\ ilOVOTEHNl [ «Msm SALON CITROEN NOVO MESTO. PARTIZANSKA 2, tel.: (068j 25-088 ODPRTO VSAK DAN OD 7 —17 ure in v SOBOTO OD 7.-12. ure Št. 9(2219)» Leto XLIII • Novo mesto, • četrtek, 27. februarja 1992 • Cena: 40 SLT • YU ISSN 0416-2242 7\Z DOLENJSKI LIST Ul EHJ23E2EE3 E53 >Q Belokranjci ne pričakujejo darov E032E3I31 DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST Pač pa, kot je ob črnomaljskem občinskem prazniku dejal dr. Dušan Plut, želijo, da bi jim država pomagala premostiti težave, nastale zaradi južne meje ČRNOMELJ — Slovesnosti ob črnomaljskem občinskem prazniku v sredo pretekli teden so se med drugimi gosti udeležili tudi član Predsedstva Republike Slovenije dr. Dušan Plut, član republiškega izvršnega sveta in minister za borčevska vprašanja Franc Godeša ter predstavnik prijateljske občine Terzo. Slednji je dejal, da s Črnomaljci ponovno navezujejo stike. Predsednik črnomaljske skupščine občine Martin Janžekovič je spotn- * a DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST E0S12S!3SS3 ŽALOSTEN KONEC ZIDARJA KOČEVJE — Javne dražbe za prodajo gradbene in ostale opreme, ki jo je razpisalo stečajno vodstvo podjetja Zi-r iz Kočevja, seje udeležilo precešnje število kupcev iz vse Slovenije. Večji del v prodajo ponujene opreme seje prodal za izklicno ceno in manj za izlicitirano. Mnogo opreme niso prodali, ker ni bilo kupcev. Nekdanji delavci tega podjetja, ki je imelo gradbišča na Reki, Krku, Rabu, v Zagrebu, Kočevski Reki, Ribnici, Ljubljani in v okolici Kočevja so nemo spremljali konec nekoč tako številnega kolektiva. Pri vsem pa jih moti to, da so v preteklosti mnogo prispevali za nakup te opreme, vendar danes nimajo od tega nobene koristi. I Danes v Dolenjskem listu na Z strani: • Koristno bo pobrskati za na 4. strani: • Dobra ocena, a negativno na 5. strani: • Ekološka bomba naj bi na 7. strani: • Prijateljici, ki se ne marata na 8. strani: • Novinarji Dolenjskega lista na 9. strani: • Ubežni hrvaški pesnik med na 11. strani: • Kdaj bodo spet raki v Krki? na 12. strani: • Nemir ob rumeni pogači na 16., 17. strani: • Pisma bralcev v. IZREDNO ZA NIMA NJE ZA OBREZO V A NJE Čepra v bo belokranjsko sadjarsko društvo te dni dopolnilo šele prvo leto obstoja, je že pripravilo nekaj zelo dobro obiskanih prireditev in akcij. Ena izmed njih je bil tudi prikaz obrezovanja sadnega drevja v intenzivnem nasadu Metličana Cirila Lipeja Demonstracije mag. A loj za Mustra (prvi z desne) iz no vomeške enote Kmetijskega zavoda seje udeležilo preko 70 sadjarjev iz vse Bele krajine, kar je celo več, kot šteje društvo članov. (Foto: M.Bezek-Jakše) Dejal je, da ji Slovenija z vidika enakomernejšega regionalnega razvoja dolžna upoštevati spremenjen položaj Bele krajine in ji s vzpodbudami in olajšavami omogočiti, da do ureditve meddržavnih razmerij in dokončnega miru na Hrvaškem premosti težave Belokranjcev in njihovega gospodarstva. »Najmanj, kar lahko država hitro uredi, je prekategorizacija mejnega prehoda v Vinici, carinska izpostava v Beli krajini in določitev maloobmejnih območij s posebnim režimom prehajanja meje,« je prepričan dr. Plut. Pristavil je, da Belo-, kranjci ne pričakujejo brezplačnih darov, saj jih tudi v preteklosti niso bili vajeni. Menil pa je, da bi moralo biti v interesu republike, da bi s spodbudami soustvarjala takšne bivalne, zaposlitvene in izobraževalne temelje, da bodo ljudje pripravljeni živeti tudi zunaj redkih razvojnih središč Slovenije. Zato Belokranjci upravičeno pričakujejo, da bodo demografsko ogrožena območja dežele ob Kolpi deležna posebne republiške pozornosti. M. BEZEK-JAKŠE OBČINSKE PLAKETE — Ob črnomaljskem občinskem prazniku so podelili tudi najvišja občinska priznanja plakete. Iz rok predsednika skupščine občine Martina Janžekoviča jo je prejel tudi tajnik KS Semič, Jože Mihelčič (na levi), in sicer za dolgoletno uspešno delo na prav vseh področjih življenja in dela v krajevni skupnosti (Foto: M.B.-J.) nil, da so Slovenci začeli graditi svojo državo konec leja 1941, s 1. zasedanjem SNOS v Črnomlju 19. in 20. februarja 1944 pa seje slovenska državnost le še utrjevala. Zato pa so sedaj Črnomaljci toliko bolj razočarani zaradi južne meje, ki je tako močno zarezala med ljudi, medtem ko so odzivi odgovornih mož v republiki na njihove proteste zelo neodgovorni. Precej pozornosti je belokranjskim problemom v svojem slavnostnem govoru namenil tudi dr. Dušan Plut. REFERENDUM NE K VOLITVAM KRŠKO — V ponedeljek je Jedrsko elektrarno Krško obiskala delegacija Socialdemokratske prenove Slovenije. Na pogovoru, ki je sledil ogledu nuklearke, so predstavniki SDP med drugih povedali strankino stališče, naj bi predvideni referendum izvedli v letu, ko ne bo volitev. V razpravi pred glasovanjem bi morali enakovredno obravnavati čimveč informacij o nuklearki. Na povabilo SDP seje tega dne mudil v Krškem tudi dr. Zdravko Tomac, podpredsednik hrvaške vlade. DO OSME URE BREZ ALKOHOLA NOVO MESTO — Občinska skupščina je na zadnji seji sprejela tudi spremembo odloka o prepovedi točenja in pitja alkoholnih pijač do določene ure. V glavnem gre za preimenovanje organizacij združenega dela v podjetja in za spremembo višine kazni, omejitev točenja alkohola pa je ostala enaka, torej do osme ure zjutraj. V javni razpravi je bilo predlagano, naj bi prepovedali točiti alkohol vsaj do desete ure dopoldne, a ker so v drugih slovenskih občinah za uro blažji kot v Novem mestu, je padla odločitev, da ohranijo osmo uro kot mejnik v (ne)točenju alkohola. Posebnega člena o kontroliranju in kaznovanju točenja alkoholnih pijač mladoletnikom niso napisali, ker to urejajo že drugi predpisi. CISTERNE ZA NEMCE — Tehnološki sistemi Sevnica (TSS) so pretekli teden končali izdelavo petih cistern za asfaltne baze in osmih priprav za doziranje za nemškega poslovnega partnerja Gibat-ohL Na sevniški železniški postaji so pretekli četrtek takole preložili cisterne (za vsako bo TSS dobil okrog 30.000 mark) na železniške vagone, ki naj bi te dni prispeli v Limburg. V začetku marca bodo sevniški ko vinarji, ki delajo celo ob nedeljah, izvozili v Nemčijo še eno podobno pošiljko. (Foto: P. Perc) , DOGOVOR O SODELOVANJU KRŠKO — Pred dnevi seje tu mudila delegacija iz Obrigheima, s katerim že nekaj čaša sodeluje Krško. Predstavniki prijateljskega nemškega mesta in Krčani so sestavili program prihodnjega sodelovanja. I V obrambi le brez improvizacij Preko tisoč častnikov na nedeljskem zboru v Novem mestu — Minister Janša za stabilno obrambno politiko na trdni pravni podlagi — Zapostavljena TO NOVO MESTO — Kar več kot tisoč sto članov novomeške občinske organizacije Zveze častnikov Slovenije se je v nedeljo dopoldne v športni dvorani udeležilo informativnega pogovora in si ogledalo razstavo orožja enot TO, uniform in drugih izdelkov Opreme iz Kočevja ter demonstracije lokostrelskega športa, ki so jo pripravili člani novomeške lokostrelske družine. ti, kot da nimamo ničesar in še naprej improviziramo. y j^^ŠE Nadškof dr. Šuštar v Šentjerneju Prvič na pastoralnem obisku v tej župniji ŠENTJERNEJ — V nedeljo, 23. februarja, je bil v Šentjerneju na pastoralnem obisku ljubljanski nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar. To je bil prvi nadškofov obisk v tej veliki župniji, sedaj pa je prišel tudi zato, ker ne bo mogel priti k birmi, ki bo v Šentjerneju 3. maja, ko bo birmal stiški opat dr. Anton Nadrah. Nadškof seje ob 8. uri udeležil maše, ob 9. uri je prisostvoval srečanju pastoralnega sveta in cerkvenih ključarjev iz 14 podružničnih cerkva, ob 10. uri je bila v župnijski cerkvi v Šentjerneju slovesna maša, nato seje nadškof srečal z letošnjimi birmanci in njihovimi starši ter pozdravil mlade šentjemejske godbenike, med katerimi je večina letošnjih birmancev. Na sestanku v šent-jemejski osnovni šoli je beseda tekla o možnosti uporabe šolskih prostorov za verouk za šolarje iz Orehovice. Zaradi srečanja z nemškim zunanjim ministrom Genscherjem v Ljubljani je moral dr. Šuštar predvideni celodnevni obisk v šentjernejski župniji skrajšati. 5. RAZSTAVA DOMAČE OBRTI IN KULINARIKE TREBNJE — Delovna skupina za razvoj domače obrti v občini Trebnje pripravlja od četrtka, 5. marca, do nedelje, 8. marca, v avli stare osnovne šole v Trebnjem že 5. razstavo domače obrti in kulinarike. Prijave za razstavo, ki bo odprta ob 12. uri, potem pa vsak dan od 7. do 17. ure, bo do srede, 4. marca, sprejemala kmetijska svetovalna služba v Trebnjem oz. Tone Zaletel. MINISTER PAŠ V OPREMI KOČEVJE — Usoda kompleksa Jezero, katerega večinski lastnik je podjetje Itas iz Kočevja, še vedno ni jasna. Idej in načrtov je kar nekaj. Razvoj visokega turizma v občini, ki naj bi temeljil na ureditvi kompleksa kočevskega jezera, pa je bila osrednja tema razgovora z ministrom za turizem Ingom Pašem ob nedavnem obisku v Opremi. Shodu je dal poseben pomen obisk slovenskega obrambnega ministra Janeza Janše, kije spregovoril o aktualnih zadevah v zvezi z obrambno politiko v Sloveniji in odgovaijal na vprašanja. V razgovoru je sodeloval tudi predsednik Zveze častnikov Slovenije general Edo Pavčič. Minister Janša je prišel v Novo mesto tako rekoč naravnost z obiska v Avstraliji. Povedal je, da se tam zelo zanimajo za naše razmere, so pa tudi seznanjeni z. našimi zdrahami in aferami, ki drugod dobivajo lahko tudi čisto druge razsežnosti. DVANAJST SE JIH BO PREDSTAVILO KOČEVJE Na bližnjem sejmu Alpe-Adria v Ljubljani se bo posebej predstavilo 12 gostinsko-turističnih organizacij iz občin Kočevje (6), Delnice (3) in Čabar (3), ki bodo sodelovale tudi pri delnem kritju stroškov sejma. Čeprav je sejem tako rekoč pred vrati (bo zadnje dni marca), je še marsikaj nejasnega. Tako so na omenjenem sestanku udeleženci predstavili kar tri zamisli o območju predstavitve. Po prvi naj bi predstavili le Zgornjo Kolpsko dolino, se pravi dele občin Čabar, Delnice in Kočevje. Po drugi naj bi na predstavitvi sodelovala vsa občina Kočevje, in ne le njen obkolpski del. Po tretjem predlogu pa naj bi razen omenjenih treh občin v predstavitev vključili najmanj še občino Ribnica, po možnosti pa še Rašico, Tur-jak in vse do Škofljice. S V drugi polovici tedna sončno in toplo vreme. V zvezi s polemikami o tem, ali je slovensko predsedstvo ravnalo v skladu s svojimi pristojnostmi, ko je sprejemalo izhodišča nacionalne varnosti in obrambe, je minister Janša menil, daje pravno stvar čista, saj je imelo predsedstvo novembra, ko je veljala še stara ustava, vse potrebne pristojnosti za to, da je ta izhodišča sprejelo, prav tako pa je parlament na podlagi stare ustave sprejel dva sistemska zakona, ki še vedno veljata. Z novo ustavo namreč niso prenehali veljati stari akti, saj bi bila Slovenija sicer brezpravna država. Za uskladitev z novo ustavo je potreben * V normativni pravni podlagi po mnenju Janeza Janše manjka še en važen dokumnet, zakon o službi v slovenskih oboroženih silah, ki bi moral urediti notranja razmerja v slovenski teritorialni obrambi ter urediti status zaposlenih delavcev, profesionalcev, častnikov in vojakov. Za sedaj so delavci, zaposleni v TO, statusno izenačeni z ostalimi delavci v državni upravi, kar pa gre v njihovo škodo. Kot primer navedimo beneficirano delovno dobo, do katere bi sicer morali biti tisti, ki opravljajo posebne naloge in opravila, upravičeni. čas, kar je še posebej pomebno za področje obrambe, kjer je TO po obrambni vojni in odhodu JA prevzela povsem nove naloge in pristojnosti, kijih mora opravljati, pri čemer je bolje, da so vsaj dodelana izhodišča zasnove nacionalne varnosti in obrambe in drugi dokumen- NOVI ČRPALKI? NOVO MESTO — Če bodo pristojni občinski upravni organi v dveh mesecih spravili skupaj potrebno dokumentacijo, bosta že konec leta v Novem mestu stali dve novi bencinski črpalki. ena v Bučni vasi, druga v Žabji vasi. Postavila ju bo avstrijska firma. MINISTER NOVOMEŠKIM ČASTNIKOM: »Teoretična možnost je tudi članstvo v Nato paktu, vendar pa ta pakt ni zainteresiran za širitev, dokler nebo sam pri sebi razčistil s perspektivo,« je o možnostih bodoče obrambne strategije Slovenije novomeškim častnikom povedal obrambni minister Janša Levo od njega sedijo župan Marjan Dvornik, predsednik IS občine Novo mesto Boštjan Kovačič in predsednik občinske organizacije ZČS Janez Štrukelj, desno pa načelnik pokrajinskega štaba TO Albin Gutman in predsednik republiške 7.CS general Edo Pavčič. (Foto: T. Jakše) Varčni o pravem času? Tudi stabilna obrambna politika je za tuje investitorje znak, ali je neka država zaupanja vredna. Slovenci se okoli nje ne moremo zediniti in po podatkih, ki jih je v nedeljo v Novem mestu na vrgel obrambni ministre Janša, se razmere tu še dolgo ne bodo uredile. Za svojo obrambo namreč nismo pripravljeni prispevati niti zdaleč toliko, kot smo včasih dajali za JA. Še leta 1990, ko smo se že postavljali smo za obrambo Jugoslavije prispevali 850 milijonov dolarjev, leta prej pa tudi krepko čez milijardo ali več kot 7 odstotkov narodnega dohodka. V predlogu letošnjega proračuna, ki je bil v parlamentu načelno že zavrnjen, je obrambi Slovenije namenjenih 230 milijonov dolarjev ali 2,5 odstotkov narodnega dohodka, pa je kljub temu slišati, da je treba izdatke za vojsko in policijo zmanjšati Kar moti, je zlasti povezovanje sredstev za obrambo in policijo. Obrambo postavljamo namreč nanovo, policijo pa že od vojne sem, prav tako ne vzdrži primerjava o odstotkih dohodka, ki jih namenjajo za obrambo v A vstriji in podobnih državah, kjer imajo svoje obrambne sisteme prav tako že zdavnaj dograjene. Ko bi morali prispevati kaj za lastno obrambo, smo postali nenadoma zelo kritični in okoli teh vprašanj se lomijo prestižna kopja nekaterih strank. Pri vsem tem bi morali tudi pomisliti, da se sedaj velik del sredstev, namenjenih obrambi, vrača lastni industriji. T. JAKŠE Koristno bo pobrskati za računi Kdo in za kaj mora do konca marca napisati napoved za odmero dohodnine NOVO MESTO — Hitro se približuje čas, ko bo potrebno vložiti napoved za odmero dohodnine za lansko leto pri občinski lipravi za družbene prihodke. Med davkoplačevalci, med katere je zakon uvrstil tudi mnogo takih, ki tja zares ne sodijo, je nejasnosti okrog tega in strahu pred neznanskimi doplačili še vedno veliko, kar poskušamo odpraviti s pomočjo direktorice novomeške uprave Marjete Primic. »Napoved za odmero dohodnine za leto 1991 bo treba oddati do 31. marca na obrazcih, ki se pri nas dobijo le v Mladinski knjigi. Uprava za družbene prihodke bo zadnjih deset dni v marcu delala cele dni. Računamo, da bo šlo prek naših rok med 40 in 45 tisoč napovedi. Napoved je seveda možno in zaželeno poslati po pošti, na kuverti pa naj bi bilo to označeno, da bo prišla pošta neodprta v naše roke. Opozoriti pa moram, da pri najboljši volji ne bomo imeli časa zavezancem pomagati izpolnjevati napovedi. Se nekaj. Da bo odmera opravljena kasneje, če bodo ljudje čakali z oddajo napovedi do zadnjega, ne drži. Mi bomo napovedi poslali v obdelavo v Ljubljano vse skupaj po 31. marcu, vse odmere naenkrat pa bomo začeli razpošiljati ljudem, ko bodo prišle iz Ljubljane.« • Kdo vse mora napisati napoved za odmero dohodnine? »Zavezanci za dohodnino so fizične osebe s stalnim prebivališčem v republiki Sloveniji in tudi tisti, ki v Sloveniji sicer nimajo stalnega bivališča, so pa tu delali in dosegali dohodke vsaj pol leta. • Kaj vse spada v osnovo za odmero dohodnine? »V osnovo za dohodnino gredo najprej plače, v bruto zneskih, od katerih pa se odštejejo plačani prispevki za socialno varnost in drugi prispevki. Lani smo plačevali prispevke za odpravo vojne škode in škode po poplavah. V osnovo za dohodnino gredo tudi vsi po- CESTA TUDI PO HRVAŠKI STRANI KOLPE OSILNICA, ČABAR — Poročali smo že o prizadevanjih KS Osilnica in občine Kočevje za gradnjo ceste po slovenskem bregu Kolpe in Čabranke, da krajanom Osilnice ne bi bilo treba na poti do Kočevja nekajkrat preko državne meje. Ta prizadevanja podpira tudi država Slovenija, ki pa še ni zagotovila za to cesto potrebnega denarja. V sredo minuli teden pa je bil v Čabru sestanek predstavnikov te občine, Cestnega podjetja z Reke in republike Hrvaške, na njem pa so tudi obravnavali ureditev cest na hrvaški strani Kolpe in Čabranke, da tudi Čabrancem, ki žele v Brod na Kolpi ali Delnice, ne bi bilo treba nekajkrat prekoračiti državne meje. Dogovorili so se, da bodo posodobili in razširili cesto od Čabra do Zamosta pri Osilnici. Od Zamosta do Gašparcev bodo zgradili povsem novo cesto po hrvaškem obrežju Čabranke in Kolpe, od Gašparcev (Mirtovičev) do Kužlja pa bodo asfaltirali cesto, ki sojo razširili in pripravili za asfaltiranje že predlani in prej vojaki. samezni prejemki za priložnostno opravljanje storitev; vse pokojnine (plačane preko SPIZ, vojaške, izplačevane iz Beograda, pokojnine iz tujine, ne glede, kje jo upokojenec dobiva, pokojnine otrok po mrtvih starših); katastrski dohodek od kmetijskih in gozdnih zemljišč (zmanjšan za oprostitve in olajšave); dobiček, dosežen z opravljanjem obrtne dejavnosti; dobiček, dosežen s prodajo kapitala (stavb, zemljišč ipd.); znesek obresti za dana posojila; dohodki, doseženi z udeležbo na dobičku (od delnic, obveznic, vlog); avtorski honorarji. Upoštevajo se prejemki, dobljeni do 1. l.do31.12.1991, ne glede na to, kdaj so bili zasluženi. Delavcem bodo podatke o prejemkih dali v podjetju oz. za druge zaslužke izplačevalci le-teh. Upokojenci so obvestila že dobili od SPIZ (vojaški bodo morali za prvih 10 mesecev sešteti prejete zneske in jih dopisati). Obrtniki bodo dobili podatke z odločbo o odmeri davkajz dejavnosti in napoved za dohodnino bodo morali potem oddati v 15 dneh. Podatke o katastrskem dohodku je dolžna dostaviti zavezancem občinska uprava. » Marjeta Primic * Kaj od prejemkov ne sodi v osnovo za dohodnino? »To so razne nagrade ob priznanjih, priznavalnine, prispevki iz naslova socialnovarstvenih pomoči, nadomestila za invalidnost, zaslužek invalidov z nad 70-odstotno okvaro, zaslužek dijakov in študentov, ki ga dobijo za začasno opravljanje dela prek študentskega servisa ( če pa delajo po pogodbi mimo servisa, so zavezanci za dohodnino), štipendije, nagrade na podlagi zakonov.« • Za kaj pa bo priznana olajšava pri odmeri dohodnine? »Olajšav je po vsebini več skupin: olajšave na račun stroškov za določene namene, plačani samoprispevki, olajšave za invalidne osebe in za zavezance, starejše od 65 let, pa olajšave za vzdrževane družinske člane. Olajšava bo priznana za: sredstva vložena v delnice, obveznice, vloge v podjetja in zadruge; reinvestirana sredstva od udeležbe na Mariborsko pismo Na Pohorju je toplo, tekma bo Zadnji hip rešitev MARIBOR — Ko so slovenski televizijci v športni oddaji na Sedmi stezi pred kratkim podvomili odkrito pred kratkim o tem, ali bo Maribor konec februarja imel dovolj snega za organizacijo svetovnega mladinskega prvenstva v alpskem smučanju je med mariborskimi organizatorji završalo. Neuničljivi Dušan Senčarje bil besen — »dobro obveščeni« so govorili celo o premišljeni igri, dirigirani iz. Ljubljane, ki naj bi bila del maščevanja za zadnjo Zlato lisico ko je Senčar bil proti selitvi ženskega veleslaloma v Kranjsko Goro, ta je bil potem v italijanskem Piancavallu. Mariborski odzivi so bili gotovo prenapihnjeni, kajti televizijcem res ne kaže zameriti, če so opozorili na problem, ki se ga Senčar in smučarski klub Branik sama dobro zavedata ~ da nadmorska višina pohorskega snežnega stadiona, ne glede na dobro opremljenost s snežnimi topovi, ne bi nobenemu organiza- dobičku; vlaganja v reševanje lastnega stanovanjskega problema (nakup stanovanja za otroka ni osnova za olajšavo), v kar sodijo kupnine ali zneski v tekočem letu plačanih anuitet posojila ali nakupi materiala prek zadruge; vlaganja v vzdrževanje stanovanja ali stanovanjske hiše (v to sodi 80 odst. stanarine ali prispevka za vzdrževanje etažnega lastnika oz. zneski, vloženi v vzdrževanje hiše, za katere ima zavezanec račune); vložki v gradnjo malih HE, varstvo okolja in varčevanje z energijo; sredstva, ki jih je lastnik kulturnega ali zgodovinskega spomenika vložil v njegovo vzdrževanje: prispevke in premije, plačane za povečanje socialne varnosti, v kar pa najbolj aktualen dokup delovne dobe ne sodi; sredstva, porabljena za nakup zdravil, pripomočkov, plačilo participacije (olajšava se tu izjemoma upošteva tudi, če je zavezanec to kupil za vzdrževanega družinskega člana); sredstva za izobraževanje ob delu in nakup učnih pripomočkov za zavezanca (računalnik je olajšava); športna oprema; plačane članarine; prostovoljni denarni prispevki in darila. Vsi ti zneski skupaj lahko zmanjšajo osnovo dohodnine za največ 10 odstotkov. Plačani samoprispevki se upoštevajo kot olajšava v polni višini, 100-odst. invalidnim osebam je priznana olajšava v višini ene povprečne slovenske letne plače, zavezancem nad 65 let pa 8 odst. povprečne letne plače. Za vzdrževanega družinskega člana se šteje: zakonec, ki nima (dovolj) sredstev za preživljanje; otrok oz. posvojenec do 18 let, nad 18 pa, če se šola ali je prijavljen kot nezaposlen; pastorek; vnuk (če nima staršev ali pa so že ti vzdrževane osebe); starši ali posvojitelji zavezanca, če so brez lastnih sredstev za preživljanje. Za enega otroka in druge vzdrževane člane se prizna zmanjšanje osnove za dohodnino v višini 8 odst. letne povprečne plače v republiki Sloveniji, za vsakega nadaljnjega otroka pa še 2 odstotka več. Zavezanec, ki vzdržuje dva otroka in mamo, bi imel torej 26-odstotno (8+10+8) olajšavo. Za otroke, ki se šolajo izven domačega kraja, se olajšava poveča še za dodatne 4 odstotke, za otroke, motene v duševnem in telesnem razvoju, je olajšava 20, za trajno nezmožne za delo pa 50 odst. (kje med slednjima dvema potegniti mejo, še ni dogovorjeno). Če pa ima vzdrževani član kakršnekoli lastne dohodke, je treba zneske vpisati v napoved.« * Je strah pred velikimi doplačili dohodnine upravičen? »Kdor vzdržuje vsaj enega družinskega člana in bo uveljavljal tudi 10-odst. olajšavo, velikih zneskov ne bo doplačeval. Vsekakor seje treba znajti, pobrskati za računi, ki pa jih napovedi ne bo treba prilagati, in_pametno prijaviti vzdrževane osebe. Če imata zakonca približno enake dohodke, je pametno, da prijavi kot vzdrževano osebo vsak enega otroka, sicer pa oba otroka tisti, ki ima občutno višje dohodke.« Z.L.-D. Miran Potrč Poslanski večer Miran Potrč med kočevskimi prenovitelji KOČEVJE — Minuli četrtek je bil gost kočevskih prenoviteljev skupščinski poslanec Stranke demokratične prenove Miran Potrč. Zbranim v dvorani Centra usmerjenega izobraževanja v Kočevju je govoril o dogodkih z nedavne seje republiške skupščine. Po njegovem mnenju sta bila le bolezen in službena odsotnost razlog, da novi mandatar Marko Voljč ni dobil potrebne revščine. G. Voljč pa je kljub temu dosegel moralno zmago, saj je zanj glasovala več kot polovica poslancev. Posledica takšnega razpleta dogodkov v parlamentu pa bo še bolj poglobljena kriza, saj bo vladi le s težavo uspelo pridobiti podporo glede ključnih odločitev. Iz tega sledi več možnih posledic in ravnanj, med katerimi je najmanj verjetno to, da bi manjšina, kije še vedno v okviru Demosa, skupaj z vlado ugotovila, da nima več potrebne večine in da bi zato pristala na povezovanje z drugimi strankami. Malo je tudi veijet-no, da bi vlada sama ugotovila, da nima več večine, in da bi zato odstopila. Tako se verjetno obeta še večja ignoranca parlamenta s strani vlade in zato ostajajo edino upanje čimprejšnje volitve. S strani stranke je, po Potrčevem mnenju, sicer dobro, da vlada vztraja še naprej, saj se tako pri volilcih še bolj zmanjšuje ugled vladajočih strank. Za podporo Marku Voljču pa so se v SDP odločili zato, ker niso gledali na interese stranke, ampak izključno na interese volilcev. M. L.-S. BELOKRANJSKO MUZEJSKO DRUŠTVO IMA SKUPŠČINO METLIKA — Jutri, v petek, 28. februarja, bo imelo Belokranjsko muzejsko društvo v metliškem kulturnem domu redno letno skupščino, ki se bo začela ob 17. uri. Na skupščini bodo pregledali delo in poslovanje društva od zadnjega takega članskega shoda ter se dogovorili, kaj in kako bodo delali v prihodnje. Po skupščini bodo prikazali filma Pomlad v Beli krajini in Sprehod v Belo krajino. ||iiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimmiHiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimimiiiiiiiiiiiimiiiii(t E torju, pa naj je še tako zagnan, žago- § tovila mirnega spanca, če ima am- E bicijo iz tega stadiona napraviti 1| tekmovališče za največje svetovne E prireditve. Cilj je na vsega 300 me- e trov in je Maribor v tem pogledu E fenomen, ki mu med prizorišči =j smučarskega cirkusa v svetu ni E para. = Znan je dovtip, ki vsako leto kro- = ži po mestu: toplo postaja, torej se = bliža Zlata lisica. Tudi svetovno = mladinsko prvenstvo, ki se je ta te- {§ den začelo na Pohorju, je vse do = zadnjega viselo v zraku in prireditelj E seje lahko oddahnil, ko je Slovenijo = dosegla hladna fronta in v zadnjem §E hipu omogočila »delanje« snega. Če 1 torej kdo meni, da Senčar et Co. E prevečkrat rinejo z, glavo skozi zid = in so preambiciozni glede na vre- E menske razmere na Pohorju (ambi- = cija je seveda povezana z denarjem, 5 ki se ob morebitni odpovedi prven- = stva Mariboru nikoli ne bi mogel E povrniti), je nedvomno legitimno = mnenje. E Da ne bo pomote: v resnici sploh e ne gre za kak umetno proizvedeni E spor med Mariborom in Ljubljano j| (beri: Kranjsko Goro in Pohorjem, E dvema stalnima slovenskima prizo- E riščema svetovnega smučarskega E pokala), temveč je tudi v samem e Mariboru že vrsto let precej pomis- E lekov v zvezi z. Zlato lisico. V mno- j| gih pripombah gre sicer za ceneno E socialno demagogijo (»na Pohorju E trošimo denar za umetn i sneg, da bi š potešili ambicijo skupine ljudi, me- = sto pa gospodarsko propada«), dej- || stvo pa je, da v vseh teh 20 letih Ma- E ribor ni znal od te velike prireditve = iztržiti skoraj ničesar — ne turistič- §j no ne kako drugače. = MILAN PREDAN E Javna dela tudi za šolane V dolenjski regiji bo lahko dobilo delo 417 brezposelnih — Začasna, a vendarle koristna rešitev NOVO MESTO — Na novomeškem Zavodu za zaposlovanje'skušajo problem brezposelnosti blažiti tudi z javnimi deli. Poskusno so z njimi začeli lani. V dolenjskih občinah so imeli lani 17 programov za izvajanje javnih del, letos pa že 53, ki jih je prijavilo 26 različnih izvajalcev. V programe se bo lahko vklj učilo 417 brezposelnih in opravilo 410.000 delovnih ur. To pa pomeni enoletno zaposlitev za 190 delavcev. Letošnji programi so tudi zahtevnejši od lanskih, za izvedbo razpisanih javnih del bodo potrebovali tudi več kot 50 delavcev z višjo in visoko izobrazbo ter 60 s končano srednjo šolo. Delavci, ki so vključeni v javna dela. še naprej ohranijo status brezposelne osebe, hkrati pa prejemajo 80 odst. zajamčenega osebnega dohodka, imajo pravico do nagrade in do povračila po- tnih stroškov in stroškov prehrane med delom. So tudi invalidsko, pokojninsko in zdravstveno zavarovani, če pa v tem času najdejo zaposlitev, lahko zjavnimi deli prekinejo. Predvsem pa imajo ta • Stane Žagar, vodja področja zaposlovanja pri novomeškem Zavodu za zaposlovanje, pravi, da so bili z lanskoletnim poizkusnim izvajanjem javnih del zadovoljni tako tisti, ki so predlagali in poskrbeli za programe, kot tudi brezposelni, ki so se nanje prijavili. Led je prebit, javna dela so lahko koristna začasna rešitev tako za brezposelne kot tudi za družbo. javna dela poleg vsega tega namen, da brezposelne obdržijo v delovni kondiciji. Delavci, ki so se pri delu še posebej izkazali, lahko dobijo tudi stalno zaposlitev. Lani jo je dobilo pet delavcev. J. D. Meritve zraka v Novem mestu Izmerjene povprečne 24-urne koncentracije SO? v mikrogramih na kubični meter zraka Datum meritev MERILNA MESTA Center Žabja vas Ločna. Drska Bršljin I7. 2. 90 39 33 34 29 18. 2. 63 37 45 68 53 19. 2. 57 69 76 54 53 20. 2. 68 61 66 40 60 21. 2. 84 60 46 57 45 22. 2. 60 32 34 39 28 23. 2. 83 40 50 28 35 žTiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiimmiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiif^ Mejna povprečna 24-urna koncentracija S02: 125 ug/m3 Kritična povprečna 24-urna koncentracija S02: 375 ug/m3 Mejna koncentracija je tista, kije po Odloku (U. L. RS. 30/90) še dovoljena. Pri kritični koncentraciji so potrebni izredni ukrepi. Naša anketa Kam greš, Slovenija? Niso še pozabljeni časi, ko je moral biti pri nas kandidat za neko funkcijo ali pomembnejše mesto moralno-politično neoporečen, kar je z drugimi besedami pomenilo tudi ideološko pravilno naravnan. Mehčanje komunističnega sistema, ki si ga večina sedanjih oblastnikov ne more zapisati ravno med svoje zasluge, je pred leti vendarle pometlo s to opredelitvijo. Ob zadnjih volitvah sodnikov slovenskega ustavnega sodišča pa je premier Lojze Peterle v slovenskem parlamentu izrekel misel, kije marsikdo v tej naši ljubi mali in končno samostojni državi prav zares ni pričakoval: daje pri izbiri pomembna ne le strokovnost, ampak tudi svetovni nazor kandidata. Na ta način sta odpadla dva kandidata, dr. Milan Gaspari in dr. Ivan Kristan. Vse znanje in vsa strokovnost nenadoma nista vredni počenega groša, tudi za to stroko se očitno spet zahteva in najbolje, daleč nad profesionalnostjo in znanjem, vrednoti ideološka čistost, le da tokrat druge barve. Zahtev po odstranitvi raznovrstnih kadrov, ki so delali že v prejšnjem sistemu, je nasploh vse več, množijo se tudi zaresni primeri odstranjevanja »nepravovernih« kadrov. Da vsaka oblast želi posebno na ključnejših mestih predvem svoje ljudi, ni sicer nič novega, da pa naša, ki še pomni boljševistično preteklost, hoče spet zganjati tak ideološki ekskluzivizem, je vendarle zunaj meja razuma. Quo vadiš, Slovenija? BRANKO MATKOVIČ, predsednik skupščine občine Metlika: »Še v času socializma smo moralno-politično neoporečnost črtali iz zakonodaje, zato v času mlade demokracije v Sloveniji in obračanja k Evropi ne bi smeli imenovanj na javne funkcije pogojevati s svetovnim nazorom. Poleg stroke morata biti najpomembnejša kriterija znanje in sposobnost, to pa mora kandidat dokazati z rezultati dela ali s preverjanjem znanja.« BOGOMIR MIHELIČ, upokojenec iz Vinice: »Nekatere Slovence, ki so bili v službi v Beogradu, smo prosili, naj tam ostanejo še nekaj časa in na ta način prispevajo k osamosvajanju Slovenije. Ni prav, da jim sedaj to službovanje očitamo. Prijavnih funkcijah je gotovo na prvem mestu stroka in ne politična opredeljenost. Kar pa se tiče Kristana, ga cenim in mislim, da mu je bila stoijena krivica.« MARKO ROVAN, komercialist v Me-gatronu v Kočevju: »V silni vnemi pregona starih boljševikov se gre včasih predaleč, je pa povsod tako, da si koalicija na oblasti namešča delavce v javnih službah. Strinjam se z zamenjavo ljudi iz prejšnje vladajoče garniture na političnih funkcijah, morali pa bi se zavzemati za depolitizacijo politično-strokovnih funkcij, kakršna je sodnik ustavnega sodišča. Tudi javnih služb na področju obrambnih, notranjih in zunanjih zadev naj ne bi politično pogojevali.« STANE HAFNAR, novinar Novih novic v Ribnici: »V demokraciji naj bi bilo normalno, da tisti, ki so na oblasti, skušajo v javne službe nastaviti ljudi, ki so njihovi politični somišljeniki. To naj bi jim uspevalo, če imajo dovolj veliko politično moč. Pomanjkanje te moči se pri nas skuša skriti in nadomestiti z zahtevanimi svetovno-nazor-skimi vrednotami za kandidate tudi za popolnoma strokovne funkcije. To v javnosti zbuja odpor.« n IGOR VIZJAK, predsednik Območne organizacije ZSSS za Dolenjsko, Novo mesto: »Vladanje s podrejanjem ustanov in podjetij preko kadrovske »čistosti« je lastnost totalitarnih, ne demokratičnih družb. Menim, da v gospodarstvu, šolstvu, sodstvu, javnih službah politika nima kaj iskati. Trdim, da bi bilo bolje odpravljati vzroke, kot pa razglabljati, kako omejiti posledice. Če temu ne bomo kos, bo množičen umik v politično apatijo.« IVAN LESKOVEC, tehnični sekretar in poveljnik Občinske gasilske zveze Brežice: »Gasilec ob požaru ne vpraša, komu gori, kakšne politične pripadnosti je prizadeti, ampak gre gasit. Podobno nepristransko mora pri svojem delu ravnati na primer tudi sodnik. Ne sme gledati, koga ima pred sabo. Pri izbiri kandidatov za javne funkcije bi morala odločati samo strokovnost in ne politična pripadnost.« . § ' ■.«««. M VINKO FRIC, predstojnik strojne šole v Krškem: »Pri sprejemanju kandidatov za javne funkcije bi morala vedno odigrati odločilno vlogo strokovnost. Mislim, da splošna zakonodaja dovolj natančno določa oporečnost in neoporečnost. Nekdo, kije v kazenskem postopku, verjetno ne more biti nosilec javne funkcije. Enako velja za nekoga, ki bi delal v popolnem nasprotju s hotenji naše države.« JANEZ HOHKRAUT, obrtnik iz Sevnice: »Nisem bil niti za 'rdeče’ niti nisem za 'črne' in ne vidim nobenega smisla, da bi pri izbiri javnih delavcev morala odločati ideološka pripadnost. Obrtniki moramo še posebej gledati predvsem na stroko, zato se mi zdi pretirano poudarjanje ideološke oziroma strankarske pripadnosti, kakršnemu smo bili nazadnje priča tudi v slovenskem parlamentu, sila neproduktivno.« ZVONE PUNGERČAR, delavec iz Mokronoga: »Bolj malo se zanimam za politiko. Kolikor sem lahko spremljal dogajanja v republiški skupščini, predvsem ob kandidaturi magistra Voljča za mandatarja slovenske vlade, se mi zdi, da pri nas kljub raznim spravam še nismo spravljeni. Ne le tiste, ki segajo po najvišjih stolčkih, ampak že tudi mlajše, neobremenjene, nekateri bolj ocenjujejo po tem, kaj mislijo, kot pa, kako dobro delajo.«' Kakovost mleka najvišje merilo Izobraževalni program sevniške kmetijske svetovalne službe za kmete PREDAVANJE O GNOJENJU IN PRIKAZ REZI ČRNOMELJ — Tukajšnja kmetijska svetovalna služba pripravlja predavanje o gnojenju polj, vinogradov in sadovnjakov ter problemih pri uporabi gnojevke v kmetijstvu, ki bo v petek, 28. februarja, ob 17. uri v sejni sobi črnomaljske občinske skupščine. Predaval bo prof. dr. Mirko Leskovšek iz Biotehniške fakultete v Ljubljani. V sredo, 4. marca, pa bo ob 15. uri v sadovnjaku pri osnovni šoli v Župančičevi ulici mag. Alojz Muster iz novomeškega Kmetijskega zavoda prikazal obrezovanje sadnega drevja. SEVNICA — Kmetijska svetovalna služba v Sevnici, ki jo vodi Brigita Berdik, je tudi za letošnje leto pripravila bogat izobraževalni program za kmete. Ker je v sevniškem kmetijstvu najmočnejša živinoreja, saj pridela kar okrog 80 odstotkov družbenega proizvoda iz kmetijstva, PREDAVANJE O OBREZOVANJU PARKLJEV METLIKA — Tukajšnja kmetijska svetovalna služba pripravlja v petek, 28. februarja, predavanje o obrezovanju parkljev pri kravah in sicer ob 8. uri v gostilni Kapušin na Krasincu ter ob 18. uri v gasilskem domu na Krivogla-vicah. Za prikaz obrezovanja bo poskrbel dipl. veterinar Andrej Plut so tej panogi posvetili nekoliko večjo pozornost v programu 30 predavanj, ki bodo na Studencu, v Sevnici, Sent-janzu m Tržišču. Nekatera predavanja so že opravili oz. se bodo zvrstila v naslednjih tednih. V predlogu razvojne kmetijske politike v občini so opredelili, da je treba večjo pozornost posvetiti sadjarstvu pa tudi jagodičevju in zelenja-darstvu. Ker so pri dopolnilnih dejavnostih šele na začetku, niso pozabili na to, kako bi kmete s pomočjo strokovnih nasvetov in predavanj ogreli tudi za novosti zunaj »železnega repertoaija«, ki ga ponuja prevladujoča živinoreja. Svetovalka Slavica Šušterič je izdelala, tako kot drugi sodelavci kmetijske svetovalne službe za svoja področja, tudi pester program izobraževanja za kmečke žen- l NOVOMEŠKE TRŽNICE Prebuja se pomlad, bi lahko rekli ob zadnjem ponedeljku na novomeški tržnici. Teloh po 40 tolarjev je že nekaj časa na stojnicah, sedaj so se Pojavili še zvončki in mačice. Branjevke na veliko ponujajo čebulček. Uvoženi iz Holandije ima ceno 260 tolarjev, belokranjski pa je za 40 to-larjev dražji. Jajca iz Longarjeve valilnice iz Žužemberka so ta ponedeljek bila res nekolikanj skromnejša po obsegu, zato pa tudi najcenejša. Ponujali sojih po 8 tolaijev, ostale branjevke pa so držale ceno okrog 13 tolaijev. Ostale cene: fige, rozine, suhe slive p° 250, cvetača 100, jabolka po 60 do 90, hren 200 tolarjev za kilogram. regrat 50 za kupček, smetana 200, sirček 140, fižol 120, orehova jedrca 650, rdeča pesa 50, česen 100 tolarjev za venec. V stojnici Sadja in zelenjave so ta ponedeljek ponujali: banane po 129, pomaranče po 99, cvetačo po 130, korenje po 75, jabolka po 66, rdeča pesa je bila 42 in brstični ohrovt 257 tolaijev. O • • v Sejmišča BREŽICE — Na sobotni redni tedenski sejem so prodajalci pripeljali 176 do tri mesece starih in 23 starejših prašičev. Prvih so prodali 115 po 250 do 280 tolaijev, drugih pa 17 po 120 do 140 tolaijev kilogram žive teže. Pred gnojenjem brez gnojil Ne pomnimo tolikšne nepripravljenosti in stihije, ki _______zdaj vlada na tržišču mineralnih gnojil_____ Tik pred prvim spomladanskim dognojevanjem pšenice z dušikom smo, toda na Dolenjskem (verjetno pa tudi drugod) tako rekoč ni mogoče kupiti niti vreče mineralnega gnojila. Vsaj v petek je bilo tako, ko smo razmere preverjali Izpraznjena je bila zadnja zakotna prodajalna in nihče ni vedel natančno pojasniti, kaj se dogaja, od kod in kdaj bodo gnojila vendarle prišla. Tako nepripravljeni še nismo pričakali pomladanske setve. Še nedolgo tega smo na tej strani poročali o obisku direktorja IN E iz Kutine v slovenskem ministrstvu za kmetijstvo, ki je javno zagotovil, da je ta tovarna (ki sojo, mimogrede povedano, pomagali graditi in vzdrževati tudi slovenski kmetje in družbeni obrati) pripravljena dobaviti naši republiki 129.000 • DUŠIK MNOŽI ZRNJE —Kot je pokazal poskus v Grobljah pri Trzinu, je v naših razmerah 40 kg čistega dušika, dodanega hektarju posevka pšenice v obliki spomladanskega dognojevanja, zvečalo pridelek za 6,20 ton. Dr. Tanjšek priporoča, da se dognojevanje začne okrog 10. marca, torej upravičeno bijemo plat zvona. Škoda, če poljedelci te možnosti za povečanje pridelkov ne bi izkoristili, če so jeseni že sejali visokorodne sorte. Ali pa se morda vračamo nazaj na stare domače ekstenzivne osinke, ki ne potrebujejo toliko dušika, dajejo pa zato nekajkrat manjše pridelke? ton kompleksnih gnojil NPK, 73.000 ton kana in 18.000 ton uree, kar bi več kot zadostovalo za celotne potrebe. Gnojila naj bi bila dražja samo za 6-odstotno carino in enoodstotno carinsko evidentiranje. Toda obljube so eno, dejanja pa drugo. IN A je dobila velik izvozni posel na Kitajskem, od hrvaške vlade pa je zahtevala dovoljenje za reci in piši 99-odstotno podražitev! Tako je, če si monopolist Vreča mineralnega gnojila bi tako kmeta stala namesto dosedanjih okrog 900 tolarjev dvakrat toliko. Seveda ostane še možnost uvoza iz drugih držav, predvsem iz Avstrije. Tovarna dušika Ruše, ki je dve leti nazaj prenehala izdelovati mineralna gnojila, je pripravljena kupiti večje količine gnojil pri avstrijski družbi Agro Linz, seveda na posojilo. Z uvozom so se začele ukvarjati tudi nekatere trgovske organizacije, ki s kmetijstvom nimajo nič skupnega. Kako daleč so ta čas vsi ti posli, je kaj težko ugotoviti Ostaja dejstvo, da vlada na tržišču mineralnih gnojil nepripravljenost, bolje rečeno popolna stihija, in da je oskrba v veliki negotovosti Samo eno je gotovo: gnojila bodo v vsakem primeru občutno dražja, posledice za vse, ki moramo jesti, pa znane. M. LEGAN Kmetijski nasveti Krava pri gobcu molze Mleka ima Slovenija preveč in že s tega stališča si zakonodajalec ne bo pomišljal sprejeti ostrejše predpise o higienski kakovosti. Le-te že napoveduje novi »Pravilnik o kriterijih za ugotavljanje higienske in fizikalno-kemijske kakovosti surovega mleka ter pogojih plačevanja mleka po kakovosti«, ki bo uvedel evropske standarde na tem področju in marsikaterega rejca postavil pred nerešljive probleme. Dobri poznavalec šokantno slabe higienske kakovosti dolenjskega in posavskega mleka (to so dokazale obsežne mikrobiološke preiskave) mag. Franc Colarič je na tej strani zapisal, da stroki dolenjski in posavski kmet ne bosta nikoli odpustila, če jih bo v tej težki preizkušnji pustila na cedilu. Vsekakor bo treba narediti vse, da s prehodom na novi pravilnik ne bo huje prizadeta reja krav in pridobivanje mleka, ki daje premnogim kmetijam možnosti za preživetje. Toda ne gre samo za higiensko kakovost marveč, tudi za fizikalne lastnosti, kijih mora mleko, namenjeno prodaji, imeti. Samo primer: novi pravilnik za prevzem mleka zahteva, da mora biti v njem najmanj 3,2 odst. tolšče in najmanj 8,5 odst. suhe snovi, kamor prištevamo mlečni sladkor, beljakovine in minerale. K sreči se da s pravilno, uravnoteženo prehrano vplivati na vsebnost teh snovi v mleku. Beljakovine postajajo vse pomembnejša sestavina mleka in v tem že prekašajo mlečno tolščo, s katero so v medsebojni povezavi. Več ko ima mleko tolšče, več ima tudi beljakovin. Znano je tudi, daje količina namolzenega mleka v nasprotnem sorazmeiju z vsebnostjo suhe snovi. Torej več ko je mleka, bolj je »vodeno«. To poudaijamo zato, ker mora rejec v intenzivni reji nadomestiti večjo proizvodnjo z večjim in boljšim krmnim obrokom. Krava pač pri gobcu molze. Količina suhe snovi in beljakovin je zelo odvisna od količine surovih beljakovin v krmi pa tudi od energije, ki jo ima kr-ma. O tem je mogoče strokovno zelo podrobno razpravljati in računati, vendar je za rejca najpomembnejše, da ve, kakšni so resnično bogati in izravnani krmni obroki ter kako je mogoče izkoristiti genetske možnosti, ki jih imajo posamezne živali. O tem več kdaj drugič. Inž. M. L. m E: ii*-, »inroffmffiffff Čudežni česen Deluje antiseptično in antibiotično — Priprava tinkture Hvale o veliki zdravilni vrednosti česna kar noče biti konec. Najmlajši slovenski dnevnik Slovenec pod naslovom »S česnom proti gripi in mozoljem« trdi, da je česen tako vsestransko zdravilen, da je skorajda nemogoče našteti vse njegove zdravilne učinke. Židje so po trditvah pisca menda prepričani, da se morajo prav tej na zunaj tako neugledni vrtnini zahvaliti, da so s pridobljeno žilavostjo stoletja zdržali v svoji diaspori. Česen vsebuje snovi, ki delujejo antiseptično in antibiotično ter blagodejno učinkujejo na dihala, prebavila, srce in ožilje. Česnov sok pospešuje prekrvavitev sluznic v prebavilih, zadržuje množitev gnilobnih bakterij in s tem prepreči marsikatero bolezen. Zelo ugodno deluje tudi na srčno mišico in krvni obtok ter odpravlja nespečnost, glavobol, preutrujenost in celo depresije. Na dihalih dela prave čudeže. Ljudsko zdravilstvo, ki učičnko-vanje česna pozna že tisočletja, priporoča česnovo tinkturo. Pripravimo jo tako, da 250 g česna nalupimo, narežemo in namočino v žganju, steklenico dobro zamašimo in pustimo 14 dni na soncu, vmes pa večkrat pretresemo. Po tem času vsebino precedimo in tako dobljeno tinkturo spravimo na hladno. Uporabna je eno leto. Z mazanjem in utiranjem v kožo se s pomočjo te tinkture človek lahko znebi mozoljev in nekaterih drugih kožnih tvorb, z uživanjem kapljic pa kašlja, bronhitisa, napenjanja, trebušnih krčev in glist. Neprijeten duh, ki mnoge