kem Eurasian Scops Owl Otus scops at Gori~ko (NE Slovenia) Borut [tumberger Cirkulane 41, SI-2282 Cirkulane, e-mail: stumberger@siol.net In 1997, the first census of Eurasian Scops Owls was carried out in the Gori~ko district (NE Slovenia) with the Samwald & Samwald (1992) method. Precisely 210 calling males were recorded in the investigated area covering 442 km2 (Fig. 2). Most of the males were assembled in a few calling groups, particularly in the N and W of Gori~ko. The largest of them consisted of 64 males, and it was only in one case that a single calling male was established. The breeding density (assessed on the basis of the recorded calling males) was 0.5 pair/km2. In separate 25 km2 large areas the breeding density reached 1.9 pair/km2, while locally – in up to 1 km2 large areas – it reached up to 6 pairs/km2. The altitudinal belt (with the centre of vertical distribution) was situated between 290 and 340 m (Fig. 3). Calling males occupied peaks of Gori~ko hills (63.8%), slopes (31.9%) and valleys (4.3%). The calling site or territory selection by two spatially and acoustically separated populations of Eurasian Scops Owls at Gori~ko is clearly influenced by the different orientation of the valleys (Fig. 4). In the NE of Gori~ko, no less than 87.7% of the calling males occupy the belts of traditional orchards. In view of the current situation of this species in Central Europe, no such numerous and abundant population was expected in the Gori~ko district. At the moment this population constitutes part of the Eurasian Scops Owl’s northern breeding range in Europe. Key words: Otus scops, Eurasian Scops Owl, numbers, vertical distribution, calling site selection, Gori~ko, Slovenia Klju~ne besede: Otus scops, veliki skovik, {tevilo, vi{inska raz{irjenost, izbira klicalnih mest, Gori~ko, Slovenija 1. Uvod ^e izvzamemo Rusijo, {teje evropska populacija velikega skovika 83.000 parov (Hagemeijer & Blair 1997). V atlasu gnezdilk je slovenska populacija ocenjena na 500–800 parov (Geister 1995). Sklenjena populacija z visoko gostoto osebkov je poznana z Gori{kega in iz Primorja (Geister 1995), vendar pa iz tega obmo~ja na ravni vrste ni kvantitativnih raziskav o njenem {tevilu in gostoti. Pri kartiranju za atlas Ljubljanskega barja (140 km2) v letih 1989–94 je popisana populacija {tela 39 klico~ih samcev; glavnina vzdol` Ljubljanice ob ^rni vasi (Tome et al., v pripravi). Leta 1998 je bilo ob popisu s posnetkom ogla{anja na Barju ugotovljenih 64 samcev (Senega-~nik 1998). V letih 1992–93 je bilo v 4,6 km2 velikem obmo~ju ni`inskih vla`nih in mo~virnih travnikov v Jovsih (Sotla) ugotovljenih 5 parov; leta 1993 so se skoviki ogla{ali tudi po okoli{kih vaseh (Trontelj & Vogrin 1993). To je bila v 90ih letih edina znana gnezditvena lokaliteta v predpanonski zoogeografski regiji in edina vzhodno od Ljubljane. Druge lokalitete v vzhodni Sloveniji, ugotovljene v ~asu kartiranja za atlas v obdobju 1979–94 (Geister 1995), so bile v 90ih letih nezasedene. Izjema so bili skoviki v dolini Ledave na Gori~kem v Prekmurju. Gnezditvena populacija velikega skovika v ravninskem delu Prekmurja je domnevno `e izginila. Trenutno tudi ni novej{ih podatkov o pojavljanju te vrste v ~asu selitve. Enako velja pravzaprav za celotno SV Slovenijo. Kr~enje areala je dokumentirano tudi na Gori~kem: {ele v 90ih letih ugotovljene skupine 23 B. [tumberger: Veliki skovik Otus scops na Gori~kem klico~ih skovikov iz neposredne okolice akumulacije Kra{~i kljub ve~kratnemu preverjanju v ~asu kartira-nja v letu 1997 ni bilo ve~. Majhna reliktna populacija v gri~evju JV avstrijske [tajerske (Samwald & Samwald 1992), ki meji na Gori~ko, in najdba naga~enega velikega skovika v ^epincih ([tumber-ger 1996) pa sta bila povod za izvedbo cenzusa vrste. Opravili so ga ~lani DOPPS–BirdLife Slovenia. V prispevku predstavljam rezultate popisa, vi{insko raz{irjenost in izbiro mest ogla{anja velikih skovikov. 2. Opis obmo~ja Gori~ko je s povpre~no letno temperaturo 9o C in koli~ino padavin od 800 do 900 mm ena najbolj suhih in toplih pokrajin v notranjosti Slovenije. Zaradi oddaljenosti od Sredozemlja ima ta del dr`ave tudi najbolj izrazito celinsko klimo (Melik 1957, Maurer 1981, Savnik 1980). Najvi{ji vzpetini sta Soti{ki (417 m) in Serdi{ki breg (416 m) na SZ (Savnik 1980). Najni`ji predeli se spustijo do180 m. Doline so orientirane v smeri proti jugu, na SV Gori~kega pa proti vzhodu. (Melik 1957). Najbolj gozdnato je JV Gori~ko (42,5%), sledi srednje Gori~ko (35,9%), na Z in V pa gozd pokriva tretjino povr{ja (Savnik 1980). Obmo~je raziskave je na zahodu, severu in vzhodu omejeno z avstrijsko in mad`arsko mejo, proti jugu pa s stikom diluvialnih teras s pobo~ji Gori~kega, ki skoraj v ~rti prehajajo v prekmursko ravnico. Obmo-~je je (planimetri~no) veliko 442 km2. 3. Metoda Da bi ugotovili {tevilo klico~ih samcev oziroma velikost populacije velikega skovika, smo v gnezdi-tveni sezoni 1997 obiskali potencialni gnezditveni habitat na Gori~kem. Za slednjega smo {teli tista obmo~ja, ki niso porasla z gozdom (> 3 ha). Trinajst (13) no~nih terenskih popisov smo opravili 24./25. aprila, 3./4., 15./16., 19./20., 25./26., 26./27. maja, 12./13., 16./17. in 29./30. junija 1997. Kartiralo je 9 oseb, od 2 do 6 na no~. V vsaki to~ki smo popisovali samo enkrat. S popisom smo pri~eli ob za~etku teme in ga obi~ajno zaklju~ili ob prvem jutranjem svitu. ^e je za~elo pihati ali de`evati, smo nehali popisovati. No~ne popise smo opravili z avtomobilom. Vsakih 300–1.500 metrov, glede na konfiguracijo in gozdnatost terena, smo se ustavili in 1–2 minuti prisluhnili ogla{anju. Nato smo predvajali 1–2 minutni posnetek ogla{anja samca in 2–3 minute spet napenjali u{esa (prirejeno po Samwald & Samwald 1992). Mesta, kjer so se ogla{ali samci, smo vrisali v topografsko karto. 24 Slika 1: Distribucija to~k, s katerih je bila posneta populacija velikega skovika v letu 1997 Figure 1: Distribution of spots from which the Eurasian Scops Owl population was recorded in 1997 Vsakemu mestu, kjer je bil registriran klico~i samec, smo na karti na 10 m natan~no od~itali nadmorsko vi{ino. Vi{inska raz{irjenost je ponazorjena s to~kami, ki opisujejo kvartilne razrede: najni`jo in najvi{jo nadmorsko vi{ino, z mediano in z vi{inama, med katerima je bilo 50% vseh registracij. Z njima je prikazan vi{inski pas, kjer je te`i{~e raz{irjenosti klico~ih samcev. Okolico mest, kjer so klicali skoviki, smo ena~ili z gnezditvenim teritorijem; na karti smo dolo~ili, ali se je skovik ogla{al na vrhu gri~a, pobo~ju ali v dolini. Slika 2: Distribucija klicočih samcev velikega skovika v letu 1997 (Legenda: «5 klicočih samcev, • 1 klicoči samec) Figure 2: Distribution of the calling Eurasian Scops Owl males in 1997 (Key: »5 calling males, • 1 calling male) AcROCEPHALUS 21 (98-99): 23 — 26, 2000 Za pobo~ja smo dolo~ili tudi njihovo eksponiranost (J, J V, Z ipd.). Vse izjave v rezultatih in razpravi se nana{ajo izklju~no na samce velikih skovikov. 4. Rezultati in razprava 4.1. Raz{irjenost in gostota Predvidevamo, da smo pokrili prakti~no vsa obmo~ja Gori~kega, ki niso porasla z gozdom. V 247 to~kah smo na{teli 210 klico~ih samcev (sliki 1 in 2). Glede na trenutni polo`aj v srednji Evropi tako velike populacije, v tak{nih gostotah in na sami meji gnezdi-tvenega areala, v katerem je bil ugotovljen mo~an {tevil~ni upad (npr. Hagemeijer & Blair 1997, Glutz von Blotzheim & Bauer 1994), ni bilo pri~akovati. Tudi populacije skovika na avstrijskem [tajerskem v letu 1997 ni bilo ve~ (Samwald, ustno). Ker cenzus temelji na enkratnem posnetku populacije, so predstavljeni rezultati verjetno nekoliko podcenjeni. Pri~akovati je, da se absolutne vrednosti populacije velikega skovika na Gori~kem gibljejo nekje okoli 250 klico~ih samcev. Ve~ina klico~ih osebkov je bila zbrana v nekaj klico~ih skupinah, zlasti na S in Z Gori~kega (slika 2). Med Martinjem in Markovci je najve~ja skupina {tela 64, med Budinci in Dolenci pa 22 klico~ih samcev. Druga velika skupina, med Bodonci in Vidonci, je {tela 48 osebkov. Skupino 41 klico~ih skovikov smo pre{teli med Gradom in Serdico. Domnevam, da so na{tete skupine med seboj sli{no povezane. Na JZ Gori~kega sta bili ugotovljeni le dve klico~i skupini: 11 osebkov v okolici Ku{tanovcev in 10 v okolici Berkovcev. Dva (2) klico~a samca sta bila ugotovljena pri Selu. Kot edini je bil pred Hodo{em registriran en (1) klico~i samec brez stika z drugimi osebki. Gnezditvena gostota velikih skovikov, ugotovljena na osnovi klico~ih samcev, je nekaj manj kot 0,5 para/km2. Na posameznih obmo~jih, velikih 25 km2, gnezditvene gostote dosegajo 1,9 para/km2 (Nera-dnovci) in 1,7 para/km2 (Vidonci). Lokalno, na obmo~jih, velikih 1 km2, pa celo 6 parov/km2 (npr. nad Budnici, pri Doli~u, Neradnovcih, pod Vidonci in nad Gornjimi Slave~i). 4.2. Vi{inska raz{irjenost Najni`e ugotovljeni samec je klical na nadmorski vi{ini 220 metrov pri Perto~i, najvi{e pa na 390 metrih na Gjurcevem bregu nad Tvrdkovo. Vi{inski pas s te`i{~em vi{inske raz{irjenosti je le`al med 290 in 340 metri (mediana 320 m), povpre~na nadmorska vi{ina mest, kjer so klicali samci, pa je bila 314 metrov (slika 3). Tome (1996) pri višinski razširjenosti sov v Sloveniji navaja za velikega skovika mediano 295 m. 4.3. Značilnosti mest oglašanja Klicoča populacija velikih skovikov na Goričkem je v 63,8% zasedala kopaste vrhove gričev, v 31,9 % pobočja in v 4,3% doline. Menim, da je bila večina klicočih skovikov ugotovljena na vrhovih in pobočjih zaradi temperaturnega obrata. Skoviki, popisani v dolinah, z eno samo izjemo zasedajo območja, kjer niso bila opravljana izsuševalna dela. Skoviki, ki so se oglašali na pobočjih SV Goričkega, so bili ugotovljeni skoraj izključno na pobočjih, obrnjenih proti J. Proti V in Z obrnjenih pobočij tu skoraj ni. Na Z in J Goričkega so klicoči samci takole zasedali pobočja: 4 na V, 19 na JV, 21 naj, 6 na JZ in 3 na Z. Ker proti J usmerjenih pobočij na Z in J Goričkega ni veliko, skoviki tu zasedajo večino razpoložljivih lokalitet, ki so usmerjene proti J. Pobočja, obrnjena v smeri Z, JV in V, so tod položna, odprtega značaja in dopuščajo dolgotrajnejše sončno obsevanje kot strma pobočja. Razlika med deloma Goričkega, kjer so doline obrnjene proti jugu (J in Z Goričko) in vzhodu (SV Goričko), je pri izbiri mest oglašanja statistično značilna (% -test, p<0.001, df=i) (slika 4). 420-I 380 - 0) ¦a 3 I 340 ------------------------- CO v, ---------------------- ¦5 f 260- o E g 220 - 180-------------------------------- Slika 3: Višinska razširjenost klicočih samcev velikih skovikov (N = 210). Prečni črti pomenita najnižjo in najvišjo ugotovljeno višino, stolpec pa višinsko območje, v katerem je bilo 50% vseh registracij. Figure 3: Vertical distribution of the calling Eurasian Scops Owl males (N = 210). Transverse lines indicate the lowest and the highest established heights, with column indicating the altitudinal area in which 50% of all records were made. 25 B. [tumberger: Veliki skovik Otus scops na Gori~kem 100 35:5. 80 tl SO if60 J-S 40 It 20 vrti/peak pobočje / slope dolina/valley Slika 4: Izbira mest oglašanja pri dveh prostorsko in zvočno ločenih populacijah velikega skovika Otus scops; na jugu in zahodu Goričkega doline potekajo v smeri S-J (siva barva; N=124), na severovzhodu pa v smeri V-Z (črna barva; N=86) Figure 4: Calling site selection in two spatially and acoustically separated populations of Eurasian Scops Owl Otus scops; in the south and west of Goričko, the valleys are orientated in N-S direction (grey colour; N=124), while in its northeastern part they run in E-W direction (black colour; N=86) Pričakovali bi, da bo v delu Goričkega, kjer so doline orientirane v smeri S-J, več skovikov na vrhovih, v delu Goričkega, kjer so doline v smeri V-Z, pa na (južnih) pobočjih. Slika 4 prikazuje ravno obraten položaj, vendar je vzroke zanj še treba raziskati. Kar 87,7% klicočih samcev populacije velikih skovikov na SV Goričkega med Martinjem in Hodošem (N= 86) zaseda pasove visokodebelnih sadovnjakov. Ostanek zaseda območja, kjer je vsaj nekaj sadnih dreves. Zahvala: Franc Bračko, Luka Božič, Damijan Denac, Franc Janžekovič, Luka Korošec, Jakob Smole, Branko Vajndorfer in Dominik Bombek so sodelovali pri nočnem terenskem delu. Brez njihove pomoči bi rezultati popisa bili nepopolni. 5. Povzetek V letu 1997 je bilo na Goričkem (SV Slovenija) opravljeno prvo štetje velikih skovikov z metodo Samwald & Samwald (1992). Na območju raziskave, velikem 442 km2, je bilo ugotovljenih 210 klicočih samcev (slika 2). Večina samcev je bila zbrana v nekaj klicočih skupinah, zlasti na S in Z Goričkega. 26 Najve~ja izmed njih je {tela 64 samcev in le v enem primeru je bil ugotovljen en sam klico~i samec. Gnezditvena gostota na osnovi klico~ih samcev je bila 0,5 para/km2. Na posameznih obmo~jih, velikih 25 km2, je gnezditvena gostota dosega 1,9 para/km2, lokalno, na obmo~jih, velikih do 1 km2, pa do 6 parov/km2. Vi{inski pas s te`i{~em vi{inske raz{irje-nosti je le`al med 290 in 340 metri (slika 3). Klico~i samci so zasedali vrhove gri~ev (63,8%), pobo~ja (31,9%) in doline (4,3%). Na izbiro mest ogla{anja oz. teritorijev dveh prostorsko in zvo~no lo~enih populacij velikih skovikov na Gori~kem vpliva razli-~na geografska usmerjenost dolin (slika 4). Na SV Gori~kega kar 87,7% klico~ih samcev zaseda pasove visokodebelnih sadovnjakov. Tako {tevilne populacije in tudi tak{ne gostote velikih skovikov na Gori~kem glede na polo`aj vrste v srednji Evropi ni bilo pri~a-kovati. Trenutno ta populacija oblikuje del severnega gnezditvenega areala vrste v Evropi. 6. Literatura Geister, I. (1995): Ornitolo{ki atlas. DZS, Ljubljana. Geodetska uprava RS (1988): Topografska karta 1: 25.000. Glutz von Blotzheim, U.N. & K.M. Bauer (1994): Handbuch der Vögel Mitteleuropas.. Bd. 9. Columbi-formes – Piciformes. Aula-Verl., Wiesbaden. Hagemeijer, E.J.M. & M.J. Blair, Editors. (1997): The EBCC Atlas of European Breeding Birds: Their Distribution and Abundance. T & AD Poyser, London. Maurer, W. (1981): Die Pflanzenwelt der Steiermark und angrenzender Gebiete am Alpenostrand. Graz. Melik, A. (1957): [tajerska s Prekmurjem in Me`i{ko dolino. Slovenska matica, Ljubljana. Samwald, O. & F. Samwald (1992): Brutverbreitung und Bestandsentwicklung der Zwergohreule (Otus scops) in der Steiermark. Egretta 35(1): 37-48. Savnik, R. (1980): Krajevni leksikon Slovenije. IV. Knjiga: Podravje in Pomurje. DZS, Ljubljana. Senega~nik, K. (1998): Popis velikega skovika Otus scops na Ljubljanskem barju. Acrocephalus 19 (90-91): 143-146. [tumberger, B. (1996): Veliki skovik Otus scops. Iz ornito-lo{ke bele`nice. Acrocephalus 17 (77): 130-131. Tome (1996): Vi{inska raz{irjenost sov v Sloveniji. Acrocephalus 17 (74): 2-3. Tome, D., A. Sovinc & P. Trontelj (v pripravi): Ornitolo{ki atlas Ljubljanskega barja. DOPPS. Trontelj, P & M. Vogrin (1993): Ptice Jovsov in predlogi za njihovo varstvo. Acrocephalus 14 (61): 200-209. Tucker, G.M. & Heath, M.F. (1994): Birds in Europe: their conservation status. Cambridge, U.K.: BirdLife International (BirdLife Conservation Series no. 3). Prispelo / Arrived: 9.4.2000 Sprejto / Accepted: 8.5.2000 ACROCEPHALUS 21 (98-99): 27 — 29, 2000 Prehrana pegaste sove Tyto alba na Gori~kem Diet composition of the Barn Owl Tyto alba at Gori~ko Franc Jan`ekovi~1 & Melita Ficko2 1Vurberk 104h, SI-2241 Sp. Duplek, e-mail: franc.janzekovic@guest.arnes.si 2Vidonci 107, SI-9264 Grad, e-mail: melita.ficko@guest.arnes.si Diet of the Barn Owl Tyto alba was studied in the traditional cultural landscape of Gori~ko (NE Slovenia). The pellets were collected during the 1997– 1998 period in the attics of the churches at Domanj{evci, Adrijanci and Hodo{. The owl preyed on 18 different mammal species, including Common Bat Myotis myotis. The most preyed species by number (39%) and by biomass (54%) was Common Vole Microtus arvalis. The prey was selected opportunistically, which is reflected through the wide feeding niche, with the trophic diversity index of 0.80. The owl fed mainly on small mammals with average body mass ranging between 10 and 30 g. Klju~ne besede: Pegasta sova, Tyto alba, prehrana, Gori~ko Key words: Barn Owl, Tyto alba, diet, Gori~ko 1. Uvod Pegasta sova Tyto alba je no~ni plenilec. Hrani se predvsem z malimi sesalci, v manj{i meri tudi s pti~i, netopirji in drugim. Prehrano te kozmopolitske vrste so intenzivno preu~evali tako doma kot v tujini (zbrano v Mikkola 1992, [orgo 1993, Taylor 1994, Cramp & Simmons 1994). V Sloveniji je pegasta sova redko raz{irjena gnezdilka, populacija je ocenjena na 50 do 100 parov (Geister 1995). V SV Sloveniji gnezdi v ve~jih razvalinah ali na podstre{jih velikih zgradb (lastna opazovanja). V prispevku podajava ugotovitve o prehrani pegaste sove v tradicionalni kulturni krajini na Gori~kem, subpanonskem obmo~ju SV Slovenije. 2. Metode Prehrano pegaste sove sva ugotavljala po vsebini izbljuvkov. Izbljuvki so s treh lokalitet na Gori~kem, nabrani v letih 1997 in 1998 ob enkratnem vzor-~enju. Bili so razli~nih starosti, od starih do sve`ih. V vseh treh primerih sva jih na{la na cerkvenih podstre{jih v vaseh Domanj{evci, Adrijanci in Hodo{. V laboratoriju sva izbljuvke razdrla ter odbrala kosti in druge ostanke, pomembne za kvantitativno in kvalitativno obdelavo plena. Sesalce sva dolo~ala s dolo~evalnim klju~em (Kry{tufek 1999). Ptice sva 27 prepoznala po lobanji in kljunu in jih nisva dolo~ala do vrste. [tevilo plena sva dolo~ala po {tevilu lobanj. Maso malih sesalcev in indeks ovalnosti sva povzela po [orgu (1993), maso netopirjev pa po Kry{tufku (1991). Za izra~un trofi~ne diverzitete sva uporabila Margalefov indeks splo{ne vrstne diverzitete (Tarman 1992). Tabela 1: Opisna statistika meritev 81 izbljuvkov pegaste sove Tyto alba Table 1: Descriptive statistics of the measurements of 81 pellets of Barn Own Tyto alba Spremenljivka/ Povprečje/ Variable Min. Max. Average Dol`ina/Length (mm) 23 53 35>5 [irina/Width (mm) 16 32 24,1 Višina/Height (mm) 13 28 18,3 [t. plena na izbl./ 163 No. of prey per pellet Biomasa (g) na izbl./ 16 125 51,6 Biomass (g) per pellet Indeks ovalnosti/ 0,64 0,97 0,74 Ovalness index F. Jan`ekovi~ & M. Ficko: Prehrana pegaste sove Tyto alba na Gori~kem 3. Rezultati in diskusija Izmerila sva 81 celih izbljuvkov, v povpre~ju so merili 35 mm v dol`ino, 24 mm v {irino in 18 mm v vi{ino, indeks ovalnosti je bil 0.74. Vsebovali so povpre~no 3 enote plena na izbljuvek, povpre~na biomasa na izbljuvek pa je bila 52 g (tabela 1). Pre{tela sva 697 enot plena. Prevladovali so sesalci (99.7%, 18 razli~nih vrst). Ptic je bilo zanemarljivo malo, samo dva osebka. Pegasta sova je med sesalci najraj{i plenila poljsko voluharico Microtus arvalis (39%), sledila je poljska rovka Crocidura leucodon (24%). Poljska voluharica je bila tudi najpome-mbnej{a vrsta v dele`u biomase z ve~ kot polovico vse prehrane (54%). Preostale vrste so dosegale nizke vrednosti v dele`u biomase, omeniti velja poljsko rovko s 14% (tabela 2). Razpon povpre~nih mas plenjenih `ivali je segal od 4,5 g do 98 g. Pegasta sova je izbirala predvsem male sesalce telesne mase 10–30 g, redkeje je bil plen te`ak nad 60 g (slika 1). Pegasta sova velja za opurtunisti~nega plenilca in praviloma pleni vse vrste v lovnem habitatu. To pomeni, da ni specializirana na izbrani plen (Ta y l o r 1994). Z navedbo je skladen visok trofi~ni diverzitetni Tabela 2: Prehrana pegaste sove Tyto alba na obmo~ju Gori~kega. N – {t. plena, PN – odstotni dele` plena, B – biomasa plena, PB – odstotni dele` biomase, T – povpre~na masa posamezne vrste Table 2: Diet of Barn Owl Tyto alba in the district of Gori~ko. N – No. of prey, PN – percentile proportion of prey, B – prey biomass, PB – percentile biomass proportion, T – average mass of separate species Plen/Prey N PN B (g) PB (g) T (g) Gozdna rovka Sorex araneus 86 12,3 946 7,4 11 Mala rovka Sorex minutus 13 1,9 58,5 0,5 4,5 Povodna rovka Neomys fodiens 7 1 91 0,7 13 Mo~virska rovka Neomys anomalus 5 0,7 65 0,5 13 Vrtna rovka Crocidura suaveolens 37 5,3 185 1,5 5 Poljska rovka Crocidura leucodon 167 24 1.837 14,5 11 Navadni krt Talpa europaea 1 0,1 95 0,7 95 Navadni netopir Myotis myotis 3 0,4 82,5 0,6 27,5 Gozdna voluharica Clethrionomys glareolus 6 0,9 120 0,9 20 Veliki voluhar Arvicola terrestris 3 0,4 294 2,3 98 Travniška voluharica Microtus agrestis 19 2,7 665 5,2 35 Poljska voluharica Microtus arvalis 273 39,2 6.825 53,7 25 Vrtna voluharica Microtus subterraneus 5 0,7 95 0,7 19 Hi{na mi{ Mus m. musculus 1 0,1 20 0,2 20 Rumenogrla miš Apodemus flavicollis 19 2,7 380 3 20 Navadna belonoga mi{ Apodemus sylvaticus 43 6,2 817 6,4 19 Pritlikava mi{ Micromys minutus 5 0,7 35 0,3 7 Podlesek Muscardinus avellanarius 1 0,1 27,5 0,2 27,5 Ptiči Aves sp. 2 0,3 50 0,4 25 110 100 90 70 M 60 s 50 40 30 20 10 0 • • '• • 50 100 150 N 200 250 300 Slika 1: Projekcija povpre~nih telesnih te` (M) plenjenih vrst na njihovo {tevilo v prehrani pegaste sove Tyto alba n a Gori~kem. Najvi{ja frekvenca plenjenja je v razponu 10 do 30 g. Figure 1: Projection of average body weights (M) of preyed species on their number in the diet of Barn Owl Tyto alba a t Gori~ko. The highest frequency of prey ranges between 10 and 30 g. 28 Acrocephalus 21 (98-99): 27 – 29, 2000 indeks H’ = 0,8. Zato sva predpostavila, da so v Prispelo / Arrived: 9.12.1999 prehrani sove zastopane vse vrste malih sesalcev. Sprejeto / Accepted: 8.5.2000 Naj{tevilneje zastopana pa bo vrsta z najvi{jo abundanco v okolju, kjer sova lovi. Ugotovila sva, da je ena ~etrtina plenjenih vrst (5 vrst) presegla 5% dele` zastopanosti in skupaj zagotavljajo 82% dele` prehrane. Za te vrste lahko sklepamo, da dosegajo najvi{jo abundanco v naravi (primerjaj s tabelo 2). Ocenjujeva, da omejujo~i dejavnik pri pegastih sovah na Gori~kem ni prehrana, ampak pomanjkanje primernih gnezditvenih mest. Pri iskanju izbljuvkov v potencialnih po~ivali{~ih in gnezdi{~ih sva v ve~ini primerov naletela na zamre`ena podstre{ja ve~jih stavb. Za obmo~je Gori~kega sva potrdila pojavljanje 7 vrst `u`kojedov Insectivora in 10 vrst glodalcev Rodentia. Zanimiva je najdba navadnega netopirja Myotis myotis. 4. Povzetek Na obmo~ju tradicionalne kulturne krajine na Gori~kem smo preu~evali prehrano pegaste sove Tyto alba. Izbljuvke smo nabrali v letih 1997 in 1998 na podstre{jih cerkva v Domanj{evcih, Adrijancih in Hodo{u. Sova je plenila 18 razli~nih vrst sesalcev, med njimi tudi navadnega netopirja Myotis myotis. Najpomembnej{a sestavina plena je bila poljska voluharica Microtus arvalis z 39% dele`em in s 54% v dele`u biomase. Plen je izbirala opurtunisti~no, kar se izkazuje skozi {iroko prehranjevalno ni{o, indeks trofi~ne diverzitete je 0,80. Izbirala je predvsem male sesalce povpre~ne telesne mase 10 do 30 g. 5. Literatura Cramp, S., K.E.L. Simmons (1994): Handbook of the Birds of Europe, the Middle East and North Africa. The Birds of the Western Palearctic. Oxford University Press. Oxford, London, New York. Geister, I. (1995): Ornitolo{ki atlas Slovenije. DZS. Ljubljana. Kry{tufek, B. (1991): Sesalci Slovenije. PMS, Ljubljana. Kry{tufek, B. (1999): Sesalci, Mammalia. V: Kry{tufek,B., F. Jan`ekovi~: Klju~ za dolo~anje vreten~arjev Slovenije. DZS. Ljubljana. Mikkola, H. (1992): Owls of Europe. T&AD Poyser. London. Taylor, I. (1994): Barn owls. Predator-prey relationships and conservation. University press. Cambridge. [orgo, A. (1993): Preu~evanje prehrane sov s pomo~jo analize njihovih izbljuvkov. Biologija v {oli 2 (3): 19-25. Tarman, K. (1992): Osnove ekologije in ekologija `ivali. DZS. Ljubljana. 29 ACROCEPHALUS 21 (98-99): 31 — 34, 2000 Prispevek k poznavanju prehrane pegaste sove Tyto alba na Ljubljanskem barju in v Se~oveljskih solinah A contribution to the knowledge of the diet of Barn Owl Tyto alba at Ljubljansko barje and Se~ovlje Salina Ksenja Sedmak Ilirija 37, SI-6276 Pobegi The article discusses the Barn Owl’s feeding habits at Ljubljansko barje (C Slovenia) and Se~ovelje Salina (SE Slovenia) investigated with the method of pellet analysis. In pellets from Ljubljansko barje shrews were prevalent, while in respect of biomass common vole played an important role, too. The most preyed species by number and by biomass at Se~ovlje Salina was Apodemus sylvaticus. Since owl is an opportunistic predator, results reflect differences in the environmental conditions in the hunting grounds at the two localities. The pellets found at Ljubljansko barje were on average larger than the ones found at Se~ovlje Salina and also contained more prey units. Klju~ne besede: Pegasta sova, Tyto alba, prehrana, Ljubljansko barje, Se~oveljske soline Key words: Barn Owl, Tyto alba, diet, Ljubljansko barje, Se~ovlje Salina 1. Uvod Pegasta sova Tyto alba je vrsta s cirkumpolarnim arealom. V Evropi `ivi od [kotske do Sredozemlja. Ni je le v goratem pasu, ki se razteza od Alp prek Dinarskega gorstva do Gr~ije. Ta pas hkrati ponazarja tudi ju`ni del lo~nice med podvrsto Tyto alba alba, ki `ivi v zahodni Evropi, in T. a. gutata z raz{irjenostjo v vzhodni Evropi (Mikkola 1983). Namen dela je predstaviti razlike v prehrani pegaste sove na Ljubljanskem barju in v Se~oveljskih solinah. 2. Material in metode Prehrano pegaste sove sem ugotavljala na podlagi preiskovanja sve`ih izbljuvkov. V rezultatih sem upo{tevala material, nabran v Se~oveljskih solinah (Solinarski muzej) v februarju 1997, in material, nabran na Ljubljanskem barju, ^rna vas (Ple~nikova cerkev) v aprilu 1998. Male sesalce sem dolo~ala po ostankih lobanj in spodnjih ~eljustnic ob pomo~i klju~a (Kry{tufek 1991). Plazilcev in ptic zaradi zanemarljivega dele`a v prehrani nisem dolo~evala do ni`jih taksonomskih kategorij. [tevilo malih sesalcev v izbljuvku sem dolo~ala po {tevilu lobanj s pripadajo~imi spodnjimi ~eljustnicami. [tevilo ptic in plazilcev sem dolo~ala po lobanjah. Biomaso plena sem izra~unavala iz povpre~nih mas uplenjenih vrst, ki sem jih povzela po literaturi (Kova~i~ 1984, Tome 1992) in podatkov iz Prirodo-slovnega muzeja Slovenije. Ovalnost izbljuvkov sem ra~unala po formuli (Tome 1992), pri ~emer se vrednosti indeksa ovalnosti gibljejo med 0,33 in 1. Ena (1) pomeni povsem okrogel, 0,33 pa teoreti~no povsem podolgovat izbljuvek. 3. Rezultati Izbljuvki pegaste sove, nabrani na Ljubljanskem barju, so merili v povpre~ju 45 × 26 × 21 mm (tabela 1). Vsebovali so od 1 do 7 enot plena, v povpre~ju 4,8 (slika 1). Povpre~na biomasa plena na izbljuvek je bila 49,7 g, povpre~na masa uplenjenih `ivali 13,4 g (tabela 2). V 26 izmerjenih izbljuvkih in razsutem materialu sem na{la 127 enot plena. Od tega je bilo 126 (99,2%) malih sesalcev in 1 (0,8%) ptica. Med malimi sesalci je 107 (84,3%) lobanj pripadalo rovkam (Soricidae) in 19 (15%) voluharicam (Arvicolidae). Najbolj plenjena vrsta je bila povodna rovka Neomys fodiens (tabela 2). 31 K. Sedmak: Prehrana pegaste sove Tyto alba na Ljubljanskem barju in v Se~oveljskih solinah število plena na izbljuvek/ number of pray per pellet D Sečoveljske soline ¦ Ljubljansko barje Slika 1: Število plena na izbljuvek na Ljubljanskem barju in v Sečoveljskih solinah Figure 1: No. of prey per pellet at Ljubljansko barje and Sečovlje Salina Izbljuvki iz Se~oveljskih solin so merili v povpre~ju 36 × 20 × 17 mm (tabela 1).Vsebovali so od 1 do 6 enot plena, v povpre~ju 2,8. Povpre~na biomasa plena na izbljuvek je bila 46,2 g, povpre~na masa uplenjene `ivali 17,1 g (tabela 3). V 24 izmerjenih izbljuvkih in razsutem materialu sem na{la 68 enot plena. Od tega je bilo 63 (92,6%) malih sesalcev, 3 (4,4%) ptice in 2 (2,9%) plazilca. Med malimi sesalci je 38 (56%) lobanj pripadalo mi{im (Muridae), 18 (26,5%) rovkam (Soricidae) in 7 (10,3%) voluharicam (Arvicolidae). Najbolj plenjena vrsta je bila navadna belonoga mi{ Apodemus sylvaticus (tabela 3) 4. Razprava Pegasta sova se tako na Ljubljanskem barju kot v Se~oveljskih solinah prehranjuje skoraj izklju~no z malimi sesalci, katerih povpre~ne mase se gibljejo med 3 in 70 grami. Dele`i posamezne vrste pa se glede na lokaliteto mo~no razlikujejo. V izbljuvkih, nabranih na Ljubljanskem barju, sestavljajo najve~ji dele` plena (84,2%) rovke, najve~ji dele` biomase pa poljska voluharica (25,4%). V Se~oveljskih solinah pripada najve~ji dele` plena mi{im (54,4%), najve~ji dele` biomase pa belonogi mi{i (26,2%). Izbljuvki iz Se~oveljskih solin so bistveno manj{i od izbljuvkov z Ljubljanskega barja. Vzrokov za razli~no velikost izbljuvkov je ve~. Nekateri raziskovalci (Bunn et al. 1982, Lovari et al. 1976: v Gjerke{ & Lipej 1994) so ugotovili, da izbljuva pegasta sova v {tiriindvajsetih urah dva izbljuvka; manj{ega na no~nem in ve~jega na dnevnem po~ivali{~u. Po tej trditvi bi lahko izbljuvki iz Se~oveljskih solin pripadali no~nemu, tisti z Ljubljanskega barja pa dnevnemu po~ivali{~u. Velikost izbljuvkov je odvisna tudi od vrstne sestave plena. Visoki dele` rovk v prehrani sove na Ljubljanskem barju je vzrok za ve~je povpre~no {tevilo plena na izbljuvek v primerjavi s podatki iz Se~oveljskih solin. Glede na to, da imajo rovke manj{o maso kot mi{i, je morala sova na dan upleniti ve~je {tevilo `ivali. Razli~en vrstni sestav plena obeh podro~ij ka`e na oportunisti~ni na~in prehranjevanja, in zaradi tega se v prehrani pegaste sove do neke mere zrcali favna dolo~enega obmo~ja. Zahvala: Za pomo~ pri terenskem delu se zahvaljujem A. Vrezcu. Posebno zahvalo pa sem dol`na dr. Davorinu Tometu za kriti~ne pripombe pri prebiranju rokopisa. Tabela 1: Velikost izbljuvkov v mm (Min – najmanj{a vrednost, Max – najve~ja vrednost, x – povpre~je, SD – standardna deviacija) Table 1: Size of pellets in mm (Min – minimum, Max – maksimum, x – average, SD – standard deviation) Ljubljansko barje Se~oveljske soline min max x SD min max x SD dolžina/length 3,i 6,4 45>2 10,6 21 55 36 8,5 sirina/width 21 33 2^>3 2,7 13 30 20,7 4» 9 višina/height 15 28 21,1 2,9 10 21 17,2 2,9 ovalnost/oblongness 0,59 0,87 0,7 0,075 0,59 0,94 0,71 0,077 32 ACROCEPHALUS 21 (98-99): 31 — 34, 2000 Tabela 2: Prehrana pegaste sove na Ljubljanskem barju na podlagi preiskave izbljuvkov v aprilu leta 1998 (T – povpre~na te`a plena v gramih, N – {tevilo plena, PN – dele` plena, B – biomasa plena v gramih, PB – dele` biomase) Table 2: Barn Owl's diet at Ljubljansko barje on the basis of pellet analysis in April 1998 (T – avg. weight in grams, N – No. of prey, PN – proportion of prey, B – biomass of prey in grams, PB – biomass proportion) Species vrsta T N PN (%) B PB (%) Sorex araneus Gozdna rovka 9 10 7>9 90 5,3 Sorex sp. 8 3 2,4 24 1 »4 Soricidae* 10 24 18,9 240 14,1 Neomys jodiens Povodna rovka 13 30 2.3,6 390 23,0 Neomys anotnalus Mo~virska rovka 13 12 9 »4 156 9>2 Neomys sp. 13 8 6,3 104 6,1 Crocidura suciveolens Vrtna rovka 9 4 3,1 36 2,1 Crocidura leucodon Poljska rovka 11 16 12,6 176 10,4 Microtus arvalis Poljska voluharica 24 18 14,2 432 2.5,4 Microtus sp. 29 1 0,8 29 1,7 Aves 20 1 0,8 20 1,2 Skupno/Total 127 100,0 1.697 100,0 *zaradi po{kodovanosti lobanje nisem mogla dolo~iti rodu (Sorex ali Neomis) * due to the damaged skull, the genus could not be identified (Sorex or Neomis) Tabela 3: Prehrana pegaste sove na Se~oveljskih solinah na podlagi preiskave izbljuvkov v februarju leta 1997 (T – povpre~na te`a plena v gramih, N – {tevilo plena, PN – dele` plena, B – biomasa plena v gramih, PB – dele` biomase) Table 3: Barn Owl's diet at Se~ovlje Salina on the basis od pellet analysis in February 1997 (T – avg. weight in grams, N No. of prey, PN – prey proportion, B – biomass of prey in grams, PB – biomass proportion) Species vrsta T N PN B (%) PB (%) Crocidura suciveolens Vrtna rovka 9 9 13,2 81 7 Crocidura leucodon Poljska rovka 11 3 4,4 33 2,8 Crocidura sp. 10 2 2.,9 20 1,7 Pitymis liechtensteini Ilirska voluharica 20 7 10,3 140 12,1 Apodetnus ßavicolis Rumenogrla miš 20 6 8,8 120 10,3 Apodetnus sylvaticus Belonoga miš 19 16 23,5 304 26,2 Apodetnus agrarius Dimasta mi{ 20 9 13,2 180 15,5 Apodetnus sp. 20 4 5,9 80 6,9 Rattus rattus Crna podgana 70 1 1,5 70 6 Suncus etruscus Etru{~anska rovka 3 4 5,9 12 1 Mus musculus Hišna miš 20 1 1,5 20 1,7 Muridae* 20 1 1,5 20 1,7 Aves 20 3 4,4 60 5,2 Reptilia 10 2 2.,9 20 1,7 Skupno/Total 68 100,0 1.160 100,0 *zaradi po{kodovanosti lobanje nisem mogla natan~no dolo~iti rodu (Apodemus ali Mus) * due to the damaged skull, the genus could not be positively identified (Apodemus or Mus) 33 K. Sedmak: Prehrana pegaste sove Tyto alba na Ljubljanskem barju in v Se~oveljskih solinah 5. Povzetek Avtorica je preu~evala prehrano pegaste sove na Ljubljanskem barju in v Se~oveljskih solinah z metodo preiskovanja izbljuvkov. Na barju so po {tevilu prevladovale rovke, po biomasi pa je velik dele` pripadal tudi poljski voluharici. V solinah je po {tevilu in biomasi prevladovala belonoga mi{ Apodemus sylvaticus. Ker pegasta sova pleni oportunisti~no, je vrstna sestava plena z obeh lokalitet verjetno posledica razli~nih razmer v njenem lovnem habitatu. Izbljuvki sov na Ljubljanskem barju so bili v povpre~ju ve~ji od izbljuvkov iz solin, v njih je bilo tudi ve~ enot plena. 6. Literatura Gjerke{, M & Lipej, L. (1994): Prehranjevalna ekologija pegaste sove (Tyto alba Scop. 1769) v dolini reke Mirne (Istra, Hrva{ka). Annales 4: 71-77. Kova~i~, D. (1984): Ishrana kukuvije drijemavice (Tyto alba Scop. 1769) v okolici Rovinja. Bilten Dru{tva ekologa BiH, Sarajevo. Kry{tufek, B. (1991): Sesalci Slovenije. Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana. Mikkola, M. (1983): Owls Of Europe. T & A D Poyser Ltd. Staffordshire, England. Tome, D. (1992): Prehrana pegaste sove Tyto alba na Ljubljanskem barju. Acrocephalus 8 (51): 33-39. Prispelo / Arrived: 17.10.1999 Sprejeto / Accepted: 8.5.2000 34 Acrocephalus 21 (98-99): 35 – 37, 2000 Rezultati popisa velikega skovika Otus scops na Ljubljanskem barju v letu 1999 Results of the Eurasian Scops Owl Otus scops census at Ljubljansko barje in 1999 Katarina Denac Gorki~eva 14, SI-1000 Ljubljana The aim of the Eurasian Scops Owl Otus scops census carried out on May 5th 1999 at Ljubljansko barje (Ljubljana Marshes, Slovenia) was to establish any changes in the species’ density and distribution compared with the results obtained in 1998. Only 39 calling males were counted in comparison with 60 in 1998, although their distribution remains roughly the same, with the highest density in areas along the Ljubljanica river. The species is completely absent from dense woodland, highly populated areas with well-developed infrastructure, intensive agricultural areas and areas closely surrounded by hills. Key words: Otus scops, Eurasian Scops Owl, census, Ljubljansko barje, Slovenia Klju~ne besede: Otus scops, veliki skovik, popis, Ljubljansko barje, Slovenija 1. Uvod Veliki skovik je zaradi skoraj izklju~no `u`el~je prehrane edina izrazita selivka med evropskimi sovami (Voous 1990). Melodi~ni “kju” se zato po Srednji Evropi za~ne razlegati {ele ob koncu marca, ko po vrnitvi iz afri{kih prezimovali{~ samci za~nejo s klicanjem ozna~evati svoje teritorije in privabljati samice. Njihovo ogla{anje v celinskih predelih Evrope traja pribli`no do za~etka avgusta. Vrsta prebiva v polodprti kultivirani pokrajini z visokodebelnimi sadovnjaki, travniki in posameznimi pasovi dreves, kakr{ne najdemo v nekaterih vaseh vzdol` reke Ljubljanice. Gnezdi predvsem v duplih, v~asih tudi v starih gnezdih srak Pica pica, starih hi{ah ali gnezdilnicah (Voous 1990). Namen popisa, ki smo ga v okviru ljubljanske sekcije DOPPS opravili 5. maja 1999, je bil ugotoviti potencialne spremembe v {tevilnosti in raz{irjenosti te vrste na Ljubljanskem barju v primerjavi z letom 1998, poleg tega pa zbrati ~imve~ novih podatkov o njenih prostorskih zahtevah in vedenju. V ~lanku so predstavljeni rezultati popisa in nekaj osnovnih zaklju~kov. 2. Metoda Popis smo opravili 5. maja 1999. Vreme je bilo obla~no, pihal je rahel do zmerno mo~an veter, temperatura je bila med 8–10° C. Ljubljansko barje smo razdelili na 9 popisnih ploskev, od teh je ena ostala v celoti neobdelana (Kremenica, @elimlje, cesta pod Pijavo Gorico, [kofljica, cesta Ig–[kofljica), ena pa je bila zaradi pomanjkanja popisovalcev obdelana nepopolno (Brest, Matena, I{ka Loka, Ig, Staje, I{ka vas, Vrbljene). Popisna ploskev v povpre~ju zajema 18 kvadratov 1 × 1 km lokalnega ornitolo{kega atlasa (LOA). Skupine so za~ele popisovati med 21.40– 22.15 in kon~ale med 00.20–2.30. Metoda popisa je bila povzeta po Samwald & Samwald (1992). Velike skovike smo popisovali ob pomo~i posnetka sam~evega ogla{anja na cestah in kolovozih, ki so bili izbrani tako, da je popis zajel celotno povr{ino popisne ploskve. Vsak popisovalec je na terenu izbral popisne to~ke, ki so bile med seboj oddaljene 500–1.000 m (odvisno od odprtosti terena). Na teh to~kah je najprej do 2 minuti poslu{al, nato 2 minuti predvajal posnetek ogla{anja in potem do 3 minute ~akal na odziv velikih skovikov. Sledil je premik na novo to~ko. Podatke smo vpisovali v modificiran obrazec, izdelan posebej za potrebe popisa (Senega~nik 1998). 3. Rezultati in diskusija Na Ljubljanskem barju (163 km2) smo pre{teli 40 velikih skovikov, med katerimi je bila ena samica 35 K. Denac: Rezultati popisa velikega skovika Otus scops na Ljubljanskem barju v letu 1999 (tabela 1). To {tevilo je manj{e v primerjavi s popisom Barja se je `e drugo leto zapored izkazalo, da so v za~etku maja 1998, ko smo s posnetkom zabele`ili velikemu skoviku “neprivla~ni”. To so gosto poseljena kar 64 velikih skovikov, od tega {tiri samice obmo~ja z obse`no infrastrukturo (naselja ob cesti (Senega~nik 1998). Nizko {tevilnost bi morda lahko Brezovica–Vrhnika, [kofljica); obmo~ja, ki so omeje-pripisali neugodnemu vremenu (nizka temperatura, na s Krimskim gorovjem oziroma zaprta med hribe obla~nost, veter) ter posledi~no manj{i pevski aktiv- (Podpe~, Jezero, Gori~ica, Breg pri Borovnici, Dol pri nosti velikih skovikov in ote`eni registraciji petja. Borovnici, I{ka vas, @elimlje), ter kmetijska obmo~ja, Druga razlaga pa vklju~uje populacijska nihanja. Za kjer ni primernih gnezdi{~ (predel ob I`anski cesti). jasnej{o predstavo o populacijski dinamiki sta seveda Veliki skovik se izogiba tudi strnjenih gozdov, saj ga dve leti raziskav ob~utno premalo. ni bilo opaziti v poplavnih gozdovih ju`no od Na zemljevidu Ljubljanskega barja (slika 1) sta Ljubljane (Log). jasno vidni dve obmo~ji z ve~jo gostoto velikih Podatki o odzivu na posnetek so bili zbrani pri 34 skovikov. Eno se sklenjeno vle~e iz Blatne Brezovice velikih skovikih. Najpogosteje se je zgodilo, da je do Bevk, drugo pa zajema Lipe, ^rno vas in bli`njo osebek `e pred predvajanjem klical sam in je tudi po okolico (Robidnice – del ob Ljubljanici). Raz{irjenost posnetku klical nemoteno naprej ali pa kve~jemu je skoraj povsem enaka tisti iz leta 1998 (Senega~nik pove~al frekvenco ogla{anja brez spreminjanja 1998), gostota pa je zaradi skupnega manj{ega {tevila pevskega mesta (41% osebkov). 32% osebkov se je velikih skovikov v letu 1999 ni`ja. Leta 1998 je bila za~elo ogla{ati {ele po predvajanju posnetka, 12% pa gostota klico~ih samcev 0,4 samca/km2, leta 1999 pa jih je po posnetku utihnilo. V 15% primerov so le 0,2 samca/km2. Ob popisu smo zabele`ili tudi dve osebki prileteli bli`je in klicali na novem mestu. Pri novi lokaciji velikih skovikov na Ljubljanskem barju: tem velja omeniti dva zanimiva primera: v Bevkah je v Zanogah pri Vnanjih Goricah se je na posnetek samec strmoglavil na kasetofon, v ^rni vasi pa je eden oglasil en samec, v Notranjih Goricah pa je avtorica priletel do avta s kasetofonom, nekaj trenutkov lebdel ~lanka 1. junija med popisom koscev sli{ala samca, ki ob njem in nato odletel ~ez cesto. Podatki o tipu in je pel v pasu drevja ju`no od ceste Notranje Gorice– vi{ini pevskega mesta so bili tudi v popisu leta 1999 Podple{ivica (podatek je na zemljevidu ozna~en s zaradi te`avnosti in zamudnosti tovrstnega dela praznim kro`cem). Zanimiv je tudi podatek o zbrani le pri nekaterih osebkih, zato niso vklju~eni v pojo~em samcu z obrobja Ljubljanskega barja, s ~lanek. Pijavskega hriba pri Pijavi Gorici (naselje je dvignjeno Med popisom velikega skovika smo zabele`ili tudi nad Barje, zato ni bilo vklju~eno v popis), ki nosi tri druge vrste sov: malo uharico Asio otus (2 osebka), datum 1.6.1999 (Jan~ar, ustno). Za nekatere predele lesno sovo Strix aluco (1 osebek) in ~uka Athene Tabela 1: Rezultati popisa velikega skovika Otus scops na Ljubljanskem barju 5. maja 1999 Table 1: Results of the Eurasian Scops Owl Otus scops census at Ljubljansko barje on May 5th 1999 Popisna ploskev – obmo~je/ [tevilo velikih skovikov/ Census area No. of Eurasian Scops Owls Verd, Bistra, Ljubljanske mlekarne, Dol pri Borovnici, Breg pri Borovnici, Pako, Gori~ica / Vrhnika, Sinja Gorica, Blatna Brezovica, Bevke, Log pri Brezovici, Drenov Gri~ 11 Dragomer, Lukovica, Brezovica, Vnanje Gorice, Notranje Gorice, @abnica, Ple{ivica, Podple{ivica, Bli{e, Zamedvejca, Veliki mah 1 Cesta Notranje Gorice–Podpe~, Podpe~, Jezero, Preserje, Podkraj, Lipe, cesta Lipe–Podpe~ (road) 6 Brest, Matena, I{ka Loka, Ig, Staje, I{ka vas, Vrbljene /1 Kremenica, @elimlje, cesta pod (road below) Pijavo Gorico, [kofljica, cesta Ig–[kofljica (road) /2 Ilovica, Grmez, Babna Gorica, Lavrica, cesta Babna Gorica–Ig (road) 4 ^rna vas, Karolinski dvor, I`anska cesta - Matena, I`anska cesta–I{ka Loka 7 Log, ^rni Log, Robidnice, Rakova Jel{a, Gmajnice, Drpale`, Agrokombinat 11 Skupaj/Total 40 1 popisna ploskev ni bila obdelana v celoti / census area not covered in full 2 popisna ploskev ni bila obdelana / census area not covered at all 36 ACROCEPHALUS 21 (98-99): 35 — 37, 2000 C D E F G H I J 9 8 > • • • • 4 • * <- • • • • • #\ \ • • • ^ • • • 1 • • _S \j ) \ f X A B C D > \ u \ \ / 1 /> 1 V \ i ^ i 5 6 7 8 9 0123456789 0 12 3 4 5 6t -OA 44 45 46 c )AS • 1-2 % 3-5 Slika 1: Raz{irjenost in gostota velikega skovika Otus scops na Ljubljanskem barju 5. maja 1999 (najmanj{i kvadrat meri 1 × 1 km) Figure 1: Distribution and density of the Eurasian Scops Owl Otus scops at Ljubljansko barje on May 5th 1999 (the smallest square measuring 1 by 1 km) noctua (1 osebek). Tako lesna sova kot ~uk sta se odzvala na posnetek velikega skovika. Zahvala: Za vlo`eno delo in ~as se prisr~no zahvaljujem pe{~ici pogumnih, ki so se odzvali na vabilo k popisu: Damijanu Dencu, Daretu Fekonji, Vesni Grobelnik, Aleksandri Le{nik, Tereziji Poto~ar, Borutu Rubini~u, Marjanu Trobcu, Zlati Vah~i~, Alu Vrezcu in Evi Vukeli~. 4. Povzetek 5. maja 1999 smo opravili popis velikega skovika na Ljubljanskem barju (163 km2). S predvajanjem sam~evega petja smo zabele`ili 40 velikih skovikov. Najve~ jih je pelo v ^rni vasi, Lipah, Blatni Brezovici, Bevkah in na Robidnicah, kar daje podobno sliko raz{irjenosti kot rezultati popisa iz leta 1998 (Senega~nik 1998). Na nekaterih predelih velikih skovikov nismo registrirali (Brezovica, Vrhnika, [kofljica, @elimlje, I{ka vas, Podpe~, Jezero), kar pripisujemo neugodnim `ivljenjskim razmeram: ceste, gosta poseljenost, hrup, pomanjkanje gnezdi{~, zaprtost terena. Zabele`ili smo tudi ogla{anje lesne sove, dveh malih uharic in ~uka. 5. Literatura Samwald, F. & Samwald O. (1992): Brutverbreitung und Bestandsentwicklung der Zwergohreule (Otus scops) in der Steiermark. Egretta 35: 37-48. Senega~nik, K. (1998): Popis velikega skovika Otus scops na Ljubljanskem barju. Acrocephalus 19 (90-91): 143-146. Voous, K. H. (1990): Owls of the Northern Hemisphere, London. Prispelo / Arrived: 11.12.1999 Sprejeto / Accepted: 8.5.2000 37 ACROCEPHALUS 21 (98-99): 39 — 41, 2000 Popis koza~e Strix uralensis na Ljubljanskem vrhu Census of the Ural Owl Strix uralensis at Ljubljanski vrh Al Vrezec Pra`akova 11, SI-1000 Ljubljana On May 23rd 1999, a census of the Ural Owl Strix uralensis was carried out with point count method by the use of playback at Ljubljanski vrh, which is covered by fir–beech forest association Abieti–Fagetum dinaricum. The density of 2.2 pairs/10 km2 was established. The owls were recorded at altitudes ranging from 580 to 740 m. Key words: Ural Owl, Strix uralensis, census, playback method, density, Slovenia Klju~ne besede: koza~a, Strix uralensis, popis, gostota, Slovenija 1. Uvod 2. Metoda Sove so zaradi svoje no~ne aktivnosti ena najbolj Popis smo opravili 23.5.1999 na Ljubljanskem vrhu te`avnih skupin ptic za opazovanje, zato je bilo v z devetimi popisovalci, razdeljenimi v {tiri skupine. ornitologiji treba razviti posebne metode za njihovo Potekal je po gozdnih poteh z avtomobili, in sicer od popisovanje in preu~evanje. Zuberogoitia & Cam- 21.00 do 1.00 ure. Uporabili smo metodo izzivanja s pos (1998) navajata tri metode: a) iskanje gnezd posnetkom, ki zahteva to~kovno metodo popiso-oziroma ustreznih prostorov za gnezdenje sov, b) vanja. Popis je potekal na 41 to~kah, ki so bile spra{evanje ljudi in ornitologov, ki so opazovali sove, oddaljene pribli`no 1 km druga od druge. Vsi popi-in c) uporaba posnetka sovjega ogla{anja (playback sovalci so izzivali z enakim posnetkom petja samca method). Metoda s posnetkom se je izkazala za koza~e. Popis na posamezni to~ki je potekal po izredno uporabno pri popisih ve~ vrst sov (na{tete so naslednjem vrstnem redu: a) po prihodu na to~ko so le evropske vrste): lesna sova Strix aluco, koconogi ~uk popisovalci poslu{ali 5 minut, b) sledilo je predvaja-Aegolius funereus, ~uk Athene noctua, veliki skovik nje posnetka 10 minut, c) po predvajanju so popiso-Otus scops in pegasta sova Tyto alba (Penteriani & valci ponovno poslu{ali 5 minut, d) vnovi~no pred-Pinchera 1990, Redpath 1994, Zuberogoitia & vajanje posnetka in hkrati pregledovanje okoli{kih Campos 1998, Senega~nik 1998, Appleby et al. dreves z lu~jo. V poseben obrazec so nato zapisali 1999). Metoda s posnetkom je bila v Sloveniji in Italiji rezultate za vsako to~ko posebej. Poleg tega so v uporabljena tudi pri popisih koza~ Strix uralensis, kjer obrazec zapisali {e vreme in oceno mo~i vetra ter se je izkazala za uspe{no (Benussi et al. 1995, Benussi druge opazovane `ivali in ptice. & Genero 1995, Vrezec 1997). Sli{nost posnetka v gozdnem habitatu je bila pred-Gnezditev koza~e je bila v Sloveniji podrobneje hodno ocenjena na Krimu na 500 m za ~love{ko uho preu~evana v ribni{ko-ko~evskih gozdovih (Peru{ek (neobjavljeni podatki). 1998), kjer sta bili uporabljeni prva in druga metoda, Na Ljubljanskem vrhu smo popisali obmo~je, gostota v Trnovskem gozdu pa je bila ugotavljana z veliko 31,4 km2. Ljubljanski vrh pokriva gozdna uporabo posnetka (Benussi & Genero 1995). Slednjo zdru`ba dinarskega jelovo-bukovega gozda Abieti– metodo smo uporabili tudi pri popisu koza~e na Fagetum dinaricum, ki je tipi~ni habitat koza~e v Ljubljanskem vrhu, ki se dviga nad zahodnim robom Sloveniji (Peru{ek 1998, lastni podatki), vi{inski Ljubljanskega barja med Verdom in Borovnico. razpon popisa je segal od 400 do 750 m nadmorske Namen popisa je bil preizkusiti metodo z ve~ vi{ine. Ker je popis potekal isto~asno, predvidevam, popisovalci na enem obmo~ju, kar je predhodnica da pri popisu ni pri{lo do podvajanj {tetja koza~. popisov za novi ornitolo{ki atlas Slovenije 2001– 2005. 39 A. Vrezec: Popis koza~e Strix uralensis na Ljubljanskem vrhu Slika 1: Popisano obmo~je Ljubljanskega vrha z ozna~enimi gozdnimi potmi (neprekinjena ~rta), kjer je bil opravljen popis, z ugotovljenimi pari koza~ Strix uralensis (pika) in s 500-metrskim polmerom sli{nosti posnetka v gozdnem habitatu za ~love{ko uho (krog) (karta: Kos 1992) Figure 1: The surveyed area of Ljubljanski vrh with marked forest paths (unbroken line) where the census was carried out, with established pairs of Ural Owl Strix uralensis (dots) and with 500-m radius of the playback audibility in forest habitat for human ear (circle) 3. Rezultati in diskusija parov/10 km2 oziroma 2,2–2,6 km2 na par (Benussi & Genero 1995). Med popisom smo zabele`ili sedem parov koza~ (slika Koza~a je pri nas sovja vrsta z najve~jo toleranco v 1). V {estih primerih je bil na posnetek izzvan ali vi{inski raz{irjenosti (Tome 1996). Na Ljubljanskem poslu{an samec, v enem primeru pa so popisovalci vrhu smo jo ugotovili na vi{inah med 580 do 740 m. poslu{ali ogla{anje samice. Izra~unana gostota na Poleg koza~ smo na Ljubljanskem vrhu zabele`ili obmo~ju je bila 2,2 para/10 km2. Velikost teritorija tudi podhujko Caprimulgus europaeus: popisali smo tri enega para, ob predpostavki, da koza~e s teritoriji teritorialne samce, ki smo jih na{li na bolj odprtih pokrivajo celotno obmo~je, je 4,5 km2. V Trnovskem predelih oziroma na gozdnem robu. Podatek je zani-gozdu je bila ugotovljena precej vi{ja gostota, 4–5 miv, ker Ornitolo{ki atlas Slovenije (Geister 1995) 40 ACROCEPHALUS 21 (98-99): 39 — 41, 2000 podhujke za ta predel ne omenja, zanimiva pa je tudi nadmorska vi{ina, saj smo jo sli{ali na vi{inah med 475 in 730 m n.v. Ker je bil popis bolj pilotske narave, je bil opravljen le enkrat, kar je gotovo premalo za dokon~no oceno gostote, kljub temu pa so rezultati zadovoljivi, saj je bila dobljena gostota pri~akovana. Iz rezultatov lahko sklepamo, da so skupinski popisi te vrste zelo u~inkoviti, saj lahko popi{emo {ir{e obmo~je, in to isto~asno, kar nam olaj{uje oceno {tevilnosti. Poleg tega so v enkratnem popisu, ki ga izvaja posameznik, ptice z velikimi teritoriji, kakr{na je tudi koza~a, te`e odkrivne, saj v enem popisu pokrijemo le manj{i del obmo~ja in teritorija dolo~enega para. Pri skupinskih popisih pa je v popis vklju~eno celotno obmo~je in tako je tudi odkrivnost teh vrst ve~ja. Zahvala: Zahvaljujem se vsem udele`encem popisa, brez katerih bi bil le-ta neizvedljiv: Jerneju Figlju, Toma`u Jan~arju, Bo{tjanu Jurjev~i~u, Petru Legi{i, Katarini Senega~nik, Marjanu Trobcu, Mihaeli @igman in Mihu @nidar{i~u. 4. Povzetek 23.05.1999 je bil na Ljubljanskem vrhu, ki ga pokriva gozdna zdru`ba dinarskega jelovo-bukovega gozda Abieti–Fagetum dinaricum, opravljen skupinski popis koza~e Strix uralensis s to~kovno metodo z uporabo posnetka. Ugotovljena je bila gostota 2,2 para/10 km2 oziroma 4,5 km2/par. Koza~e so bile ugotovljene na vi{ini med 580 in 740 m. 5. Literatura Appleby, B.M., N. Yamaguchi, P.J. Johnson & D.W. Macdonald (1999): Sex-specific territorial responses in Tawny Owls Strix aluco. Ibis 141 (1): 91-99. Benussi, E., F. Genero, A. Puric (1995): Primi dati sula nidificazione e lo svernamento dell’Allocco degli Urali, Strix uralensis macroura, nell’Italia nord-orientale. Riv. ital. Orn. 64 (2): 97-105. Benussi, E. & F. Genero (1995): L’Allocco degli Urali (Strix uralensis macroura) nel Trnovski gozd (Slovenia). censi-mento in un’area campione. Suppl. Ric. Biol. Selvaggina 22: 563-568. Geister, I. (1995): Ornitolo{ki atlas Slovenije. DZS, Ljubljana. Kos V. (ed) (1992): Atlas Slovenije. Geodetski zavod Slovenije, Mladinska knjiga, Ljubljana. Penteriani, V. & F. Pinchera (1990): Censimento di una popolazione di Allocco, Strix aluco, in un Massiccio Montuoso dell’Appennino centrale (Abruzzo). Riv. ital. Orn. 60 (1-2): 20-28. Peru{ek, M. (1998): Gnezdenje koza~e Strix uralensis v ko~evsko-ribni{kih gozdovih. Acrocephalus 19 (89): 99-103. Redpath, S. M. (1994): Censusing Tawny Owls Strix aluco by the use of imitation calls. Bird Study 41: 192-198. Senega~nik, K. (1998): Popis velikega skovika Otus scops na Ljubljanskem barju. Acrocephalus 19 (90-91): 143-146. Tome, D. (1996): Vi{inska raz{irjenost sov v Sloveniji. Acrocephalus 17 (74): 2-3. Vrezec, A. (1997): Opazovanja sov na Krimu pri Ljubljani. Falco 12 (11): 45-47. Zuberogoitia, I. & L. F. Campos (1998): Censusing owls in large areas: a comparison between methods. Ardeola 45 (1): 47-53. Prispelo / Arrived: 5.11.1999 Sprejeto / Accepted: 8.5.2000 4I ACROCEPHALUS 21 (98-99): 43 — 45, 2000 Sove spodnje Savinjske doline Owls of the Lower Savinja valley Milan Vogrin Zg. Hajdina 83c, SI-2288 Hajdina, e-mail: milan.vogrin@guest.arnes.si During 1992–1999, the author registered only 2 owl species in the Lower Savinja valley (Central Slovenia), i.e. Tawny Owl Strix aluco and Long-eared Owl Asio otus. The first is here a rare species, while the latter is rather common. Tawny Owl can be found primarily on the fringes of the valley with predominating woodlands. In the 9.25 km2 large area with its characteristic valley pattern (woodland and shrubs – 4%, orchards and gardens – 3%, tilled fields, meadows – 40%, hop fields – 40%, settlements – 7%, other: roads, ditches, embankments – 6%) the Long-eared Owl was registered, in 1999, to the density degree of 1.6 pair/10 km2. Dolinar (1951) who carried out, in this area, a general bird census more than half a century ago stated utterly different proportions between owls: Tawny Owl and Little Owl were common, while Long-eared Owl did not even get a mention. Such different species structure was most certainly influenced by intensive farming, particularly hop growing. Klju~ne besede: mala uharica, Asio otus, lesna sova, Strix aluco, Savinjska dolina Key words: Long-eared Owl, Asio otus, Tawny Owl, Strix aluco, Savinja valley 1. Uvod V Evropi `ivi trinajst vrst sov (npr. Mikkola 1983, Cramp 1985, Hagemeijer & Blair 1997); od teh jih kar deset stalno ali ob~asno gnezdi tudi v Sloveniji (Geister 1995). Glede na ta podatek lahko re~emo, da je Slovenija prava “sovja dr`ava”, saj se s tak{nim {tevilom sov lahko pohvali le malo dr`av. Kljub veliki vrstni pestrosti sov pa njihova raz{irjenost pri nas ni podrobneje poznana. Obstaja kar nekaj obmo~ij, s katerih nimamo nobenih podatkov, in med tak{na obmo~ja sodi tudi spodnja Savinjska dolina. 2. Opis obmo~ja Spodnja Savinjska dolina je del Celjske kotline oziroma po najnovej{i regionalizaciji Slovenije del Savinjske ravni (Perko & Oro`en Adami~ 1998). Pri~ne se pri Vranskem in zaklju~i pri Celju (samo mesto v tem delu ni zajeto). Na jugu je dolina omejena z rekama Bolsko in Savinjo, na severu meja poteka pod obrobjem Dobrovelj, na levi strani Savinje pa mejo ponazarja reka Lo`nica. Tako omejeno obmo~je meri okrog 72 km2. Obmo~je raziskave (sliki 1 in 2), ki sem ga izbral za popise ptic na agrarni povr{ini v spodnji Savinjski dolini, je po moji oceni reprezentan~en vzorec habi-tatov za celotno dolino. Obmo~je meri 9,25 km2. Le`i zahodno od reke Savinje, ju`no od kraja Braslov~e, na nadmorski vi{ini 288 m. Omejeno je s cestami med naslednjimi kraji: [entrupert, Dra-gopolje, [matev`, Sp. Gor~e, Rakovlje, Pari`lje, Topovlje in [entrupert. Dele`e posameznih habitatov sem ocenil na terenu in s karto merila 1 : 5000. Dele` je naslednji: gozdovi, pasovi drevja in grmovja – 4%, sadovnjaki in vrtovi – 3%, orane njive, travniki – 40%, hmelji{~a – 40%, naselja – 7%, drugo (ceste, jarki, bre`ine) – 6%. 3. Metode dela Sove sem popisoval prilo`nostno. V tem prispevku navajam opazovanja sov med letoma 1992 in 1999. V letu 1999, med marcem in majem, sem na izbranem obmo~ju sove posku{al privabiti s predvajanjem posnetka njihovega ogla{anja, kasneje, v maju in juniju, pa sem podro~je obiskal {e {tirikrat, in sicer zaradi evidentiranja morebitnih sovjih mladi~ev. 43 M. Vogrin: Sove spodnje Savinjske doline Slika 1: Za spodnjo Savinjsko dolino so zna~ilna obse`na hmelji{~a, november 1998 Figure 1: One of the characteristic features of the Lower Savinja valley are its extensive hop fields, November 1998 Ogla{anje sovjih mladi~ev se lahko namre~ dale~ sli{i (Mikkola 1983), metoda kartiranja sov na podlagi mladi~ev pa je prav tako `e bila uspe{no uporabljena (Birrer 1993). S posnetki sem preverjal naslednje vrste sov: ~uk Athene noctua, pegasta sova Tyto alba, mala uharica Asio otus in lesna sova Strix aluco v enakem zaporedju. 4. Rezultati in diskusija V spodnji Savinjski dolini sem zabele`il pojavljanje dveh vrst sov, in sicer male uharice Asio otus in lesne sove Strix aluco. Obe vrsti sta redki. Na raziskovalni povr{ini sem v letu 1999 ugotovil samo malo uharico. V spomladanskem ~asu sem sli{al in tudi izzval dva samca, v juniju pa sem na tem obmo~ju ob pomo~i ogla{ajo~ih se mladi~ev dva para samo {e potrdil. Prvi par je gnezdil v bli`ini Spodnjih Gor~, drugi par pa na meji obmo~ja, in sicer v bli`ini Gomilskega. Gostota na raziskovalni povr{ini je tako bila 1,6 para/10 km2 (par na meji obmo~ja sem {tel kot pol para!). Na prvi lokaliteti sem poslu{al in opazoval {tiri mladi~e, pri Gomilskem pa tri. V ~asu, ko na hmelji{~ih ni hmelja in najlonskih vrvic (jesen–spomlad), po katerih se vzpenja hmelj, mala uharica lovi tudi na teh poljih. Pri lovu na hmelji{~u sem malo uharico nekaj minut opazoval zve~er v mraku 24.10.1997. Mala uharica kon~a tudi kot `rtev prometa; povo`enega samca te vrste sem na{el 25.3.1992 v Latkovi vasi, 10. 5 1996 pa {e enega pri [empetru (oba na magistralni cesti). Lesna sova je veliko pogostej{a na obrobju doline, kjer prevladuje gozd, in sicer `e na prvih vzpetinah. 44 Tako sem na primer 26.4. 1996 v bli`ini @ovneka iz gozda z enega mesta sli{al ogla{anje treh teritorialnih samcev (glej tudi: Vogrin 1997). V ~asu gnezditve sem lesno sovo v dolini zabele`il samo na dveh mestih. Na osnovi opazovanj in ogla{anja sov ocenjujem, da v spodnji Savinjski dolini `ivi okrog 20 parov male uharice in okrog 5 parov lesne sove. Za spodnjo Savinjsko dolino Geister (1995) navaja dve vrsti sov, in sicer prav tako samo malo uharico in lesno sovo. Pika, ki ponazarja ~uka Athene noctua, je `e zunaj doline, ~eprav sem to vrsto letu 1996 enkrat odkril tudi tik nad Vranskim, torej na obrobju doline. Da je lesna sova redka v sami dolini, je povsem razumljivo, saj velja za prete`no gozdno vrsto (npr. Cramp 1985, Petty & Saurola 1997), gozda pa je v dolini izredno malo. Nasprotno pa Dolinar (1951) trdi, da sta lesna sova in ~uk v Savinjski dolini pogosti vrsti. Med obema poro~iloma je preteklo skoraj petdeset let, v tem ~asu pa je dolina postala znana po intenzivnem kmetovanju, kar je prav gotovo pripomoglo k izginjanju obeh vrst. Za lesno sovo je sicer znano, da je prilagodljiva vrsta in da zasede tudi urbana obmo~ja (Galeotti 1990), vendar je sam v naseljih nisem ugotovil. O~itno pa je s kr~enjem ve~jih gozdov pridobila mala uharica, ki je Dolinar (1951) sploh ne omenja. 5. Povzetek V spodnji Savinjski dolini (osrednja Slovenija) je avtor med letoma 1992 in1999 registriral samo dve sovji vrsti, in sicer lesno sovo Strix aluco in malo Slika 2: Pogled na tradicionalno kultivirano pokrajino Savinjske doline z zna~ilnimi visokodebelnimi drevesi, februar 1999 Figure 2: View of the traditional cultural landscape of the Savinja valley with characteristic traditional orchards, February 1999 ACROCEPHALUS 21 (98-99): 43 — 45, 2000 uharico Asio otus. Lesna sova je v dolini redka vrsta, mala uharica pa obi~ajna. Prva je precej pogostej{a na obrobju doline, to je na okoli{kih hribih, kjer prevladuje gozd. Na povr{ini 9,25 km2 z zna~ilnim vzorcem doline (gozd in grmovje – 4%, sadovnjaki in vrtovi – 3%, orane njive, travniki – 40%, hmelji{~a – 40%, naselja – 7%, drugo: ceste, jarki, bre`ine – 6%) je bila mala uharica v letu 1999 ugotovljena v gostoti 1,6 para/10 km2. Dolinar (1951), ki je tukaj ptice popisoval pred dobrimi petdesetimi leti, navaja povsem druga~no razmerje med sovami: lesna sova in ~uk sta pogosti vrsti, medtem ko male uharice sploh ne omenja. Na druga~no vrstno sestavo sov je prav gotovo vplivala intenzifikacija kmetijstva, predvsem gojenje hmelja v dolini. 6. Literatura Birrer, S. (1993): Bestand und Bruterfolg der Waldohreule Asio otus im Luzerner Mittelland, 1989-1992. Der Ornithologische Beobachter 90: 189-200. Cramp, P. , (ed.) (1985): Handbook of the birds of Europe, the Middle East and North Africa. The birds of the western Palearctic. Vol. 4. Oxford University Press, New York. Dolinar, I. (1951): Pti~i v obmo~ju Savinjske doline pred 45 leti in danes. Lovec 34: 8-12. Galeotti, P. (1990): Territorial behaviour and habitat selection in an urban population of the Tawny Owl Strix aluco L. Bolletino di Zoologia 57: 59-66. Geister, I. (1995): Ornitolo{ki atlas Slovenije. DZS, Ljubljana. Hagemeijer W.J. & M.J. Blair (ed.) 1997: The EBCC Atlas of European Breeding Birds. T & AD Poyser. Mikkola, H. (1983): Owls of Europe. T & AD Poyser Ltd. Perko, D. & Oro`en Adami~, M. (ed.) 1998: Slovenija. Pokrajine in ljudje. Mladinska knjiga. Petty, S.J. & Saurola, P. (1997): Tawny Owl Strix aluco. pp. 410-411. V: Vogrin, M. (1997): Bird community of a Vaccinio – Vitis idaeae – Pinetum forest in Central Slovenia. Acta Zoologica Lituanica, Ornithologia 6: 90-96. Prispelo / Arrived: 30.8.1999 Sprejeto / Accepted: 8.5.2000 45 ACROCEPHALUS 21 (98-99): 47 — 53, 2000 Sove Pohorja Owls of the Pohorje Mountains Luka Bo`i~1 & Al Vrezec2 1Pintarjeva 16, SI-2106 Maribor, e-mail: luka.bozic@siol.net 2Pra`akova 11, SI-1000 Ljubljana The article discusses the owls of the Pohorje Mountains (NE Slovenia). Ten species have been registered so far, 4 of them as breeders: Tawny Owl Strix aluco, Pygmy Owl Glaucidium passerinum (rediscovered in 1993), Tengmalm’s Owl Aegolius funereus (rediscovered in 1996) and Long-eared Owl Asio otus; 1 species, i.e. Little Owl Athene noctua, occurs here merely as a chance guest and most probably does not breed. Five species, however, have not been registered in the Pohorje Mountains in recent years, and only some of their historical data from the end of the 19th century and from the beginning of the 20th century are at hand. These species are: Barn Owl Tyto alba, Eurasian Scops Owl Otus scops, Eagle Owl Bubo bubo, Ural Owl Strix uralensis (expected species) and Short-eared Owl Asio flammeus. A very interesting owls’ habitat in these mountains are the environs of raised bogs (Sphagno–Piceetum association), which are shared by 3 owl species: Tawny Owl, Pygmy Owl and Tengmalm’s Owl. Utterly new for Slovenia are the findings regarding the upper limit of the altitudinal distribution of the Little Owl (777 m a.s.l.) and Long-eared Owl (1,450 m a.s.l.) and the lower limit of the altitudinal distribution of the Pygmy Owl in the non-breeding season (310 m a.s.l.). Key words: owls, Strigiformes, fauna, habitat, altitudinal distribution, Pohorje Mountains, NE Slovenia Klju~ne besede: sove, Strigiformes, favna, habitat, vi{inska raz{irjenost, Pohorje 1. Uvod Sove so zaradi specifi~no no~nega `ivljenja obi~ajno izvzete iz ornitolo{kih popisov, zato jih je treba popisovati in preu~evati lo~eno. Favna sov dolo~enih obmo~ij je velikokrat predstavljena v posebnih delih. V Sloveniji imamo `e kar nekaj takih favnisti~nih pregledov: za obmo~je zgornje Pivke (Polak 1989), ribni{ko-ko~evsko obmo~je (Peru{ek 1990), Ljubljansko barje (Vrezec 1993), slovensko Istro (Lipej & Gjerke{ 1994), Dravinjsko dolino (Vrezec 1997a) in za Krim pri Ljubljani (Vrezec 1997b). Na Pohorju so bile sove slabo raziskane, o ~emer pri~ajo tudi pomanjkljivi podatki s tega obmo~ja v Ornitolo{kem atlasu Slovenije (Geister 1995). V zadnjem desetletju pa se je o tej pti~ji skupini nabralo kar nekaj favnisti~nih podatkov. Namen ~lanka je predstaviti vse podatke o sovah Pohorja, {e zlasti pa nekaj najnovej{ih ugotovitev, kot sta na primer odkritji malega skovika Glaucidium passerinum in koconogega ~uka Aegolius funereus. 