tako moti, ni nič v primerjavi s koristmi, pa še tega seje mogoče znebiti z žvečenjem vejice peteršilja. ske in mladino. Odziv je bil zaenkrat nad pričakovanji. Kar 118 kmetov se je zbralo na nedavnem zanimivem pogovoru o higienski molži, analizah mleka in odkupu, ki so ga pripravili skupaj s sevniškim govedorejskim društvom. Kmetje so dobili odgovore na številna vprašanja, ki sojih zastavili predstavnikom Ljubljanskih mlekarn in sevniške kmečke zadruge. Rejce najbolj skrbi zaostrovanje meril o kakovosti in higieni mleka, zlasti ker je na obzorju nov pravilnik za kakovost mleka. To utegne dobršnemu delu od 650 rejcev, ki oddajajo mleko precej zagreniti življenje, saj jih je januarja imela oporečno mleko kar dobra tretjina. P. P. POKUŠNJA V PODBOČJU PODBOČJE — Pokušnja vin iz te vinogradniške podružnice bo v sredo, 4. marca, v gostilni Kerin. Vzorce naj vinogradniki prineso v nedeljo, L marca, podelitev diplome z zabavnim srečanjem vinogradnikov bo v soboto, 7. marca. ŠE ENA POKUŠNJA TRŠKA GORA — Lokalno pokušnjo vin iz območja te podružnice pripravljajo v petek, 6. marca, na Srednji kmetijski šoli Grm. Vsi, ki želijo preveriti, kakšno vino imajo v svojih sodih, lahko vzorce oddajo v četrtek, 5. marca, med 12. in 17. uro v kleti šole na Bajnofu. PREDAVANJE IN DEMONSTRACIJA STRAŽA — Danes, 27. februaija, bo ob 16. uri v prostorih osnovne šole Vavta vas inž. Jože Maljevič predaval o vzgoji vinske trte. V ponedeljek, 1. marca, bo ob 16. uri v Rumanji vasi pri Stanetu Zupančiču in Jožetu Palčiču inž. Janez Hrovat demonstracijsko obrezoval sadno drevje. Vabljeni! NOV ODBOR NA VELIKEM TRNU VELIKI TRN — V soboto je sedlo za mizo 40 vinogradnikov vinogradniške podružnice Veliki Trn. Izbrali so nov odbor, ki ga bo poslej vodil Franc Lekše, tajnik bo Maijan Tuma, blagajnik pa Janez Žam. V svoj delovni program so najprej zapisali, da bodo 7. marca pripravili pokušnjo vin, diplome za najboljše vzorce pa bodo razdelili na slovesnosti 14. marca. • Politdca je hec, dokler niso ljudje lačni (Černetič) EN HRIBČEK BOM KUPIL... Ureja: mag. Julij Nemanič Kaj lahko prinese nov zakon o vinu? Avstrijski zgled K temu razmišljanju meje vzpodbudil članek z enakim naslovom v avstrijski strokovni reviji. Priznati moramo, da so avstrijski kolegi daleč pred nami, zato so za nas stalen vir informacij. Zaradi znanih neslavnih dogodkov, ki so se odvijali pri naših sosedih v osemdesetih letih, so popravljali vinsko zakonodajo leta 1985 in lani, zdaj pa so zopet pri tem poslu. Torej imajo sveže izkušnje, ki jim je dobro prisluhniti. Zavedajo se, da bodo z odprtjem evropskega trga v Avstrijo več kot doslej uvažali cenena namizna vina. Hočejo si zagotoviti trg za svoja vina, in da bi se avstrijska vina čimbolj razpoznala po etiketi in oznakah, gredo tudi v novo kakovostno razdelitev, ki bo naslednja: • kakovostna vina, • deželna vina (Landwein), v našem primeru bi bil zanje ustrezen prevod slovenska vina. • namizna vina. Oznaka landwein je nova. Mnenja so, da se bo s to novo kategorijo vin avstrijski porabnik lažje orientiral v množici namiznih vin. Land-wein bo lahko samo avstrijsko vino in oznaka poleg Steiermark ali Bur- genland bo kupcu tudi povedala, odkod izvira. Da bi tudi namizna avstrijska vina zaščitili pred uvoženimi, bodo označevali tudi »avstrijsko namizno vino«. Landvvein mora v kakovosti zadovoljiti nekatere zahteve, ni pa obvezno s to oznako uradno ocenjevati vino oziroma steklenico prelepiti čez zamašek s trakcem, ki nosi državno kontrolno številko. Kakšni pa so novi predlogi za omejevanje količinskega pridelka za posamezen kakovosten razred na hektar? Od trgatve enega letnika sme v promet z enega hektara vinograda: • 7000 kg grozdja oziroma 50001 vina posebne kakovosti (pozna trgatev); • 8000 kg grozdja oziroma 60001 kakovostnega vina; • 8000 kg grozdja oziroma 60001 landvveina; • ni količinske omejitve za namizna vina. Za reševanje prehodnega obdobja zaradi različno rodnih let predlagajo 15001 vina na 1 ha, ki ga morajo skladiščiti do 31. decembra naslednjega leta in šele potem prodati kot vino posebne kakovosti, kakovostno vino ali landvvein, kakor je pač uvrščeno v kakovostni razred. Ako kontrola ugotovi, daje pridelek na 1 ha presegel več kot 1500 1 vina, je obvezno prodajati vse vino kot namizno avstrijsko vino. Obvezne oblike steklenice in oznake na etiketah: steklenica 0,7 poreklo sorta letnik pri kakovostnem vinu DA DA DA DA pri landvveinu NE DA DA DA pri namiznem vinu___________NE____________NE________NE NE Izjemoma smejo polniti v buteljke 7 del vina iz vinskih goric (Bergwein) in rdečkasto vino šilher. Za Slovenijo, kjer imamo dejansko vse vinograde v strminah, ne pomeni »vino iz goric« posebne kakovosti. V deželah, kjer so vinogradi v ravninah in strminah, označujejo zelo vidno vina višjih leg, v Avstriji bergvvein, v Italiji vini di collio, ker porabniki vina vedo, da gre za boljša vina, ki so tudi bistveno dražja. Ob tem se nam lahko vzbudi še en grenak občutek, ko vemo, da imamo v Sloveniji vinogradniške lege samo v strminah, a je 14.000 ha praznih. (Nadaljevanje prihodnjič) . mag. JULIJ NEMANIČ Cviček — legitimacija Dolenjske Pri priznanem vinogradniku in trsničarju Francu Martinčiču v Šmalčji vasi ŠMALČJA VAS PRI ŠENTJERNEJU — Franc Martinčič, vinogradik in trsničar, je bil že gost na straneh Dolenjskega lista. Zadnjikrat smo o njem pisali lansko pomlad, ko je za svoje vino šardone pozne trgatve na glavni pokušnji dolenjskih vin prejel doslej najboljšo oceno in naziv šampion. Tokrat ga že- trsničar Martinčič, ki je lani cepil 80.000 trsov. Selekcija za »najbolj dolenjske sorte« žametovke teče še iz časov pokojnega Tita Doberška, ki je Martinčiča po strokovni plati uvajal v trsničarstvo. Leta in leta so spremljali rodnost, odbirali najboljše trse, tako da imamo danes tudi Dolenjci svojo »elitno žametovko«. Podobno so storili tudi z ostalimi sortami, ki so na Dolenjskem najpogostejše. Cvička ni brez frankinje, laškega rizlinga, kraljevine, zelenega silvanca, španjola ali belega pinota. »Ko sestavimo vse te sorte, nastane dolenjski cviček. Žal zadnja leta temu vinu, kije »legitimacija Dolenjske« delamo veliko krivico. Vinogradniki se moramo prizadevati, da bomo cviček uvrstili med kakovostna vina. Najprej pa je potrebno dolenjske vinogradnike spet navdušiti, da ne bodo sekali trt rdečega grozdja v svojih vinogradih in sadili le bele sorte, meni Martinčič. J. PAVLIN gospodinjski kotiček] Štruklji, nekaj boljšega DEMONSTRACIJE REZI METLIKA — Kmetijska svetovalna služba vabi na prikaz obrezovanja sadnega drevja, in sicer v četrtek, 27. februarja, ob 10. uri pri Stanetu Ambrožiču na Lokvici 4b ter ob 15. uri pri Danilu Jurejevčiču v Logu. Naslednji dan, 28. februaija, pa bo demonstracija ob 10. uri pri Janezu Brincu v Šestovi ulici in ob 15. uri pri gasilskem domu v Slamni vasi. Obrezoval bo Jani Gačnik. limo predstaviti kot trsničarja, saj prav letos teče že trideseto leto, odkar se ukvarja s to gospodarsko dejavnostjo. Ves ta čas gre tudi njemu zasluga, da je bilo v dolenjskih vinogradih zamenjanih precej trt, obnovljenih in na novo pripravljenih veliko vinogradniških površin. Selekcija trte je poznana že iz starih časov. Cepiče za nove nasade so izbrali le iz bogato rodnih trt. »Selekcijo izvajamo glede na rodnost ter zdravstveno stanje. Zaznamujemo samo tiste trse, ki imajo na šparonu 14 do 19 grozdov, na rezniku 7 do 10. Grozdi morajo biti iz enakih jagod. Vse te ugotovitve pri trti več let spremljamo in zapisujemo. S takšno pozitivno selekcijo lahko dobimo le rodne cepiče, ali pa so ti odporni proti raznim virusnim boleznim, še ne vemo. Zato je potrebno pri trti spremljati tudi njene druge lastnosti, ki nam služijo za vzgojo klonov,« pripoveduje Štruklji, ki jih kuhamo na Slovenskem, so znani tudi preko meja kot slovenski štruklji. So zelo stara jed in ni točno določeno, od kod izvirajo. Zapis za slovenske pehtranove štruklje so našli v kuharski knjigi iz leta 1589 v Gradcu. Na Dolenjskem štruklje, pripravljene iz vlečenega testa, imenujejo tudi vle-čenka. Najbolj so priljubljeni v okolici Trebnjega in Mirne. Štruklji so bili obvezna jed ob koncu večjih poljskih del, prav tako ob nedeljah. O pustu so bili že za zajtrk na mizi. Štruklje pa so dobile tudi terice, ki so trle lan. V Prekmurju sojih imenovali tudi presna pogača-preisna, na Ravenskem so bile povitice, na Goričkem pa vitice. Prvotno so jih pekli v okrogli lončeni posodi. Na Gorenjskem poznajo orehove, skutne, smetanove in metine štruklje. Tu se je ohranilo kuhanje v sopari. Štruklje položijo v rešeto, to pa na večji lonec z vrelo vodo, in dobro pokrijejo. Takšni so suhi in zvite plasti so dobro vidne. Glede na nadev ali dodano moko se štruklji imenujejo orehovi, ajdovi, krompiijevi, pehtranovi, smetanovi, metini itd. Strukeljci pa so na tanjše zviti štruklji, narezani na koščke, ki jih nato spečemo ali skuhamo. Priporočljivo je, da v testo za kuhane štruklje denemo le malo maščobe, ker se pri kuhanju izceja. Potrebna pa so jajca, ki testo vežejo. Za kuho pripravljeni štrukelj večkrat prebodemo z zobotrebcem, da izide zrak, nato pa ga zavijemo v vlažen prtič. V novejšem času se je za pečene štruklje udomačilo ime zavitek. Slane kuhane štruklje serviramo kot samostojno jed k solati ali omaki, sladke pa kot sladico. Pred serviranjem jih potresemo s prepraženimi drobtinami. HELENA MRZLIKAR DOLENJSKI UST 3 IZ NtkŠIH OBČIN F™Rjra iiU IZ NKŠIH OBČIN G Dobra ocena, a negativno mnenje Dosedanja ravnateljica VVO Novo mesto kljub v glavnem pozitivnim ocenam o svojem delu v novomeškem parlamentu ni dobila soglasja za ponovno imenovanje NOVO MESTO — Že na seji konec januaija naj bi novomeška občinska skupščina dajala soglasje k imenovanju ravnatelja Vzgojno-varstvene organizacije Novo mesto. Svet VVO je predlagal dosedanjo ravnateljico Marjano Setino-Kladnik, ki seje edina javila na razpis, izpolnjevala pa je vse razpisne pogoje. Skupščinska komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve je kljub temu predlagala skupščini, naj ne da soglasja k omenjenemu imenovanju. Ker je nekaterim poslancem zadeva zasmrdela po novi novomeški kadrovski igri, je bila preložena na prihodnjo sejo, do katere naj bi pridobili tudi mnenje predstavnice skupščine kot ustanoviteljice VVO in stališče sekretariata za družbene dejavnosti. Zadeva seje odvila na seji skupščine 20. februarja in sicer so poslanci s 30 glasovi - proti jih je bilo 28 in 9 vzdržanih - zavrnili predlog sveta VVO Novo mesto, naj dajo soglasje k ponovnemu imenovanju Marjane Se-tine-Kladnik na mesto ravnateljice novomeških vrtcev. Kandidatka je, kot rečeno, sicer izpolnjevala razpisne pogoje, poslanci so razpolagali tudi s pisnim pozitivnim mnenjem Nataše Petrov, predstavnice skupščine v svetu VVO. Iz njega so izvedeli, da ima kandidatka podporo strokovnega kolegija in sveta zavoda. Izvedeli so, da je priznana in cenjena strokovnjakinja v sloven- VELIKA MAŠKARADA NOVO MESTO — Edini, ki so še zvesti pustni tradiciji, so otroci (šolski in predšolski). Ti že nekaj let pod okriljem Društva prijateljev mladine vsak pustni torek pripravijo pustni sprevod mask in rajanje v športni dvorani. Letos bo sprevod maškar na čelu z mladimi godbeniki iz Šentjerneja krenil izpred Osnovne šole Grm ob 15.30. Ta čas bodo za promet zaprti Trdinova ulica, most. Glavni trg in Cesta komandanta Staneta do športne dvorane. Tam bo do 18.30 pustni ples ob zvokih ta čas popularnega ansambla Big Foots Mama iz Ljubljane. Najbolj domiselne maske bodo tudi letos bogato nagradili z izdelki Laboda, Krke, Novolesa in Novotek-sa, pekama Ajda in Dolenjske pekarne pa so za maškare pripravile nekaj sto krofov. skem merilu in da je bila na lanskem strokovnem srečanju pohvaljena za strokovni napredek, leto poprej pa so bili na srečanju slovenskih vzgojiteljev kot najboljši, metodološko zasnovani in podkrepljeni s prakso, ocenjeni prispevki strokovnih delavk VVO Novo mesto. Njen program razvoja vzgojno-varstvene dejavnosti v VVO Novo mesto je bil ocenjen kot dober, odprt za spremembe, ki jih prinaša čas. Kot pomembno dejstvo je bila navedena dobra organiziranost VVO, kar je potrdil tudi sekretariat za družbene dejavnosti. Pripombe, s katerimi je na seji 30. januaija sekretar sekretariata za družbene dejavnosti Danijel Brezovar utemeljeval nepri- JAVNA RADIJSKA ODDAJA NA GLAVNEM TRGU NOVO MESTO — Mladinski kulturni center bo v soboto, 29. februarja, pripravil javno radijsko oddajo pri vodnjaku na Glavnem trgu. Oddaja se bo pričela ob 21. uri in bo tekla v živo. V kulturnem programu bodo nastopili skupini Full Spoon in Frakcije FM, vabljeni pa ste tudi drugi, ki ste pripravljeni kaj odigrati ali odpeti. Poleg tega so pripravljene recitacije pesmi mladih. MKC bo s tem predstavil prvo izmed oddaj, kijih bodo pripravljali ob sobotah na Studiu D. Prav tako lahko ob sobotah pred pol osmo uro zvečer spremljate oddaje mladinskega kulturnega centra na novomeški televiziji. Vsi, ki bi sodelovali na radiu ali televiziji, ste vabljeni. K odvetniku le v stiski NOVO MESTO — V Sloveniji je okoli 600 odvetnikov, ki so združeni v Odvetniški zbornici. Na območjih temeljnih sodišč pa delujejo odvetniški zbori. V Odvetniškem zboru Novo mesto je sedaj 35 odvetnikov iz občin Novo mesto, Trebnje, Metlika, Črnomelj, Krško, Brežice in Sevnica; trije odvetniki pa so kandidati za vpis v ta zbor. Predsednik Odvetniškega zbora Novo mesto je znani novomeški odvetnik Tone Škerlj, ki to funkcijo opravlja že drugič. »Ko sem leta 1963 začel svojo odvetniško prakso, je bilo na tem območju vsega 8 odvetnikov,« se spominja odvetnik Škerlj, »in to je bilo res premalo. Sedanje število odvetnikov bi sicer zadostovalo za pokrivanje potreb v teh sedmih občinah na območju Temeljnega sodišča Novo mesto, a so seveda vrata našega zbora odprta vsakemu, ki izpolnjuje pogoje.« Kdor želi postati član Odvetniškega zbora, mora poleg diplome pravne fakultete in opravljenega pravosodnega izpita imeti tudi primeren prostor za opravljanje odvetniške prakse, kar ugotavlja posebna komisija. Morda se 35 odvetnikov v teh sedmih občinah komu zdi veliko, drugemu, glede na to, da jih je v Sloveniji 600, pa malo. Pa vendar je to število za ta konec nekako v slovenskem povprečju za »podeželje«, kajti skoraj polovica vseh odvetnikov v Sloveniji deluje v Ljubljani, veliko jih je tudi v drugem največjem slovenskem mestu, v Mariboru. Odvetniška zbornica skrbi za razvoj te dejavnosti, določa odvetniške tarife, sprejema pravilnike ter vodi postopke v primeru kršitve kodeksa odvetniške etike. Precejšnjo vlogo ima zbornica tudi pri sprejemanju zakonov, zlasti tistih, ki se nanašajo na odvetništvo in pravosodje. Odvetniški zbor pa povezuje odvetnike v regionalnem merilu in se ukvarja s problematiko v teh okvirih. Pri tem gre tudi za odnose s sodišči. »V našem primeru so ti odnosi dobri, morebitne pro- Tone Škerlj bleme pa rešujemo na korekten način,« pravi Škerlj. »V prvi vrsti bi radi dosegli čim boljšo informiranost članov o sprotnih aktualnih vprašanjih, ki se pojavljajo pri našem delu. Tu seveda nimam v mislih poznavanja zakonov, s temi se seznaniš, ko so objavljeni, marveč je tu vprašanje, kako priti do sprotnih informacij o trendih na tem področju, da lahko kot odvetnik stranki najbolje svetuješ.« Dandanes ljudje ne prihajajo za vsako figo k odvetniku, marveč pridejo le takrat, ko pomoč res potrebujejo. Tudi tu se pozna padec standarda. »Seje pa v zadnjih desetletjih odnos do odvetnikov in odvetništva med našimi ljudmi precej spremenil, in to na bolšje. Včasih so imeli odvetnike za tiste, ki pravdajoče se kmete spravljajo na boben. Ta glas smo odvetniki s svojim delom in odnosom do strank povsem utišali. Danes so primeri, ko odvetnik toži svojo stranko za plačilo, izredno redki, primerov vpisa v zemljiško knjigo, kar je bilo včasih kar pogosto, pa sploh ni,« našteva Škerlj. Največji obseg odvetniškega dela danes še vedno zavzemajo premoženjskopravni spori, precej je tudi zastopanja strank v gospodarskih sporih, odškodninskih primerov in seveda obramb v kazenskih postopkih. A. B. mernost kandidatke za to mesto in ki poslancev niso prepričale, se tudi Petrovi niso zdele ovira za imenovanje. Navsezadnje bi se morale, če bi šlo za pereče probleme, pojaviti na dnev-neme ralu sveta VVO. Sekretariat za družbene dejavnosti je v gradivu potrdil, da je bila zaposlenost delavcev v vzgojno-varstveni dejavnosti že vsa leta smotrna, poslovanje VVO pa dokaj uspešno in da na tem področju prigovori ravnateljici niso upravičeni. Ocenil pa je tudi, da je VVO Novo mesto prepočasi spreminjala utečeni način dela in je zagovarjala in razvijala predvsem institucionalne oblike vzgoje in varstva, premalo pa seje odločala za raznoliko in fleksibilno ponudbo. VVO daje tudi odlašala z realizacijo pobud, ki jih je dal sekretariat. »Sekretariat meni, da je pri uvajanju novih oblik vzgojno-varstvene dejavnosti kandidatka premalo spodbujevalna, iniciativna in njeno delo na tem področju negativno ocenjuje«. Oglasila sta se le dva poslanca. Marija Kocjančič je na osnovi gradiva in poznanstva kandidatke podobno kot 30. januaija povedala, da ne vidi razlogov za neimenovanje. Boris Dular pa seje čudil, zakaj naj bi kljub pozitivni oceni Petrove in v glavnem tudi sekretariata za družbene dejavnosti ne dali soglasja k imenovanju. Predsednik komisije za volitve in imenovanja Andrej Kirm je po začetnem pozivu, naj bi primera brez potrebe ne politizirali, razložil, da se komisija ni odločila podpreti kandidatke na osnovi ustnega mnenja pristojnega ministra Brezovarja, medtem ko njegovo točno strokovno mnenje v pisni obliki komisiji niti v drugo ni bilo na voljo. Odločitev pa je bila enaka. In poslanci sojo z minimalno večino tudi podprli. Drugi del pa čaka, kakšna figura se bo zdaj pojavila na tej šahovnici. Z.L.-D. PUSTOVANJE NA OTOČCU OTOČEC — Motelska restavracija se na pustovanje že skrbno pripravlja. Z zabavo bo poskrbel ansambel Metro, napekli bodo zvrhane sklede okusnih krofov, v enem od njih pa se bo skrival zlat prstan. Za najboljše maske so pripravili bogate nagrade, v soboto bo najboljša prejela 10.000 SLT in v torek 7.000 SLT nagrade. V nedeljo, ob 15. uri, pa bo pustno rajanje za najmlajše, prav tako v Motelski restavraciji. Zemlja se ne vrne čez noč Občni zbor šentjernejske podružnice SKZ-LS ŠENTJERNEJ — Podružnica Slovenske kmečke zveze - ljudske stranke Šentjernej, ki šteje okoli 360 članov, je sklicala v nedeljo, 23. februarja, dopoldne v šentjemejski osnovni šoli letni občni zbor. Na zborih vseh podružnic te stranke v novomeški občini konec prejšnjega tedna je bila osrednja tema razprava o denacionalizaciji, problematiki v zvezi z veterinarsko službo in zadružništvom. Občnega zbora se je udeležilo dokaj skromno število ljudi. Najprej je občinski sekretar za kmetijstvo Ljubo Nenadič govoril o opravljeni in načrtovani kmetijski politiki v novomeški občini, o njenih uspehih, zagatah in neznankah ter o zakonodaji, ki neposredno ali posredno zadeva kmetijstvo. Pri tem je še posebej poudaril veterinarsko službo, ki da se obnaša kot monopolist, o čemer je bilo nemalo kritičnih pripomb in tudi obtožb v kasnejši razpravi. »Veterinarska služba je nedvomno potrebna, koristna in nujna, a njene cene morajo biti prilagojene splošnemu stanju v kmetijstvu in njegovim zmožnostim. V sedanjih razmerah živinoreja in prašičereja ne preneseta tako dragih storitev,« je med drugim dejal Nenadič. Največ zanimanja in vprašanj o konkretnih zadevah je bilo s področja denacionalizacije. O tem je govorila in na vprašanja odgovarjala Martina Vrhovnik, predsednica občinske komisije za denacionalizacijo kmečkih zemljišč. Vrhovni-kova je med drugim povedala, da ne gre pričakovati rešitev čez noč. kajti postopki so težki in precej zahtevni. »Potrebno je potrpljenje, stvari pa bomo rešili v zastavljenih rokih,« je obljubila Vrhovnikova. V zagreti in deloma tudi pregreti razpravi je bilo slišati marsikaj, razbrati pa tudi precejšnje nepoznavanje in nezaupanje. Ob tem je trezno in preudarno zazvenela razprava Jožeta Videta, starejšega Šentjer-nejčana, ki je poudaril, da bodo ljudje v teh krajih imeli tisto, kar bodo sami ustvarili in naj se ne zanašajo na pomoč in dobrodelnost iz Ljubljane. »Razbiti je treba monopol Ljubljanskih mlekarn, ustvariti tako zadrugo, kjer bo pravi gospodar kmet, in tudi o političnih stvareh boste morali sami odločati, kajti prej ko slej bo Šentjernej občina. Za to pa boste morali zastaviti svojo besedo in delo, tako posamezniki kot celota,« je starejši mož govoril mlajšim sokrajanom. Na zboru so ljudje zahtevali, naj bo nafta za traktorje po enaki ceni kot kurilno olje. Ob poročilu o lanskem delu šentjernejske podružnice so spet oživele razprave o odvozu smeti in zapletih ter sporih v zvezi s tem. Pri spremembi imena stranke v Slovensko ljudsko stranko pa so se za sedaj Šentjemejčani odločili za staro ime, češ da je program nove stranke tak, da kmetijstvo potiska bolj v ozadje, daje tak kot v socializmu pred desetimi leti, da premalo govori o zaščiti kmetijstva in preveč poudarja biološko pridelavo hrane in zeleno kmetijstvo, kar da bi v naših razmerah pripeljalo do tega, da bi bila Slovenija lačna. A. BARTEU V ŠENTJERNEJU — O kmetijski politiki v novomeški občini je na občnem zboru šentjernejske podružnice SKZ-LS govoril Ljubo Nenadič, domačin Vide pa je opozarjal, da je že treba misliti na čas, ko bo Šentjernej svoja občina. (Foto. A.B.) Zarja vendarle uspela zažareti Novomeški parlament se je pustil prepričati, da jeprenos občinskih stanovanj in poslovnih prostorov v delniško družbo Zarja pametno dejanje__________________________ NOVO MESTO — Po pričakovanju je bil predlog novomeškega izvršnega sveta za prenos stanovanj, stanovanjskih hiš, poslovnih prostorov in stavb občine v stanovanjsko podjetje Zarja, delniško družbo, kot vložek za odkup delnic ena glavnih točk četrtkovega zasedanja novomeškega parlamenta. V drugo je poskus uspel, poslanci so bili za to, da dobrih 912 milijonov vredno občinsko premoženje v obliki stanovanj in poslovnih prostorov zamenjajo za delnice delniške družbe Zarja. Poslanec Zelenih Marjan Ravbar je imel na predlog sklepa in na dosedanje odgovore na njegove pomisleke vrsto pripomb. Najprej je protestiral proti posebnemu sklicevanju poslancev, ki imajo kaj proti ustanavljanju Zarje in proti namigovanju v gradivu, da bodo »razbijači« Zarje odgovorni za razpad sistema na stanovanjskem področju v občini, če ne bo sprejeta ponujena rešitev. Ravbar je dejal, daje to izsiljevanje s strani izvršnega sveta in sekretariata za varstvo okolja in urejanje prostora, ljudi skratka, ki so bili dobro plačani, da po ukinitvi sisa pripravijo reorganizacijo v smislu nove zakonodaje, pa tega niso storili. Časa je bilo dovolj, osnovne usmeritve za novo zakonodajo, ki je bila sprejeta oktobra lani, so bile znane več kot leto dni. Kot dokaz nestrokovnosti ljudi, ki so zadevo pripravljali, je navedel dejstvo, da naj bi stanovanjsko podjetje opravljajo administrativno-teh-nične naloge upravnega občinskega organa na stanovanjskem področju. Gre za podobno stvar, kot da bi gradbeni nadzor opravljal kar izvajalec gradbenih del. Ravbar je menil, da je trditev izvršnega sveta o ločenosti profitnega in neprofitnega dela v Zarji v nasprotju s 93. členom stanovanjskega zakona. Oba dela morata biti pravni osebi in bi torej moralo iti za dve ločeni organizaciji. Za Zarjo bi moral biti narejen poslovni načrt in ekonomski elaborat, ne pa da morajo poslanci kar tako verjeti, da je to, kar predlaga vlada, najboljše. Trditev, da bo s stanovanjskim skladom republike lahko brez posrednika poslovalo le kapitalsko dovolj močno podjetje, je zavajanje. Obregnil se je tudi ob skrivanje podatkov, koliko delnic je bilo že prodanih in kdo jih je kupit. V svetu so takšni podatki s ciljem zaščititi kupca javni. Ravbarje tudi zanikal trditev, da se s prenosom stanovanj v Zarjo občinsko premoženje ne zmanjšuje. »Premoženje občine se spreminja izjavne lastnine v lastnino delniške družbe. Delniška družba Zarja pa ni premoženje občine, ampak samostojna pravna oseba, ki z vpisom v sodni register pridobi pravno in poslovno sposobnost. Vpliv občine na upravljanje delniške družbe ni isto kot razpolaganje s premoženjem občine. Poleg tega ni mogoče prenesti premoženja v delniško družbo in hkrati obdržati vse pravice, ki iz tega premoženja izhajajo. Delniška družba mora prosto in trajno razpolagati z vplačili v stvareh, pravicah in gotovini od njihovega vpisa v delniške knjige. V Zarji vsaj v primeru občine ne bi bilo tako in sodišče takšne družbe sploh ne bi smelo registrirati. Dokler pa družba ni registrirana, zbira sredstva ilegalno in tudi to kaže na strokovnost izvršnega sveta in projektne skupine. Sredstva, 3,7 milijona tolarjev, porabljena za ustanovitvene postopke in opremo prostorov Zaije, so bila porabljena nenamensko. To, kar naj bi storili poslanci, je direktno kršenje 153. čl. nove slovenske ustave, če bo sklep sprejet, bom sprožil ustavni spor,« je razlagal Ravbar, ki mu je pritegnila tudi Marija Kocjančič. Boštjan Kovačič je na to dejal, da predlog izhaja iz občinskega vladnega programa — kar je Lojze Zupančič kasneje demantiral, češ daje bil v njem govor o družbenem stanovanjskem podjetju, ne pa o delniški družbi — in da mora očitke o nestrokovnosti zavrniti. Omenjal je, daje zadeva spolitizirana in sindrom nagajivosti iz zadnje klopi (Ravbar navadno sedi na sejah skupščine v zadnji vrsti, op.p.), ki ponujeno negira, boljšega pa ne ponuja. Pritegnil mu je še župan Marjan Dvornik z razlago, da je bila ta rešitev v republiškem odboru za gospodarjenje s stanovanjskim skladom sprejeta kot ena najboljših možnih. Ravbar ga z navajanjem kršenih členov zakonov in ustave očitno tudi ni prepričal, saj je zaključil, češ naj dokaže, da zadeva ni v skladij s pozitivno zakonodajo, kdor tako misli. Začu-da Ravbar pri večini poslancev ni zbudil dvoma o pravilnosti ponujenega, tako da je bila zadeva na koncu sprejeta. Z.LINDIČ-DRAGAŠ PICIKOKL — Nedavno smo v kroniki zapisali, da je Jože Kukec, predsednik zbora združenega dela v novomeški skupščini, nadvojvodo Rudolfa IV. v razpravi o novomeškem grbu krstil za Picipokla. Obvestil nas je, da smo ga kljub njegovi gromovitosti slišali narobe, rekel je namreč Picikokl. Tako v njegovem rojstnem kraju rečejo prijaznemu možicu na vrvici, ki lepo dvigne roke, ko potegneš za vrvico. No, Picikokl bolj kot Rudolfu, ki medtem že krasi novomeške avtomobilske tablice, pritiče novomeškim skupščinskim dogajanjem. Le vrvico nadomešča pred-glasovalni obisk iz pomembnejših prvih vrst po dvorani ali pomenljivo vrtenje glasovalnega kartončka določene barve. NAGAJIVOST — S temi skupščinskimi vrstami bodo v Novem mestu očitno še križi. Kritike, ki jih je na projekt delniške družbe Zarja naslavljal Maijan Ravbarje šef novomeške vlade mag. Boštjan Kovačič označil za sindrom nagajivosti iz zadnje klopi. Omenjeni poslanec Menih ima res navado sedeti v zadnji vrsti, ki jo je predsednik zbora krajevnih skupnosti dr. Kocutar na zadnji seji poimenoval celo po Kamčatki. Zadnje vrste so nasploh prostor tistih, ki raje ostajajo neopaženi, zato Ravbatjevo živahno poseganje v skupščinsko dogajanje posameznike moti. Verjetno tudi zato, ker ima mnogokrat prav, čemur — namreč oporekanju ponujenim predlogom — prve skupščinske vrste po novem rečejo nepotrebno politiziranje problema. PROSTOR — Novomeška skupščina je na zadnji seji secirala primer gradnje delavnice v Smolenji vasi in bila vse prej kot razumevajoča za obupane sosede. Mag. Kovačič je na seji vlade, ki je obravnavala tovrstno gradivo, izjavil, da bi se sosedje verjetno že nehali tožariti, če bi se za svoj denar, če ne bi bila možnost pritožbe vdelana v same postopke. Vsekakor se ob tem zastavlja vprašanje, ali bi Občinarji kaj manj svinjah po občini, če bi bila ta njihova. Sicer pa v prijateljski Langenhagen čez nekaj dni odhaja na obisk ekipa, okrepljena s pristojnimi občinskimi ljudmi, ki se bodo posebej pozanimali, kako v Nemčiji urejajo urbanizem. Ni vrag, da potem ne bo bolje. CENE — Če se lotimo še bolj konkretnih preživetvenih zadev, je na mestu nasvet, da se spet splača malo pogledati po trgovinah, predno se nekaj kupi. Cene praktično vseh artiklov so lahko tudi stoodstotno različne. Le en primer: običajno aluminijasto folijo za gospodinjstvo je bilo v potrošniškem centru na Cesti herojev moč dobiti za 123 tolarjev, ko je bila v Mladinski knjigi že 192 tolarjev, 10 cm daljša pa je bila v samopostrežni trgovini v nekdanjem SDK vsega 128 tolarjev. novoi Ena gospa je rekla, da pustna maska s podobo premiera Peterleta v Mladinski knjigi ne gre najbolje v promet. Enim bi sejo zdelo greh nadeti, drugi se bojijo jajc in podobne metalne robe, če bi se pojavili z njo med ljudstvom. V času od 12. do 18. februarja so v porodnišnici rodile: Marica Lamovšek iz Šentruperta — Marka, Zarfa Kurtič iz Kanižarice — Ines, Marta Suša iz Muhaberja — Mitja, Vesna Ribarič iz Rosalnic — Bruna, Marija Šest z Roj — Majo, Tončka Malenšek iz Cegelnice — Mateja, Jasmina Radman iz Metlike —Sabino, Slavka Božič iz Velikega Podljubna — Aleksandro, Terezija Juršič z Iglenika — Nežko, Marta Breznik iz Dol. Selc — Anjo, Alenka Gregorčič iz Mokronoga — Aljaža, Veronika Božič iz Stopič — Anamarijo, Marta Hrlec iz Gornjega Kamenja — Katjo, Irena Avsenik iz Straže — Klaro, Tatjana Varoš iz Orehovice — Klaro, Antonija Slak z Dol. Ponikev — Tjašo, Brigita Kaplar iz Strelca — Tanjo, Branka Novak iz Črnomlja —Mateja. IZ NOVEGA MESTA: Andreja Kastelic z Drske 46 — Sergeja. Čestitamo! PUSTNI PLES V MAROFU NOVO MESTO — Mladinski kulturni center pripravlja za torek, 3. marca, pustni ples v športni dvorani Marof v Novem mestu. Pričetek plesa bo ob 19. uri, nastopale pa bodo znane rock skupine. KLIC V SILI NOVO MESTO — Ta četrtek bo med 18. in 20. uro na telefonu 23-304 na vaš klic čakal psiholog Marijan Stokanovič. V ------- Črnomaljski drobir KOPINA Nove nagrade, tokrat v u x ®raJe’ k'so j° letos prvič podelili oh črnomaljskem občinskem prazniku, je bil deležen občinski izvršni svet. Za prepočasno reševanje ekoloških problemov je namreč prejel ..kopino«, ki pa ni kar tako, saj gre za umetniški kipec, ki ga je izdelal priznani akademski kipar Jože Vrščaj. Marsikdo je izvršnemu svetu dobljeno »nagrado« precej zavidal, česar se je zavedal tudi sam predsednik, ki je, ko je po slovesnosti odšel na družabno srečanje, skrbno zaklenil avto. »Da mi kdo ne ukrade ko-pine,« je pokomentiral. ODLAGALIŠČE ODPADKOV -Lian Predsedstva Republike Slovenije in predsednik Zelenih Slovenije dr. Dušan Plut je kot slavnostni govornik ob črnomaljskem občinskem prazniku med drugim dejal: »Preizkusni kamen prak-ticnega belokranjskega regionalizma bi tanko bila že akcija za izbor skupnega odlagališča komunalnih odpadkov na najbolj primerni lokaciji... Metliški žu-ec*'n' predstavnik metliške občine na slovesnoti je to izjavo komentiral odobravajoče, češ da Metličanom ne bo ne pretežko ne predaleč odpeljati svojih smeti ne v Vranoviče ne morebiti p rudniško kadunjo. Črnomaljci, ki so si rlutovo izjavo očitno razlagali povsem drugače, pa nič. NAJDEN) PREDMETI — Na občini sc je nabralo kar precej najdenih predmetov, a četudi je bila izklicna cena za nekatere le nekaj deset tolarjev, na li-citaciji ni bilo pretiranega zanimanja. ! a občim so sklenili, da jih bodo še poji *7ah prodati, če pa jim to ne uspe, jih odo odpeljali na odpad. Nekateri se že zanimajo, kdaj se bo to zgodilo, saj je med doslej še neprodanimi predmeti tudi zlata zapestnica. [Sprehod po Metliki IZ a^msu, ki bi hoteli bren- ib ** letošnji Vinski vigredi v Met-lkl’naJt0 željo sporočijo Toniju Gaš-pencu, predsedniku odbora za kulturno zabavni program. »Velefešta«, dese-ta po vrsti, bo 22., 23. in 24. maja. Ker se bo odvijala vinarsko-turistična prireditev na treh metliških trgih, bo potrebnih za tri dni devet glasbenih skupin, .veda bo tudi letos srečanje frajtonar-lev’in.sicer v nedeljo, 24. maja, ob 10. uri. Prijave harmonikarjev bo sprejemal Matjaž Rus v Beti. METLIČAN! SO MOČNO RAZOČARANI, ker je z naslovom demografsko ogroženih območij pricurljalo v občino bolj malo tolarjev. Iz podatkov, objavljenih v posebni knjižici, je razvidno, da so drugi slovenski kraji dobili celo več, kot so zaprosili oziroma pričakovali. Metliški vladarji trdijo, da so k temu veliko pripomogli vplivni državni možje, zato je mogoče sklepati, da met-hška občina nima v Ljubljani nikogar TUDIV BELI KRAJINI USTANAVLJAJO, ah pa to še bodo storili, kopico novih podjetij in ustanov, ki imajo, tako vsaj trdijo, edino nalogo — pomagati ljudem. Ob poplavi porajajočih se dobrodelnežev pa je prebivalstvo vedno bolj zaskrbljeno. Krajanstvu se zdi, da ustanoviteljev raznih hranilnic, posojilnic, bank in podobnega sploh ne zanimajo vedno bolj obubožani Belokranjci, pač pa njihov denar, kolikor ga sploh še premorejo. T Trebanjske iveri P rAK!> Kmet Alfonz. , ak.'f Br'nja je prizadeto reagiral na bodicko v prejšnji številki. Pravi, da ga zbadajo predvsem tisti, ki ga tožijo, on sam pa da se ne tožari po sodiščih, ampak se samo brani. Dr. Jožeta Osterca Pozna Jaki že več kot 20 let, saj je bil, še predno seje podal v politiko, velikokrat a njihovi kmetiji s svojimi študenti, •ako kot dr. Matija Kovačič in drugi. Nekoč je inž. Alojz Metelko rekel, da bi trebanjsko kmetijstvo cvetelo, če bi imelo 50 tako močnih kmetov kot je Jaki, k, ima v hlevih prek 50 glav živine 'n rlrr *e druge presežke hrane. UGLEDALO Kdaj neki bodo -vomeški cestarji tako dobre volje, da se bodo spomnil:, daje imelo nekoč ogledalo na križišču v bližini Deua in proslule Zmage v Mokronogu svojo natanko opredeljeno nalogo: omogočalo je večjo prometno varnost. Če bi zdaj, ko stoji le še torzo ogledala, ravnal pločevino svojega jeklenega konjička v tej erm točki, ali bi policisti ukrepali? Ali bi »Ho potrebno, da bi tekla človeška kri, se odgovorni zdramili? VARSTVO - Ali bo treba prepoloviti število oddelkov ali število zapo-s cn'h' nekaj bo treba ukreniti, nekoliko po hamletovsko razmišlja o hudo kri-P°'°žaju otroškega varstva v ohc|P‘ trebanjski župan Ciril Pungart-?. • * ri tem Pungartnik opozarja, da ne oi kdo mislil, da ima kaj proti vrtcem, oda odbornikom občinske skupščine ‘»težko pojasniti, zakaj bi dali iz občinske malhe veliko denarja le za 28 odstotkov otroške populacije. Resnica Pa je tudi ta, da v trebanjskih vrtcih ni prostih mest, kot marsikje po Sloveniji in je veliko staršev brez pravega otroškega varstva. ■51 IZ NKŠIH OBČIN lilij.IT IZ NkŠIH OBČIN E Kje stakniti denar za vrtce? V občinskem proračunu ga ne bo dovolj, vprašanje pa je, če bodo na republiki pripravljeni odvezati mošnjo — Podražitev obremenila predvsem proračun ČRNOMELJ — Skoraj nerazumljivo je, da pri takšni rasti cen v črnomaljski vzgojno-varstveni organizaciji od avgusta niso dvignili cene. Nad tem so se čudili celo na občinskem izvršnem svetu, ki daje žegen pri povi-šanjevanju cen v vrtcu, saj že pol leta niso prejeli od vrtca nikakršne prošnje za podražitev. Zakaj tako, pa je znano. Na oddelku za družbeni razvoj so sicer spremljali ceno, ker pa so videli, da že avgustovskih cen v vrtcu ni bilo moč pokriti iz proračuna, so menili, da nima smisla pisati prošenj za nadaljnje povečevanje cen. Vendar so se materialne razmere v začetku letošnjega leta že tako poslabšale, da so bili v vrtcu primorani prositi za povišanje cen, in sicer od 1. januarja dalje za 87 odst. To povišanje, za katero so na izvršnem svetu sicer dvignili roke, pa pomeni predvsem večje breme za občinski proračun, ne pa toliko za starše. S tem skega proračuna. Če nove cene v Črnomlju ne bi sprejeli, vrtec ne bi mogel preživeti, veliko vprašanje pa je, če bodo iz proračuna lahko zagotovili denar za plače zaposlenim v vrtcu v skladu s kolektivno pogodbo. In medtem ko na izvršnem svetu ne verjamejo, da bo v proračunu do- volj denarja za plače zaposlenih v vrtcih, se odpira tudi vprašanje slabo vzdrževanih stavb in opreme. Idealno bi bilo, če bi se v proračunu našel denar tudi za te namene, vendar ga prav gotovo ne bo. S prispevki staršev pa vseh teh stroškov tudi ni mogoče pokriti, tudi zato ne, ker so v črnomaljskem vrtcu z enotami v Loki, na Čar-daku in v Semiču pretežno otroci staršev z nizkimi plačami, torej so tudi njihovi prispevki majhni. Odgovorni z občine si bodo zato prizadevali pridobiti dodaten denar za subvencioniranje oskrbe iz republiškega proračuna. M. BEZEK-JAKSE • V črnomaljski občini je v dnevnem varstvu 496 otrok ali 34 otrok manj kot pred letom dni. Vendar so vrtci v Črnomlju in Semiču še vedno povsem zasedeni, saj so bili prej prenapolnjeni, medtem ko se število otrok v vrtcih v manjših krajih močno zmanjšuje. V vseh vrtcih skupaj je 71 zaposlenih, kar je 11 delavcev manj, kot zahtevajo minimalni normativi. Komunala brede v težave Zaradi zamrznjenih cen vse večje likvidnost ve — Marca podražitev ogrevanja? idnostne teža- povišanjem bi morali v letošnjem občinskem proračunu nameniti za otroško varstvo 36 milijonov tolarjev, kar je dvakrat do trikrat več, kot je sedaj predvideno v osnutku občin- Začarani krog za otroško varstvo Ne vidijo rešitve TREBNJE — Od 1. marca bodo morali starši za svojih 80 otrok v jaslih in 343 otrok v rednih oddelkih Vzgojnovarstvene organizacije Trebnje (VVO) prispevati 45,4 odstotka več denarja kot doslej, je na predlog VVO pretekli četrtek sklenila trebanjska vlada. Po vroči razpravi, za katero je celovit pregled problematike otroškega varstva v občini pripravil odgovorni za družbene dejavnosti Milan Rman, so se Trebanjci tudi dogovorili, da bodo o zagatnem položaju v kratkem pripravili okroglo mizo, na katero bodo povabili tudi predstavnike republike. Kot je na omenjem sestanku izvršnega sveta vzrojil župan Ciril Pungartnik, je nevzdržno, da bi se sklicevali na neke standarde in normative, kijih je sprejela že bivša skupščina Skupnosti otroškega varstva Slovenije v letu 1981, ker vemo, koliko je ura v gospodarstvu. Če to republika zahteva, naj tudi zagotovi denar za kritje razlike, saj so Trebanjci lani prispevali vrtcem za svoje otroke le še .četrtino stroškov, ostalo pa vse bolj oskubljeni občinski proračun. »Če bi imeli v vrtcih polovico otrok v občini (trenutno jih je pa le 28 odstotkov), bi bilo mnogo lažje,« je rekel predsednik trebanjske vlade Jože Rebolj. Drugi so predlagali, da bi proučili socialni položaj staršev, saj jih le okrog 30 odstotkov plačuje polni prispevek za svoje malčke. »Skrbeti bi nas moralo, zakaj imamo tako nizek odstotek otrok, vključenih v vrtce,«je menila ravnateljica VVO Marija Bizjak in še povedala, da se je vrtec izredno racionalno obnašal, razmišljajo pa o novi vsebini dela. P P ČRNOMELJ — Zaradi zamrznitve cen komunalnih storitev na eni strani ter rasti cen vhodnih materialov, električne energije, premoga in naftnih derivatov na drugi, imajo v črnomaljski Komunali vedno večje likvidnostne težave. Samo pri kurjavi so v januarju iztržili za polovico manj, kot so znašali stroški ogrevanja. Februarsko zvišanje cen pa ne bo bistveno zmanjšalo izpada dohodka, saj sta se medtem že podražila premog in elektrika, za premog pa bodo morali po novem plačevati tudi 10-odst. prometni davek. Cene vode ne pokrivajo enostavne reprodukcije, povrh vsega pa zadnje čase prodajo na mesec za več kot 11 tisoč prostorninskih metrov vode manj, kar pomeni skupaj z. manjšim plačilom za kanalščino skoraj 500.000 tolarjev manj denarja na mesec. Kljub manjši porabi vode pa se stroški niso bistveno zmanjšali, ker niso v sorazmerju z načrpano vodo. Pri odvozu odpadkov zaradi nerealnih cen imajo na mesec 270.000 tolarjev izgube, hkrati pa se morajo boriti še z neplačniki teh storitev, predvsem na območju Vinice, Dra-gatuša in v delu Semiča, kjer prebivalci ne spoštujejo občinskega odloka o ob- veznem odvozu smeti. Kronični neplačniki komunalnih storitev so tudi podjetja, predvsem Belt, ki povprečno na mesec dolguje kar 1,8 milijona tolarjev, pa tudi Iskra, Leso, Integral, Novo-teks, Gostinstvo, zdravstveni dom, Gorenje, Kolinska in še kdo. Komunala dolžnike seveda toži, toda kaj, ko je postopek izterjave izredno dolg. V Komunali skušajo ublažiti likvidnostne težave na različne načine, vendar se vseeno boje, da ne bodo mogli izplačati februarskih plač, ki so tako in tako pod kolektivno pogodbo. Da bi vsaj nekoliko izboljšali razmere v tem javnem podjetju, predlagajo povišanje marčevskih cen ogrevanja za 30 odst., kar bi po odloku republiškega izvršnega sveta pomenilo 9-odst. povišanje komunalnih storitev za marec, saj drugih cen v Komunali prihodnji mesec ne bodo poviševali. Ta podražitev bi bila manjša, kot bo sicer 80 odst. mesečne rasti življenjskih stroškov, za kolikor republiški IS dovoljuje podražitve. V črnomaljskem izvršnem svetu, kjer so se seznanili s problemi Komunale, so podprli predlog Komunale, medtem ko za sklepanje o podražitvah nimajo pristojnosti. M.B.-J. Klub staršev za prijaznejšo šolo Edini v Beli krajini METLIKA — Pretekli teden je na metliški osnovni šoli pričel z delom prvi klub staršev v Beli krajini in eden redkih na Dolenjskem sploh. Njegova vloga ni, da bi kot inšpektor bdel nad delom v šoli, niti ne gre za debatni klub, pač pa predvsem za gibanje za boijšo in vsem prijaznejšo šolo ter za vzpostavitev vezi med šolo, starši in otroki. Čeprav je v anonimni anketi, ki so jo pred časom opravili med re- • V klubu staršev so obravnavali tudi rezultate anonimne ankete med starši, iz katerih je moč razbrati. da 40 odst. vprašanih doživlja šolo kot boljšo, 53 pa kot povprečno. Kar štiri petine staršev meni, da se njihovi otroci v šoli dobro počutijo, desetina jih čuti odpor do šole, 14 odst. pa je prepričanih, da se jim godi krivica. Približno polovica jih meni, daje v šolskem programu veliko nepotrebnih podrobnosti, 60 odst. pa, da pri pouku premalo upoštevajo dobre lastnosti otrok. prezentativnim vzorcem staršev, polovica vprašanih odgovorila, da imajo premalo vpliva na šolo, 58 odst. pa, da si želijo organizacijo staršev, ki bi reševala probleme v šoli, torej sedanji klub Stašev, se jih je prvega sestanka udeležilo malo. Res, da klub ne sme biti preveč množičen, če želi biti učinkovit, v željah nekaterih na eni ter abstinenco na drugi strani pa se kaže tudi razkorak med anonimnostjo in javnostjo. Sicer pa so starši v klubu opozorili na provincialnost in problem moči Ljubljane kot centra, kar je občutiti tudi v metliškem šolstvu, na žalost pa nimajo nikakršnega vpliva ne na šolske programe ne na zakonodajo. Odločili so se, da bodo sestanki kluba vsak mesec, na marčevskem pa bodo razpravljali o tem, kakšne so poleg ocen še spodbude za učenje, in o sodobnih oblikah pouka. M.B.-J. METLIKA — Na metliško deponijo v Bočki vozijo komunalne, a tudi industrijske odpadke od leta 1979, vendar deponija še vedno nima uporabnega dovoljenja, ker doslej še niso zagotovili, da se škodljivi vplivi z nje ne bi razširjali v okolje. Bistvena pomanjkljivost deponije je, da nima zatesnjenega dna, kar je na kraških prepustnih tleh nedopustno. Izcedne vode, ki so vse prej kot čiste, imajo tako prosto pot v podtalje in tudi v dragocene vire pitne vode. Geološka sestava tal na metliškem odlagališču odpadkov sicer ni definirana, vendar je očitno, da gre za značilno kraško strukturo apnencev, prekritih z različno debelimi sloji glinastih materialov, ki so v naravi dokaj prepustni. Zaradi zelo značilnih kraških pojavov in nedefiniranih podzemeljskih vodnih poti pa ima iahko takšno odlaganje katastrofalne posledice bodisi takoj ali pa šele čez čas, in to celo na krajih, ki nimajo navidezno nobene povezave z deponijo. Zato bodo morali sanirati zemljišče. Sedaj sicer še tečejo dogovori o odkupu dveh hektarjev zemlje ob sedanji deponiji. Na tem zemljišču nameravajo odstraniti zgornje plasti zemlje, urediti neprepustna tla in po- tem tja preseliti smeti s sedanje deponije, ter tam, kjer je odlagališče danes, prav tako urediti neprepustna tla. Na Komunali so za ta dela že priskrbeli idejno-tehnično zasnovo, ki sta jo pripravila Vodnogospodarski biro iz Maribora in Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij iz Ljubljane. Ta program bo Komunala dala v presojo skupščini. Kakšno bo njeno mnenje, je težko napovedati, res pa je, da bo sedanje odlagališče čez dobri dve leti Ekološka bomba naj bi izginila Metliška deponija, na kateri se ne zbirajo zgolj komunalni odpadki, je velika obremenitev za okolje — Pripravljene zasnove za sanacijo — Reciklaža polno. Z razširitvijo pa bi v najslabšem primeru pridobili prostor za 9 let, v najboljšem pa celo za 15, če pa ne bi odlagali industrijskih odpadkov, celo za 20 let. Na Komunali se zavedajo, da morajo radikalno zmanjšati zlasti industrijske odpadke na ta način, da industrija svoje odpadne surovine reciklira. Na deponijo bi sprejemali le gospodinjske odpadke, a tudi *.e bi reciklirali. Sicer pa pri nas vsaj za sedaj reciklažni program, kar zadeva ceno ni perspektiven, ker ni odjemnikov za ta material. A na Komunali upajo, da se bo odnos do tega spremenil. M. BEZEK-JAKŠE PONOVEN RAZPIS ZA DIREKTORJA AGENCIJE ČRNOMELJ — V Črnomlju očitno nimajo sreče z direktorjem Agencije za razvoj. Potem ko je vse kazalo, da so ga le našli, je Janko Gladek dal odpoved na delovno mesto direktorja agencije, še predenje ta začela prav delovati. Kot je Gladek zapisal v obrazložitvi, se odreka mestu direktorja zaradi razprav nekaterih delegatov na seji občinske skupššči-ne, na katere ni nihče reagiral. Navaja tudi, da z mojstrsko miselnostjo ne bo moč obvladati tržne ekonomije. V Črnomlju jim ni preostalo drugega, kot da so ponovili razpis za direktoija Agencije za razvoj. PITNA VODA IZ GORNJEGA SUHORJA METLIKA — V metliški občini so pred leti pričeli v okviru raziskav o iskanju kvalitetne pitne vode v Beli krajini do leta 2050 z vrtanjem vrtin. To so bile prve geološke globinske raziskave v metliški občini, doslej pa so izvrtafi sedem vrtin, in sicer pri Treh farah, v Špitalski Dragi, v Berčicah, Trnovcu, Bočki, Ravnacah in Gornjem Suhorju. Slednja vrtina je bila prva, ki sojo hkrati vrtali kot raziskovalno in eksploata-cijsko. Načrtujejo, da bodo letos iz te vrtine že črpali pitno vodo iz globine 300 metrov, in sicer 5 litrov v sekundi. Gre za kvalitetno vodo, s katero bi oskrbovali prebivalce v krajevnih skupnostih Suhor in Lokvica, obstaja pa tudi možnost oskrbe KS Jugorje. BOLJ ČISTA METLIŠKA VODA METLIKA — Metliški rezervoarji pitne vode na Veselici bodo, kot vse kaže, do letošnjega avgusta končno dobili nove filtre, s katerimi bo moč mehansko očistiti vso načrpano vodo, medtem ko jo bodo še naprej biološko čistili s kloriranjem. Sicer pa na Komunali že približno 20 let razmišljajo tudi o agregatu, ki bi vodo iz črpališča v Obrhu pošiljal na Veselico, ko bi zmanjkalo elektrike. Zadnje čase je vse več upanja, da bodo agregat zares dobili, saj so o tej pomembni naložbi končno začeli razmišljati tudi nekateri drugi odgovorni možje. VESELA METLIŠKA MAŠKARADA METLIKA — Občinska zveza prijateljev mladine prireja na pustni torek, 3. marca, maškarado. Zbor maškar bo ob 15. uri pred metliškim gradom, potem pa bo povorka, z mestno godbo na pihala na čelu, krenila skozi mesto do Gale, kjer bo čajanka in ples v maskah. Program bo vodil Toni Gašperič, za glasbo pa bodo poskrbeli godba na pihala in učenci glasbene šole. Vabljeni otroci in odrasli! TRIMOVO POSLOVNO POROČILO TREBNJE, DOBOVA — Pretekli četrtek je vodstvo Trima na zborih delavcev v Trebnjem in Dobovi seznanilo delavce s poslovnim poročilom za preteklo leto. V Dobovi pripravljajo razširitev proizvodnje z novimi proizvodnimi programi. Po besedah direktorja Trima Staneta Velikonje in vodje Ekonomskega centra Dušana Rmana se Italijani in Svicaiji zelo zanimajo za sovlaganja v Trimo in v dveh ali treh mesecih se bo treba odločiti. Dela imajo v Trimu vse več, zato je proizvodnja vse bolje zasedena, pripravljajo pa tudi njeno posodobitev. Storilnost se vse bolj zmanjšuje V Trimu niso najbolj zadovoljni z lanskim poslovanjem — Nujna preusmeritev TREBNJE — V Trimu je lani okrog 640 delavcev izvozilo za 13,1 milijona dolarjev izdelkov, pretežno v Nemčijo in Avstrijo. Navkljub sorazmerno visokim številkam pa lanski izvoz vendarle za 18 odstotkov zaostaja za predlanskim zaradi izpada prostranega tržišča nekdanje Sovjetske zveze, kjer so se trimovci v preteklih letih že dodobra uveljavili. NARAVOSLOVNI DAN — Učiteljica razrednega pouka na mokronoški novni šoli Nada Videčnik je prejšnji leden drugošolce popeljala na naravoslovni dan v zdravstveno postajo, v Paradiž. Tako se namreč imenuje predel Mokronoga, kjer je hram zdravja, ki bi se mu otroci in tudi velika večina odraslih raje izognila v velikem loku. (Foto: P. Perc) Ker se je zaprl tudi jugoslovanski trg, so se morali trebanjski kovinarji v lanskem drugem polletju v celoti preusmeriti. Uvažali so pločevino iz Italije, proizvodnjo so reševali z nabavo polizdelkov in jih kompletirali pri različnih dobaviteljih. Čeravno so lani izvoz povečali kar za 63 odstotkov, pa še vedno ugotavljajo pozitivno (1,8) stopnjo pokritja uvoza z izvozom. Podobno kot drugim večjim izvoznikom je tudi Trebanjcem preveliko eksperimentiranje države z evidenčnimi deviznimi pravicami, tečaji in še čim, povzročilo veliko dodatnih stroškov. Ob koncu leta je imel Trimo za 3,3 milijone dolarjev zapadlih in za 1,2 milijona dolarjev nezapadlih deviznih aniutet za posamezne projekte v tujini. Stvarno je pričakovati, da bodo od tega letos dobili Trebanjci plačano le pol milijona dolarjev. V Trimu so zadovoljni s tistim delom poslovnega poročila za lani, ki obravnava domači trg. Pretežno so, zavoljo znanih zagat s plačilnim prometom in transportnimi potmi v bivši Jugoslaviji, prodajali svoje izdelke v Sloveniji. Le 9 odstotkov prodaje odpade na Hrvaško, 4,2 odstotka na Bosno in Hercegovino, pre- ostalo pa na Srbijo in Makedonijo. Plačilna sposobnost Trima je bila zaradi precejšnjih zalog materiala in nedokončane proizvodnje slabša kot • Lani so v Trimu naredili 3.473 ton jeklenih konstrukcij, 544.696 kvadratnih metrov sendvič plošč. To so precej manjše številke od načrtovanih in tudi od predlanskih dosežkov. V programu bivalnih objektov so sicer naredili 1.552 kontejneijev, to je kar za 65 odstotkov več, kot sojih naredili leto poprej, toda še zmeraj 30 odstotkov manj, kot so načrtovali. Storilnost dela se je pri vseh programih realno zmanjšala. leto poprej, saj so imeli denimo lani vezane zaloge materiala 41 dni, predlani pa še 33 dni. P. P. DOLENJSKI UST 5 II IZ NtkŠIH OBČIN rsm liiiiilili IZ NKŠIH OBČIN C Za osemnajsterico Javna dela v Ribnici Ribniška občina se v preteklem letu ni prijavila na razpis republiškega ministrstva za delo za zbiranje programov javnih del in je bila tako ena izmed samo enajstih občin v Sloveniji, ki v preteklem letu niso imele nobenega takšnega programa. Ker pa je ravno v preteklem letu število nezaposlenih v Ribnici močno naraslo, je občina Ribnica razpisala na programe javnih del v letošnjem letu. Na razpis je prispelo pet programov. Med podjetji se je prijavil le ITPP iz Ribnice s programom ekološke in funkcionalne ureditve tovarniškega okolja svojega podjetja, po dva programa pa sta prijavila Center za socialno delo iz Ribnice in Javni zavod Mi-klova hiša. Pomoč otrokom z učnimi in vzgojnimi težavami in pomoč mladim v socialni stiski ter gospodarska pomoč in nega ostarelih in invalidnih občanov na domu sta programa Centra za socialno delo, ki juje ribniški izvršni svet na svoji zadnji seji potrdil in podprl kot humani akciji. Sofinanciral bo tudi oba programa Javnega zavoda Miklova hiša. Glede programa podjetja ITPP pa je ribniški izvršni svet menil, da bi bilo njegovo sofinanciranje prevelika bremenitev proračuna. Čas trajanja navedenih programov javnih del, ki naj bi jih sofinancirali Republiški zavod za zaposlovanje, Izvršni svet občine in izvajalci, je od šest mesecev do enega leta. Pri tem naj bi dobilo delo 18 ljudi. M. L.-S. IZŠLI SNEŽNIŠKI ODMEVI VSE ZA VEČ DELOVNIH MEST KOČEVSKA REKA — Te dni je izšla prva številka glasila podjetja Snežnik iz Kočevske Reke — »Snežniški odmevi«. Njen urednik je Ive Stanič, izhaja pa enkrat mesečno v 400 izvodih. Članek »Pogled v prihodnost« govori o usmeritvah in načrtih podjetja Snežnik, ki ima vrsto nalog na tem nekdaj zaprtem območju. Profesor zgodovine Mitja Fernec piše o kočevskih Nemcih, ki so poseljevali tudi širše območje Kočevske Reke. Zanimiva je tudi anketa o tem nekdaj zaprtem območju, v kateri so odgovori dokaj pestri, od tega, da zdaj prihajajo sorodniki neovirano na obisk, pa do želje, naj bi Kočevsko Reko spet zaprli. Nesklepčni, ogorčeni, užaljeni... Strankarske težave KOČEVJE — Seja predsedstva kočevske občinske skupščine je bila v sredo, 19. februarja, nesklepčna. Ker je bilo na seji prisotnih precej vabljenih predstavnikov strank, so jo preimenovali v sestanek, na katerem so se pogovarjali o osnutku smernic za obnovo kmetijske in drugih gospodarskih dejavnosti na opuščenih kmetijskih zemljiščih, o osnutku revizije programa razvoja kmetijstva na Kočevskem, pa tudi problematiki zagotovitve prostorov za stranke. Oba osnutka so predstavniki strank podprli, hkrati pa izrazili bojazen, da bo njun sprejem v skupščini pomenil bremenitev občinskega proračuna. Predsednik občinske skupščine dr. Mihael Petrovič je dejal, daje res še veliko nedorečenega in da se ne ve, ali bo republika kot lastnica velikega dela kmetijskih in gozdnih površin na Kočevskem tudi pripravljena financirati, da pa je sprejem smernic in programa potreben, če se ne želijo prepustiti stihiji. Glede strankarskih prostorov so predstavniki strank menili, da izvršni svet »ne kaže nobene volje« za ureditev tega vprašanja. Socialisti so ogorčeni zaradi visokih najemnin, ki jih določa izvršni svet, krščanski demokrati pa celo užaljeni, saj so prošnjo za dodelitev prostorov posredovali izvršnemu svetu že aprila lani. Predsednik izvršnega sveta Alojz Petek je na očitke odgovoril, da nobena skupščina ne zagotavlja strankam prostorov in da nobena stranka nima sedeža v objektih republiške skupščine, še posebej pa je poudaril, da ni naloga izvršnega sveta strankam zagotavljati prostore. M. L.-S. Porazni rezultati gospodarjenja Neugodno stanje v gospodarstvu ljubljanske regije se nadaljuje tudi letos RIBNICA, KOČEVJE — Po podatkih Gospodarske zbornice Slovenije — območne zbornice Ljubljana so bili dosežki gospodarstva ljubljanske regije v preteklem letu porazni. Problemi, ki pestijo regijsko gospodarstvo tudi letos, so predvsem: pomanjkanje naročil in dela, nelikvidnost, naložbeno mrtvilo, rast obremenitev in socialni problemi. Vsi ti problemi pa še posebno bremenijo gospodarstvi kočevske in ribniške občine. Z obsegom industrijske proizvodnje seje gospodarstvo ljubljanske regije v preteklem letu vrnilo na raven VLAGATI V TURIZEM VAS-FARA — V skladu s pravkar sprejetim programom razvoja turizma je Turistično društvo Kostel začelo med krajani akcijo za nakup kajakov, kanujev in gorskih koles, kijih bodo turistom in-izletnikom izposojali predvidoma v Vasi ali Potoku. Iz izkušenj preteklih let namreč ocenjujejo, da bodo turisti, ki bodo prihajali na to območje, zainteresirani predvsem za čolnatjenje in kole-saijenje. Turistično društvo pa bo skušalo pridobiti še več sodobnih prenočišč in gostišč. Na svoje območje želijo pritegniti vse, ki so pripravljeni vlagati v turizem. proizvodnje iz leta 1975. V primerjavi z letom 1990 je bilo narejenih za 15% manj izdelkov in le tri panoge od skupno 28 so povečale obseg proizvodnje. Težave pri oskrbi z domačimi in uvoženimi surovinami in repromate-riali so se v primerjavi s preteklimi leti močno povečale, še večje pa so težave zaradi pomanjkanja naročil za prodajo tako na tujem kot na nekdanjem domačem trgu. Gospodarstvo ljubljanske regije ima kar 3,6-krat večje terjatve od obveznosti do nekdanjih znižala. Zaostajanje za republiškimi dosežki je bilo vidno tudi na področju plač, kjer so prvič zabeležili manjšo rast plač v negospodarstvu kot v gospodarstvu, decembrsko zaostajanje pa je ob upoštevanju cen življenjskih potrebščin znašalo kar 35%. Število nezaposlenih seje v zadnjih treh letih vsako leto skoraj podvojilo, tako da je bilo konec decembra lani že 26.566 nezaposlenih. Število zaposlenih seje v gospodarstvu regije v letu dni zmanjšalo za 19.950 delavcev, nekoliko pa tudi v negospodarstvu. Že skoraj vsak četrti delavec v gospodarstvu pa je zaposlen v podjetju z blokiranim žiro računom. M. LESKOVŠEK-SVETE jugoslovanskih republik, v katerih ima tudi za približno 5 milijard tolarjev naložb. PRIHAJAJO ŠE TEŽJI ČASI Medtem ko se je stopnja pokritja izvoza z uvozom v republiki v preteklem letu povečala, pa se je v regiji Kočevje bo imelo tri šole Priprave se bodo začele že v kratkem KOČEVJE — Tisti, ki so od ponedeljkovega skupnega zasedanja vseh treh zborov kočevske občinske skupščine pričakovali kaj več kot le burno razpravo o zadevah z dnevnega reda, so doživeli razočaranje. Vse je potekalo po ustaljenih postopkih in še najbolj »nenormalno« za kočevske razmere je bilo, da so bili sklepčni vsi trije zbori. Nenavadno za skupščinske seje nasploh pa je bilo recitiranje pesmi, v kateri je skupščinski poslanec g. Mlakar izrazit svoje občutke o zapuščenih vaseh na Kočevskem. Razprava seje razvnela že pri obravnavi osnutka smernic za obnovo kmetijske dejavnosti in drugih gospodarskih dejavnosti na opuščenih kmetijskih Preziranje strank in pobud zemljiščih, še bolj pa pri obravnavi osnutka revizije programa razvoja kmetijstva na Kočevskem. Do dokaj žolčne razprave z medsebojnimi obtoževanji in oporekanji je prišlo med predstavniki Mercator — kmetijskega gospodarstva in Gozdnega gospodarstva Kočevje, po pripombi gozdarjev, da bi morali biti tudi gozdarji vključeni v izdelavo smernic in programa, v katerih se govori o zaraščenih kmetijskih površinah in tudi gozdovih. Po predlogu predsednika izvršnega sveta Alojza Petka, naj delegati svoje pisne pripombe posredujejo izvršnemu svetu, ki bo vse pripombe upošteval pri pripravi predloga obeh aktov, so poslanci, ki so predhodno že sprejeli smernice, sprejeli tudi program. KOČEVJE — Kočevski izvršni svet je minuli četrtek znova potrdil, da se želi obnašati kot dober gospodar. Zavrnil je vse prošnje za znižanje najemnin za poslovne prostore, katerih lastnik je občina, razen prošnje Društva invalidov. Zavrnil je tudi ponudbo za organizacijo razstave Za okolju prijeten dom, za katero bi iz proračuna morali odšteti kar 3.000 mark, prošnji Stranke Zelenih Kočevja pa je ugodil le pogojno, če dostavi program svojega dela. K takšnemu ravnanju kočevski izvršni svet prisiljujejo poleg sedanjega težkega stanja tudi nekateri podzakonski predpisi. Na skorajšnji sprejem takšnih predpisov, ki ne bodo vzpodbudni za občinski proračun, pa v svojem poročilu o delu, ki so ga na seji obravnavali, opozarja tudi občinski javni pravobranilec. Tako bo občina morala verjetno že v kratkem določiti socialna stanovanja, že sedaj pa je jasno, da teh ne bo malo. LEKARNE NISO USLIŠALI Stranke so izoblikovale skupne zahteve za ureditev več ekoloških problemov v kočevski občini KOČEVJE — Na zavodu za zaposlovanje v Kočevju je prijavljenih 1200 ljudi, približno 46 se jih bo vrnilo na delo, ko bodo zaključeni stečaji v Itasu, Tekstilani, Zidarju. Izvršni svet je na začetku leta razpravljal o možnosti glede zaposlovanja v občini in ugotovil, da se edine investicije, ki so usmerjene v nova delovna mesta, pojavljajo v obrti in zasebnem podjetništvu. Da bi spodbudili razvoj, deluje že drugo leto posvetovalna služba za razvoj obrti in malega gospodarstva. Pomoč nudi tudi kmetijsko svetovalna služba. Razvojni sklad bodo v tem letu oplemenile banke s svojimi sredstvi. Razmišljajo tudi o ustanovitvi ali agencije za razvoj ali oddelka za razvoj znotraj izvršnega sveta. Investitorji so zagotovili 65.000 kvadratnih metrov prostora za dve zazidljivi obrtni coni. V Kočevju ugotavljajo, da ti ukrepi in tisti, ki bodo še sprejeti, morijo pomeniti zagotavljanje novih delovnih mest. M. G. KOČEVJE - Zadovoljivega odgovora o ekoloških problemih poslanci in njihove stranke še niso dobili, saj jim kočevski izvršni svet razen ugotovitve stanja ni dal nobenih dodatnih pojasnil. Zato so se na pobudo kočevske demokratske stranke 10. februarja zbrale vse stranke iz kočevske občine na skupnem sestanku, na katerem so izoblikovale skupne zahteve. Kljub velikemu razumevanju za težave v gospodarstvu so menili, da z reševanjem nekaterih problemov ni možno več odlašati. Tako so od izvršnega sveta zahtevali takojšnjo ureditev zadev v zvezi s prašičjo farmo v Klinji vasi. Kot je znano, do prepovedi gnojenja ni prišlo, čeprav so se tako dogovorili, zato so predlagali, naj izvršni svet skupaj z inšpekcijskimi službami poskrbi za ureditev gnojitvenega načrta. Takojšnje ukrepanje zahtevajo tudi pitna voda, saj ugotovitve kažejo, da Kočevci pijejo s fekalijami onesnaženo vodo in da sta največja lokalna onesnaževalca Gotenica in Loški potok. Stranke so od izvršnega sveta zahtevale tudi poročilo o opravljenih delih v zvezi s smetiščem v Mozlju, glede divjih odlagališč pa namestitev kontejnerskih zbiralnikov za steklo in papir tako v mestu kot v večjih krajevnih skupnostih. Med odgovori, ki naj bi jih kočevski izvršni svet posredoval že v kratkem, pa naj bi bilo tudi pojasnilo o tem, kje so zakopani ostanki antraksa, kdo je dovolil njegov prevoz in ali je res, da so jetrna obolenja ljudi iz Poljanske doline posledica okužbe z antraksom. Stranke zahtevajo, da se odgovorni takoj in resno lotijo reševanja teh problemov, med nalogami, ki niso uresničljive takoj, pa od izvršnega sveta zahtevajo, da opravi analizo stanja po podjetjih in pripravi oprijemljiv načrt o tem, kaj narediti v na- Veliko dokazovanj in le malo dvomov o potrebi po reorganizaciji Osnovne šole Zbora odposlancev v Kočevju, ki ima prek 2.000 učencev, pa so izrazili delegati, ki so se z glasovanjem po posameznih zborih odločili za ustanovitev treh samostojnih šol, s pripombo, daje takoj potrebno začeti s pripravami za izgradnjo nove šole. Le na ta način se bo namreč lahko rešil problem rdečega in modrega turnusa, ki bosta od sedaj naprej, poleg šole v Stari Cerkvi, samostojni šoli, vendar v isti stavbi. M. LESKOVŠEK-SVETE SEVNICA — Sevniška lekarna je z nakupi stanovanj rešila problem farmacevtskih delavcev že za nadaljnjih 10 let, zato je zaprosila občino kot ustanovitelja javnega zavoda, kar je lekarna postala 1. aprila lani, da ji odstopi nekaj denarja od odprodanih stanovanj za nakup naprave za izdelovanje galenskih pripravkov v lekarni. Cena naprav brez priključkov bi bila okrog 13.000 mark. Sevniški izvršni svet je odklonil to prošnjo. Predsednik Marjan Kurnik je dejal, da bi odobritev vloge sprožila plaz zahtev drugih zavodov, ki jim ne bi bili kos. Vladaje sklenila, da bo občina kot ustanoviteljica namenila kupnino od stanovanj vsem zavodom za reševanje stanovanjskih vprašanj. slednjem letu, da se bo stanje v kočevski občini popravilo, M. L.-S. Za boljše ceste in telefonijo V programu KS Tržišče za samoprispevek je tudi mrljška v gži^aa“g r°9ram sta' TRŽIŠČE — V krajevni skupnosti Tržišče so krajani v preteklih letih pokazali veliko dobre volje in pripravljenosti, da tudi sami po svojih močeh prispevajo za hitrejši razvoj krajev v tem koncu Mimske doline. Obnovili so staro osnovno šolo, asfaltirali pa cesto od Malkovca proti Telčam in proti Vrhu nad Mokronogom. Temu so bili lažje kos, ker so pet let plačevali krajevni samoprispevek. Ta seje iztekel, zato bodo 8. marca krajani odločali o njegovem podaljšanju še za 5 let. telefonsko omrežje z okrog 150 priključki. Načrtujemo tudi izgradnjo skupnih potreb. Tudi zato, ker smo vse v programu prejšnjega samoprispevka zapisane naloge v celoti uresničili. Še več: družno smo naredili precej več, kakor smo načrtovali,« je med drugim povedal Marjan Jamšek, predsednik sveta krajevne skupnosti. S pomočjo tega krajevnega samoprispevka (gre za poldrugi odstotek od plač, pokojnin in katastrskega dohodka) bodo še letos posodobili po 1000 metrov ceste proti Spodnjim Vodalam in Škovcu, nadaljevali pa s posodobitvijo ceste Telče — Laze, pomembno tudi za sosednjo boštanj-sko krajevno skupnost. V petletnem programu krajevnega samoprispevka je tudi posodobitev 2,5 km ceste Trš-čina — Laknice. »Končno pa se nam le obeta, da bomo ob pomoči denarja iz demografsko ogroženih območij uredili še mrliške vežice v Tržišču. Izven programa krajevnega samoprispevka je nadaljevanje gradnje gasilskega doma v Tržišču, ureditev javne razsvetljave na Malkovcu, Tel-čah in v Pijavicah. Ker so se krajani že doslej izkazali bodisi ob prostovoljnih akcijah, ko je bilo treba pošteno zasukati rokave in pljuniti v roke, ali pa če je bilo treba zbrati še kakšen manjkajoč material, predvsem les, ne dvomim niti zdaj, v še težjih časih, da ne bi razumeli naših Matjan Jamšek Ljudje imajo radi gasilce Z občnega zbora GD Sevnica PRIZNANJA — Podpredsednik GZS in predsednik GD Sevnica Tone Koren je izročil republiška priznanja, in sicer Matiji Maurerju (na sliki), ki je postal 4. višji gasilski častnik v GD, Ludviku Žuraju — odlikovanje GZS 3. stopnje in Darku Žuliču (IGE Stilles) — plamenico 3. stopnje. SEVNICA — Prostovoljnost in številčnost sta med poglavitnimi značilnosti delovanja scvniškega gasilskega društva tudi v preteklem letu. 275 članov (od tega je 73 operativcev, 18 članic, 45 pionirjev, 28 veteranov in 111 članov kulturnih skupin, pretežno godbe) je imelo lani 100 vaj, 61 intervencij, opravili pa so preventivne preglede v 223 hišah. Razveseljiva je ugotovitev, da se požarna varnost izboljšuje in da imajo ljudje dober odnos do gasilcev. »V preteklosti je bilo gasilstvo tradicija, danes in jutri bo to še bolj potreba,« je poudaril predsednik GD Sevnica Tone Koren na sobot- nem občnem zboru, ki so se ga udeležili predstavniki številnih gasilskih društev, tudi pobratimi iz Spodnje Polskave. Za kulturni spored je poskrbel mešani pevski zbor Lisce pod vodstvom Staneta Pečka, pridružila pa se mu je še domača godba. Koren je spomnil na uspešno organizacijo 12. srečanja gasilskih pihalnih orkestrov Slovenije, zelo dobro izvedeno in obiskano gasilsko vajo, prevzem novega kombija in posaditev lipe pred junijsko vojno. V teh na prvi pogled različnih dogodkih je bilo veliko skupnega. Predvsem se to kaže v skupnem naporu oz. izdatni podpori okolja gasilstvu, od sevniškega izvršnega sveta, občinske skupščine, občinske gasilske zveze pa do zelo konkretnega sodelovanja s krajevno skupnostjo, Inpletom, Stillesom, Jutranjko in Zavarovalnico Triglav Krško. Jedro moči sevniškega GD je v članstvu, ki se je izkazalo tudi na številnih tekmovanjih. Za pionirje so pripravili letovanje, obiskali so veterane na domovih, organizirali srečanje žena, vrhunec kultivirane družabnosti pa je bilo novoletno srečanje z odmevnim koncertom delavske pihalne godbe in mešanega pevskega zbora Lisce. Predsednik Koren seje zahvalil tudi novi-naijem, posebno sevniškega radia in Dolenjskega lista, ki so precej pripomogli k podobi gasilstva v luči izjave: »Ljudje imajo (še vedno) radi gasilce!« p p Drobne iz Kočevja POSLOVNOST IN ESTETIKA — Pred kratkim odprta trgovina in videoteka Taja ter prodajalna zlatega nakita na Trgu zbora odposlancev 70 v Kočevju pravzaprav nista krivi za pripombe nekaterih Kočevcev, da ne sodita v okolje, v katerem sta. Ureditev obeh lokalov v prostorih, kjer je včasih bil Buffet, je bila morda dobra poslovna poteza Hotela Pugled, vendar pa nesprejemljiva za tiste, ki jim veliko pomeni lep videz njihovega mesta. KOČEVCI ALI KOČEVARJI? — Ljudje iz Kočevja so se morali dolga leta učiti in pogosto popravljati, da so Kočevci in ne Kočevarji. Po mnenju nekaterih, ki se izdajajo za Kočevarje, čeprav s prvotnimi prebivalci Kočevja nimajo nič skupnega, razen imena mesta, v katerem so nekoč prebivali eni, sedaj pa drugi, je bila to le nekakšna socialistična pogruntavščina.'Zato bi se sedaj morali zopet vsi oklicati za Kočevarje. NAJEMNINE IN PROSTORI — Nobena stranka v »rdeči hiši« letos še ni plačala najemnine. Po njihovem mnenju so najemnine, kijih določa kpčevski izvršni svet, previsoke. Izvršni svet pa trdi, da se le obnaša kot dober gospodar. Kot takšen je verjetno tudi izdal stranki krščanskih demokratov račun za uporabo sejne sobe v stavbi občine. Pravzaprav se niti ne ve, kdo je izdal račun, saj naj bi bila menda uporaba sejne sobe za stranke brezplačna. TEŽAVE S TISKOM — V Kočevju še ni novih registrskih tablic za avtomobile. Vzrok za to ni v spornosti kočevskega grba, kot nekateri nepoučeni mislijo, marveč le kasnijo s tiskom oznak z grbi. OKROGLA MIZA O REGIJSKEM PARKU KOČEVJE — Kočevski izvršni svet pripravlja v sodelovanju z republiškim izvršnim svetom okroglo mizo o regijskem parku na Kočevskem. Okrogla miza o tej dokaj neznani in tudi sporni možnosti razvoja Kočevske bo v torek, 17. marca, ob 16. uri v prostorih Ljubljanske banke v Kočevju. Ribniški zobotrebci Sevniški paberki NELOJALNA KONKURENCA Čeprav so sindikalne prodaje v bistvu nelojalna konkurenca, so jih v Ribnici vedno dopustili. Inšpekcijske službe jih niso preganjale in čeprav seje njihovo število v zadnjem obdobju celo povečalo, bo tako tudi v bodoče, če le prodaje potrošnih artiklov prek sindikatov v podjetjih ne bodo postale le preveč moteče. PLANINCI — Kočo na Sv. Ani so planinci gradili skoraj tri leta in vanjo vložili veliko delovnih ur. Čeprav naj bi bila uradno odprta šele v teh dneh, pa obiskovalcem nudi zavetje že od lanske jeseni. V njej so imeli planinci v začetku tega meseca svoj občni zbor, na katerem so se zahvalili vsem, ki so pomagali pri gradnji koče. PAKETI ZA DOMAČINE -Kljub zmanjšanju števila beguncev s Hrvaške, ki so bivali v ribniški občini, Center za socialno delo iz Ribnice nima skoraj nič manj dela z razdeljevanjem paketov s hrano. V zadnjih mesecih se je namreč močno povečalo število naših. domačih ljudi, ki so potrebni tovrstne pomoči. ZASTONJ — Tudi sevniška županja Breda Mijovič in predsednik vlade Marjan Kurnik sta bila med tistimi Občinarji iz krške, dravograjske, laške in ptujske občine, ki so jih z republike po faksu povabili pretekli četrtek gledat na uro, namesto na predstavitev 2. faze študije za izbor lokacije odlagališča nizko in srednjeradioaktivnih odpadkov (NSRAO). Občinarji, ki naj bi jim iz bele Ljubljane morebiti »zaupali« celo končno odlagališče NSRAO, niso bili niti toliko vredni, da bi jim kateri izmed sklicateljev tega skrivnostnega sestanka (ministrstvo za energetiko, agencija za radioaktivne odpadke in ministrstvo za varstvo okolja in urejanje prostora) naklonil vsaj kakšno minuto dragocenega časa. Nobenega od gospodov omenjenih ustanov m bilo blizu niti za sekundo. Upajmo, da bo Občinarjev, ki sojih tako grdo potegnili za nos v tej izjemno resni zadevi, res toliko v hlačah, da se bodo poslej z republikanci pogajali le na sedežih v svojih občinah in ne bodo šli ponovno na led Ljubljančanom. TABLICE — Medtem ko se Krčani in še v približno tretjini slovenskih občin vozniki jeklenih konjičkov že lahko trkajo po prsih, da imajo nove registrske tablice, za večino slovenskega življa, tudi sevniškega. tega veselja še ni. Krivec je monopolni izdelovalec tablic in grbov Kovinska industrija Ig, ki očitno ni kos nalogi. D1MINIKAR Marsikje ljudje več ne spustijo dimnikarja v hišo, ker so se, nezadovoljni s sila poredkimi obiski predhodnikov, sami oskrbeli s potrebnim orodjem in se občasno, po potrebi, »prekvalificirajo«. Ni po predpisih, je pa vseeno učinkovito! Krške novice ČISTKE — Krški kmetje, združeni v SLS,^ so rekli, da je nujno potrebna kmečka zadruga. Da bi jo lahko ustanovili, mora slovenski parlament prej sprejeti zakon. Zadruga je oblika svobode za kmeta, so rekli. Zato so kmetje za svobodo. Eden od kmetov je tudi rekel, sebi v brado in sosedu na levo uho, daje grdo, da še ni zakonodaje. Te pa ni, ker je v slovenskem parlamentu nekateri poslanci nočejo sprejeti. Zato jih je potrebno, po njegovem, nekaj postreliti v slovenskem parlamentu, da bo že enkrat mir. In svoboda seveda v obliki zadrug. Pa še enega Hitleija bi bilo treba, je menil. NEMOGOČE — Krčani imajo nekaj demografsko ogroženih območij. Svoj čas se je tem predelom reklo nerazviti. Razlike ni nobene, kar zadeva dejansko stanje. Tudi ni čudno, če so laka območja. Ljudje, ki delijo javni blagor po deželi, le poredko osebno prispejo v nerazvite kraje. Ti so ne samo bogu za hrbtom, ampak tudi tako visoko v hribih, da na poti do njih zakuhajo celo avtomobili z zračno hlajenim motorjem. ARGUMENTI — Na pogovorih Vidmovih delavcev in vodstva pred časom je bilo precej vroče, pa ne zaradi natlačene dvorane krškega kulturnega doma, ampak drugače. Tedaj zelo živ možakar pri vratih je dejal generalnemu direktorju Francu Čargu, da ga pač ne bo pustil oditi iz dvorane, če delavci ne bodo imeli dela v Vidmu. V danem trenutku so udeleženci pogovora prešli od besed k dejanjem. Če bi gledali prav od blizu, bi videli, da bradati možakar Cargovega kolega iz vodstva ni udaril P«no. Vsaj malce pa gaje. Taka je pač krška konstruktivna nezaupnica in argumentirana kritika vodstvu. Novo v Brežicah Računalniki—Na občini imajo računalnike. Pred časom so si dali vgraditi nekaj programskih izboljšav. S tem so očitno presenetili sami sebe, saj se enostavno ne morejo sprijazniti, da bi jo izboljšavo tud' uporabljali in tako delali po novem. Sprva so novi program sicer nameravali uporabljati, vendar je naneslo drugače. Tečaj, na katerem naj bi. osebje za računalniki poučili o novosti, je zaenkrat odpadel, potem ko so tako sklenili člani vlade, in sicer na korespondenčni seji. NAČRTOVANJE — V Ljubljani so naredili načrt za razvoj demografsko ogroženih območij v občini Brežice. Očitno pa Brežičanom mešajo štrene nepoklicani ljubljanski izvedenci. Poleg omenjene ljubljanske razvojne študije imajo Brežičani še en razvojni načrt za demografsko ogrožena območja, ki so si ga naredili sami. Prebivalci nerazvitih delov brežiške občine so torej postali ljubljenčki oblasti, saj imajo zdaj dvakratno možnost za razvoj, potem ko dolgo niso imeli nobene. Kdaj bo razvoj prispel v deželo, še ni znano. Mogoče bo malce zamudil, če bo o ljubljanskem razvojnem progamu razpravljalo vseh devetnajst krajevnih skupnostih, tako kot je razpravljalo o brežiškem. Naj pa malce počaka, namreč razvoj, da se ljudje zmenijo. NASKAKOVANJE — Brežiški g rad-muzej j e očitno nekdo napadel, saj |e z‘d na dvorišču precej okrušen. Lah-i da Je,omet z zidu odpadel tudi zaradi vlage. Vlage v zidu se niso znali ubraniti ■tih premožni graščaki, kako naj jo torej preženejo Slovenci s kulturnih spomenikov, zdaj ko zmanjkuje za kruh. Gmeta na brežiškem grajskem dvoriš-cu, kolikor se ga bo nabralo, bo verjetno najbolj vesela komunalna služba. Se bo lahko potolažila, da upravičeno zaračunava smetarino grajskemu muzeju. 12 BR€2lŠK€rK* * PORODNI$NICt v.času od 7. do 19. februarja so v ■\f, Porodnišnici rodile: Nada Žarn iz Vel. Mraševega — Primoža, Andreja Verstovšek iz Brestanice —- Martino, Emina Bublica iz Krškega Teyto, Zvjezdana Pleič iz Zaprešiča — Jeleno, Jenny Janjanin iz Krškega — Taro, Darja Olovec iz Šutne — Nino, Ljiljana Neutvirth iz Krškega - Lavro, Jožica Moškon s Senovega — Tamaro, Anica Pirš iz Brežic * Katjo, Mirjana Zelčič iz Krškega — Josipa, Ksenija Šepec iz Rakovca —Natašo, Ankica Rostohar s 1 omkev — Antonija. Čestitamo! PRIPOROČAJO KANALIZACIJO BREŽICE — Čatež nekateri načrti predvidevajo kot eno od turističnih središč v občini Brežice. V preteklosti seje zaradi zdravilišča kraj v tem pogledu že precej uveljavil, o prihodnosti pa nekateri najraje ne bi govorili, saj se boje, da se krajevna turistična ponudba ne bo mogla prav veliko izboljšati. Pesimisti ugotavljajo, da razvojni načrti ne predvidevajo gradnje kanalizacije na Čatežu, pomanjkanje tovrstne infrastrukture P‘i turističnemu kraju ne more biti v dobro. Posebej to bode v oči, ker je blizu mesto Brežice z daleč popolnejšo komunalno m opremo. IZ NKŠIH OBČIN IZ NKŠIH OBČIN Zadruga jim pomeni pravičnost Konferenca SLS — Cvičku ustrezno mesto — Beda in neorganiziranost KRŠKO — V nedeljo je imela letno konferenco krška podružnica Slovenske ljudske stranke. Udeleženci so nanizali nekaj kmetijskih dejavnosti, katerim naj bi kmečka stranka v prihodnosti namenjala posebno pozornost. Med take dejavnosti sodi vinogradništvo, kije tako zanemaijeno, da v občini od 1.000 evidentiranih hektarov vinogradov letno obnovijo le dva hektara. Zato mora vinogradništvo »dobiti mesto med ostalimi kmetijskimi panogami«. Med različnimi vrstami vin pa mora spet dobiti častno mesto cviček, ki je bil po krivem ob svoje dobro ime. Na krškem območju bi radi, kot so povedali na letni konferenci, oživili prašičerejo. Za to bodo uporabili strokovne načrte in obstoječe objekte na kmetijah. Zgledujejo se po preteklosti, ko so kmetje na njihovem območju redili tudi do 12 tisoč prašičev, medtem ko jih danes komaj okrog tisoč. Številni razpravljalci so zahtevali čimprejšnjo ustanovitev kmečke zadruge kot pravičnejše oblike organiziranja kmetov. Iniciativni odbor za njeno ustanovitev je blokiran z nesprejeto zakonodajo in tudi s strani Agrokombinata, kot je v poročilu poudaril predsednik podružnice Branimir Vodopivc. Stranko in družbo naj bi zaskrbele življenjske in delovne razmere hribovskih kmetov, je duhovito dopovedoval Marjan Kelhar, kmet ž Bizeljskega in predsednik komisije za hribovske kmetije. Zdaj je v hribih namreč vse po starem, tam sta »beda in neorganiziranost«. Krška podružnica SLS bi v sodelovanju s kmetijsko svetovalno služ- Končen račun kaže izgubo Zeleni Krškega predpostavljajo, da bo začasno skladišče RAO v Krškem razmeroma dolgo v rabi ZA KMETE - Na letni konferenci krške podružnice SLS so kritizirali razvejeno posredniško mrežo v nabavi in prodaji kmetijskih pridelkov. Alojz Cerjak (na fotografiji ob mikrofonu) je z izračuni ponazoril sedanji kmetov podrejeni položaj pri prodaji svojega in nakupu drugega blaga. (Foto: L. M.) KRŠKO — Ob sedanjih razpravah o Jedrski elektrarni Krško Zeleni Krškega nasprotujejo širitvi začasnega skladišča nizko in srednje radioaktivnega materiala na dvorišču nuklearke. Krška frakcija Zelenih je slovenski strankarski centrali sporočila, da nasprotuje omenjenemu širjenju, ker ne more pristati na nov nuklearni objekt v Krškem. Za tako svoje stališče je dobila soglasje v republiškem vodstvu Zelenih Slovenije. Odpor Zelenih je posledica njihove bojazni, da bo v začasno skladišče nuklearka odložila ne samo nizko in srednje radioaktivne odpadke, ampak tudi »težke komponente, kot so uparjalniki«. Silva Mavsarja, člana krške stranke Zelenih, moti. da naj bi imelo začasno skladišče po načrtih zmogljivost za celo življenjsko dobo elektrarne. Taka zmogljivost bo po njegovem pomenila tolikšno časovno rezervo, da bodo pristojne ustanove še lep čas odlašale z ureditvijo trajnega odlagališča radioaktivnega materiala kje zunaj krške občine. Ob sedanjih informacijah o stroških zapiranja nuklearke Zeleni pogrešajo točen podatek o tem, če je nadaljnje obratovanje res toliko cenejše, da elektrarne ne bi bilo pametno zapreti. Sicer pa naj bi ljudje povedali, ali so pripravljeni živeti z nuklearno elektrarno v bližini. Razpis občinskega referenduma o tem so Zeleni Krškega že predlagali predsedstvu skupščine. Glasovanja ni bilo. kar se nekako pokriva z oceno Ze- SELITEV V STRUNJAN KRŠKO — Počitniško naselje, ki ga je imela Počitniška skupnost Krško v Nerezinah, bodo Krčani in drugi, ki so tam dopustovali, verjetno izgubili. Informacije o usodi tega letovišča z okrog 1.800 ležišči si nasprotujejo. Uradne navajajo, da je v Nerezinah vse v zvezi s slovensko počitniško kolonijo normalno. Po nekaterih neuradnih informacijah Hrvati izpostavljajo vprašanje lastnine letovišča. Po sklepu svoje vlade bi Hrvaška lahko naselila objekte omenjenega počitniškega kompleksa s svojimi državljani. Počitniška skupnost Krško se bo najverjetneje preselila iz Nerezin v Strunjan. HIDRANTNO OMREŽJE KOPRIVNICA V krajevni skupnosti Koprivnica so nabavili hidrante in tako bodo po vaseh vzpostavili hi-drantno omrežje. V krajevni skupnosti so ti vodovodni elementi na voljo pravzaprav v vseh večjih zaselkih. S hi-drantnim omrežjem se bodo bolje pripravili za gašenje morebitnih požarov. lenih, da se občinsko vodstvo pogaja o jedrski z državo Slovenijo veliko preveč preračunljivo in zato neodločno. Tako se je tudi na nedavni seji občinske skupščine zgodilo edino možno. Skupščina občine Krško je na koncu soglašala, da se začno priprave na širjenje začasnega skladišča RAO in ji zato ni bilo treba zahtevati takojšnje zaustavitve NEK, kar bi morala zahtevati, če bi zbori nepreklicno nasprotovali širitvi. Silvo Mavsar meni, da krškega parlamentarnega sklepa o takojšnji zaustavitvi nuklearke Slovenija ne bi uresničila. Mavsar je prepričan, da bo država kot že večkrat izigrala krško občino tudi glede rente. Ko bo nova lokalna samouprava in ko bo nuklearka dobila lastnika, bo do dosti težje rente priti. Krška vlada dopušča državi počasno urejanje zadev glede rente, s tem pa bo Krško precej izgubilo. L. M. V GLOBOKEM PITAJO PURANE BREŽICE Tukajšnja Agrariina Proizvodnja in trgovina je letos začela na farmi v Globokem vzrejati purane, potem ko je poizkusno to dejavnost uvedla že prej. Na globoškem posestvu, kjer je v perutninskem pitališču nova belgijska oprema z možnostjo avtomatskega krmljenja, se lahko v enem turnusu redi do 10.000 puranov ali pa do 18.000 brojlerjev. Kot pravijo v podjetju, so eden od dveh slovenskih rejcev puranov, s tem da imajo večje zmogljivosti. Globoško farmo naj bi že v drugi polovici letošnjega leta povečali, tako da bo prostora za dvakrat več pernatih »varovancev«, kot jih krmišče sprejme sedaj. Naložba v rejo puranov je po besedah Ivana Vučajnka, direktorja družbenega podjetja Agraria Proizvodnja in trgovina, veljala okrog 4,5 milijona tolarjev. • Devetdeset odstotkov energije porabim za to. da odmetavam polena, ki mi jih mečejo pod noge. (S. Hribar) • Kjer se prepira vlada, narod nastrada. (Grafit) bo poskrbela za dopolnilne dejavnosti na kmetijah. Sodelovala bo z aktivom kmečkih žena, organizirala delovno prakso na mojstrskih kmetijah in podpirala društva, od katerih so doslej že nastala sadjarsko, konje-rejsko in govedorejsko društvo. V zvezi z NE Krško si bo stranka prizadevala za primerno rento. Krška kmečka stranka ne zahteva zaprtja nuklearke, vendar tudi ne dovoljuje širjenja njenega skladišča. Konference so se med drugimi udeležili namestnica republiškega * Kot je krška SLS zapisala v program, bodo v Krškem 4. julija organizirali Urhov sejem. kmetijskega ministra Marija Markeš, republiški poslanec Marko Stadler in Andrej Kovačič kot predstavnik krške vlade. M. LUZAR RECIKLIRANI PAPIR IN UČBENIKI KRŠKO — Šolske učbenike in zvezke bodo v prihodnje mogoče tiskali na recikliranem papirju. O tovrstni uporabi papiija, ki ga iz odpadnega izdeluje krški Videm, so se pogovarjali tudi na nedavnem sestanku v Krškem, ki so se ga udeležili poleg Vidmovih predstavnikov še Niko Žibret iz ministrstva za šolstvo, dr. Srečo Zakrajšek z republiškega zavoda za šolstvo in nekateri slovenski tiskarji in založniki. Da ta papir po kakovosti ne zaostaja za brezlesnim, so že potrdili tiskarji Dela in Mariborskega tiska. Zamisel o šolskem tisku na recikliranem papirju podpirata ministrstvo in zavod za šolstvo. Obljube, dolgovi in vprašanja Radovedna SDP BREŽICE — Klub poslancev SDP v Brežicah meni, da občinski izvršni svet ni pripravil zahtevanega programa posodabljanja cest, ki so jih po prvotnih načrtih mislili modernizirati s samoprispevkom, vendar jih niso. Te neposodobljene ceste so »naravni dolg« občine kot celote do njenih posameznih delov. Občinska vlada mora zato nameniti vsa razpoložljiva finančna sredstva za uresničitev tega preostalega dela programa. Nekaj pomanjkljivosti vidi poslanski klub SDP v sprejetih odlokih o ustanovitvi nekaterih zavodov. Sprejeti odloki »so v nasprotju« z zakonom o zavodih. S sprejemom različnih predpisov, ki sojih obravnavali v občinski skupščini v Brežicah, je povezana tudi čistoča reke Krke. Vprašanje je. koliko je Krka čista. V zvezi z različnimi posodobitvami v občini bo v prihodnje igralo vlogo podjetje Center za razvoj Posavja. Poslanski klub SDP meni, da se o Centru ve premalo, zato zahteva od izvršnega sveta podrobnosti o ustanovitvi in delovanju podjetja. Poslanski klub SDP bo o vsem postavil delegatska vprašanja na zasedanju občinske skupščine. Zahteval bo tudi informacijo o življenjskem standardu dijakov in študentov ter o urejanju komunalnega smetišča v Dobovi. OBČNI ZBOR - Brežiške kmetice, včlanjene v aktive kmečkih žensk, so imele v petek občni zbor. Ob tej priložnosti jim je Milena Kulovec, svetovalka iz Ljubljane, podrobno spregovorila o turistični dejavnosti na kmetiji Brežiški aktiv kmečkih žensk, ki ima 13 podaktivov, seje na zboru preimenoval v Zvezo kmetic Brežice. (Foto: L. M.) Da kmetice ne bodo več »vzdrževane« Gospodinjska šola BREŽICE — »Ženska, kije vezana samo na gospodinjstvo in na dom, nekako otopi in pozabi nase.