2. Metode dela in opis obmo~ja 2.1. Metode dela Zgodovinske podatke sva zbrala iz literature. Novej{e podatke, ki se nana{ajo na obdobje 1990–1999, sva zbirala iz literature, od opazovalcev in z lastnim terenskim delom. Podatke sva na terenu zbirala prilo-`nostno, na~rtno pa s predvajanjem posnetega ogla-{anja (playback method). Veliko podatkov je bilo zbranih prilo`nostno in nesistemati~no. Lokalitete niso bile obdelane enakomerno, kar je pri razlagi podatkov treba upo{tevati. 47 L. Bo`i~ & A. Vrezec: Sove Pohorja 2.2. Opis obravnavanega obmo~ja Obravnavano obmo~je zavzema celotno sredogorje Pohorja, ki se v smeri od zahoda proti vzhodu razteza v dol`ini kakih 50 km (nekako od Dravograda do Maribora). Pohorje je skrajni jugovzhodni podalj{ek Centralnih Alp, ki pri nas dosega le {e subalpski pas. Najvi{ji vrhovi in planote na zahodnem delu presegajo 1.500 m, medtem ko je vzhodni del nekoliko ni`ji z nadmorskimi vi{inami med 1.200 in 1.300 m. Posebnost Pohorja je njegova geolo{ka sestava, saj v celoti sestoji iz razli~nih silikatnih kamnin. Hidro-grafsko omre`je sestoji iz {tevilnih potokov z globokimi in ozkimi grapami (Melik 1957). Pohorje zoogeografsko sodi v predalpsko regijo in predalpsko-predpanonsko subregijo (Mr{i} 1997). Prevladujo~i tip vegetacije v vi{jih legah so iglasti gozdovi zdru`b smreke Luzulo–Piceetum in Rhamno– Piceetum ter jelke Galio–Abietetum. V ni`jih legah prevladujejo bukove zdru`be Castaneo–Fagetum in Luzulo–Fagetum. Na slemenu Pohorja se raztezajo tudi visoka barja s {otnimi mahovi in ru{jem (zdru`ba Sphagno–Pinetum mugi) ter gozd smreke in {otnega mahu Sphagno–Piceetum. V manj{em obsegu se pojavljajo {e nekatere druge gozdne zdru`be (Fridl et al. 1998). 3. Rezultati in diskusija Do sedaj smo na Pohorju ugotovili in potrdili 5 sovjih vrst: malo uharico Asio otus, lesno sovo Strix aluco, malega skovika Glaucidium passerinum, koconogega ~uka Aegolius funereus in ~uka Athene noctua. Za pegasto sovo Tyto alba, velikega skovika Otus scops, veliko uharico Bubo bubo, koza~o Strix uralensis in mo~virsko uharico Asio flammeus pa v novej{em ~asu ni zanesljivih podatkov. 3.1. Pegasta sova Tyto alba V novej{em ~asu pegaste sove na Pohorju nismo na{li; za starej{e odbobje jo navaja J. Koprivnik (Poneb{ek 1917). Reiser (1925) o pegasti sovi za Pohorje ni imel podatka. 3.2. Veliki skovik Otus scops Poneb{ek (1917) navaja, da je J. Koprivnik med ptice Pohorja uvrstil tudi velikega skovika. Sicer pa tako Poneb{ek (1917) kot Reiser (1925) pravita, da je veliki skovik na [tajerskem in v okolici Maribora pogost, vendar podatkov za Pohorje nimata. V novej{em ~asu veliki skovik na Pohorju ni bil ugotovljen. 3.3. Velika uharica Bubo bubo @e Reiser (1925) omenja, da so ~asi, ko je velika uharica gnezdila v okolici Maribora, minili. Za Pohorje navaja le en primer ustreljenega osebka iz sedemdesetih let 19. stoletja. 3.4. Lesna sova Strix aluco O pojavljanju na{e najpogostej{e in najbolj raz{irjene vrste sove (Geister 1995) smo tudi na Pohorju zbrali kar nekaj podatkov. Ve~ina izmed njih izvira z ni`je le`e~ih predelov, predvsem iz okolice pohorskih vasi: Smolnika (450 m), Ribnice (714 m), Skomarja (900 m), Resnika (900 m), [martna (777 m), Kolonije Tabela 1: Pregled opazovanj lesne sove Strix aluco nad 1.000 m n.v. na Pohorju Table 1: Observations of Tawny Owl Strix aluco above 1.000 m a.s.l. in the Pohorje Mountains kraj/ place nadm. vi{ina/ datum/ altitude date opazovanje/ observation opazovalec/ observer Pesek pri Rogli 1.300 m Crno jezero pri 1.200 m Osankarici Adamov vrh 1.260 m Mrzli studenec 1.230 m 29.6.1995 izbljuvek, pero/ pellet, feather 4.5.1996 17.5.1997 11.10.1997 par izzvan s posnetkom malega skovika/ a pair provoked with the play-back of Pygmy Owl 1 osebek priletel na posnetek koconogega ~uka/ L. Božič L. Božič, A. Vrezec L. Božič, 1 individual reacted to the play-back of Tengmalm’s Owl A. Vrezec 1 osebek se ogla{a/ 1 individual calling L. Božič, A.Vrezec 48 ACROCEPHALUS 21 (98-99): 47 — 53, 2000 (800 m), Sv. Ignacija nad Podvelko (880 m) in Planice (500 m) (Vogrin 1993, [orgo & Jan`ekovi~ 1995, Bra~ko pisno, Trebu{ak ustno, lastni podatki). Zgodovinske podatke iz okolice Peker navaja Reiser (1925). Vsa ta opazovanja so iz krajev precej pod 1.000 m, kar naj bi po doslej objavljenih podatkih pomenilo skorajda zgornjo mejo raz{irjenosti te vrste, saj sta bili nad to vi{ino znani le dve opazovanji (Tome 1996). Posebno pozornost si zato zaslu`ijo opazovanja nad to mejo, ki so zbrana v tabeli 1. Sklepava, da je lesna sova raz{irjena od ni`in do vrha Pohorja. V vi{jih legah naseljuje predvsem smrekove gozdove, ki se jih sicer izogiba (Mikkola 1983, Geister 1995). Verjetno je na ve~jih nadmorskih vi{inah redkej{a. V preteklih letih je bilo v okolici [umika (1.000 m) name{~enih nekaj gnezdil-nic za lesno sovo in koza~o, ki pa so vse ostale nezasedene, kar se v ni`inah praviloma le redko zgodi (Denac ustno). Dokaj veliko pogostnost lesne sove na Pohorju si lahko pojasnimo tudi z dejstvom, da v tem obmo~ju ni koza~e, saj prevladuje mnenje, da sta si obe sovi kompetitivni, zlasti v obmo~jih s pomanjkanjem ustreznih gnezdi{~ (Mikkola 1983). Opazovanje para lesnih sov ob ^rnem jezeru pri Osankarici v Sphagno–Piceetum (1.200 m) ka`e, da si lesna sova na Pohorju `ivljenjski prostor deli s koconogim ~ukom in malim skovikom, saj so bile na tej lokaciji registrirane vse tri sovje vrste. 3.5. Koza~a Strix uralensis Za koza~o domnevava, da je danes na Pohorju ni ve~ ali pa da gnezdi v zelo majhnem {tevilu. Glede na ustreznost habitata in tudi na zgodovinske podatke bi koza~a na Pohorju lahko gnezdila. Kljub na~rtnemu iskanju v novej{em ~asu je {e nismo odkrili. Reiser (1925) omenja dva podatka o pojavljanju koza~e na Pohorju. Prvi je najdba samice pri Klopnem Vrhu, drugi pa je osebek iz vi{e le`e~ih gozdov okoli{kega hribovja. Dokazov o gnezdenju ni imel, zato pa precej podatkov iz okolice Pohorja in Maribora, kjer je bila koza~a pogostej{a v jesenskem kot v spomladanskem ~asu. Edini podatek o pojavljanju koza~e na Pohorju je pri~evanje kmeta (in lovca) z Lovrenca na Pohorju, ki naj bi bil leta 1992 opazoval par koza~ v gozdu pod Spodnjo brvjo, na Pesku pa naj bi jo bil pono~i tudi ve~krat sli{al, tako da domnevava, da tu gnezdi (Bra~ko 1994b). Podatek sva obravnavala kot nezanesljiv, saj je kmet tudi trdil, da koconogega ~uka na Pohorju {e ni videl ali sli{al, ~eprav danes vemo, da je koconogi ~uk ponekod na Pohorju lahko celo Slika 1: ^rno jezero pri Osankarici (1.200 m). Okolico jezera pora{~ajo gozdovi Sphagno–Piceetum in Sphagno– Pinetum mugi: `ivljenjski prostor malega skovika Glaucidium passerinum, koconogega ~uka Aegolius funereus in lesne sove Strix aluco (foto: J. Smole). Figure 1: ^rno jezero near Osankarica (1.200 m a.s.l.). The lake is surrounded by Sphagno–Piceetum and Sphagno– Pinetum mugi forests: natural surrounding of the Pygmy Owl Glaucidium passerinum, Tengmalm's owl Aegolius funereus, and Tawny Owl Strix aluco (photo: J. Smole). pogost (glej nadaljevanje besedila). Poleg tega smo obmo~je okoli Peska s posnetkom koza~inega ogla{anja pono~i tudi ve~krat pregledali, vendar koza~e nismo ne videli ne sli{ali. Koza~a na Pohorju tako ostaja {e vedno velik izziv, s katerim se bomo morali spopasti v nadaljnjih raziskavah sov na Pohorju. 3.6. Mali skovik Glaucidium passerinum Mali skovik je bil na Pohorju vnovi~ odkrit {ele leta 1993 (Bra~ko 1994a, lastna opazovanja), pa tudi zgodovinski podatki o tej vrsti so precej skopi. Reiser (1925) omenja le dva podatka o pojavljanju malega skovika na Pohorju, od katerih je eden iz okolice Lovrenca. Mimogrede sicer pravi, da je verjetno stalnica, vendar o njegovem gnezdenju v teh krajih o~itno ni bil povsem prepri~an, saj je poleg statusa vrste postavil vpra{aj. Po odkritju v 90ih letih je sledilo {e nekaj opazovanj te vrste, ve~ina izmed njih iz okolice Osankarice (Bra~ko 1994a, Vogrin 1994, lastna opazovanja). Drugo obmo~je Pohorja, na katerem smo zbrali ve~je {tevilo podatkov, je okolica Peska in Rogle (Bra~ko 1994a & pisno, lastna opazovanja). Poleg omenjenih opazovanj obstajata {e posamezna podatka z Areha (1.250 m; Bra~ko pisno) in Smolnika (Bra~ko 1998). Slednji je {e posebej zanimiv zaradi nizke nadmorske vi{ine (310 m), 49 L. Bo`i~ & A. Vrezec: Sove Pohorja Tabela 2: Pregled krajev na Pohorju, kjer je bil mali skovik Glaucidium passerinum ugotovljen v 90ih letih Table 2: An overview of the places in the Pohorje Mountains where Pygmy Owl Glaucidium passerinum was registered in the 1990's kraj/ place nadm. vi{ina/ opazovanje/ altitude observation vir/ source okolica Peska in Rogle / 1.380–1.450 m ve~ osebkov opazovanih in izzvanih s posnetkom v letih 1993 in 1994 / a number of individuals observed and provoked with play-backs in 1993 and 1994 Areh okolica Osankarice Tin~eva bajta pri [umiku 1.150 m Smolnik 1.250 m 1 osebek opazovan 23.11.1995/ 1 individual observed on 23.11.1995 1.200 m ve~ osebkov opazovanih in izzvanih s posnetkom v letih 1993, 1994 in 1996 / a number of individuals observed and provoked with play-backs in 1993, 1994 and 1996 1 osebek ujet 8.10.1996/ 1 individual caught on 8.10.1996 310 m 1 osebek se je ogla{al 17.2.1998/ 1 individual calling on 17.2.1998 Bra~ko (1994a); lastna opazovanja/ own observations Bra~ko pisno / in writing Bra~ko (1994a), Vogrin (1994); lastna opazovanja/ own observations Vre{ (v tisku / in print) Bra~ko (1998) ~eprav so iz literature znana posamezna zimska opazovanja v ni`jih legah (Mikkola 1983, Nadler 1996). Podobna opazovanja navaja `e Reiser (1925) za okolico Lovrenca na Pohorju (436 m). Res pa je, da v kar {tirinajstletnem obdobju popisovanja za Zimski ornitolo{ki atlas Slovenije mali skovik ni bil nikoli ugotovljen pod 800 m (Sovinc 1994). Glede na objavo Tometa (1996) je opazovanje malega skovika pri Smolniku tudi najni`je znano opazovanje te vrste v Sloveniji. Po doslej znanih podatkih je bil mali skovik na Pohorju v nezimskem obdobju ugotovljen na nadmorski vi{ini med 1.150 in 1.450 metri. Ogla{a-nje je bilo zabele`eno spomladi, poleti in v jesenskem ~asu. Poudariti je treba, da so bili mali skoviki v veliki ve~ini izzvani. Izjema sta naslednja dva podatka: na Pesku (1.382 m) sva 13.3.1994 ob 5.50 uri zjutraj pred planinsko ko~o poslu{ala ogla{anje malega skovika, Bra~ko (pisno) pa poro~a celo o dveh spontano ogla{ajo~ih se samcih v bli`ini Rogle dne 21.10.1998. Njegovo ogla{anje smo najve~krat poslu-{ali v ve~ernem mraku, ~eprav je bil nekajkrat izzvan tudi pono~i (najkasneje ob 23. uri). Pri ugotavljanju raz{irjenosti malega skovika so nam lahko v pomo~ druge vrste ptic, ki nas z razburjenim vedenjem opozarjajo nanj. Mikkola (1983) pravi, da se tak{nega vedenja ptice priu~ijo v krajih, kjer se ta vrsta sove redno zadr`uje. ^e upo{tevamo to dejstvo, potem lahko z gotovostjo trdimo, da je mali skovik raz{irjen tudi v okolici Ribni{ke ko~e nad Ribnico (1.530 m), kjer smo ob predvajanju posnetka opazili omenjeno vedenje. V tem pogledu so zanimive reakcije ve~jih vrst ptic, ki jih skovik gotovo ne pleni. Od teh so se odzvali krekovti Nucifraga caryocatactes in celo samec ~rne `olne Dryocopus martius, ki pa ga je zvok verjetno pritegnil zaradi podobnosti ogla{anja malega skovika s kontaktnim klicem te vrste. Poleg omenjenih vrst smo tak{no vedenje opazili {e pri veliki sinici Parus major, meni{~ku P. ater, ~opasti sinici P. cristatus, gorski sinici P. montanus, {~inkavcu Fringilla coelebs, rumenoglavem kralji~ku Regulus regulus in komatarju Turdus torquatus, ki je imel v bli`ini za letenje {e nesposobnega mladi~a. Po dosedanjih opa`anjih naseljuje mali skovik na Pohorju predvsem smrekove gozdove Piceetum v bli`ini manj{ih ~istin (razred~itev dreves in barij) in obmo~ja z ni`jimi drevesi, ki se izmenjujejo z zaplatami ru{ja Pinus mugo. Vsaj v okolici Osankarice in ^rnega jezera, zelo verjetno pa tudi drugje, je pogosta vrsta, ki si deli `ivljenjski prostor s prav tako pogostim koconogim ~ukom. Mikkola (1983) povezuje mo`nost hkratnega pojavljanja obeh vrst v razmeroma velikem {tevilu predvsem zaradi razli-~nega ~asa aktivnosti in razlik v plenu. 50 AcROCEPHALUS 21 (98-99): 47 — 53, 2000 3.7. Cuk Athene noctua Edina znana podatka o pojavljanju čuka na Pohorju sta opazovanji s Smartnega (777 m) v začetku julija 1990 in 1992 (Vogrin 1991 & 1993)- V enakem obdobju v letu 1993 ni bil zabeležen. Čeprav možnosti gnezdenja čuka v okolici vasi ne kaže povsem zanemariti, se domneva, da je šlo za opazovanje klateških osebkov z Dravskega polja, vendarle zdi bolj verjetna. Po doslej zbranih podatkih (Tome 1996) je nadmorska višina Smartnega za čuka morda nekoliko visoka, pa tudi Geister (1995) v Ornitološkem atlasu gnezdilk Slovenije pravi, da se zdi, kot da bi se čuk gričevnatega obrobja Pohorja in podobnih predelov izogibal. Med starejšimi avtorji čuka za območje Pohorja omenja J. Koprivnik (Ponebšek 1917)- 3.8. Koconogi čuk Aegolitis junereus Koconogi čuk je ena tistih sovjih vrst, ki smo jih v zadnjih 50 letih na Pohorju odkrili šele pred kratkim. Zadnje podatke o pojavljanju koconogega čuka na Pohorju navaja Reiser (1925), ki ga označuje kot redkega gnezdilca. Reiser (1925) je teritorialno oglašanje koconogega čuka poslušal 17.5.1924 na ribniškem Pohorju na nadmorski višini 1.440 m. Od takrat pa do leta 1996 je bil koconogi čuk na Pohorju za slovensko ornitologijo neznanka. Celo lovci o njem niso nič vedeli (Bračko 1994b). Geister (1998) na podlagi tega zaključuje, da se je gnezditveni areal koconogega čuka v Sloveniji v zadnjem stoletju skrčil. Ponovno odkritje vrste leta 1996 to trditev zavrača in kaže na to, da je ves ta čas koconogi čuk na Pohorju zagotovo živel; le premajhna raziskanost in poznavanje te vrste drugod po Sloveniji sta pripomogla k temu, da je bil koconogi čuk na Pohorju skrit celih 72 let. Koconogi ~uk je bil na Pohorju ponovno odkrit 4.5.1996. Ob pomo~i posnetka sam~evega petja sva v okolici Osankarice (1.200 m) na 19 km dolgem transektu odkrila 9 pojo~ih samcev koconogega ~uka, ve~inoma na ~istinah in jasah sredi smrekovega gozda, kar je optimalen habitat koconogega ~uka (März 1995, Locker & Flügge 1998). Pozneje je bilo na Pohorju registriranih {e nekaj opazovanj koconogih ~ukov (tabela 3). Iz podatkov lahko sklepamo, da je koconogi ~uk v okolici Osankarice dokaj pogost, {ele nadaljnje raziskave pa bodo pokazale, kako pogost je v drugih predelih Pohorja. Na obmo~ju Osankarice in ^rnega jezera sta bila ugotovljena {e mali skovik in lesna sova, s katerima si koconogi ~uk na Pohorju o~itno deli `ivljenjski prostor. 3.9. Mo~virska uharica Asio flammeus Mo~virska uharica za obmo~je Pohorja v zadnjih 50 letih ni bila ugotovljena. Edini podatek je s konca 19. stoletja, ko je bila pri Cirkov{kem koglu 2.5.1894 ustreljena samica, verjetno na selitvi (Reiser 1925). 3.10. Mala uharica Asio otus ^e dr`i, da lahko malo uharico v Sloveniji pri{tevamo med dokaj pogoste sove (Geister 1995), potem tega vsekakor ne moremo trditi za vi{je predele na{e dr`ave (Tome 1996). Slednji navaja kot najve~jo ugotovljeno nadmorsko vi{ino za to vrsto 790 m n.v. S Pohorja je znanih nekaj opazovanj z obrobja oziroma ni`e le`e~ih predelov (Reiser 1925, Vogrin 1993, Bra~ko pisno, lastna opazovanja), med katerimi sta {e najvi{ji opazovanji iz Loke pri Framu (600 m) in Kolonije (800 m); (Vogrin 1993; lastni podatki). V tem Tabela 3: Pregled opazovanj koconogega ~uka Aegolius funereus na Pohorju v 90ih letih Table 3: Observations of Tengmalm's Owl Aegolius funereus in the Pohorje Mountains during the 1990's kraj/ place nadm. vi{ina/ datum/ altitude date opazovanje/ observation opazovalec/ observer Osankarica Klopni Vrh Osankarica 1.340 m 1.200 m Crno jezero pri Osankarici 1.200 m 4.5.1996 9 obmo~nih samcev (izzvani s posnetkom)/ L. Bo`i~, 9 territorial males (provoked with play-back) A. Vrezec 7.6.1996 1 obmo~ni samec / 1 territorial male D. Denac 11.10.1997 5 osebkov (svarilno ogla{anje po posnetku)/ L. Bo`i~, 5 individuals (warning calls after play-back) A. Vrezec 12.5.1998 3 samci (izzvani s posnetkom)/ 3 males (provoked with play-back) T. Trilar, A. Vrezec 1.200 m 51 L. Bo`i~ & A. Vrezec: Sove Pohorja pogledu se zelo razlikujeta naslednja podatka iz gnezditvenega obdobja: 30.5.1993 je bilo v bli`ini vrha Trije studenci (1.245 m) pri Osankarici najdeno pero male uharice, junija 1993 pa njeni izbljuvki pri Ribni{kem jezeru pod Jezerskim vrhom, na nadmorski vi{ini 1.450 m ([orgo & Jan`ekovi~ 1995). Podobna opazovanja so znana tudi z avstrijske [tajerske, kjer je bila mala uharica najvi{je registrirana na nadmorski vi{ini 1.400 m. Vendar so tudi tam tak{ni podatki prej izjema kot pravilo (Sackl & Sammwald 1997). 4. Zaklju~ek Na Pohorju je bilo registriranih 10 sovjih vrst, 5 od teh {ele v zadnjem ~asu. Za 4 vrste domnevamo, da tu tudi redno gnezdijo (tabela 4). Za sove zelo zanimiv habitat je okolica visokih barij, ki jo na Pohorju pora{~a zdru`ba Sphagno– Piceetum, saj so bile tu ugotovljene kar tri vrste: lesna sova, mali skovik in koconogi ~uk. Vi{e le`e~e (1.150– 1.450 m) iglaste gozdove zdru`b Galio–Abietetum in Luzulo–Piceetum naseljujeta mali skovik in koconogi ~uk, medtem ko je lesna sova v teh habitatih redkej{a. Zanimivo je, da se tudi mala uharica na Pohorju pojavlja v vi{jih legah (1.245–1.450 m), in sicer na ve~jih ~istinah oziroma jasah, ki jih obkro`a smrekov gozd Rhamno–Piceetum ali Luzulo–Piceetum. Ni`e le`e~e gozdove (pod 1.000 m), ki jih na Pohorju ve~inoma pora{~ajo zdru`be Castaneo– Fagetum, Luzulo–Fagetum in Rhamno–Piceetum, poseljujeta lesna sova in mala uharica, mali skovik pa je tu le redek gost, ki se v ni`ine umakne v zimskem oziroma negnezditvenem obdobju. Podobno bi lahko pri~akovali tudi za koconogega ~uka, saj se lahko tudi pri tej vrsti del populacije pozimi umakne v ni`je predele oziroma v negnezditvena obmo~ja (Mikkola 1983; Pakkala et. al 1994), kar je bilo v Sloveniji ugotovljeno `e na Ljubljanskem barju (Tome & Vrezec v tisku). V ni`jih predelih Pohorja pa se pojavlja tudi ~uk, vendar je ta redkej{i in verjetno gre pri njem le za klate{ke osebke iz ni`ine, ne pa za gnezditev, tako da tudi ni vklju~en v tabelo 4. Izmed treh vrst sov, ki jih v zadnjem ~asu na Pohorju nismo na{li, je le koza~a tista, ki jo v prihodnjih raziskavah sov na Pohorju lahko pri~akujemo. V pri~ujo~em delu so predstavljene dosedanje raziskave in opazovanja sov na Pohorju, ki so bila omejena zlasti na vzhodni del Pohorja. Iz zahodnega dela prakti~no nimamo podatkov in gotovo bo podrobnej{i pregled tega obmo~ja prinesel {e kak{no sovjo zanimivost s tega konca Slovenije. Tabela 4: Pregled gnezde~ih vrst sov Pohorja, njihova vi{inska raz{irjenost, habitat in vrste sov, s katerimi si delijo `ivljenjski prostor (nadmorska vi{ina v oklepaju pomeni opa`anje zunaj gnezditvenega obdobja) Table 4: An overview of the breeding owl species in the Pohorje Mountains, their altitudinal distribution, habitat, and the species with which they share the natural surrounding (altitude in the brackets indicating observation during the non-breeding period) vrsta/ species vi{inska raz{irjenost/ altitudinal distribution habitat/ habitat druge vrste sov v istem habitatu/ other owl species in the same habitat Mala uharica/ Long-eared Owl Asio otus Lesna sova/ Tawny Owl Strix aluco Mali skovik/ Pygmy Owl Glaucidium passerinum Koconogi ~uk/ Tengmalm’s Owl Aegolius funereus 300—1-45° m 450—1.300 m 1.150—1.450 m (310 m) 1.150—1.440 m obrobje smrekovega gozda / margins of spruce forest S. aluco Rhamno–Piceetum, Luzulo–Piceetum, Castaneo–Fagetum okolica visokih barij / environs of raised bogs A. otus, Rhamno-Piceetum, Sphagno–Piceetum, Galio–Abietetum, G. passerinum, Luzulo–Fagetum, Castaneo–Fagetum A. funereus okolica visokih barij / environs of raised bogs S. aluco, Sphagno–Piceetum, Sphagno–Pinetum mugi, A. funereus Galio–Abietetum okolica visokih barij / environs of raised bogs S. aluco, Sphagno–Piceetum, Luzulo–Piceetum G. passerinum 52 ACROCEPHALUS 21 (98-99): 47 — 53, 2000 Zahvala: Zahvaljujeva se kolegom, ki so nama sporo~ili svoje podatke o opazovanjih sov na Pohorju ali pa so sodelovali pri terenskem delu: Francu Bra~ku, Damijanu Dencu, Jakobu Smoletu, Marku Trebu{aku, dr. Tomiju Trilarju in Milanu Vogrinu. 5. Povzetek ^lanek obravnava sovjo favno na Pohorju. Do sedaj je bilo registriranih 10 vrst sov; 4 vrste so bile ugotovljene kot gnezdilke: lesna sova Strix aluco, mali skovik Glaucidium passerinum (na Pohorju ponovno odkrit leta 1993), koconogi ~uk Aegolius funereus (na Pohorju ponovno odkrit leta 1996) in mala uharica Asio otus; 1 vrsta, ~uk Athene noctua, se pojavlja kot naklju~ni gost in na Pohorju najverjetneje ne gnezdi; 5 vrst pa v zadnjem ~asu na Pohorju ni bilo ugotovljenih in zanje obstajajo le zgodovinski podatki s konca 19. st. in za~etka 20. st.: pegasta sova Tyto alba, veliki skovik Otus scops, velika uharica Bubo bubo, koza~a Strix uralensis (pri~akovana vrsta) in mo~virska uharica Asio flammeus. Zelo zanimiv habitat za sove na Pohorju je okolica visokih barij (zdru`ba Sphagno–Piceetum), kjer si `ivljenjski prostor delijo 3 vrste sov: lesna sova, mali skovik in koconogi ~uk. Nove so ugotovitve zgornje meje vi{inske raz{irjenosti ~uka (777 m) in male uharice (1.450 m) ter spodnja meja vi{inske raz{irjenosti malega skovika v negnezditvenem obdobju (310 m). 6. Literatura Bra~ko, F. (1994a): Mali skovik Glaucidium passerinum. Acrocephalus 15 (65-66): 154-155. Bra~ko, F. (1994b): Koza~a Strix uralensis. Acrocephalus, 65-66 (15): 155. Bra~ko, F. (1998): Mali skovik Glaucidium passerinum. Acrocephalus 19 (89): 118-119. Fridl, J., D. Kladnik, M. Oro`en Adami~ & D. Perko (eds.) (1998): Geografski atlas Slovenije: Dr`ava v prostoru in ~asu. DZS, Ljubljana. Geister, I. (1995): Ornitolo{ki atlas Slovenije. DZS, Ljubljana. Geister, I. (1998): Ali ptice res izginjajo? Tehni{ka zalo`ba Slovenije, Ljubljana. Lipej, L. & M. Gjerke{ (1994): Ujede (Falconiformes) in sove (Strigiformes) Slovenske Istre. Annales 4: 53-62. Locker, S. & D. Flügge (1998): Hohe Siedlungsdichte des Rauhfußkauzes Aegolius funereus in den Hanstedter Bergen, Naturschutzgebiet »Lüneburger Heide«. Vogelwelt, 119: 329-336. März, R. (1995): Der Rauhfußkauz. Spektrum Akad. Verl., Heidelberg. Melik, A. (1957): [tajerska s Prekmurjem in Me`i{ko dolino. Slovenska matica, Ljubljana. Mikkola, H. (1983): Owls of Europe. T & A D Poyser, London. Mr{i}, N. (1997): Biotska raznovrstnost Slovenije, Slovenija – »vro~a to~ka« Evrope. MOP, Uprava RS za varstvo narave, Ljubljana. Nadler, K. (1996): Massenüberwinterung des Sperlingskauzes (Glaucidium passerinum) im mittleren Mühlviertel/Oberösterreich. Egretta, 39 (1-2): 55-70. Pakkala, H., M. Ojanen & M. Tynjälä (1994): On the autumn movements of the Tengmalm’s owl (Aegolius funereus) at the Tauvo bird observatory, Northern Finland. The Ring, 1-2 (16): 70-75. Peru{ek, M. (1990): Sove na ribni{ko-ko~evskem obmo~ju. Acrocephalus, 45 (11): 77-78. Polak, S. (1989): Sove Zgornje Pivke. Acrocephalus, 39-40 (10): 16-19. Poneb{ek, J. (1917): Na{e ujede, Sove. Muzejsko dru{tvo za Kranjsko, Ljubljana. Reiser, O. (1925): Die Vögel von Marburg an der Drau. Naturwiessenschaftlichen Verein in Steiermark, Graz. Sackl, P. & Sammwald, O. (1997): Atlas der Brutvogel der Steiermark. Austria medien service, Graz. Sovinc, A. (1994): Zimski ornitolo{ki atlas Slovenije. Tehni{ka zalo`ba Slovenije, Ljubljana. [orgo, A. & Jan`ekovi~, F. (1995): Prehrana male uharice (Asio otus) in lesne sove (Strix aluco) s Pohorja (Slovenija). Znanstvena revija 7 (1): 61-68. Tome, D. (1996): Vi{inska raz{irjenost sov v Sloveniji. Acrocephalus 17 (74): 2-3. Tome, D. & A. Vrezec (v tisku): Koconogi ~uk Aegolius funereus najden na Ljubljanskem barju. Acrocephalus, 20 (97). Vogrin, M. (1991): Ornitolo{ke raziskave. Mladinski raziskovalni tabor [martno 90. ZOTKS Gibanje znanost mladini, Ljubljana. Vogrin, M. (1993): Ornitolo{ke raziskave. In: Mladinski raziskovalni tabor [martno 92. ZOTKS Gibanje znanost mladini, Ljubljana. Vogrin, M. (1994): Ornitolo{ke raziskave – ptice in seno-`etni sadovnjaki. V: Mladinski raziskovalni tabor [mart-no 93. ZOTKS Gibanje znanost mladini, Ljubljana. Vre{, I. (v tisku): Mali skovik Glaucidium passerinum. Acrocephalus 21 (98-99). Vrezec, A. (1993): Sove (Strigiformes) Ljubljanskega barja. Raziskovalna naloga, Gimnazija [entvid, Ljubljana. Vrezec, A. (1997a): Ujede in sove Dravinjske doline. Falco, 12 (11): 17-20. Vrezec, A. (1997b): Opazovanja sov na Krimu pri Ljubljani. Falco, 12 (11): 45-47. Prispelo / Arrived: 1.4.2000 Sprejeto / Accepted: 8.5.2000 53 Acrocephalus 21 (98-99): 55 – 59, 2000 Pojavljanje lesne sove Strix aluco v notranjskih in primorskih kra{kih jamah Occurrence of Tawny Owl Strix aluco in the karst caves of the Notranjska and Primorska regions Slavko Polak Notranjski muzej Postojna, Ljubljanska 10, SI-6230 Postojna, e-mail: slavko.polak@guest.arnes.si For his present contribution, the author gathered all the available data on the occurrence of Tawny Owl Strix aluco and its pellets in 15 karst caves of the Notranjska and Primorska regions. The owls were observed in accessible horizontal caves and particularly in vertical pitches hard of access, i.e. at their entrances as well as in their inner parts. The greatest depth at which the owls’ traces were found reached 100 m in the Brim{ca cave near Kozina, where a nest with eggs was found at the bottom of the entrance pitch. The eggshells and bones of the young found in the caves of Jama v Suhi rebri and Kri`na jama are also a proof that Tawny Owls occasionally breed in these caves. One of the causes for this phenomenon could very possibly lie, according to the author, in the lack of tree holes and other suitable nest-sites on the surface. The author also states that the owls are a kind of a food vector for the troglo-biontic animals in their poor underground environment. In general, the speleological literature does not include owls, and on the basis of his findings the author believes that the Tawny Owl could easily be considered a troglox-ene animal, i.e. a periodical visitor of the karst underground. Key words: Strix aluco, Tawny Owl, caves, speleobiology Klju~ne besede: Strix aluco, lesna sova, jame, speleobiologija 1. Uvod Da sove pogosto izletavajo iz na{ih jam in brezen, nam lahko potrdi veliko slovenskih jamarjev, zato jih ve~ina meni, da tudi sove sodijo med prebivalce jam. Nekaj na{ih jam je po sovah celo dobilo ime. Tako danes poznamo ve~ “sovinih jam”, “sovinih brezen”, “sovink”, “sovin{~kov”, “sovenc” ter “sovjih jam” in “sovjih brezen”. Kljub temu so zapisi o pojavljanju sov v jamah razmeroma skromni. Opazovanja lesne sove na vhodih v nekatere jame Tr`a{kega krasa navajata Stoch & Dolce (1984). Lipej & Gjerke{ (1996) sta opravila analizo prehrane lesne sove na osnovi izbljuvkov, nabranih na vhodu v jamo v kra{ki dolini Sokolak pri [kocjanskih jamah. Tvrtkovi} (1999) pri navajanju kavernikolnih vrst vreten~arjev Dinarskega krasa sov ne omenja. Prav tako se sove, kot ob~asne obiskovalke jam, ne pojavljajo na seznamih druge speleobiolo{ke literature (Brosset 1998, Chapman 1993). Ve~ji pomen zahajanju sov v jame dajejo paleontologi. Akumulacije sovjih izbljuvkov v jamskih sedimentih so namre~ pomembna paleontolo{ka najdi{~a fosilnih malih sesalcev (Andrews 1990, Alcover 1992). Pri dosedanjem ve~letnem jamarskem udejstvovanju sem zbral opa`a-nja, ki govore o pojavljanju lesne sove v nekaterih notranjskih in primorskih kra{kih jamah. V ~lanku navajam podatke o jamah, v katerih so se po na{ih ugotovitvah pojavljale lesne sove, obravnavam pa tudi vzroke in pomen zahajanja lesnih sov v kra{ke jame. 2. Metoda Podatki o pojavljanju lesne sove v kra{kih jamah so bili zbirani v obdobju 1990–2000. Pregledali smo prek 50 jamskih objektov. V ~lanku sem upo{teval tako lastna opazovanja kot tudi poro~ila drugih slovenskih jamarjev. Omejil sem se le na Notranjsko in Primorsko, ~eprav so mi znana ustna poro~ila jamarjev o pojavljanju sov v jamah tudi drugod po 55 S. Polak: Pojavljanje lesne sove Strix aluco v notranjskih in primorskih kra{kih jamah Sloveniji. Pojavljanje sov v jamah smo ugotavljali na osnovi najdb njihovih izbljuvkov, kadavrov, jaj~nih lupin ter predvsem na neposrednih opazovanjih teh ptic. 3. Rezultati Lesne sove in njihove sledi smo zabele`ili v 15 jamskih objektih Notranjske in Primorske (tabela 1). V treh primerih smo nanje naleteli med obiski la`je dostopnih vodoravnih jam, kot so Kri`na jama pri Lo`u, Polina pe~ v Matarskem podolju ter Pe~inka na Krasu. Tu so se obi~ajno zadr`evale v temnej{ih delih vhodnih dvoran ali pa v gostem br{ljanu na samem vhodu. Pojavljanje lesne sove smo potrdili v naslednjih navpi~nih kra{kih breznih: Kotova jama pri Postojni, Brim{ca, Jezerina, Cikova jama in Dimnice pri Kozini, Jama v Suhi rebri, Brezno v Cerju, Jama v Kne{kem dolu in Jama v Perusovi brezi pri Koritnicah na JZ obronkih sne`ni{ke planote ter Golobnica, Tr{~ica in Jama v Partih na Krasu. Vsem breznom je skupno, da imajo za ~loveka in potencialne plenilce razmeroma nedostopne vhode, razgibane stene, kjer ne manjka skalnih polic, in jih najdemo v sestojih listnatih gozdov, predvsem bukovih Fagetum, hrastovih Quercetum in v sestojih ~rnega gabra Ostryetum (tabela 1). V podobnih primernih breznih na negozdnih obmo~jih in v vi{jih dinarskih gozdovih lesnih sov nismo opazili. Po~ivali{~e sov je v veliki meri odvisno od oblike in raz~lenjenosti jame. Izbljuvke lesne sove smo dobili na samem vhodu kot tudi v globljih delih jame. V breznih smo na{li izbljuvke na skalnih policah in na dnu vhodnih brezen. Najglobje doslej smo izbljuvke in celo kadaver lesne sove na{li v jami Brim{ca pri Kozini, ve~ kot 100 metrov globoko pod povr{ino v obmo~ju medle dnevne svetlobe in celo, vsaj za na{e o~i, v popolni temi (slika 1). V treh jamah smo na{li dokaze, da so lesne sove tam gnezdile. Iz Jame v Suhi rebri pri Koritnicah (slika 2), kjer so lesne sove redno izletavale vrsto let, sem 14.4.1993 na dnu 20 m globokega vhodnega brezna pod skalno polico na{el jaj~ne lupine lesne sove ter kosti dveh nedoraslih mladi~ev (slika 3). Jaj~ne lupine lesne sove so bile najdene tudi na dnu velike vhodne dvorane v Kri`ni jami (A. Troha in T. Trilar, ustno). Gnezdo lesne sove z jajci pa je leta 1998 v jami Brim{ca pri Kozini nekaj metrov nad dnom vhodnega brezna na{el jamar K. Jerina (T. Miheli~, ustno). Tabela 1: Seznam jam, v katerih je bilo potrjeno zadr`evanje lesne sove Strix aluco (tip jame: 5.2 = vodoravna jama, 5.3 = jama z vhodnim breznom, 5.5 = brezno) Table 1: The list of caves where the occurrence of Tawny Owl Strix aluco was confirmed (cave type: 5.2 = horizontal cave, 5.3 = horizontal cave with pitch-type entrance, 5.5 = vertical pitch) ime jame, (kat. {t.)/ območje/ UTM opažanja/ tip jame/ tip gozda vir/ name of the cave region observations cave type forest type source Kri`na jama (56) Lo{ka dolina VL56 sova, izbljuvki, jaj~ne lupine 5.2 Fagetum A. Troha, T. Trilar Kotova jama (1608) Piv{ka dolina VL37 sova 5.3 Fagetum J. Hajna Jama v Suhi rebri (4082) Piv{ka dolina VL45 sova, izbljuvki, kosti, jaj~ne lupine 5.3 Querco— Carpinetum avtor Brezno v Cerju (5510) Piv{ka dolina VL45 izbljuvki 5.5 Quercetum avtor Brezno v Kne{kem dolu Piv{ka dolina VL45 sova, izbljuvki 5.5 Quer co— Carpinetum avtor Brezno v Perusovi brezi Piv{ka dolina VL45 sova, izbljuvki 5.5 Abieti—Fagetum avtor Jezerina (935) Matarsko podolje VL24 sova, izbljuvki 5.3 Quercetum avtor Polina pe~ (938) Matarsko podolje VL24 izbljuvki 5.2 Quer co— Carpinetum avtor Brim sca (112) Matarsko podolje VL24 izbljuvki, kadaver, gnezdo z jajci 5.3 Quer co— Carpinetum avtor, T. Miheli~ Dimnice (736) Matarsko podolje VL24 izbljuvki 5.3 Quer co— Carpinetum avtor Cikova jama (971) Matarsko podolje VL24 sova 5.5 Quer co— Carpinetum M. Bognolo Golobnica (1910) Komenski kras VL07 sova, izbljuvki 5.5 Quer co— Carpinetum T. Fabec Pečinka (944) Komenski kras UL98 sova 5.2 Quer co— Carpinetum T. Fabec Trščica (2165) Komenski kras UL97 sova 5.5 Quer co— Carpinetum T. Fabec Jama v Partih Komenski kras UL97 sova 5.5 Quer co— Carpinetum T. Fabec 56 ACROCEPHALUS 21 (98-99): 55 — 59, 2000 Slika 1: Na~rt jame Brim{ce z vrisanimi lokacijami najdenih izbljuvkov (a), gnezda (b) in kadavra (c) lesne sove Strix aluco. Na~rt povzet in prirejen po katastru jam IZRK ZRC SAZU. Figure 1: Plan of Brim{ca cave with drawn in sites of discovered pellets (a), nest (b), and cadaver (c) of Tawny Owl Strix aluco. The plan adapted from the cadastre of caves prepared by IZRK ZRC SAZU. Na kadavru lesne sove, ki smo ga na{li v jami Brim{ca 15.7.1999 (slika 4), smo opazili ve~je {tevilo jamskih hro{~kov drobnovratnikov Leptodirus hochenwarti. 4. Razprava Kljub zatrjevanju kolegov jamarjev o zelo velikih sovah, ki so jih prestra{ile pri obiskih jam in brezen, sem na osnovi dosedanjih opazovanj in opisov jamarjev pri{el do sklepa, da na{e jame obiskuje predvsem lesna sova Strix aluco. Na vhodnih prepadnih stenah nekaterih ve~jih udornic in votlinah prepadnih sten je mo~ sre~ati tudi veliko uharico Bubo bubo ter pegasto sovo Tyto alba, vendar obe vrsti dajeta prednost suhim, toplim, prisojnim stenam in se hladnim ter vla`nim notranjim delom jam izogibata. Kljub izjemnemu {tevilu kra{kih jam v Sloveniji pa smo pojavljanje lesne sove na osnovi na{ih raziskav in poro~il jamarjev potrdili le v 15 jamskih objektih Notranjske in Primorske. Menim, da je njihovo pojavljanje v jamah bolj ali manj naklju~no, na nekaterih obmo~jih pa, domnevno zaradi pomanjkanja primernih povr{inskih gnezdi{~, v jamah gnezdijo. V bli`ini Jame v Suhi rebri je tako leta 1987 lesna sova neuspe{no gnezdila v jaslih krmi{~a za jelenjad (Polak 1989). Gnezdo je bilo le kak meter in pol od tal, torej mo~no izpostavljeno plenilcem. Domnevam, da je isti par v naslednjih letih gnezdil v omenjenem bli`njem breznu, v gozdu hrasta in ~rnega gabra Querco–Ostryetum. Gozd je mlaj{i, zato tu primanjkuje starih dreves oziroma ustreznih drevesnih dupel. Ve~letno opazovanje lesnih sov pri izletavanju iz omenjenega brezna daje slutiti, da tu redno gnezdijo. Omenjeni kadaver lesne sove v jami Brim{ci je zagotovil obilje hrane velikemu {tevilu jamskih hro{~kov drobnovratnikov ter br`kone tudi drugim drobnih pravim jamskim `ivalim za dalj ~asa. Ti pravi 57 S. Polak: Pojavljanje lesne sove Strix aluco v notranjskih in primorskih kra{kih jamah Slika 2: Na~rt Jame v Suhi rebri z vrisanimi lokacijami najdenih izbljuvkov (a), jaj~nih lupin (b) in kosti (c) lesne sove Strix aluco. Na~rt povzet in prirejen po katastru jam IZRK ZRC SAZU. Figure 2: Plan of cave Jama v Suhi rebri with drawn in sites of discovered pellets (a), eggshells (b), and bones (c) of Tawny Owl Strix aluco. The plan adapted from the cadastre of caves prepared by IZRK ZRC SAZU. jamski hro{~ki so obi~ajno redki, hranijo pa se z organskim drobirjem. Menim, da so tovrstni kadavri, sovji izbljuvki in morda celo iztrebki znaten vnos hranljivih snovi v podzemeljsko okolje. Jamske `ivali delimo po eni najpogosteje uporabljanih klasifikacij (Camacho 1992) na prave jamske prebivalce – troglobionte, redne jamske obiskovalce – troglofile in na ob~asne jamske obiskovalce – trogloksene. Troglobionte najdemo le v jamskem okolju, medtem ko troglofili del `ivljenja prebijejo v jamah, kjer se lahko razmno`ujejo, del pa na povr{ju. Zanje so zna~ilne dolo~ene prilagoditve na jamsko `ivljenje. Speleobiolo{ka literatura uvr{~a med troglofile nekaj, predvsem tropskih vrst ptic. Najbolj znane so tolsti lastovi~nik Steatornis caripensis in hudourniki iz rodu Aerodromus ter Collocalia. Te ptice gnezdijo izklju~no v jamah, na kar so prilagojene s posebnim na~inom eholokacije v popolni temi (Brosset 1998). ^eprav smo gnezdenje lesne sove v jami potrdili, vrste ne moremo uvrstiti med jamske troglofile, saj njihovo zahajanje v jame ni nujno, pa tudi posebnih prilagoditev na jamsko `ivljenje nimajo. Lesno sovo je zato smiselno uvrstiti med trogloksene, torej ob~asne obiskovalce jam. 58 Zahvala: Za posredovanje podatkov se zahvaljujem jamarjem Alojzu Trohi z Blo{ke police, Tomiju Trilarju iz Ljubljane, Juretu Hajni iz Postojne, Toma`u Miheli~u iz Grosuplja, Marcu Bognoli iz Trsta in Toma`u Fabcu iz Mavhinj. V veliko pomo~ pri zbiranju podatkov o jamah so mi bili sodelavci In{tituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU. Objavljeni na~rti jam so povzeti in prirejeni po njihovem katastru jam. 5. Povzetek Avtor je v ~lanku zbral podatke o pojavljanju lesne sove Strix aluco in njenih izbljuvkov v 15 notranjskih in primorskih kra{kih jamah. Sove so bile opazovane v dostopnej{ih vodoravnih jamah ter predvsem v te`ko dostopnih navpi~nih breznih, tako na vhodu kot tudi v temnih notranjih delih jam. Najgloblje so bile sledi lesnih sov najdene 100 metrov globoko v jami Brim{ca pri Kozini. Na dnu vhodnega brezna jame Brim{ce je bilo najdeno gnezdo z jajci. Tudi najdene jaj~ne lupine in kosti mladi~ev v Jami v Suhi rebri in Kri`ni jami dokazujejo, da lesne sove v jamah ob~asno gnezdijo. Kot enega mo`nih vzrokov za to avtor navaja pomanjkanje drevesnih dupel oziroma drugih primernih povr{inskih gnezdi{~. Avtor v prispevku ugotavlja, da so sove tudi vektor hrane troglobiontskim jamskim `ivalim v revno podzemsko okolje. Speleobiolo{ka literatura sov obi~ajno ne vklju~uje. Na osnovi ugotovitev avtor meni, da lahko lesno sovo uvrstimo med trogloksene jamske `ivali, torej ob~asne obiskovalce kra{kega podzemlja. Slika 4: Kadaver lesne sove Strix aluco, najden 15.7.1999 v jami Brim{ca (foto: S. Polak) Figure 4: Cadaver of Tawny Owl Strix aluco found on July 15th 1999 at Brim{ca cave (photo: S. Polak) ACROCEPHALUS 21 (98-99): 55 — 59, 2000 Slika 3: Kosti in jaj~ne lupine lesne sove Strix aluco, najdene 14.3.1993 v Jami v Suhi rebri (foto S. Polak) Figure 3: Bones and eggshells of Tawny Owl Strix aluco found on March 14th 1993 in Jama v Suhi rebri cave (photo S. Polak) 6. Literatura Alcover, J.A. (1992). Fossils and Caves. In: Camacho, A. I. (edt.): The Natural History of Biospeleology, Monografias – Museo Nacional de Ciencias Naturales, Madrid. Andrews, P. (1990): Owls, caves and fossils: predation. preservation and accumulation of small mammal bones in caves, with analysis of the Pleistocene cave faunas from Westbury – sub – Mendip, Somerset. Natural History Museum, London. Brosset, A. (1998): Aves. In: Juberthie, C. & Decu, V. (eds.): Encyclopaedia Biospeologica, Tome II, Societe de Biospeologie, Mulis – Bucarest. Camacho, A.I. (1992): A Classification of the aquatic and terrestrial subterranean environment and their associated fauna. In: Camacho, A. I. (edt.): The Natural History of Biospeleology. Monografias – Museo Nacional de Ciencias Naturales, Madrid. Chapman, P. (1993): Caves & Cave Life. Harper Collins Publishers, Somerset. Lipej, L. & Gjerke{, M. (1996): Diet of the tawny owl (Strix aluco) in the karst environment near [kocjanske jame (SW Slovenia). Acta Carsologica, 25: 351-363. Polak, S. (1989): Sove Zgornje Pivke. Acrocephalus 10 (39-40): 16-19. Stoch, F, & Dolce, S. (1984): Gli animali delle grotte del Carso Trisestino. Fauna – Ecologia – Itinerari. Invito allo studio della biospeologia, Edizione LINT, Trieste. Tvrtkovi}, N. (1999): Cavernicole vertebrates of the Dinaric Karst. The XIVth International Symposium of Biospeleology, Makarska, sept. 19.–26. 1999, Hrva{ka. Prispelo / Arrived: 24.12.1999 Sprejeto / Accepted: 8.5.2000 59 ACROCEPHALUS 21 (98-99): 6l — 66, 2000 Naravovarstvena problematika sten nad Ospom kot gnezdi{~a velike uharice Bubo bubo Conservationist problems regarding the rock walls above Osp (Karst edge) as a nestsite of the Eagle Owl Bubo bubo Toma` Miheli~1 & Bojan Mar~eta2 1[t. Jurij 125, SI-1290 Grosuplje, e-mail: barbara.mihelic@guest.arnes.si 2Nacionalni in{titut za biologijo, Ve~na pot 111, SI-1001 Ljubljana, e-mail: bojan.marceta@guest.arnes.si Eagle Owl Bubo bubo retreats from rock walls as soon as entered by climbers. In the present article the authors attempt to establish a link between the retreat by the breeding Eagle Owl and the people climbing in the rock walls of Osp and Mi{ja pe~ at Kra{ki rob (Karst edge). Climbers frequent these walls particularly in January and April when this owl is certainly most sensitive. In the walls of Osp, regular climbing began in 1980. Three years later the Eagle Owl moved to the neighbouring Mi{ja pe~, but as climbing began to be practised here in 1986 as well, the owl moved during the following year to a less suitable nest-site nearby. The authors found a clear link between the climbers’ activities in rock walls and the breeding Eagle Owl’s retreat to sub-stitutional nest-sites. Key words: Bubo bubo, Kra{ki rob (Karst edge), climbing, natural rock walls, impact on breeding Klju~ne besede: Bubo bubo, Kra{ki rob, plezanje, naravne stene, vpliv na gnezdenje 1. Uvod V Sloveniji je velika uharica Bubo bubo raz{irjena skoraj izklju~no v jugozahodnem in ju`nem delu in velja za redko vrsto (Geister 1995). Bra~ko et al. (1994) jo uvr{~ajo med mo~no ogro`ene gnezdilke Slovenije. Kra{ki rob je eno najprimernej{ih gnezdi{~ velike uharice pri nas. Kljub velikemu {tevilu skalnih sten so le nekatere primerne za gnezdenje te vrste. @al so prav te stene zanimive tudi za plezanje in pohodni{tvo. Podatki o veliki uharici z obmo~ja Kra{kega roba se ve~inoma nana{ajo na gnezditveno raz{irjenost in gnezdenje (Tome 1992, Lipej in Gjerke{ 1994) ter na prehrano (Lipej 1995). Mar~eta (1994) je ugotavljal gnezditveno raz{irjenost in dejavnike ogro`anja velike uharice. O vplivih ljudi na naravo sta pisala tudi [kornik (1992) in Jurman (1998). Podatke o plezalnih aktivnostih v stenah Kra{kega roba najdemo v delih Lipnika & Kol{ka in lit., ^esna (1997) in Goloba (1999). Osapska stena ima kot gnezdi{~e velike uharice in drugih vrst pti~ev nedvomno vodilno vlogo na obmo~ju Kra{kega roba. Hkrati je tudi med najprivla~nej{imi in najstarej{imi tukaj{njimi pleza-li{~i in kot taka primerna za raziskavo vpliva plezanja na gnezditev velike uharice. V delu `eliva prikazati odziv gnezde~e velike uharice na stalno navzo~ega ~loveka v njenih gnezdi{~ih. 1.1. Opis obravnavanega obmo~ja Ozek, manj kot tri kilometre {irok pas, kjer se Podgorski kras prevesi v fli{no Slovensko primorje, imenujemo Kra{ki rob. Strmi prehod zaznamujejo {tevilne navpi~ne skalne stene, ki kakor zidovi lo~ujejo apnenec od fli{a. Osapska stena je najmogo~nej{a stena na obmo~ju Kra{kega roba. Le`i nad vasjo Osp in je nastala z udorom. Vzhodno od nje je manj{a udornica s steno, imenovano Mi{ja pe~ (slika 1). Podnebni prehod, sprememba kamninske podlage in posebna oblikovanost terena omogo~ajo veliko pestrost rastlinskih in `ivalskih vrst. Rastje je termo-filno in je odsev zna~ilne ju`ne do jugozahodne lege, kamninske podlage in bli`ine morja. Celotni Kra{ki rob pripada submediteranskemu fitogeografskemu 61 T. Miheli~ & B. Mar~eta: Naravovarstvena problematika sten nad Ospom kot gnezdi{~a velike uharice Bubo bubo Slika 1: Osapske stene in Mi{ja pe~. V sklopu Osapskih sten so tri stene: tik nad Ospom je Stena nad vasjo, nad njo le`i Babna, desno od obeh je Velika stena. Desno od Osapskih sten le`i lo~eno Mi{ja pe~ (foto: T. Miheli~). Figure 1: Osapske stene (Osp Walls) and Mi{ja pe~. There are three rock walls within Osapske stene: the so-called Stena above the village, Babna above it, and Velika stena to the right. Mi{ja pe~ is situated to the right from the Osp Walls (photo: T. Miheli~). obmo~ju (Wraber 1968). Na njem tu in tam najdemo tudi oto~ke evmediteranske vednozelene vegetacije – makije (Kaligari~ 1992). Okolju primerna je tudi pestra ornitofavna Kra{ke-ga roba, samo obmo~je pa je zanimivo tudi kot obmo~je naseljevanja ljudi. [tevilne stare vasice se stiskajo v zavetrnih vzno`jih sten, obdelovalne povr{ine pa so mozai~no prepredene po rodovitnih fli{nih dolinah. Ekstenzivno kmetijstvo {e dodatno prispeva k pestrosti pti~jih vrst. V novej{em ~asu je postal Kra{ki rob zanimiv tudi za plezanje in pohodni{tvo. 1.2. Razvoj plezanja v stenah Kra{kega roba in varstveni re`im Ob koncu sedemdesetih let se je na Kra{kem robu za~ela razvijati nova rekreativno-{portna dejavnost: plezanje v skalnih stenah. Nekatere do takrat skoraj nedotaknjene stene so se spremenile v {portne poligone. Potek razvoja plezanja je mogo~e rekonstruirati po pisnih virih (Lipnik & Kol{ek in lit., 62 Česen 1997, Golob 1999) in po ustnih informacijah nekaterih poznavalcev dogodkov. Prva smer je nastala leta 1977 v Veliki steni nad Ospom. Plezanje v Veliki steni se je pomembneje razmahnilo v zgodnjih osemdesetih letih. V tem času se je začelo razvijati tudi prosto plezanje. Druga polovica osemdesetih velja za začetek plezanja v Mišji peči. V tem obdobju je nastala vrsta novih smeri tudi v Steni nad vasjo in Babni (Osapske stene). V letu 1999 je bilo v Osapskih stenah in v Mišji peči 230 plezalnih smeri. Obiskanost in gostoto smeri je mogoče videti na primeru Babne (slika 2). Planinarjenje je najmočneje poseglo na območje Kraškega roba z ureditvijo poti čez nekatera ostenja. V začetku leta 1986 so člani PD Tomos Koper speljali planinsko pot čez ostenje pod Velim Badinom, in sicer po klinih kakih 15 metrov od gnezda planinskega orla (Skornik 1985). Na robu stene, od koder je z razdalje dobrih 20 metrov lep razgled na gnezdo, so uredili počivališče z vpisno knjigo. Pogled vanjo pove, da je tod največ obiskovalcev od konca januarja do maja. Po ureditvi te poti planinski orel v Acrocephalus 21 (98-99): 61 – 66, 2000 omenjenem gnezdu ni ve~ gnezdil. Poleg omenjene poti so speljali {e poti po [trkljevici, steni nad Podpe~jo in steni nad ^rnim Kalom. Zaradi ugotovljenih negativnih vplivov plezanja in planinarjenja na gnezde~e populacije pti~ev v stenah Kra{kega roba je bila leta 1999 izdana odredba ministra za okolje in prostor, ki delno omejuje obe dejavnosti (Uradni list RS, {t. 22/99). Omejitve so seveda le na papirju, medtem ko je v praksi varovanje narave prepu{~eno odlo~itvam ozave{~enih posameznikov. 2. Metode Podatke o raz{irjenosti in gnezdenju velike uharice na Kra{kem robu sva zbirala v obdobjih od aprila 1991 do maja 1994 (23 terenskih dni) ter od januarja 1997 do novembra 1999 (31 terenskih dni) v predgnezdi-tvenem in gnezditvenem ~asu. Zadr`evanje velike uharice v stenah sva ugotavljala po ostankih plena (skubi{~ih), izbljuvkih, peresih velike uharice ter s poslu{anjem ogla{anja v ve~ernih urah. Ve~inoma sva poslu{ala spontano ogla{anje, nekajkrat pa sva ogla{anje izzvala s predvajanjem posnetega glasu velike uharice. Gnezditev sva potrdila na osnovi ogla-{anja mladi~ev ali najdbe gnezda. V delu sva uporabila tudi druge ustne (V o v k ustno) in pisne podatke (Gregori 1976, Mar~eta 1994, [kornik 1997). Obdobje leta, v katerem je velika uharica ob~utljiva na vznemerjanje, sva povzela po podatkih iz literature in na osnovi lastnih opazovanj. Pri tem sva upo{tevala njene predgnezditvene in gnezditvene aktivnosti. Za za~etek predgnezditvenega obdobja sva vzela ~as, ko za~ne samec z ogla{anjem aktivno ozna~evati svoj teritorij. Na obmo~ju Kra{kega roba je to v prvi polovici oktobra. Podoben ~as navaja tudi literatura (Cramp 1994). Tudi konec predgnezditvenega oziroma za~etek gnezditvenega obdobja sva dolo~ila po ogla{anju, in sicer s pojavom t. i. vzburjenega ogla{anja samca skupaj s samico. To je zna~ilno ogla{anje samca, vedno v duetu s samico, in ga je sli{ati predvsem med kopulacijo ali obiski samice na izbrani gnezdilni polici (Cramp 1994, Miheli~ v pripravi). Zna~ilni dialog se je v letih od 1997 do 1999 za~el pojavljati v drugi polovici februarja in za~etku marca. Slika 2: Plezalci v steni Babna nad vasjo Osp, 13. novembra 1999 (foto: T. Miheli~) Figure 2: Climbers in the Babna Wall above the village of Osp, November 13th 1999 (photo: T. Miheli~) 63 T. Miheli~ & B. Mar~eta: Naravovarstvena problematika sten nad Ospom kot gnezdi{~a velike uharice Bubo bubo Aktivnosti pohodništva sva povzela po vpisnih knjigah na Strkljevici (od aprila 1989 do septembra 1993) in na Velem Badinu (od avgusta 1994 do avgusta 1999). Podobne knjige za plezalce ni, najina ocena, ki temelji na prek 50 obiskih območja v letih 1991—94 in 1997—1999, pa je, da se obdobja njihove povečane aktivnosti ujemajo z obdobji povečane aktivnosti pohodnikov. Kronologijo plezalnih aktivnosti v Osapski steni in Mišji peči sva povzela po Lipniku & Kolšku in lit., Česnu (1994) in Golobu (1999). 3. Rezultati in diskusija Kljub temu da je na območju Kraškega roba veliko število skalnih sten, je takšnih, ki bi bile primerne za gnezditev velike uharice, le nekaj. V preteklosti so bila najbolj znana gnezdišča velike uharice v Veliki steni, Mišji peči in Strkljevici. Iz vseh treh sten se je velika uharica kasneje umaknila. Vpliv plezanja na gnezdenje velike uharice najlaže Slika 3: ^asovni potek pri~etka plezanja v Veliki steni in Mi{ji pe~i (~rno) ter zamenjava mesta gnezdenja velike uharice Bubo bubo (belo) v obdobju 1977–1987. S svetlo barvo so poudarjene skalne stene. Podlaga je ortofoto na~rt 1 : 5000, GURS 1997. Figure 3: This figure indicates the beginning of climbing in Velika stena and Mi{ja pe~ (black) and the selection of a new nesting-site by the Eagle Owl Bubo bubo (white) during 1977– 1987. Gray colour indicates the rock walls. Ortophoto plan 1 : 5000, GURS 1997. 64 pojasnimo ravno na primeru zgoraj omenjenih sten. Po razmahu plezanja v Veliki steni v za~etku osemdesetih let je velika uharica steno leta 1983 zapustila in se premaknila v Mi{jo pe~. V za~etku druge polovice osemdesetih let so pri~eli plezati tudi v Mi{ji pe~i, kar je povzro~ilo umik velike uharice v letu 1987 (Mar~eta 1994; slika 1). Dogodki iz [trkljevice v vzhodnem delu Kra{kega roba so vpliv plezanja {e dodatno podkrepili. [trkljevica je postala zanimiva za plezalce v za~etku devetdesetih. Veliko novih smeri je nastalo med letoma 1994 in 1997. Velika uharica je [trkljevico zapustila v letu 1996. Posledica vznemirjanja velike uharice v predgnezdi-tvenem in gnezditvenem obdobju je najve~krat neuspe{na gnezditev (Mikkola 1983), mo`na pa je tudi gnezditev na drugem mestu (Olsson 1979). Tako je bilo leta 1997 najdeno gnezdo velike uharice v nadomestnem gnezdi{~u v bli`ini Osapskih sten. Gnezdo je bilo v vdolbini pod manj{o steno, v njem pa je par gnezdil tudi leta 1998 in 1999. Gnezdo je s stali{~a varnosti mladi~ev manj primerno, saj je lahko dostopno, npr. lisici in jazbecu, kot plenilcema, ki sta nevarna mladi~em (Olsson 1979). Obstaja tudi nevarnost kraje mladi~ev, kot se je to v preteklosti na obmo~ju Kra{kega roba `e dogajalo (Mar~eta 1994). Vpliv plezalcev v skalnih stenah se ne ka`e samo v neuspe{ni gnezditvi, temve~ tudi v izbiri dnevnih po~ivali{~ velike uharice. Najo~itneje se je to pokazalo pri paru, ki se je zadr`eval v Veliki steni in njeni okolici. Samec omenjenega para je v zadnjih dveh letih za~el aktivneje ozna~evati svoj teritorij (v drugi polovici oktobra). Ob toplem in mirnem ozra~ju je bilo petje najintenzivnej{e. Ogla{anje so prekinila samo obdobja slabega vremena. Spremljanje ogla{anja je pokazalo, da je samec prekinil teritorialno ogla{anje samo v dnevih z ob~utnim porastom plezalcev v stenah nad Ospom. Tako se v soboto 30. oktobra in 13. novembra 1999 v Ospu kljub jasnemu, toplemu in mirnemu vremenu samec ni ogla{al. Pa~ pa ga je bilo sli{ati v dnevih pred in za omenjenima datumoma. Podobno se je dogajalo tudi spomladi. Samec se je za~el najve~krat ve~erno ogla{ati iz desnega dela Velike stene. Ob koncih tedna, ko se je {tevilo plezalcev v stenah ob~utno pove~alo, je samec za~el z ve~ernim ogla{anjem na nasprotni strani doline, v pobo~ju Tinjana. V Veliko steno je priletel {ele v temi. Opazovanja ve~ samcev velike uharice drugod po Sloveniji so pokazala, da je za~etek ve~ernega ogla{anja praviloma vezan na dnevno po~ivali{~e (Miheli~ neobjavljeno). V dnevih, ko ni bilo plezalcev v Osapskih stenah, se je samec podnevi ve~inoma zadr`eval v Veliki steni. Umik samca na nadomestno dnevno po~ivali{~e je bil povezan s porastom {tevila ACROCEPHALUS 21 (98-99): 6l — 66, 2000 60 50 . L 20 10 0 ^L_U. fliM, 0 AVG SEP OKT NOV DEC JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL predgnezditveno obdobje/ pre-breeding period gnezditveno obdobje/ breeding period ¦ Štrkljevica d Veli Badin Slika 4: Povpre~no {tevilo v vpisno knjigo vpisanih ljudi po posameznih mesecih na [trkljevici (od aprila 1989 do septembra 1993) in na Velem Badinu (od avgusta 1994 do avgusta 1999). Shemati~no je prikazano predgnezditveno in gnezditveno obdobje, dolo~eno na podlagi opazovanj heteroseksualnega vedenja velike uharice na obmo~ju Kra{kega roba. Figure 4: Average number of people entering their names in the book during separate months at [trkljevica (from April 1989 to September 1993) and at Veli Badin (from August 1994 to August 1999). The above schematic presentation indicates pre-breeding and breeding periods ascertained on the basis of the heterosexual behaviour by the Eagle Owl in the area of Kra{ki rob (Karst edge). plezalcev. Najo~itneje je bil ta pojav zaznan v marcu leta 1997. Dne 2.3. je bila v Veliki steni opazovana naveza dveh plezalcev, ki je ob 16.15 spla{ila samca. Samec je zletel iz po~ivali{~a v steni, ko sta se mu plezalca pribli`ala na razdaljo kakih 80 metrov, in odletel ~ez dolino v skupino borovih dreves, od koder se je za~el zve~er tudi ogla{ati. V Veliko steno je priletel {ele v popolni temi, okrog 20.00, in nadaljeval z ogla{anjem. Naslednji dan v veliki steni ni bilo ljudi, samec pa se je za~el ve~erno ogla{ati iz po~ivali{~a v njej. V ~etrtek 27.3. so bili v Veliki steni plezalci samo popoldne, v soboto 29. pa prek celega dne. Samec se je v obeh dnevih za~el ogla{ati iz nasprotne strani doline, medtem ko se je 28.3. ogla{al iz Velike stene. Tega dne v steni ni bilo plezalcev. Prav tako je bila opa`ena sprememba dnevnega po~ivali{~a 8.3. in 9.4. ob mno`i~nem plezanju v Veliki steni in Babni. V teh dveh primerih je samec za~el z ve~ernim ogla{anjem iz listnatega gozda desno od Velike stene. Najinten-zivnej{e petje samca v Veliki steni v obdobju 1997– 1999 je bilo 19. marca 1999, ko je bila opazovana tudi kopulacija s samico. Tega dne v Veliki steni ni bilo plezalcev. Dan kasneje, v soboto 20.3., je bilo v veliki steni ~ez dan ve~ navez plezalcev, zve~er pa para velikih uharic ni bilo sli{ati. V ~asu valjenja jajc in v prvih tednih po izvalitvi mladi~ev ostaja samica ves dan na gnezdu, saj varuje zarod pred plenilci. Motenje zaradi plezanja, pa ~eprav samo ob koncu tedna, ima lahko odlo~ilen vpliv na uspe{nost gnezditve. Razlog, da imata plezanje in pohodni{tvo v stenah Kra{kega roba tako negativne posledice na gnezdenje velike uharice, verjetno le`i tudi v sami porazdelitvi {tevila obiskov prek leta. Zaradi toplega submedi-teranskega podnebja je za obiskovalce najprimernej{i ~as od pozne jeseni do pomladi. Iz slike 4 vidimo, da je bilo najve~ pohodnikov na [trkljevici in Velem Badinu med januarjem in aprilom, v ~asu, ko je velika uharica na motnje v gnezdi{~u najbolj ob~utljiva. V istem ~asu sva opazovala tudi veliko plezalcev v Osapskih stenah in v Mi{ji pe~i. 4. Zaklju~ki in predlogi re{itev Plezanje in pohodni{tvo verjetno mo~no ogro`ata obstoj gnezde~e populacije velike uharice na Kra{kem 65 T. Miheli~ & B. Mar~eta: Naravovarstvena problematika sten nad Ospom kot gnezdi{~a velike uharice Bubo bubo robu. Plezanje moti ptice predvsem zaradi dolgotrajnega zadr`evanja ljudi v skalnih stenah. Praviloma so plezalne smeri speljane v predelih sten, kjer so pti-~ja gnezda. Pojav je lepo razlo`ljiv. Ptice najpogosteje gnezdijo v visokih, suhih in previsnih delih sten, kjer raz~lembe omogo~ajo namestitev gnezd. Opisane zna~ilnosti privla~ijo tudi plezalce. Plezanje je na Kra{kem robu praviloma potekalo v gnezdi{~ih velike uharice. ^eprav plezanje moti tudi druge vrste pti~ev, ki gnezdijo v skalnih stenah, se je njegov negativni vpliv najprej pokazal na gnezdenju velike uharice. Velika uharica je tako v preteklih dveh desetletjih zapustila Veliko steno, Mi{jo pe~ in [tr-kljevico, kjer je pred tem redno gnezdila. Omenjena gnezdi{~a je zapustila vzporedno z razmahom plezanja v njih. Plezalci in pohodniki najpogosteje obiskujejo skalne stene v hladnem delu leta. Njihovo {tevilo se zna~ilno pove~a med januarjem in aprilom, kar se ~asovno ujema s predgnezdilnim in gnezdilnim obdobjem velike uharice (slika 4). Dana{nje stanje je posledica neurejenega nastajanja plezalnih smeri in pohodni{kih poti v preteklosti in sedanjosti. V prihodnje bi morali za vsa obstoje~a in morebitna nova plezali{~a ali poti nujno dobiti dovoljenja, ki bi jih izdalo pristojno ministrstvo na osnovi popisa stanja in presoje vplivov omenjenih dejavnosti na okolje. Zaradi o~itnega {kodljivega vpliva plezanja na gnezdilce Osapskih sten in Mi{je pe~i bo nujno omejiti plezanje. Najbolj{a re{itev bi bila celoletna prepoved plezanja. Veliko {kode bi lahko popravila tudi kompromisna re{itev, po kateri bi bilo plezanje v Steni nad vasjo in v Babni dovoljeno vse leto, medtem ko bi bilo plezanje v Veliki steni in v Mi{ji pe~i prepovedano. Slednjo prepoved bo treba nujno dose~i, saj sta Velika stena in Mi{ja pe~ najprimernej{i gnezdi{~i za mnoge zavarovane in ogro`ene vrste ptic. 5. Povzetek Velika uharica Bubo bubo se iz skalnih sten umakne vselej, ko se tam zadr`ujejo ljudje. V delu sva `elela ugotoviti povezanost med umikanjem gnezde~e velike uharice ter plezanjem v Osapskih stenah in Mi{ji pe~i na Kra{kem robu. Plezalci in pohodniki so stene najpogosteje obiskovali med januarjem in aprilom, ko je velika uharica najbolj ob~utljiva. V Osapskih stenah so resneje pri~eli s plezanjem leta 1980. Tr i leta pozneje se je velika uharica umaknila v sosednjo Mi{jo pe~. Leta 1986 so s plezanjem pri~eli tudi v Mi{ji pe~i, ~emur je naslednje leto sledil umik velike uharice v manj primerno gnezdi{~e v bli`ini. 66 Ugotovila sva povezavo med aktivnostjo ljudi v skalnih stenah in umikanjem gnezde~e velike uharica v nadomestna gnezdi{~a. 6. Literatura Bra~ko, F., A. Sovinc, B. [tumberger, P. Trontelj & M. Vogrin. (1994): Rde~i seznam ogro`enih ptic gnezdilk Slovenije. Acrocephalus 15 (67): 166-180. Cramp, S. (ed.) (1994): Handbook of the birds of Europe, the Middle East and North Africa. The birds of the estern Palearctic. Vol. 4, Terns to Woodpeckers. Oxford University Press, Oxford. ^esen, T. (1997): Plezali{~a Slovenije. Sidarta, Ljubljana. Geister, I. (1995): Ornitolo{ki atlas Slovenije. DZS, Ljubljana. Golob, U. (1999): Zgodovina tehni~nega plezanja v Ospu za alpiniste in kure. Grif. 4 (26): 52-53. Gregori, J. (1976): Ornitolo{ki izlet v Osp. Proteus 38: 275-279. Jurman, M. (1998): Varovanje naravne dedi{~ine Kra{kega roba. Ljubljana. Diplomsko delo. Kaligari~, M. (1992): Rastlinstvo Kra{kega roba. Proteus 54 (6-7): 224-230. Lipej, L. (1995): Prehranjevalne navade velike uharice Bubo bubo na Kra{kem robu. Falco 9: 21-24. Lipej, L. & M. Gjerke{ (1994): Ujede (Falconiformes) in sove (Strigiformes) Slovenske Istre. Annales 4 (4): 53-62. Lipnik, A. & M. Kol{ek in lit.: Plezalni vodnik po primorskih stenah. Mar~eta, B. (1994): Stanje in ogro`enost gnezdilcev sten ~rnokalskega Kra{kega roba. Annales 4 (4): 43-52. Mikkola, H. (1983): Owls of Europe. Poyser, Calton. Olsson, V. (1979): Studies on a population of eagle owls, Bubo bubo (L.), in southeast Sweden. Viltrevy, 11 (1): 1-93. [kornik, I. (1985): Planinski orel Aquila chrysaetos gnezdi tudi v slovenskem Primorju. Acrocephalus, 6 (25): 40-41. [kornik, I. (1992): Prosto plezanje ogro`a `ivi svet Kra{kega roba. Proteus 54 (6-7): 269-273. [kornik, I. (1997): Ptice Kra{kega roba. Grif 2: 16-17. Tome, D. (1992): Najzanimivej{e ptice Kra{kega roba. Proteus 54 (6-7): 260-262. Uradni list RS (1999): Odredba o prepovedi vznemerjan-ja zavarovanih vrst ptic v stenah na obmo~ju Kra{kega roba. Uradni list Republike Slovenije {t. 22/99. Wraber, M. (1968): Kratek prikaz vegetacijske odeje v Slovenski Istri. Proteus 30: 182-188. Prispelo / Arrived: 16.2.2000 Sprejeto / Accepted: 8.5.2000 Acrocephalus 21 (98-99): 67 – 70, 2000 Smrtnost sov Strigiformes na avtocestah med Bologno in Trbi`em (Italija) pozimi 1998–99 Mortality rate of owls Strigiformes on motorways between Bologna and Monfalcone (Italy) in the winter of 1998–99 During the two inspections of three sections of the 278 km long Bologna– Monfalcone motorway in northern Italy on December 25th 1998 and March 8th 1999, the author found 70 cadavers of owls. 48 of these were identified, while in 36 of them the author also managed to determine their sex and age. For 25 individuals found on March 8th 1999, the surroundings of the place of recovery and the actual road location were established. The run over owls belonged to three different owl species: Long-eared Owl Asio otus, Little Owl Athene noctua and Barn Owl Tyto alba. Klju~ne besede: smrtnost sov, Strigiformes, Italija, avtoceste, Monfalcone–Bologna Key words: owls, mortality rate, Strigiformes, Italy, motorways, Monfalcone–Bologna Borut Rubini~ Pra`akova 11, SI-1000 Ljubljana, e-mail: rubinic@siol.net 1. Uvod Smrtnost nekaterih vrst sov je bila v preteklosti predmet natan~nej{ih raziskav, kljub temu pa ostaja to podro~je, posebno smrtnost ptic zaradi cestnega prometa, {e zelo neraziskano (Illner 1992). Raziskave smrtnosti sov zaradi prometa so v ve~ini primerov omejene na vrstno sestavo in {tevilo `rtev prometa. Zaradi zahtevnosti in dolgotrajnosti natan~nej{ega dela, predvsem pa pomanjkanja kvantitativnih cenzusov na podro~ju popisovanja tanatocenoze sov, so {tudije ekolo{kih vplivov cest na gnezde~o ali prezimujo~o populacijo ptic dolo~enega obmo~ja zelo redke (Illner 1992). Illner (1992) ugotavlja, da kljub precenjenosti vpliva prometa (primerja predvsem metodo “izpustitve in najdbe” obro~kanih ptic) na stabilnost populacije {tirih vrst sov (pegasta sova, ~uk, mala uharica in lesna sova), ki je veljala pred njegovimi raziskavami, promet vendarle dolgotrajno zmanj{uje populacije sov na obmo~ju, ki ga raziskuje. V 12 letih je na 125 km2 velikem obmo~ju v severni Nem~iji na{el povo`enih 42 sov (mala uharica, ~uk in pegasta sova). S primerjavami je izra~unal, da je smrtnost sov na cestah, kjer je hitrost prometa ve~ja od 80 km/h, kar 21x ve~ja od smrtnosti na cestah s hitrostjo prometa pod 80 km/h, {tevilo povo`enih sov na 100 km ceste na leto pa je bilo v njegovi raziskavi 2,5. Seveda je za natan~ne rezultate in objektivno primerjavo potrebno dalj{e ~asovno obdobje s pogostej{imi spremljanji smrtnosti sov. Okvirni podatki pa nam tudi brez natan~nih podatkov o velikosti prezimujo-~ih ali rezidentnih populacij omenjenih treh vrst sov na {ir{em obmo~ju relacije Trbi`–Bologna dajejo vedeti, da promet dolgoro~no zagotovo zmanj{uje {tevilnost sovjih populacij. 