« Tako gleda na žensko za štedilnikom kmetijska svetovalka Andreja Špeljak iz brežiške kmetijske svetovalne službe. Mentorici aktivu kmečkih žensk v občini se pridružuje v tem mnenju tudi Ana Šetinc, predsednica brežiškega aktiva kmečkih žensk. Da kmečke gospodinje ne bi pozabile nase, pripravlja Špeljakova v sodelovanju z aktivistkami in nekaterimi meceni različne zadeve, ki bi jih zunanji opazovalec lahko združil pod skupen naslov: Kako bo moja kmetija prijetna meni in drugim. Članice aktivov kmečkih žensk se poučujejo o higienskem pridobivanju mleka, o predelavi mleka in mesa in o boljši reji prašičev. Seznanjajo se tudi, če sodimo po letošnjem delovnem načrtu, z gojenjem rib, s predelavo mesa, s pripravo zdravilnih zelišč, sušenjem sadja, krojenjem in šivanjem, pletenjem košar, a tudi s temelji knjigovodstva. Iz več razlogov in na več načinov se v aktivih trudijo vzbuditi in utrditi v domačinkah občutek, kaj je lepo urejeno kmečko dvorišče in podeželje. Vsemu temu so namenjeni tečaji, predavanja, ekskurzije in obiski kmečkih sejmov. Sodelovanje na veronskem sejmu imajo brežiške kmetice že za seboj, rade pa bi izdelke predstavile tudi v Gradcu in Riedu. Do embalaže za pecivo, s katerim se podajo na sejme, jim pomaga Kmetijski zavod Ljubljana. Med podpornike aktivov brežiških kmečkih žensk pa se je že vpisal z dotacijo tudi občinski proračun. Kratek vzgojni domet priložnostnih, čeprav dobrih predavanj in tečajev bi se po mnenju Ane Šetinc dal nadomestiti z gospodinjsko šolo. »Doma se ženska res nauči biti kmetica, a ne zadosti. Izobražena kmetica se zna postaviti na noge tudi ekonomsko. Zna postati gospodinja, ki na kmetiji, ni več »vzdrževana« oseba,« je neustavljiva Ana Šetinc. ODLOČBE O IZGUBI DELA KRŠKO — Osemintridesetim Vid-movim delavcem bodo z odločbami sporočili, da so trajni presežek. Tem ljudem brez zaposlitve bodo prednostno ponudili delo, ko ga bo ali če ga bo Vidmov krizni vodstveni tim zagotovil z novimi proizvodnimi programi. S številom ljudi, ki bodo prejeli odločbo, se je strinjala tudi arbitražna komisija v Vidmu. Pričakujejo, da bo nekaj delavcev, ki so se znašli na cesti, napisalo pritožbe. PURANI - Na farmi v Globokem bodo rediti puranje samice 14 in samce 18 tednov. Spitane živali bo Agraria sprva prodajala žive, sčasoma pa namerava opremiti lastno klavnico. (Foto: L. M.) Prijateljici, ki se ne marata Srečanje mladih krščanskih demokratov Slovenije in Hrvaške BREŽICE — Meja mora biti vez med Hrvaško in Slovenijo. Željo, ki jo je v Brežicah v nedeljo na okrogli mizi na mednarodnem srečanju mladih krščanskih demokratov Slovenije in Hrvaške izrekel Nace Polajnar, so povzemali tudi drugi udeleženci. V pogovoru so ocenili, da imata Slovenija in Hrvaška kaj ponuditi Evropi. S slednjo ju povezuje krščanska tradicija, zato morata Hrvaška in Slovenija iskati svoje oporišče v krščanstvu. Za zdaj manjka gospodarsko sodelovanje med državama. Blagovni tokovi so po besedah Janka Deželaka, republiškega poslanca, popolnoma zastali. Na dosedanjih pogajanjih se državi še nista dogovorili o deviznem depozitu Ljubljanske banke Zagreb in o hrvaškem dolgu slovenskim podjetjem. Zelo nespodbudno za rešitev teh vprašanj so »precej trda stališča«, kakršna po Deželakovih besedah zastopajo finančni predstavniki hrvaške vlade. Posamezniki pa kažejo dobro voljo za sodelovanje, kar bo morda spodbudilo tudi uradno sodelovanje med državama. V zvezi z delovanjem političnih partij so na okrogli mizi podprli napovedano zamenjavo ministrov v slovenski vladi. Ministri ne morejo več biti v vladi, če glasujejo proti njej. Udeleženci okrogle mize so tudi dopovedovali, da obstajajo nepremostljive razlike med komunisti in kristjani. Dr. Ivan Cesar, član vlade na- rodne enotnosti v sosednji državi ter »rojen Hrvat in poklicni Slovenec«, je na okrogli mizi. izrazil precejšnjo zaskrbljenost glede hrvaš- kega stanja ne vojna ne mir. Bolj na hrvaško politiko do Slovenije je usmeril pozornost Ciril Kolešnik iz Brežic. Po njegovem so v narodnostno mešani brežiški občini rane v doslej dobrem sožitju. Zavzel seje za obnovo sožitja in za vlogo kristjanov pri tem. Ža razliko od nekaterih pred njim je pozval k strpnosti med različno mislečimi. M. LUZAR MEDNARODNI POGOVOR — Na srečanju mladih krščanskih demokratov so poudarili pomen dobrih odnosov med Slovenijo in Hrvaško. (Foto: L. M.) Ali si naš ali si pa naš sovražnik Na nedavni letni konferenci novomeškega občinskega odbora Slovenskih krščanskih demokratov, ene najmočnejših strank v novomeški občini, ki ima temu primerno mesto in vlogo tudi v občinski skupščini, je visok strankarski človek Nace Polajnar, vodja poslanskega kluba Slovenskih krščanskih demokratov v republiški skupščini, med drugim poudaril, da je SKD stranka, ki spoštuje vse druge stranke. Ta vidni strankarski človek je dejal tudi. da je prihodnost Slovenskih krščanskih demokratov etika v dejanju, se pravi, da morajo tisto, za kar se z besedami zavzemajo in na kar prisegajo, tudi početi. Nekatere razprave oziroma odgovori na vprašanja, ki so jih zastavljali prisotni, nanje pa odgovarjala glavnem Polajnar in Janez Lukač, ki se je novomeške konference SKD udeležil kot predstavnik Slovenske ljudske stranke, pa so bili taki, da bi bilo bolje, ko bi ostalo samo pri besedah in ne bi misli in njih duha tudi udejanjali. Bilo je tik pred glasovanjem v republiški skupščini o kandidatu za novega mandatarja Marku Voljču, ki so ga predlagali neodvisni poslanci. Za začetek je Polajnar na hitro opravil s strankarsko neodvisnimi poslanci in kandidatom, češ da je »hudo, če je človek preveč neodvisen, ker bi taki slovenski narod vodili tako kot prej, ko smo bili tudi hudo neodvisni«. Iz tega je izpeljal zaključek, da hočejo tisti, ki se zavzemajo za neodvisnega kandidata oziroma neodvisno vlado, dokazati, da demokracija ni dobra oblika vladavine. Če stvar pogledamo od zadaj, pa se glasi takole: Demokracija je samo pripadnost stranki in kdor ne pripada stranki, je protidemokratičen. Ob tem je Lukač trdil, da je ta kandidatura »produkt komplota, ki hoče v Sloveniji ustvariti vzdušje kaosa. Ti neodvisni kandidati pa so še kako odvisni in med sabo povezani«. Skratka'Ali si naš ali si pa naš sovražnik. • Kaj nam bo res tudi tokrat spodletelo ? Ali smo Slovenci obsojeni zgolj na obrate v istem? Kaj se bo menjala samo barva, načini in metode pa bodo enaki, kvečjemu vedno bolj izpopolnjeni in boleče učinkoviti? Sta samo bič in hrbet? Od metanja iz služb do metanja v brezna je samo korak. Nekateri pa se tako radi prestopajo. Kasneje so navzoči postavljali vprašanja in kar nekaj se jih je nanašalo na kandidata Voljča in njegov program. O človeku, za katerega je povedal, da ga ne pozna, seje Polajnar izražal žaljivo in zaničljivo. Seveda to velja za normalno razumevanje etike besede. Tako na primer, da njegovega programa sicer ne pozna, a je prepričan, da sam takega napiše v pol ure. »Zlasti bomo hoteli poslanci vedeti, kdo ga pošilja,«je napovedoval »Ker pa prihaja iz tistih krajev, kjer so doma banane, pričakujem, da bo s seboj pripeljal ladjo banan.« To se lepo ujema z banansko »duhovitostjo«, ki so jo nekateri poslanci ob zgražanju in obsojanju številnih televizijskih Vsak svoje zemlje neomejen gospodar? gledalcev zganjali v tistem mučnem dnevu v slovenski skupščini Ko je »opravil« z Voljčem, seje, spodbujen od vprašanj, ki so bila že zasta vljena tako, da so napeljevala na želeni od go vor, Polajnar lotil televizijcev. »Ti ljudje so vajeni ubogati in bati se. Sedaj pa so zmedeni in ne vejo, koga morajo ubogati in koga se bati, pa vlado včasih napadajo, drugič spet se ji prilizujejo. Poleg tega pa so neprofesionalni tudi v etikijavne besede. Morda po novih volitvah naredimo več reda tudi na televizij!« je napovedal, »tako da se bo vedelo, kdo je kdo. Neodvisnih novinarjev pa ni!« Lukač mu je pritegnil, češ oni (novinarji) ne morejo spremeniti svojega miselnega vzorca, zato jih ni moč spremeniti, ampak jih je treba odstranit! O tem, kako težko je spremeniti »miselni vzorec«, pa da ve iz lastne izkušnje. Na koncu smo slišali, da je Kučan »stalno kisel in žalosten«, in to zato, ker se mu toži po Beogradu in da bi šel takoj tja, če bi mu ponudil! da bo »glavni«, ter da bomo pravega predsednika dobili šele po naslednjih volitvah. In to o predsedniku lastne države na javnem zboru stranke! A. BARTEU Razlika med dvema in tremi ničlami O zadevi »delavnica za predelavo plastičnih mas v Smolenji vasi« smo pisali že kar nekajkrat, nazadnje obširno lanskega decembra. Na kratko: gre za problem postavitve zasebne delavnice oz. male tovarne sredi primestnega kmetijsko-stanovanjskega naselja pod okni treh stanovanjskih hiš, katerih lastniki gradnji v obrambi svojega življenjskega prostora nasprotujejo. Problem se vleče že skoraj desetletje, v katerem so doživela razveljavitev ali odpravo že štiri lokacijska dovoljenja za to gradnjo. Trenutno je gradnja, ki je narejena do tretje faze, uradno ustavljena, še pred nekaj dnevi pa je potekala s polno paro. Republiško ministrstvo za varstvo okolja in urejanje prostora je na osnovi sodbe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije 14. januarja letos odpravilo tudi zadnje lokacijsko dovoljenje. Na tej osnovi je Lado Jak! delegat krajevne skupnosti Mali Slatnik v novomeškem parlamentu, podprt s skupščinskim odborom za gospodarstvo in infrastrukturo, skupščini 30. januarja predlagal sprejetje več sklepov. Skupščina naj bi zahtevala odpravo gradbenega dovoljenja, izdanega na podlagi razveljavljenega lokacijskega dovoljenja — upravni spor zaradi njega pri Vrhovnem sodišču Republike Slovenije še ni končan — in takojšnjo zaustavitev gradnje ter vzpostavitev juju ni niti z besedico omenjal težav, ki mu onemogočajo uspešno delo in prodor na trge, temveč je stvarno opisaI, kaj je potrebno, da je podjetje v sodobnem svetu gospodarsko uspešno. Zadostiti mora trem osnovnim zahtevam. Če zgreši le pri eni od teh, se že kopičijo težave, ki jih je treba prevzeti na lastna pleča, še raje pač zvaliti na koga drugega: sistem, vlado, tečajno politiko, surovine, lenobo delavcev, malomarnost ali kaj še vsega ponuja bujna menežerska domišljija. Zahteve so strnjene v treh ničlah, znanih poslovnežem širom po modernem svetu. Prva ničla je nič zaostankov in lukenj v proizvodnji in taka elastičnost, da pri prehodu na nove programe ni izgube časa in stroškov. Drugo je nič lomov in izmečkov v proizvodnji. Tetje je nič zalog. Na prvi pogled je formula treh ničel videti preprosta, vendar je za njeno uresničitev potrebno veliko naporov in strokovnega dela. Je simbol neizprosnega sodobnega poslovnega sveta, ki ne dovoljuje improvizacij. V tem svetu veljajo samo tri ničle skupaj. Dve imata še vedno isti pomen kot nekdaj. Iz njiju smrdi, od tam se pljuva in naslavlja izgovore na vse in povsod T. JAKŠE Stoštiridesetletnica slovenskega zborničnega sistema je bila prejšnji teden, tako kot se za tako častitljivo ustanovo spodobi proslavljena z vsem bliščem in ob navzočnosti naj višjih državnih predstavnikov, vendar pa ob odsotnosti predsednika vlade in nekaterih predstojnikov pomebnih vladnih gospodarskih resorjev. A lije to zgolj naključje ali pa je v tem tudi kaj simboličnega, vedo v ožjih posvečenih krogih, mi, ki smo bolj od daleč spremljali omenjeno proslavo, pa lahko ugotovimo tudi odsotnost pri nas že tako prislovičnega tarnanja nad slabimi gospodarskimi razmerami, kije pri naših gospodarstvenikih praviloma nepogrešljivo. Pri tem se je treba seveda spomniti, kako smo vsi skupaj včasih naslavljali ostre kritike zvezni vladi v Beogradu, zveznemu premieru in posameznim ministrstvom, potem, ko je Beograd pač šel, kamor mu je bilo usojeno, pa so se isti očitki usuli proti Ljubljani Za neuspehe, za izgube, za stečaje, za slabe plače, za vse je bil praviloma vedno kriv nekdo drug. Čeprav je to deloma tudi veljalo, pa je treba potihoma le priznati, da se je za takim izgovarjanjem dostikrat skrivala obilica lastne nesposobnosti, okostenelosti in neznanja. Tisti, ki za vse krivi druge, je očitno tudi nesposoben izogniti se preprekam, ki mu jih drugi nastavljajo. Trditev je poenostavljena, vendar je bilo iz govoro t1 petih slavljencev, najuspešnejših direktorjev Šlovenije, ki so ob visokem jubileju slovenskega zborničnega sistema prejeli od Gospodarske zbornice Slovenije posebne nagrade, slišati presenetljivo malo kritike gospodarske politike slovenske vlade. Bolj so se se pos večali analizi uk repo v, ki so njihova podjetja pripeljala v družbo uspešnih. Med temi je gotovo prednjačil generalni direktor Tovarne avtomobilov Cimos Koper Boris Bernetič, ki v svojem radijskem interv- po zakonu imenovan »nosilec besede«, se pravi gozdarjevega, papirničarjevega, tiskarjevega, založnikovega in prodajalčevega Pri zdajšnji letni nacionalni knjižni nakladi okoli 5 milijonov izhodov različnih knjig in ob povprečni ceni okoli 1300 tolarjev na izvod (upoštevana je pričakovana inflacija), bi država od 5-odstotnegaprometnega davka, seveda če bi bila celotna naklada tudi prodana, spravila v svojo prorapčunsko blagajno nad Knjiga v davčni ožemalnici So pot! odločitve, zakoni in ukrepi, ki jim je moč brez globljih pomislekov in tehtnejših zadržkov dati soglasje in podporo, akoravno pomenijo novo ali dodatno finančno obremenitev državljanov. So pa tudi ukrepi s katerimi se nikakor ni moč strinjati in se z njimi pomiriti, ker so vse prej kol razumni, in eden takšnih je februarja, le nekaj dni po slovenskem kulturnem prazniku, hudo prizadel slovensko kulturo. Gre za najnovejšo obdavčitev knjig in vsega v zvezi z njimi. Po novem je namreč treba od vsake natisnjene oziroma prodane knjige plačati še 5 odstotkov prometnega davka, davek na avtorsko delo se je povečal od 15 na 25 odstotkov, tu pa je še dohodninska podražitev vseh del. verižno vgrajenih v končni izdelek, ki je spr 300 milijonov tolarjev. Novi davek od avtorskega dela bi dal dodatnih 17 do 18 milijonov tolarjev, večji znesek pa bi gotovo na vrgla tudi dohodninska podražitev, vendar je ni možno niti približno izračunati. Državi gre kajpak za to, da si napolni blagajno, iz katere potem plačuje takšne in drugačne obveznosti, toda pri zajemanju denarja vedno ne pozna mere. Resje, da je tolar tolar, pa naj bo priigran v igralnici alipritrgan od ust, a kaj si naj človek misli o državi, ki se z dacarji spravlja celo nad tiste, ki nimajo niti za preživetje? In kultura je ena tistih ubožnih desetnic, ki ji hočejo vzeti še tisto, česar ji ne dajo. Kaj pa se s knjigo dogaja drugega kot prav to: z državno subvencijo jih malo izide, a od vsake knjige naj bi država pobrala štirikrat več, kot zanjo prispeva. Kar pa se tiče najnovejših obdavčitev knjige in njenih ustvarjalcev, bodo stvari tekle vse prej kot na roko državi. Kajti eno je kalkulacija in pričakovanje, povsem nekaj drugega pa uresničitev tega. Upamo si trditi, da davčni iztržek od knjig ne bo tolikšen, kot upajo, pa naj ožemalnico še tako privijajo. Kajti zadnjo besedo pri knjigi le ima kupec, ki bo poslej še bolj premisli! preden bo vstopil v knjigarno po dražjo knjigo; s tanjšo denarnico bo raje nabavil kaj za v lonec in za nase, za knjigo pa mu sploh ne bo ostalo. Slišimo, da slovenska država ubira lastno pot po najboljših tujih zgledih. Najbrž jo res, vendar pa to ne velja, ko gre za obdavčevanje knjig. Medtem ko v razvitih zahodnoevropskih državah, ki naj bi bile naš vzor, takšne obdavčitve sploh ne poznajo oziroma imajo celo tako imenovane varovalne mehanizme za knjigo, pa je Slovenija z uvedbo prometnega davka za knjigo in s čudnim davčno-subvencijskim odnosom vstopila v krog najbolj konservativnih sistemov. I. ZORAN prvotnega stanja. Sprejela naj bi sklep, da se ne sme začenjati nov postopek za izdalo lokacijskega in gradbenega dovoljenja, ugotovili pa naj bi odgovornost strokovnih delavcev, ki s svojim ravnanjem povzročajo afere pri posegih v prostor. Skupščina je sprejela le zahtevo, da do njene prve naslednje seje sekretariat za varstvo okolja in urejanje prostora ter izvršni svet pripravita izčrpno poročilo o zadevi Dobila je opis poteka dogajanj z zaključnim pojasnilom, da je lokacija delavnice predvidena na lastnem zemljišču v bližini obstoječe stanovanjske hiše, v kleti katere ima in vestitor že sedaj dela vnico za predela vo plastičnih mas. Da je še bolj v bližini omenjenih treh uporniških sosedov, za katere poslanci niso pokazali nikakršnega razumevanja, ni povedal nihče. Sploh pa, kdo ne gradi na lastni ampak na tuji zemlji? V gradivu s podpisom sedanjega sekretarja sekretariata za varstvo okolja in urejanje prostora Jožeta Preskarja še piše: »Lokacijska dokumentacija in vsa soglasja, vključno s soglasjem krajevne skupnosti, so v zvezi s to gradnjo pozitivna. Lokacija delavnice je skladna s prostorsko dokumentacijo, skladna s PUP (prostorsko ureditveni pogoji, op. p.) je bila tudi v času izdaje lokacijskega dovoljenja.« V dodatnem gradivu, ki so ga poslanci dobili na klop, je bilo med drugim zapisano, da decembra sprejeti PUP-i za Smolenjo vas predvidevajo bivanje, terciarne in sekundarne (proizvodna, gradbeniška) dejavnosti v okviru zmožnosti stavbnih tipov ter pod pogoji bivalnega okolja. Zapisano je bilo tudi, da je upravni organ postopek vseskozi vodil na podlagi veljavnih predpisov in prostorskega izvedbenega akta ter daje bila gradnja dovoljena v skladu z velja nimi predpisi in da ni bila v nasprotju z javnimi interesi »Upravni organ ni mogel predvideti, da bo ustavno sodišče odlok, na podlagi katerega je bilo izdano lokacijsko dovoljenje za gradnjo, razveljavilo, kar se je v konkretnem primeru zgodilo,«je še zapisano v dodatnem gradivu s podpisom predsednika občinske vlade mag. Boštjana Kovačiča. Nikjer torej ni niti besede o tem, da je prejšnja in sedanja skupščina in občinska oblast dobro vedela, da je omenjena prostorska ureditvena zakonodaja nezakonita in da bo padla ob prvem spornem primeru. Nikjer ni besede o tem, kako je zemljišče komaj postalo zazidalno, kako je Jaki kot takratni predsednik sveta krajevne skupnosti res podpisal tolikokrat omenjano soglasje, ki pa je bilo pridobljeno s preglasovanjem. Nikjer ni besede o tem, da je omenjena dejavnost, še bolj pa velikost delavnice, ki jo gradi investitor Ivan Božič, za tisto okolje sporna. Nikjer ni niti besede o tem, zakaj v vseh teh letih občinska uprava v dobro kraja, dobrih medsosed-skih odnosov in seveda tudi v dobro investitorja, ki je ob tako dolgem zavlačevanju gotovo ob težke milijone tolarjev zaslužka, Ivana Božiča ni poskušala pregovoriti za selitev dejavnosti v niti dva kilometra oddaljeno obrtno cono Cikava. Da selitev sedaj zavrača, je pravzaprav razumljivo. Lado Jaki je v novomeškem parlamentu 20. februarja med obravnavanjem tega pro- Luknje na cestah in še kje drugje Črnomaljci imajo vse več pripomb na vzdrževanje lokalnih cen, kar je moč razbrati tudi iz številnih delegatskih pobud in vpra-šanj, ki se zvrstijo na vsakem zasedanja skupščine. Toda kaj, ko je denarja, ki ga2 republike odrinjajo za vzdrževanje teh cesL vsako leto manj in sedaj ne zadostuje več niti za plačilo cestarjev. Če se bo tako nadaljevalo, bodo ceste še bolj propadale, pa četudi bodo normativi za vzdrževanje teh cest še tako strogi Kaj pravzaprav lahko storita Cestno podjetje, ki je odgovorno za razmere na to-kalnih cestah, in občina kot investitorica, N država, ki deli denar, tako skopo odmerja cvenk? V Cestnem podjetju so izračunali, da bi po republiških normativih in standardih veljalo letošnje vzdrževanje črnomaljskih lokalnih cest dobrih 25 milijonov tolarjev. Ce pa upoštevali le najnujnejše zahteve pri vzdrževanju, bi bila vsota za skoraj polovico manjša: dobrih 13 milijonov tolarjev. Seveda so st 1 blema prebral mnenje prof. dr. Petra Fistra, avtorja decembra 1991 sprejetih Prostorsko ureditvenih pogojev za Novo mesto izven središča in za submestna središča, da »samostojne proizvodne enote večjih kapacitet v Smolenji vasi niso dovoljene... Oblikovanje in velikost stavb, v katerih se proizvodnja odvija, mora ustrezati gospodarskim stavbam kmetij... Dejavnost mora izpolnjevati tudi kriterije glede hrupa, prometa in ekologije... Če gradnja presega pogoje, bi jo bilo treba vključiti v bližnji kompleks, namenjen proizvodnim dejavnostim«. Jože Preskar je prebral pismo sosedov, ki nasprotujejo gradnji. »Menimo, da nikoli ne more biti pravne, strokovne in realne podlage za tako gradnjo... Zemlja je bila kupljena namensko... Da objekt tja ne sodi, vidi vsakdo, to je spomenik vaši nestrokovnosti... Trdite, da so bila pridobljena vsasoglasja, nihče pa noče ukrepati zaradi nihanja električne napetosti... Zakaj vztrajate na gradnji za vsako ceno?... Zahtevamo odškodnino,« so pisali sosedje. Prebrano je bilo tudi ostro pismo Obrtne zbornice Novo mesto proti nasprotovanju gradnje delavnice njihovega člana Ivana Božiča, proti že v Cestnem podjetju zavedali, da tega de- j narja ne bo moč nikjer vzeti, zato so pripraviti j še tretjo inačico, katere izvedba bi veljala nekaj več kot 9 milijonov tolarjev. Samo za primerjavo: preteklo leto je bila za vzdrževanje črnomaljskih lokalnih cest sklenjena po- \ godba za dobra 2 milijona takratnih dinarjev, j • V Črnomlju so se odločili, da bodo na Republiško upravo za ceste naslovili zahtevo, naj zagotovi potreben denar zO vzdrževanje lokalnih cest. S problemom bodo seznanili tudi ostala ministrstva, o njem pa naj bi potarnali še republiški poslanci. Vse to se sicer lepo sliši, vprašanje pa je, če bo zaradi tega pricurljalo v Črnomelj tudi kaj več novcev. Ali pafe bodo Črnomaljci in vsi, ki bodo občino pripravljeni obiskati, le še bolj pozibavali v cestnih luknjah. Morda pa bi Črnomaljci lahko kaj iztržili prav iz teh lukenj in pozibavanja v njih, ki bi ga v spomin na Belo krajino kot medvojno zibelko partizanstva proglasili za del folklore. Nerodno je le to, da zadnje čase partizani niso preveč v modi. Čeprav je negodovanje prebivalcev zaradi cest, ki vse bolj propadajo, razumljivo, pa je veliko vprašanje, ali bo moč vse želje in zahteve ljudi tudi plačati. Potrebno je namreč vedeti, da bi y črnomaljski občini morali letos odšteti dobrih 9 milijonov tolarjev - ta vsota pa bi se mesečno še povečala glede na rast cen v gradbeništvu - le za najnujnejša deta na lokalnih cestah. Samo pel cestarjev, kolikor so jih v Cestnem podjetju predvideli za ta dela na 130 km lokalnih cest, namreč ne bi moglo bistveno popraviti cest, kakršne so danes, ampak bi najbrž komaj zmoglo poskrbeti, da ne bi bile še slabše. Za to pa bi jim iz občinskega proračuna plačali prav vesdenar, kiga imajo na voljo za komunalne namene, za vse ostalo, tudi za prepotrebne naložbe v komunalne objekte, pa bi ga zmanjkalo. M.BEZEK-JAKŠE kateremu da so bili naperjeni tudi članki v Dolenjskem.lišiu. In poslanci? Kar iz poslanskih klopi so se oglašal! da jim je dovolj ukvarjanja s to zadevo, v zadnjih vrstah pa je bilo tudi slišati da • je čisto normalno, da bo Božič na svoji zemlji gradil, kar pač hoče! Za govorniški pult je stopil le novomeški minister za obrt Tone Vesel o katerem sicer krožijo govorice o tesnih poslovnih vezeh z Božičem. Z očitno povzdignjenim glasom je dejal, da Jaki mori skupščino s privatnimi zadevami in da se zaveda, da dela vnice ne bo nihče rušil ter da mu gre le za zavlačevanje. Če bi delavnico rušili, da bi bila lahko plačana le iz proračuna, zato pa bi bila narejena kakšna cesta manj. »Da so bili PUP-i razveljavljeni, je zasluga delegatov v tej skupščini, ki jih ne zanima, kaj skupščina dela, ampak se hočejo le dokazovati, da vedo nekaj več kot drugi,« se je na račun tistih, ki se v novomeški skupščini sploh kdaj oglasijo, jezil VeseL Odzval se je le Marjan Ravbar z »ne se smešiti, da je upravnUorgan delal po predpisih« in Jože Kukec, ki je interveniral, da Jaki le prenaša mnenje baze in mu zato ne gre takih peti. Na koncu je skupščina sprejela dobljeno informacijo in sklep, da naj pristojni upra vni organi in inšpekcijske službe končajo postopek na podlagi veljavnih predpisov. Jakijev predlog, da bi bilo potrebno začeti s popolnoma novim postopkom in zaradi mož- -j nih različnih razlag odtoka o PUP-ih upoštevati mnenje prof. Fistra, je bilo ocenjeno kot novo zavlačevanje in ni bilo sprejeto. Ne morem si kaj, da ne ponovim zaključka iz svojega nedavnega pisanja. Smolenja vas je, kakorje to težko doumljivo, videti zapečatena. Kako bi rušili to varno, če so vse institucije leta in leta v škodo kraja, ljudi, zakonitosti in človeškega vzdušja v vasi podjetnika podpirale in naravnost rinile v to, da na vsak način in za vsako ceno postavi tovarno tako rekoč na nekaj tujih dvoriščih? Če je to model Sporna delavnica v Smolenji vasi bodočega odnosa države do ljudi in urejanja spornih zadev, se nam vsem slabo piše. Z.LINDIČ-DRA GA S 8 DOLENJSKI UST Ubežni hrvaški pesnik med novomeškimi bralci Srečanje z Lukom Paljetkom v Študijski knjižnici NOVO MESTO Novomeški ljubitelji poezije nimajo prav veliko priložnosti, da lahko v svojem kraju prisluhnejo takšnim osebnostim, kot je hrvaški pesnik in prevajalec Luko Paljetak. Srečanje s tem zanimivim avtorjem, ki je doma v Dubrovniku, zdaj pa že nekaj-mescev živi v begunstvu, na domu ženinih staršev v Idriji, jim je pripravila Studijska knjižnica Mirana Jarca v četrtek, 20. februarja, zvečer v svoji čitalnici. Paljetak je med bivanjem v Sloveniji napisal obsežen cikel pesmi Izbjegle pjesme — Ubežne pesmi. Slovenski pesniški prijatelji so mu pomagali, da je te pesmi izdal v knjigi. Zbirko, ki je dobila naslov po omenjenem ciklu in ki v drugem delu prinaša izbor iz prejšnjih Pa-ljetkovih knjig, je v hrvaškem izvirniku in slovenskem prevodu natisnila Mladinska knjiga iz Ljubljane v sodelovanju s svojo založniško podružnico v Zagrebu. Cikel Izbjegle pjesme — Ubežne pesmi je prevedel Tone Pretnar, eden od prevajalcev ostalih pesmi pa je Boris A. Novak, ki je knjigi tudi napisal spremno besedo. Oba sta se udeležila &drikovega večera v Študijski knjižnici Mirana Jarca. Sicer pa se je srečanje začelo tako, da je Luka Paljetka in njegovo delo obiskovalcem predstavila Jadranka Matič-Zupančič iz Študijske knjižnice Mirana Jarca, sicer sama hrvaška pesnica in prevajalka slovenske poezije. Med drugim je dejala, da je danes 49-letni avtor ena najvidnejših osebnosti sodobne hrvaške poezije, znan tudi kot mladinski pesnik, esejist, kritik in gledališki človek, še posebej pa kot prevajalec iz tujih literatur. Nato je več pesmi iz omenjene zbirke v izvirniku prebral Paljetak sam, iste pesmi v slovenskem prevodu pa Kristijan Ostanek. Za dodatek je Paljetak prebral eno svojih podoknic, spesnjenih v dubrovniškem narečju. V pogovoru je beseda tekla o prevajanju, najprej seveda o slovenjenju Paljetkove poezije. Oba navzoča prevajalca, Novak in Pretnar, sta povedala, da prevajanje poezije ni tako preprosta zadeva, kot se morda komu zdi, še posebej, 5e naj bi bil vsak prevod res dober. Boris A. Novak je dodal, daje velika razlika med hrvaškim in slovenskim verzom, da nastopijo pri prevajanju težave zaradi različne dolžine besed, različnega naglaševanja besed in številnih drugih različnosti enega in drugega jezika itd. Pripomnil je tudi, da nekdo, ki sam ne čuti pesniško, najbrž ne more kaj dobro prevajati. Paljetka, ki dobro govori slovenščino, so vprašali, kdaj se je začel zanimati za naš jezik, še posebej pa, kdaj se je lotil prevajanja Prešerna, ki gaje, kot je znano, v celoti prevedel v hrvaščino. In je odgovoril, da se je bil slovenščine prisiljen učiti že kot srednješolec v mladinski delovni brigadi, vzrok pa je bilo slovensko dekle. Da seje že kot študent lotil Prešerna, je bila najprej razlog radovednost, zanimanje, potem pa da gaje pri tem izjemno vabljivem in obenem napornem opravilu spodbujal pesnik Slavko Mihalič. »Ko sem se odločil prevajati Prešerna, sem se lotil najtežjega: prevajanja Sonetnega venca,« je dejal. »Ko je bilo to za mano, sem si dejal, da sem tretjino tako rekoč že opravil, pa sem vzel v roke še druge njegove sonete. Ko pa sem videl, da sem že toliko naredil, sem si rekel: zakaj ne bi prevedel vsega, kar je Prešernovo? No, potem je šlo vse lažje in tako sem delo res končal.« I. ZORAN Knezova knjiga v Ljubljani Sprejeta z zanimanjem LJUBLJANA — Najnovejša knjiga arheologa Toneta Kneza iz Dolenjskega muzeja, Novo mesto II. v kateri predstavlja avtor keltskojrim-sko grobišča na novomeškem arheološkem najdišču Beletov vrt, je bila na petkovi predstavitvi v Kulturnoin-formacijskem centru Križanke — tam sta jo pripravila izdajatelj Dolenjski muzej in Znanstveni inštitut Filozofske fakultete v Ljubljani — zelo lepo sprejeta. Dr. Nace Šumije dejal, daje Tone Knez ustvaril tradicijo novomeške in slovenske arheologije, arheologinja Ljudmila Plesničar iz ljubljanskega Mestnega muzeja pa, da publikacija ni kakovostna zgolj zaradi dobre prezentacije arheološkega gradiva, ampak je njena vrednost tudi v tem, da so na enem mestu zbrane dosedanje raziskave. Omenili so tudi, da bo knjiga služila kot dragocen pripomoček mlajšim arheologom, ko bodo nadaljevali raziskovanja. NOVA RAZSTAVA V DOLENJSKI GALERIJI NOVO MESTO — V Dolenjski galeriji bodo jutri, v petek, 28. februaija, ob 19. uri odprli razstavo del akademskega slikarja Dušana Filipčiča. Dela bodo na ogled vse do 29. marca. V MINIARTU ČRNOMELJ — V črnomaljski galeriji Miniart bodo jutri, v petek, 28. februaija, ob 19. uri odprli slikarsko razstavo Janje Jakša, študentke likovne pedagogike iz Gradca v Beli krajini. Dela bodo na ogled do 14. marca. GOSTUJEJO V TREBNJEM MIRNA PEČ — Mimopečani gredo spet na pot konec tedna in bodo s komedijo »Dobrodošla, miss Agata« v soboto, 29. februaija, ob 19. uri gostovali v Trebnjem v tamkajšnjem kulturnem domu. kultura in izobra- ževanje it šlt —-------—.— ------ MIN ISTRO V OBISK — Ribniška knjižnica, ki že nekaj časa deluje v.prostorih Miklove hiše, je bila dokončno uradno odprta šele v petek z obiskom ministra za kulturo dr. A ndreja Capudra. Na sliki: dr. Capuder z ribniškim županom Francem Miheličem. (Foto: M. L.-S.) Kaj je resnica, kaj laž Obisk ministra Capudra privabil mnoge Ribničane RIBNICA — Čitalniškega večera s plesom, ki gaje prejšnji petek organizirala Knjižnica Miklova hiša, seje udeležilo veliko več ljudi, kot so organizatorji pričakovali. O tem je pričalo veliko pomanjkanje stolov, kar za prireditve v Miklovi hiši ni v navadi. Nekatere je morda privabil recital rič, vokal, Marko Boh, pianino, in Matevž Smerkol, kontrabas. Večina pa je verjetno prišla, da bi slišala ministra za kulturo dr. Andreja Capudra. Dr. Capuder se v svojem govoru ni mogel ogniti komentiranju nedavnih dogodkov v slovenski skupščini, ki zanj pomenijo zmago zdravega razuma nad avanturizmom. Ob tem seje vprašal, ali resnično tako misli, in lscuicicjc uiuiua jjinauu M-uuii vprašal, an resnično iaao misii, in ljubezenske lirike z izborom najlepših ugotovil, da govori resnico. Že pred-ljubezenskih pesmi od antike naprej, tem je namreč povedal, da so mu neki jih je ob posnetih glasbenih vložkih kateri dejali, naj gre v Ribnico in naj recitiral dramski igralec Aleš Valič, veliko manj, če sploh, pa ples, če sodimo po neplesočih ob nastopu jaz-ziftske skupine v sestavi Mia Žnida- Kako živi in dela Dolenjska založba O tem bo tekla beseda na današnji seji uredniškega odbora v gostišču Kandija, ob koncu katere bo predstavitev knjige Stare gostilne avtorice Slavke Ložar NOVO MESTO — V Lovski sobi gostišča Kandija se bo danes, v četrtek. 27. februarja, ob 15. uri sestal uredniški odbor Dolenjske založbe. Na seji bo beseda tekla o življenju in delu te založbe, o tem, kaj je izdala in kako poslovala v minulem letu ter kaj načrtuje za letos in pripravlja za kasneje. Ob koncu seje, ob 18. uri, bo predstavitev knjige Stare gostilne, ki jo je nunicolo Clavlzn f mtn« napisala Slavka Ložar. Iz gradiva, dostavljenega članom uredniškega odbora, je razvidno, da je Dolenjska založba lani izdala enajst knjig in tako skoraj v celoti uresničila knjižni program za leto 1991. V letu 1992 je prenesla le tri knjige — Slavka Ložar: Stare gostilne, Jože Dular: Krka umira in Monografija Novega mesta, od katerih 20. literarno srečanje mladih Rok natečaja: 10. marec Mladi slovenski pesniki in pisatelji, ki še niso izdali svoje knjige (razen v samozaložbi) in še niso bili uvrščeni med najboljše na dosedanjih republiških srečanjih, se lahko udeležijo (tudi letošnjega, po vrsti že 20. srečanja. Natečaj za sodelovanje na tem srečanju, ki bojubilej-no, je razpisala Zveza kulturnih organizacij Slovenije, in to v sodelovanju z občinskima Zvezama kulturnih organizacij v Ilirski Bistrici in Radovljici, prejšnji teden. Avtorji lahko sodelujejo s prozo, poezijo in dramskimi deli, ki jih je treba, natipkane v treh izvodih in pod šifro, poslati do 10. marca v Ljubljano na naslov Zveze kulturnih organizacij Slovenije (Stefanova 5, p.p. 136), s pripisom »za 20. srečanje«. Najprej bodo območna srečanja z običajnimi prireditvami, kar pomeni, da bodo na njih nastopili tisti, katerih prispevke bodo izbrale dvočlanske žirije, le-te pa bodo izbrale avtorje tudi za sodelovanje na republiškem srečanju. Kje in kdaj bodo območne in republiška prireditev, ta čas še ni znano, očitno je, da bodo najprej počakali na odziv na natečaj in šele potem izbrali kraje ter določili datume. Organizatorji rokopisov, poslanih na natečaj, ne bodo vrnili in ne honorirali tistih del, ki bodo morebiti objavljena. pa sta prvi dve že izšli. Poleg tega so lani izšle štiri številke revije Rast, ki jo tudi izdaja Dolenjska založba. Podatki o poslovanju založbe niso osrčujoči, saj številke bolj grenijo, kot pa razveseljujejo, predvsem pa kažejo, da je Dolenjska založba v podobno nezavidljivem položaju, kot so sicer ta čas založbe v Sloveniji. Na eni strani se kopičijo stroški izdajanja in tiskanja knjig, na drugi strani pa zaloge oz. tako imenovani mrtvi kapital, izkazan s številom neprodanih izvodov. Od skupne lanske naklade vseh knjig jih je še 6497 ali nad 50 odstotkov neprodanih, ta zaloga pa je vredna skoraj 2 milijona tolarjev. Ob takšnih neobetavnih ugotovitvah in ob dejstvu, da družba ni radodarna s subvencijami za knjige, v Dolenjski založbi iščejo poti in možnosti, da bi z založništvom preživeli tudi v letu 1992 in kasneje. Menijo, da bo moč kolikor toliko uspešno delovati le pod pogojem, da bo knjižni in re-vialni program že za leto 1992 preudarno izbran, da bodo uporabili takšne komercialne prijeme in trže- RAZSTAVA RISB KRŠKO — V krški galeriji Opus razstavlja barvne risbe in voščene jedkanice študent arhitekture Miha Rostohar. Razstava bo odprta do 7. marca. DVA PEVSKA IN EN FOLKLORNI VEČER NOVO MESTO — V novomeškem Domu kulture se obeta marca več kulturnih večerov z izvajalci iz novomeške občine. V petek, 6. marca, se bo na odru lega doma predstavil s celovečernim koncertom Mešani pevski zbor IMV pod vodstvom Slavka Raucha. V soboto, 14. marca, pa bo nastopil Mešani pevski zbor Pionir z dirigentom Francijem Možetom in s koncertom praznoval 10-letnico ustanovitve. Zatem pa bo v Domu kulture dvakrat nastopila folklorna skupina Kres in se predstavila z zanimivim plesnim programom: prvič v sredo, 18., in drugič v soboto, 23. marca, kajpak obakrat zvečer. nje, ki zagotavljajo uspeh. Letos naj bi Dolenjska založba izdala trinajst novih knjig, od tega samo v zbirki Utva sedmero del. Ta programje založba tudi že prijavila za republiško subvencioniranje. »VEŠ, SLIKAR, SVOJ DOLG« LJUBLJANA — V ljubljanski Mali galeriji bodo danes, v četrtek, 27. februarja, zvečer odprli novo razstavo v okviru projekta »Veš, slikar, svoj dolg«. Zbrali okoli 6000 knjig 'Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani je sporočila, daje s 14. februarjem prenehala zbirati knjige za knjižnice na Hrvaškem, s tem pa tudi zaključila akcijo Podarimo knjigo hrvaškim knjižnicam, ki jo je vodila v Sloveniji. Od navedenega dne lahko posamezniki in ustanove pošiljajo knjige v Zagreb sami, in to neposredno na naslov: Hrvatski sabor kulture, Ulica Kralja Zvonimira 17/III. Akcija, ki seje začela na pobudo Zveze bibliotekarskih društev Slovenije, je bila uspešna. Narodna in univerzitetna knjižnica, založniki, tiskarne in posamezniki iz vse Slovenije so zbrali 5.963 knjig in 100 revij. Prvič je 1.867 knjig odpeljala Narodna in univerzitetna knjižnica iz Ljubljane v Zagreb s svojim vozilom v decembru, drugič je po 2.700 knjig, ki jih je daroval Univerzitetni inštitut Golik, prišla z vozilom Narodna knjižnica iz Zagreba, tretjič pa je spet šlo na pot vozilo ljubljanske Narodne in univerzitetne knjižnice in odpeljalo v Zagreb še 1.356 knjig in 100 izvodov revij. V slovenski pomoči hrvaškim knjižnicam je upoštevan tudi delež Dolenjske, še posebej Študijske knjižnice Mirana Jarca iz Novega mesta. se kaj zlaže, če pač ne ve, kaj naj bi Ribničanom povedal. »Meni to ni težko, kot vsi veste!«, je sarkastično pripomnil dr. Capuder. Po njegovem mnenju so kraji, ki jih človek obišče še pred svojim fizičnim obiskom, in ker Ribnico pozna iz pesmi, zapisov in pripovedovanj, ne ve, ali je njegova trditev, daje v Ribnici tokrat prvič, resnica ali laž. Ve pa, da je sporno, da prihaja kot kulturni minister, saj mu nekateri to veljavo odrekajo že od vsega začetka. In kaj si lahko obetajo občine v teh težkih časih za kulturo? Capudrov evangelij, kot gaje poimenoval sam minister, je: Pomagaj si sam in minister ti bo pomagal! / M. L.-S. V NOVEM MESTU BO LITERARNI MARATON NOVO MESTO - Zveza kulturnih organizacij Novo mesto prireja s svojim odborom za literarno dejavnost literarni maraton. Prireditev bo v četrtek. 5. marca, zvečer v klubskih prostorih Doma kulture in se bo začela ob 20. uri. Na maraton, ki naj bi trajal do polnoči, so vabljeni vsi znani in neznani, priznani in nepriznani literati iz novomeške občine, poleg tistih, ki so sodelovali že na prvi takšni prireditvi pred letom in v istih prostorih, ki bodo tokrat dobili tudi osebna vabila, še vsi drugi, do tistih, ki do zdaj še niso nastopili. Da bi bil večer kar najbolj pester in zanimiv, naj bi avtorji na njen ne nastopali z dolgimi prispevki, ampak raje z več krajšimi, tako da bi lahko na maratonu večkrat brali. Organizatorji vabijo ljubitelje poezije, da obiščejo prireditev in prisluhnejo besednim ustvarjalcem v čim večjem številu. Navzoči bodo tudi literarni uredniki revije Rast in povabili k sodelovanju. KULTURNI VEČER DVOR — V nedeljo, 23. februarja, je pred polno dvorano na Dvoru nastopil mešani pevski zbor Pionir iz Novega mesta. Večer sta popestrila domača harmonikarja Mirko Repar in Stane Zupančič s starimi vižami. Dvorjani si takšnih lepih večerov še želijo. Večer mladih Nastop brestaniških li-terarnih ustvarjalk In rodila se je pesem — rodila jo je ljubezen, rodile so jo sanje, želje, iskanja in spoznanja ŠTIRIH. S temi besedami se je pričel literarni večer mladih ustvarjalk literarne sekcije DKD SVOBODA Brestanica. Prireditev je bila v petek, 20. februarja, zvečer v prostoru poleg ljudske knjižnice. Sobo so do zadnjega kotička napolnili Bresta-ničani, željni iskrene lirične slovenske besede. V današnjem sprtem in neusmiljenem času so mnogi s solzami v očeh doživljali želje in upanje, vero v boljšo prihodnost, hkrati s spomini na svojo že davno izginulo in pozabljeno mladostno srečo. Mladi še verujejo v lepoto, »upajo proti upanju« v dobroto človeka, v zmago ljubezni med ljudmi. Nismo literarni kritiki in ne moremo ocenjevati te poezije. Vendar smo vsi obiskovalci začutili iskrenost želja in spoznanj mladih ustvarjalk. Prireditev so s pritajenim zvokom spremljali na citrah Andreja Škoberne, na kitari Bernarda Mešiček in na flavti Jurij Avsenak. Recital je režirala in pripravila brestaniška učiteljica slovenščine Verica Ku-stec, ki ima poseben posluh za ustvaijanje mladih. Želimo si še takih lepih večerov, ki nas vsaj za nekaj časa iztrgajo iz moreče vsakdanjosti in nam pričajo, da je v ljudeh še drug, boljši in lepši svet, ki mora nekoč priti. M. D. »Jutranji čas imamo zase, za delo« »Obiskovalcem smo vsak dan na voljo deset ur, od devetih do devetnajstih, in kakšen dan jih je tudi 180,« pravi vodja novomeške Ljudske knjižnice Jo-____________že Gorenc — Izposojo vodi računalnik_ NOVO MESTO — Novomeška Ljudska knjižnica, formalno eden od samostojnih oddelkov Študijske knjižnice Mirana Jarca, ima v pritličju zgradbe Glasbene šole Marjana Kozine, kjer domuje zadnja leta, vsekakor boljše delovne razmere, kot jih je imela do preselitve v to zgradbo, nima pa idealnih. S knjigami in z drugim knjižničnim gradivom je že tako zatrpana, da ostaja zaposlenemu osebju bolj malo prostora za gibanje, prav tako obiskovalcem, še posebej, če jih pride skupina. »Če hočemo delo, ki nam je naloženo kot knjižničarjem, to pa je vse od obdelave novoprispelih knjig do priprave na izposojo, opraviti v miru, tekoče in dobro, lahko to storimo le v času, ko knjižnica za obiskovalce še ni odprta, torej vsak dan med sedmo in deveto uro. Ko knjižnico ob devetih odpremo, moramo biti potem vseskozi, se pravi vse do večera oz. do devetnajste ure, ko se izteče odpiralni čas, na voljo obiskovalcem. In kakšen dan jih je tudi 180 ali še več, povprečno pa se jih zvrsti nad 110, kar je izjemno veliko in takšnega obiska nimajo niti nekatere večje knjižnice. Ob tem je kajpak treba vedeti, da v knjižnici velja, da mora biti vsak obiskovalec postrežen (s knji-* go, ki jo želi, z nasvetom, kaj naj izbere, ali s kako drugo informacijo) in da to zahteva nemalo časa, vse to pa pomeni, da po deveti uri res ne moremo delati kaj drugega, kot biti • Izposoja v tej knjižnici je računalniško vodena, kar omogoča računalnik, ki ga je Študijska knjižnica Mirana Jarca za to knjižnico nabavila še prej kot zase. »Podatki o vseh knjigah, ki jih imamo, so v računalniku in tako ob obisku bralca, ki si želi izposoditi eno ali več knjig, ni treba narediti drugega, kot pritisniti na taster in potem knjigo vzeti s police. Kako preprosto!