2. Metode Povo`ene sove sem opazil med vo`njo z avtomobilom in ve~ino sem z namenom, da ugotovim njihov spol in starost, tudi pobral. Spol sem dolo~il pri malih uharicah in pegastih sovah (pri ~ukih lo~evanje spola na osnovi morfolo{kih znakov ni mogo~e) na podlagi morfolo{kih zna~ilnosti. Enako velja za starost, ki sem jo ugotovil pri vseh treh vrstah sov. Zabele`il sem tudi mesto najdbe na cesti (sredina ali rob ceste), in sicer zaradi rekonstrukcije na~inov trkov sov z vozili. Prav tako sem ugotovil okolico kraja najdbe na avtocesti (polje, naselje, sadovnjak ali vinograd ter drevesa oziroma grmovje). 3. Rezultati Na podlagi vseh tako dolo~enih kot tudi nedolo~enih najdenih sov je bilo {tevilo povo`enih sov med dvema 67 B. Rubini~: Smrtnost sov Strigiformes na avtocestah med Bologno in Trbi`em (Italija) pozimi 1998–99 Tabela 1: Vrstna, spolna in starostna sestava najdenih povo`enih sov na avtocestni trasi Trbi`–Bologna (278 km) Table 1: Species, sex and age structure of the run over owls found on the Monfalcone–Bologna motorway (278 km) vrsta/ species {tevilo osebkov/ {tevilo osebkov na 100 km/ dele` odraslih/mladih/ dele` samcev/samic/ no. of species no. of species per 100 km share of adults/young share of males/females (n (%)) (n/100 km) (% ad./imm.) (%) Athene noctua 12 (25) 4>3 Asio otus 22 (45,8) 7>9 Tyto alba 14 (29,2) 5>o Neidentificirani / 22 7>9 Unidentified* 62,5/37,5 (IO) 37,5/62,5 (16) 16,7/83,3 (12) 31,3/68,7 (16) 41,7/58,3 (12) S kupaj/Total 70 25,2 38,9/61,1 (38) 36,5/63,5 *S terminom “neidentificirane” vrste mislim iste tri vrste sov, katerih {tevila pa nisem vrstno dolo~il. obiskoma pribli`no 25,2 osebka na 100 km avtoceste (tabela 1). Na podlagi 38 osebkov, pri katerih sem ugotovil starost in spol, so s 63,5% prevladovale samice, razmerje mladih ptic proti odraslim pa je bilo 61,1% proti 38,9% (tabela 1). Za 25 ptic, najdenih 8.3.1999, ko sem se iskanja povo`enih sov lotil sistemati~no, sem zabele`il tudi mesto najdbe na cesti (sredina ali rob ceste) in tip okolice kraja najdbe ob avtocesti (polje, naselje, sadovnjak ali vinograd ter drevesa oziroma grmovje); (tabela 2). Ve~ina ptic (66,7%) je bila najdena na obmo~ju zelo intenzivnih obdelovalnih povr{in, ki so v tem delu Padske ni`ine prevladujo~i tip habitata. Ravno tu so zaradi obilice malih sesalcev gostote gnezde~ih in prezimujo~ih populacij sov ob~utno ve~je (Gustin et al. 1996). Ta tip habitata, ki sem ga zaradi preprostosti ozna~il kot “polje”, navadno dopolnjujejo geometrijsko pravilni nasadi topolov (Populus sp.) in redke grmovnate `ive meje. Zadnja dva tipa sem zdru`il v kategoriji “drevesa/grmovje” (22,2% sov je bilo najdenih v tem habitatnem tipu). Nekoliko redkeje sem sove na{el {e v naseljih (2,2%) in v neposredni bli`ini intenzivno obdelovanih sadovnjakov ter vinogradov (8,9%). Od 25 osebkov, najdenih 8.3.1999, jih je bilo 40% odkritih na sredini ceste (ve~inoma je s tem mi{ljen pas med obema voznima pasovoma, ki je bodisi betonski bodisi zasajen z grmi~evjem ipd.), 60% pa na robu ceste (odstavni pas ali rob cesti{~a); (tabela 2). Najvi{ja frekvenca povo`enih sov je bila odkrita na odseku Rovigo–Bologna, kjer je bilo v obeh primerih najdenih 60–70% vseh sov. Te`i{~e je bilo 25.12.1998 mo~no pomaknjeno k Bologni (okolica izvozov Altedo, Bologna, Bologna Interporto), 8.3.1999 pa bolj proti Ferrari (okolica izvozov Rovigo, Occhiobello, Ferrara). Sovji kadavri, najdeni 25.12.1998, so bili ve~inoma {e popolnoma sve`i (ptice so bile mrtve najve~ 2–3 dni). 8.3.1999 pa so bile sove v veliki ve~ini mrtve vsaj teden ali ve~. Iz tega lahko precej zanesljivo Tabela 2: Dele` sov (v %) glede na okolico najdi{~a in mesto najdbe na cesti{~u. V podatkih je zajetih 25 osebkov, najdenih 8.3.1999. Table 2: Share of owls (in %) in relation to the surroundings of the place of recovery and the spot on the roadway. The data concerns 25 individuals found on March 8th 1999. okolica / surrounding cesti{~e / roadway vrsta/ polje/ naselje/ sadovnjak/vinograd/ drevesa/grmovje/ sredina ceste/ rob ceste/ species field settlement orchard/vineyard trees/shrubs middle of the road edge of the road Athene noctua (5) 40 - 20,0 40,0 60 40 Asio otus (15) 60 6,7 6,7 26,6 40 60 Tyto alba (5) 100 - - - 20 80 Skupaj/Total (25) 66,7 2,2 8,9 22,2 40 60 68 AcROCEPHALUS 21 (98-99): 6j — JO, 2000 sklepamo, da je frekvenca smrtnosti večja v določenih obdobjih in da je lahko posledica vremenskih razmer (Rubinič v pripravi). 4. Diskusija Na podlagi zbranih rezultatov in literature (Gustin et al. 1996) sklepam, da je velika smrtnost sov na relaciji Trbiž—Bologna posledica velikega števila tam živečih sov (čuka, male uharice in pegaste sove) kot tudi hitrega in gostega prometa na avtocestah, ki povezujejo ti dve mesti. Zaradi obilja hrane (mali sesalci) pozimi na tem območju prihaja do kon-gregacij sov (to velja predvsem za malo uharico, delno tudi za pegasto sovo, medtem ko je čuk vse leto omejen na samsko življenje ali življenje v parih, zaradi obilice hrane pa je pogost na celotnem delu obravnavanega območja). Velika večina sov (88,9%) je bila najdena na območjih, ki združujejo prvi dve kategoriji — na intenzivnih kulturnih površinah z vmesnimi topolovimi nasadi in grmovnatimi živimi mejami. Ta tip življenjskega okolja, ki je zaradi večje natančnosti razdeljen na dva tipa, za sove v resnici pomeni enoten kompleksen življenjski prostor. Kljub temu sem oba tipa razlikoval, saj nam to lahko še natančneje prikaže, kje se sove najpogosteje zadržujejo in kako to vpliva na njihovo smrtnost na cestah. Mesto najdbe sov na cestišču sem popisoval zaradi možnosti rekonstrukcije trkov sov z vozili in vzrokov zanje. Prikazani rezultati so trenutno le informativne narave, kažejo pa na to, da vozilo sovo zbije tako zaradi njene nepazljivosti med lovom kot zaradi migracij med počivališči in območji, kjer se hrani. Glede na to, da sta bila popisa narejena v zimskem času, ni presenetljivo, da med povoženimi tremi vrstami sov številčno (45,8%) prevladujejo male uharice, katerih število na tem območju je v tem letnem času najvišje (Gustin et al. 1996). 4.1. Cuk Athene noctua Cuk preživi vse leto na približno istem mestu. Prvoletni osebki večinoma ne migrirajo dlje kot 20 km od mesta, kjer so bili izvaljeni, in le majhen delež ptic (najdbe obročkanih čukov) se premakne za več kot 50 km (Cramp 1985). Je izrazito teritorialna vrsta, večje skupine, z izjemo skupnega lova staršev in ravno speljanih mladičev, niso znane (Glutz & Bauer 1994). Povožene čuke sem našel vzdolž celotne trase Trbiž—Bologna, večinoma posamezne osebke, zelo redko po dva skupaj. Najdbe čukov so bile na celotni trasi precej enakomerno porazdeljene, čeprav je bilo tudi pri tej vrsti opazno težišče na odseku Rovigo–Bologna. Enakomernost najdb ~ukov je najverjetneje posledica teritorialnosti te vrste. 4.2. Mala uharica Asio otus Mala uharica v nasprotju z ve~ino sovjih vrst neredko preleti precej{nje razdalje. Severnoevropske populacije so izrazito migratorne, medtem ko so ptice, `ive~e v Ju`ni Evropi, bolj ali manj stalnice. Ve~ina srednjeevropskih populacij je tako delno migratornih, posamezni obro~kani osebki pa so bili najdeni na zra~ni razdalji do 2.500 km od mesta obro~kanja (Glutz & Bauer 1994). Za malo uharico so zna~ilne jesenske, {e bolj pa zimske lokalne kongregacije nekaj deset do najve~ 150 osebkov. Do teh kongregacij prihaja lokalno, na krajih z obilico malih sesalcev (Cramp 1985). Najve~ malih uharic je bilo najdenih na odseku Rovigo–Bologna. Skoraj 80% vseh povo`enih malih uharic je bilo odkritih na tem komaj 80 km dolgem odseku. To dejstvo pravzaprav ne presene~a, saj je habitat ob cesti med Trbi`em in Bologno najbolj optimalen za to vrsto (veliko dreves in `ivih meja, skupaj z ogromnimi kultiviranimi povr{inami), iz literature pa so prav od tod znane zimske kongregacije malih uharic, ki neredko {tejejo tudi po 50 ali ve~ osebkov (Gustin et al. 1996). Tako tudi ne presene~a dejstvo, da sem v mnogo primerih na{el tri ali ve~ malih uharic na 100 m ceste! V treh primerih sem na{el po dve mali uharici, ki sta bili zbiti isto~asno. Male uharice, ki prezimujejo na tem mestu in tudi drugod po Padski ni`ini, vsaj deloma izvirajo iz drugih delov Srednje Evrope. Sam sem to potrdil z najdbo male uharice, ki je bila obro~kana s ~e{kim obro~kom. 4.3. Pegasta sova Tyto alba Glede na selitvene tendence sodi pegasta sova nekako med prej omenjeni vrsti. Ni izrazita selivka kot vsaj deli populacij male uharice, ni pa tudi zna~ilna stalnica, kar velja za ~uka. Pri tej vrsti naletimo na dva zna~ilna primera pove~ane mobilnosti oz. disperzije. Do prvega primera pride v obdobju pognezditvene disperzije mladi~ev, ki v svojem prvem koledarskem letu zasedejo teritorije najve~krat v oddaljenosti od 10–50 km, redkeje pa do ali celo v oddaljenosti nad 300 km od mesta, kjer so se izvalili (Cramp 1985). Do drugega primera disperzije pride v primeru eruptivne disperzije te vrste, ko sove zaradi pomanjkanja plena migrirajo drugam (Cramp 1985). Kljub dolo~enim kongregacijam, ki so predvsem posledica velikega gnezditvenega uspeha, pegaste sove ve~ino leta pre`ivijo posami~ ali v parih. 69 B. Rubini~: Smrtnost sov Strigiformes na avtocestah med Bologno in Trbi`em (Italija) pozimi 1998–99 Podobno kot pri ~uku, le da v nekoliko manj{i meri, sem tudi pri tej vrsti opazil razmeroma enakomerno porazdelitev povo`enih osebkov vzdol` celotne trase. Le enkrat sem na{el dve pegasti sovi na razdalji, manj{i od 100 m, sicer pa so bile mrtve ptice navadno nekaj sto ali tiso~ metrov narazen. Kot pri ~uku je tudi pri pegasti sovi to najverjetneje posledica bolj samskega na~ina `ivljenja. Ve~ina najdenih pegastih sov je bila prvoletnih ali drugoletnih (83,3%), kar je bilo tudi pri~akovati, saj razli~ni avtorji ugotavljajo izjemno veliko smrtnost te vrste v prvem letu `ivljenja (Illner 1992, Glutz von Blotzheim & Bauer 1994, Cramp 1985). 5. Zaklju~ek Rezultati ugotavljanja {tevila povo`enih sov na avtocestni relaciji Trbi`–Bologna ka`ejo na problem velikih razse`nosti. Zgolj dvakratni obisk seveda ni dovolj za natan~nej{o oceno vplivov, ki ga ima avtocesta na lokalno prezimujo~o populacijo treh vrst sov: male uharice, ~uka in pegaste sove. Kljub temu pa je o~itno, da je smrtnost sov na tem odseku avtoceste zelo velika. [e posebej zato, ker je bilo ugotovljeno, da promet dolgoro~no vpliva na stabilnost sovjih populacij `e pri 10-krat manj{i smrtnosti sov (na leto), kakr{na je bila ta, raziskovana v pri~ujo~em ~lanku. 6. Povzetek Na treh odsekih 278 km dolge avtoceste med mestoma Bologna in Trbi` v severni Italiji sem 25.12.1998 in 8.3.1999 na{el 70 kadavrov sov. Od teh sem jih 48 vrstno dolo~il, pri 36 osebkih pa sem dolo~il tudi spol in starost. Za 25 osebkov, najdenih 8.3.1999, sem ugotovil tudi okolico kraja najdbe in mesto najdbe na cesti{~u. Povo`ene sove so pripadale trem vrstam: mali uharici Asio otus, ~uku Athene noctua in pegasti sovi Tyto alba. 7. Literatura Cramp, S. (ed.) (1985): Handbook of the Birds of Europe and the Middle East: Birds of Western Palearctic, Vol. 4, 432–590. Oxford University Press, Oxford. Glutz Von Blotzheim, U.N. & K.M. Bauer (1994): Handbuch der Vögel Mitteleuropas, Vol. 9, 2. Izdaja, 235–421. AULA – Verlag, Wiesbaden. Gustin M., M. Lambertini & B. Lombatti (1996): Il Birdwatching in Italia, 61–129. Stampa Litografia Designgraf s.r.l., Udine. Illner, H (1992): Road deaths of Westphalian owls: methodological problems, influence of road type and possible effects on population levels. V: The ecology and conservation of European owls, ed. by C.A. Galbraith, I.R. Taylor and S. Percival, 94–100. Peterborough, Joint Nature Conservation Committee. (UK Nature Conservation, No. 5.) Prispelo / Arrived: 6.12.1999 Sprejeto / Accepted: 8.5.2000 7° ACROCEPHALUS 21 (98-99): 71 — 73, 2000 Koconogi ~uk Aegolius funereus najden na Ljubljanskem barju Tengmalm’s Owl Aegolius funereus found at Ljubljansko barje Davorin Tome1 & Al Vrezec2 1Trnovska 8, SI-1000 Ljubljana, e-mail: davorin.tome@uni-lj.si 2Pra`akova 11, SI-1000 Ljubljana On April 16th 1991 and March 13th 1997, feathers of Tengmalm’s Owls Aegolius funereus were found at two plucking posts in the remains of a raised bog near Gori~ica at Ljubljansko barje. The finds are the first records on the occurrence of this species outside its nest-site in nonbreeding season in Slovenia. The differences between primaries and tail feathers of the Tengmalm’s Owl and Little Owl Athene noctua are described. Key words: Tengmalm’s Owl, Aegolius funereus, Ljubljansko barje, feathers, identification Klju~ne besede: koconogi ~uk, Aegolius funereus, Ljubljansko barje, perje, dolo~anje Koconogi ~uk Aegolius funereus je zaradi izklju~no no~ne aktivnosti ena izmed slab{e poznanih sovjih vrst pri nas. Po zbranih podatkih velja v Sloveniji za stalnico (Geister 1998), podatkov o zimskem pojavljanju koconogih ~ukov zunaj gnezdi{~ pa ni (Sovinc 1994). Literatura ga uvr{~a med delne selivke oziroma klate`e. Po nekaterih podatkih se samice in mladi osebki selijo, samci so stalnice (Mikkola 1983), po drugih pa se seli tudi 30% odraslih samcev (Pakkala et al. 1994). Opisane so tudi invazije koconogih ~ukov, ki se ve~inoma pojavljajo v neenakomernih intervalih (Mikkola 1983, März 1995). Dne 16.4.1991 in 13.3.1997 so bili na dveh skubi{~ih v ostanku visokega barja pri Gori~ici na Ljubljanskem barju najdeni ostanki dveh koconogih ~ukov. Oba sta bila, sode~ po izpuljenih peresih, plen neke ujede ali sove. V obeh letih je bilo obmo~je Gori~ice enako intenzivno pregledano tudi v prvi polovici februarja, tako da sklepava, da sta bila ~uka uplenjena nekje med drugo polovico februarja in datumom najdbe perja. Najdbi sta prva podatka o pojavljanju te vrste zunaj gnezdi{~ v negnezditvenem obdobju v Sloveniji. Najbli`je gnezditveno obmo~je koconogega ~uka so sicer nekaj kilometrov oddaljeni gozdovi na pobo~ju Krima (Vrezec 1997), od koder sta oba na Barje najverjetneje tudi pri{a. Vsa opa`anja koconogega ~uka v Sloveniji so bila dosedaj na nadmorskih vi{nah med 500 in 1.630 m (Tome 1996), tako da je podatek z Gori~ice na Ljubljanskem barju (okoli 290 m) zanimiv tudi s tega stali{~a. Najdba peres koconogega ~uka pa zahteva nekaj ve~ pozornosti, saj obstoja mo`nost zamenjave s peresi ~uka Athene noctua, ki je bil na Ljubljanskem barju `e ve~krat opa`en (Vrezec 1993, Senega~nik 1998), zato posve~ava nekaj besed tudi tej problematiki (opis razlik med vrstama glej tudi v: März 1995, Kry{tu-fek & Jan`ekovi~ 1999). Zanesljivost lo~evanja vrst po barvi in obliki letalnih peres je velika. Peresa koconogega ~uka so nekoliko dalj{a, {ir{a ter bolj zaobljena. Razlika v barvi pa se ka`e predvsem v obarvanosti pik. Pri ~uku so rjavkasto-bele, pri koconogem ~uku pa bele (barvna priloga – sliki 1,2). Zaradi tega so peresa koconogega ~uka bolj kontrastna od ~ukovih (barvna priloga – sliki 3,4). Vrsti se razlikujeta tudi v {tevilu primarnih letalnih peres z zarezo (tabela 1; sliki 5, 6). Repna peresa ima koconogi ~uk dalj{a in {ir{a kot ~uk. Barvni vzorci na teh peresih pa niso dober lo~evalni znak, saj se pri ~uku opa`a zlasti na tem mestu velika variabilnost tako na podvrstnem kot tudi na individualnem nivoju (Keve et al. 1962). Povzetek 16.4.1991 in 13.3.1997 so bila na dveh skubi{~ih na ostanku visokega barja pri Gori~ici na Ljubljanskem barju najdena peresa koconogega ~uka Aegolius funereus. Najdbi sta prva podatka o pojavljanju vrste zunaj gnezdi{~a v negnezditvenem obdobju v Sloveniji. Opisana je razlika med letalnimi in repnimi peresi koconogega ~uka in ~uka Athene noctua. 71 D. Tome & A. Vrezec: Koconogi ~uk Aegolius funereus najden na Ljubljanskem barju Slika 5: Primarno letalno perje koconogega ~uka Aegolius funereus z ozna~enimi zarezami in posnetimi deli peres (Risba: @. Vrezec) Figure 5: Primaries of Tengmalm's Owl Aegolius funereus with marked notches and web notch (Drawing: @. Vrezec) Slika 6: Primarno letalno perje ~uka Athene noctua z ozna~enimi zarezami in posnetimi deli peres (risba: @. Vrezec) Figure 6: Primaries of Little Owl Athene noctua with marked notches and web notch (Drawing: @. Vrezec) Zahvala: Preparati so iz ornitolo{ke zbirke Priro-doslovnega muzeja na Dunaju (Naturhistorisches Museum Wien). Upravi muzeja in Borutu Rubini~u, ki je preparate fotografiral, se najlep{e zahvaljujeva, tako kot tudi @arku Vrezcu za izdelavo dolo~evalnih slik in skic perja. Literatura Geister, I. (1998): Ali ptice res izginjajo? Tehni{ka zalo`ba Slovenije, Ljubljana. Keve, A., I. Kohl, F. Matou{ek, A. Mo{ansky, & R. Rucner-Kroneisl (1962): Über die taxonomische Stellung der Südost-Europäischen Steinkaüze, Athene noctua (Scop.). Larus 14: 26–74. Kry{tufek, B. & F. Jan`ekovi~ (1999): Klju~ za dolo~anje 72 ACROCEPHALUS 21 (98-99): 71 — 73, 2000 Tabela 1: Zna~ilne razlike med peresi koconogega ~uka Aegolius funereus in ~uka Athene noctua (razlikovalni znaki so bili ugotovljeni na osnovi zbranega materiala ali povzeti po MÄRZ 1995) Table 1: Characteristic differences between the feathers of Tengmalm's Owl Aegolius funereus and Little Owl Athene noctua (distinguishing features established on the basis of the collected material or after MÄRZ 1995) Aegolius junereus Athene noctua Primarna 1) temno siva peresa letalna 2) {ir{a peresa peresa 3) bele pike brez rjavkastega obrobja (so manj{e) 4) baza kosma~e je temna (vsaj pri 1.,2.,3. in 4. prim. let. peresu) 5) zareza na {ir{i polovici 1. prim. let. peresa sega od vrha do pribli`no 1/4 dol`ine kosma~e 6) zareza na {ir{i polovici 2. prim. let. peresa se kon~a kmalu za konico peresa 7) zareza na {ir{i polovici kosma~e je izrazita na 1. in 2. prim. let. peresu (na 3. prim. let. peresu je {ibko izra`ena) 8) posneto je le 2. prim. let. pero (rahlo tudi 3. prim. let. pero) Sekundarna 1) svetlej{a peresa letalna 2) bele pike brez rjavkaste obrobe peresa 3) na o`jem delu peresa so 2–3 pike 4) temne proge na {ir{i polovici peresa ne dose`ejo nujno roba peresa Repna 1) dalj{a in {ir{a peresa peresa 2) bele pike brez rjavkaste obrobe 1) rjavkasto siva peresa 2) o`ja peresa 3) bele pike z rjavkastim obrobjem (so ve~je) 4) baza kosma~e je svetla 5) zareza na {ir{i polovici 1. prim. let. peresa sega od vrha do pribli`no 1/2 dol`ine kosma~e 6) zareza na {ir{i polovici 2. prim. let. peresa se kon~a malo nad 1/2 kosma~e 7) zareza na {ir{i polovici kosma~e je izrazita na 1.,2.,3. in 4. prim. let. peresu (na 5. prim. let. peresu je {ibko izra`ena) 8) posneta so 2.,3. in 4. prim. let. peresa (rahlo tudi 5. prim. let. pero – le pri nekaterih osebkih) 1) temnej{a peresa 2) bele pike z rjavkasto obrobo (vsaj tiste na o`jem delu peresa) 3) na o`jem delu peresa je 4–5 pik (lahko {ibko izra`ene) 4) temne proge na {ir{i polovici peresa vedno dose`ejo rob peresa 1) kraj{a in o`ja peresa 2) bele pike z rjavkasto obrobo vreten~arjev Slovenije. DZS, Ljubljana. März, R. (1995): Der Rauhfußkauz. Die Neue Brehm-Bücherei, Spektrum Akademischer Verlag, Heidelberg, Berlin, Oxford. Mikkola, H. (1983): Owls of Europe. T & A D Poyser Ltd, London. Pakkala, H., M. Ojanen, M. Tynjälä (1994): On the autumn movements of the Tengmalm’s owl (Aegolius funereus) at the Tauvo bird observatory, Northern Finland. The Ring 16 (1–2): 70–75. Senega~nik, K. (1998): Popis velikega skovika Otus scops na Ljubljanskem barju. Acrocephalus 19 (90–91): 143–146. Sovinc, A. (1994): Zimski ornitolo{ki atlas Slovenije. Tehni{ka zalo`ba Slovenije, Ljubljana. Tome, D. (1996): Vi{inska raz{irjenost sov v Sloveniji. Acrocephalus 17 (74): 2–3. Vrezec, A. (1993): Sove (Strigiformes) Ljubljanskega barja. Raziskovalna naloga, Gimnazija [entvid, Ljubljana. Vrezec, A. (1997): Opazovanja sov na Krimu pri Ljubljani. Falco 12: 45–47. Prispelo / Arrived: 21.10.1999 Sprejeto / Accepted: 8.5.2000 73 Acrocephalus 21 (98-99): 75 – 83, 2000 Skupinska po~ivali{~a malih uharic Asio otus v Pomurju Group resting places of the Long-eared Owl Asio otus at Pomurje (NE Slovenia) Dane Katalini~ Bakovci, Mladinska 31, SI-9000 Murska Sobota Mala uharica Asio otus je v Sloveniji pogosta vrsta sove (Geister 1994). Kljub temu pa je raziskav, ki zadevajo biologijo te sove, razmeroma malo. Prav to me je navdu{ilo, da sem se leta 1994 lotil raziskav zimskih po~ivali{~ malih uharic. Prvo skupinsko po~ivali{~e sem odkril leta 1994 v Cezanjevcih (Katalini~ 1997) v sadovnjaku ob neposredni bli`ini stanovanjske hi{e, in sicer na slivi, obrasli z br{ljanom. Po tem letu sem pristopil k sistemati~nemu iskanju in preu~evanju zimskih po~ivali{~ malih uharic. Do leta 1999 sem pregledal okoli 900 km2 povr{ine (slika 1) in na{el osem po~i-vali{~, na katerih je bilo v zimi 1998–99 pre{tetih 108 osebkov (tabela 1). Tabela 1: Pregled zimskih po~ivali{~ malih uharic Asio Otus v Pomurju 1998/99 (zaporedna {tevilka ozna~uje lokaliteto na zemljevidu na sliki 1) Table 1: Winter resting places of the Long-eared Owl Asio Otus at Pomurje in 1998/99 (with consecutive number indicating locality on the map in Figure 1) kraj po~ivali{~a s kratkim opisom/ {t. po~ivali{~/ {t. malih uharic na po~ivali{~u/ ~as prihoda/ ~as odhoda/ resting place – short description no. of resting no. of Long-eared Owls at arrival departure places resting place 1. Cezanjevci sadovnjak ob stanovanjskem objektu 2. Ilja{evci smreka ob stanovanjskem objektu 3. Zasadi smreka ob stanovanjskem objektu 4. Pristava smreka ob stanovanjskem objektu 5. Srednja Bistrica smreka ob stanovanjskem objektu 6. Bakovci – vrba ob vrtcu – vrba ob {oli – smreka ob stanovanjskem objektu 7. Murska Sobota – breze ob O[ III M. Sobota – javor ob vrtcu M. Sobota 8. Sebeborci oreh ob po~. hi{ici 17 15 50 14 35 10 15 26 2 12 oktober oktober oktober oktober oktober marec–april marec–april marec–april marec junij oktober marec oktober marec oktober marec oktober februar oktober december maj september S kupaj/Total 108 12 75 Kratki ~lanki / Short articles Slika 1: Obmo~je raziskave z ozna~enimi po~ivali{~i malih uharic Asio Otus Figure 1: Investigated area with marked Long-eared Owl's resting places Asio Otus Povzetek V zimi 1998–99 je avtor sistemati~no iskal po~ivali{~a malih uharic Asio otus na 900 km2 velikem obmo~ju v Prekmurju (SV Slovenija). Na osmih po~ivali{~ih se je zadr`evalo 108 osebkov. Summary In the winter of 1998–99, the author systematically searched for the resting places of the Long-eared Owl Asio otus in some 900 km2 large area in the Prekmurje region (NE Slovenia). Eight resting places were frequented by 108 individuals. Literatura Geister, I. (1994): Ornitolo{ki atlas Slovenije. DZS, Ljubljana. Katalini~, D. (1997): Prispevek k poznavanju prehrane in prezimovanja male uharice Asio otus na Murskem polju. Falco 12: 13-16. j6 ACROCEPHALUS 21 (98-99): 75 — 83, 2000 Prispevek k poznavanju prehrane koza~e Strix uralensis macroura na Ko~evskem A contribution to the knowledge of the diet of Ural Owl Strix uralensis macroura at Ko~evsko Al Vrezec Pra`akova 11, SI-1000 Ljubljana O prehrani koza~e Strix uralensis v Sloveniji do sedaj {e ni bilo objav. Razlog je v manj{i intenzivnosti raziskav te izrazito gozdne ptice in v dejstvu, da je te`ko dobiti dovolj veliko {tevilo izbljuvkov, saj niso nakopi~eni na enem mestu, pa~ pa jih koza~a odmetava po vsem svojem teritoriju, ki lahko meri tudi 400 do 500 ha (Mikkola 1983). Od 22. do 25.9.1998 sem na @agi pri Medvedjaku na Goteni{ki gori na Ko~evskem v dinarskem jelovo-bukovem gozdu Abieti–Fagetum dinaricum nabral sedem izbljuvkov koza~e. Vrsta je na tem obmo~ju dokaj pogosta, v nekaterih predelih pa celo najpogo-stej{a sova (Peru{ek 1990, 1991 & 1998). V ~asu bivanja na @agi pri Medvedjaku sem koza~o tudi ve~krat sli{al in videl. Najbolj zanimivo je bilo poslu{anje samca, ki je pel podnevi ob 17.30 uri. Koza~e sicer lahko `e jeseni za~no ozna~evati svoj teritorij (Mikkola 1983). Iz sedmih izbljuvkov, ki so vsebovali od 1 do 8 enot plena, sem izlo~il 17 enot plena. Med vrstami je bil naj{tevilnej{i polh Glis glis (59%), {e ve~ji dele` pa je imel polh v biomasi plena, kar 94% (tabela 1). Zanimivo je, da polha v prehrani koza~e po Evropi prakti~no ni (Mikkola 1983, Cramp 1985). Zasledil sem le navedbo o pojavljanju polha v prehrani koza~e na Poljskem (Ruprecht & Szwagrzak 1986 v Czuchnowski 1997). Razlog je v tem, da v ve~jem delu areala koza~e v Evropi polha ni (Kry{tufek 1991). Povzetek V ~lanku je predstavljena analiza sedmih izbljuvkov koza~e Strix uralensis, nabranih v dinarskem jelovo-bukovem gozdu Abieti–Fagetum dinaricum na Ko~ev-skem, kjer koza~a tudi gnezdi. Najdenih je bilo 17 enot plena, najpogostej{i plen pa je bil polh Glis glis z 59% {tevil~nim dele`em plena oziroma s 94% dele`em biomase plena. Summary The article presents an analysis of seven pellets of the Ural Owl Strix uralensis collected in a fir-beech forest Abieti–Fagetum dinaricum in the Ko~evsko district, where the owl breeds. 17 prey units items were found, the most common being dormouse Glis glis with 59% proportion by number or 94% proportion by biomass of the prey. Tabela 1: Jesenska prehrana koza~e Strix uralensis v dinarskem jelovo-bukovem gozdu Abieti–Fagetum dinaricum na Ko~evskem (N – {tevilo; B – biomasa; M – masa posameznih osebkov vrst, ki je povzeta po literaturi: KRY[TUFEK 1991, LIPEJ 1988, TOME 1991 & 1992) Table 1: Autumn diet of Ural Owl Strix uralensis in Dinaric fir-beech forest Abieti–Fagetum dinaricum in the Ko~evsko district (N – number; B – biomass; M – mass of separate individuals of the species, as per literature: KRY[TUFEK 1991, LIPEJ 1988, TOME 1991 & 1992) vrsta/species N % B (g) % M (g) Sorex araneus 1 5>9 9 0,7 9 Sorex alpinus 3 17,6 27 2,0 9 Clethrionomys glareolus 2 n,8 44 3,3 22 G lis glis 10 58,8 1.250 93»9 125 Insecta 1 5>9 1 0,1 1 S kupaj/Total 17 ioo,o 1.331 ioo,o 77 Kratki ~lanki / Short articles Literatura Cramp, S. (ed.) (1985): The Birds of Western Palearctic, Vol. IV., Oxford University Press, Oxford. Czuchnowski, R. (1997): Diet of the Ural Owl (Strix uralensis) in the Niepolomicka Forest, S-E Poland. Buteo 9: 69-76. Kry{tufek, B. (1991): Sesalci Slovenije. Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana. Lipej, L. (1988): Prehranjevalna ekologija {tirih vrst sov v Slovenski Istri. Diplomsko delo, Oddelek za biologijo, Biotehni{ka fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana. Tome, D. (1991): Diet of the Long-eared Owl Asio otus in Yugoslavia. Ornis Fennica 68: 114-118. Tome, D. (1992): Prehrana pegaste sove Tyto alba na Ljubljanskem barju. Acrocephalus 13 (51): 33-38. Mikkola, H. (1983): Owls of Europe. T & A D Poyser Ltd, London. Peru{ek, M. (1990): Sove na ribni{ko-ko~evskem obmo~ju. Acrocephalus 11 (45): 77-78. Peru{ek, M. (1991): Ptice pragozdnih ostankov Rajhenavski Rog in Pe~ka. Acrocephalus 12 (49): 124-136. Peru{ek, M. (1998): Gnezdenje koza~e Strix uralensis v ko~evsko-ribni{kih gozdovih. Acrocephalus 19 (89): 99-103. 78 Acrocephalus 21 (98-99): 75 – 83, 2000 Prvo opazovanje bradate sove Strix nebulosa v Sloveniji First observation of the Great Grey Owl Strix nebulosa in Slovenia Jurij Mikuleti~ Kromber{ka cesta 14, SI-5000 Nova Gorica Bradata sova Strix nebulosa pripada, tako kot koza~a Strix uralensis, sibirskemu favnisti~nemu tipu in je cirkumpolarno raz{irjena od severa Evrope prek Sibirije do severnega dela severne Amerike (Mikkola 1983). Imenovani avtor in Dobrynina (1994) ozna-~ujeta bradato sovo kot nomadsko vrsto, ki se lahko pojavlja tudi invazijsko. V Evropi so to verjetno osebki, ki prihajajo iz Rusije, vendar je z izjemo severne Evrope drugod po Evropi malo podatkov o opazovanju te sovje vrste. V Sloveniji bradata sova {e ni bila opazovana, zato je spodaj opisano opazovanje Komisija za redkosti ozna~ila kot prvo opazovanje te vrste v Sloveniji (Sovinc 1997) glede na opis, ki je `e bil objavljen (Mikuleti~ 1995). Popoldne dne 14.01.1995 sem se zadr`eval v Stari Krnici v Trnovskem gozdu (gozdarski oddelek {t. 67/b). Stara Krnica le`i na ju`nem robu Trnovske planote. Podolgovato dolino pokrivajo opu{~eni travniki, ob njenem robu pa stoji opu{~ena gozdarska ko~a. Travnike obdajata na eni strani me{an bukov-jelov gozd Abieti–Fagetum, na drugi pa smreke Picea abies. Travnike ne kosijo `e leta, zato jih zara{~ajo Slika 1: Terenska skica bradate sove Strix nebulosa (J. Mikuleti~) Figure 1: Field sketch of Great Grey Owl Strix nebulosa (J. Mikuleti~) 79 Kratki ~lanki / Short articles smreke in malinovje. Vreme je bilo jasno, dokaj hladno, pihala je slaba burja. Na travnikih je le`al sneg. Ker lovska pre`a ni bila ve~ uporabna, sem se namestil ob mladi bukvi med mladimi smrekami in dobro zavarovan pred mrazom za~el opazovati okolico. S seboj sem imel vabnik, ki opona{a zaj~ji vek in cviljenje mi{i. Pribli`no po desetih minutah sem opazil, da je na drugo stran doline priletela sova in se usedla vrh smreke, visoke kakih {est metrov. ^udno se mi je zdelo, da je priletela pri belem dnevu in se namestila na samem vrhu drevesa. Z daljnogledom sem jo opazoval z razdalje kakih 150 metrov. Glede na barvo, velikost in vedenje se mi je zdela nekam nenavadna. Takoj sem izklju~il mo`nost, da bi to bila lesna sova Strix aluco. Bila je prevelika, prevelika pa tudi za koza~o Strix uralensis, ki tudi gnezdi v Trnovskem gozdu in sem jo `e ve~krat opazoval. Barva je bila siva brez primesi rjavih odtenkov, sicer pa mo~no grahasta. Tudi sama oblika sove je bila dokaj nenavadna – velika skoraj kot velika uharica Bubo bubo, z bolj okroglo glavo in dalj{im repom. Upal sem, da bo priletela bli`e, da bi si jo ogledal in morda celo skiciral. [e nekajkrat sem poklical z opona{anjem cviljenja mi{ke. Sova se je takoj odzvala in poletela proti meni. Pristala je ob bukvi, ob kateri sem sedel. Od mene je bila oddaljena kakih pet (5) metrov. [ele tedaj sem ugotovil, za katero sovo sploh gre. Glava je bila okrogla s svetlimi rumenimi o~mi (lesna sova in koza~a imata temne o~i), obrazna maska s ~rnimi koncentri~nimi krogi, nad o~mi pa so bile dobro vidne bele »obrvi« in temna lisa pod kljunom. Sova je sedela na veji kakih deset minut. Ni se me bala, gledala je in obra~ala glavo ter iskala mi{. Imel sem dovolj ~asa, da sem si jo dodobra ogledal in tudi na hitro skiciral; blok za skiciranje me vedno spremlja na mojih tudi nesli-karskih pohodih (slika 1). Ker se mi{ka ni ve~ oglasila in sem se sovi najbr` tudi jaz zdel nenavaden, je odletela tja, od koder je priletela, in se usedla vrh smreke, tako da sem jo lahko opazoval z daljnogledom {e nekaj ~asa. Ob prihodu domov sem takoj preiskal literaturo, da bi se prepri~al, ali sem res videl sovo, za katero sem domneval, da sem jo. Na{el sem jo v priro~niku Die Vögel Europas (Paul Parey). Tokrat mi je bilo skoraj `al, da nisem imel s seboj fotoaparata, da bi sovo slikal (a tega tako ali tako nikoli ne nosim s seboj), saj je bilo dovolj svetlo in tudi razdalja {e primerna za skiciranje. Poreklo opazovane ptice ni znano. Glede na zaupljivo vedenje pa obstaja mo`nost, da je pri{la iz ujetni{tva. Povzetek V Trnovskem gozdu (Z Slovenia) je bila 14.01.1995 opazovana bradata sova Strix nebulosa. Gre za prvo opazovanje vrste v Sloveniji. Poreklo sove ni znano, mo`no pa je da izvira iz ujetni{tva. Sovo je podnevi privabilo v neposredno bli`ino opazovalca opona{anje cviljenja mi{i s pomo~jo vabnika. Summary On January 14th 1995, a Great Grey Owl was being observed at Trnovski gozd (W Slovenia) – the first observation of this owl species in Slovenia. Its origin is not known, although it is quite possible that it came from captivity. The owl was at daytime attracted into the immediate vicinity of the observer with the recording of a squeaking mouse. Literatura Dobrynina, I. N. (1994): Seasonal movements of owls (Stigiformes) in the Baltic region based on ringing data. The Ring 16 (1-2): 75-83 Mikkola, H. (1983): Owls of Europe. T & A D Poyser, London. Mikuleti~, J. (1995): Opazoval sem bradato sovo. Lovec 5: 208. Sovinc, A. (1997): Redke vrste ptic v Sloveniji v letu 1995. Acrocephalus 18 (84): 151-156. 80 Acrocephalus 21 (98-99): 75 – 83, 2000 Zgodnje gnezdenje lesne sove Strix aluco blizu urbanega sredi{~a Ljubljane Early breeding by Tawny Owl Strix aluco near the urban centre of Ljubljana Al Vrezec Pra`akova 11, SI-1000 Ljubljana Lesna sova Strix aluco kljub svoji pogostnosti v Sloveniji ni posebno preu~evana vrsta. Podatki se ve~inoma nana{ajo na naklju~na opa`anja in tudi pri~ujo~e odkritje je tega tipa. Lesna sova je ve~inoma gozdna vrsta, neredko pa se pojavlja in gnezdi tudi v ve~jih vrtovih in parkih, pora{~enih z drevjem, in celo v urbanih predelih z drevnatimi povr{inami (Mikkola 1983, Glutz von Blotzheim & Bauer 1994, Snow & Perrins 1998). V letu 1998 sem po naklju~ju odkril gnezditev lesne sove v ljubljanskem mestnem parku Tivoli, in sicer v okolici tivolskega bazena, v neposredni bli`ini urbanega sredi{~a Ljubljane. 16.3.1998 sem na parkiri{~u pred bazenom zasli{al ogla{anje mladi~a lesne sove in ga po kraj{em iskanju tudi na{el. ^epel je na manj{em borovcu kak{en meter od tal. Bil je `e precej velik, vendar {e ni znal leteti, tako da sem ga lahko obro~kal. Glede na datum in podatke iz literature (Snow & Perrins 1998), ki navajajo, da lesna sova vali 28–30 dni, mladi~i pa v gnezdu ostanejo {e nadaljnjih 25–30 dni, sem ocenil, da je samica lesne sove pri~ela gnezditi v drugi polovici januarja (okoli 22.1.1998). V Evropi za~ne lesna sova gnezditi sredi marca, neredko `e februarja in vse tja do konca aprila (Glutz von Blotzheim & Bauer 1994, Snow & Perrins 1998). Podobno ka`ejo tudi redki objavljeni podatki iz Slovenije (tabela 1). Mikkola (1983) navaja, da je za~etek gnezdenja lesne sove predvsem odvisen od poznih zimskih temperatur in razpolo`ljive hrane, poleg tega pa tudi navaja, da sove, ki gnezdijo v parkih in urbanih obmo~jih, za~no gnezditi en ali celo dva meseca pred sovami v gozdovih. To razlaga s prej navedenima dejavnikoma, torej z vi{jimi temperaturami in z ve~jo dostopnostjo hrane v urbanih predelih. Tudi Glutz von Blotz-heim & Bauer (1994) navajata pozno decembrske in zgodnje januarske primere gnezdenj lesnih sov v mestnih okoli{ih. Vi{je temperature so lahko vzrok zgodnjega gnezdenja tudi pri tivolski sovi, saj je bila zima 1997/98 precej mila in brez snega. @al pa se zgodba vsaj za nekatere sovje mladi~e ni kon~ala najbolje. 20.3.1998 sem na parkiri{~u na{el drugega mladi~a – mrtvega, s po{kodbami, ki so bile verjetno posledica pasjega ugriza. Mlade sove se, Tabela 1: Ocene ~asa za~etka gnezdenja in habitati lesne sove Strix aluco na nekaterih lokacijah v Sloveniji (~as za~etka gnezdenja je prera~unan po podatkih iz literature) Table 1: Estimates of the time when Tawny Owl Strix aluco began to breed and some of its habitats in Slovenia (beginning of breeding time as per data from literature) ocena ~asa za~etka gnezdenja/ lokacija/ tip habitata/ najdeni stadij gnezdenja/ datum najdbe/ vir/ estimated beginning of locality type of habitat discovered stage of breeding date when found source breeding time sredina aprila/ Korlškl Brošt hrastov gozd/ mladiči v gnezdu/ 16.5.1984 Polak (1989) mid-April (Zgornje Piv{ko) oak forest young in nest začetek aprila/ Koriš kl Bost hrastov gozd/ topla jajca, pozneje mladi~i/ 13.4.1985 Polak (1989) early April (Zgornje Piv{ko) oak forest warm eggs, nestlings later on sredina marca/ Hrastje pri Polj~anah bukov gozd/ mladiči v gnezdu/ 19.4.1992 Vrezec (1994) mid-March beech forest young in nest začetek marca/ Zalog pri Ljubljani – sadovnjak/ nelete~ mladi~ zunaj gnezda/ 28.4.1995 Bo`i~ (1997) early March dolina Besnice / Besnica valley orchard non-flying young out of nest konec januarja/ Ljubljana – mestni park park z drevoredom/ nelete~ mladi~ zunaj gnezda/ 16.3.1998 to delo/ end of January Tivoli / city park park with promenade non-flying young out of nest this work 81 Kratki ~lanki / Short articles potem ko zapuste gnezdo, raztepejo po bli`nji okolici in posedajo po drevju, neredko pa tudi kar na tleh, in tak{ne so najbolj ranljive, zlasti v okoljih, kot je mestni park, kjer mrgoli ljudi in psov, ki ve~inoma niso na vrvicah. Obro~kanega mladi~a so pribli`no teden dni po moji najdbi prinesli v azil ljubljanskega `ivalskega vrta gotovo dobronamerni, vendar zelo slabo ornito-lo{ko pou~eni ljudje, ki ne vedo, da sovja star{a hranita mladi~e tudi potem, ko ti `e zapustijo gnezdo. Pri tem je treba opozoriti, da je za pomo~ najdenim prosto`ive~im `ivalim treba imeti vsaj malo predznanja, saj je lahko ta pomo~ v nasprotnem primeru prej {kodljiva kot koristna. V takih primerih bi bilo treba izpeljati podobno akcijo, kot so jo lovci s srnjimi mladi~i: “Ne dotikajte se me, moja mama ni dale~!” Povzetek Avtor opisuje zgodnje gnezdenje lesne sove Strix aluco v ljubljanskem mestnem parku Tivoli, za katero ocenjuje, da je za~ela gnezditi v drugi polovici januarja, saj je bil 16.3.1998 zunaj gnezda `e najden mladi~, ki pa {e ni znal leteti. Avtor se dotika tudi problematike ogro`enosti sovjih mladi~ev v tak{nih okoljih, pri kateri je izpostavil dva problema: prosto sprehajajo~i se psi, ki pokon~ajo mlade sove, in nevedni ljudje, ki najdene mladi~e odna{ajo v azil ali `ivalski vrt. Summary The author describes an early breeding by Tawny Owl Strix aluco at Tivoli City Park in Ljubljana. He believes that the owl began to breed in the second half of January, for a nestling that was not yet capable to fly was found out of the nest on March 16th 1998. The author also deals with the problem of the young owls being endangered in such environments, pointing particularly at the freely running dogs, which often destroy the young owls, and at ignorant people who frequently take the found young to the animal asylum or to the zoo. Literatura Bo`i~, I. A. (1997): Lesna sova Strix aluco. Acrocephalus, 18 (83): 117. Glutz von Blotzheim, U. N. & Bauer, K. M., 1994: Handbuch der Vögel Mitteleuropas 9. Aula-Verlag, Wiesbaden. 82 Mikkola, H., 1983: Owls of Europe. T & A D Poyser Ltd., Staffordshire. Polak, S. (1989): Sove Zgornje Pivke. Acrocephalus, 10 (39-40): 16-19. Snow, D. W. , C. M. Perrins (ed.) (1998): The Birds of the Western Palearctic, Vol. 1. Oxford University Press, Oxford, New York. Vrezec, A. (1994): Zanimivosti iz `ivljenja lesne sove Strix aluco. Acrocephalus, 15 (65-66): 136-139. ACROCEPHALUS 21 (98-99): 75 — 83, 2000 Pegasta sova Tyto alba v JV delu Prekmurja Barn Owl Tyto alba in the SE part of Prekmurje (NE Slovenia) Dane Katalini~ Bakovci, Mladinska 31, SI-9000 Murska Sobota Od leta 1995 i{~em na obmo~ju levega in desnega brega reke Mure v JV delu Prekmurja prebivali{~a pegaste sove Tyto alba. Do sedaj sem pregledal `e {tevilne zapu{~ene stanovanjske in gospodarske objekte, pri delu so mi pomagali doma~ini, v zadnjih letih pa sem k iskanju povabil tudi Franca Jan`eko-vi~a. Posebej natan~no je bilo pregledano obmo~je med Kobiljem, Doljno Bistrico in Peti{ovci (okoli 225 km2). Trud je bil popla~an 10.5.1999 z odkritjem treh bivalnih lokalitet pegaste sove v Lendavski ob~ini (slika 1). Pegaste sove so naselile zapu{~ene zadru`ne hleve KZ Lendava, Benica pri Lendavi in Kalinjovnjak pri Veliki Polani. V vseh treh primerih pa je bilo njihovo bivanje potrjeno le posredno, z najdbo izbljuvkov (npr. 30 sve`ih izbljuvkov v zadru`nem domu Benica) in drugih ostankov, tako da podvrste sove nisem mogel dolo~iti. Na koncu prispevka bi rad izpostavil problem zapiranja lin in okenskih odprtin na stavbah in zvonikih z zamre`evanjem, s ~imer naj bi prepre~ili dostop pti~em. Prav ti objekti namre~ dajejo najvarnej{a zaveti{~a in razmere za gnezdenje, toda ~e so zaprti, potem je to le en dejavnik ve~, ki zmanj{uje {tevilo te `ivalske vrste. Povzetek V JV delu Prekmurja so bile na obmo~ju, velikem 225 km2, med letoma 1995 in 1999 najdene tri lokalitete, kjer je bilo ugotovljeno redno pojavljanj pegastih sov. Sove naseljujejo zapu{~ene dru`bene hleve. Summary During 1995–1999, three localities where regular presence of Barn Owls was established were discovered in the SE part of Prekmurje covering some 225 km2. The owls inhabit the abandoned state cowsheds. Slika 1: Obmo~je raziskave z ozna~enimi bivali{~i pegastih sov Tyto alba Figure 1: Investigated area with marked Barn Owl's Tyto alba habitats 83 Iz ornitolo{ke bele`nice / From the ornithological notebook Iz ornitolo{ke bele`nice From the ornithological notebook Pegasta sova Tyto alba Barn Owl – bred in the 80’s in Ravno polje castle at Kungota (Dravsko Polje, NE Slovenia) Le malo je gradov na Slovenskem, ki ne bi srame`ljivo skrivali svojega obraza in se ob brezbri`nosti ljudi pogrezali sami vase. Tudi na gradu Ravno polje je tako. Na prostranem podstre{ju, do katerega je bil mogo~ dostop iz vseh mogo~ih strani, so v 80ih letih tega stoletja poiskale svoj prostor pegaste sove. Najverjetneje so te ptice bolj kot spokojen mir in prostranost cenile dru`bo {tevilnih glodalcev. Toda “simbiozo” gradu in sov smo lahko opazovali le nekaj kratkih let. Ker ima palica dva konca, in ~e to palico prime v roke ~lovek, katerega miselnost je pre`eta s sovra{tvom in strahom do teh sicer prelestnih ptic, je rezultat za slednje pogosto tragi~en. Danes pegastih sov v vasi ne videvamo ve~. Za tiste, ki posku{amo razumeti smisel in ustroj narave, je ta izguba velika praznina v du{i, zato kot tak{ni neradi priznavamo, da smo tudi sami ljudje. Tistim, ki bolj ljubijo ti{ino in mir, pa upam, da jim bo ugodeno v bli`nji ve~nosti ti{ine in teme. Matja` Ker~ek, Kungota 44, 2325 Kidri~evo Pegasta sova Tyto alba Barn Owl – first documented breeding outside a building, i.e. in a nest box on a tree at Kola~no in April 1996 (the Dravinja valley, NE Slovenia) V aprilu 1996 sem v Kola~nem {t. 9 v dolini Dravinje opazoval in na video posnel gnezditev pegaste sove T. alba. Sova je najprej gnezdila na skednju, ki pa so ga zaradi dotrajanosti odstranili. Kasneje je za gnezditev uporabila ponujeno umetno valilnico, postavljeno na drevo v neposredni bli`ini doma~ije. Ko sem pred kratkim hotel ugotoviti, ali {e biva v istem okolju, je `al nisem opazil. Gospod Gaber, ki tu domuje, pa mi je povedal, da je sova tudi letos uspe{no gnezdila (op. ur.: gre za redek dokumentirani primer gnezditve v Sloveniji zunaj zidane stavbe). Albin Kunst, Kajuhova 13, 2319 Polj~ane Pegasta sova Tyto alba guttata Barn Owl – run over on the road at [ikole (Dravsko polje, NE Slovenija) on May 24th 1998 Dne 24.5.1998 sva z mamo na glavni cesti Pragersko–Ptuj, pribli`no 200 m pred odcepom za Ra~e za vasjo [ikole, 84 naleteli na povo`eno pegasto sovo, ki je pripadala temnej{i podvrsti T. a. guttata. Ta je pogostej{a v severovzhodni Sloveniji, medtem ko je svetlej{a podvrsta T. a. alba znana predvsem iz Primorja. Kadaver je bil {e sve`, zato domnevam, da je bila sova povo`ena tisto no~ med lovom nad opusto{eno kmetijsko krajino, ki komajda {e lahko pre`ivi kak{nega glodalca. Katarina Senega~nik, Gorki~eva 14, 1000 Ljubljana Pegasta sova Tyto alba Barn Owl – blinded with car headlights on a road on the island of Krk (Quarnero Bay, NW Croatia) on August 8th 1998 Po~itnice na otoku Krku: 8. avgusta 1998 pozno zve~er smo se vozili po lokalni cesti med Punatom in Dobrinjem in nekje pri odcepu Vrbnik sredi ceste osvetlili sovo. Zavore so za{kripale, zaslepljena pegasta sova pa je kmalu le toliko pri{la k sebi, da je odletela. Sre~anje je bilo tako nenavadno in nepri~akovano, da na podvrsto sploh nisem bila pozorna. Eva Vukeli~, Laze 6, 1351 Brezovica Veliki skovik Otus scops Eurasian Scops Owl – calling at Breg on October 10th 1993 and at Bri{e on July 9th 1994 (Zidani most, SE Slovenia) S to selivsko vrsto sovice sem se na svojem stalnem terenu okrog Zidanega mosta sre~al samo dvakrat. Ker habitati v okolici niso primerni za gnezditev velikega skovika, je logi~no, da je mojih opazovanj bolj malo. Prvi~ sem ga sli{al 10.10.1993 zgodaj zjutraj na obrobju me{anega smrekovo-bukovega gozda, ki meji na kulturno krajino s travniki in njivami blizu kraja Breg. Veliki skovik se je zna~ilno ogla{al. Nadvomno je bil na selitvi proti svojim zimskim afri{kim obmo~jem ju`no od Sahare. Drugi~ pa sem ga sli{al 9.7.1994 ob zori v Bri{ah pod Velikim Kozjem. Glede na to, da habitat (gozd in travniki na osojni strani) nikakor ni primeren za njegovo gnezditev, je mogo~e, da je {lo za nesparjeni klate{ki osebek, ki je verjetno iskal primernega partnerja za gnezditev. Marjan Gobec, Zidani most 28 a, 1432 Zidani most ACROCEPHALUS 21 (98-99): 84 — IOO, 2000 Veliki skovik Otus scops in ~uk Athene noctua Eurasian Scops Owl & Little Owl – 10 males of Eurasian Scops Owl, 3 males of Little Owl and 1 individual of Long-eared Owl Asio otus in the village of Kuna in the central part of the Pelje{ac Peninsula during the night owl census on April 30th 1997 (South Dalmatia, Croatia) Dalmacija, zlasti pa polotok Pelje{ac, ima {e precej zanimivih in ohranjenih predelov, med katere lahko {tejemo tudi dalmatinske vasi, v katerih ptic, zlasti sov, ne manjka. Spomladi 1997 sva se z Borutom Rubini~em odpravila na najino prvo ornitolo{ko ekspedicijo po ju`ni Dalmaciji. Nastanila sva se v vasici Kuna, ki le`i nekje v osrednjem delu Pelje{ca. Vas ni pretirano velika, ~eprav je ena ve~jih na polotoku. Okolico vasi pora{~a borov in hrastov gozd z makijo, vmes pa so manj{i vinogradi in polja. 30.4.1997 sva se odlo~ila, da podrobneje popi{eva no~ni pti~ji `ivelj v vasi. Prav presene~ena sva bila, ko sva na{tela 10 klico~ih samcev velikega skovika in 3 ~uke, v okolici vasi pa {e 5 pojo~ih slavcev Luscinia megarhynchos in eno (1) podhujko Caprimulgus europaeus. 3. 5.1997 pa sva imela prilo`nost poslu{ati {e ogla{anje samca male uharice Asio otus. Zanimivo je, da veliki skoviki in ~uki `ivijo skupaj ter si celo delijo gnezditveni prostor, saj oboji gnezdijo v linah in na podstre{jih hi{. Prav zanimiva je tudi ugotovitev, da sva velike skovike na Pelje{cu poslu{ala predvsem v vaseh, v gozdu in makiji pa so redki, kar ka`e na prilagojenost velikega skovika na gnezdenje v antropogenih habitatih in ne v duplih, kot smo bolj ali manj vajeni v Sloveniji. Tak{no stanje, kakr{no je danes v vaseh ju`ne Dalmacije, je bilo verjetno neko~ tudi v Sloveniji, kjer sta bili obe sovi na za~etku stoletja {e precej {tevilni, zlasti veliki skovik (Poneb{ek, J. (1917): Na{e ujede – Sove. Muzejsko dru{tvo za Kranjsko, Ljubljana), danes, na pragu novega stoletja, pa obe vrsti le {e `ivotarita po nekaterih {e ne tako uni~enih slovenskih krajih. Upajmo, da se scenarij, ki ga narekuje moderna hitro razvijajo~a se dru`ba, ki hlasta po vseh dobrinah, ki jih lahko iztrga naravi, ne bo ponovil v teh idili~nih dalmatinskih vasicah, kjer so ve~eri {e vedno polni ~ukanja velikih skovikov in skovikanja ~ukov. Al Vrezec, Pra`akova 11, 1000 Ljubljana Veliki skovik Otus scops Eurasian Scops Owl – bred in apple tree in an orchard at Markovci (Gori~ko, NE Slovenia): June 30th five eggs, August 9th 1997 two young in the hole of apple tree. Dne 30.6.1997 je v Markovcih na Gori~kem kolega Damijan Denac med kartiranjem ptic v sadovnjaku na{el vale~ega skovika. Osebek je valil z delno razprtimi perutmi v duplu stare jablane. Vhod v duplo je bil na vi{ini 1,65 m s premerom vhodne odprtine pribli`no 15 x 20 cm. Ob 21.00 uri dne 1.7. je bilo duplo nezasedeno, v njem pa je bilo pet (5) jajc. Kolega Luka Bo`i~ in Damijan Denac sta gnezde~e skovike obiskala {e 9.8.1997. Takrat sta bila v duplu dva dorasla mladi~a. Ker gre po dolgih desetletjih za prvi dokumentirani primer gnezditve v vzhodni Sloveniji, je omembe vreden ~as gnezditve, za katerega menim, da je kasen. Gnezditvene biologije velikega skovika v Sloveniji ne poznamo in »pozni« skoviki bi lahko bili, denimo v notranjosti dr`ave, nekaj povsem obi~ajnega. Se motim? Kolega Dare [ere mi je namre~ povedal, da skoviki gnezdijo na Ljubljanskem barju v {kor~nicah, in to potem, ko {korci `e speljejo svoje mladi~e. Borut [tumberger, 2282 Cirkulane 41 Veliki skovik Otus scops Eurasian Scops Owl – a torn up individual on a cart track near Zalog on September 6th 1997 (C Slovenia) V jutranjih urah dne 6.9.1997 sem v dolini Besnice pri Zalogu (n. v. 500 m) na{el na kolovozu mrtvega velikega skovika. Na hrbtu je bil mo~no raztrgan, zato sem le premeril rep – 70 mm, perut – 155 mm in krak – 33 mm. Skovik je bil nedvomno na selitvi, a je postal `rtev neznanega plenilca, kajti poleti ga tu okoli {e nisem videl oziroma sli{al. Ivo A. Bo`i~, Na Jami 8, 1000 Ljubljana Veliki skovik Otus scops Eurasian Scops Owl – two calling males on February 24th 1998 on the island of Srakane Vele (Quarnero Bay, NW Croatia), and two calling males on April 8th 1999 near Koprivnica (N Croatia) 24.2.1998 sem v vasi na otoku Srakane Vele (Kvarnerski zaliv, Hrva{ka) v prvi temi zasli{al ogla{ajo~ega se velikega skovika. Po kraj{em prislu{kovanju, ki ga je motil edinole rahel veter, se je izkazalo, da ob robu vasi kli~eta dva (2) samca. Klico~a osebka sta se ogla{ala slabih deset minut, potem pa je ogla{anje zamrlo. Podatek je zanimiv zaradi zelo zgodnjega pojavljanja, ki bi ob takratni mili zimi lahko spodbudilo celo razmi{ljanja o prezimovanje te vrste na severnem Jadranu. V Evropi se severne populacije v celoti selijo. Bolj ju`no gnezde~e populacije so delni selivci ali stalnice. Prezimovalna populacija se pojavlja v ju`ni [paniji, Balearih, Korziki, Siciliji, ju`ni Italiji in Gr~iji. Prezimovalno obmo~je vrste sega od Sredozemlja do ekvatorja, ve~ina jih prezimuje v savanah (Glutz von Blotzheim & Bauer 1994, Handbuch der Vögel Mitteleuropas, Bd. 9, Aula-Verlag, Wiesbaden; Hagemeijer & Blair (eds.) 1997, The EBCC Atlas of European Breeding Birds, T & AD Poyser, London). Povsem kontinentalno in dokaj zgodnje opazovanje iz drugega dela Hrva{ke pa se mi 85 Iz ornitolo{ke bele`nice / From the ornithological notebook je posre~ilo dne 8.4.1999 ob robu gri~evja pri Koprivnici (Podravina), ko sta dva (2) klico~a samca neutrudno razveseljevala zbrane udele`ence delovne skupine za Dravo in Muro. Skovika sta klicala ob gostilni, tako da se je pisana mednarodna dru{~ina zbranih kolegov skoraj do zadnjega nasli{ala obeh skovikov. Borut [tumberger, 2282 Cirkulane 41 Veliki skovik Otus scops Eurasian Scops Owl – four calling individuals along the northern margins of Jovsi in the morning of June 14th 1998 (Lower Sava basin, SE Slovenia) Na skup{~ini DOPPS v za~etku leta 1998 sem poslu{al predavanje Boruta [tumbergerja o rezultatih in izku{njah {tajerskih ornitologov s {tetjem velikih skovikov na Gori-~kem in se takoj navdu{il. Ker sem predvideval, da bi lahko veliki skovik, ta na{a edina sova selivka, gnezdil na Kozjanskem, sem sklenil to preveriti. Dne 13.6.1998 sem s soprogo Jolando obiskal gledali{ko predstavo na prostem v [entvidu pri Planini pri Sevnici. Po prijetnem kulturnem do`ivetju sva se okrog 23. ure lotila raziskovanja velikega skovika po Kozjanskem. Uporabila sva enako metodo, kot je bila uporabljena na Gori~kem, le da sva se ustavljala na ve~jih razdaljah, okrog kilometra do dveh. Poslu{ala sva minuto, dve, nato predvajala posnetek velikega skovika kak{ni dve minuti ali tri, nato pa spet prislu{kovala v temo. Ob cesti Lesi~no, Kozje, Podsreda, Bistrica ob Sotli vse do Bizeljskega na `alost nisva sli{ala nobenega skovika. Ju`no ob Bizeljskega, pri tabli, ki ozna~uje konec naselja Stara vas, naju je presenetil kosec Crex crex, ki se je neutrudno ogla{al iz zamo~virjenega travnika pod cesto. Vedela sva, da veliki skoviki gnezdijo v Jovsih, zato sva prek Kapel zapeljala mimo Jereslavca proti Sotli (severno obrobje Jovsov). Na mo~virskih travnikih ju`no od zaselka Bregansko sva zasli{ala prvega velikega skovika in nato {e dva, ki sta se odzvala na glasove, skupaj torej tri (3) osebke. “Trio scops” nama je polep{al no~no avanturo. Kasneje sva se zapeljala {e do vasi Rakovec. Na poti nazaj proti Jereslavcu pa sva izzvala {e enega (1) velikega skovika, ki se je prav burno odzval na posnetek. Marjan Gobec, Zidani most 28 a, 1432 Zidani most Veliki skovik Otus scops Eurasian Scops Owl – seven calling males (group of 3 plus 4 individually) in central part of Jovsi on May 16th 1999 (Lower Sava basin, SE Slovenia) S kolegom Du{anom Klenov{kom sva sklenila, da bova preiskala vinorodna ju`na pobo~ja med Kr{kim in Bizeljskim, kjer sva pri~akovala, da bova na{la in popisala kak{nega gnezde~ega velikega skovika. Izbrala sva no~ med 86 15. in 16.majem 1999 in okrog 23. ure za~ela obhod po gri~kih od Kr{kega prek Zdol, Zg. Pohance, Arnovega sela, Arti~a, De~nega sela, Globokega, Bojsnega do Kapel. Delala sva po metodi, kot so jo uporabili {tajerski ornitologi na Gori~kem. Na najino veliko `alost se pri~akovanja niso uresni~ila, saj nisva sli{ala niti enega velikega skovika. Na koncu sva raziskala {e Jovse med Velikim Obre`em in Jereslavcem (osrednji del Jovsov), kjer pa sva v najino veselje vendarle lahko poslu{ala skupino treh (3) klico~ih velikih skovikov in {e {tiri (4) posami~ne klico~e osebke. Marjan Gobec, Zidani most 28 a, 1432 Zidani most Veliki skovik Otus scops Eurasian Scops Owl – a run over individual in grey phase on road in the suburb of Maribor on September 8th 1999 (NE Slovenia) Dne 8. 9. 1999 zjutraj je na Zrkovski cesti v Mariboru Gabrijela Vrban~i~ na{la sve`e povo`enega velikega skovika. Dobro ohranjeni kadaver sem dobil {e isti dan, {lo je za sivo varianto velikega skovika. Podatek je zanimiv zaradi kraja najdbe, govori pa tudi v prid dejstvu, da promet vpliva na pove~ano smrtnost sov pri nas. Damijan Denac, Pintarjeva 14, 2000 Maribor Velika uharica Bubo bubo Eagle Owl – for 15 minutes “bathing” in rain on the top of pine by alternately exposing its lower part of the wing and the armpit while leaning towards the opposite side of the body – Vodenjak Bay on the island I` on August 14th 1996 (Central Dalmatia, Croatia) Dalmacija in hrva{ki otoki so znani kot obmo~je z mnogimi gnezde~imi pari velikih uharic, zato sre~anje s to sovo v teh krajih niti ni taka redkost. Avgusta 1996 smo s sorodniki pluli z manj{o ladjo po srednji Dalmaciji v okolici Zadra. V uvali Vodenjak na otoku I`u smo se zasidrali 14. 8. 1996 in tam prebili no~. Naslednje jutro nam vreme ni bilo najbolj naklonjeno, saj je de`evalo in dan ni bil videti kdovekako obetaven. Sam sem se zato namestil nekje na krovu in z daljnogledom pre~esaval obalo in otok, ki ga je pora{~al gozd alepskega bora Pinus halepensis. Mojo pozornost sta pritegnili dve (2) kme~ki lastovki Hirundo rustica, ki sta silovito obletavali vrh enega izmed dreves. Nisem se mogel na~uditi, kaj za vraga ju je popadlo, da se s tak{no vnemo zaganjata v ta bor. Kmalu sem ugotovil, kaj je njun kamen spotike. Vrh drevesa, v katerega sta se zaganjali, pravzaprav sploh ni bil vrh drevesa, pa~ pa velika uharica, ki se je nastavljala de`evnim kapljam. Sova se ni pustila zelo motiti od drobnih lastovk in je mirno ~epela na borovcu. Potem pa se je ulilo kot iz {kafa. Lastovki sta odleteli, uharica pa je Acrocephalus 21 (98-99): 84 – 100, 2000 pri{la na svoj ra~un in se za~ela prhati. Namr{~ila je perje, ve~krat raz{irila zdaj eno, potem drugo perut in se vmes tudi ve~krat otresla. Zame nenavadno je bilo opazovati, kako je de`ju izpostavljala spodnje dele peruti in podpazduho. Perut je raztegnila, jo dvignila v zrak in se nagnila na stran (glej skico). Ko je bilo podperutno perje `e dovolj namo~eno, je enako naredila {e z drugo stranjo. Uharica se je tako umivala kakih 15 minut, potem pa se je otresla in po~asi odletela, verjetno v kak zamaknjen kot “predanovat”. Opisano opazovanje je zanimiv primer, kako ptice skrbe za svojo higieno in ~isto~o perja, ki je zanje `ivljenjskega pomena. Razli~ne ptice uporabljajo razli~ne metode in tudi medije, s katerimi skrbe za svoje perje. Za sove je naprimer znano, da imajo rade kopanje in prhanje v vodi (König, C., F. Weick & J.H. Becking (1999): Owls. Pica Press, Sussex), tako da opisano opazovanje verjetno ni redek pojav. Vendar pa ga malokrat opazimo, saj se redko pripeti, da se te no~ne ptice okopajo podnevi, zato je taka prilo`nost za vsakega ornitologa gotovo dragocena izku{nja. Al Vrezec, Pra`akova 11, 1000 Ljubljana Velika uharica Bubo bubo Eagle Owl – one individual calling just below the top of Mt. Krim on March 22nd and 23rd 1997 (C Slovenia) Dne 22.3.1997 sem v zgodnjih jutranjih urah od{el pe{ na prvi popoldanski izlet na Krim. Med petjem ptic pevk sem zasli{al prodorno ogla{anje velike uharice. Bil sem presene~en, saj je `e nekaj let nisem sli{al na tem obmo~ju. Do vrha sem imel {e pribli`no pol ure in vmes se je dvakrat oglasila. Ker mi ob misli na veliko uharico `ilica ni dala miru, sem se naslednjega dne pripeljal z avtomobilom do vi{ine, kjer sem jo dan prej prvi~ sli{al. Od tod sem nadaljeval pe{. Tudi tokrat se je dvakrat oglasila, le da nekoliko vi{e proti vrhu. @al v naslednjih dneh nisem imel ve~ ~asa, da bi obiskal to obmo~je in ugotovil, ali tu `ivi stalno ali pa se je osebek tu zadr`eval zgolj za~asno in naklju~no. Poleg velike uharice sem sli{al {e ogla{anje malega skovika Glaucidium passerinum in lesne sove Strix aluco. Rudolf Tekav~i~, Po{tna ulica 15, 1351 Brezovica Velika uharica Bubo bubo Eagle Owl – female defending its young from some 50 attacks by a pair of Golden Eagles Aquila chrysae-tos by leaning agains the wall at the back of the breeding ledge with stretched wings and tail and jerkily stretching its legs – on May 28th 1998 at Kra{ki rob (SW Slovenia) V son~nem jutranjem svitu sem se 28.5.1998 pripeljal na Kra{ki rob, z `eljo poiskati gnezdo ka~arja Circaetus gallicus, ki sem ga pred dobrim mesecem videl zna{ati veje. Spotoma sem se ustavil {e pri enem izmed gnezdi{~ velike uharice, na katerem je mogo~e opazovati celotno gnezdilno polico z razdalje nekaj sto metrov. Ob pogledu skozi teleskop sem opazil samico velike uharice, ki je stala kak meter od mladi~ev in mirno po~ivala. ^ez nekaj trenutkov se je zdrznila, sko~ila na rob gnezdilne police in se z vsem telesom mo~no na{opirila. Nemirno je za~ela obra~ati glavo in opazovati nebo nad sabo. Kmalu sem opazil, kaj jo je razburilo. Mimo stene je prijadral par planinskih orlov Aquila chrysaetos. Orla, za katera je bilo na prvi pogled videti, da sta zgolj naklju~no priletela mimo, sta se kmalu vrnila in za~ela napadati samico. Z naprej stegnjenimi nogami sta izmeni~no strmoglavljala proti njej in se dvigala kakih 10 metrov nad steno po zalet, kar jima je omogo~al dober vzgornik. Tako so si napadi sledili na pribli`no pet sekund. Sova se je v obrambi vsakikrat nagnila nazaj in se naslonila na polico z razprtimi perutmi in repom. Vsaki~, ko sta se ji orla pribli`ala, je proti njima sunkovito iztegnila noge, tako da je slonela samo na perutih in repu. Sam napad orlov je trajal nekaj minut, v tem ~asu pa sta skoraj petdesetkrat strmoglavila na samico. Zaradi hitrosti napadov nisem mogel oceniti, ali je pri tem pri{lo do dotika med njima in uharico. Ob majhnem premoru, ki sta ga naredila orla, je samica velike uharice sko~ila nazaj k mladi~em, kamor pa orla o~itno nista upala. [e kak{nih 20 minut sta se zadr`evala v okolici stene, potem pa odletela. Uharici se perje ni poleglo {e kar nekaj ~asa po njunem odhodu. 87 Iz ornitolo{ke bele`nice / From the ornithological notebook Ob tem dogodku sem spoznal, zakaj samica do dolo~ene starosti mladi~ev ne zapu{~a gnezda, vso hrano pa prina{a samec. Predstavljati sem si sku{al, kaj bi se zgodilo, ~e bi orla priletela mimo gnezda, v njem pa ne bi bilo samice. Ob tem se je treba zavedati, da je ~lovek prakti~no edini, ki lahko spla{i samico iz gnezda. Med valjenjem in v zgodnji starosti mladi~ev pa je dovolj, da prileti mimo samo krokar. Toma` Miheli~, [t. Jurij 125, 1290 Grosuplje Velika uharica Bubo bubo Eagle Owl – one individual observed on Mt. Sne`nik (1.250 m a.s.l.) on August 31st 1998 (Sne`nik mountain chain, SW Slovenia) Dne 31. 8. 