« pove Jože Gorenc, ki se je, kot pravi, med prvimi ogrel za vprego računalnika v knjižnično poslovanje. na voljo strankam,« pripoveduje vodja knjižnice Jože Gorenc. Novomeška Ljudska knjižnica deluje za prebivalce samega Novega mesta in upošteva, da tvori njeno bralsko zaledje nad 22.000 ljudi. Temu ustrezno je velika tudi njena temeljna knjižna zaloga, ki šteje po najnovejših podatkih že nad 26.000 knjig. Letna knjižna prirast je od 1.500 do 2.500 knjig, pridobljenih z dolžnostnimi izvodi, nakupi in darili. Po številu knjig je ta knjižnica nedvomno največja med vsemi njenimi vrstnicami na Dolenjskem, ne samo v novomeški občini, in tudi med najbolj obiskanimi. Podatek pove, daje izposoja v letu 1991 presegla 53.500 knjig, od tega števila jih je šlo prek 46.000 na domove bralcev, v največ primerih kot kolekcije knjig, večjemu številu obiskovalcem pa so bile knjige kakor tudi periodični tisk izdane za branje v mali knjižnični čitalnici. Mnogim bralcem, predvsem ostarelim in onemoglim, je knjižnica sama dostavila knjige na dom, v nemalo primerih jih je odnesel v vrečki Jože Gorenc sam, pač tistim, kijih pozna. Statistika pove, da je šla lani vsaka knjiga iz novomeške Ljudske knjižnice povprečno dvakrat v obtok, nekatere pa do zdaj že tolikokrat, da »se še komaj držijo skupaj«, kot pravi Gorenc, in bi jih drugod že zdavnaj poslali v Vevče za predelavo. »Pri nas nobene knjige ne zavržemo, naj bo še tako obrabljena ali trenutno nezanimiva, saj vedno komu prav pride,« pojasni Jože O 1.4 Jože Gorenc Gorenc, ki je sam velik ljubitelj knjig, do starih knjig pa ima še posebno spoštljiv odnos. V novomeški Ljudski knjižnici so glede na zanimanje in povpraševanje obiskovalcev na voljo leposlovne, izvirne slovenske in prevedene, knjige, veliko strokovne literature jn poljudnoznanstvenih del. Med obiskovalci je nekaj več mladine kot odraslih, med aktivnimi člani — od okoli 4.500 vpisanih leta 1988 je bilo lani okoli 2.800 takih, ki so knjižnico obiskali vsaj enkrat v letu — je veliko srednješolcev, tako mladi kot starejši pa redno sprašujejo tudi po knjižnih novostih, in to z najrazličnejših področij in strok. Sicer pa na vse novosti in zanimivosti, ki jih ima knjižnica, sproti opozarjajo interne razstave na panojih ob vhodu v knjižnico. I. ZORAN POTA IN STlfc/ Kiosk pred ustavnim sodiščem V Ljubljani pravijo, da črnomaljski izvršni svet ni grešil, sicer pa da ocena njegovega sklepa ni v pristojnosti ustavnega sodisča ČRNOMELJ, LJUBLJANA — Janez Ivanetič iz Črnomlja je pred časom na Ustavno sodišče Slovenije naslovil vlogo, s katero sodnike sprašuje, ali je sklep občinskega izvršnega sveta o sprejetju študije krškega Savaprojekta zakonit. Gre za Črnomaljcem znano zgodbo o postavitvi kioskov, med njimi tudi Ivane-tičevega, ki sije našel mesto na Trgu svobode, za kar pa lastnik nima uradnega dovoljenja pristojnega občinskega organa. ja, Kanižarice in Blatnika. Na podlagi tega odloka je tudi postavil svoj kiosk v črnomaljskem mestnem jedru, nato pa je prišel zanj sporni sklep občinskega Ivanetič pravi, da so bile lokacije kioskov določene z odlokom o prostorskih ureditvenih pogojih za območja Črnomlja, Vojne vasi, Svibnika, Kočev- dežurni poročajo POJASNILO Na v Dolenjskem listu objavljeno re- IZTOČIL 20 LITROV BENCINA — V noči na 19. februarje neznan storilec v Škocjanu vlomil v osebni avto Franca Šinka ter iz rezervoarja iztočil 20 litrov bencina. Škocjančan je oškodovan za tisočaka. OSUMLJENA TATVINE HRANE — 50-letna V.B. iz Novega mesta je utemeljeno osumljena, da je v Mercatorjevem Potrošniškem centru v Ločni ukradla več prehrambenih artiklov in tako trgovce oškodovala natanko za 711 tolarjev. ODNESEL VRTALNI STROJ — Neznan storilec je neznanega dne med 16. in 21. februarjem iz nezaklenjene garaže Janeza Goriška iz Dolenje Brezovice odnesel vrtalni stroj, vreden 10.000 tolarjev. VLOM V BIFE — V noči na 21. februarje nekdo vlomil v bife Laura v Straži in lastnika Tomaža Bračka iz Novega mesta prikrajšal za 45.000 tolarjev. V noč je namreč odnesel več vrst cigaret, pijačo, kavo in nekaj_gotovine. KJE JE ZENSKA TORBICA? — Ljubljančanka Vera Valantje21. februarja parkirala svoj osebni avto na Golušni-ku. Njeno odsotnost pa je nekdo spretno izkoristil in ji zmaknil torbico z denarjem ter jo prikrajšal za 16.560 tolarjev. AVTO BREZ VETROBRANSKEGA STEKLA — Še neznan storilec je 22. februarja z osebnega avtomobila jugo odnesel vetrobransko steklo. Vozilo je bilo parkirano v Gornjih Ponikvah, nepridiprav pa je tako Zorka Stolica oškodoval za 24 tisočakov. portažo o življenju v novomeških zaporih pod naslovom »Med obsodbo in pomilovanjem« seje oglasilo Republiško ministrstvo za pravosodje in upravo. Pozdravlja tak način pisanja o zaporniškem življenju z dodatkom, da zapisana trditev, kako obsojenci, ki med prestajanjem kazni opravljajo razna dela pri zasebnikih in podjetjih, dobijo vsakomesečno četrtino plačila, ki ga delodajalec nakaže zaporniški upravi, preostanek pa ob odhodu domov, ne drži v celoti. Zapornikom pripada le četrtina tega denarja, preostanek ostane zaporniški upravi za njene potrebe. Sicer pa da je baje v K PD Dob tisti četrtek zmanjkalo Dolenjskega lista. OSUMLJENA TATVIN V REVOZU NOVO MESTO — 24-letni J.M. z Iglenika je utemeljeno osumljen, da je lanskega oktobra iz novomeškega Revoza odnesel lakirno pištolo, vredno 20.000 tolarjev. 29-letni R.Z. iz Novega mesta pa naj bi po ugotovitvah novomeških policistov 20. februarja iz Revoza odnesel 2 brisalca za R-5, sedem usnjenih rokavic in deset dvopolnih žarnic za katrco, vse skupaj vredno 7.000 tolarjev. Ukradene predmete mu je zasegel varnostnik v Revozu. Nočna nasilneža prijeta že po nekaj urah Ivana Zorana pretepla in zvezala ter odnesla pet šunk ŠMARJEŠKE TOPLICE — 21 -letni D.P. iz Kopra in leto dni starejši I.S. iz Selc pri Škofji Loki sta utemeljeno osumljena nadvse drzne tatvine. Mladeniča sta 22. februarja ponoči blizu ure strahov potrkala na vrata stanovanjske hiše Ivana Zorana v Šmarjeških Toplicah in zahtevala, da jima odpre. Možakar se je temu seveda uprl, vendar se D.P. in I.S. nista dala. Po lestvah sta splezala do podstrešja in od tam naprej v hišo. Najprej sta se lotila Zorana, ga pretepla in zvezala, zatem pa pogledala še v omare, vendar denarja nista našla. Na koncu sta se zadovoljila s petimi posušenimi svinjskimi šunkami, ki sta jih našla na hišnem podstrešju, nakar sta pobegnila v noč. Mastila se nista dolgo, že dopoldne soju prijeli dolenjski policisti in ju privedli k preiskovalnemu sodniku novomeškega temeljnega sodišča. Ta je zoper nasilneža odredil pripor. I Pitna voda ogroža zdravje ako ob ugotgvitvah v Metliki, Mirenski dolini, entjerneju, Žužemberku, Dol. Toplicah in še __________kje pravijo inšpektorji ČRNOMEU, METLIKA, NOVO MESTO, TREBNJE — Medtem ko sanitarni inšpektorji Uprave inšpekcijskih služb Novo mesto na eni strani ugotavljajo, kako se higienske razmere po lokalih in ustanovah izboljšujejo, so na drugi vse bolj zaskrbljeni nad ogroženostjo voda, zraka, nad neustreznim ravnanjem z odpadki. Prav te dni se je iztekla akcija, s katero so sanitarni inšpektorji skupaj z uslužbenci Zavoda za socialno medicino in higieno kontrolirali onesnaženost zraka v Novem mestu, na podlagi meritev izdelali kataster onesnaževalcev, slednji pa morajo nemudoma pripraviti sanacijske programe. V novomeški občini pa ni problematičen le zrak, pač pa marsikje tudi preskrba z zdravo pitno vodo, zlasti na območju Dolenjskih Toplic, Žužemberka in Šentjerneja, poglavje zase pa ostajajo nekomunalni odpadki. Novo mesto namreč zanje nima ustrezne deponije, čeprav je jasno, da odpadki, ki vsebujejo nevarne in škodljive snovi, na komunalno deponijo ne sodijo. Edini svetli točki v ekološko vse bolj ogroženi novomeški občini sta bili lani dograditvi čistilne naprave za tehnološke vode iz Tovarna zdravil Krka in mehanske biološke čistilne naprave v Dolenjskih Toplicah. Podobni so bili lanski problemi v Črnomlju. Tamkajšnja klavnica, enanajvečjih onesnaževalkokolja v občini, je sicer izdelala sanacijski načrt, ki predvideva njeno obnovo na isti lokaciji, hkrati pa tudi prcd- čiščenje klavničnih odpadnih voda pred priključkom na javno kanalizacijo, toda sanitarni inšpektoiji ob tem zmajujejo z glavo, sodijo pač, da sedanja lokacija za klavnico ni primerna. Lahinji, kije lani doživela kar nekaj množičnih poginov rib, se torej še naprej obeta negotova prihodnost, še zlasti, ker je negotova tudi gradnja čistilne naprave v Vojni vasi. Usodo Lahinje deli potok Jelševnik, ki po svoje dovolj zgovorno opozarja, da bo v prihodnje pri gradnji deponij kakšno morala reči tudi stroka. Metličani so v minulem letu uredili deponijo, še zmeraj pa jim ostajata za sedanjost in bližnjo prihodnost dva velika zalogaja. Preskrba s pitno vodo je navzlic še takšnim prizadevanjem Komunale vse bolj na psu, inšpektorji celo pravijo, da metliška voda že prekleto resno ogroža zdravje občanov. In če k temu prištejemo še neurejeno mestno kanalizacijo, katere odpadne vode se še zmeraj ne stekajo preko centralne čistilne naprave, potem strah pred okužbami ali epidemijami nikakor ni odveč. Veliko manjše so tovrstne težave v trebanjskem koncu. Lanska inventura sanitarnih inšpektorjev govori le o moteni preskrbi s pitno vodo na mirnskem območju, kjer zavoljo tega ne trpijo le krajani, pač pa tudi pridelovalci hrane v Kolinski in pijač v Dani. Prav težave slednjih pa so nemara največji porok, da bo Mirnska dolina že v bližnji prihodnosti rešena tovrstnih težav. B.B. Policisti zasegli tri mercedese Marjan Š., Jože Z. in Josip W. so ostali brez razkošnih osebnih vozil IGRAL SE JE Z VŽIGALICAMI Osemnajst igralnih aparatov je pod ključem Takšen je uspeh akcije, ki so jo opravili dolenjski policisti ZGORELO TRI MILIJONE TOLARJEV lokacij na najbolj ugodnih in ustreznih mestih, na katerih prej sprejeti prostorski pogoji postavitev kioskov dovoljujejo. Slednji namreč govorijo le o območjih, kjer je kioske moč postaviti, podrobnejše lokacije pa opredeljuje študija, ki jo je potrdil tudi črnomaljski izvršni svet. izvršnega sveta, ki je s sprejetjem uvodoma omenjene študije spremenil tudi možne lokacije kioskov. Po njegovem gre za nezakonitost. Občinarji pa pravijo drugače. Krška študija služi le kot strokovna podlaga za izdelavo lokacijske dokumentacije, predlaga pa trinajst Ustavno sodišče Slovenije ni v takem ravnanju črnomaljske oblasti videlo nič spornega, lokacije so predlagane na območjih, na katerih sprejeti prostor-skoureditveni pogoji dovoljujejo postavitev kioskov, študija pa daje tudi možnost, da kakšen interesent postavi kiosk še na drugi lokaciji, kjer bi bilo to po odloku možno, seveda pa bi moral lokacijo za postavitev takega objekta urediti na lastne stroške. In ne nazadnje: sklep izvršnega sveta ni nikakršen predpis, zato ustavno sodišče za oceno njegove zakonitosti ni pristojno. Morebitne ugovore ali pritožbe bo torej potrebno reševati le v ustreznih upravnih ali sodnih postopkih. B.B. CIRIL RIBIČIČ O USTAVI NOVO MESTO — 31 -letni Maijan Š. iz Dolenjskih Toplic, 35-letni Jože Z. iz Straže in 27-letni Josip W. iz Novska mesta so pred dnevi ostali brez svojm razkošnih osebnih vozil znamke Mercedes. Vozila so jim namreč zasegli novomeški policisti, ki omenjeno trojico utemeljeno sumijo carinskih prekrškov. Osebne avtomobile znamke Mercedes 230 E s tujo registracijo so Jože, Marjan in Josip uporabljali v nasprotju s pravilnikom o »carinskem postopku v potniškem prometu za prihod z vozilom s tujo registracijo v našo državo«, kot temu dokaj učeno pravijo cariniki. Osumljenci imajo stalno bivališče v Sloveniji, na Češkoslovaškem pa so solastniki podjetja. Tam so vozila tudi prejeli v posest in se z njimi, ne da bi jih na meji prijavili, prevažali po Sloveniji. Hkrati s predlogom o carinskem prekršku so delavci kriminalistične službe UNZ Novo mesto vozila odstopili v postopek ljubljanski carinarnici. NOVO MESTO — Društvo pravnikov Novo mesto pripravlja v torek, 3. marca, zanimivo predavanje na temo »Ustava Republike Slovenije«. Govoril bo profesor ustavnega prava dr. Ciril Ribičič, predavanje pa bo ob 13. uri v razpravni dvorani 101 Temeljnega sodišča Novo mesto. KDO JE ZAZGAL GOSPODARSKO POSLOPJE? PRISTAVICA — 23. februatja okoli 1 .ure ponoči je neznan storilec zažgal 13 krat 7 metrov veliko gospodarsko poslopje Vide Praznik iz Pristavice. Ogenj je uničil streho poslopja, v plamenih pa seje znašlo še 20 ton sena, čistilec žita, zgorel pa je tudi lesen strop v hlevu. Škode je za 600.000 tolarjev, požigalca pa še iščejo. PRIJELI OBOROŽENEGA HOSOVCA GROBLJE — 22. februarja ob 13.25 je prišlo do požara na kozolcu Elizabete Rudman v Grobljah. Ogenj je zanetil desetletni otrok, ki se je igral z vžigalicami, na srečo pa so požar še pravočasno opazili in ga kmalu pogasili. Škode je tako »le« za 30.000 tolarjev. METLIKA — 17. februarja so metliški policisti pred hotelom Bela krajina prijeli uniformiranega in oboroženega pripadnika hrvaške vojske. Odpeljali so ga na policijsko postajo, mu puško in naboje zasegli, nato pa ga predali hrvaški policiji. Zakaj zamuja pravica? Bavconov svet se zavzema za rehabilitacije po vojni krivično obsojenih na podlagi obstoječih pravnih sredstev — Čudna rešitev republiškega tožilca LJUBLJANA — Kmalu bo tri leta, kar je Svet za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin da! pobudo za obnovo povojnih političnih procesov, kot so bili Nagodetov proces pa duhovniški, agentski ali gestapovski proces, procesi proti in-formbirojevcem, prav tako je Bavconov svet predlagal skupščini Republike Slovenije posebno raz iška vo o usodi več tisoč pripadnikov domobranskih in drugih vojaških enot, ki so jih po koncu vojne zavezniške oblasti kot ujetnike izročile Jugoslaviji. Hkrati s to pobudo je svet, zavedajoč se številnih zakonskih ovir, predlagal nekaj sprememb Zakona o kazenskem postopku, predlani pa izdelal še obsežni elaborat o tem, kako kar najhitreje in najučinkoviteje premagati pravne in dejanske ovire na poti k rehabilitaciji po krivici obsojenih oseb. Malo od tega je bilo do danes uresničenega, ustavni zakon je prinesel nekaj več reda le v kazensko zakonodajo, vse drugo je ostalo pri obljubah in prikimavanju. Svet je zato poskusil s predlogom, naj obnove kazenskih postopkov sprožijo pristojni javni tožilci namesto soglasja pa ga je čakal hladen tuš v obliki odgovora republiškega javnega tožilca Ne da bi ponudil en sam argument, je ta predloge sveta zavrnil, namesto njih pa ponudil, milo rečeno, sporno rešitev: nekdanjo zakonodajo je po njegovem potrebno odpraviti z enim zamahom. Več let trajajočo preobrazbo monopolnega in totalitarnega političnega sistema v demokratičnega je pač vzel za revolucijo, ki prinaša rešitve čez noč in na mah. Kot da ga spoš-tovnje načel in pravil demokratične pravne države ter z njimi varovane človekove pravice in temeljne svoboščine ne zanimajo, čeprav so mnogi in tudi Bavconov svet prepričani kako je moč rehabilitacije po* , vojnih obsojencev spraviti prav v te okvire. In prav zato velja predlogu sveta, pripravljenemu na zadnji seji pred dnevi, še posebej prisluhniti Mnenje njegovih članov je, da je vlada z ustavnopravno zelo dvomljivim zakonom o denacionalizaciji postavila revolucionarno lastninsko preobrazbo Slovenije v prvi plan. posamezniki s svojimi usodami in krivicami pa so ostali v ozadju, izven vidnega polja oblasti. In to navzlic temu, da bi bilo moč njihove krivice bržčas hitro in učinkovito odpraviti kar z obstoječo zakonodajo, ne da bi nekdanjo z enim zamahom izničili, pri tem pa vse povojne obsojence, tudi špekulante, vojne dobičkarje, teroriste in kolaboracioniste stlačili v en koš. Svet za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin pravi da pozna slovenski Zakon o kazenskem postopku, ki je v primerjavi z ostalo tovrstno evropsko zakonodajo domala zgleden, poleg obnove kazenskega postopka še zahtevo za varstvo zakonitosti ki pa je izključno v pristojnosti javnega tožilca. Prav s tema pravnima sredstvoma bi bilo moč razveljaviti velik del nekdanjih krivičnih obsodb, za ostale pa svet predlaga še nekaj rešitev. »Vlada naj pripravi in skupščini Republike Slovenije predloži zakon, s katerim bodo odločbe o 'družbeno koristnem delu’, izdane v upravnokazenskem postopku, razglašene za nične. To seveda ni v nasprotju z načeli pravne države, saj so bile takšne odločbe izdane zunaj kakršnegakoli postopka, brez obrazložitve in brez možnosti za pritožbo, zato tudi ni moč presojati njihove zakonitosti ne dejanskega stanja. Za primere pa, ki jim ta in ostala v Zakonu o kazenskem postopku zapisana pravna sredstva le ne morejo do živega, predlagamo, naj se z zakonom uvede novo, časovno omejeno izredno pravno sredstvo, po vsebini zelo podobno pritožbi s katerim bi se prizadeti obračali na pristojna sodišča,« so med sklepe svoje zadnje seje v februarju zapisali člani Bavconovega sveta. Tisti, ki menijo, da se je s predlanskimi volitvami zgodila revolucija, ki zahteva popoln preobrat in pretrganje sleherne vezi z dejansko, pravno in ustavno petinštiridesetletno preteklostjo Slovenije, so s temi vrsticami dobili dovolj tehten odgovor, ostali pa pojasnilo, zakaj imajo rehabilitacije po vojni krivično obsojenih tolikšno zamudo. B. BUDJA Manj mladoletniškega kriminala NOVO MESTO — V Sloveniji je bilo lani 4709 kaznivih dejanj, ki so jih storili mladoletniki; še predlani so policisti zabeležili le 4300 primerov tovrstnega kriminala. Za razliko od teh nadvse zaskrbljujočih ugotovitev pa so dolenjske številke veliko spodbudnejše. Mladoletniških grehov je namreč v črnomaljski, metliški, novomeški in trebanjski občini za desetino manj od leta poprej, skupaj sojih dolenjski policisti lani zabeležili 187. Mlade najčešče zamikajo prodajne tu 1991 so storili kar 160 kaznivih de- NOVO MESTO — Vseslovenski akciji z dvomljivim koncem, v kateri policisti na veliko pobirajo aparate za igre na srečo — doslej sojih v Sloveniji zasegli že okoli 400 — so se pridružili tudi uslužbenci novomeške UNZ. Pred dnevi so v večernih urah med 20. in 23. uro obiskali kar 29 gostinskih lokalov po Dolenjski, v štirinajstih od teh so tudi našli tisto, kar so iskali. . Tam priključene video aparate za igro na srečo, ki je po sedaj veljavni zakonodaji prepovedana, kot trdijo policisti, so zasegli, skupaj je bilo takih aparatov v treh urah najdenih 18, ostale so lastniki še pravi čas poskrili. V taisti akciji so policisti prijeli 26-letnega D.P. iz Karlovca in ga privedli k preiskovalnemu sodniku, ki je osumljenca zaslišal. Pri njem so našli pištolo, za katero ni imel dovoljenja, in mu jo seveda zasegli, zoper lastnike igralnih aparatov in zoper tiste, ki so igranje omogočali, pa bodo podane kazenske ovadbe. police, stanovanja, motorna vozila; v le- STARA CERKEV V soboto, 15. februarja je okoli 13. ure zagorelo v gospodarskem poslopju Merkatorja — Kmetijskega gospodarstva Kočevje. V zgradbi, veliki 28 m x 10 m je bilo shranjeno okoli 30 ton slame in nekaj pokvarjene kmetijske mehanizacije. Pri gašenju požara so sodelovali gasilci GD Kočevje, Stara Cerkev in Ložine, ki so opravili 91 prostovoljnih delovnih ur, da so požar dokončno pogasili ob 18 uri. Vzrok požara raziskujejo, vendar domnevajo, daje nastal po vsej verjetnosti zaradi otroške igre. Škodo ocenjujejo na 3 milijone slovenskih tolarjev. vd • Bralka iz Krškega je ondan sklenila narediti vozniški izpit. Po znanje zanj se je odpravila v krško zasebno avtošolo Dika. Uk je potekal brez večjih problemov, lepega dne pa se je učenka na popolnoma ravni cesti odločila pobliže pogledati trije v obcestnem vinogradu. Zakaj, tudi sama jeznemu inštruktorju ni znala pojasniti, enako kot ni našla pravega odgovora na njegovo zahtevo, naj mu izroči denar za popravilo opraskanega avta, še zlasti, ker ji je namignil, da je pred njo izpit. Popravilo avta je tako plačala kandidatka, ki je v zameno dobila izpit, v zahvalo za sodelovanje pa ji je inštruktor ob koncu polo vico zneska celo vrnil. Utemeljitev dobrosrčne geste je bila, da je pač poštenjak, ki bi ga pekla vest, ako bi vso škodo zvrnil na novopečeno vozni-co(l). • Bržkone bodo malice na mirno-peški osnovni šoli ta teden nekoliko skromnejše. Eno minulih noči je nekdo vlomil v šolsko shrambo in iz nje odnesel 40 kilogramov svinine in nekaj vsaj enako užitnih prehrambenih artiklov. Šola je oškodovana vsaj za 20 tisočakov. • V vikendu Ljubljančana Antona Uršiča v Suhorju nad Prečno so minule tedne zorele salame. Njihovo zorenje na plemenitem dolenjskem zraku je nekdo prekinil in jih predčasno stlačil v polivinilaste vrečke. Kdo, se še ne ve. janj zoper družbeno in zasebno premoženje. Bržkone bi bila ta številka še nižja, ako možje postave ne bi imeli opraviti s storilci, ki so imeli na vesti kar cele serije tatvin in vlomov. Tako so se v njihovih rokah lani znašli mladoletniki, ki imajo na vesti vlom v osnovno šolo Grm, od koder so odnesli računalnik s tipkovnico, videorekorder in časome-rilne ure. Eden med njimi naj bi bil ponaredil tudi pet tisočtolarskih bankovcev, med hišno preiskavo pri njegovem prijatelju pa je bilo najdenih še osem takšnih bankovcev. Taistemu fantu so policisti naprtili tudi več vlomov v stanovanjske kleti po Novem mestu, od koder je odnašal predvsem hrano, pijačo in oblačila, in vlome v trgovine in gostišče Pri vodnjaku. MRTEV V AVTU Med ostalimi lanskimi mladoletniškimi »podvigi« omenimo še tri kazniva dejanja zoper življenje in telo, ki pa so se končala le z dvema lažjima in eno hujšo poškodbo, dve sta bili tudi zoper V OVINEK PO LEVI STRANI CESTE 30-letni Franc Zore iz Čužnje vasi se je 22. februarja ob 11.15 peljal z osebnim avtom R-4 po cesti iz Cešnjic proti Trebelnemu. V blagi levi ovinek je zapeljal neprevidno, saj se je znašel na levi strani ceste, ko mu je nasproti z lado 1200 pripeljal 42-lctni Tone Stimfel iz Velike Strmine. Zore je Štimflja opazil, skušal je zapeljati nazaj na svoj vozni pas, a gaje pri tem pričelo zanašati in je izgubil oblast nad vozilom. V trčenju z lado seje voznik Zore hudo poškodoval in so ga odpeljali Za razliko od slovenskih spoznanj je mladoletniškega in otroškega kriminala na Dolenjskem nekaj manj — Največ je tatvin in vlomov______________________ spolno nedotakljivost in moralo. Skupaj je bilo lani temeljnemu javnemu tožilcu ovadenih 226 mladoletnikov, kar je za petino manj od predlanskega števi- • Lanski podatki kažejo, da so mladoletniki storili 15,2 odstotka vseh raziskanih kaznivih dejanj na območju UNZ Novo mesto. la. Kar za dobro četrtino manj pa je bilo lani tistih dejanj, ki sojih zakrivili otroci; policisti sojih našteli 37, največ je šlo za tatvine in vlome. SPODNJE LAKNICE — 23. februarja so v osebnem avtomobilu na parkirišču ob cesti med Mokronogom in Zburami v Spodnjih Laknicah našli mrtvega 31-letnega Marjana Vovka iz Čelevca. Policisti vzrok smrti še ugotavljajo. KDO JE SEKAL NA ČRNO? VELIKO LIPJE — Še neznan storilec je minule dni v gozdu pri Velikem Lipju na črno posekal 56 kubičnih metrov bukovega in hrastovega lesa ter tako novomeško GG oškodoval kar za 382.696 tolarjev. dy na zdravljenje v novomeško bolnišnico, škodo na zviti pločevini pa so ocenili na 120.000 tolarjev. FIČKO JE ZGOREL — 22. februarja zvečer je prišlo do požara na osebnem avtu Z 750 Marjana Cereca iz Novega mesta. Cercc seje peljal po cesti iz Črmošnjic proti Črnomlju, v Lokvah pa je med vožnjo opazil, da se iz motorja kadi. Avto, ki so ga kmalu zatem zajeli plameni, je ustavil, fičko pa je v celoti zgorel. Škode je za 30.000 tolarjev. Kdaj bodo spet raki v Krki? Vprašanje v naslovu je seveda retorično in dr. Dušan Plut, predsednik Zelenih Slovenije pravilno meni, da moramo nanj odgovoriti vsi. oda kaj bo treba storiti, da bodo postala tudi taka vprašanja del naše resničnosti in ne le daljni sen? Del odgovora tiči tudi v kmetijstvu. K onesnaževanju voda je s svojimi odplakami in nestrokovnim odlaganjem nevarnih odpadkov pa tudi z nepredvidenimi izpusti in nezgodami nedvomno največ prispevala industrija, dobršen del pa tudi naselja z neurejenimi ali pomanjkljivo delujočimi čistilnimi napravami komunalnih odplak. Na te onesnaževalce je bilo dostikrat, četudi ne z zadostnim učinkom, že pokazano. Manj pa je znano, daje velik onesnaževalec tekočih in podtalnih voda tudi kmetijstvo, in to na zelo velikih površinah, kar je zlasti nevarno. Gre seveda za intenzivno kmetijstvo, ki za doseganje visokih donosov uporablja močno gnojenje z umetnimi gnojili ter za preprečevanje bolezni rastlin in uničevanje škodljivcev velike količine najrazličnejše vrste kemičnih zaščitnih sredstev. Škodljivost takega načina kmetovanja pa se ne kaže le v onesnaževanju voda, temveč tudi v pretiranem izčrpavanju zemeljske podlage in v uničevanju flore in favne, kije bila včasih vezana na ali ob kmetijske površine. Nova spoznanja o škodljivosti takega kmetovanja bi lahko pripeljala do spora med strankami, tistimi, ki se zavzemajo za kmete in kmetijstvo, in med tistimi, katerih skrb je prvenstveno varovanje okolja. Kako gledajo na ta problem slovenski Zeleni, smo se pogovarjali z njihovim predsednikom in hkrati članom slovenskega predsedstva dr. Dušanom Plutom ob njegovem nedavnem obisku v Žužemberku. Alije nujno, da pride ob vprašanju varovanja okolja do nasprotij med kmeti in Zelenimi, saj je v bistvu za ene in druge značilna bližina do narave, torej bi morali biti interesi enih in drugih usklajeni? Mislim, daje naša osnovna usmeritev zelo podobna usmeritvi slovenske kmetijske politike, ki zagovarja predvsem obstoj družinskih kmetij. Sodimo, daje politika družinskih.kmetij v Sloveniji pomebna ne samo s socialnega in prehranjevalnega vidika, ampak tudi z ekološkega. Slovenija je namreč geografsko zelo razgibana, taka zemljišča pa niso naklonjena velikim kmetijskim obratom. Manjšim enotam v prid j»a govori tudi manjša možnost onesnaževanja. Želim tudi poudariti, da po naravi stvari med kmetijstvom in ekologijo ne bi smelo biti velikih razlik iz preprostega razloga, ker bi morala pri obeh prevladovati skrb za ohranjanje rodovitnosti prsti. Rodovitnost prsti pa prizadeva pretirana uporaba kemičnih sredstev, umetnih gnojil in težka strojna obdelava. Mene razmišljanja, ki gredo v smer povečanja kemizacije kmetijstva, skrbijo, in to ne samo z ekološkega vidika, ampak tudi z vidika rodovitnosti kmetij, se pravi z vidika izčrpavanja in ohranjanja dolgoročne rodovitnosti. Velika nevarnost je, da bomo v desetih ali dvajsetih letih rodovitnost zmanjšali na minimum. Na Koroškem so mnogi prepričani, da se čez deset let ne bo več zastavljalo vprašanje, ali kmetovati konvencionalno in intenzivno ali nekonvencionalno, biološko, preprosto zato ne, ker intenzivno kmetovanje zaradi zakonov o varstvu okolja ne bo več možno. V Avstriji postaja podtalnica zaradi kemizacije kmetijstva vse bolj onesnažena in prav sedaj kancler Vra-nitzkv sestavlja posebno komisijo, ki naj bi se posvetila temu problemu. Kmetje pa omejitve povečini ne čakajo križemrok, ampak že sedaj razmišljajo, kako se usmeriti. Kako daleč je tako razmišljanje pri nas? Razvoj slovenskega kmetijstva, ob upoštevanju ekoloških omejitev, vidim v dveh smereh. Enoje tako imenovano integralno kmetijstvo, kjer je raba umetnih gnojil in zaščitnih sredstev omejena na minimum in prilagojena samočistilnim sposobnostim, to se mi zdi, da bo tisti koncept, ki se bo moral razširiti po večjem delu Slovenije, ob tem pa bo treba razvijati tudi biodinamično kmetijstvo, to je tisto kmetijstvo, kjer se ne uporabljajo kemične sestavine za povečevanje rodovitnosti, temveč le organski gnoj, kompost in podobne stvari. To bi bilo treba spodbujati iz več vidikov, prvič zato, ker obstajajo ljudje, ki so pripravljeni več plačati za biološko neoporečno hrano, so ljudje, ki ne smejo uživati hrane, kjer so ostanki kemičnih sredstev, in tretjič, tako kmetijstvo bi bilo treba podpirati na tistih površinah, ki imajo zelo pomembno vodno ekološko funkcijo, skratka na področjih v bližini vodnih izvirov in rezerv talne vode, saj vemo, daje kmetijstvo potencialno zelo velik onesnaževalec vodnih virov. Posamezne vrste kmetijstva bi bilo potrebno tudi primerno spodbuditi. Mi se trudimo za to in v to smer tečejo tudi pogovori na ministrstvu za kmetijstvo. Po našem mnenju naj bi že na začetku vsaj en odstotek predvidenih spodbud za kmetijstvo namenili razvoju bio kmetijstva. Na Dolenjskem z Belo krajino bi gotovo prišla v poštev oba omenjena načina kmetovanja, drugi del pa predvsem v Suhi krajini in v drugih višinskih predelih. Kakšne so možnosti, da bi v razmeroma kratkem času prešli od besed k dejanjem? Mislim, da bi posebno v bolj odročnih delih in kjer je bila raba kemičnih sredstev že sedaj minimalna, lahko zelo hitro prešli na biološko kmetijstvo. Seveda si ne predstavljam, da bi to uvajali na silo, s pritiski, revolucionarno, ampak kot neko evolucijsko pot, da bi podprli posamemezne kmetije, ki so se prve pripravljene preusmeriti. Na Zahodu je že sedaj veliko povpraševanje po tako imenovani zdravi bio hrani in glede na to, da je Dolenjska z Belo krajino sorazmerno malo onesnažena in da praktično nimamo opravka s pretirano rabo kemičnih in zaščitnih sredstev vidim v tem tudi eno izmed resnih možnosti, ki bi lahko prinesla zaposlitev vrsti kmetij na tem področju. Takemu kmetovanju sicer pravimo neinten-zivno, je pa zato delovno intenzivno. Zahtevalo bo ljudi pa tudi drugačno organiziranost, predvsem glede strokovne pomoči in usmerjanja na drugačen in zahtevnejši trg pa tudi glede finančne podpore, ki bo morala biti vsaj v začetku tudi zelo intenzivna. Bo svoj delež pri tem prevzela tudi država? To je nujno! Kmetijstvo je že po svoji naravi tisto, ki ga bomo morali zaščititi, zato ker bomo morali ohranjati poselitev Slovenije, in to bomo lahko v tako razpršeni obliki, kot je sedaj, lahko ohranili 1 edinole, če bo bodo kmetije ostale žive tam, kjer so. Celotna državna kmetijska politika bi morala biti naravnana k temu, od ugodnih kreditov in davčnih olajšav do pomoči pri opremi kmetij in seveda predvsem pri prodaji teh izdelkov. Alije pri nas že dovolj zasidrana zavest, daje izdatek, ki ga namenimo varovanju okolja, pravzaprav investicija, ki se nam stokratno obrestuje, saj so odveč poznejše, veliko dražje naložbe, da ne govorimo o neposredni škodi, ki ga onesnaževanje povzroča? Pri kmetijstvu je predvsem problem, da gre za ploskovno onesnaževanje, za razliko od industrijskih obratov, mest in tako naprej, zato je nadzor bistveno težje zagotoviti. Zato je zelo pomembno, da je celotna kmetijska politika naravnana ozelenjeno in okolju prijazno. Po drugi strani pa je ravno Dolenjska z Belo krajino področje plitvega krasa, se pravi tistega pokrajinskega ekosistema, kije še posebej občutljiv za onesnaževanje. Zaradi hitrega pronicanja voda prodirajo tudi škodljive snovi v podzemlje hitreje in samočistilne sposobnosti so zmanjšane na minimum. To se pravi, daje treba tu onesnaževanju posvetiti še posebno pozornost in uvesti omejitve pri rabi zato, ker če tega ne naredimo tukaj in sedaj, potem moramo dajati drugje, saj je znano, kako ogromna sredstva so potrebna ponekod že sedaj, da pridemo do čiste vode. To ponovno potrjuje, da potrebujemo ozelenjen razvojni koncept Slovenije, kjer se bodo vsi pozitivni in negativni stroški Slovenije sešteli. To pomeni, da bomo tistim kmetom, ki imajo površine nad izviri pitne vode in zaradi tega omejitve na področju rabe kemičnih in ostalih gnojil, dali določeno odškodnino za to, da varujejo in ohranjajo kvalitetno pitno vodo. Vem, da se v tem trenutku v tej smeri pri nas še ne razmišlja, vendar bomo morali to storiti hitro, če ne bomo šli pri kmetijstvu samo na omejitve, ne pa na stimulacije. Pri nas je žal tako. da smo priče vedno novim zastrupitvam voda. Življenja v vodah je vse manj. Se pravi, da onesnaževanje voda še vedno napreduje. Po drugi strani pa slišimo, da po Temzi sredi Londona spet plavajo lososi in da sredi Stockholma odpirajo kopališča, ki so bila zaprta že od vojne sem. Je vprašanje, kdaj bodo spet raki v Krki, preveč utopično? To je vprašanje, na katero bomo morali odgovoriti vsi skupaj. Raki bodo plavali v Krki seveda spet takrat, ko se bo voda v Krki izboljšala toliko, da bodo v njej lahko preživeli. Možnosti seveda so, vendar moramo biti iskreni in priznati, da imamo pri nas, z izjemo Krupe seveda, opravka z onesnaževanji voda, ki bi jih lahko odpravili sorazmerno hitro. Osnovne funkcije življenja v teh rekah še niso pretrgane. Osnovna prehranjevalna veriga od planktona do ribje ohranjena, časa za sanacijo pa je pravzaprav zelo malo, ker se s podaljšano onesnaženostjo biološki živelj počasi siromaši in potem je izredno težko vzpostaviti nazaj prvotno stanje, ki edino lahko omogoča naravno ravnovesje. Izguba naravnega ravnovesja nastane že, ko si ogrozil le en člen v prehranjevalni verigi. Ta veriga pa je v večipi naših rek že v resni nevarnosti. Za to, v katero smer.se bo prevesila tehtnica, je torej potrebno le malo. Odločilna je naša opredelitev, temu pa mora nujno in kmalu slediti tudi vse ostalo. TONE JAKŠE Kjer bog roko ven moli Starogrški pregovor pravi, daje leto brez praznikov kot dolga pot brez gostiln. Učinkovita pri-mera. Kakšno bi bilo življenje, če ne bi bilo praznikov, ko si človek oddahne, se odpočije, sprosti in poveseli? In kakšno bi bilo brez gostita, kjer si v dobri družbi vse to lahko privošči? Žalostno in dolgočasno! Gostilna človeka spremlja od rojstva do smrti. To še posebej velja za Slovence, še prav posebej pa za Dolenjce. Rojstvo otroka se proslavi v gostilni, pogrebci s pokopališča še dandanes zavijejo v gostilno, kjer obudijo spomine na pokojnika m spijejo liter ali dva v njegov spomin. Vmes je pa celo življenje, bolj ali manj uspešno, bolj ali manj veselo, a vedno tesno povezano z gostilno, s krajem, »kjer bog roko ven moli«, kot so včasih rekli. In tako iz roda v rod. Številni pomembni dogodki v zgodovini posameznega kraja ali celega naroda so povezani z gostilnami. Tako prof. Janko Jarc v svoji knjigi Novo mesto skozi čas piše, da je navdušeni Slovenec Franc Polak pridobil skupino mladih Novomeš-čanov in »na treh krajlov dan«, 6. januarja 1848 so v prostorih Kazine, v nekdanji hiši Matije Kastelca in takratni gostilni »Pri soncu«, uprizorili Linhartov »Veseli dan ali Matiček se ženi«. Toje bila prva slovenska prireditev v Novem mestu. Konec viharnega leta 1848,4. decembra, so se novomeški domoljubi zbrali v gostilni »Pri kroni« na Glavnem trgu in sklenili, da ustanovijo Slovensko bralno društvo oziroma Slovenski zbor. Tega dne je v Novem mestu na tej gostilni prvič zavihrala slovenska narodna zastava. Ob praznovanju 500-letnice Novega mesta, poleti 1865, so v gostilni pri Brunnerju (danes Na Bregu) izvolili pripravljalni odbor za ustanovitev čitalnice, jeseni je bil prav tam njen ustanovni občni zbor, novembra tega leta je čitalnica že priredila svojo prvo »besedo«. Do zgraditve novomeškega Narodnega doma leta 1875, prvega na Slovenskem sploh, je novomeška čitalnica gostovala v gostilnah. V salonu Windisc-heijeve gostilne je jeseni 1920 novomeška mladina priredila Prvo pokrajinsko umetniško razstavo, osrednjo v v okviru prireditev oziroma gibanja, ki je kasneje dobilo ime »novomeška pomlad«. To in še koliko drugega seje dogajalo v gostilnah. Več kot dovolj razlogov, da se človek, ljubitelj in poznavalec, odloči za sistematično zbiranje podatkov o gostilnah in njih življenju. Tega dela seje pred dobrim desetletjem lotila Novomeščanka Slavka Ložar, takrat še uslužbenka Dolenjskega muzeja. Gospa Ložaijeva se je takrat omejila na Novo mesto in nasledek njenega delaje bila razstava »Novomeške gostilne in gostilničarji od konca 18. stoletja do druge svetovne vojne«, ki sojo februaija 1981 postavili v Dolenjski galeriji. Ob tej v vseh pogledih imenitni razstavi, kije vzbudila veliko zanimanja, je izšel izvrsten katalog z bogatim tekstovnim in slikovnim gradivom, ki ga je prav tako pripravila Ložaijeva. Po velikem uspehu razstave o gostilnah v Novem mestu je Ložarjeva, ki se je medtem upokojila, začela zbirati gradivo o gostilnah v novomeški občini. Pred kratkim sta novomeška Tiskarna in Dolenjska založba izdali njeno knjigo »Stare gostilne in gostilničarji v novomeški občini«. Danes, na debeli četrtek, natančno 11 let po otvoritvi prve razstave, pa bo v hotelu Kandija, nekdanji znani Windischerjevi gostilni, odprta razstava o starih gostilnah, ki jo je postavila avtorica knjige v sodelovanju z etnološkim oddelkom Dolenjskega muzeja. Zdi se, kot daje to dolgotrajno, skrbno in natančno delo, kije dobilo tudi visoko strokovno oceno, prav čakalo Ložarjevo. Gospa Ložarjeva namreč izhaja iz znane novomeške Košakove gostilne. Njen oče Ivan Košak, sicer doma iz Krenovega, je učakal 95 let in je imel izvrsten spomin. Hčerki Slavki je marsikdaj pravil o nekdanjem življenju, tudi o gostilnah in gostilničarjih, ki jih je seveda vse poznal. O zanesljivosti Košakovega spomina vse pove ta zgodba. Ko so v Novem mestu obnavljali vodovod, nihče ni vedel, kje gre stari, ker pač takrat, ko so ga gradili, tega niso vrisali v karte. Pa jim je stari Košak pokazal, kje poteka vod in njegov spomin seje izkazal kot povsem zanesljiv. Stari Košak je gostilno, ki soji rekli »Pri Jurmanu«, vodil do 83. leta starosti, ko jo je prepustil hčerki Faniki. Gostilna, v kateri je bil leta 1905 prvi vinski sejem v Novem mestu, je prenehala delovati pred dobrimi desetimi leti. »Otroci smo seveda morali pomagati, kajti dela v gostilni je bilo stalno in za vse dovolj,« se spominja Ložaijeva. Košakova gostilna je v skladu s takratno razdelitvijo veljala za tako imenovano kmečko in sejmarsko gostilno, po drugi vojni pa je postala značilna meščanska. Slavka, kije po značaju precej po očetu, je najraje stregla kmečkim, majhnim ljudem. »Oče je bil, čeprav trden gospodar, zelo mehka duša, predvsem pa strašno navezan na zemljo in najbolj je cenil in spoštoval kmečko delo. Spominjam se, kako je nekega poletnega dne, ko seje usula toča, stal ob oknu in so mu, zrelemu možu, solze tekle po licu, tako mu je bilo hudo, ker so ljudje trpeli škodo.« Slavka je pomagala v gostilni, dokler ni leta 1928 odšla na učiteljišče v Škofjo Loko, potem pa med počitnicami. Po končanem učiteljišču je po več letih čakanja prvo službo dobila na vinorodnem Bizeljskem, od tam je bila premeščena v Šentpeter, današnji Otočec, po okupaciji pa je službo odpovedala in se ponovno zaposlila šele 1953 kot tajnica in računovodkinja v nastajajočem Dolenjskem muzeju. »Poleg vestnega opravljanja poslov, za katere je bila zadolžena, se je z vso vnemo in ljubeznijo oprijemala tudi drugih del, ki jih je terjal muzej,« je o avtorici knjige zapisal prof. Janko Jarc, prvi in dolgoletni ravnatelj Dolenjskega muzeja. »Predvsem je skrbno sodelovala pri zbiranju raznolikega gradiva za muzejske zbirke, zlasti s področja etnografije. Zanimanje je sčasoma prehajalo tudi v študij in tako ji je bil leta 1977 podeljen v muzeju naslov kustodinje za etnologijo,« je o Ložarji še zapisal prof. Jarc, kije od začetka znal ceniti njeno delo, kar ji je na svoj značilen način povedal takole: »Brez vas in enega očesa bi bil slep.« Skromna gospa Ložaijeva pa v sebi nikoli ni sprejela naziva kustodinje, češ da se ne more ponašati z nečim, do česar nima pravice, ker pač nima potrebnih šol. Pa je za muzej naredila več kot marsikdo z diplomo. V knjigi je Ložaijeva obdelala blizu 340 gostiln v novomeški občini. Zbrala je številne podatke, ki segajo od konca 18. stol. do začetka druge vojne, in zanimiv in lepo pisan tekst opremila s številnimi starimi fotografijami gostiln, gostilničarjev, gostov, predmetov in drugih zanimivosti. »Pravzaprav se je vse to moje delo z gostilnami začelo po naključju. Nekoč sem očeta vprašala, koliko je bilo nekdaj v Novem mestu gostiln. Oče, imel je že več kot 90 let, mi jih je vse lepo naštel, povedal, kje so bile, kdo so bili lastniki in kako seje reklo po domače, jaz pa sem si to zapisala na listek. Veliko kasneje sem pri delu v muzeju naletela na seznam starih novomeških gostiln, ki gaje na podlagi arhivskega gradiva napravil nekdanji arhivar Dolenjskega muzeja Otmar Skale in ta seznam se je povsem ujemal s tistim, kar mi je po spominu povedal oče. Toje bila pravzaprav spodbuda, da sem se začela resneje ukvarjati s starimi novomeškimi gostilnami.« Po razstavi in upokojitvi je Ložaijeva delo nadaljevala in ga razširila na območje cele današnje občine Novo mesto. »Pri svojem delu sem pregledala vse Dolenjske novice, kjer sem dobila zelo veliko podatkov, potem zemljiške, župnijske in obrtne knjige, seveda pa je bilo veliko tudi terenskega dela.« Na teren seje vozila z avtobusom, le dvakrat soji dali na voljo avto. Pa je kljub temu nastala lepa in bogata knjiga, iz katere med drugim zvemo, daje bil leta 1790 v Novem mestu en sam gostilničar, dve leti zatem pa so bili že trije in še dva kavamaija. Za tisti čas je F. A. Breckerfeld zapisal, da »meščan skoro ne pozna druge zabave kot pijanstvo. Tuje torej mestece, kjer ima Bacchus obilo - Venus pa prav nobenih templjev«. Leta 1875 v Novem mestu 2.152 prebivalcev in 34 gostiln, torej je bila na vsakih 63 prebivalcev gostilna; leta 1890 je mesto štelo 2.750 ljudi, gostiln je bilo 33, se pravi ena na 83 prebivalcev. Trdina je v svojem času zapisal: »Kjer je hiša, tam je gostilna: to je Kandija.« Takih in podobnih podatkov je knjiga Slavke Ložaijeve polna. »Obiskovalci gostiln so bili kaj pestri, od glavarja in sodnika do uradnika, trgovca, obrtnika in kmeta. Tudi mestni pohajači, vaški posebneži in razni originali so bili stalni gostje, ti bolj zato, da so ujeli koga, kije omočil njihova suha grla. Gostilne so bile pač kraj, kjer so se ljudje razveseljevali, se zabavali s prijatelji, utapljali skrbi in tegobe v vinu, se sproščali, šalili, prepevali, plesali, politizirali in ne nazadnje pijančevali,« našteva Ložarjeva. »Pomembnejša pa je druga vloga nekdanjih gostiln - kulturna in narodno napredna.« In tudi o tem Ložaijeva v knjigi obširno govori. »Nekoč je nekdo v šali izrekel misel, daje gostilna najbolj koristna institucija, pa smo se prizanesljivo nasmehnili. Ko pa človek brska po arhivih in tako počasi, kamenček po kamenček, sestavlja mozaik nekdanje podobe in veljave gostiln, spoznava, da to kar drži. Žal pa dandanes teh starih dobrih gostiln, njihovega duha in vzdušja ni več. Zamenjali sojih brezoblični bifeji in bistroji brez duše in značaja,« z obžalovanjem in nostalgijo konča svojo pripoved Slavka Ložar. A. BARTEU EI priloga dolenjskega lista 1 1 Nemir ob rumeni pogači Krška jedrska elektrarna je jabolko političnih in ekoloških sporov^ potrebujemo jo in seje bojimo, zaupamo ji in jo sumničimo. Pogledali smo spornemu jabolku pod lupino. Nuklearna elektrarna Krško. Štirinajst dni po tistem, ko je 5. februarja letos v elektrarni ohišje visokotlačne turbine začelo puščati paro, in trinajst dni po tistem, ko je slovenski energetski minister dr. Miha Tomšič v Ljubljani na Zavodu za raziskavo materiala in konstrukcij šel peš po stopnicah v peto nadstropje. Napako v krški nuklearki je obdelala Republiška uprava za jedrsko varnost. Dva inženirja, magister in profesor doktor so ugotovili, daje 5, februarja letos ob 12.20 prišlo do razpoke in puščanja pare na enem od slepih in začepljenih izhodov iz visokotlačne turbine. Ko so poškodovani čep oziroma slepo prirobnico strokovnjaki pregledali z ultrazvokom, so ugotovili, da so stene čepa stanjšane. Na enem od čepov je najverjetneje zaradi korozije nastala približno deset centimetrov dolga in centimeter široka razpoka, skozi katero je začela uhajati para. Da bi se dalo napako odpraviti, je moralo osebje nuklearko ustaviti. Tako so po dogovoru z dispečerji istega dne ob 12.50 začeli zniževati moč, ob 15.26 so elektrarno izklopili iz omrežja in reaktorje bil 5.40 v stanju tako imenovane vroče ustavitve. Vsakdo ne more vstopiti Štirinajst dni pozneje torej, ko je imela omenjena počena prirobnica že lepo privaljen dodaten pokrov, je v nuklearki vse v najlepšem redu, lahko ugotovi priložnostni obiskovalec. Receptor na Vrbini 12 je do njega neizprosen. Ni zadovoljen s pojasnilom. Hoče osebno izkaznico in osebne podatke, vpisane na poseben potiskan list. Približno polovica nastavljenih listov je v angleščini. Jedrska elektrarna Krško je tudi po tem kodeksu obiskovalcev očitno »zelo internacionalizirana« ustanova. Taki formularji, lepo zbeljene stene in magnetne kartice, ki edine odpirajo težka vrata v nuklearkine delovne »sobane«, so dovolj za začetne vtise. Te pa kmalu nadomestijo drugi, njihovo mesto lahko prevzamejo vtisi iz pogovora s Stanetom Rožmanom, direktorjem Jedrske elektrarne Krško. Posredno je Rožman na udaru Zelenih Slovenije. Ti sumijo v zvezi z okvaro 5. februarja in zahtevajo preiskavo. Tokrat mu ni treba odgovarjati na to temo. Domneve, da so nuklearko nalašč zaustavili, da bi dokazali njen pomen, je že 5. februarja na tiskovni konferenci zavrnil kot špekulacije, kijih sploh ni potrebno komentirati. Zato pa je tokrat vredno poslušati, kaj Stane Rožman kot direktor inkriminiranega podjetja misli o »konstrukcijskih napakah« in »pomanjkljivostih«, ki bodo »zahtevale v kratkem obsežne rekonstrukcije jedrske elektrarne Krško, ki bodo vključevale zamenjavo ključnih komponent elektrarne, obeh uparjalnikov, obnovo kondenzatorja ter obnovo in dopolnitev sistemov nadzora in vodenja«. Hibe so našteli slovenski vladni resorji v oceni stanja, ki so jo dodali v osnutek zakona o referendumu za zaprtje jedrske elektrarne Krško do leta 1995. »Pri teh 'konstrukcijskih napakah’, pravi Rožman, oni navajajo predvsem izredno poenostavljene razlage in trditve. Kajti po eni strani družba zahteva, da se objekt stalno in redno obnavlja in nadgrajuje, da sledi vsem dosežkom. Po drugi strani pa se politično izkorišča vsaka taka obnova, češ gre za napake. Nukleark po svetu skoraj ne vzdržujejo, ampak se v njih vse menja z novim. To je kvalitetnejše in se bolj splača. Vendar se ob tem ne reče, da to počnejo zaradi konstrukcijskih napak. Na Zahodu se to tako obnavlja. Pri nas je praksa, da se nekaj vgradi in potem naj bi tisto delalo učinkovito naslednjih 50 let, za kar pa ni nobene možnosti. Kar v takih razmerah počnemo, je, da vsako leto vzdržujemo objekt. Vzdržujemo na najboljši možen način in v okviru finančnih možnosti, ki niso bleščeče. Skušamo čimveč sklopov vsako leto menjati. To breme skušamo razdeliti na vsakoletno obratovanje, da cena ne presega razumnih mej. In s tem seveda dvigamo razpoložljivost in tudi varnost objekta. In to počnemo vseskozi in bomo počeli vseskozi, dokler bo objekt obratoval. Tako načrtujemo letos v remontu dve od zamenjav, ki jih navajajo v oceni. Zamenjava računalnika teče letos, menjamo kondenzator, za katerega smo ocenili, daje bolje, če ga zamenjamo, kot če ga vsako leto vzdržujemo. Ni potrebe, da se to postavlja pod odmevno izjavo o 'kostrukcijskih napakah’.« Pogosto obstaja o nečem hkrati tudi drugačno menje. Tako Ivan Tomše, predsednik Komisije za proučitev izgradnje JE Krško in posledic njenega delovanja, v tej zvezi razmišlja in vprašuje, ali ni ameriški dobavitelj Westinghouse takrat dobavil naše korenine ■ a Nekaterih obiskov pa ni več Na samem stoji Nardinov mlin. Streljaj od Meniške vasi in nekako prav toliko od Sel pri Dolenjskih Toplicah. Mlinar Janez Nardin je bil doma s Sel, njegova žena Ivanka je bila Goršetova iz Meniške vasi. »Ko sva se vzela, sva šla vsak pol poti, pa sva bila skupaj,« v šali pravi Ivanka Nardin, ki sedaj sama živi v mlinu. Mlin ni več samo na samem, ampak je tudi precej samoten. Kolesa so obstala nekega aprilskega dne leta 1986, ko je prenehalo biti mlinarjevo srce. Do zadnjega dne je bil v mlinu, ko pa je umrl, so za vedno utihnili tudi mlinski kamni. V stoječa kolesa se še zaganja Ra-dešica, zdajle, tik pred pomladjo vsa nabrekla od snežnih voda. Toda premakniti jih ne more, le vztrajno gloda v les, kije že ves trhel, in odnaša s sabo delčke, tako da ostaja le še skelet. Spomin ima silno moč. Z Ivanko sedeva k topli peči, kjer si njene nemirne roke, ki morajo ves dan kaj početi, dajo opravka s pletenjem, in že zažubori med nama potoček spomina, ki edini zmore spet pognati kolesja Nardinovega mlina. Leta sedemintrideset sta prišla sem in mlin in žaga ob njem sta jima pela v veselje. Janez je bil mlinar, Ivanka je skrbela za knjigovodstvo in kmetijo. Hčerki Anica in Ivica sta privekali na svet še pred vojno, sin Ivan med vojno, ko so bili časi najtežji, najmlajši Tone pa po vojni, in kmalu potem je obstala tudi žaga, tako kot vse privatne žage v dolini. Nova oblast je imela pač svoje muhe. Oblikovalcev te nove oblasti sta med vojno Ivanka in Janez spoznala kar lepo število. Samotna lega mlina je bila namreč kot nalašč za zatočišče, skrivališče in oskrbovališče. Na eni strani vode gozdnat hrib, na drugi nekaj ravnega polja, nato pa širni roški gozdovi. Prava pisarna je bila v Nardinovem mlinu, z obilico propagandnega materiala, pa imenitni ljudje so hodili sem delat, na sestanke ali samo na obiske. Ivanka se spominja Kozaka, pa Javorška, Kocbeka, Kidriča, Vidmarja in mnogih drugih. Njim in patruljam, ki so skoraj vsako noč potrkale na okna, je spekla nešteto hlebcev kruha in pripravila ničkoliko toplih obrokov. Tudi takrat, ko je bil mali Ivanček še dojenček in ona od poporodne bolezni tako slabotna, da je komaj stala na nogah. No, tudi marsikatero prase je iz svinjaka romalo naravnost v roško strmino. Saj je dobila potrdila za to, toda po vojni se zanje nihče ni zmenil. Niso pa nekdanji gostje na mlin pozabili. Večkrat so se oglasili še po vojni in prijazno obujali spomine na tiste dni. Pa saj seje bilo česa spominjati, kajti včasih je šlo v ofenzivah skoraj za las, pa bi se stvari končale veliko bolj tragično. K sreči je bilo v mlinu nekaj skrivališč, kijih okupator nikoli ni odkril. Skupaj so se ponavadi prisrčno nasmejali tudi ob dogodku, ki ni neposredno povezan s sovražno ofenzivo, pa ni bil zato za dva visoka funkcionarja nič manj nevaren. Nekoč sta se Boris Kidrič in Lado Kozak malo vozarila s čolnom po Radešici. Janez ju je opozarjal, naj bosta previdna, kajti Ra-dešica zna biti tudi nevarna, pa se mu je Kozak samo smejal, češ preplaval sem Savo, pa se naj bojim tega potočka. Tako sta se brezskrbno vozila in se pogovarjala, tok pa ju je nenadoma zagrabil in hitro nesel proti jezu, da nista mogla storiti ničesar več. Od strahu sta kar otrpnila. Ce bi ju vrglo čez jez, se jima ne bi dobro godilo,« pripoveduje Ivanka. Janez, kije predvidel, kaj se bo zgodilo, je bil k sreči pripravljen. Hitro jima je podal močan kol, da sta se ga oprijela in tako ju je zvlekel k obali suha in živa. Janez je po nekakšni čudni sreči vojno preživel,' prav tako je ostal mlin nedotaknjen. Janezu je trda predla, ko so avgusta dvainštiridesetega Italijani pobirali moške. Takrat ga niso dobili, ker seje pravi čas skril, šestnajst drugih pa so v Vavti vasi postrelili. Nekaj dni pozneje so ga Italijani doma le ulovili in ga zaprli vse do trgatve. Ko so morali zaporniki nekoč delati pri čiščenju gozda ob cesti, jo je Janez pobrisal in Italijani ga niso več videli. Pozno ponoči je bos in ves strgan potrkal na domača vrata. Mlinu je usoda visela na nitki v ofenzivi nekaj mesecev pred osvoboditvijo. Takrat so se okoli zgrnili Čerkezi, pobrali, kar so mogli in se pripravljali, da ga zažgejo, pa je pričelo pokati od roških gozdov sem in zbežali so, še predno jim je uspelo uresničiti svojo zlo namero. Tiho je sedaj okoli Nardinovega mlina. Mlinarja ni več, otroci so zapustili gnezdo, eden je že pokojen. Saj hčerki prihajata pogosto na obisk, tudi sedem vnukov in sedem pravnukov, le najmlajši sin, Tone, pride bolj poredko, saj si je šel služit kruh v daljno Kanado. Sedaj, k letu, si ga Ivanka obeta na obisk in upa, da bo tukaj kmalu tudi ostal. »Nekaj je gotovo. Kjerkoli bodo, naučila sva jih delati, zato jim ne more biti hudo,« pravi Ivanka. »Tako nas je učil oče. Skromno in ob delu smo zrasli gor in tako smo učili tudi svoje otroke.« Ker je svoje otroke tako učila, je lahko prepričana, da jih bo pot večkrat pripeljala do domačega praga. Žal pa takole na pomlad Ivanka nekaj zelo pogreša. Vodna gladina tudi marca ostaja cele dneve in mesečne noči čista in gladka kot ogledalo. Nekdaj pa se je ta čas kar penila, tako so mogočni sulci plesali svatbeni ples okoli svojih izvoljenk. Teh obiskov ni več, in ker je Radešica z ribami tako osirotela, je Nardinov mlin še bolj samoten. TONE JAKŠE za krško nuklearko tudi nekaj poskusno izdelanih komponent, denimo parogeneratoijev. Gre torej za vprašanje o vami tehnologiji. Pomembno je oboje, poleg tehnologije tudi ljudje, ki z njo delajo. Nuklearkina komandna soba, do katere odpre vrata magnetna kartica, je kombinacija ljudi in računalnikov. Komandna soba 19. februarja ob 11.19. Instrumenti kažejo, da elektrarna trenutno obratuje s polno močjo. Vsi sistemi so trenutno »v izvršnem stanju«, obratujejo optimalno in zaenkrat ni nobenih težav. Turboge-nerator obratuje normalno »v polni moči« in tudi v zvezi z njim danes ni nobenih težav. Dva instru-m en tarča, operaterja, izvajata od 11.15 redno testiranje merilnih zank v sistemih. Merita pretok hladilne vode v primarnem krogu, se pravi hladilno vodo reaktorja. Dejansko samo preverjata natančnost meritev v ustreznih merilnih kanalih. To je redno in rutinsko predpisano opravilo. Dopoldne tega dne so testirali turbinske ventile. Testi kažejo normalno stanje. Marjan Povhe, ta čas izmeno-vodja v komandni sobi, je lahko tudi tega dne optimist. »Meritve so tista varnost, na katero se zanašam. Kajti isto variablo merimo hkrati po štirih poteh. Konkretno: nuklearna moč v reaktorju se meri s štirimi kanali. Vsi merijo isto stvar. Če eno merjenje pokaže večjo vrednost od dovoljene, je to znak za alarm. Če dva od teh štirih izmerita naenkrat večjo vrednost, kot je dovoljena, je to razlog za izpad elektrarne.« Na dvorišču, kamor pozneje stopim, seveda ni računalnikov. Za neko ograjo je nekaj sodov, zloženi so blizu vrat. Podobna so sivim roletam podeželske trgovine, samo višja in širša so in s to razliko, da za njimi niso zložene štruce kruha in moka pa medena pogača. Za temi spuščenimi roletami je sicer nekakšna pogača, a rumena. Za temi vrati globoko v zemlji v reaktorju tiči. Učinek tamkaj postavljenih 121 gorivnih elementov, kolikor jih sestavlja reaktorsko sredico, bi čutil tudi minister Tomšič, če v peto nadstropje takrat ne bi pešačil, ampak bi se peljal z dvigalom, ki ga poganja elektrika, ki jo proizvaja tudi krška elektrika, a je tisti dan zaradi počene ni. Se pravi, da je za omenjenimi vrati reaktorske stavbe skrito večina tistega, kar zadeva nastajanje elektrike v nuklearki v Krškem. Morda pa je bolje, da noga ni sledila pogledu. Če gre proti osrčju nuklearke, se mora človek omotati v oblačilo, ki po uporabi roma kot nizko radioaktiven odpadek v začasno skladišče ob nuklearki. V elektrarni vse bolj poredko vodijo radovedneže po funkciji in vse druge firbce na izlete proti bazenu za izrabljeno gorivo, kjer so pod vodo shranjeni gorilni elementi. Kdor tam dela, ta pač gre tja, ko je treba, sicer pa ne. Ali radioaktivno sevanje seže skozi lupino nad obogatenim uranovim dioksidom, torej jedrskim gorivom, tudi kam ven, na primer v Krške sadovnjake? V mestu in okoliških vaseh se pogosto menijo o tem. Ob ograji elektrarne je tabla »Kontrolirano območje jedrske elektrarne Krško, pristop prepovedan!«. Dobro je, dokler je celotna zadeva kontrolirana. Menda ni razloga za skrb glede sevanja, dokler obstaja kontrola na sedanji ravni. Bojmo se nekontroliranega dogajanja v zvezi z jedrsko, svari mag. Krešimir Fink. Bi jedli jabolko ob jedrski? Kaj ta hip, ko jedrska deluje, pomeni kontrolirano območje? Tudi to, daje vsak hipjasno, koliko kakega balasta odda jedrska v okolje. Direktor Rožman poudarja, da ugodnih podatkov o ekološko čisti Jedrski elektrarni Krško ne delajo na pamet. »Za vsako obliko našega vpliva na okolje obstajajo upravne omejitve. Mi pri tekočinskih izpustih dosegamo letno 2,3 odstotka upravne omejitve. Na področju tritija dosegamo približno 60 odstotkov upravne omejitve. Ves čas obratovanja smo bili znotraj upravne omejitve. Nekatere naše upravne norme so ostrejše kot svetovne. Glede izpustov tritija na primer nima nihče tako ostre norme, kot jo ima Slovenija. V tem pogledu ne more biti nikakršnih očitkov. Kar se tiče izpustov, v normalnem rutinskem obratovanju ni ničesar, kar bi nam lahko kdo očital kot odstopanje od dovoljene prakse. To se da evidentirati s številkami.« Gre torej za kriterij, kaj je običajno. Zavoljo tega se da pliv na okolje opazovati tudi dosti bolj neznanstveno. Na primer tako, da poješ ali pa ne poješ jabolka iz sadovnjaka, ki raste prav do ograje nuklearke. »Jem jabolko, tudi iz tegale sadovnjaka,« reče prepričano gradbinec, ki ravno pride mimo iz pravkar nastajajočega skladišča rezervnih delov. Hrvatje, iz Zagreba, najbrž ne hodi po jabolka v Krško, ampak pomembna je pripravljenost. Po tem razpoloženju se od njega Krčani malce razlikujejo. Baje jim zaradi bližine nuklearke jabolka ne gredo v slast, in kar je še hujše, menda tudi ne v prodajo, pri čemer je Nemčija nekako izjemen kupec. Vse to pa postane nepomembno, kakor hitro se ne da izmeriti razlika med sevanjem na ograji nuklearke in sevanjem v okolju. »In odločujoče razlike ne morete evidentirati niti z najsodobnejšimi merilnimi instrumenti, ker je sevanje pač na tako nizkem nivoju,« pravi Stane Rožman, sklicujoč se na analize. Ljudi je strah Ob opozorilni tabli, kije ob ograji in hkrati ob cesti za Krško, delujejo kot opozorilo cementne gmote, postavljene na asfalt. Tja jih je očitno kdo položil z namenom, da preprečijo lahek dostop vojakom, ki prispejo po tleh. Za leteče je poskrbljeno drugače. Na slovenskih vzporednikih se elektrarniški delavci pač boje tudi neumnih vojakov, ki jim uhajajo rakete lahko vsevprek. Toda v klasiko jedrskih stisk sodijo domneve o sevanju. Aco Ferenc je leta 1979 zvedel zase diagnozo sarkoidoza. Rekli so mu, da gre za divje meso na limfnih vozlih. Kolikor je lahko prebral v literaturi, je bolezen lahko posledica radioaktivnega sevanja. Njegov primer ni osamljen. Med tistimi, ki so delali pri odplavljanju pepela, je umrl I. V. Diagnoza: rak na grlu. Umrl je tudi F. R., umrl je tudi F. Š. Vsi so imeli opraviti z odplavljanjem pepela. Aco Ferenc, kot tudi ostali, ni v Krškem. Dela pri odplavljanju pepela v TE Šoštanj. Kaj bi tam pokazali merilni instrumenti, s katerimi ugotavljajo radioaktivnost v krški nuklearni elektrarni? Vsekakor lažje preživiš v prepričanju, da nevarnosti ni, če zanjo ne veš. Je že zato, ker s stalnim meijenjem pravzaprav dopušča tako možnost, krška nuklearna elektrarna bolj nevarna okolju? Ljudi je strah, tudi če je odgovor pozitiven. Jedrski strah je res votel, ampak ima na dnu reaktor. Zato seveda ni vseeno, če je korporacija Westinghouse takrat res kaj eksperimentirala, kar pa direktor Rožman, če sklepamo po njegovih ocenah, izključuje. Vzrok za strah vseeno obstaja, vendar tiči nekje, kjer ga mnogi ne pričakujejo. Nevarno je, če bi nuklearko zaprli po nekontroliranem scenariju, kot pravi mag. Fink. Ali kot na zadevo gleda izmeno-vodja v komandni sobi Maijan Povhe: »Zaupam vgrajeni tehnologiji. Ne drugega, bojim se ustavitve. Ne zaradi posla, ampak dejansko zaradi varnosti. Kajti vem, kaj je tukaj in kako bo to izgledalo, ko bo obstalo. Saj res, kdo bi takrat vztrajal, da naj zavarijo kako počeno prirobnico? To seveda ni pravo vprašanje, sploh pa ne o tem, ali bodo zaprli elektrarno. Pravo vprašanje je, ali so ministri pripravljeni pešačiti v peto nadstropje in više? MARTIN LUZAR '5 .-jw priloga dolenjskega lista O NAGRADA v LJUBLJANO IN KRŠKO Žreb je izmed reševalcev 6. nagradne križanke izbral dva nagrajenca, ANTONA BOŽIČA iz Ljubljane ter JOŽETA SKUŠKA iz Krškega. Božiču je pripadla denarna nagrada 1.000 tolarjev, Skušek pa bo prejel knjižno nagrado. Nagrajencema čestitamo. Dobitnika denarne nagrade prosimo, da nam čimprej sporoči svojo enotno matično številko (EMŠO) in številko ali tekočega računa ali žiro računa ali hranilne knjižice, da mu bomo nagrado lahko kar najhitreje nakazali. Rešite današnjo križanko in rešitev pošljite najkasneje do 9. marca na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, 68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 8! REŠITEV 6. NAGRADNE KRIŽANKE Pravilna rešitev 6. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: OSMOŠOLKA, SKLADATELJ, VILA, OVID, ANE, BRANA, UROŠ, KREK, NAV, ROJ, OP, ANDI, OPA-DANJE, HOLANDIJA, ANT, AMATI, KIRA-SIR, JAK, KLEN, DECI, ADA, OVCA, ORAČ. prgišče misli Bistvo razvojaje v tem, da nekaj obstoječega nadomesti z novim. F. BUČAR Noben narod nima zgodovine, v kateri je mogoče brez izjeme hvaliti vse. M. VUČELIČ Človek rabi ljubezen, veliko ljubezni, bajti samo ona nam daje alibi za brezdanji obup, ki nas tlači k tlom. L. KOVAČIČ Novih spoznanj ni brez radovednosti in vztrajnega razmišljanja. I. BERNIK Ustvarjalno delo samodejno prinese s seboj individualizem in skepso. D. JANČAR nagradno križanka ® DOLENJSKI LIST KLIN, KI GRE SKOZI SORO KRAJŠI MELODIČNI ODLOMEK DOLŽINSKA MERA ORIG KRATICA ZDRUŽENIH DRŽAV AMERIKE MANU PROPRIA AVTOR J. UDIR - PROCES ZNIŽEVANJA TEMPERATURE TOČKA GOZDNA ŽIVAL PUŠČAVSKI VETER RIM. BOGINJA PLODNOSTI KEM. SIMBOL ZA BOR DELAVNOST > ' ' ' 1 ' GOROVJE V BOLGARIJI OBLOGA NA JEZIKU BAJESLOVNI KRALJ PTIČ TEKAČ NOŽIČ TROPSKA OVIJALKA LETOVIŠKI KRAJNA ■ PAŠMANU > AVION SRBSKO MOŠKO IME DOLENJSKI LIST GRŠKI OTOK ZAČRTANA POT SL. PLESALEC OTRIN BELI CIMET OGRAJEN PROSTOR GLEDALIŠKI PLES SLOVENSKA REVIJA ŽARNI VENEC IGLASTO DREVO TEŽA POSODE NOVO SREBRO JAP. UMETN. DRSALKA (YUKA| EDEN OD MIT. LAT. PESNIK, AVTOR EPIGRAMOV OGNJENIK NA SICILIJI KEM. SIMBOL ZA NIKELJ PODZEMLJU KEM. SIMBOL ZA ALUMINIJ KOŽOKRILEC SLADKOVODNA RIBA JUGOSL. LJUDSKA ARMADA PLOD INDONEZ. TEHNIKA KRAŠENJA TKANIN GR. MIT. BOG VETROV Cesar zakopan v pisarni Po padcu socialističnega diktatorja Mengistu-ja in vzpostavitvi nove vlade v Etiopiji so več let iskali, kje leže pokopani posmrtni ostanki nekdanjega etiopskega cesarja Haileja Selassia, ki je državo vodil celih 44 let. Letos so končno odkrili posmrtne ostanke etiopskega cesarja, in to na zares nenavadnem kraju - v tri metre globoki luknji, izkopani pod Mengistujevo pisarno v predsedniški palači v Adis Abebi. Tajni grob je pomagal najti človek, kije grob izkopal. Raziskovalci domnevajo, da so odstavljenega cesarja umorili in pokopali v grob v kotu predsedniške pisarne v noči 27. avgusta 1975. Kasneje je dal Mengistu nad tajnim grobom zgraditi še kuhinjo in kopalnico s tušem, kar je kasnejše iskanje dodatno otežkočilo. Cesarjeve posmrtne ostanke bodo pokopali z vsemi častmi, ki mu gredo. Iščejo pa tudi grobove, v katerih počivajo druge umorjene pomembnejše etiopske osebnosti. Skrivnostna moč dotika Ko psiholog Michael Meaney položi zvečer svojo hčer v posteljico, jo še enkrat tesno objame. Ne samo zato, ker jo ima rad, marveč ker mu to narekujejo spoznanja, do katerih je prišel pri svojem poklicnem raziskovalnem delu. Prepričan je, da ljubkovanje v otroštvu pomaga za zdrav razvoj možganskih celic, pripomore k boljšemu spominu in učinkuje celo v kasnejša obdobja človekovega življenja, saj naj bi imel manjše starostne težave. Tip je prvi med čuti, saj ga razvijemo in osvojimo že pred rojstvom. Znanstveniki so ugotovili, da oblikuje našega duha in tudi zdravstveno stanje našega organizma. Dr. Saul Schanberg, profesor farmakologije in biološke psihiatrije na univerzi Duke v Durhamu, je opravil več poskusov, opri katerih je dobil potrdilo o pomembnosti tipa oziroma dotika. Med poskusi s podganami je ugotovil, da se pri mladičih, ki so dlje časa brez telesnega dotika z materjo, že po 45 minutah dogodijo pomembne notranje spremembe. V krvi jim upade raven hormona rasti in nekaterih ključnih encimov. Ko se mati vrne v gnezdo in prične lizati svoj naraščaj, se hitro zvpostavi normalno ztanje. Enako so razisko- valci dosegli, ko so zapuščene mladiče drgnili z mokro krtačko. Živali so živali, za ljudi to ne more veljati, bi dejali. A ni tako. V ZDA se vsak dan rodi kakih 400.000 otrok prezgodaj. Ti otroci morajo del časa preživeti v inkubatorjih, kjer so odrezani od dotika z materjo oziroma sploh z drugimi. Dr. Schanberg je opravil poskus na univerzitetni kliniki v Durhamu, kjer so novorojenčke v inkuba-torijih vsak dan za 45 minut narahlo masirali. To je v nasprotju z običajno prakso, za katero velja, da na bi bili nedonošenčki in drugi inkubatorja potrebni novorojenčki izolirani v kar najmanj motenem okolju. Poskusi pa so pokazali, da so masirani dojenčki v desetih dnevih pridobili za 47 odst. več teže kot dojenčki, ki sojih obravnavali na običajen način. Prav tako so bolje spali in kazali večjo aktivnost, šest dni prej sojih lahko vzeli iz inkubatorjev. Osem mesecev kasneje so pokazali večje duševne in telesne sposobnosti. Za Schanberga je bil to dokaz, da dotik stimulira nekatere hormone. V primitivnih kulturah je otrok v stalnem stiku z mateijo, skoraj 90 odst. dneva, medtem ko otroci v zahodnem svetu v telesnem stiku z materjo ali očetom le kake tri ure na dan. To po prepričanju nekaterih strokovnjakov ni najboljše za otrokov razvoj, saj v zgodnji dobi opravi kar 80 odst. komunikacije s telesnimi gibi. Pogost telesni stik med otrokom in materjo omogoča boljše komuniciranje. Več ko ima mati otroka pri sebi, bolje pozna njegove potrebe. Telesni dotiki so najpomembnejši v obdobju otorš-tva do vstopa v šolo. V najstniškem obdobju pomen dotika nekoliko upade, ponovno se prebudi po poberteti, vendar stopi v ospredje predvsem potreba in pomembnost dotikov z nasprotnim spolom. Telesni dotik nas ves čas spremlja kot pomemben, četudi manj opažen dejavnik našega življenja. Način in pogostost dotikov odraža tudi posameznikove značajske lastnosti. Splošno gledano, se uspešni in samozavestni ljudje pogosteje dotaknejo drugih ljudi kot sramežljivi, plašni in negotovi ljudje. Razlika je tudi med spoloma, saj se ženske na splošno pogosteje dotikajo drugih kot moški. Tudi fiziološko so za otip bolj občutljive. Dotiki so tudi sporočila, vendar jih razumevamo različno. Prijem za ramo, komolec ali za roko se lahko razume kot prijateljski dotik, a če se te tako dotika nasprotni spol, je to lahko tudi znamenje vsiljivosti ali nadlegovanja. Tudi neopazni dotiki imajo močne psihološke učinke. Raziskovalci so ugotovili, da ima lahko bežen dotik učinek na kupce. V trgovinah, kjer so se prodajalci bežno dotaknili kupca, je šla prodaja bolj od rok. In tudi pri podpisovanju peticij je več ljudi podpisalo peticijo, če so se jih pri povabilu k podpisu narahlo dotaknili. Ko so opazovali delo natakaric, so raziskovalci ugotovili, da dobijo tiste natakarice, ki se bežno dotaknejo gostov, več napitnine. »Raziskave nebesednega komuniciranja potrjujejo to, kar so trgovci že dolgo vedeli: lahak, nevsiljiv dotik lahko prepriča kupca, da so vaši nameni prijateljski,« pravi Willis. V Svetem pismu je polno pričevanj o zdravilni moči dotika, Jezus in apostoli so zdravili ljudi zgolj s polaganjem rok na bolnike. To naj bi bili čudeži, a raziskovalci danes menijo, da ima polaganje rok zares lahko zdravilne učinke. Božanje pomaga pregnati glavobol, mamim objem zmanjša bolečino, ko prežene otrokov strah in napetost. Dotik lahko upočasni srčni utrip in srčno aritmijo. Odkrijte moč dotika! MiM Čudežni rekreacijski stroj Biti vitek, zdrav in čil, to je dandanes skorajda že ukaz časa. In tej želji strežejo z vseh strani z najrazličnejšimi proizvodi, od bio hrane do rekreacijskih pripomočkov. Vendar ostaja več ali manj eno nespremenjeno, za dobro telesno pripravljenost se je treba potruditi, omejevati, skratka čvrsta volja je vsak dan na preizkušnji. Prav v tem pa je kavelj. Vsi bi bili radi čili in vitki, preveč trudili pa se ne bi za to. Bližnjic pa ni in veliko obljubljenega za malo truda se prej ali slej izkaže za sleparijo. Bistveno spremembo naj bi prinesla najnovejša rekreacijska naprava, ki sojo izdelali v nekem malem kalifornijskem podjetju. Imenuje se ROM Časovni stroj, videti pa je kot nekakšna sodobna mučilna naprava iz jekla. V bistvu gre za napravo, na kateri se uporabnik vsestransko pregiblje, saj združuje elemente veslaških naprav in tekaško-kolesarskih. Kot zatrjuje načrtovalec naprave John Pitre, časovni stroj zaposli 55 odst. vsega mišičevja in dosega maksimalne aerobne učinke. In zdaj tisto najbolj zanimivo: štiri minutke vaj dnevno na tej napravi naj bi zadoščalo za vzdrževanje dobre telesne kondicije. Časovni stroj je zelo drag, stane namreč približno 890.000 tolarjev. Kljub visoki ceni ga precej kupujejo, predvsem klubi in telovadnice ter redki posamezniki. »Cicero« za današnji čas Kolikor znaš, toliko veljaš, pravi star pregovor. V ta »znaš« je dandanes treba nujno všteti poznavanje tujih jezikov. Evropa današnjega dne, še bolj pa jutrišnjega zahteva znanje tujih jezikov, za narod, kot smo Slovenci, pa je takšno znanje toliko bolj nuja, saj si s slovenščino, naj bo še tako lepa in dragocena, ne moremo kaj prida pomagati, brž ko imamo opravka s človekom onstran naših meja ali se sami odpravimo na tuje. Da gre za resnično potrebo, dokazujejo med drugim tudi številni oglasi v časopisju, v katerih različne organizacije in zasebniki ponujajo pestro pahljačo tečajev za učenje tujih jezikov. Marsikdo ne utegne obiskovati tečajev ali pa je bolj plahe narave in nerad govori pred drugimi ter se zato ogiblje učenja v skupini. Poznavalci pravijo, daje glasno govorjenje pri učenju tujega jezika izredno pomembno, zadrega pa zaradi tega precejšnja ovira. Težave takšne vrste je lažje premagati v zasebnosti domačega okolja kot na tečajih, hkrati ko je učenje doma tudi časovno prilagodljivo, učiš se, ko imaš in kadar imaš čas. Za samouke take vrste so najprimernejši tečaji po sistemu »nauči se sam«. Pri nas je izšlo že več tečajev na ploščah in v knjigah, najnovejši prispevek na tem področju pa ponuja Mladinska knjiga, kije pred kratkim začela izdajati zbirko jezikovnih tečajev Cicero. Zbirka nosi ime po slavnem rimskem govorniku, primerna pa je tako za začetnike kot za tiste, ki obnavljajo znanje. Izšla sta že dva tečaja, za učenje angleščine in nemščine. Izdelana sta bila na tujem (pri Hugo’s Language Books) na osnovi sodobnih izkušenj in metodologije učenja tujih jezikov. Metoda je zasnovana tako, da popolnega začetnika pripelje do solidnega znanja tako pisanega kot govorjenega jezika, in to v razmeroma kratkem času. Če se povprečno bistra glava s knjigo in kasetami teh programov (vsak paket vsebuje učbenik s pogovori, slovnico, vajami ter rešitvami in štiri kasete s posnetki pogovorov v tujem jeziku in razlago v slovenščini) ukvarja po eno uro na dan, si v treh mesecih nabere toliko praktičnega jezikovnega znanja, da samouki tečajnik v angleško ali nemško govorečem svetu ni več popoln tujec. Z »Nemščino v treh mesecih« oziroma »Angleščino« je pot do znanja tujega jezika prijetnejša in manj naporna. Velja poskusiti. MiM Gl Belo in črno Bela bluza in črno krilo je ena najbolj trdoživih kombinacij v svetu mode. Nekaj zadnjih let je bila sicer zapostavljena, takšna kombinacija je celo odkrito namigovala na pomanjkanje domišljije in modnega znanja. Lani seje zadeva začela spreminjati. Saj ne, daje in bo kar naenkrat vse v belo-črnem, ampak kombinacija seje spet uspešno zrinila v siceršnji svet modnih barv. Tuje še vedno modni črno-beli pepita za razne kose oblačil, tu pa je tudi v začetku omenjena kombinacija črnega krila in bele bluze. Da gre za svežo modo, pa opozorijo detajli. To je na primer zelo kakovosten material, iz katerega je sešita bluza, ali pa njen zahtevni kroj, preklopi, naborki, večji ovratniki, poudarjene manšete, bleščice ali originalni gumbi ipd. To je — vsaj pri mlajših letnikih z neoporečno postavo — lahko tudi kratko črno krilo iz letos modnih bleščečih tkanin. 'vO A Če se nam ponesreči Zgodi se, da tik pred tem, ko želimo postreči z jedjo, ugotovimo, da je z njo nekaj narobe. To je še posebej nerodno, če imamo na obisku goste. Vendar se da marsikateri jedi izboljšati okus še v zadnjem trenutku. Takojuho popestrimo, če ji dodamo malo kisle ali sladke smetane, jogurta, sira ali skute. Če pa je jed preslana, so dobrodošle krušne drobtine, jogurt, smetana in peteršilj. Jed, kije že dovolj slana in popoprana, pa lahko izboljšamo s svežimi zelišči ali limoninim sokom. Če pa seje na primer riž sprijel v kepe, ga damo v model v obliki prstana, 10 minut pečemo v pečici, nato pa prevrnemo na krožnik in ponudimo prelitega z omako ali praženo zelenjavo. Krofi in Krhli flancati Pust širokih mastnih ust, so nekoč dejali. Za pusta se še kljub modernim časom gospodinje rade preizkusijo v peki krofov.Poiskali smo naslednji recept za dobre krofe. Iz enega kilograma moke, malo soli, 60 gramov kvasa, 60 gramov masla ali margarine, malo limonine lupinice, ruma, pol litra mlačnega mleka, treh žlic sladkorja in šestih rumenjakov zamesimo kvašeno testo. Ko testo vzhaja, ga razvaljamo in izrežemo krofe, ponovno vzhajamo in ocvremo. V posodo za cvrenje nalijemo za dva prsta olja. Ko so krofi pečeni jih še nabrizgamo z marmelado in potresemo s sladkoijem. Malo manj spretne gospodinje pa se bodo raje lotile krhkih flancatov, ki so manj zahtevni v pripravi. Potrebujemo 35 do 40 dag moke, 4 dag masla, 3 dag sladkorja v prahu, 3 do 4 žlice kisle smetane, 3 žlice ruma, 2 jajci in 2 žlici belega vina ter sol. Zgnetemo krhko testo. Pustimo nekaj časa počivati, potem razvaljamo in izrežemo flancate ter jih ocvremo. Posipamo s sladkoijem. Privoščimo jim svetlobo Ta čas je svetlobe v naših stanovanjih za rastline še vedno premalo. Če na primer kroton ali maran-to, ki imata izrazito pisano listje, postavimo v teman kot, bo njuna barvitost počasi izginjala, v daljšem času pa celo popolnoma izginila. Ni malo primerov, ko se ljudje pritožujejo, da njihov, v cvetličarni še lepo pisani kroton doma tvori le zelene liste. Če bi rastlino postavili na dovolj svetlo mesto, bi jim bila v veliko večje zadovoljstvo. Tudi dolgi, bledorumeni poganjki prezimujočih rastlin, kot so bršljanke, fuksije, nageljni, asparagusi in druge, so znak pomanjkanja svetlobe. JSI Obvezno opremo imate? Zadnje čase so zaradi bližine meje in pa tegob v sosednji Hrvaški tudi rutinske policijske kontrole vse bolj pogoste. Čeprav so ponavadi namenjene bolj identifikaciji voznika in vozila, pa lahko sledi tudi vprašanje: »Obvezno opremo imate?« Če se miličnik ne zadovolji samo s pritrdilnim odgovorom, lahko sledi živčno brskanje po vseh mogočih prostorih, tekanje okoli avtomobila in odpiranje prtljažnika. Sebi in miličniku bomo prihranili čas in slabo voljo, če bomo imeli prvo pomoč, rezervne žarnice in varnostni trikotnik shranjene vse na enem mestu, dosegljive tako, da nam iz vozila ne bo potrebno izstopati. Tako mesto je predal ali polica pod armaturno ploščo, žep v vratih ali prostor pod prednjim sedežem. □ 1 priloga dolenjskega lista 1 [3 FOTO: J. GROBOVŠ1 preteklost u gosteh * -u >CQ KMETOVA PALAČA — Kozolci so velika arhitektura ljudskega ustvarjanja. Namenjeni sušenju in spravilu sena, pojejo visoko pesem o skladnosti proporcev. Kozolec toplar ob cesti pri Bistrici pri Mokronogu je sijajen primer ljudskega stavbarstva. Iz lesa izrezljana čipkasta ograja ganka in zatrep, trdni stebri in stebrički ustvarjajo sijajen preplet arhitekturnih členov. Pričajo o visokem znanju podeželskih tesarjev in velikih željah premožnega dolenjskega kmeta v 30-ih letih našega stoletja. Bomo sposobni ohraniti podedovano kvaliteto? (Pripravila: umetnostna zgodovinarka Marinka Dražumerič) Dolenjsko srce — Vsi čuti so namešani v dolenjskem srcu. V tej zmesi prevaguje zdaj ta zdaj protivni občutek ali vselej samo za malo časa. Danes se objemljejo Jutri stepo, danes ravsajo Jutri si nazdravljajo. Narava tukajšnjega ljudstva je otročja v dobrem in slabem. Značaj dolenjski — Skor noben človek zmirom enak, včasi dolgo resen, resničen etc. naenkrat ves ognjen, vrtoglav in lažnjiv, zdaj če-mern zdaj veseljak, zdaj sladak, naenkrat brez vzroka mrzel etc. Kakor igralci gledišni na odru. Mesto tujcev —Novo mesto ni stanovitno mesto s kakim izraženim značajem,ampak tabor tujčei, kiso danes tu Jutri se razidejo - vojaki, uradniki in njih rodbine; popi, dijaki, trgovci - vsi nestalni i domačim nič briga, če si morajo iskati drugje kruh. Ker so skor vsi zapravljivi in vrtoglavi, menjajo neprenehoma prebivališče... Javno se drug drugemu prilizujejo, skrivaj se obrekujejo in delajo spletke drug zoper drugega. Brezčutnost — Na Dolenjskem na kmetih, v Novem mestu je ravno narobe, se ljudje za pogrebom gredoč malo jokajo, često nič. To že kakor navada, da se kmetom pridšim v mesto jok za mrličem zdi čuden in skor smešen. r^ODB A vaša zgodba/vasa Ana: Dobri človek Ne morem ga pozabiti. Sem že dolgo med penzionisti, pa mi še velikokrat prihaja na misel tale resnična zgodba. Res, slabo se kmalu pozabi, dobrega se spominjamo često. Bila sem še dekletce. Hodila sem v tretji razred osnovne šole. Boječe sem rekla materi: »Tako popisane zvezke imam, da najbrž ne bo v nobenem toliko prostora, kot bi ga moralo biti. Dajte mi, prosim, vsaj za en zvezek!« . »Kaj toliko pišete? Ko sem bila jaz v tvojih letih, smo bolj šparali. Imeli smo tablice in kamenček. Ko je bilo polno na tablici, smo lepo zbrisali in tablice so zadostovale vse leto,« je rekla. Vedela sem, da nima denarja. Tiho sem šla v obran sadovnjak, če bi morda le kje našla še kaj sadja. Ob ograji je bilo malo sliv. Razveselila sem se in stekla v klet po košarico. Splezala sem po ograji na slivo pa še na drugo in tretjo. Vse sem pobrala. Saj bodo pozabili nanje, ker bom zgodaj vstala pa zanesla na trg v Metliko. Slive so me počakale kar za hlevom na vrtu. Zjutraj sem se hitro oblekla in nesla polno košarico v pet kilometrov oddaljeni trg. Ho- dila sem dalj časa, ker sem večkrat počivala. Srečno sem vse prinesla na cilj in se postavila poleg košarice, da bi prodajala. Mimo je prišel zdaj že pokojni Leopold Grabrijan. Bog mu daj vse, kar si zasluži dober in predober človek. »Kajpa ti, puče, tukaj? Ali nima kdo drug prodajati? In kaj boš potem kupila za ta denar?« me je vprašal Pogledala sem možakarja in odgovorila: »Nimam zvezka. Zvezek si bi rada prislužila, ker mati pravijo, da nimajo nič denarja.« »A tako, potem pa kar z mano. Naša kuharica naj naredi kaj iz njih.« Pomagal mi je nositi košaro do svoje trgovine. Poklical je kuharico ki je odnesla košarico s slivami. Dobri človek mijih je plačal in dodal še za zvezek: »Tako, zdaj pa z mano v kuhinjo, saj najbrž nisi še nič zajtrkovala.« Šla sem za njim in še danes vem, da sem se pošteno najedla belega kruha pa kave, ki je pri nas ni bilo. Ko bi bili vsi ljudje podobni temu človeku, najbrž ne bi bilo nikoli gorja na svetu. NAPIŠITE SVOJO ZGODBO! Vse, ki radi primejo za pisateljsko pero občasno ali pa ga radi sukajo pogosteje, vabimo, da nam pošljejo svoje stvaritve, primerne za rubriko Vaša zgodba. Najprimernejša so besedila, ki ne presegajo 70 vrstic tipkopisa, lahko pa so seveda krajše. Naj vas ne moti, če vam ne gre izražanje najbolje od rok, lektor in redaktor bosta nepravilnosti v jeziku ali izražanju popravila, nezamenljivi pa so vaša domišljija, vaše izkustvo ali izkustvo, ki ste ga slišali od drugih in zapisali. V tem je čar Vaših zgodb. Sodelujte z nami, zapišite svojo zgodbo, mi vam jo bomo objavili in še nagradili vas bomo! Dvojezična Obsedenost Aleph, ki spada med manjše, a prodorne založbe, si že nekaj let prizadeva tudi za predstavljanje sodobne slovenske literature v tujini in zato vsako leto poskrbi za izdajo ene dvojezične knjige naših sodobnih literarnih ustvarjalcev. Doslej sta izšli že dve, Berglezova in Kocbekova dvojezična pesniška zbirka; slednja seje celo uvrstila med pet najboljših prevodov iz tujejezične poezije v Kanadi. Novost v programu je dvojezična izdaja pesniške zbirke Obsedenost - Obsession Braneta Mozetiča, ustvarjalca iz mlajše slovenske pesniške generacije. Knjiga je izšla v skupnem založništvu Alepha in manjše francoske založbe Editions Gene-vieve Pastre iz Pariza. Prinaša avtorski izbor iz Mozetičevih zadnjih dveh pesniških zbirk Zaklinjanja in Mreže ter za tretjino celotnega izbora novih, doslej še neobjavljenih pesmi. Pesmi so natisnjene v slovenščini in francoščini. V francoščino jih je prepesnil belgijski pesnik Wiiliam Cliff. Mozetič je s svojo poetiko, ki jo določa tako imenovani findesieclovski pristop k poeziji, blizu francoskemu pojmovanju poezije in je zategadelj avtor, ki lahko uspešno potrka na francoska vrata, da se malo odškrnejo za slovensko poezijo, ki sicer ni popolna tujka na francoskem knjižnem trgu. Mozetič je zanimiv oziroma za slovensko poezijo nestandarden ustvarjalec tudi po svoji tematiki, saj je erotična razsežnost njegove poezije usmerjena k homoerotiki. M. MARKELJ Slovenski Ameriški Slavček Mineva 35. leto, kar je v Clevelandu, kjer je preživel večino let, umrl pesnik, glasbenik in veliki rodoljub Ivan Zorman. Bil je ena najbolj znanih in spoštovanih osebnosti med severnoameriškimi Slovenci, o čemer priča tudi doprsni kip, delo akademskega kiparja Franceta Goršeta, ki so mu ga postavili v Slovenskem vrtu v Clevelandu. Vse svoje razvejeno delovanje je posvetil ohranjanju slovenstva in slovenske besede. Izdal je pet pesniških zbirk in se uveljavil kot najplodovitejši slovenski pesnik v Ameriki. Bralcem seje priljubil, tako da se gaje prijel vzdevek slovenski ameriški slavček. Zorman je bil kot pesnik popoln samouk, samorastnik. Vsega seje moral naučiti sam, tudi jezika, saj ni nikoli hodil v slovenske šole. Ko se je družina selila iz Šmarja pri Grosupljem v Ameriko, mu je bilo komaj štiri leta. Slovenskega jezika, slovnice in pravilnega pisanja se je učil sam iz knjig, ki mu jih je priskrbel oče. Zgodaj je začel brati leposlovje, zlasti poezijo, od pesnikov pa predvsem Prešerna, Gregorčiča, Ketteja, Cankarja in Medveda. Ob branju je tudi sam začel pisati verze. Pesmi je objavljal predvsem v slovenskih časopisih, ki so izhajali v Ameriki, z njimi pa je sodeloval tudi v časopisih in revijah v Sloveniji. Vendar je bil v svoji rojstni domovini vse predolgo premalo znan tako rekoč do lani. Ob stoletnici rojstva je spomin na Ivana Zormana obudila in njegovo delo predstavila bralcem v njegovi »stari domovini« knjiga, ki jo je pri Mohorjevi založbi v Celovcu izdal univerzitetni profesor dr. Edi Gobec pod naslovom Slovenski ameriški slavček Ivan Zorman. Dobre tri četrtine knjige zavzema izbor iz obsežnega Zormanovega pesniškega opusa. Pesmi obravnavajo najrazličnejšo snov, zelo pogosto izseljensko. V takšnih pesmih je izpovedal eno od grenkih izkušenj izseljenca, da »le večno romarstvo nam je življenje, / ni doma pravega za nas nikjer«. I. ZORAN TELEGRAMI — S knjigo Ivana Stoparja MED PREKMURJEM IN POREČJEM DRAVINJE je založba Park povečala število knjig serije GRAJSKE STAVBE V VZHODNI SLOVENIJI na dve od načrtovanih pet. — Pri Alephu so ponatisnili knjigo proze Lele B. Njatin NESTRPNOST iz leta 1988. Ponatis sta omogočila pokrovi’ telja kočevska Oprema in krški Videm. — Državna založba Slovenije je izdala prevod ekološkega dela piscev Johna Seymoura in Herbeta Gorardeta NAČRT ZA ZELENI PLANET. — Za ljubitelje mejnih znanosti je na volje ENCIKLOPEDIJA ASTROLOGIJE, ki jo je napisala Catherine Aubier, slovenski prevod pa je izdala Državna založba Slovenije. Množice obiskovalcev se valijo skozi dvorane, turistični vodiči v različnih jezikih razlagajo in skušajo preglasiti drug drugega. Ljudje tekajo od vitrine do vitrine, skušajo slediti razlagi in si zapomniti številna imena, datume, v najkrajšem času želijo izvedeti vse o prastari civilizaciji, ki se je razvijala več tisoč let. Podatkov je preveč, svet, kije cvetel pred tisoč leti, je danes težko razumljiv, imena faraonov in bogov težko izgovorljiva. Nekaj časa se trudim in si skušam priboriti svoje mesto ob razstavnih vitrinah, toda kmalu se mi nenehno prerivanje in suvanje upre. Preveč hrupa, preveč hlastanja za senzacijami iz davno minulega življenja. Nisem zagovornik mnenja, da so muzeji posvečeni prostori, dostopni le strokovni eliti, toda množica ljudi, ki se drenja okoli vitrin, je le prehrupna. Nemogoče je ogledovati prelepe kipce škorpijonske boginje Selket, ki čuvajo skrinjo, v kateri so bili shranjeni Tutankamonovi notranji organi, pri tem pa biti prisiljen poslušati zmešnjavo razlag v različnih jezikih, biti pohojen, potlačen in celo popljuvan. Zapustim muzej in se v parku zasidram ob vznožju spomenika — grobnice velikega raziskovalca Egipta in ustanovitelja muzeja, Francoza Augusta Marietta. Dragocena polomija Razmišljam o poti, ki jo je prehodila egiptologija od začetka 19. stoletja, ko je Napoleonova odprava odkrila Egipt svetu. Iz vojaškega vidika je bila to prava polomija, a pomenila je politično odkritje modernega in znanstveno odkritje starega Egipta. Poleg osemintrideset tisoč vojakov je odprava vključevala tudi stopetdeset »učenih civilistov«, ki so jih vojaki in mornarji imenovali jedrnato, toda napačno »osli«. Zastopani so bili zvezdoznanci in geometri, kemiki in mineralogi, tehniki in orintalisti, slikarji in . Marija Pezdirc: ■____________________________________________________________________________________________________________________________________ : V DEŽELI TISOČLETNE KULTURE pesniki. Med njimi je bila tudi zanimiva osebnost, svetovljan in ženskar, diletant v vseh zvrsteh lepih umetnosti — Dominic Vivant Denon. Na odpravi je neutrudno beležil življenje, ki je teklo po ulicah islamskega Kaira pa tudi ostanke prastare civilizacije, ki jih je že stoletja zasipaval puščavski pesek. Denonu je uspelo to, kar je spodletelo velikemu Napoleonu: osvojil je — s svinčnikom, ne s sabljo! — deželo faraonov in jo ob vrnitvi v Francijo predstavil Evropi. Ljudje so zagledali nekaj, česar niso še nikoli videli, Ceram je zapisal, da so izvedeli o življenju, o katerem niso nikoli slutili, ter pogledali v tisočletja, da jih je bolj spoštljivo kot nas obšla groza. Egipt je bil namreč star, starejši kot vsaka kultura, o kateri so govorili dotlej... Bilje že star in skoro zabrisan, ko so Germani in Kelti še lovili medvede in leve po gozdovih severne Evrope... Do 19. stoletja je Evropa poznala le malo egipčanskih spomenikov. V Rimu si je popotnik lahko ogledal nekaj obeliskov, posnetke skarabejev so ponekod zaradi skrivnostnih znamenj na trebuhu uporabljali za amulete. Resda sta starogrška učenjaka Strabon in Herodot pisala o čudesih ob Nilu, njuna dela so bila prevedena tudi v žive jezike. Toda, lepo vas prosim, kdo le bere takšne knjige? Tako so bile Denonove risbe pravo odkritje! Na njih so se iz puščavskega peska prikazovale piramide in sfinga — pol človek, pol žival; kot igle ostro so se dvigovali obeliski, čuvarji tempeljskih vrat, vrstile so se neskončne procesije ljudi, ki so v davnini obvla- dovali deželo ob Nilu, med njimi so vrvele pisane množice iz 19. stoletja: Arabci, Nubijci, Berberi, Tako so v prejšnjem stoletju izkopavali starine v Egiptu. Kopti, beduini in črnci. Slikovita mešanica stoterih plemen, ras in barv. Denonove risbe so vzbudile živo zanimanje, v Egipt so pričele prihajati množice popotnikov, raziskovalcev in avanturistov, ki, so želeli spoznati, raziskati in prekupčevati z neizmernimi zakladi, ki so bili tisočletje skriti v puščavskem pesku. Eden najzanimivejših mož v vsej zgodovini egiptologije je bil Giovanni Battisti Belzoni (1778 — 1823), potomec častitljive rimske plemiške rodbine, ki bi moral postati duhovnik, a seje zapletel v politične spletke in zato zbežal v London. Tu seje, orjak po postavi, preživljal tako, da je nastopal v cirkusu kot »močni mož.