1998 sem se odpravil v divjino ju`ne strani sne`ni{kega gorovja, in sicer na vrh, imenovan Cifre (1.381m), ki le`i med Sne`nikom in nekdanjo gozdno pristavo Gomance ob sami dr`avni meji. Redki in stari {tori v bukovju (Polysticho–Fagetum in Ranunculo platanifolii– Fagetum) ka`ejo, da gre za gospodarski gozd, a vendarle daje videz devi{kosti. Ker je bila cesta zelo slabo prevozna, sem moral kak{ne 4 km do vzno`ja vrha prehoditi. Ko se mi je cesta za usekom nekoliko bolj odprla (okoli 1.250 m n.v.), sem pribli`no dvesto metrov pred seboj zagledal sovo, ki je sedela na {toru ob sami cesti. Daljnogled je jasno pokazal, da gre za veliko uharico. Poskus, da bi se ptici pribli`al, se je seveda takoj izjalovil, in `e po nekaj mojih korakih je odletela v go{~avo. To je bilo moje prvo sre~anje z veliko uharico na Sne`niku. Bo{tjan Surina, @upan~i~eva 22, SI-6250 Ilirska Bistrica Velika uharica Bubo bubo Eagle Owl – female drying its feathers with outstretched wings in the morning sun after night hunting in heavy rain beside fully fledged young on July 25th 1999 in the Vipava valley (W Slovenia) V no~i na 25. julij 1999 me je v Vipavski dolini presenetil mo~an de`. ^eprav sem bil namenjen poslu{ati veliko uharico, sem no~ prespal kar v avtu. Zjutraj je de` po~asi ponehal in pokazalo se je sonce, zato sem obiskal dve gnezdi{~i velike uharice, ki ju je mogo~e opazovati s primerne razdalje. @e ob prvem pogledu skozi teleskop me je presenetil zanimiv prizor. Na skalni polici ob robu gnezda je sedela od de`ja popolnoma premo~ena samica in z razprtimi perutmi na soncu su{ila perje. Njena dr`a je spominjala na kormorana, ki po lovu su{i perje. Zraven nje je bil popolnoma operjen mladi~, ki se je igral z ostanki plena. Mladi~ je bil popolnoma suh, saj je gnezdo dobro za{~iteno pred padavinami. O~itno je samica to no~ lovila tudi v izredno mo~nemu de`ju in vetru. Toma` Miheli~, [t. Jurij 125, 1290 Grosuplje 88 Velika uharica Bubo bubo Eagle Owl – in July 1999 observed a number of times near Hodo{ in frontier region between Slovenia and Hungary (Gori~ko, NE Slovenia) V mesecu juliju leta 1999 sem skupaj z lovskim ~uvajem gojitvenega lovi{~a Kompas na Gori~kem hodil opazovat divje svinje, ki so `e vodile mladi~e. Sedela sva vsak v svoji opozovalnici, in ko sva se vra~ala, mi je ~uvaj [tefan Rajni{ povedal, da ga je nekajkrat obletela velika uharica. Spet sva {la opazovat, tako da sem veliko uharico lahko videl tudi sam. Pojavljanje velike uharice v mejnem pasu med Slovenijo in Mad`arsko za voja{nico pri Hodo{u je na mad`arski strani potrdil tudi lovski ~uvaj slovenskega rodu Jo`ef [uli~. V tem predelu so {tevilne lesne sove Strix aluco in tudi veliki skoviki Otus scops (op. ur.: gre za prvo opazovanje vrste v Prekmurju; velika uharica je svoj gnezditveni areal na avstrijskem [tajerskem, kjer gnezdi po kamnolomih, raz{irila vse do meje s Slovenijo in pri~akovati je prvo gnezditev tudi na Gori~kem (Sackl, P. & O. Samwald (1997): Atlas der Brutvögel der Steiermark. BirdLife Österreich & Str. Landesmuseum Joenneum, Graz; O. Samwald, ustno). Franc Kosi, Narcisna 16, 9241 Ver`ej Mali skovik Glaucidium passerinum Pygmy Owl – a number of observations during 1989–97 at the altitude between 1.050 and 1.550 m in the Southern Kamnik – Savinja Alps (C Slovenia) Moja sre~anja z malim skovikom v Kamni{ko-Savinjskih alpah so bila vedno zanimiva. 23.3.1989 sem ga opazoval iz neposredne bli`ine na Planini pri Ljubnem. Odpravil sem se nad na{o kmetijo in na vi{ini 1.050 m s posnetkom ogla{anja priklical samca malega skovika, da mi je priletel na razdaljo tri metre. 27.2.1994 sem pri kmetiji Tir{ek v krajinskem parku Tirske pe~i opazoval par planiskih orlov ACROCEPHALUS 21 (98-99): 84 — IOO, 2000 Aquila chrysaetos. Na nedvomno najbolj varovano gnezdo orla v Sloveniji, nad katerim noč in dan bdijo vsi domačini, večkrat prileti orlov samec, samica pa se usede v bližino gnezda na macesen. Čudovit prizor! S sabo imam tudi kasetofon in kar tako predvajam oglašanje malega skovika. Pod skalo se takoj oglasi samček, a v mojo bližino noče prileteti. Kljub temu pa sem bil zelo vesel, saj na tem kraju še nisem slišal oglašanja malega skovika. Dne 1.11.1996 pa sva se s kolegom Antejem odpeljala na planino Podvežak (n. v. 1.460 m). Ob 9.00 zjutraj sva bila že pri lovski koči. Odpraviva se na rob peči. Razgled je čudovit. Anteju rečem, naj poskusi z žvižgom priklicati skovika. Komaj zažvižga, že se odzove. Se par žvižgov in skovik je pri naju. Obletava naju, midva pa ga fotografirava. Oglasi se tudi samica, potem pa samček odleti stran. Nisva ju hotela motiti in tako se zadovoljna odpraviva naprej v gore iskat belke. Zadnjič sem malega skovika opazoval 20.10.1997, ko sem šel na planino Polšak (n. v. 1.550 m) nad Lučami opazovat ptice. Na koncu ceste sem se povzpel na skalni rob v smrekovem gozdu. Začnem klicati z žvižgom malega skovika. Takoj se nad mano odzove samček. Se nekajkrat zažvižgam in oglasi se še en skovik. Tako sem na razdalji 30 metrov hkrati opazoval dva mala skovika, ki sta se tudi oglašala. Nenadoma prileti še samica s svarilnim klicem in prične preganjati samčka. Osebka ne odletka stran. Odpravim se naprej v planino, samčka pa me še precej časa spremljata. Milan Cerar, Za Ljubnico 21, 3333 Ljubno Mali skovik Gläucidium pässerinum Pygmy Owl — caught in the net together with Firecrests Regulus ignicapillus at Zajčji vrh on October 8th 1996 (Pohorje mountains, NE Slovenia) Pri Tičevi bajti na Pohorju (Veliki Sumik, Zajčji vrh) se mi je 8.10.1996 v mrežo ob 8.00 uri dopldne ujel mali skovik (dolžina peruti 100 mm). Na višini 1,5 metra se je zaletaval v mrežo skupaj z ujetimi rdečeglavimi kraljički Regulus ignicapillus. Dvakrat je že bil v žepu, pa je ušel. Ko je čez pol ure za hip v mreži obvisel ulovljeni kraljiček, se je mali skovik vendarle ujel. Predvidevam, da je bil zelo lačen, ker je tako vztrajal zaradi potencialnega plena ob mreži, in to kljub moji navzočnosti in še sredi belega dne povrhu. Iztok Vreš, Grogova 6, 2310 Slovenska Bistrica Cuk Athene noctuct Little Owl — a pair breeding in apple tree at a little homestead of an old woman at Bukovcih (Ptujsko polje, NE Slovenia) in 1986. Soon after the young began to climb the branches, the obviously superstitious and frightened woman stuck an old shoe into the breeding hole. Although the shoe was quickly removed by the author of this notice, the owls were never seen there again. Dobrih 13 let je že minilo od dogodka s staro ženico v vasi Bukovci. Zadaj za kolarnico, v ogradu, je med jablanami včasih pasla krave ali pa nakosila za “svije”. Mimo teh jablan je tudi hodila v grede “plet lukečvo”. Morala je vedeti, da med jablanami ni sama, saj sem ob večerih tudi sam tod slišal skovikanje. Jablano sem redno opazoval in mladi čuki so že plezali po vejah. Stara ženica pa je v odptino dupla zatlačila čevelj. Čevelj sem seveda izpulil, čukov pa nikoli več videl. Danes, ko se peljem skozi Bukovce, ni več čukov v jablani in tudi starke ni več med živimi. Stale in hiško je nadomestila obsežna družinska hiša, nekdanji ograd pa je v sukcesijski stopnji skrbno pristrižene zelenice. Franc Janžekovič, Vurberk 104 h, 2241 Spodnji Duplek Cuk Athene noctuct Little Owl — possible breeding in a sandy wall with a mixed colony of Sand Martins, Bee-eaters, Common Kingfishers, Hoopoes, Tree Sparrows and Black Redstarts at Križovec along the riva Mura in the frontier region between Slovenia and Croatia on June 30 1990 (N Croatia) 30.6.1990 sem nekaj ur opazoval dogajanje ob znani koloniji breguljk v velikanski peščeni steni, dolgi 350 metrov in visoki kakih 18 metrov, pri Križovcu ob Muri v Medžimurju na Hrvaškem. Med 2.090 izkopanimi rovi breguljk Riparia riparia (okoli 1.500 parov), nekaj rovi čebelarjev Merops apiaster (vsaj 3—4 pari) sem uzrl nekaj najbolj nepričakovanega: cvika Athene noctua, ki je sredi dneva mirno sedel na velikem zapuščenem vhodu več rovov breguljk (in verjetno čebelarjev). Globoka votlina za njim, nastala s porušitvijo več gnezditvenih kamric, je dala slutiti, da tu ni povsem naključno in da v steni morda tudi gnezdi (npr. čuki na Ptujskem polju se speljejo sredi junija). Cuk je nekaj časa mirno sedel, nato pa se je umaknil v notranjost. Ne breguljke ne čebelarji se za zanj niso posebej menili in so povsem mirno letali mimo njega. Paleta gnezdilcev pa s čukom še ni zaokrožena. V peščeni steni je gnezdil še par smrdokaver Upupa epops, ki je mladim neutrudno prinašal hrano, par šmarnic Phoenichrurus ochrurus, najmanj 10 parov poljski vrabcev Passer montanus in seveda dva para vodomcev Alcedo atthis. Avicenoza brez primere daleč naokoli! Borut Stumberger, 2282 Cirkulane 41 Cuk Athene noctua Little Owl — daytime resting place (possible nest-site) discovered in an old apple tree at Spodnja Gorica at Dravsko polje on January 30 ; on the following day the apple tree was already pulled down (Dravsko polje, NE Slovenia) Ob prebiranju zajetnega svežnja letnikov Acrocephalusa v rubriki “Iz ornitološke beležnice” ni v preteklosti zaslediti 89 Iz ornitolo{ke bele`nice / From the ornithological notebook nobenega prispevka o čuku. Čeprav v primorskem delu Slovenije čuk ni tako redek, pa v drugih predelih naše kulturne krajine naglo izginja. Verjetno je tudi to eden izmed razlogov za praznino v priljubljeni rubriki. Ko sem se 30. 1. 1993 z avtomobilom peljal skozi vas Sp. Gorica pri Racah in s pogledom ošvrknil majhen sadovnjak, sprva nisem bil prepričan, ali je tisto, kar vidim, resničnost ali privid; za vaško hišo je na odlomljenem deblu votle jablane čepel čuk. Ko sem stopil iz avtomobila in naredil nekaj korakov, je čuk že urno smuknil v globoko duplo jablane. Kakšno prijetno presenečenje, potem ko v dolgoletnih terenskih izkušnjah na našem koncu čuka nikoli nisem srečal pozimi in sredi belega dne. Toda zdaj se je zastavilo vprašanje: kaj storiti, da čuka ne bi motili in ohranili njegovo duplo? Ali gospodar hiše za čuka sploh ve? Iz pripovedovanja vaščanov Dravskega polja sem vedel, da tukaj čuka preganjajo zaradi vraževernosti, ker bi naj s svojim oglašanjem klical smrt v hišo. Odločil sem se, da naslednjega dne obiščem gospodarja hiše in mu povem, kaj sem ugotovil. Istočasno bi ga prosil, da štrcelj votle jablane ohrani. Kot protiuslugo bi osebno prispeval za meter drv, če bi jih gospodar seveda potreboval. Popoldne naslednjega dne se odpeljem do Sp. Gorice, toda še preden ustavim pri omenjeni domačiji, se zgrozim ob pogledu na mali sadovnjak. Deblo votle jablane je v nažaganih kolobarjih ležalo na tleh. Ko sem našel gospodarja hiše in mu pojasnil, zakaj sem prišel, je samo skomignil z rameni, češ da za čuka ni vedel. Kar krivega sem se počutil, ko sem zapuščal vas ob tako banalnem in nesrečnem dogodku. Ostala mi je samo slaba dokumentarna fotografija, s katere čuk kot silhueta zre v praznino neslutene tragedije. Smo priče času, ko njegovo skrivnostno življenje še bolj tone v mrak in vztrajno izginja iz vaških sadovnjakov SV Slovenije. Franc Bračko, Gregorčičeva 27 2000 Maribor Cuk Athene noctua Little Owl — breeding under a roof in the centre of Ilirska Bistrica in 1998 (the Reka valley, SW Slovenia) Datum 4. 5- 1995 v moji beležnici ponazarja najzgodnejše zabeleženo oglašanje čuka Athene noctua v dolini Reke, 9° 18.8.1997 pa najpoznejše. Večino oglašanj pa imam zabeleženih ob koncu junija in v začetku julija. V letu 1998 je en par gnezdil pod streho poslopja komunalnega podjetja v centru mesta v Ilirski Bistrici, zaposleni v tem podjetju pa trdijo, da ga tam videvajo že nekaj let. Na splošno velja, da čuka domačini pravzaprav ne poznajo in ga enačijo z velikim skovikom Otus scops, ki je vsaj v spomladanskih in poletnih mesecih najpogostejša vrsta sove v dolini in okolici. Zato sem se o gnezdenju čuka moral prepričati sam; na omenjeni lokaciji je dejansko gnezdil. Čuka sem slišal peti zadnja leta junija med drugim tudi v Jelšanah, vendar ga domačini tudi tukaj zamenjujejo z velikim skovikom. Zanimivo pa je, da poleg velikega skovika poznajo ptico, ki jo imenujejo »bu-jt«, kjer pa gre pravzaprav za čuka A. noctua in ki, onomatopoetično, v domačem narečju napoveduje »bo treba iti«, ker da se ptica s svojim oglašanjem pojavi navadno ob odprtem oknu in prižgani luči sobe, kjer leži umirajoči. O tem mi je pripovedovala še nona, bu-jta pa poznajo tudi mlajše generacije. Nastavljenih gnezdilnic ne obiskuje, ker je izbira naravnih dupel in drugih primernih gnezdilnih možnosti očitno dovolj velika. Boštjan Surina, Zupančičeva 22, SI-6250 Ilirska Bistrica Cuk Athene noctua Little Owl — five young in 1997, four in 1998, and one in 1999 at Prvenci (Ptujsko polje, NE Slovenia) V Prvencih blizu Markovcev pri Ptuju pri mojih sosedih že najmanj štiri leta gnezdi čuk. Leta 1996 ga je prvi opazil sosed Franc Zelenik, vendar takrat še nismo našli gnezditvenega dupla. Leta 1997 pa je gospod Zelenik našel kar gnezdo, in to v duplu votle stare jablane. Samica je legla pet (5) jajc. Vsi mladiči so se lepo razvili in tudi uspešno poleteli. Naslednje leto je čuk imel štiri (4) mladiče in tudi ti so se uspešno speljali. V letu 1999 pa je samica valila v umetni gnezdilnici, ki smo jo leta 1997, ko sem bila na letnem ornitološkem taboru DOPPS—BirdLife Slovenia v Markovcih pri Ptuju, postavili na drevo blizu starega drevesa z gnezdom v duplu. Gospod Zelenik se je namreč bal, da se bo suho, panjevo drevo podrlo. Iz dupla je zletel en sam čuk, vendar mislim, da sta se izlegla dva, kajti pod umetno gnezdilnico sem našla mrtvega mladiča, še brez puha, za katerega domnevam, da je bil čukov mladič. Darja Slana, Prvenci 23, 2281 Markovci Cuk Athene noctua Little Owl — first record on formation of a pair after the post-breeding dispersion — February 6 1998 in the village of Prvenci (Dravsko polje, NE Slovenia) Po obisku Ormoškega jezera sem se z ornitologi z avstrijskega Štajerskega dne 7.2.1998 ustavil še pri gospodarju Zeleniku v vasi Prvenci na Dravskem polju. ACROCEPHALUS 21 (98-99): 84 — IOO, 2000 Pravzaprav smo zavili v vas na izrecno željo naših gostov: čuk je namreč na avstrijskem Štajerskem zaradi sprememb v načinu kmetovanja že izumrl in avstrijski kolegi so si po dolgih letih ponovno zaželeli videti to sovo. Brž ko nam ga je gospodar pokazal, je kolegom zastal dah; tiho in nepremično so opazovali ptico na jablani. Kar verjeti niso mogli, da lahko tako preprosto vidijo to sovo, še bolj pa so bili presenečeni, ko jim je gospod Zelenik namignil, naj vendarle stopijo naprej do skednja, saj čuk ne bo odletel, ker ga pozna. Ob tem je pripomnil, da je po jeseni dan pred tem prvič videl oba čuka skupaj in da se je do tedaj vsak dan držal doma le »on«. Po mojem vedenju velja zgoraj opisano za prvi zanesljivi podatek pri nas o tem, kdaj se po pognezditveni disperziji oblikuje par te vrste. In če bi bilo pravično, bi kmetijski minister že zdavnaj moral gospodarja Zelenika subvencionirati, okoljski minister pa javno razglasiti njegove izdelke za nekajkrat več vredne in naravi prijazne. To pa v Sloveniji seveda ni mogoče in čuka v Prvencih bo slej ko prej doletela enaka usoda kot večino njegovih vrstnikov na Ptujskem polju. Borut Stumberger, 2282 Cirkulane 41 Cuk Athene noctuct Little Owl — the observed individual responded to playback — September 11 1999 at Zrkovci (Dravsko polje, NE Slovenia) Čuka sva doslej večkrat videla sedeti na tabli med Zrkovci in Dogošami, najpogosteje okoli devete ure zvečer. Ob tabli sva pozneje našla tudi njegove izbljuvke. V njih so bili ostanki kobilic in dlake. 11.9.1999 sva z izivanjem čuka doživela uspeh; verjetno je sedel na bližnji lovski opazovalnici. Nekaj časa se je oglašal, ko pa sva kaseto zavrtela še enkrat, je ostal tiho. Presenetilo naju je njegovo oglašanje, saj sva tričetrt ure prej z uspehom izzvala lesno sovo Strix aluco. Aleš Tomažič, Cesta ob lipi 1, Zrkovci, 2000 Maribor & Matjaž Premzl, Zrkovci 52, 2000 Maribor Lesna sova Strix aluco Tawny Owl — three young in attic at Makole in 1989 and two young in apple tree near Slovenska Bistrica in 1990 (NE Slovenia) 12.05-1989 sem na podstrešju stare hiše v Globokem pri Makolah obročkal tri (3) mladiče lesne sove. Po moji oceni so bili stari okoli 30 dni. Ze naslednje leto pa sem imel priložnost mlade lesne sove ponovno obročkatL V Spodnji Novi vasi pri Slovenski Bistrici sem 29.04.1990, tokrat v jablani, obročkal dva (2) mladiča. Vhod v duplo je bil na višini 3,5 metra. Iztok Vreš, Grogova 6, 2310 Slovenska Bistrica Lesna sova Strix aluco Tawny Owl – successful breeding during 1995 and 1998 in nest box in the Besnica valley (C Slovenia) Sredi julija 1994 sem namestil primerno umetno valilnico na hrast v dolini Besnice (glej Acrocephalus 18 (83): 116-117). @e naslednje leto so sove nara{~aj uspe{no speljale – tako kot tudi naslednja leta. V letu 1998 pa je bilo nekak{no »zati{je« oziroma lesne sove sploh nisem ve~ videval ali sli{al tako redno kot sicer. Zato sem bil {e toliko bolj vesel, ko sem 6.5.1998 sredi dneva opazil doraslo mlado lesno sovo na vhodu valilnice in jo tudi fotografiral (glej posnetek). @e naslednji dan, 7.5., sem vnovi~ videl sovico na vhodu v valilnico, dve pa na drevju, tri metre stran, kar mi je dalo vedeti, da je bilo gnezdenje lesne sove v tej umetni valilnici uspe{no tudi v letu 1998. Ivo A. Bo`i~, Na Jami 8, 1000 Ljubljana Lesna sova Strix aluco Tawny Owl – spent a day on a floodlight by the main entrance to the Faculty of Philosophy in the very centre of Ljubljana, on January 11th 1996 Dne 11. januarja 1996 so mi s Filozofske fakultete na A{ker~evi cesti v Ljubljani sporo~ili, da na reflektorju nad vhodnimi vrat `e od jutra sedi sova. Ob 15. uri, ko sem se iz muzeja vra~al domov, sem se kajpak ustavil tam. Ugotovil sem, da gre za lesno sovo in da se {tudentskega vrve`a sploh ne boji. Mirno je sedela na nosilcu reflektorja ter le tu in tam malo pome`iknila. Radovedni {tudenti so jo seveda z zanimanjem opazovali, sova pa se ni dala motiti. Od{el sem domov in se s fotoaparatom vrnil tja. Naredil sem nekaj dokumentarnih posnetkov, nato pa mi je vratar prinesel stol, reko~, da jo bom la`e fotografiral {e od blizu. Potem ko sem naredil nekaj posnetkov, se je reflektor samodejno pri`gal, ker se je za~elo mra~iti. Tega, ali se je lesna sova kaj pogrela ob vro~em reflektorju in ali se je ob mo~ni svetlobi morda po~utila manj varno, ne vem, povem pa lahko, da je ob moji ve~erni vrnitvi tja ni bilo ve~. Dare [ere, Langusova 10, 1000 Ljubljana Lesna sova Strix aluco Tawny Owl – a pair (grey and red phases) breeding at Kostanjevica na Krki in 1998 (Gorjanci, SE Slovenia) Odkar opazujem ptice, sem videl `e lepo {tevilo lesnih sov. Le v treh primerih pa sem razen rjave videl sivo barvno varianto. Prvi~ se je to zgodilo 4.7.1995 na asfaltiranem kri`i{~u pri Sodincih (okolica Ormo`a). S kolegom Juretom Guli~em sva jo oslepila z `arometi avtomobila in si jo temeljito ogledala z razdalje nekaj metrov. Kmalu zatem je 91 Iz ornitolo{ke bele`nice / From the ornithological notebook odletela s ceste. Drugi~ sem sivo varianto opazoval v kraju Grad na Gori~kem v no~i z 12. na 13.6.1997. Tretji~, nemara najlep{e in pristno dolenjsko, ob `lahtni kapljici, pa nama je s prijateljico pokazal »kombiniran« par lesnih sov na Gri~u pri Kostanjevici ob Krki gozdar Mojmir Pustoslem{ek. En osebek je pripadal rjavi, drugi sivi varianti. Na njegovem posestvu seveda gnezdijo in sovi sta v ~asu obiska dne 13.5.1998 zvedavo me`ikali iz lin starega sovjega dimnika doma~ije. Borut [tumberger, 2282 Cirkulane 41 Lesna sova Strix aluco Tawny Owl – breeding in nest of Common Buzzard Buteo buteo in beech tree in the Lo~nica valley, [kofja Loka mountain chain, in 1998 (C Slovenia) Dne 5.3.1997 sem v dolini potoka Lo~nica v Polhograj-skem hribovju (n. v. 500 m) na{el ve~je gnezdo na visoki bukvi Fagus sylvatica. Sestavljeno je bilo predvsem iz suhih vej, vmes pa je bilo tudi nekaj sve`ih smrekovih. Gnezdo sem imenovanega leta obiskal {e 15.3., bilo je prazno. Gnezdo sem si vnovi~ ogledal 4.5.1998 in v njem je okoli treh popoldne nepremi~no sedela lesna sova. Tudi 13.5. je sedela na gnezdu. Dne 4.6. sta bila v gnezdu ob samici dva puhasta mladi~a. Eden je sedel ob samici, drugi pa se je grel pod njo. Dne 26.7. sem mladi sovi opazil 20 metrov od gnezda. Letalna presa {e niso bila popolnoma razvita, zato sta se le kratko spreletavala okoli gnezda. Tega dne sem se ob gnezdu zadr`al dalj ~asa, saj sem `elel sli{ati ogla{anje nara{~aja. Mladi~a sta se {ibko prvi~ oglasila ob 20.55, po 22. uri pa je ogla{anje postalo neprekinjeno. Posebej glasno sta se za~ela ogla{ati, ko se je ob 22.05 oglasila samica. Ko sem ob 22.15 od{el, sta se mladi~a {e vedno ogla{ala, vendar je bilo ogla{anje `e manj pogosto. Leta 1999 je v istem gnezdu gnezdila kanja Buteo buteo in dne 1.6. so bili v njem trije mladi~i. Miha @nidar{i~, Gori~ane 22j, 1215 Medvode Lesna sova Strix aluco Tawny Owl – red phase observed for the first time in the forest complex of Orlov{~ek along the Mura river on October 12th 1998 (Central Dolinsko, NE Slovenia) 12. oktobra 1998 sem na dvori{~u pri lovskem domu v gozdnem kompleksu Orlov{~ek pri Muri ~akal sodelavca. Med ogledovanjem okolice sem opazil, da votlina na starem cigarovcu ni videti kot obi~ajno. S pozornej{im pogledom sem ugotovil, da je obi~ajno praznino zapolnjevala lesna sova. To je bila zame prva lesna sova rjave barve, kajti vse, ki sem jih opazoval dotlej, so bile sive. Skozi zimo sem se ve~krat ustavil na istem mestu in pogledal, ali je {e vedno v 92 omenjenem duplu. Pogosto se je zadr`evala tam, spomladi pa sem odkril {e eno duplo, slabih sto metrov od prvega, v katerem se je rada zadr`evala. To duplo, v starem gabru, si je par izbral tudi za gnezdenje in v njem uspe{no vzredil tri mladi~e, saj sem jih lahko poleti opazoval na vejah omenjenega gabra. Lesnih sov je v Prekmurju po moji oceni kar veliko, kar se z lahkoto opazi ob koncu zime, ko se zelo pogosto ogla{ajo. Ob tem je zanimivo, da so doma~ini prepri~ani, da je to ogla{anje ~uka. Janez Kolenko, Mala Polana 62, 9225 Velika Polana Lesna sova Strix aluco Tawny Owl – a pair successfully reared three young during the monthly reconstructional works on the belfry of the Drakovci chapel in spring 1999 (Slovenske gorice, NE Slovenia) Spomladi letu 1999, v za~etku marca, je v vasi Drakovci v Slovenskih goricah potekala prenova zvonika va{ke kapele. Ob razkritju strehe zvonika je bilo v zvoniku odkrito gnezdo lesne sove s 4 jajci, meter nad sovjim gnezdom pa je bilo sr{enje gnezdo, ki je pozneje postalo aktivno. Ves ~as poteka prenovitvenih del so delavci pustili sovo pri miru in ta je valila naprej. Ob premo~nem vznemirjanju je sicer gnezdo ob~asno zapustila, a so se kljub temu pred polovico vseh opravljenih del iz 3 jajc izvalili mladi~i, eno jajce pa je bilo o~itno gluho. Puhavci so potem rasli in se razvijali, dva mladi~a sta bila ves ~as pribli`no enake velikosti, en pa je bil ob~utno {ibkej{i in manj{i. Samica jim hrane nikoli ni prina{ala podnevi. Takrat je obi~ajno sedela zunaj na robu gozda, pribli`no 70 m od gnezda na debeli bukovi veji. Vse skupaj je potekalo nekako 4 tedne, o tem pa {e danes pri~ajo sledovi belih iztrebkov in posu{enih sivih izbljuvkov. Ko so se mladi~i speljali in dokon~no zapustili gnezdo, jih v njegovi bli`ini ni bilo ve~ videti. Delo na zvoniku se je zaklju~ilo v zgodnjem poletju, junija 1999. Zvonik so prvotno zaradi sr{enov nameravali popolnoma zapreti, vendar so se zaradi sov odlo~ili druga~e. Zvonik so sedaj spet uredili tako, da je sovam omogo~en prost dostop. Sove se po pripovedanju doma~inov na tej lokaciji s kraj{imi prekinitvami zadr`ujeo `e najmanj ~etrt stoletja. Omenjeni dogodek je zanimiv opis so`itja in danes prijaznej{ega odnosa ljudi do `ivalske vrste, ki je, v {e ne tako daljni preteklosti, mo~no burila duhove ljudske domi{ljije in bila sinonim za temo in prihod smrti. Danilo Majcen, Moravci 87, 9243 Mala Nedelja Lesna sova Strix aluco Tawny Owl – three young in an oak tree at Roga{ka Slatina (NE Slovenia) in spring 1999 Na starem hrastu, popolnoma obra{~enem z br{ljanom, ACROCEPHALUS 21 (98-99): 84 — IOO, 2000 sem spomladi 1999 odkril lesno sovo s tremi (3) mladi~i. V skrbi za svoj zarod je bila sova napadalna. Ko sem pri{el k hrastu, se je spustila proti meni, zato sem se takoj umaknil. Nazadnje sem bil pri tem hrastu 03.11.1999 in na njem so se {e vedno zadr`evale tri (3) lesne sove (mlade?). Hrast stoji ob po~itni{ki hi{ici na Janini v Roga{ki Slatini. Lastnik ga je hotel posekati, vendar je zavoljo sov to misel, vsaj za~asno, opustil. Ivo Tro{t, Ulica XIV. divizije 17, 3250 Roga{ka Slatina Koza~a Strix uralensis Ural Owl – an individual drowning in the sea near the island of @irje ([ibenik) in mid-February 1984 (Dalmacija, Croatia) Sredi februarja 1984 smo se z desantno ladjo peljali iz {ibeni{kega pristani{~a na slepo voja{ko vajo pred otok @irje (Hrva{ka). V toplem popoldnevu in na mo~ neprijetni bonaci sem s krme precej dale~ naprej, natan~no v ~rti, po kateri je plula na{a ladja, uzrl veliko utapljajo~o se sovo. V upanju, da bom sovo lahko re{il, sem se nemudoma povzpel na most in komandanta prosil, ali lahko re{imo ptico gotove smrti, in sicer tako, da jo s »~akljo« potegnemo na krov. No, komandant ladje me je pri pri~i vrgel z mostu in me poslal na mojo »borbeno postajo«. Ko smo se ptici pribli`ali na vsega 20 metrov, se je izkazalo, da gre za koza~o – mojo prvo. Naslednji trenutek sem pogledal na most, da bi videl, ali se poveljujo~i morda le ni premislil. @al ni bilo tako in koza~a se je zanesljivo utopila. Borut [tumberger, 2282 Cirkulane 41 Koza~a Strix uralensis Ural Owl – observed below Veliko Kozje on July 24th 1990, klico~i osebek pa registriran na pobo~ju Koprivnice 16.8.1994 (Zidani most, SE Slovenia) Koza~a je gnezdilka v zasavskih gozdovih, zato nisem bil prav ni~ presene~en, ko sem jo zagledal ~epe~o na odlomljenem strohnelem bukovem deblu v bukovem gozdu pod Velikim Kozjem, nad naseljem Bri{e (Zidani most), 24. junija 1990 pozno popoldne. Na nadmorski vi{ini kak{nih 500–600 metrov sva se opazovala kak{ne pol ure, potem pa je odletela. Dobro sem pregledal obse`no deblo, ki je bilo izdolbljeno, delno votlo, primerno za gnezditev, vendar nisem na{el sledov gnezdenja. Drugo “avdio” opazovanje koza~e pa sem opravil z okna mojega doma 16. avgusta 1994: okrog ~etrte ure zjutraj sem zasli{al njeno ogla{anje na pobo~ju Koprivnice, hriba, ki se dviga med Velikim Kozjem in soto~jem Savinje s Savo. Po kak{nih desetih minutah je umolknila. Marjan Gobec, Zidani most 28 a, 1432 Zidani most Koza~a Strix uralensis Ural Owl – daily observations of separate individuals: Sv. Peter above Dvor on April 19th 1992, Rog near Ko~evje on May 10th 1994, near Kure{~ek (Mt. Krim) on February 2nd 1994, Gradi{~e near Velike La{~e on January 9th 1996 (all in C Slovenia and south from Ljubljana) Koza~o sem doslej podnevi ju`no od Ljubljane sre~al `e nekajkrat. Popoldne 19.4.1992 smo se odpravili na dru`inski izlet na Sv. Peter (888 m n. v.) nad Dvorom pri @u`emberku. Malo pod vrhom se nam je ~ez cesto spreletela koza~a in se nato usedla na bli`njo vejo. Nekaj ~asa nas je opazovala, mi pa njo. Nato je odletela v notranjost gozda. 10.5.1993 sem se z Janezom Gregorijem in Borisom Kry{tufkom zadr`eval na lokaliteti @age–Rog pri Ko~evju. Sredi gozda nam je prek ceste priletela ve~ja sova in se usedla na bli`nje drevo. Stopili smo iz avtomobila in ugotovili, da gre za koza~o. Nekajkrat se je spreletela z veje na vejo, pri ~emer sploh ni bila pla{na. Domnevali smo celo, da gre za mladi~a in da je to njegovo prvo sre~anje s ljudmi. Janezu se je tudi posre~ilo, da ga je sede~ega na veji fotografiral. 2.2.1994 sem se s prijatelji sprehajal po travnati jasi med Kure{~kom in Mokercom. Sredi jase je bila osamljena smreka in na njenem vrhu je sedela ujedi podobna ptica, za katero je prijatelj pri pri~i “ugotovil”, da gre za kanjo. Ker imam navado, da si vsako {e tako obi~ajno vrsto ogledam tudi z daljnogledom, pa mi je bilo hitro jasno, da imamo opraviti s koza~o. Takoj sem jih opozoril, naj si malo bolj natan~no ogledajo to »kanjo«. Seveda je bilo presene~enje popolno, ko smo pri{li v neposredno bli`ino smreke in je koza~a {ele tedaj odletela v bli`nji gozd. Januarja 1996 leta je koza~in kadaver v muzej prinesel Ervin Lorger. Povedal mi je, da jo je {e `ivo videl v snegu podnevi 9. januarja 1996 v vasi Gradi{~e pri Velikih La{~ah, ob njej pa je le`ala mrtva voluharica. Na veliko presene~enje se je koza~a pustila prijeti, kar pa je bila verjetno posledica velike sestradanosti, saj je tehtnica pokazala, da sova tehta le 700 g. Kljub intenzivni negi je ta koza~a ~ez teden poginila in jo sedaj hranimo v {tudijski zbirki pti~ev Prirodoslovnega muzeja Slovenije. Dare [ere, Langusova 10, 1000 Ljubljana Koza~a Strix uralensis Ural Owl – several winter observations and recovery of a cadaver in the 90s on top of a multistorey building in the very centre of Ljubljana, e.g. on November 30th 1995 and January 5th 1996 (C Slovenia) Ko sem {el zjutraj 30.11.1995 v muzej, sem pri Cankarjevem domu zasli{al glasno ogla{anje sivih vran. Ustavil sem se in ugotovil, da na vrhu bukve sedi sova, kar sivim vranam o~itno ni bilo v{e~. Stopil sem pod drevo in z `epnim daljnogledom, ki ga zmeraj nosim s seboj, za~el 93 Iz ornitolo{ke bele`nice / From the ornithological notebook opazovati tam zgoraj ~epe~o ptico. Ugotovil sem, da gre za ve~jo sivo sovo s precej dolgim repom. Ogledal sem si tudi barvo njenega kljuna – sova je namre~ ve~krat pogledala navzdol – in tako ugotovil, da gre za koza~o. Vesel sem bil opazovanja te vrste sredi Ljubljane in o tem br` obvestil {e druge pti~jeslovce, tudi Iva Bo`i~a, da bi si lahko od blizu ogledali koza~o, ki je na tej bukvi ostala kar do ve~era. Dne 5.1.1996 sem v bli`ini Prirodoslovnega muzeja Slovenije spet opazil koza~o, tokrat v zraku, ki jo je zasledovalo sedem sivih vran. Verjetno so jo omenjene vrane preganjale zato, ker so jo zaznale podnevi. Ob teh dveh opazovanjih iz sre-di{~a Ljubljane naj dodam, da mi je `e pred leti vzdr`evalec na takratni Iskrini stolpnici omenil, kako na terasi pozimi ve~krat vidi koza~o. Prehranjevala naj bi se tudi z golobi, kar je sodil po ostankih peres. Povedal mi je tudi, da je na tem mestu na{el tudi mrtvo koza~o in jo dal preparirati. Dare [ere, Langusova 10, 1000 Ljubljana Koza~a Strix uralensis Ural Owl – responding to the recorded imitation calls of Goldcrests Regulus regulus by hovering next to the net at Dobravica above Ig on December 28th 1996 (C Slovenija) Dne 28.12.1996 sva se z Bogdanom Vidicem odpravila v gozd pri Dobravici nad Igom. Ta dan je bil zelo hladen, saj je bilo v Ljubljani -10°C, v Rate~ah in Planici kar -21°C, v Portoro`u pa -7°C. Obro~kala sva rumenoglave kralji~ke Regulus regulus, ko je k mre`i nenadoma priletela velika, skoraj ~rna sova. Nekaj trenutkov je “lebdela” pod mre`o in se nato usedla na bli`njo vejo. Opazil sem, da je res zelo temna, spredaj temno rjava, iz operjene glave pa je gledal rumen kjun. Pohitel sem k mre`i, v katero so se ravno tedaj ujeli {tirje rumenoglavi kralji~ki. Koza~a ni hotela odleteti, ampak naju je opazovala, kako pobirava kralji~ke iz mre`e. Ko sem bil skoraj pod njo, je le odletela na sosednjo smreko, potem pa se je {e dvakrat vrnila k mre`i, ker jo je verjetno privabljalo petje rumenoglavega kralji~ka, posnetega na magnetofonski trak. Dare [ere, Langusova 10, 1000 Ljubljana Koza~a Strix uralensis Ural Owl – attacked a fox Vulpes vulpes a couple of times (without success) on the southern side of the Sne`nik mountain chain (1.210 m a.s.l.) in July 1996; three males calling at the same locality on May 25th 1997 Miran Zidar iz Ilirske Bistrice je bil julija 1996 na Mirinu, ju`ni strani Sne`ni{kega gorovja (n. v. 1210 m), pri~a zanimivemu dogodku. Ko je s skupino znancev `e v mraku sedel ob ognju, se je skupini pribli`ala lisica Vulpes vulpes na 94 kak{nih 30 metrov. Trenutek zatem, ko so jo opazili, pa jo je preletela koza~a Strix uralensis ter jo napadla. Sledilo je {e nekaj napadalnih poskusov, a so se kon~ali brez zmagovalca. Koza~a je obsedela na 2 m visokem drogu, lisica pa le nekaj metrov stran. Kasneje sta se `ivali mirno umaknili, a sta skupinici opazovalcev, ki je iz prve vrste opazovala predstavo, uprizorili nepozabno do`ivetje. Na isti lokaciji sem 15. 