« V Egipt je prišel ponujat vodno kolo, ki naj bi opravilo štirikrat več dela kot zaje-malna kolesa domačinov. Belzoni o prednostih svojega izuma ni prepričal sultana Mohameda Alija, zato pa je kar pet let potoval po Egiptu, ki je tedaj slovel kot največje pokopališče starin na svetu, in zbiral vse, kar mu je prišlo pod lopato. Brez pomislekov je z oblegalnim ovnom razbijal zapečatene grobnice, odkril in odprl je vhod v Kefrenovo piramido, in čeprav je bila že izropana, se kraljeva grobnica še danes imenuje Belzonijeva dvorana. Belzoni je bil tisti, kije po kopnem in vodi odvlekel ogromni, več sto ton težki kip Ramzesa iz Teb v London. Ob njegovih podvigih in metodah dela se arheologom še danes ježijo lasje! Izredno zanimiva je tudi osebnost Francoza Augusta Marietta (1821 — 1881). Kot asistent pariškega Louvra je bil poslan v Egipt, da bi za majhen denar nakupil čim več papirusov. Toda raziskovalna žilica je bila močnejša. Opustil je barantanje za dragocene svitke in pričel raziskovati in izkopavati v Memfisu, v Dolini kraljev, v Karnaku in Luksorju. Kot človek z velikim znanjem in srčno kulturo je kmalu opazil neusmiljeno ropanje in uničevanje starin ter njihovo odnašanje iz. dežele. priloga dolenjskega lista □ Kar devet državnih prvakov Sedem naslovov novomeškim metalcem, dva pa ________troskokašicama iz Dolenjskih Toplic_________ KOPER, LJUBLJANA — Kopico medalj so si primetali, priskakali in pritekli mladi dolenjski in posavski atleti minuli vikend, ko sta bili v Kopru in Ljubljani državno prvenstvo slovenskih metalcev ter dvoransko državno prvenstvo mlajših mladincev in pionirjev. V Ljubljani je nastopilo kar 270 upov slovenske atletike, ki so postregli z nekaj res dobrimi rezultati. Dve zlati odličji Sta odšli tudi v Dolenjske Toplice, prvo sije v troskoku mlajših mladink priborila Gordana Djurič z rezultatom 11,92 metra, drugo pa pionirka Andreja Blatnik v skoku v daljino s 4,97 metra. Ob tem je po- V soboto rešilni točki Novotehne? Po dveh pričakovanih porazih na zmago proti _______Ingradu NOVO MESTO — Prav nihče si ni delal utvar, da lahko novomeška namiznoteniška vrsta odščipne kakšno točko v srečanju 9. kola moške super lige proti ekipi ljubljanske Kovine, edini doslej še neporaženi na prvenstvu, še zlasti ne, ker je bila tekma v Ljubljani in so Novomeščani igrali brez Janka Oerija. Vseeno pa je No-votehni uspelo prav to. Darko Jamšek je ugnal Reflaka in tako Novo-meščanom priboril časten poraz, resnici na ljubo pa je vendarle treba dodati še to, da za Ljubljančane tokrat ni igral ta čas najboljši slovenski igralec Robi Smrekar. KOVINA—NOVOTEHNA 8:1 (Lasan—Kralj 2:0, Škafar—Jamšek 2:0, Zalaznik—Kočevar 2:0, Reflak— Jamšek 0:2, Škafar—Kočevar 2:0, Reflak—Kralj 2:0, Lasan—Jamšek 2:0, Lasan—Kočevar 2:1). V ostalih srečanjih sobotnega 9.ko-|a je Gornja Radgona premagala Ilirijo s 6:3, Strojna Merkurja z 9:0, Potrošnik pa Ingrad s 6:3. Lestvica je tako naslednja: L Kovina 18 točk, 2.Potrošnik 16,3. Strojna 14,4. Gornja Radgona 6, 5.1ngrad 6,6.Merkur 6, 7. Novotehna 4, 8. Ilirija 2. Novomeščani igrajo v soboto ob 16. uri v športni dvorani pod Marofom proti celjskemu Ingradu, ekipi, ki jih je v prvem delu prvenstva ugnala s 5:4. Po besedah trenerja Egona Žabkarja bodo skušali tekmovalci Novotehne rezultat tokrat obrniti sebi v prid in tako v boju za obstanek priti .do dveh nemara odločilnih točk. trebno zapisati, da Djuričeva še zmeraj ni docela okrevala po poškodbi in je skakala s le pol zaleta pa vendar dosegla državni rekord. Nov osebni rekord je dosegla tudi Blatnikova. Tema rezultatoma na rob velja dodati še bron 12-letne Topličanke Melite Hohnjec v troskoku z 11,03 metra, srebro Brežičana Rovana v mladinskem skoku ob palici s 400 cm, bron pionirja Motoreta (Brežice) na teku 60 m z ovirami s časom 7,69, srebro Novomeščanke Tratarjevi v isti disciplini s časom 9,28 sek. in drugo mesto Bartoljeve v skoku v višino s 159 cm; Vučkovičeva (obe Novo mesto) pa je bila s 153 cm tretja. Močno okrnjena je bila konkurenca na prvenstvu najboljših slovenskih metalcev: ljubljanski klubi svojih atletov v Koper sploh niso poslali, Brežičanom se je na poti pokvaril kombi, vse to pa so s pridom izkoristili novomeški tekmovalci in pobrali kar polovico vseh naslovov. V metu kopja je med mlajšimi tekmovalkami zmagala Zupanova s 34,88 m, v isti disciplini je pri moških slavil Ever s 44,66 m, pred Rusom 40,24 in Gujtmanom (vsi Novo mesto) 34,76 m. V moški starejši kategoriji je Resnik kopje zalučal na 56,58 m in bil tretji. Met krogle je Rusu v mlajši konkurenci prinesel rezultat 15,09 m in srebrno medaljo, v starejši konkurenci pa je bil Primc z 12,51 tretji. Pravo bero medalj so Novomeščanom prinesli meti diska in kladiva. Rus jež 41,18 m zmagal med mlajšimi moškimi v metu diska, Hribarjeva je bila prva v konkurenci starejših tekmovalk z 32,04 m, v članski konkurenci pa je zmagal tudi Primc s 46,72 m, medtem ko je bil Žižek tretji s 35,98 m. In še met kladiva: Rus je zmagal med mlajšimi člani s 44,40 m, Malnarju je zmaga pripadla v starejši kategoriji s 43,48 m, medtem ko je bil Bratkovič drugi s 15,80 m. Za konec pa še dopolnilo o dolenjskih dosežkih na državnem članskem in mla- • Dosežkom novomeških atletov v Kopru na rob velja dodati, da je Igor Primc na prvenstvu nastopal poškodovan, in daje nastop novomeške vrste na državnem prvenstvu najboljših slovenskih metalcev omogočila novomeška enota Zavarovalne skupnosti Triglav. dinskem dvoranskem prvenstvu, kije bilo sredi februaija v Ljubljani. Kopici srebrnih dolenjskih odličij je potrebno prišteti še drugi mesti Topličank Andreje Blatnik, kije bila v mladinskem troskoku z 11,06 m druga, in pionirke Melite Hohnjec, kije bila v članskem troskoku z 10,75 m srebrna. OBČNI ZBOR NOVO MESTO — Košarkarski klub Novo mesto vabi na redni letni občni zbor, ki bo v petek, 28. februaija, ob 19. uri v sejni sobi Zavarovalnice Tilia v Novem mestu. Vabljeni! DA N ES PR V A LETOŠNJA PREIZKUŠNJA —- Kolesarska sezona se danes tudi uradno pričenja. KD Krka iz Novega mesta je namreč organizatorica velike mednarodne dirke za nagrado Portoroža, danes se bodo kolesarji iz Slo venije, Hrvaške, Italije, A vstrije in CSFR pomerili na cestah med Portorožem, Koprom in Strunjanom, jutri pa jih čaka kriterijska tekma po portoroških ulicah. Novomeška članska vrsta je po napovedih imenitno pripravljena, to naj bi potrdila že danes in jutri ter v nedeljo, ko bo v Italiji na sporedu tradicionalna dirka po Logneru. Na posnetku stojijo (od leve proti desni): Gorazd Štangelj, Milan Eržen, Roman Judež, Srečko Glivar, Gregor Puš, Bogdan Ravbar, trener Kamen Stančev, Igor Turk, Sandi Papež, Bogdan Fink in tehnični vodja novomeških kolesarjev Jože Majes. (Foto: B.B.) Cilji superligašev so vse dlje Spodrsljaj Inles Rika na startu spomladanskega dela prvenstva — Visok poraz Opreme v Kranju in se viš|i Novega mesta v Ajdovščini_ Vse dalj so od svojih ciljev dolenjski rokometni superligaši. Na startu spomladanskega dela moškega prvenstva je v izredno pomembni tekmi spodrsnilo Ribničanom, kijih očitno čaka trd boj za obstanek, nenadejano visok poraz pa so si privoščile tudi Kočevke v Kranju, kar jih je potisnilo celo na šesto mesto. V zaključnem play offu najboljših ekip pa je mesta le za štiri prvouvrščene ekipe. INLES RIKO—DUKA 24:26 (9:11) nost štirih zadetkov in tekma je bila — Ribničanom se, sodeč po sobotni igri in rezultatu, obeta težka rokometna pomlad. V srečanju z neposrednim tekmecem v boju za obstanek v superligi so lesaiji namreč ostali praznih rok, zmaga gostov pa je povsem zaslužena. Vodili so domala skozi vso tekmo, nekajkrat celo s štirimi zadetki razlike. Kanček upanja je gostiteljem prinesla le sredina drugega polčasa, ko so imeli pri izidu 17:17 možnosti za preobrat. Priložnost so z začetniškimi napakami zapravili, Ajdovci so si znova priigrali pred- OBČNI ZBOR PLANINCEV NOVO MESTO — PD Novo mesto obvešča planince in ljubitelje gora, da bo redni letni občni zbor društva v četrtek, 5. marca, ob 17.uri v veliki dvorani Doma kulture. Po zboru bo ob 18. uri predavanje Vikija Grošlja na temo »Najvišji vrhovi kontinentov«, v poldrugi uri bo prikazanih preko 200 barvnih diapozitivov. Za tiste, ki se bodo udeležili občnega zbora, bo Grošljevo predavanje brezplačno, ostali bodo morali odšteti 100 tolaijev vstopnine. Poraz namesto obljubljane zmage Odbojkarji Pionirja so pričakovali zmago, toda Tovil je pač močnejša ekipa od njih — Klonile tudi Kočevke — Obstanek zagotovljen_ V taboru odbojkaijev novomeškega Pioniija so pred sobotnim srečanjem 10. kola superlige stavili na zmago domače vrste, toda vodstvo kluba in igralci % bili vnovič postavljeni na trdna tla. Pa čeprav je razplet letošnjega prvenstva tak, da bi Novomeščanom morebiten uspeh v soboto nad Tovilom Olimpijo dajal celo možnosti za osvojitev četrtega mesta in igranja v play offu. Tega pa si — roko na srce — novomeška ekipa letos z igrami in formo ni zaslužila. PIONIR—TOVIL OLIMPIJA 0:3 (-!0> '12,-13) — Daleč je novomeška eki-Pa od igre, s katero je še pred letom dni Polnila tribune športne dvorane pod Ma-rofom, v soboto je v njej sedelo vsega 150 uo 200 najzvestejših privržencev kluba in odbojke. Malo je bilo tisto poldrugo uro dobre odbojke, Ljubljančani so danes pač “oljša ekipa od Pionirja, to je pokazal tudi sobotni razplet. Novomeščani resda niso bdi povsem brez možnosti, da osvojijo nemara set ali celo dva, toda zmage nad Tovilom ta ekipa ta čas ni sposobna. Sreda, da sta do konca prvenstva še vsega dve aoli, obstanek v ligi je tako zagotovljen, to Pa je tudi največ, kar se je s to ekipo in [akšnim strokovnim delom dalo narediti. Novomeška odbojka potrebuje v prihodnje jasnih opredelitev: ali zagotoviti dovolj strokovno delo in se nasloniti predvsem na svoje mlade moči ali pa životariti v negotovosti z zunaj kupljenimi igralci dvomljivih kvalitet in tako za dolga leta pokopati ugled dolenjske odbojke. Pionir: Jovič, Babnik, Travižan, Goleš, Mestnik, Brulec, Gotenc, Černač, Bako-nja, Žunič, Mohorčič. Na lestvici vodi Vileda z 18 točkami, Tovil Olimpija jih ima 14, Salonit 12, po 8 Novi Graniti Kamnik, Fužinar in Pionir, 4 pa Granit Preskrba. Novomeščani igrajo v soboto v gosteh s Salonitom, medtem ko bodo v zadnjem kolu prosti. HIT CASINO NOVA GORIC A—LIK TILIA KOČEVJE 3:2 (9, -5,14, -14,12) — Za Novogoričanke je bila ta tekma biti ali ne biti v boju za obstanek, temu primerna je bila njihova borbenost. V sreča- nju, polnem preobratov, je bila sreča na strani gostiteljic. Zmagovalca je tako odločil šele peti niz s tie breakom. Kočevke s porazom niso kaj dosti izgubile, od boja za četrto mesto so se morale posloviti že veliko prej, skrbi za obstanek v ligi pa tudi nimajo. LIK TILIA: B. Klun, Hočevar, Turk, Drobnič, Akrap, Na. Briški, Starc, Ni. Briški, Vidmar, Ogrinc, N. Klun. Paloma Branik je prepričljivo prva z 20 točkami, Yustip Čelje jih ima 14, enako kot Koper Cimos, Bled je četrti z 12 točkami, Kočevke pete s šestimi, Hit Casino jih ima 4, Partizan Tabor na zadnjem mestu pa 2. Prav s Partizanom Tabor igrajo Kočevke to soboto; vse, razen zmage gosi-teljic, bi bilo prvovrstno presenečenje. odločena. Inles Riko: Sinanovič, Djokič 1, Mohar, Šilc, Marolt, S. Mihelič 4, Lesar 12, A. Mihelič 3, Mate 3, Gelze, Jurič 1, Manček. Na lestvici vodi Pivovarna Laško s 23 točkami, na dnu pa je podoba takšna: 9. Duka9,10. Presad8,11. Inles Riko 5,12. Infotrade 5. V soboto igrajo Ribničani v Ljubljani s Kolinsko Slovanom, Presad igra z Dravo, Infotrade pa s Pomurko. KRANJ—OPREMA 26:15 (11:9) — V obračunu dveh ekip, ki se borita za četrto mesto na lestvici, sta točki ostali doma. Kočevke so sicer upale na presenečenje, toda tokrat so morale priznati premoč veliko boljših in za igro bolj razpoloženih nasprotnic. Prvi polčas je prinesel še dokaj enakovredno igro, če pa za drugega zapišemo, da gaje dobil Kranj kar s 15:6, je povedano vse. Naj k temu dodamo le še, da je bila v soboto edino Jeričeva v vrsti Kočevja tista, kije držala korak z gostite- USPELA REKREACIJSKA KOŠARKA BREŽICE — Tukajšnja športna zveza je pred dnevi pripravila občinsko rekreativno prvenstvo v košarki, na katerem je nastopilo šest ekip. V skupini A je zmagala vrsta Gumi klinike, v skupini B pa Sušica. Obe prvouvrščeni ekipi sta se nato pomerili za prvo mesto; z 39:26 so zmagali igralci Gumi klinike, medtem ko je v tekmi za tretje mesto brežiški Partizan premagal ŠD Čatež s 43:27. V SOBOTO REKREACIJSKI NAMIZNI TENIS BREŽICE — V telovadnice OŠ Brežice bo tukajšnja športna zveza v soboto, 29. februaija, pripravila občinsko rekreativno prvenstvo v namiznem tenisu. Tekmovanje se bo pričelo ob 8.30, igralci pa se bodo lahko pomerili tako v posamični kot v ekipni konkurenci. Prijave bo sprejemal organizator na mestu tekmovanja v soboto do 8.45, nato pa bo žrebanje. Na prvenstvu ne smejo nastopiti registrirani namiznoteniški igralci in igralci, mlajši od 16 let. Prijavnino za posamično tekmo znaša 100 tolaijev, za ekipe pa 200 SLT. • Osmega februaija je minilo deset let, kar sta se v steni Kotova špica smrtno ponesrečili članici AO Novo mesto majda Rajer in Nada Špiler. Novomeški alpinisti so v spomin nanju opravili v začetku februarja spominski pohod na Kotovo sedlo, nekateri so obisk gora izrabili še za vzpone nad Tamarjem, Jože Hartman, Janez Hrovat in Roman Mihalič pa so se povzpeli na Sv. Pončo. * Minuli mesec sta Jože Jaki in Stane Mokotar splezala v steni Brane Zgornji steber (-IV/III, 150 m), na taisto goro pa se je čez nekaj dni povzpela še trojica. • Marko Hrovat in Bernarda Pust sta v Kranjski Rinki splezala smer Jugozahodni žleb (II,I) in Jugovzhodno grapo. V Vzhodni steni Brane pa sta plezala Roman Mihalič in Anton Barbo, za smer, imenovano Bosova grapa (111,11,L 500 m) sta potrebovala poltretjo uro, nato pa v težkih razmerah nadaljevala pot po grebenu na vrh gore. * Člani alpinističnega odseka PD Novo mesto se zahvaljujejo novomeški Tiskarni za Pomoč, ki so jim jo tiskarji nudili pri pripravi nove alpinistične šole, katere začetek naj bi oil že marca. Po svoje prav neverjetna je letošnja bera košarkaijev Podbočja v rdeči skupini I. državne lige: izgubljajo z najslabšimi v ligi, premagajujejo pa ekipe, ki so na lestvici visoko pred njimi. Tako je bilo tudi v soboto, ko je v Podbočju igrala ekipa Ježice, ki je bila dotlej na čelu lestvice. PODBOČJE—JEŽICA 54:50 (28:22) — Po treh zaporednih porazih so Podboč-jani znova okusili slast zmage, tekma pa je bila negotova in izenačena od prve do zadnje minute. Daje šlo za trd obračun, v katerem je odločala boljša obramba, kaže tudi rezultat in nenavadno nizko število doseženih košev. Skozi ves prvi polčas so vodili gostitelji, v drugem pa so svojo prednost povečali na kar 10 točk. Tekma pa s tem še zdaleč ni bila odločena, Ježi-čani so se prav v zadnjih minutah približali na vsega dve točki razlike in mnogi v dvorani osnovne šole so se takrat spomnili nesrečnih porazov domače vrste, ko je izgubljala že dobljene tekme. Na srečo takšnega razpleta v soboto ni bilo, tudi po zaslugi objektivnega sojenja sta točki ostali doma. Ijicami. Oprema: Jesenko, Lindič, Guštin 1, Vuk 2, Križman, Klančar 1, Dragičevič, Kersnič, Petek, Jerič 11, Jančič. MLINOTEST—IMV NOVO MESTO 31:13(16:5) — Za visok poraz v Lj ubljani so se Ajdovke v soboto temeljito oddolžile. Igrale so resno in zavzeto, povedle s 5:0 in 7:1, tekma je bila tako odločena. Vse ostalo je bila formalnost, ki so jo igralke Mlinotesta opravile rutinirano, Novomeščanke bodo morale priložnost za še kakšno točko pač iskati drugje. IMV Novo mesto: Drmaž, Popadič 1, Repinc, Špiler, Kožuh, Hvala 1, Drčar, Pavlenič, Pate 1, Turk 2, Tomas 8, Dolenc. LESTVICA: 1. Olimpija 26,2. Velenje 25,3. Mlinotest 21,4. Krim 17, 5. Klanj 15, 6. Oprema 15, 7. Primož 8, 8. Burja Centrocoop 7,9. Branik 4,10. IMV Novo mesto 2. V soboto igrajo: IMV Novo mesto—Primož, Mlinotest—Kranj, Branik—Burja Centrocooop, Olimpija—Velenje, Krim—Oprema KOčevje. Prav tekma med Krimom in Kočevkami bo bržkone dokončno odgovorila, kakšne so možnosti Opreme za osvojitev načrtovanega 4. mesta na lestvici. CIKLOKROS ZA DRŽAVNE NASLOVE KRŠKO — KD Savaprojekt iz Krškega je minulo nedeljo, 23. februaija, pripravilo na progi pri lovskem domu na Tr-ški gori nad Krškim prvo državno prvenstvo v ciklokrosu, žal s precej okrnjeno udeležbo. Novomeščanov tako na tekmo sploh ni bilo, temu primerna je bila tudi dolenjska bera. Med pionirji A je zmagal Berce (Sava Kranj), najboljši Krčan je bil Stopar na 4.mestu, pri pionirjih B je slavil Otorepec (Rog), drugi je bil Primož Četrtič (KD Krško), medtem ko je bil Črnomaljec Vrščaj peti. Pri mlajših mladincih je zmaga po zaslugi Tadeja Valjavca odšla v Savo, Krčan Grmšek je bil 10., uspeh Save je med starejšimi mladinci z zmago dopolnil še Žiga Bajt, bron pa sije prikolesaril in pritekel Krčan Jože Zupanc. V krepko okrnjeni članski konkurenci je slavil Marjan Jauk (KK Ptuj). V PREČNI TEKME MODELARJEV PREČNA — Modelarska sekcija pri Aeroklubu Novo mesto je preteklo soboto na letališču v Prečni zelo uspešno pripravila 10. tradicionalno tekmovanje v letalskih modelih A-l in F-l-A v spomin na svojega člana Stojana Kranjca in 2. Zupa-nekov pokal. Tekmovanja se je pod pokroviteljstvom Zveze organizacij za tehnično kulturo udeležilo 26 tekmovalcev aeroklubov iz Lesc, Ljubljane, Litije, Murske Sobote in Slovenskih Konjic. Lahko zapišemo, daje bila tekma tudi prvo slovensko državno, prvenstvo pa tudi meddržavno, saj seje tekmovanja udeležila tudi ekipa Aerokluba Zaprešič iz Hrvaške. V kategoriji A-l za pionirje je zmagal Boštjan Legenič iz AK Murska Sobota pred Novomeščanom Ivo Dovičem. Ostali člani novomeškega aerokluba so se uvrstili na naslednja mesta: 6. Kristijan Rust-ja, 8. Bernard Kramarič. V kategoriji A-l za člane je zmagal Primož Senčar iz Slovenskih Konjic, Novomeščan Daniel Terlep je bil 6., Slavko Može pa 8. V kategoriji F-l-A za člane je slavil Primož Senčar, Janez Podpadec iz Novega mesta pa je bil drugi. Na 6. mesto se je uvrstil Damjan Žulič, 9. Daniel Terlep. Ekipa Novomeščanov se bo v soboto, 22. februaija, udeležila podobnega tekmovanja za pomurski pokal v Murski Soboti. ODBOJKARSKI TURNIR NOVO MESTO — Mladinski kulturni center KNŠ organizira v soboto, 29. februarja, turnir v odbojki, ki bo potekal v telovadnici OŠ Grm. Prijavnina znaša 300 tolarjev, ekipe pa morajo znesek poravnati pred pričetkom turniija, ki bo ob 9.uri. VETERANSKI TURNIR ILOVARJU NOVO MESTO — Squash klub Novo mesto je minulo soboto pripravil odprto veteransko prvenstvo Novega mesta, ki se gaje udeležilo 10 tekmovalcev. Zmagal je Dušan Ilovar pred J. Turkom in Gričarjem ( vsi Squash klub Novo mesto), četrti je bil Bihar (Velenje), peti B. Ilovar (Novo mesto), šesti Roš (Fitop) itd. S KEGLJAŠKIH STEZ • Prvenstvo kegljačev se bliža h koncu. V 14.kolu I. republiške moške lige so bila odigrana vsa srečanja z izjemo tekme med Kočevjem in Rudaijem. Kočevci tako ostajajo z desetimi točkami sedmi, zmagovalec lige pa je Fužinar, kije doslej zbral že 26 točk. • Krčani tudi po 11. kolu ostajajo prepričljivo na dnu prvenstvene lestvice vzhodne skupine II. slovenske lige. Tokrat so doma klonili proti ekipi Radenske s 5051:5170. Vodita ekipi Ema in Radenske, Krško pa je brez točke zadnje. • T udi kegljačem Rika se ne piše najboljše. V 11. kolu zahodne skupine II. republiške lige so gostovali pri ekipi Adrie in izgubili s 4995:4742, medtem ko so Grosupeljčani ugnali vrsto Ljubelja s 4943:4879. Na vrhu lestvice je ekipa Adrie z 20 točkami, Grosuplje jih ima 10 in je peto, Riko pa vsega 2 in je zaenkrat zadnji, (bob) Krojijo dno in vrh lestvice Košarkarji Podbočja v 9. kolu rdeče skupine I. SKL premagali dotlej vodilno Ježico s 54:50_ Podbočje: Vego 12, Leskovar 6, Rozman 5, Krajcar 4, Krivokapič 8, Krošelj 10, Vaupotič 9. LESTVICA: L Comet 16, 2. Kronos Slovan 15, 3. Ježica 15, 4. Elektra 14, 5. Podbočje 13,6. Smelt Olimpija ml. 13,7. Maribor 87 12,8. Celje 10. V naslednjem kolu igrajo: Comet—Podbočje, Ježica— Celje, 'Maribor 87—Smelt Olimpija, Kronos Slovan—Elektra. KAMNIKAR SODI KVALIFIKACIJE ZA EVROPSKO PRVENSTVO LJUBLJANA — S sedeža Mednarodne košarkarske zveze FIBA je prišla v Črnomelj nadvse razveseljiva vest. Slovenskega mednarodnega sodnika Aleša Kamnikarja iz Črnomlja so namreč določili za sojenje tekem na kvalifikacijskem turnirju mladink za evropsko prvenstvo. Turnir bo konec aprila v Catanzaru v južni Italiji, na njem pa bodo nastopile vrste Italije, Švedske, Izraela in Irske. ŠAHOVSKI KOTIČEK '• ŠK Milan Majcen iz Sevnice je pred dnevi organiziral redni mesečni hitropotezni turnir za februar. Nastopilo je 15 igralcev, zasluženo pa je zmaga pripadla Mirku Šibilji, kije zbral 12 točk, sledijo pa: Derstvenšek 11,5, Mesojedec 11, Šoper 9, Kuzmič 8,5, Smerdel 8,5, Cvirn 7, Grahek 7 itd. V skupnem seštevku dveh letošnjih tumiijev vodi Mesojedec, kije zbral 34 točk, Derstvenšek jih ima 29, Šibilja in Kuzmič 28, Smerdel 27 itd. Naslednji turnir bo 15. marca ob 9.uri v prostorih ŠK Milan Majcen. • Dvanajst štiričlanskih ekip seje udeležilo ekipnega regijskega pionirskega prvenstva Posavja. Med mlajšimi pionirkami je zmagala OŠ Sava Kladnika (Grilc, Hočevar, Tratar), pred loško enoto taiste šole; pri mlajših pioniijih je bila prva OŠ Savo Kladnik, enota Loka (Verhovc, Režun, Kumer Lapornik), druga OS Jurija Dalmatina Krško, tretja pa OŠ Leskovec. Pri starejših pionirkah je zmaga odšla na OŠ Sava Kladnika (Kunšek, Volarič, Verhovc, Golob), med sta-rejšimi pionirji pa v OŠ^Jurija Dalmatina (Volčanšek, Pavlovič, Sebanc, Čelan), druga je bila OŠ Sava Kladnika, tretja pa Blanca. Najboljše ekipe so se uvrstile na državno prvenstvo. • S turnirjem v Sevnici seje končalo letošnje hitropotezno prvenstvo posavske šahovske regije. Na prvem tumiiju v Krškem je med 22 igralci zmagal Brežičan Kos, na drugem je nastopilo 18 šahistov, prvi pa je bil Brežičan Cerjak, medtem ko je sevniško preizkušnjo dobil domačin Lazič. Končni vrstni red prvega posavskega regijskega prvenstva je tako naslednji: 1. Cerjak (Brežice) 60 točk, 2. Kos (Krško) 55,3. Sitnik (Brežice) 35,4. Lazič (Milan Majcen) 27,5. Božič (Krško) in Mesojedec (Milan Majcen) po 22 itd. Skupaj je na treh turnirjih nastopilo 33 šahistov. (jb) • V poročilo o dolenjskem ekipnem pionirskem šahovskem prvenstvu v Starem trgu, objavljenem minuli teden, seje vrinila neljuba napaka^ Novomeško občino je namreč zastopala ekipa šmihelske osnovne šole in ne OŠ Grm, kot so javili poročevalci. • V treh tednih je na petem šahovskem festivalu v Starem trgu ob Kolpi nastopilo 188 šahistk in šahistov iz Slovenije in Hrvaške. Med mlajšimi pionirkami je zmagala D. Kapš, pred S. Kapš (obe Stari trg) in Stipečevo (Ravna Gora); med mlajšimi pionirji T. Kobe pred Simčičem (oba Stari trg) in Pajničem (Delnice); pri starejših pionirkah Miheličeva pred Šterbenčevo in Butalo (vse Stari trg) ter pri starejših pioniijih Janša pred Filipičem (oba Kočevje) in Crnkovičem (Delnice). Člansko preizkušnjo v aktivnem šahu je dobil Novomeščan Kastelic s 6,5 točke, drugi je bil Dulmin (Kočevje) 5,5, tretji Luzar (Novo mesto), U. Kobe (Stari trg), Mestek (Kočevje) in Štubljar (Semič) s po 5 točkami itd. (ob) PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA G. Semolič, skoraj bi me prepričali Malo zapoznel ugovor Moje nove in težke delovne naloge na novem delovnem mestu v Beltu so preprečile, da bi se prej oglasil na članek Zvoneta Vidmaija in Jožefa Kočevarja, ki sta ga objavila v DL 16. januaija kot odgovor na moj prispevek v DL dne 9. januarja pod naslovom »G. Semolič, skoraj bi me prepričali«. Sicer pa z odgovorom ni bilo treba hiteti, kajti bralci, ki so spremljali polemike, so takoj spoznali, da navedena gospoda v svojem članku nista z ničemer ovrgla mojih trditev, namreč, da je vodstvo Svobodnega sindikata v semiški Iskri ob stavki dne 18. in 19. aprila lani prekoračevalo pooblastila, zahtevalo od takratnega vodstva protizakonita dejanja in da se ni ravnalo po stavkovnih pravilih. Ovrgla nista niti Dimitričeve in moje trditve, da je imenovano vodstvo SSS poneverilo zahteve delavcev v Iskri. Moja trditev, da je vodstvo SSS v semiški Iskri in vodstvo SSS za območje Bele krajine brez časti in dostojanstva, se z navedenim člankom imenovanih gospodov še bolj dokazuje, saj sta se v svojem prispevku popoloma izognila spodbijanju mojih trditev, ampak obravnavata neke druge zadeve, o katerih jaz ne pišem. Namesto da bi spodbijala moje trditve, me skušata diskvalificirati. To je stara zvijača, vendar se zlahka odkrije. S takima dvema, ki ne priznata svojih napak in ne odstopita, ker so storjene napake prehude, ki očitno mislita, da boljševiški časi še trajajo, res ne moremo v Evropo. Tudi jaz se ob tej temi zadnjič oglašam. S tem pa ni rečeno, da se sem nehal boriti za pravni red, zakonitost delovanja ustanov in sindikatov itd. JANEZ KURE JAVNO VPRAŠANJE DIREKTORJU JE KRŠKO Med čakanjem na prihod gostov iz stranke SDP, njihovega poslanskega kluba in »Ekološke pobude« v krškem Delavskem domu v ponedeljek nam je zbranim novinarjem, Ida Novak-Jerele delila fotokopirano gradivo »Nedeljski komentar« — nedelja, 16. februar 1992«. Menda gre za spis Babiča objavljenega na radiju Posavje navedenega dne. Doslej sem bil vajen takšnih in drugačnih gradiv, vendar so le bila na neki ravni. Pisanje Slovenca z malo, kaj kdo »tehuje«, kaj meji na blaznost, hodi v raj, bodi težava avtorja tistega pamfleta, ki razodeva predvsem njegovo kulturo in okus. Ker je služba za stike z javnostjo, kjer dela Ida Novak-Jerele, služba hiše, ki jo vodite, me zanima, če ste ta pamflet sprejeli in ga ta služba razpečava kot uraden dokument. Če je temu tako, moram to dejstvo obžalovati in pripomniti, da je dialog o referendumu za zaprtje'Jedrske elektrarne, še predno bi se o njem lahko izrekli v skupščini Slovenije, padel na izredno nizko raven. Menim, da to ni potrebno in tudi ni v vaši navadi. Zato me zanima, kaj boste storili, da delavci vaše službe ne bodo več prenašalci takih zmazkov. ALFRED ŽELEZNIK • Današnja desnica dela iste napake, kot jih je leta 1941 delala levica (S. Hribar) V parlamentu egoističen boj za oblast Ob neizvolitvi mag. Voljča za mandatarja Predsedstvo Delavske stranke Slovenije je na svoji seji 21. februarja ocenilo zasedanje slovenskega parlamenta ter nastope nekaterih poslancev in zgroženo ugotovilo, da poslanci vladajoče koalicije narobe razumejo svoj volilni mandat, še bolj pa politično kulturo in parlamentarno demokracijo. Predsedstvo meni, da poslanci v svoji egoistični borbi za oblast za takšna umazana podtikanja, omalovaževanje nasprotnega kandidata, neusmiljeno medsebojno obračunavanje resnično nimajo mandata volilcev. Delavska stranka Slovenije obžaluje, da predlagani kandidat za predsednika slovenske vlade mag. Marko Voljč ni dobil potrebne podpore v parlamentu. Tako, na nesrečo delavstva in gospodarstva, ostaja na oblasti še naprej protide-lavska in protisocialna oblast, kateri je največja neznanka ekonomska politika in razvojna opcija mlade države Slovenije. Predsedstvop Delavske stranke Slovenije sklepa, da bodo rezultati glasovanja ter dogajanja v parlamentu in vladi Republike Slovenije nasploh v nadaljevanju našega političnega in družbenega življenja povzročili še večje poslanske zdrahe in ministrske igre ter strankarsko mešetarjenje. Rezultati glasovanja pa so zlasti neugodni zaradi tega, ker ne prinašajo nikakršnih kakovostnih strukturnih sprememb. Prav nasprotno: vsi računi bodo izstavljeni delavcem in davkoplačevalcem v Republiki Slovniji. Na drugi strani se bo agonija na vsej črti še bolj poglabljala, škoda pa bo vsak dan večja. Vladajoči koaliciji odrekamo pravico, da zastopa interese naših članov, saj se bodo ti lahko izrazili in uveljavili šele z izvolitvijo naših poslancev, čeprav nekatere stranke vladne koalicije zadnje čase vlivajo v svoje programe različna socialdemokratsko obarvana gesla, da bi še naprej privabljale v svoje vrste delavce in zlorabljale njihovo zaupanje. Predsedstvo Delavske stranke Slovenije Neodgovoren odnos do prizadetih Povabilo na predstavitev rezultatov in revizije študije o možnih lokacijah za ra-____dioaktivne odpadke, ki je ni bilo — G. Peterle, je to resno delo? Občine, kjer je po I. fazi študije za izbor lokacije odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov v Sloveniji možna lokacija končnega odlagališča, smo v sredo, 19. 2. 1992, okrog 14. ure prejele po Faksu vabilo Ministrstva za energetiko in Agencije za radioaktivne odpadke na predstavitev II. faze študije, kije bila sklicana danes, v četrtek, 20.2. 1992, ob 10. uri na Geološkem zavodu Republike Slovenije. Vabilo je podpisal direktor Agencije RAO mag. Bogdan Babšek, posredovalo pa ga je Ministrstvo za varstvo okolja in urejanje prostora. Ob sklicanem terminu smo se danes zbrali predsedniki skupščin občin, izvršnih svetov in člani predsedstev petih od šestih vabljenih občin, in sicer: iz krške, sevniške, laške, ptujske in dravograjske občine, ki pa smo ostali edini udeleženci sestanka, saj se predstavitve, kije bila sklicana v manj kot 24 urah, ni udeležil niti sklicatelj niti noben predstavnik resornih ministrstev niti izdelovalec študije,— _________ Glede na izjemno resnost problematike, ki naj bi bila predstavljena občinam, kjer so bile po I. in II. fazi raziskav ugotovljene potencialne lokacije za odlagališče NSRAO, smo bili vabljeni primorani vse že planirane aktivnosti za današnji dan odpovedati. Kaže pa, da se ZAJAMČENA PLAČA OD FEBRUARJA DALJE Predsedstvo Sveta Zveze svobodnih sindikatov Slovenije v skladu s 4. členom Zakona o zajamčenih osebnih dohodkih (Uradni list RS, št. 48/90) predlaga vladi republike Slovenije, da od 1. 2. 1992 določi znesek zajamčene plače v višini 17.100 SLT. Za to so izpolnjeni zakonski pogoji, saj je bila v preteklih dveh mesecih rast cen osnovnih življenjskih potrebščin 31,2%. Predlagani znesek predstavlja 65% naše ocene košarice osnovnih življenjskih potrebščin v januarju 1992,60% povprečne plače v Sloveniji v decembru 1991 in 80% plače za najnižji tarifni razred za februar 1992 po splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo. Predsedstvo zahteva, da vlada hkrati zagotovi uskladitev denarnih nadomestil za primer brezposelnosti, ki niso bile usklajene že od novembra 1991. Mag. DUŠAN SEMOLIČ Predsednik ZSSS izjemne resnosti problematike zavedamo le v občinah, saj se sklicateljem ni zdelo vredno niti seznaniti udeležence, da predstavitve ne bo. Konča lokacija odlagališča NSRAO je predvsem problem države Slovenije in sedanje vlade, nikakor pa ne vodstev posameznih občin. Interes določitve končne lokacije ima predvsem vlada, ki je s sprejemom predloga za izdajo zakona o referendumu o zaprtju NEK Krško v časovni stiski, saj je najavila izvedbo referenduma za 21. junij letošnjega leta. Ta časovna stiska pa ne more biti razlog, da nas, predstavnike prizadetih občin, sklicujejo na nekaj, kar sploh ni organizirano. Ta neodgovorni odnos do krajev, kjer naj bi državljani Slovenije sprejeli obremenitev okolja za naslednjih nekaj sto let, je nesprejemljiv in ga vsi danes zbrani obsojamo kot ponoven poskus odvračanja javnosti od bistva problema, vezanega ne problematiko NEK Krško. Vlada, katere predsednik je na včerajšnji skupni seji vseh zborov republiške skupščine ponovno zagotovil, da misli resno in da bo naloge, ki si jih je zastavila, tudi izpeljala, se na tak način ne more več igrati s prebivalci območij, ALI VESTE, G. VENCELJ? Komaj so ljudje na malo maturo malce pozabili, jih je že presenetila odločitev ministra za šolstvo, dr. Petra Venclja, o ukinjanju vrste srednjih šol. Med njimi so mnoge s stoletno tradicijo v nekem kraju. Z racionalizacijo srednješolske mreže hoče ministrstvo vso skrb za šolanje otrok preložiti na ramena staršev, za kazen, ker jih imajo. Ali veste, kaj to DrDDpomeni za otroke, ki živijo izven večjih središč? Mnogi otroci pač ne bodo hodili v šolo. Najbolj prizadeti bodo otroci in starši v oddaljenih in nerazvitih ter demografsko ogroženih predelih Slovenije. Ali se, gospod minister, zavedate, koliko stane šolanje, življenje dijaka ali študenta v Ljubljani? Ali veste, da so otroci lačni? Ali veste, da narašča kriminal kot posledica socialne stiske? Ali veste, da narašča prostitucija med študentkami in celo srednješolkami? P. HAINZ »Kdor ni z nami, je proti nam!« Ob napovedi vladnega predsednika Peterleta, da bo odstavil tri ministre, se kar samo ponuja v naslovu navedeno, demokraciji najbolj sovražno pravilo Kjer je dim, tam je tudi ogenj. Z drugimi besedami to pomeni, da je začelo tleti. Ob tem pa ostaja vprašanje, ali bo zagorelo in v kolikšni meri bo zagorelo. Predsednik vlade Lojze Peterle je sedaj dokončno potrdil, daje tako on sam kot tudi člani njegovega kabineta ter strank koalicije eno samo nasprotje, da so navadni revanšisti in ne le to. Sedaj si prizadevajo za drugo enoumje, absolutizem z božjim blagoslovom, iz zgodovine pa vemo tudi za drugoten pomen, to je prisilna pokoritev in maščevanje. Te vr- Vplivajo tudi »mrtve duše« Moralna Voljčeva, pirova Peterletova zmaga Glasovanje v republiški skupščini o mag. Voljču ni pokazalo, žal, le cirkuške scene, ampak tudi nekatere cirkuške »Guštine«! Vsekakor pa tudi, da g. Peterle nima potrebne večine za svoje (samo)vladanje! Gotovo bi glasovanje izpadlo v korist mag. Voljča, ko bi čuden člen nove ustave veleval: Zmaga tisti, ki dobi 1 (en) glas več od polovice prisotnih (glasujočih) poslancev! Kajti v tem primeru bi g. Voljču za zmago bilo dovolj le 111 glasov! Famozni člen o konstruktivni zaupnici pa pravi, da mora glasovanje ZA dati rezultat (vsoto) plus en (+1) glas nad polovico skupnega števila poslancev izvoljenih v parlament. Teh pa je 240. Zmagovalec mora torej dobiti 121 glasov! Na seji republiške skupščine je bilo 221 poslancev. Se pravi, da jih je bilo v skupščini na dan glasovanja 19 manj, kolje vseh poslancev. Pustimo ob strani, zakaj jih ni bilo, čeprav je prišel tudi g. Korošec, ambasador iz Portugalske. Vendar je tudi možno, da na dan glasovanja o novem mandataiju v republiški skupščini nista bila poleg 17 poslancev, ki so bodisi »špricali« bodisi bili službeno odsotni, npr. tudi 2 (dva) poslanca, ker sta tisti ali že prejšnji dan umrla, pa predsednik skupščine tega še ni ztedel. Potemtakem na določen cenzus glasovanja lahko odločujoče vplivajo tudi — mrtve duše«! Smešno, kajne? Toda ravno zaradi te smešnosti je mag. Voljč dobil samo moralno zmago, g. Peterle pa ostal predsednik vladne koalicije v zatonu! Najbrž se kdo spominja predvojne demokracije iz časov beograjskega predsednika vlade Bogoljuba Jevtiča, ki je le dobra dva meseca po volitvah, na katerih je za njegovo stranko in zanj glasovalo »nad 80 odst.« vseh jugoslovanskih volilcev, padel z vlado vred! Nobene bojazni.za našo vlado v naši sodobni demokraciji. Kajti ustavni člen o konstruktivni nezaupnici vladi je dober varovalni ventil — za večno vladanje. Tako na tem kot na onem svetu! ŠTEFAN KUHAR ste maščevanja so imela vedno smrten naziv. Upam, da se bodo vsi tisti, ki jim je vsaj malo za demokracijo, prebudili in doumeli, kaj se dogaja. To je drugačna demokracija, kot jo je g. Peterle obljubljal. Dve leti sem pisal in opozaijal na zmote in na varljivost do slovenske demokracije. Imel sem prav, tudi še danes. Vendar, pa na žalost moram tudi v • V dobrem letu in polje g. Peterletu »uspelo«, daje razbil parlament in celotno družbo, da je na robu državljanske histerije. S širjenjem paranoje o ponovni vzpostavitvi komunistične diktature (kar je absurdno!) je demo-sovska desnica dobesedno zakuhala ponovno delitev slovenske družbe na podlagi antikomunističnega sovraštva. In to danes, ko potrebujemo slehernega človeka, ki je pripravljen in zna delati — ne glede na to. ali je rdeč, bel ali zelen — če se hočemo izkopati iz krize in »napolniti« našo osamosvojitev s svobodo duha in blaginjo. (Spomenka Hribar) sebi priznati, da to ne bo imelo posledic za ta slovenski narod, kajti to ljudstvo je vedno znalo upogniti hrbet in nastaviti drugo stran obraza, le da je bila rit dovolj polna. Morda so to hudi izrazi, sicer pa je tudi sedanja vlada in njena koalicija pokazala svojo balkansko kulturo in moralo. Pa kakšno moralo? Morala je že sedaj samo navidezno skrita za cerkvenimi prižnicami, drugače pa javno nastopa v vseh porah družbenega, političnega in še kakšnega kriminala, ki je že poznan javnosti, čeravno ga je vlada vestno prikrivala. Kako živa je še podoba Cankarjeve doline šentflorjanske in vsega, kar se zvira in vihti svoje roke k nebu, češ saj je to ljudstvo nedolžno in slabotno. Kdor bo razumel to pisanje, mi bo moral pritrditi, da je potrebno odvreči rokavice in skrajšati ovinke. Po dvoboju Peterle Voljč je ponovno moč spoznati, kako prihajajoča evforija pregreva Peterletovo glavo in glave nje- govih privržencev, ki so očitno tako slepi in gluhi, da ne dojamejo, daje »politika kurba« in da se slej ko prej stvar obrne. Kaj pa potem? Zlo se lahko ukroti samo z zlom. Vprašanje je samo, kdo je napravil več zla in škode ter v kakšnem času. Lojze Peterle se sedaj ravna po pravilu, kdor ni z menoj, je proti meni in gaje potrebno uničiti. In tako se je odločil, da bo odstavil tiste, ki so največ naredili za Slovenijo, Igorja Bavčarja, snovalca slovenske pomladi, sredinskega človeka in diplomata dr. Dimitrija Rupla ter popularnega ministra za informiranje in vojnega stratega Jelka Kacina. Slovenci, pišem vam in vas rotim kot mlad delavec in človek, kije prvi okusil sadove nove demokracije 11. januarja 1989 v veliki dvorani Cankarjevega doma. Bil sem med govorniki kot pomirjevalec takrat razgretih in pregretih glav; kako seje to končalo, vedo udeleženci, drugi pa lahko ugotovite, kajti še danes imam prav. Pravil politične igre ni bilo niti takrat in jih ni niti danes. Pravila postavlja tisti, ki ima denar, pa čeprav umazan. Tudi to je eno novo poglavje sedanje vladavine. Pamet in kultura na Slovenskem se še nista srečala in se, kot kaže, tudi še ne bosta. MARJAN PEČAN Dragomer ZARADI MEJE PO SREDINI KOLPE ŽAGA PRI KOSTELU Okrepčevalnica Lilijane Samsa na Žagi ob Kolpi posluje šele drugo leto. Lastnica gaje odprla predvsem zato, ker je poleti sem zahajalo veliko ljudi na kopanje in čolnarjenje. Zaradi vojne in meje pa je bilo v minulem letu le malo kajakašev, ker se boje. da ne bi bilo kaj narobe, saj poteka meja po sredini Kolpe. Tudi tabornikov ni bilo, medtem ko so prejšnja leta sem prihajali taborniki iz Škofje Loke. Cerknice in Ljubljane. Lilijana Samsa pa le upa. da se bodo zadeve okoli meje uredile. kjer naj bi bila končna lokacija odlagališča NSRAO, zato ji vsi prisotni preko te izjave za javnost sporočamo, da se bodo lahko z nami. če sploh imajo interes, pogajali na sedežih prizadetih občin. Mi v Ljubljani zaradi tega vprašanja ne pridemo več. Od vlade tudi zahtevamo, da vodstva prizadetih občin končno prizna kot enakopravne partnerje v pogajanjih glede razrešitve navedenega vseslovenskega problema. Na koncu pa želimo opozoriti slovensko javnost na dejstvo, da se tudi mi v prizadetih občinah zavedamo resnosti problema določitve končnega odlagališča, saj NEK Krško deluje in tudi proizvaja odpadke, kijih bo Slovenija, ne glede na to, kdaj bo NEK Krško prenehala obratovati, morala varno in v skladu s svetovnimi merili odlagati. Nikakor pa to ni le problem okolij, kjer naj bi locirali končno odlagališče, temveč problem celotne Republike Slovenije, zato se mora vsa slovenska javnost skupaj z domačo in tujo stroko odgovorno vključiti v razrešitev tega problema. Podpisi funkcionarjev IZJAVA SLS Na ponedeljkovi seji izvršilnega odbora Slovenske ljudske stranke so sprejeli naslednje sklepe: Zaradi skrajno kritične situacije glede izvajanja zakona o denacionalizaciji bo v okviru SLS ustanovljen odbor razlaščencev, ki bo povezoval predstavnike razlaščencev iz vse Slovenije in ob vsestranski pomoči SLS pripomogel k takojšnjemu začetku in tekočemu izvajanju zakona o denacionalizaciji. Najnovejši osnutek proračuna za SLS ni sprejemljiv, saj podobno kot prejšnji ne predvideva sredstev za regresiranje obresti v kmetijstvu in še vedno daje prednost policiji pred kmetijstvom, turizmom, poljedeljstvom itd. Vlada naj zagotovi kombinatom, ki ne morejo obdelovati vseh svojih površin, možnost, da dajejo ta zemljišča v kratkoročni najem razlaščenim in drugim zainteresiranim kmetom. Slovenski parlament naj čimprej obravnava strategijo razvoja slovenskega kmetijstva. Tajništvo SLS NESPOSOBNA VLADA HOČE TUDI NESPOSOBNE MINISTRE! Izjava g. Peterleta o odstranitvi treh najbolj znanih in cenjenih ministrov je odjeknila kot strela z jasnega. Kakšno vlado si g. Peterle predstavlja brez g. Rupla, g. Bavčarja in g. Kacina? Ti ljudje so poleg ostalih znanih in manj znanih osebnosti naredili zelo veliko v korist samostojne Slovenije, in to med vojno in po njej. Kdor vseskozi zasleduje njihovo delo, je mnenja, da jim pripada priznanje, ne pa odstop. Bolj zdravo bi bilo za Slovenijo in nas vse, če bi g. Peterle sam odstopil, z njim pa tudi razni njegovi delegati, ki se obnašajo tako nesramno in neumno, da človeku zledeni kri. Ste Slovenci res tako nizko padli. da boste to pustili? Veliko ljudi je proti odstavitvi imenovanih ministrov in tega naj se g. Peterle tudi zaveda. Mogoče pa ne bi bilo slabo, da ljudstvo samo pove, koga želi za predsednika vlade. Prepričana sem, da to vsekakor ni g. Peterle. Gospodom ministrom pa tole: Delajte še naprej kot ste do sedaj. Mi, ki vas cenimo, bomo veseli z vami, ostali pa naj zelenijo od zavisti! B. D. Je uglajen direktor goljuf? Ugovor na poročilo o priprtju (DL 23. jan.) Policija dela še vedno s starimi metodami, prav tako pa jim žal pomagajo tudi nekateri novinarji. Vsi članki, ki ste jih do sedaj objavili v vašem listu o meni, so napisani z določenim namenom, so pa neresnični oziroma prilagojeni nekaterim zahtevam. Mislim, da bi novinar, ki želi pisati o nekaterih stvareh, moral spoznati obe strani. Članek z naslovom »Je uglajen direktor pretkan goljuf?