8. 1995 pregledoval kaverne – italijanske bunkerje iz ~asa med obema vojnama – in pri izhodu iz enega rova 2 metra pred seboj spla{il koza~o. Prav tako na Mirinu pa je bilo 25. 5. 1997 mo~ sli{ati teritorialno ogla{anje treh samcev koza~e. Po pripovedovanju lokalnega gozdarja in`. Mira Jelin~i~a pa je zabele`eno gnezdenje koza~e na zahodni strani Sne`ni{ke-ga gorovja v bli`ini Smrekovih dolin, kjer je letos fotografiral gnezdo z dvema jajcema, kasneje pa {e enega od dveh uspe{no izpeljanih mladi~ev. Gnezdo je bilo zgrajeno v panju pribli`no 2 metra od tal. Lastnik gozda, ki ljubosumno »skriva sovo«, trdi, da tam gnezdi `e nekaj let. Nazadnje sem se s koza~o sre~al 15.10.1999, in sicer spet na Sne`niku, nad Lupovo drago (n. v. 900 m), ko se je ogla{anju samca lesne sove Strix aluco pridru`il {e samec koza~e. Bo{tjan Surina, @upan~i~eva 22, SI-6250 Ilirska Bistrica. Koza~a Strix uralensis Ural Owl – one individual observed in an orchard near the village of Ra~ica on January 7th 1997; second individual a victim of overhead power line at Ra~ica on January 26th 1997 (Vrhovo, SE Slovenia) 7. februarja 1997 sem v dopoldanskem ~asu s ~lani ornitolo{kega kro`ka opravil sprehod od savske zajezitve HE Vrhovo skozi sadovnjak proti vasi Ra~ica. S kozolca je na bli`nje drevo pred nami poletela koza~a. Tu smo si jo lahko dobro ogledali. Kasneje smo v pogovoru z lovcem Karlom Berdikom zvedeli, da se je 26. januarja v `ice elektri~ne napeljave ujela {e ena koza~a. Mrtvo koza~o je opazil zaradi sivih vran Corvus corone cornix, ki so se zbirale okoli nje. Sovo je dal naga~iti in kasneje smo si jo tudi ogledali. Koza~a sicer prebiva v gozdovih bli`njega Velikega Kozjaka (n. v. 997 m), v dolino pa so se verjetno spustile zaradi hude zime. V tem ~asu – med 12. in 19. janurjem 1997 – smo vsakodnevno ob sami zajezitvi sredi belega dne opazovali malo uharico Asio otus med lovom. Du{an Klenov{ek, NHM 25, 8290 Sevnica Koza~a Strix uralensis Ural Owl – the intensity of male’s calling stimulated by calls of Capercaillies Tetrao urogallus at Mesnovec, Pokljuka mountain chain (n. v. 1.480 m), where a pair bred on April 20th 1997 (NW Slovenia) 20. aprila 1997 sva okrog treh zjutraj z bratom Nacetom po snegu prigazila iz Rudne doline na planoto Mesnovca. ACROCEPHALUS 21 (98-99): 85 — IOO, 2000 Upala sva, da bova poleg jutranjega petja divjega petelina sli{ala {e katero od sov. No~ je bila tako mirna, da je kar piskalo v u{esih. “V tem ~asu tu vedno sli{im vsaj koconogega ~uka,” sem se mu v zadregi opravi~eval in nadaljeval hojo. ^ez kako uro sva pri{la na greben, od koder je mogo~e bolj ali manj nevsiljivo z razdalje slabih 200 metrov prisluhniti petju petelinov. Udobno sva se namestila pod debelo smreko in napol dremaje ~akala na prvi jutranji svit. ^etrt ~ez pet sta se iz kro{enj oglasila prva petelina. Njun glasni sprelet na tla pa je o~itno razburil tudi koza~o, ki se je po glasu sode~ zadr`evala nekje v bli`ini. Ogla{ala se je z nezna~ilnim, lajanju podobnim zvokom, ki je spominjalo na nekak{no me{anico srninega in lisi~jega ogla{anja. Intenzivnost njenega ogla{anja je mo~no narasla v trenutkih, ko sta petelina frfotala s perutmi. Okrog {estih sem jo prvi~ zagledal. Nemirno se je spreletavala po rasti{~u in se usedala v~asih na tla, v~asih na smreke, pod katerim sta pela petelina. Vsaki~, ko se jima je pribli`ala na nekaj metrov, sta se petelina spreletela in nadaljevala petje nekaj deset metrov pro~. O~itno ju je podila stran, a pri tem delu ni bila ravno uspe{na. Ko sta ~ez dobro uro petelina nehala peti, se je vsa ihta nekoliko pomirila. ^ez pribli`no teden dni sem na istem mestu ponovno opazoval skoraj identi~en prizor, le da sem tokrat videl tudi samico koza~e. Samec, ki sem ga o~itno opazoval pred tednom dni, je bil bistveno temnej{i in manj{i od samice. Tudi tokrat sta se sovi pomirili po odhodu petelinov in se nehali ogla{ati. V naslednjem mesecu sem natan~neje preiskal rasti{~e, saj prej zaradi petja petelinov in suma koza~ine gnezditve tega nisem upal. Na{el sem dve koza~ini jajci, in to pod smreko prav v centru rasti{~a, na nadmorski vi{ini 1.480 m. Jajci sta bili razbiti, na njih pa so bile opazne luknje od zob. Kljub ve~ opazovanjem koza~e na Pokljuki je njena gnezditev kon~no potrjena {ele s tem dogodkom. Toma` Miheli~, [t. Jurij 125, 1290 Grosuplje Koza~a Strix uralensis Ural Owl – first breeding in Slovenia in nest box at Zalog near Ljubljana in 1998; two young, one successfully fledged (C Slovenia) Julija 1994 sem namestil v dolini Besnice pri Zalogu pri Ljubljani valilnico za lesno sovo Strix aluco, ki se je okrog valilnice zadr`evala `e avgusta istega leta (Acrocephalus {t. 83), v letu 1995 prvi~ gnezdila in potem vsako leto vse do danes. Jeseni 1997 pa sem se ~lani LD Dobovec dogovoril, da bomo naredili tri valilnice in jih razmestili na razli~ne konce v {ir{em obmo~ju Kuma, kjer `ivi koza~a in redno gnezdi. Valilnice smo naredili iz desk, premazali z za{~itnim sredstvom, postlali z gozdno ru{o in namestili dve na bukvi, eno pa na smreko na vi{ini kakih 7 metrov. Zadovoljstvo je sledilo `e naslednje leto, saj je koza~a zasedla valilnico na smreki. Tako je bilo ugotovljeno, da sta bila 20.5.1998 v valilnici dva mladi~a, medtem ko je bil 10.6. le {e eden, ki pa se je sre~no speljal. V Sloveniji je bilo postavljenih `e precej umetnih valilnic za koza~o, vendar je to prvi znani primer, da je koza~a valilnico tudi zasedla. Zato je podatek {e toliko bolj zanimiv in dragocen. V letu 1999 `al nobena od treh valilnic ni bila zasedena, ~eprav je bilo koza~e videvati naokrog. Valilnice, ki smo jih namestili, imajo osnovno ploskev 40 x 40 cm, visoke so 80 cm, sprednja stran pa je do polovice zaprta. Iz opa`anj gnezdenja koza~e (I. A. Bo`i~, Acrocephalus 51, Maren~e, M., Acroce-phalus 74, Peru{ek, M., Acrocephalus 89) predvidevam, da je valilnica lahko tudi ni`ja, tako da je spodnji, zagrajeni del visok do 20 cm, saj koza~a ni v tolik{ni meri duplar kot lesna sova. Nedvomno je smiselno, da koza~i ponudimo umetno valilnico, v kateri je nara{~aj bolj zavarovan, opazovanje ob gnezdu pa la`je in temeljitej{e. Ivo A. Bo`i~, Na jami 8, 1000 ljubljana Koza~a Strix uralensis Ural Owl – hunting in low flight above meadows at [t. Jurij (Grosuplje) on November 22nd 1998 (C Slovenia) Zve~er 22. novembra 1998 sem kot `e velikokrat stal na robu gara`e pred hi{o in se pogovarjal po telefonu. Nenadoma sem opazil koza~o v letu nad sve`e pobeljenim 95 Iz ornitolo{ke bele`nice / From the ornithological notebook travnikom dobrih deset metrov pro~. Sama navzo~nost koza~e me niti ni tako presenetila, saj se pozimi pogosto pojavlja v ni`inah. Bolj sem se za~udil na~inu njenega lova. Letela je nizko po povsem plani povr{ini, nikoli ve~ kot dva metra nad tlemi, in se vmes ve~krat skoraj dotaknila tal. V nemirnem letu je pogosto spreminjala smer, med mo~nimi zamahi pa kratko jadrala. ^ez slabih 100 metrov sem jo zaradi slabe svetlobe izgubil spred o~i. Od najbli`jega gozda je bila oddaljena vsaj 200 metrov, pot pa je nadaljevala po dolini navzdol, kjer so pove~ini travniki. Vsaj ena dobra stran tega, ~e `ivi{ na robu mobitelovega telefonskega signala in ti gara`a ter v njej parkirani avtomobil pomenita edino povezavo s svetom. Toma` Miheli~, [t. Jurij 125, 1290 Grosuplje Koza~a Strix uralensis Ural owl – nest at Ljubno (650 m a.s.l.) on June 7th 1999 (C Slovenia) 7.6.1999 sem na Ljubnem prvi~ opazoval sovo koza~o. Nekaj dni pred tem je od doma v Savinjskem vrhu od{la starej{a `enica. Ker se v nekaj dnevih ni vrnila in so se za njo izgubile vse sledi, so jo najprej pri~eli iskati doma~i, nato pa je stekla ob{irna re{evalna akcija, ki sem se je udele`il tudi jaz. Hodil sem po dotlej {e neznanem terenu. Pri{el sem na staro zara{~eno pot, ki je nih~e ni uporabljal `e vrsto let. Speljana je pod skalami, ki pa so zara{~ene z me{anim gozdom s prevladujo~im hrastom. Na ravnej{em delu poti se za nekaj ~asa odpo~ijem. Ko stojim na stezi, nenadoma 10 metrov pod sabo zagledam na manj{em zlomljenem hrastu ne prav veliko “ujedo”, podobno kanji. Glava je precej bolj svetla in okrogla. Takoj spoznam, da opazujem koza~o. Naredim korak proti njej in sova odleti. Vseeno stopim do drevesa, na katerem je sedela. Takoj na tleh opazim ve~ praznih jaj~nih lupin in nekaj izbljuvkov. Vse skupaj poberem in odnesem domov. [e prej pa pogledam med razcepljeno deblo in v njem opazim prazno koza~ino gnezdo. To je bil po mojem napornem iskanju pogre{ane `enske najbolje popla~an trud. Gnezdo je na nadmorski vi{ini 650 metrov. Milan Cerar, Za Ljubnico 21, 3333 Ljubno Mala uharica Asio otus Long-eared Owl – four caught in the net at four different localities in eastern Slovenia Doslej sem ujel in obro~kal {tiri male uharice. 23.8.1992 se je v mre`o zgodaj zjutraj ujel prvoletni osebek na Pragerskem (dol`ina peruti 285 mm, razpon kril 800 mm), 26.8.1993 prvoletni osebek, vnovi~ pri glinokopih na Pragerskem (dol`ina peruti 275 mm, razpon kril 820 mm) in 5.5.1996 odrasla ptica brez valilne ple{e (samec?) pri [empetru v Savinjski dolini (dol`ina peruti 305 mm). Zadnjo uharico sem obro~kal 18.9.1999 v bazenih za 96 opadne vode pri Ormo`u. V mre`o se je ujela ob 6.00 uri zjutraj. V de`evnem jutru so lovci streljali na race in gosi, ki so letele iz bazenov na Ormo{ko jezero. Morda je prav pokanje pripomoglo, da se je uharica zna{la v mre`i. Ker je bilo vse mokro in me je sova mo~no zgrabila za roko, nisem opravil nobene meritve. Iztok Vre{, Grogova 6, 2310 Slovenska Bistrica Mala uharica Asio otus Long-eared Owl – roost site with at least 14 individuals in pines by the Kungota gravel pit on December 21st 1993 (Dravsko polje, NE Slovenia) Ker ima vsak december predznak »prazni~en«, ni bilo ni~ druga~e tudi 21. dne omenjenega meseca 1993. leta. V duhu priprav na bo`i~ne praznike sem se s svojo dru`ino odpravil na obmo~je centralne gramoznice »Vr{niki« pri Kungoti na Dravskem polju. Prepri~ani, da na mestu aktivnega dela gramoznice naletimo na primerno bo`i~no drevesce, smo se za~eli prebijati skozi majhno skupino borovih dreves (okoli 2 ara), ki jo je `e obdajal golosek (okoli 1 ha). Glede na to, da je sonce tega dne `e opravilo svojo pot, nas je v iskalni vnemi tiho preletela podoba ve~je ptice, nato {e ena pa {e ena. Na koncu smo ugotovili, da nas je preletelo 14 sov. Presene~eni nad dogodkom samim kot tudi nad sposobnostjo skrivanja – zlivanja sov z debli borovcev – nas je to obmo~je vabilo {e naslednjih nekaj dni. Opazovane ptice so bile namre~ male uharice. Omenjeni prostor, posejan s kar nekaj velikimi kupi izbljuvkov, pa je sovam o~itno rabil kot preno~i{~e `e kar lep ~as. Kakor koli `e, leto 1994 sovam ni bilo prav ni~ naklonjeno. Zaradi nadaljnjih aktivnosti izkori{~evalcev gramoza so si morale svoje preno~i{~e poiskati drugje, `al ne v bli`ini opisanega. To velja tudi za ~rno `olno, katere dom je bil prav tako na »napa~nem mestu«. Matja` Ker~ek, Kungota 44, 2325 Kidri~evo Mala uharica Asio otus Long-eared Owl – hunters killed a few dozen individuals at a group night quarters at Veliki vrh in the winter of 1993–94 (Haloze, NE Slovenia) Leta 1994 smo s skupino dijakov, udele`encev tabora “Drava 94”, kri`arili po Halozah in pri ljudeh povpra{evali o bivanju sov v bli`ini njihovega doma. Na svojih popotovanjih po tistih brega~ah smo zvedeli marsikaj, med drugim smo sli{ali tudi dve zgodbi o lovcih in sovah. Prvo, imenujmo jo zgodbo o lovcih in lesni sovi, nam je povedala starej{a gospa v veliki hi{i na vrhu brega nekje za Sv. Ano. V topolu poleg hi{e – saj veste, tak{ne topole so sadili tik ob hi{i, da bi strela tre{~ila vanje, ne pa v hi{o – je svoj~as preno~evala sova. Pa so mimo pri{li razigrani lovci. Sova jih Acrocephalus 21 (98-99): 85 – 100, 2000 je gledala z drevesa, oni pa so tako dolgo streljali vanjo, da so jo pokon~ali. Drugo zgodbo, imenujmo jo zgodbo o lovcih in malih uharicah, smo sli{ali od doma~inov na Velikem vrhu. Na drevesu v grapi pod vinogradi so preno~evale male uharice. Videli so jih vzletati po 12 in ve~. V prej{nji zimi pa so po nedeljski ma{i mimo pri{li navihani lovci. Opazili so uharice, juna{ko obkolili drevo in za~eli streljati v kro{njo. “Da je perje fr~alo”, pravi ljudski glas. Sove so pobrali in se odpravili naprej. In ~e jih niso po`rli molji, so {e danes naga~ene (op. ur.: {e v letu 1998 so pobite male uharice le`ale v zamrzovalnih skrinjah v okolici Cirkulan; pobili so jih namre~ toliko, da je nekatere minilo celo veselje do ga~enja). Andrej [orgo, Ptujska 91, 2327 Ra~e Mala uharica Asio otus Long-eared Owl – group night quarters with at least 9 individuals in a spruce in the centre of the village of Borejci near Murska Sobota in the second half of February 1996 (Prekmurje, NE Slovenia) V drugi polovici meseca februarja 1996 sem v vasi Borejci pri Murski Soboti na drevesu sredi vasi na{el skupinsko preno~i{~e malih uharic. V smreki z rahlo presvetljeno kro{njo jih je pri prvem opazovanju bilo devet (9). Naj povem, kako je bilo to dnevno po~ivali{~e odkrito. Doma~ini so postali pozorni seveda zaradi izbljuvkov, ki so padali z drevesa in jih je tam bilo vse polno, in to zanimivost so sporo~ili revirnemu gozdarju. Glede na to, da so bili med sve`imi izbljuvki tudi tak{ni, ki so bili `e povsem razmo~eni in v zadnjih fazah razgradnje, lahko sklepamo, da je to po~ivali{~e obstajalo `e dalj ~asa. Krajina tod okoli je malogozdnata, gozda je tukaj 10–15%, posamezna drevesa sicer niso redka, so pa toliko bolj redka ve~ja iglasta drevesa s kro{njami, v katerih je dovolj dnevnega kritja. Malih uharic pri njihovem dnevnem dreme`u o~itno ni preve~ motilo, da so bile tako reko~ sredi ~love{kega vrve`a, in to v zna~ilnem sklenjenem naselju z veliko gostoto hi{ in ozkimi va{kimi ulicami. Pri drugem obisku tega po~ivali{~a ~ez nekaj dni je bilo uharic {e vedno osem (8), v mesecu marcu pa so za njimi ostali samo {e izbljuvki. Branko Vajndorfer, Moravci v Slovenskih goricah 33, 9243 Mala Nedelja Mala uharica Asio otus Long-eared Owl – at two localities occupied the nests of Common Magpies Pica pica with eggs; the latter built new nests on the same bushes, and both species successfully reared their young in 1998 at Ljubljansko barje (C Slovenia) Sraka Pica Pica gnezdi na Ljubljanskem barju najve~krat nizko, na gostem, trnastem in te`ko dostopnem grmovju. Tak{no gnezdo neredko zasede tudi mala uharica. Tako sem 29.03.1998 na Barju pred Igom na{el v gostem in trnastem grmovju dve srakini gnezdi (leto poprej tu ni bilo nobenega gnezda!) na vi{ini 2,2 m in 1,8 m ter med seboj oddaljeni komaj 2 m. V zgornjem gnezdu je imela mala uharica prvo jajce, medtem ko je bilo spodnje komaj narejeno in postlano z drubnimi koreninicami. O~itno si je prvo, komaj narejeno gnezdo prilastila mala uharica in je sraka v neposredi bli`ini naredila novo, v katerem sem 7.4. opazil prvo sra~je jace. O~itno je, da ptici medsebojna navzo~nost ni motila. [e zanimivej{i pa se mi zdi primer, ko sem ravno tako na Barju na{el dve sra~ji gnezdi na istem grmu, 4 in 5 m visoko. Tako sem 7.4.1998 v spodnjem gnezdu na{el pet (5) jajc male uharice, medtem ko je bilo zgornje urejeno, vendar {e prazno, zato pa je bilo v njem 15.4. {est (6) sra~jih jajc. Iz obeh primerov lahko sklepamo, da se sraka in mala uharica, vsaj teoreti~no, medsebojno ne preganjata in da ju medsebojna neposredna bli`ina ne moti. Ivo A. Bo`i~, Na Jami 8, 1000 Ljubljana Mala uharica Asio otus Long-eared Owl – six eggs of Hooded Crow Corvus corone cornix on April 21st, five eggs of Long-eared Owl in the same nest on May 5th, hunter shooting with pellets at the nest by May 15th at the latest, four Long-eared Owl’s young ringed on June 18th 1998 and successfully fledged at Ljubljansko barje (C Slovenia) Siva vrana Corvus corone cornix je {tevilen gnezdilec Ljubljanskega barja. Neredko je gnezdo visoko na jel{i, topolu ali vrbi, v~asih tudi ni`e na manj{em drevesu ali celo grmu. Tako sem njeno novo gnezdo na{el 15.4.1998 na jel{i Alnus glutinosa, 10 m visoko. Ko je vale~a vrana odletela, sem v gnezdu na{tel {est (6) jajc, kolikor jih je bilo tudi {e 21.4. Presene~enje pa me je pri~akalo 5.5. Ko sem si ogledal gnezdo, je iz njega odletela mala uharica in v njem sem na{tel pet (5) njenih jajc. O~itno je leglo sive vrane tako ali druga~e propadlo in si ga je prilastila mala uharica. Ob naslednjem obisku gnezda, to je 15.5., sem z daljnogledom opazil, da je drevo okrog gnezda »~udno«. Zato sem splezal gor in ugotovil, da je bilo v gnezdo streljano s {ibrami, kljub temu pa so bila jajca {e vedno cela!? Po eni strani sem bil zgro`en in ogor~en nad po~etjem brezvestne`a, hkrati pa vesel, da je bilo gnezdo toliko trdno, da so jajca ostala nepo{kodovana. [e bolj vesel pa sem bil 5.6., ko sem v tem istem gnezdu na{el {tiri (4) mlade male uharice, te`ke 109, 109, 84 in 31 gramov, in jih 18.6. tudi obro~kal (te`a 268, 227, 216 in 201 grama). Kljub zelo razgibanemu in pestremu dogajanju v tem gnezdu se je nazadnje vse le sre~no kon~alo, vsaj za mladi~e male uharice. Ivo A. Bo`i~, Na Jami 8, 1000 Ljubljana 97 Iz ornitolo{ke bele`nice / From the ornithological notebook Mala uharica Asio otus Long-eared Owl – group night quarters for 20–25 individuals on pine along busy road between January 23rd and February 21st 1999 at Miklav` (Dravsko Polje, NE Slovenia) Po pripovedi doma~ina v okolici Miklav`a na Dravskem polju `e vrsto let skupinsko prezimujejo male uharice. Preno~i{~e je v manj{em sestoju rde~ega bora Pinus sylvestris, v neposredni bli`ini katerega je ve~ stanovanjskih hi{ in prometna cesta. Med obiski dne 23. 1., 30. 1., in 21. 2. 1999 sem opazil 22, 20 in 20–25 malih uharic, ki so se zadr`evale visoko v kro{njah borov. Med njimi je bila ena precej svetlej{a od drugih. Po podatkih iz literature barvna razli~nost malih uharic ni geografsko odvisna, temve~ je individualne narave. Razmeroma gost promet v neposredni bli`ini prezimovali{~a malih uharic o~itno ni motil. Navkljub temu smo opazovanja malih uharic opravili s teleskopom s primerne razdalje, saj so uharice postale nemirne, ~e se je pod drevesi kdo ustavil za dalj ~asa. Kot trdijo doma~ini, na tem mestu male uharice prezimujejo `e leta, nekatere pa naj bi tudi gnezdile. V prej{njih letih jih je prezimovalo precej ve~, le pozimi leta 97/98 jih ni bilo, ker so ve~ borov v sestoju posekali. Aktivnost skupinskega preno~i{~a so izkazovali tudi {tevilni izbljuvki in iztrebki pod drevesi. Damijan Denac, Pintarjeva 14, 2000 Maribor Mala uharica Asio otus Long-eared Owl – downy young at Zaslap mountain pasture in Triglav National Park (1.400 m a.s.l.) on July 16th 1999 (NW Slovenia) 15. julija 1999 sem se pozno zve~er skupaj z ornitologoma iz Danske namenil proti Krnu. Pokazati sem jima hotel kotorne. Ko smo se okrog dveh pono~i vzpenjali mimo Pl. Kuhinje, smo na precej{nji oddaljenosti zasli{ali ogla{anje mladi~a male uharice. Ker sem podvomil, da lahko ta sova gnezdi tako visoko, smo se napotili v smeri glasu. Pri{li smo do Pl. Zaslap, mladi~ pa se je ogla{al iz zadnjega smrekovega {opa nad planino na vi{ini okrog 1.400 m n.m. Potem ko smo ugotovili, s katerega drevesa se ogla{a, smo nadaljevali pot proti Krnu. V jutru smo se vrnili na planino. Z daljnogledom sem pregledal {op smrek, iz katerih se je ogla{al, in ga po nekaj minutah zagledal. Sedel je na veji ob deblu, slabih deset metrov od tal. Po telesu je bil {e v celoti pokrit s puhom. Malo pod njim sem opazil gnezdo vranje velikosti, pod drevesom pa na{el par izbljuvkov. Nazaj grede smo na pol poti proti Pl. Kuhinji opazovali {e samca pino`e v svatovskem perju in {e veliko drugih zanimivih ptic. Edino kotorn, zaradi katerih smo se namenili v te kraje, nismo videli. Pa kaj zato! Toma` Miheli~, [t. Jurij 125, 1290 Grosuplje 98 Mala uharica Asio otus Long-eared Owl – two cases of its breeding on the ground: two nestlings and one egg in a meadow under a spruce Picea abies near ^rnu~e (Ljubljana) on June 24th 1992, and five nestlings (two dead) in a meadow under a pine Pinus sp. near Bizovik (Ljubljana) on April 14th 1995 (C Slovenia) Bilo je 24.6.1992 zve~er, ko mi je muzejski preparator Janez Dovi~ sporo~il, kako je njegov sosed kosil travo na travniku med Savo in ^rnu~ami in med tem opravilom v travi pod drevesom zagledal sovo; ta je menda nekaj trenutkov zrla vanj, potem pa odletela. V “gnezdu” je odkril 2 mladi~a in eno jajce. Sosed okoli drevesa ni pokosil trave zato, da bi sova lahko {e naprej valila in hranila svoja mladi~a. Naslednjega dne (25.6.) sem se z Janezom odpravil pogledat omenjeno gnezdo, izbrano sredi travnika pod smreko in z le enim hrastom v bli`ini. @al so bili v gnezdu (globelici) samo ostanki jaj~nih lupin in {tiri letalna peresa. Vse to sem pozneje dal v pregled strokovnjaku za sove Davorinu Tometu, ki je br` ugotovil, da gre za malo uharico. S tem je bila tudi ovr`ena domneva, da bi {lo morda za mo~virsko uharico Asio flammeus, ki sicer gnezdi na tleh, vendar v ve~jih trsti~evjih oz. mo~virjih. Nekaj podobnega se je zgodilo sredi aprila 1995, ko mi je Jo`e Bricelj (ml.) sporo~il, da ob Litijski cesti pri Bizoviku (Ljubljana) v travi le`ijo mladi~i neznane sove. Domneval je, da so popadali z bli`njega borovca, toda kaj zdaj narediti z njimi? Svetoval sem mu, naj za nasvet prosi Davorina Tometa, po ~igar zapiskih z dne 14. aprila 1995 je bila takrat na tleh samica male uharice z mladi~i, samec pa je stra`il na sosednjem boru. To gnezdo je bilo v travi, ob deblu bora. Na tem mestu je bila pravzaprav skupina 6 borov, in to le kakih 15 metrov od Litijske ceste. V tem talnem gnezdu sem na{el tri (3) `ive mladi~e, 2 (dva) pa sta mrtva le`ala le kakega pol metra stran. Mladi~i so bili takrat stari 13–20 dni in kasneje jih je Du{an Poga~ar tudi obro~kal. Na bor okoli 10 metrov od gnezda in kakih 9 metrov od tal so nato namestili leseno gajbo, postlano s suho travo. Vanjo so potem polo`ili vse tri mladi~e in `e ~ez dobre pol ure se je nanje usedla samica. Zanimiv je tudi podatek, da je bilo meter pod omenjeno gajbo gnezdo {e vedno vale~e sive vrane. Kasneje ni nih~e preverjal, ali so se mladi~i male uharice sre~no izpeljali. V strokovni ornitolo{ki literaturi pa sem naposled le na{el zapis, v katerem pi{e, da ima mala uharica gnezdo izjemoma tudi na tleh, in to ob drevju ali grmovju. Dare [eve, Langusova 10, 1000 Ljubljana Koconogi ~uk Aegolius funerueus Tengmalm’s Owl – one individual at Planina near Ljubno on March 7th 1994 (C Slovenia) Dne 7.3.1994 sva {la z revirnim gozdarjem v na{ gozd odkazat les za se~njo. Ko sva pri{la v bli`ino starega hleva ACROCEPHALUS 21 (98-99): 85 — IOO, 2000 za ovce, nenadoma nizko na smreki tik ob robu jase zagledam sovo. Zazdi se mi kot privid sredi son~nega dne. S seboj imam daljnogled in takoj ugotovim, da na veji sedi koconogi ~uk. Logarja prosim, naj opazuje ptico, sam pa sko~im do avtomobila po fotoaparat. Ko se vrnem, ~ukec {e vedno sedi na isti veji. Za~nem se mu po~asi pribli`evati. ^uk se sploh ne premakne in ne ka`e nikakr{nega strahu. Pridno pritiskam na spro`ilec aparata in se ptici pribli`am na tri metre. Koconogi ~uk je {e vedeno mirno ~epel na isti veji, jaz pa sem moral naprej. Na Planini pri Ljubnem je bilo son~no, mirno in toplo, snega pa {e vedno dobrih 30 centimetrov. Milan Cerar, Za Ljubnico 21, 3333 Ljubno Koconogi ~uk Aegolius funereus Tengmalm’s Owl – one calling in the immediate vicinity together with Pygmy Owl Glaucidium passer-inum, on June 9th 1999 at Mt. Peca (N Slovenia) V mraku 9. junija 1999 sem se z Mihom @nidar{i~em in Miranom ^asom vra~al s Pece. Ko smo bili na nadmorski vi{ini okrog 1.500 metrov, smo zasli{ali malega skovika. Ogla{al se je slabih sto metrov nad potjo. Takoj ko sem za~el posnemati njegov glas, je priletel v kro{njo nad nami. Isto~asno smo z razdalje dobrih 200 metrov poslu{ali tudi koconogega ~uka, ki se je ogla{al ravno v smeri na{e poti. Ko smo pri{li do njega, sem bolj za {alo kot zares poskusil {e enkrat posnemati malega skovika. Tudi tokrat je takoj priletel in se na na{e za~udenje usedel v kro{njo samo dobrih 10 metrov od koconogega ~uka. Nemirno se je spreletaval po okolici in sedal na veje, v~asih ne ve~ kot nekaj metrov od skoraj {e enkrat ve~jega koconogega ~uka. Pri tem ni kazal niti najmanj{ega strahu pred njim, saj je sedal na zelo izpostavljena mesta v kro{njah. Obe sovi sta se kljub svoji medsebojni bli`ini nemoteno ogla{ali {e kar nekaj minut, nato pa je mali skovik odletel v smeri, od koder smo prvi~ sli{ali njegovo ogla{anje. Toma` Miheli~, [t. Jurij 125, 1290 Grosuplje Nove knjige New books Tomi Trilar (1999): Ljubljansko barje – skrivnostni svet `ivalskega ogla{anja / Zvo~ni posnetek – CD. Prirodoslovni muzej Slovenije. Zvo~nemu posnetku je prilo`ena knji`ica s 16 stranmi komentarja. Nakup: Prirodoslovni muzej Slovenije, pp 290, 1001 Ljubljana. Cena: 2.000 SIT. Splet: http://www2.pms-lj.si/cdbarje Iz{el je CD Ljubljansko barje – skrivnostni svet `ivalskega ogla{anja. Avtor posnetkov, dr. Tomi Trilar, nam na njem predstavlja zvo~ne posnetke zna~ilnih `ivali Ljubljanjskega barja: 3 vrst `u`elk, 4 vrste `ab, 82 vrst ptic in enega sesalca. Celotna dol`ina posnetkov je 73’47’’. Z novim cedejem smo naposled le dobili kakovostne slovenske zvo~ne posnetke ptic. Sam sem jih pogre{al od tistih dni, ko sem po obiskih »gluhe loze« doma zaman posku{al prepoznavati glasove ptic ob pomo~i posnetkov, ki sem jih prinesel od vsepovsod. Prepri~an sem, da CD izpolnjuje pri~akovanja {tevilnih ljubiteljev narave, {e posebej ptic, ki so doslej le ste`ka prihajali do `elenih zvo~nih posnetkov. Za poznavanje in razumevanje ptic je seveda izredno pomembno prav njihovo ogla{anje, saj jih ob obiskih narave pravzaprav ve~krat in pogosteje sli{imo kot vidimo, pri prepoznavanju njihovega ogla{anja pa so prav dobri zvo~ni posnetki nepogre{ljivi. CD prina{a pester repertoar na{ih splo{no raz{irjenih vrst in zanimivih zna~ilnic mo~virnih travi{~ Ljubljanskega barja. Med njimi so 99 me {e posebej o~arali prepri~ljivi posnetki kozice, sloke, velikega {kurha, smrdokavre in drugih vrst, ki jih v naravi lahko le {e redko sli{imo. ^e samo pomislim, kolikokrat sem zaman prezebal v Jovsih, da bi sli{al meketanje kozic, ali ob ve~erih na obrobju Krakovskega gozda ~akal na sloke v preletu. Posnetkom dajejo poseben ~ar zvo~ne kulise ogla{anj drugih `ivali v ozadju, ki na izviren na~in razkrivajo `ivljenjski prostor ptic in tako bogatijo zvo~no sporo~ilo cedeja. Bogati izbor ogla{anja ptic, nekaterih dvo`ivk in `u`elk bo pritegnil tako za~etnike, ki bi radi stopili v skrivnostni svet `ivalskega ogla{anja, kot tudi prekaljene poznavalce, ki si bodo izbrusili posluh pri prepoznavanju sorodnih in dvojni{kih vrst. Hkrati nosi pomembno sporo~ilo tudi drugim ljubiteljem narave, ki ogla{anje `ivali praviloma dojemajo in sprejemajo le kot zvo~no kuliso, v kateri te`ko lo~ijo in prepoznavajo posamezne vrste ptic. CD na samosvoj na~in izpostavlja Ljubljansko barje kot eno na{ih najbolj izjemnih ornitolo{kih in naravoslovnih lokalitet. Ponuja nam enkratno prilo`nost, da ga spoznamo malce druga~e, kot smo ga obi~ajno vajeni – skozi nepozabno ogla{anje ptic, zaradi katerega so se ~loveku tudi tako priljubile. Nenazadnje nas prepri~uje, da v naravi ni pomembno le tisto, kar vidimo, in da je naravo treba spoznavati z vsemi ~utili, pri ~emer ima sluh {e poseben pomen. Ob poslu{anju zvo~nih zapisov lahko preprosto in prepri~ljvo kar doma podo`ivljamo naravo. Ob tem naj opozorim {e na to, koliko znanja, truda, snemalnih ur, dni in no~i je bilo potrebnih ter koliko tehni~nih problemov je bilo treba re{iti, da se lahko sprehodimo skozi danes vse manj skrivnostni svet `ivalskega ogla{anja Ljubljanskega barja. Andrej Hudoklin Najave in obvestila Announcements Povabilo izku{enim opazovalcem ptic Experienced birdwachers required Izraelski ornitolo{ki center (IOC) vabi izku{ene opazovalce ptic k sodelovanju pri popisu sele~ih se ptic (avgust–oktober). Ta dogodek vsako leto privabi k nam opazovalce ptic z vsega sveta, saj imajo tu prilo`nost opazovati na stotine prek Izraela sele~ih se ujed, {torkelj in pelikanov. IOC bo kril stro{ke hrane in namestitve tistim opazovalcem ptic, ki bodo pri 100 projektu sodelovali najmanj 4 tedne. Stro{ke potovanja v Izrael in nazaj morajo kriti udele`enci sami. ^e vas zanima ta projekt, po{ljite svoj `ivljenjepis Izraelskemu ornitolo{kemu centru na naslov: Israel Ornithological Center S.P.N.I, Atidim Industrial Park p.o.box 58020, Te l Aviv 68101 Israel. tel: ++972 3 6449622, fax: ++972 3 6449625, e-mail: ioc@netvision.net.il in splet: http://www.ioc/survey/advert2 barvna priloga / colour appendix Slika 1: Koza~a Strix uralensis macroura (foto: M. Peru{ek) – glej str. 10 Figure 1: Ural Owl Strix uralensis macroura (photo: M. Peru{ek) – see p. 10 Slika 3: Primerjava ~uka Athene noctua (desno) in koconogega ~uka Aegolius funereus (levo) – trebu{na stran (foto: B. Rubini~) – glej str. 71 Figure 3: Comparison between Little Owl Athene noctua (right) and Tengmalm's Owl Aegolius funereus (left) – ventral side (photo: B. Rubini~) – see p. 71 Slika 4: Primerjava ~uka Athene noctua (desno) in koconogega ~uka Aegolius funereus (levo) – hrbtna stran (foto: B. Rubini~) – glej str. 71 Figure 4: Comparison between Little Owl Athene noctua (right) and Tengmalm's Owl Aegolius funereus (left) – dorsal side (photo: B. Rubini~) – see p. 71 I Ol barvna priloga / colour appendix Slika 1: Letalno in repno perje koconogega ~uka Aegolius funereus (od leve proti desni si sledijo: 1. primarno letalno pero, 2. primarno letalno pero, sekundarno letalno pero, sredinsko repno pero, krajno repno pero) – glej str. 71 Figure 1: Flight and tail feathers of Tengmalm's Owl Aegolius funereus (from left to right there follow: 1st primary, 2nd primary, secondary, central tail feather, marginal tail feather) – see p. 71 Slika 2: Letalno in repno perje ~uka Athene noctua (od leve proti desni si sledijo: 1. primarno letalno pero, 2. primarno letalno pero, sekundarno letalno pero, sredinsko repno pero, krajno repno pero) – glej str. 71 Figure 2: Flight and tail feathers of Little Owl Athene noctua (from left to right there follow: 1st primary, 2nd primary, secondary, central tail feather, marginal tail feather) – see p. 71 102