« z dne 23. januaija želi spraviti v slabo luč tako mene kot tudi podjetje, ki trenutno zaposluje osem zaposlenih ter plačuje svoje obveznosti do države. Vse naše naloge izhajajo iz programa, pogodb, ki jih imamo sklenjene z vsemi našimi dobavitelji in z našimi kupci (odjemalci). Vsako blago je kupljeno po pogodbi, ki je podpisana od obeh strani, plačilo pa je zavarovano z akceptnim nalogom, ki je za enkrat še zakonito plačilno sredstvo, tako daje tu nemogoče govoriti o sumu oziroma goljufiji. Lahko pa trdim, da bi novinaiji radi s takim pisanjem javnost ter naše poslovne partnerje spravili proti nam ter tako uničili podjetje. Našemu podjetju dolgujejo okoli 12 milijonov tolaijev, pa ne delamo iz tega nikakršnega cirkusa, temveč se v skladu s poslovno moralo tudi z njimi dogovarjamo o izpeljavi problemov. Tudi kar zadeva pisanje o ogoljufanih, so stvari precej drugačne. Če vas bodo zanimale, vam lahko dostavimo dodatne podatke. JOŽE ANDRAŠEC Ljubljana SKUPNA IZJAVA SDSS IN SDP LJUBLJANA — SDSS kot stranka, ki podpira sedanjo vlado in SDP Slovenije kot opozicijska stranka, skupno poudarjata pomen čimprejšnje izvedbe volitev v razmerah vladne krize in blokade odločanja v parlamentu. Obe stranki opozarjata na škodljivost na-daljne politične polarizacije in na pomen sporazumnega sprejemanja parlamentarnih odločitev v predhodnem obdobju do volitev. Skupaj sta se zavzeli za proporcionalni sistem volitev v državni zbor, korigiran tako, da daje poudarek preferenčnim glasovom volilcev in regionalni zastopanosti. SDP in SDSS podpirata prizadevanja v ustavni komisiji, da bi volilno zakonodajo lahko sprejeli v najkrajšem času in po možnosti že pozno spomladi izvedli volitve. Poslanska kluba obeh strank si bosta tudi v naprej prizadevala ustvarjalno presegati še obstoječe politične razlike, ki ovirajo sprejem volilne zakonodaje in razpis volitev. dr. JOŽE PUČNIK dr. CIRIL RIBIČIČ • Os Ljubljana, Zagreb, Sarajevo, Skopje bi bila lahko protiutež Srbom. Slovenci sami niso nikomur niti v korist niti v škodo. (Sire) * Evropa nas bo sprejela, kolikor se bomo sami spoštovali. (Pahor) • Slovenska kultura bo v novi suvereni in neodvisni Sloveniji kmalu prosila, naj ji nič ne dajo, pa tudi nič ne vzamejo. (Kmecl) • Za slovensko gospodarstvo bi bilo več prostodušnosti, pa manj zadrtosti in preganjavice politike na obeh straneh prav koristno. (Mencinger) Žrtve fašističnega nasilja! Da bi dobili odškodnino, so nujni podatki Veliko se piše in govori o plačilu odškodnine žrtvam nacističnega nasilja. Menimo, da morajo žrtvam odškodnine plačati direktni krivci, torej tisti, ki so mnogim Slovencem povzročili hudo psihično in fizično trpljenje, povzročili so Slovencem tudj ogromno škodo. Že lansko leto smo v Celju sprejeli sklep, da ustanovimo komisijo, ki bo pričela evidentirati vse žrtve nacističnega nasilja. Komisijo smo formirali dne 18. januarja 1991 in takoj pričeli z delom. Naj poudarimo, da z registracijo žrtev še nismo prenehali, nasprotno, po navetu gospoda Pučnika evidentiramo žrtve ponovno in še bolj natančno. Vse prebivalce občin Brežice, Krško, področja Obsoteljske doline obveščamo, da smo na osnovi privoljenja Skupščine občine Krško in Skupščine občine Brežice razposlali matičnim uradom odn. krajevnim skupnostim (predsednikom sveta) naše evidenčne obrazce ter nekoliko pristopnih izjav. Krajevne skupnosti območja občine Brežice, ki obrazcev od naše Neodvisne stranke sivih — upokojencev še niso prejeli, obveščamo, da bomo evidenčne obrazce poslali čimprej. Vse prizadete, ki želijo, da jih Neodvisna stranka sivih — upokojencev registrira oz. evidentira, prosimo, da dvignejo obrazce pri krajevnih skupnostih in pošljejo izpolnjene na naslov: Rudolf Križanič, Čopova ul. 7,63000 Celje. Zaželje-no je, da obrazce prizadeti tudi sami razmnožujejo, fotokopirajo. Predsednik NSU RUDOLF KRIŽANIČ PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA Mučnih težav z mejo ne rešujejo ^f^3’ Osilničani niso zadovoljni s prepočasnim reševanjem zadev okoli meje — Za- , htevajo cesto, veterinarja, reden plačilni promet s Hrvaško in še kaj SI0V6nSCin3 OSILNICA — Težave in zahteve domačinov v zvezi z mejo odgovorni slovenski organi prepočasi rešujejo ali pa sploh ne. To so ugotovili na nedavni razširjeni seji sveta KS Osilnica. Še posebno so opozorili na naslednje: ZAPRTO OBMOČJE je postala KS Osilnica z uvedbo meje. S Kočevjem in Slovenijo nima neposredne cestne povezave. Za to KS ni druge rešitve kot gradnja ceste po slovenski strani, ki bo povezovala vse vasi na slovenskem obrežju Kolpe in Čabranke. Zamisel KS Osilnica in občinske skupščine Kočevje je, naj bi zgradili cesto po trasi OTROCI SO NAŠE NAJVEČJE BOGASTVO LJUBLJANA —Zakon o dohodnini je prinesel vrsto novosti, s katerimi se bomo morali spoprijeti posamezniki od upokojenca do socialnega podpiranca. Zatrjujejo nam, da je to še en korak k Evropi. Radi bi, da bi bilo Slovencev vsak dan več, da bi postali vsaj dvomili-jonski narod. Po drugi strani pa so olajšave za otroke, ki jih predvideva novi zakon o dohodnini, sramotno nizke. Gre za več kot petkrat manjšo olajšavo v primerjavi s starim davčnim siste-mom, kar gotovo ne kaže na večjo družbeno skrb za večje družine. Zato menimo, da je upravičena zahteva, naj se takoj ustrezno dopolni zakon o dohodnini in se določi najmanj na ravni, kot je veljala v starem sistemu. Poslance in stranke v parlamentu pozivamo, naj podprejo našo pobudo za spremembo zakona o dohodnini, ki naj začne veljati še pred rokom za prijavo dohodnine. Zveza potrošnikov Slovenije BREDA KUTIN Cigareta ob zadnjem slovesu »Psi nezaželeni, kaje-nje prepovedano« Precej je v življenju in v medsebojnih odnosih ljudi pojavov in dogodkov, ob katerih se vprašaš, kako je to mogoče. Mednje moram prišteti tudi javno kajenje na pokopališčih. Kako žalostno in za udeležence pogreba poniževalno je, ko posamezni zasvojenci prižgo cigareto, ko čakajo pred mrliško vežico na zadnje slovo s pokojnim prijateljem, znancem ali sosedom, ali pa (komaj prikrito) kadijo celo med poslovilnimi besedami ob grobu. Nič manj ni zavržno kajenje tistih neotesancev, ki prižigajo tobak ob obiskih pokopališč, kadar ni pogrebov. Srčna kultura, splošna omika in spoštovanje do sočloveka so pri takih kadilcih skrajno majhni, če jih sploh še imajo. V cerkvah, bolnišnicah, šolah in mnogih drugih javnih prostorih dostojen človek ne kadi: tu so se v življenju že uveljavila splošna pravila o lepem vedenju. So tudi izjeme: zdravnika, ki me sprejme v zakajenem prostoru ali moram k njemu skozi smrdečo sobo njegove medicinske sestre, ne morem spoštovati Prav tako ne ravnatelja šole, ki ga v njegovi pisarni komaj vidim skoz oblake dima. Vsako uro umre v državah Evropske skupnosti 12 ljudi zaradi pljučnega raka. Po svetu teko silna gibanja za spremembo kulture ob novih pogledih na kajenje, za poglobljeno skrb za zdravje in za pristnejše odnose med ljudmi Žal v novi ustavi naše republike ni več dveh opozoril iz 231. členaustaveiz 1974: »Nihče ne sme ogrožati zdravja drugih. Vsakdo je dolžan skrbeti za svoje zdravje.« O tem je pisal Janko Blas v Dol listu letos 30. januarja in z njim vred lahko samo upamo, da bo glede tega učinkoviteje spregovoril zakon o kajenju, ki ga pripravlja IS republike Slovenije. O nasilju kadilcev nad nekadilci je bilo prelito že morje črnila. Ko obsojam kajenje na zadnjem domovanju mrtvih, naj spomnim še na napise na nekaterih pokopališčih po svetu. »Psom vstop prepovedan!« ali- »Pse vodite na vrvici!« Na naša pokopališča bi sodilo morda malce drugačno opozorilo: Psi nezaželeni, kajenje prepovedano. A. K. Petrina—Grivac—Kuželj—Srebotnik— Mirtoviči—Sela—Čačič (odcep za Strojičel— Brezgovica—Bezgatji— Žurge—Cmi Potok—Pungert—Trava. Če pa bodo uspeli tisti, ki jim je skrb le neoskrunjena narava, ljudi pa ne bo, ker se bodo izselili. MEJA ZAPIRA obrate. Tako sta v Osilnici zaradi manjšega prometa, kije posledica meja, že zaprta trgovina Ja-cinta in bife Danica, izseljeno je stanovanje v zdravstveni postaji pa tudi ostali, predvsem gostilničarji, razmišljajo o opustitvi dejavnosti. ONEMOGOČENO JE poslovanje preko meje, saj veljata različni valuti. Nič ni narejenega, da bi bil plačilni promet sploh možen. Tudi plačilo preko rezidenčnih računov se še ni začelo, kljub vsem opozorilom. VETERINARSKO SLUŽBO opravljajo na slovenski strani veterinaiji iz hrvaškega Čabra in zahtevajo plačilo v dinarjih, kijih ljudje nimajo. Osilničani zahtevajo slovenskega veterinarja, kot imajo slovenskega zdravnika in zobozdravnika. V NUJNIH PRIMERIH opravlja slovenski zdravnik v nekaterih delih hrvaških občin in Delnice, Čabar in Vrbovško zdravstvene posege, hrvaški zdravniki pa tega ne počenjajo za slovenske bolnike. Zavračajo celo pomoč hrvaškim državljanom, ki prebivajo na Hrvaškem, če so zaposleni v Sloveniji. Hrvatje tudi že nekaj let ne plačajo za opravljene zdravstvene usluge slovenskih zdravstvenih ustanov. KRUH VOZIJO tudi v slovenski del Kolpske doline iz hrvaških Delnic. Slovenski del je z dostavo in kakovostjo OZNANILO Uljudno u »v>|«n* *o vlatnrn da bodemo « (»irtek. 27 teinu. « BrsUvraoji bindiji otvonli rmu rSToTSt*.. ■n na ogled potu vili bajt Stare gostilne in gostilničarji la neOi.i ..deli spoti... amh tKidrtr tmenline tologralrfoe pod. no.ometbib b.rto. m birtlnj. tniHih gt.sl.lux, kmetkih krn ptajri ni|.me...lue|il jedili, mpisrstneiti dolenjski nalurna ..na in najliuejte usojen., pe.o eamogl. dobil.. Rimava bode do 20 marca 1992 odpeta. KNJIGA IN RAZSTAVA O STARIH GOSTILNAH — Ob izidu knjige Slavke Ložar Stare gostilne in gostilničarji je avtorica v sodelovanju z etnološkim oddelkom Dolenjskega muzeja pripravila razstavo o starih gostilnah v novomeški občini Razstavo, ki so jo postavili v hotelu Kan-dija v Novem mestu, bodo odprli danes ob 18. url Ob tej priložnosti bo Šentjemejski oktet pel slovenske vinske pesmi in napitnice. V okviru razstave in predstavitve knjige bo v sredo, 4. marca, v hotelu Kandija pogovor o gostilnah nekdaj in danes, 18. marca pa strokovno posvetovanje o vinski kulturi na Dolenjskem in v Beli krajini Razstava bo odprta do 20. marca. Več o knjigi v Prilogi zadovoljen. Spet pa se zatika pri plačilu in carini. POTRDILA O NAKUPIH v Sloveniji in prevozu preko Hrvaške do Osilnice izdaja matičar v Osilnici. To velja tudi za živali in za vse drugo blago, ki potuje iz Slovenije preko Hrvaške v Osilnico (Slovenija). BENCINSKA ČRPALKA bo in se bodo Osilničanje lahko oskrbovali z gorivom doma, medtem ko so zdaj imeli do najbližje bencinske črpalke, seveda slovenske nad 15 km. Bliže bi bilo do črpalke v Čabru, a so zapleti s plačevanjem. Petrol je za gradnjo črpalke pokazal zanimanje in bo ogled lokacije bodoče črpalke že v kratkem. To je tudi ena redkih zadev, ki bo po vzpostavitvi meje kolikor toliko ugodno rešena. J. PRIMC POŽGANI TUDI KRIŽI IN CERKVE V 7. številki Dolenjskega lista, v Prilogi, sem prebral prispevek z naslovom V znamenju kljukastega križa. Tudi jaz bi rad nekaj dodal k tej temi. Spomeniki kot taki me ne motijo. Preveč politični in rdeče obarvani pa so vsiljivi. Menim pa, da kljukastih križev kulturni človek vendarle ne riše, ker so zelo neokusni. Pod simbolom kljukastega križa je bilo storjenega preveč goija. To vsi vemo, vemo pa tudi, daje bilo tudi pod simbolom peterokrake zvezde pobitih veliko nedolžnih ljudi. Ko se govori o poškodbah partizanskih spomenikov, seje treba spomeniti tudi leta 1945 in leta pozneje, koliko je bilo požganih križev in cerkva. Zgodil se je tudi organiziran zažig živega človeka, ljubljanskega škofa. Tvorci teh dejanj še danes živijo. „ I. L. Nezaupnica predsedniku KS Kostel Predčasne volitve VAS-FARA — Delo predsednika je neprimerno in nezadovoljivo. Tako so na zadnjem sestanku predsedstva krajevne skupnosti Kostel ocenili svojega predsednika člani. Izrekli so mu tudi nezaupnico in zahtevali njegov odstop. Če ne bo odstopil, bodo odstopili člani sveta in s tem sprožili postopek za nove volitve. V razpravi so ugotovili, da je od prvih demokratskih volitev v KS poteklo leto dni, predsednik pa se je v tem obdobju ukvarjal le z drobnarijami in zadevami, ki za KS niso najbolj pomembne. Tako KS še nima razvojnega programa, in to v času, ki je za KS odločilen. Sodu pa je izbil dno način predsednikovega dela. Na sestankih si namreč lasti pravico odločanja, kdo izmed članov sveta lahko sploh govori, kaj in kako dolgo. Kljub želji članov sveta, da bi se mimo pogovorili o vseh zadevah, to ni bilo možno, predvsem zhradi takega obnašanja predsednika. V krajevni skupnosti Kostel bodo tako zagotovo predčasne volitve. F. CIMPRIČ / Ugovor na kritiko Na članek z navedenim naslovom, ki je bil dne 20.2.1992 objavljen v vašem časniku, ne reagiram z namenom apriorne polemike in krega ampak z željo, da pojasnim nekaj dejstev povezanih z omenjano okroglo mizo: 1. Okrogla miza je sovpadala z osrednjo občinsko prireditvijo v Črnomlju. V tem ne vidim nič slabega. Nasprotno, zelo razveseljivo je dejstvo, daje ob letošnjem kulturnem prazniku bilo toliko prireditev v naši občini. S tem je bila ljudem dana možnost izbire. Prav gotovo drži dejstvo, da se je v vi-niškem gasilskem domu zbralo precej več Viničanov, kot bi jih šlo na osrednjo prireditev v Črnomelj, če seveda omenjene prireditve na vinici nebi bilo. Vi-niška prireditev (kakršna pač je bila) je bila letos zopet po nekaj letih abstinence praznovanja omenjanega praznika. 2. Okrogla miza je bila namenjena približevanju življenjskih težav ljudi živečih ob državni meji širši slovenski javnosti, saj so na njej sodelovali zelo kompetenti ljudje in bili prisotni predstavniki večine osrednjih državnih medijev. 3. Ker je prireditev bila na slovenski kulturni praznik, ki pa ni namenjen samo velikemu Slovencu (bolj posvečen njegovemu spominu), temveč je to praznik celotnega slovenskega naroda, smo s kratkim kulturnim programom dostojno počastili spomin na tega velikana naše zgodovine. 4. Kritiko o moji slabi slovenščini sprejemam zelo dobronamerno, saj se zavedam, da je potrebno v izgovoijavo našega knjižnega jezika vložiti zelo veliko truda. Takrat, ko mi bo uspelo eliminirati pošteno očitane napake, bom zelo ponosen, saj mi je jezik lastnega naroda ena izmed najvišjih človeških vrednot. 5. Na opaženih listkih ni bilo napisa- nih nikakršnih Prešernovih verzov ali citatov povezanih z njim, ampak nekaj povsem drugega (imena sodelujočih gostov in potek programa). Izgovorjene besede o prazniku in Prešernu so bile izgovorjene iz srca in ne vnaprej pripravljene. _ ____ 6. Tisti, ki me poučuje o materinem jeziku, je prav gotovo pozabil, da imamo v Slovenskem jeziku določeno število avtohtonih narečij. Nič novega ne bom povedal, če omenim, da vsakemu, ki se zaveda svojih korenin, njegovo narečje veliko pomeni in mu ni v sramoto ali poniževanje knjižnega jezjka, če ga seveda zavestno ne zlorabi. Če nekoga moti avtohtono narečje nekega človeka, potem ta zavestno negira svoje korenine. Na koncu še to: vsi skupaj bomo na področju vrednot slovenskega naroda morali narediti še ogromno. Tudi ob tem, ko nekdo ob določeni priložnosti javno uporablja polno ime in priimek nekoga drugega, sam pa pod svojim člankom tega ne stori. Ob večji odkritosti in poštenem samoponosu, si bomo medsebojno vedno bližje, kar pa kot vsak zdrav narod zelo potrebujemo. Pa brez slabih namenov in zamere, ter lep pozdrav _ VLADO STAREŠINIČ Črnomelj Opomba uredništva: pismo objavljamo nelektorirano. Pri novih volitvah bolj previdni Upokojenci razočarani nad ukrepi oblasti — S konference v Dol. Toplicah Na lemi konferenci društva upokojencev v Dolenjskih Toplicah 16. februarja je 81 navzočih upokojencev z zadovoljstvom sprejelo poročilo o delu društva za leto 1991, ki ga je podal predsednik društva Franc Mlinar. V društvu imajo 350 članov, dobro sodelujejo z zdraviliščem Dol. Toplice pri urejanju okolja in nudenju medsebojne pomoči v raznih akcijah, skrbijo za svoje člane in jim pomagajo z nasveti in raznimi očkami pomoči zlasti bolnim in socialno ogroženim. V razpravi je bilo izrečenih precej kritičnih ugotovitev in pripomb. Pri spremembi zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju v zvezi z usklajevanjem pokojnin so izrazili nezadovoljstvo, ker so se pokojnine po tej spremembi znižale za okrog 20% v razmerju do osebnih dohodkov zaposlenih v letu 199 L Nad vladajočimi poslanci v skupščini so upokojenci izrazili tudi svoje ogorčenje, ker niso sprejeli, kot je bilo predvideno, novega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju v mesecu decembru. S tem so upokojenci ponovno prikrajšani za novem-brski (11,1%) in decembrski (za 13,1 %) znesek usklajevalne pokojnine. Očitno je tudi da vladajoči poslanci manevrirajo brez socialnega čuta, s sprejemom tega zakona tako, da pogojujejo sprejetje zakona o zadružništvu. Ta igra s 410.000 upokojenci vsekakor zasluži kritiko. Slišati je bilo tudi, da poslanci prezirajo dejstvo, da 38% vseh upokojencev prejema pokojnino od 4.083 do 8.161 SLT in da živijo na robu preživetja. Upokojenci so povedali, da bodo pri novih volitvah bolj previdni in da ne bodo več nasedali strankarskim obljubam, ampak bodo podprli in volili tiste poslance, ki bodo sposobni pri odločanju misliti s svojo glavo in se kulturno vesti na vseh področjih v interesu vseh državljanov, zlasti pri načrtni oživitvi omrtvičenega gospodarstva, od katerega je odvisna tudi skrb za pravično socialno varstvo pridobljenih pravic iz minulega dela upokojencev in drugih pravic državljanov. Ob zaključku je konferenca prejela program dela za tekoče leto in protestno izjavo, s katero zahtevajo spremembo zakona o obdavčevanju osnovnih živil (sladkor, mleko, kruh itd.) in spremembo zakona o dohodnini, ki je povzročil veliko negodovanje in skrbi pri zamotanem izpolnjevanju obrazca o napovedi za odmero dohodnine za leto 1991, ki zavezuje vse pod sankcijsko • BRUSNICE — Ob koncu minulega tedna je imelo tukajšnje upokojensko društvo letno skupščino. Člani so največ časa posvetili razmeram v mladi slovenski državi in z obžalovanjem, hkrati pa z ogorčenjem ugotovili, da se je socialni položaj upokojencev zelo poslabšal, čeprav so jim stranke ob volitvah obljubljale vse kaj drugega. Najbolj so se hudovali nad vlado, češ da z obdavčenjem že tako malih pokojnin, da komaj zadoščajo za preživetje, marsikoga napotuje po socialno podporo. Edino upanje zanje so nove in čimprejšnje volitve, je bilo slišati, sami pa že vedo, komu bodo dali svoj glas. Volili bodo ljudi, ki se bodo zanimali zanje in obljubljeno tudi izpolnili, ne pa jih pozabili že po štetju glasov, kot se je zgodilo prvič. prisilo, čeprav imajo na primer samo 1.000 sit letne dohodnine. RUDI HRVATIN Štefan Iskra V soboto popoldne seje poslovil človek, ki je v najtežjih časih obstoja našega naroda med prvimi prijel za puško in šel v boj proti osovraženim fašističnim zasvojevalcem. V Spodnjem Ajdovcuje v 82. letu življenja umrl Štefan Iskra, eden izmed prvih dolenjskih partizanov. Kot občasni mezdni delavec je sledil klicu OF in že od maja 1941 vzdrževal zveze med Rudijem Zupancem, Maksom Henigmanom, partizanskim taboriščem na Frati in Dušanom Jerebom, sekretarjem OK KPS v Novem mestu. Borec novomeške partizanske skupine je postal 26. oktobra 1941, nato pa je bil od 29. oktobra 1941 borec Novomeške partizanske čete. Sodeloval je v napadu na nemško postojanko na Bučki med 2. in 3. novembrom 1941 in v spopadu z Italijani 14. novembra 1941 v Moravški Gori pri Sv. Križu. Zatem je bil borec v Mokronoški partizanski četi, decembra 1941 je bil spet med prostovoljci na Frati, kjer je opravljal kurirsko delo. V Zapadnodolenjski odred je vstopil 15. avgusta 1942, nato pa je bil do konca vojne zvest in zanesljiv kurir v TV 15 in TV 16. Taka je bila življenjska pot vzravnanega, pokončnega moža. Leta 1950 sije ustvaril družino, nato pa dolga leta prizadevno in brezplačno opravljal prene-katero javno delo v domačem kraju. Nad sto ljudi seje zbralo pred njegovim domom, od koder je šel s sosedi, prijatelji in znanci na zadnjo pot na pokopališče na Sela pri Velikem Lipovcu. Na častni straži so pokojnika pred odhodom počastili člani občinskega predsedstva Zveze borcev in člani domače ZB. Zapel mu je moški zbor iz Žužem- berka, o življenju in priljubljenosti spoštovanega moža pa je govorila Ljuba Šenica. Poudarila je, kako je bil pokojni Štefan med ljudmi priljubljen prav zaradi skromnosti in nenehnega dela. Bil je človek, ki okoli sebe ni imel sovražnikov. Bil je poštenjak med enakimi, cenjen zavoljo značaja, ki si gaje prekalil v bojih z okupatorji. Z mrzlem zimskem popoldnevu je v žalnem sprevodu poleg pešcev in gasilcev bilo nad 50 osebnih avtomobilov. Pred grobom je počastil pokojnikov spomin v imenu občinskega vodstva ZB in vseh borcev Rudi Mraz, kije govoril o močnem, vedno živahnem in nasmejanem prijatelju, znancu in sosedu, s katerim je bilo lepo živeti. Še enkrat so mu zapeli žužemberški pevci. Tako leže k zadnjemu počitku poštenjak. Pridružil se je 21 pokojnikom borcem Novomeške partizanske čete, od katerih žive še trije tovariši. TONE GOŠNIK Janko Oven Na nedavni seji predsedstva občinskega odbora zveze borcev NOV Trebnje je ostal stol sekretarja Janka prazen. Povedali so nam, daje moral v bolnišnico na nujen zdravniški pregled. Prepričani smo bili, da gre le za rutinski zdravniški poseg in da ne bo dolgo, ko bomo spet skupaj snovali delo borčevske organizacije na novih temeljih v zapletenih novih časih. Toda naš tovariš Janko ni vzdržal zahrbtnega napada bolezni in je podlegel smrti. Janko je na svojo pravo življenjsko pot stopil tedaj, ko je kot komaj 16-letni fantič prišel maja 1942 iz svojih rodnih Moravč s skupino prav tako neugnanih mladeničev iz tamkajšnje okolice v Dolenjski partizanski odred. Bil je to čas najhujše preizkušnje. Janko je sprejel izziv prepričan v pravičen boj za svobodo in boljši jutri. Na njegovi bojni poti po Sloveniji, v Zahodno-dolenjskem odredu pa v Šercerjevi in XII. brigadi ter zopet v Dolenjskem odredu je smrt kar pridno kosila. Janka je k sreči le oplazila, tako daje ranjen kot komandir čete končal bojno pot v bolnišnici v Rogu in končno še v Italiji. Medvojno trpljenje je pustilo posledice, telesne in duševne. Janko je postal invalid II. stopnje, osvoboditev pa je, čeprav po letih še vedno mladenič, dočakal kot klen, zrel mož. Po najboljših močeh je v porušeni domovini prizadevno in vestno delal na bivšem okraju Trebnje in potem na občini Trebnje koi načelnik oddelka za gospodarstvo. Upokojitev zanj ni pomenila le čas počitka, ampak seje razdajal v družbenopolitičnem življenju v trebanjski občini in postal eden najvidnejših družbenopolitičnih delavcev. Borčevska organizacija pa je bila našemu dolgoletnemu predsedniku in nazadnje sekretaiju Janku drugi dom, družina, za katero je skrbel enako vestno kot za svojo lastno, ki ji je navkljub razgibanemu življenju priskrbel topel in varen dom. IVAN LONGAR • V življenju je treba zdržati do kraja. (I. Mrak) • Čim hujši je pekel v tebi tem bolj veljavno je tisto, kar napraviš. (I. Mrak) Boris Savnik Bridko je prejšnji teden odjeknila v Novem mestu žalostna vest, daje v 67. letu življenja umrl Boris Savnik, dolgoletni javni in kulturno-prosvetni delavec, ki gaje poznal dobršen del Dolenjske. Leta 1938 se je s starši, iz Kočevja preselil v Novo mesto. Že kot 18-ietnega mladeniča so ga italijanski okupatorji zaradi aktivnega dela v OF zaprli in poslali v koncentracijsko taborišče Monigo. Po izpustitvi se je takoj spet vključil v tajno delo proti fašistom in 9. septembra 1943 odšel v NOV. Do jeseni 1944je bil v XII. SNOUB, nato krajši čas v novomeški komandi mesta ter od 16.12.1944 do konca vojne v štabu VIL korpusa. Kot zastavnik partizanske vojske in šef šifrerskega oddelka se je, dvakrat odlikovan za hrabrost in zasluge, vrnil domov. Mejniki njegove povojne življenjske poti: učitelj v Mirni Peči, zatem prosvetni delavec in ravnatelj obrtne vajenske šole pa ustvaijalen organizator kulturnega in prosvetnega dela na vasi in v mestu. Bilje med ustanovitelji pevskega zbora v Mirni Peči, še bolj pa je znan kot ustanovitelj in prvi pevovodja mešanega zbora upokojencev v Novem mestu, kije lani slavil že 35 let uspešnega dela. Dolgo let je bil Boris Savnik predsednik in tajnik zveze kulturnih organizacij v občini, pred leti pa seje upokojil kot vodilni delavec doma kulture v Novem mestu. Znano je njegovo dolgoletno zaslužno delo v vrstah Rdečega križa. Čvrsto je vse življenje verjel v demokracijo in humanost in bil delaven zlasti v Zvezi borcev. V predsedstvu občinskega odbora ZZB NOV je skrbel za spomeniško varstvo. Množica prijateljev, nekdanjih soborcev in znancev seje v četrtek popoldne na šmihelskem pokopališču poslovila od Borisa Savnika. Na zadnji poti gaje spremljala godba na pihala, zapela sta mu njegov zbor upokojencev in Šentjemejski oktet, poslovilne besede pa mu je govoril Jože Muren. V imenu vseh je vdovi Veri, otrokoma Borisu in Tatjani, vnukom in drugemu sorodstvu pokojnika izrekel sožalje in spoštovanje njegovemu spominu. T. G. Dogodki v sliki in besedi PETER KLEPEC IN NJEGO V A DEŽELA — Prejšnji četrtek je bila v prostorih knjižnice v Kočevju predstavitev knjige Peter Klepec in njegova dežela avtorja Jožeta Primca. Knjiga je napisana v slovenskem in hrvaškem jeziku ter gerovskem narečju. Pisec pravi, da ni zgodovinskih dokazov o tem, da je Peter Klepec resnično živel, čeprav so prebivalci Obkolpja, ki zajema območje občin Čabar, Delnice in Kočevje, prepričani, da je živel V Primčevi knjigi je poleg opisovjunaštev in domnevnega življenja Petra Klepca podan tudi opis naravnih in kulturnih znamenitosti obkolpskih krajev. Ker so bili ti kraji v vsej svoji zgodovini zapostavljeni, naj bi ta knjiga pripomogla tudi k predstavitvi teh krajev in ljudi (Foto: M. Leskovšek — Svete) GASILCI V ŠKOCJANU — Občnega zbora gasilskega društva Škocjan - bil je zadnjo nedeljo - so se udeležili tudi gasilci iz Prevalj na Koroškem, s katerimi škocjanski že več let vzdržujejo prijateljske stike. Na občnem zboru, ki se ga je udeležilo okoli 90 od 125 članov, so za novega predsednika GD Škocjan izvolili Francija Smrekarja, podpredsednik je Jože Gornik, poveljnik pa Milan Janežič. Škocjansko gasilsko društvo, ki obstaja že 92 let, velja za zgledno in gasilci so za kraj ogromno naredili Imajo tudi lep dom z dvorano in gostinskim paviljonom ter vso potrebno opremo, največ problemov pa imajo pravzaprav z vzdrževanjem vsega tega. (Foto: A. B.) METRO ŽABA V A NA OTOČCU — Nova mlada novomeška glasbena skupina že dober mesec dni ob sobotah v Restavraciji na Otočcu zabava goste. Igrajo vsakovrstno glasbo, kije všeč tako mladim kot starejšim obiskovalcem. To soboto bodo igrali za pustne maske, pustni ples pa bo že po tradiciji na sam pustni torek zvečer. Na sliki- metrojevci (od leve proti desni): Robi Ogulin —klaviature. Slavko Medle — kitara, Romeo Miklič — bobni, Gusti Vrščaj — bas, Andrej Šurla — saksofon. (Foto: Marko Zajc) K sodelovanju vabimo mlade, komunikativne, resne, profesionalne sodelavce za plasiranje zanimivih gospodinjskih artiklov. Pogoj: zgoraj navedene sposobnosti in lastno prevozno sredstvo. Kontakt po tel. (061) 192-506. /■04/ zavarovalnica tilia d.d. novo mesto Cesta herojev 1 ŽELITE USPETI!' Vabimo vas k sodelovanju kot honorarnega zavarovalnega agenta za področje Krškega, Rake, Kostanjevice, Brežic in Bizeljskega. Iščemo mlade, kreativne, ki imajo najmanj srednjo šolsko izobrazbo. Če imate pogoje, javite se v roku 8 dni na naslov: Zavarovalnica Tilia, d.d. Novo mesto, Cesta herojev 1. Prva nagrada v Antonovem življenju Za nagradno igro Dolenjskega lista sploh __________ni vedel____________ KVASICA — Pri žrebanju druge nagrade, radia Silve s kasetnikom, seje med tistimi, ki so do začetka februarja plačali naročnino Dolenjskega lista za 1. trimesečje, sreča nasmehnila Antonu Jermanu iz Kvasice pri Dragatušu. Ob tej novici seje njegove veselje mešalo s presenečenjem, saj še nikoli v življenju ni zadel nobenega dobitka. Sicer pa je naročnino plačal, ne da bi sploh vedel za nagradno igro, saj se mu zdi naravno, da takoj poravna račune. Poleg tega je Dolenjski list edini časopis pri hiši in kot pravi gospodar, kije nanj naročen že 25 let, bo tako tudi ostalo. Amon najprej prebere v časopisu vse o kmetijstvu, medtem ko ga politika ne zanima preveč. Žena Zofka pa pristavi, da začne vedno prelistavati od zadnje strani, saj pravi, da so na koncu časopisa najbolj zanimive stvari. Čeprav je Jerman že desetletje upokojenec, prizna, da ob otoplitvi, ne bo več veliko časa za branje in ' Anton Jerman poslušanje radia. Kljub temu ali pa morda prav zato, ker je vse življenje trdo delal, se tudi sedaj ne more odreči kmetovanju. Anton je bil namreč kar 30 let kvalificirani kopač v kanižarskem rudniku. »Rad se spominjam tistih časov, čeprav priznam, da me je bilo vedno, ko sem se spuščal v jamo, strah. Ne toliko zaradi sebe, ampak zaradi ljudi, za katere sem odgovaijal. Zato je bila zame vedno na prvem mestu varnost. Se najbolj vesel pa sem bil, ker sem se s sodelavci vedno dobro razumel in še zdaj radi obujamo spomine na čase v rudniku,« pripoveduje Jerman. Poleg težaškega dela v jami je opravil še vsa moška dela na kmetiji, z ženo pa sta postavila tudi nov hlev, skedenj, hišo. »Na srečo imamo vsaj njive lepe in v bližini hiše,« se nasmehne, ko pestuje vnučko Jasmino. M.B.-J. Za globlje stike s tujino Skupščina podpira poglabljanje odnosov s partner-skim mestom Langenhagen — Tudi Stord in Vilafranca NOVO MESTO — V lanskem letu seje nadaljevalo sodelovanje novomeške občine s partnerskim nemškim mestom Langenhagen, katerega začetki segajo v leto 1986. Sredi leta je skupščina imenovala celo sedemčlanski odbor, kije v drugi polovici leta prevzel skrb za izvajanje sprejetega programa sodelovanja. Lanskoletni programje pričelo Novo mesto z aprilskim obiskom svoje delegacije v Langenhagnu ob peti obletnici delovanja slovenskega društva Krka. Delegacija je imela pogovore s predstavniki Langenhagna, ogledala sije tudi tamkajšnjo kliniko, predstavilo pa se je folklorno društvo Kres in ansambel Henček. Maja so v Langenhagen potovali še učenci novomeške Glasbene šole. Pet kolesaijev KD Krka je sodelovalo na dirki za veliko nagrado Langenhagna, trije predstavniki kolesarskega kluba tega nemškega mesta pa so obiskali Novo mesto v času dirke za veliko nagrado Krke. Nemško delegacijo pod vodstvom županje Langenhagna je Novo mesto gostilo v oktobru. Dogovarja-li so se o možnostih bodočega sodelovanja, delegacija pa je Novomeščanom izročila tudi pomoč, ki sojo zbrali prebivalci za odpravo posledic agresije na Slovenijo. Vse druge oblike sodelovanja so zaradi vojne in razmer v Sloveniji odpadle, a prav ti dogodki so vezi med Novim mestom in Langenhagnom še poglobili. Nadaljevali so se od leta 1987 trajajoči pisni stiki z norveško občino Stord, podprta pa je bila tudi pobuda o navezavi stikov s katalonskim mestom Vilafranca del Penedes. Novomeška skupščina je na zadnji seji sprejela poročilo o lanskem delu odbora za mednarodno sodelovanje. Pooblastila gaje tudi za pripravo in izvedbo letošnjega programa sodelovanja, za kar bo treba zagotoviti sredstva v proračunu. Lani je bilo v ta namen predvidenih 500 tisoč tolarjev, ki pa zaradi skrčenega programa in »pomočnikov« pri izvedbi programa niso bili v celoti porabljeni. Skupščina seje obvezala tudi letos prevzeti svoj del obveznosti, izhajajočih iz pokroviteljstva nad slovenskim društvom Krka iz Hgnnovra, v okviru možnosti pa naj bi tudi ohranjali stike z norveški občino Stord in omenjenim španskim mestom. Z. L.-D. PUSTNI PLES IN IN VOŽNJA KURENTA STOPIČE — Društvo Podgorski zvonovi vabi na ples v maskah, ki bo v petek, 28. februarja, v gasilskem domu v Stopičah. Ples se bo pričel ob 20. uri s pestrim kulturnim programom. Igral bo ansambel Trio Novina. Najlepše maske čakajo bogate nagrade. V nedeljo, 1. marca, pa bodo vozili Kurenta na lojtr-skem vozu od vasi do vasi. DRUGI POKLJUŠKI MARATON POKLJUKA — Ljubitelje smuških tekov čaka 8. marca zanima preizkušnja. Preizkusili se bodo lahko na »2.pokljuš-kem maratonu«, ki prinaša 21 kilometrov dolg tek s klasično tehniko, 42 kilometrov dolgo progo s prosto tehniko teka in 8 kilometrov dolg družinski tek. Start prve preizkušnje bo ob 9.30, petnajst minut kasneje se bodo na pot podale družine,ob 10.15 pa maratonci-. Teka se lahko udeležijo vsi, ki so do letošnjega januarja izpolnili 18 let in so včlanjeni v eno od smučarskih organizacij. Prijave zbirajo do srede, 4. marca na naslov: Šport Commerce. Kranj, Partizanska 37, startnino v znesku 500 tolarjev pa je potrebno nakazati na žiro račun 51500—603—32405 z navedbo kategorije in oznako »Za Pokljuški maraton«. RAČUNALNIŠKI TEČAJI V NOVEM MESTU! INFOTEHNA, Trdinova 4, organizira po ugodnih cenah računalniška usposabljanja. 5 DOS OSNOVNI 15 ur 4000 sit VVORDSTAR OSNOVNI 20 ur 5300 sit VVORDSTAR NADALJEVALNI 15 ur 4800 sit LOTUS 20 ur 5300 sit OUATTRO PRO 20 ur 5300 sit DBASE III/+ 20 ur 5300 sit AUTOCAD 25 ur 6900 sit VODENJE POSLOVANJA NA PC 10 ur 2600 sit TEČAJ ZA MANAGERJE 12 ur 3500 sit VVORDSTAR ZA WINDOWS 15 ur 4800 sit VVINDOVVS 10 ur 3200 sit Prijave in informacije po telefonu (068) 26-127. Pohitite, dokler so cene še garantirane! INFORMACIJSKI INŽENIRING Trdinova 4 68000 Novo mesto tel.: (068) 26-127 i_ i iei.. (uooj ao- 'Cerna fax.: (068> 21 -026 Trgovina STP emonka Prešernov trg 15, Novo mesto vam nudi: — sveže praženo kavo emonec — surovo kavo Minas — vrhunska buteljčna vina — ekspres aparate za kavo — mlinčke za kavo Ob nakupu kave — skodelica kave zastonj. Nasvidenje v emonki! Telefon: (068) 26-071 AKCIJSKA prodaja - gq% POPUST Salonit Anhovo organizira akcijsko prodajo ravne stresne kritine iz izvoznega programa s tudi do 50-odstotnim popustom na maloprodajne cene. Poleg tega vam v Salonitu Anhovo nudijo 15-odstotni popust pri gotovinskem plačilu ali predplačilu ob nakupu vsega ostalega materiala iz rednega proizvodnega programa. Oglasite se v trgovini na drobno v Anhovem! Telefon: 065/51-030. © »SALONIT ANHOVO • I £ O Saloni pohištva in keramike AKCIJSKA PRODAJA GRANITOGRES — GREŠ PORCELAN in še 70 različnih vrst domačih in italijanskih keramičnih ploščic, barvne fugirne mase in lepila • kuhinje iz zaloge • kolpaker korita — razprodaja • usnjene in oblazinjene sedežne garniture, dnevne sobe, spalnice • jedilnice in ostalo pohištvo na obročno odplačevanje ali 10 — 40% gotovinskega popusta v Krškem, Cesta krških žrtev 100, tel. in tax. (0608) 31 -302 Novem mestu, Resljeva 2, tel. (068) 22-305 Sevnici, Naselje heroja Maroka 17, tel. (0608) 81-734 Novem mestu, Partizanska 21, tel. (068) 28-950 Vabljeni! PIENNE-ZODU, d.o.o., Novo mesto, Belokranjska 26 Mešana družba proizvodne dejavnosti iz Novega mesta po sklepu upravnega odbora razpisuje prosto mesto y» direktorja družbe Pogoji. — diplomirani strojni inženir ali diplomirani ekonomist — aktivno znanje angleščine in vsaj pasivno italijanščine — najmanj 5 let delovnih izkušenj v gospodarstvu na vodilnih ali vodstvenih delih s sposobnostjo organiziranja dela — komunikativnost in uglajenost v kontaktiranju — starost največ 45 let Kandidatu zagotavljamo odlične delovne pogoje, kreativno in dinamično delo doma in v tujini ter plačo po dogovoru. Prijave z dokazili pošljite v 8 dneh po objavi pod oznako »mešana družba«. I #" .v. .v.- v.*. TELEVIZIJSKI SPORED '•‘.v. ČETRTEK, 27. II. SLOVENIJA 1 9-35 — 12.10 in 14.20 — 0.50 TELETEKST 9.50 VIDEO STRANI 10.00 PROGRAM ZA OTROKE PEDENJŽEP MAČKON IN NJEGO TROP, risanka ! ŠOLSKA TV, ponovitev 12.00 POROČILA 14.45 NAPOVEDNIK 14.50 ŠPORTNA SREDA, ponovitev 6-55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.10 SLOVENSKA KRONIKA 17.20 PROGRAM ZA OTROKE ZIV ZAV NOVOSTI ZALOŽB . 0 KOLEDAR: JANUAR, ponovitev [ 8.40 ŽE VESTE..., svetovalno izobraže- valna oddaja J9.10 RISANKA •9.17 NAPOVEDNIK nn nc DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT « *AZREPNIK,amer.naniz„ 14/22 20.35 BOBENCEK, POP-ROCK NOVOSTI 2140 TEDNIK PLEVNIK 3, VREME,ŠPORT £55 POSLOVNA BORZA 23.05 NAPOVEDNIK 23.10 SOVA MONTE CARLO, amer. nadalj., 0.40^0^"^’4/6 SLOVENIJA 2 * * 5 Video strani — 16.25 Sova (pono-l snn 17 1740 Euroritem (40. oddaja) — Ono ve,gl0nalni Programi - Koper — V|deo lestvica — 19.25 Napovedni — 19.30 Dnevnik RAI — 20.05 gospodarska oddaja - 20.35 Umetniški nc /,0ve^ava: Berlinski filmski festival; Češka šola na obstaja (dok. film o Goranu Markoviču ) - 22.55 Yutel PETEK, 28. II. SLOVENIJA 1 8-55- 12.10 in 13.30 tekst 9.10 VIDEO STRANI 9.20 PROGRAM ZA OTROKE LEGENDE SVETA, 6. epizoda kanadske naniz. PRAVLJICE IZ LUTKARJEVEGA VOZIČKA JELENČEK, ponovitev serije HTV, !?'Ž5 EURORITEM, ponovitev 11.00 ZELENA URA 2.00 POROČILA 3.55 NAPOVEDNIK •4.00 UMETNIŠKI VEČER, ponovitev 6.20 GOSPODARSKA ODDAJA 6.55 POSLOVNE INFORMACIJE 7.00 DNEVNIK 1 7.10 SLOVENSKA KRONIKA •20 TOK TOK, kontaktna oddaja za mladostnike •9.10 RISANKA 9.17 NAPOVEDNIK in c? SEVNIK 2, VREME, ŠPORT 19.55 FORUM 20 15 KARKOLI DRUGEGA BI BILO -ti POHLEPNO, angl. nadalj., 6/6 21.10 OČI KRITIKE /2.00 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.25 NAPOVEDNIK 22.30 SOVA: PRI HUXTABLOVIH, 31. epizoda amer. naniz. 1.40 TELE- MONTE CARLO, amer. nadalj., 3/4 MARIJINI LJUBIMCI, amer. film 1 30 VIDEOSTRANI SLOVENIJA 2 15.50 Video strani — 16.00 Sova (pono-— 17.40 Euroritem (ponovitev 40. nddaje) — 18.00 Regionalni programi -Maribor — 19.00 Jazz in blues - 19.25 Napovednik — 19.30 Dnevnik ZDF — 20.00 Koncert simfoničnega orkestra Slo-, enske filharmonije (1. del) — 20.55 Alternativni program: Studio Citv — 21.55 Dobrodošli 22.25 Gore in tj 23.25 Vutel ljudje SOBOTA, 29. II. SLOVENIJA 1 8 00 — 2.30 TELETEKST 8-15 VIDEOSTRANI 8.25 IZBOR 8.25 ANGLEŠČINA - FOLLOW ME, 38. lekcija 8.45 RADOVEDNI TAČEK 9.00 ZLATI PRAH 9.15 KLUB KLOBUK 11.00 BOBENČEK, POP-ROCK , NOVOSTI 2.00 POROČILA 2.05 GORE IN LJUDJE 3.15 NAPOVEDNIK '3.20 ZGODBE IZ ŠKOLJKE, ponovitev 4.15 TOK TOK, ponovitev [6.00 TEDNIK, ponovitev 6.55 POSLOVNE INFORMACIJE 7.00 DNEVNIK 1 '7.10 PIKA IN KOALA, avstralski risani film ‘8.20 ALF, ponovitev 63. epizode 1845 KOLEDAR: FEBRUAR, ponovitev 9.00 RISANKA ‘9.08 NAPOVEDNIK >9.15 ŽREBANJE. 3 X 3 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 19.55 UTRIP 20.15 SHOW RUDIJA CARRELLA 21.50 DELO NA ČRNO, amer. naniz., 5/10 22.40 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 23.05 NAPOVEDNIK 23.10 SOVA: MURPHY BROVVN, 13. epizoda amer. naniz. MONTE CARLO, amer. nadalj., 4/4 OTROCI NOČI, amer. film LJUDJE POČNEJO VSE MOGOČE, amer. varietejski program 2.20 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 16.05 Video strani — 16.15 Sova (ponovitev) — 17.30 Svetovalna oddaja — 17.45 Angleščina v poslovnih stikih — 18.00 Garfield in prijatelji — 18.25 Domači ansambli: Ansambel Ottavia Brajka — 19.00 Klasika — 19.25 Napovednik — 19.30 Dnevnik RTV Srbija — 20.00 Conan (amer. film) — 22.00 Alternativni program: Tračarije — 23.30 Yutel NEDELJA, 1. III, SLOVENIJA 1 8.10 — 13.20 in 13.50 — 0.10 TELETEKST 8.25 VIDEO STRANI 8.35 PROGRAM ZA OTROKE, ponovitev: ŽIV ŽAV SUPER BABICA, angl. naniz., 7/13 10.00 MOŠKI ZBOR VALENTIN PO-LANŠEK Z OBIRSKEGA 10.30 KOMU GORI POD NOGAMI?, ponovitev 11.30 OBZORJA DUHA 12.00 POROČILA 12.10 GARFIELD IN PRIJATELJI, po-novitev 12.35 DOMAČI ANSAMBLI: ANSAMBEL OTTAVIA BRAJKA, ponovitev 14.10 GREMLINI, amer. film, ponovitev 15.55 NAPOVEDNIK 16.00 KAPITAN JAMES COOK, angl. nadalj., 1/8 16.50 EP VIDEOSTRANI 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.10 TATUIRANI, franc, film 18.40 KOSI, amer. kratki film 18.50 MERNIK 19.05 RISANKA 19.13 NAPOVEDNIK 19.20 SLOVENSKI LOTO 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 19.55 ZRCALO TEDNA 20.15 ZDRAVO 21.20 ŠPANSKA DRAMA, angl. dok. oddaja, 2/3 22.15 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.35 NAPOVEDNIK 22.40 SOVA: KO SE VNAME STAR PANJ, angl. humor, naniz., 7/13 SOVRAŽNIK SOVRAŽNIKA, švedska nadalj., 1/8 0.00 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 Opomba: 16.00 EP v atletiki v dvorani; namizni tenis: top 12; EP v streljanju 14.30 Video strani — 14.40 Sova (ponovitev) — 15.55 Napovednik — 16.00 Športno popoldne — 19.25 Napovednik — 19.30 Dnevnik HTV — 20.10 Potovanja (angl. poljudnoznan. serija, 5/9) — 20.50 Dekalog (poljska naniz., 1/10) — 21.45 Retrospektiva slovenske opere: Risto Savin: Matija Gubec — 23.25 Yutel PONEDELJEK, 2. III. SLOVENIJA 1 9.00—12.15 in 16.20 — 0.20 TELETEKST 9.15 VIDEOSTRANI 9.25 PROGRAM ZA OTROKE 10.25 KARKOLI DRUGEGA BI BILO POHLEPNO, angl. nadalj., 5/6 n.I5 TV MERNIK, UTRIP, ZRCALO TEDNA ponovitve 12.00 POROČILA 16.35 VIDEO STRANI 16.45 NAPOVEDNIK 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.10 SLOVENSKA KRONIKA 17.20 PROGRAM ZA OTROKE 18.10 OBZORJA DUHA, ponovitev 18.45 BOJ ZA OBSTANEK, angl. poljudnoznan. oddaja 19.10 RISANKA 19.17 NAPOVEDNIK 19.30 pNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 ZENSKE IN MOŠKI, amer. nadalj., 3/3 20.30 MADE IN SLOVENIA 21.20 A. MArodič: JUNAK NAŠEGA ČASA, TV zagodba 22.00 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.25 NAPOVEDNIK 22.30 SOVA: SOVRAŽNIK SOVRAŽNIKA, švedska nadalj., 2/8 ZVEZDNE STEZE, 9. epizoda amer. naniz. 0.10 VIDEOSTRANI SLOVENIJA 2 15.25 Video strani — 15.35 Oči kritike (ponovitev) 16.25 Sova (ponovitev) 17.45 Videošpon 18.10 Euroritem 18.30 Športni dogodek (ponovitev) — 19.00 Kremenčkovi (risana serija) — 19,25 Napovednik — 19.30 Dnevnik KP — 20.05 Žarišče — 20.30 Po sledeh napredka — 21.30 Marlboro mušic show — 22.00 Mostovi — 22.30 Sedma steza — 22.50 Ciklus filmov A. Hitchcocka: Krčma Jamajka (amer. film, ČB) — 0.20 Yutel TOREK, 3. III. SLOVENIJA 1 8.25 — 12.10 in 14.20 — 0.40 TELETEKST 8.40 VIDEO STRANI 8.50 PROGRAM ZA OTROKE 9.50 ŠOLSKA TV 10.55 EURORITEM, ponovitev 11.10 SEDMA STEZA, ponovitev 11.30 SVETOVALNA ODDAJA, ponovitev ANGLEŠČINA V POSLOVNIH STIKIH, ponovitev 12.00 POROČILA 14.35 VIDEO STRANI 14.45 NAPOVEDNIK 14.50 KRČMA JAMAJKA, ponovitev amer. filma 16.20 MOSTOVI, ponovitev 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.10 SLOVENSKA KRONIKA 17.20 PROGRAM ZA OTROKE 18.30 SVET POROČA 19.10 RISANKA 19.17 NAPOVEDNIK 19.30 DNEVNIK 2, VREME ŠPORT 20.05 PRAVI JUNAK, angl. nadalj., 3/6 21.00 NOVOSTI ZALOŽB 21.10 OSMI DAN 22.05 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.30 POSLOVNA BORZA 22.40 AVSTRALIJA, PRIKLONI SE, avstral. dok. oddaja, 2/7 23.10 NAPOVEDNIK 23.15 SOVA: CHEMLSFORD 123, angl. naniz., 1/7 SOVRAŽNIK SOVRAŽNIKA, švedska nadalj., 3/8 0.30 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 15.45 Video strani — 15.55 Sova (ponovitev) — 17.35 Orion — 18.00 Regionalni programi - Koper — 19.00 Kremenčkovi (amer. risana serija)— 19.25 Napovednik — 19.30 Dnevnik SA — 20.05 Žarišče — 20.30 Znanje, kdo bo tebe meril (dokumentarna oddaja) — 21.20 Omizje — 23.20 Alternativni program: Under 25 — 23.50 Yutel SREDA, 4. III. SLOVENIJA 1 8.15 — 12.10 in 15.30 — 0.50 TELETEKST 8.30 VIDEO STRANI 8.40 PROGRAM ZA OTROKE 9.30 RETROSPEKTIVA SLOVENSKE OPERE, ponovitev 11.10 PRAVI JUNAK, angl. nadalj., 3/6 12.00 POROČILA 15.55 NAPOVEDNIK 16.00 POTOVANJA, angl. poljudnoznanstvena serija., 5/9 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.10 SLOVENSKA KRONIKA 17.20 PROGRAM ZA OTROKE KLUB KLOBUK 19.10 RISANKA 19.17 NAPOVEDNIK 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 FILM TEDNA HIŠA IGER, amer. film 21.40 MALI KONCERT: SLAVKO ZIMŠEK, VIOLINA 22.00 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.25 NAPOVEDNIK 22.30 SOVA: KRILA, amer. naniz., 5. epizoda SOVRAŽNIK SOVRAŽNIKA, švedska nadalj., 4/8 VES SVET JE ODER, angl. dok. O o > < co > QC LU h- LU Q_ LU >co < _J < CD LU CO < z: O > LU >o QC O < BLAGOVNI CENTER CELJE P O. BOLJŠA OD BOLJŠE JE GALA PONUDBA Za bogato obloženo pustno mizo smo vam pripravili veliko izbiro prekajenega mesa (rebra, krače) BONY pripravljeno zmes za krofe kg sveže krofe pivo po rum 1 liter olje 1 liter SLT 116,40 25,50 159,30 103,00 IZBERITE Sl TUDI MASKO! Za PEPELNICO pa smo vam pripravili ribe: postrvi, lignje... < CD < o cc LU > LU *cd V13NV1S HOaidVlAl V~IV9‘t- VA0d0Q VOldlSia A01S /WG _ SERVIS — TRGOVINA Jedinščica 27, NOVO MESTO, tel. fax: 068/26-004 Canon • K0(M • INlaistaai Fotokopirni stroji, telefaksi, računalniška oprema, potrošni material, rezervni deli ter papir za fotokopiranje. Nakup fotokopirnih strojev je možen po sistemu: staro za novo, leasing ter obročno odplačevanje. Za vzdrževanje ter nakup se priporoča BIRING Novo mesto Nakup fotokopirnih strojev vam nudimo tudi na obroke. serija, 1/13 0.40 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 15.00 Videostrani — 15.10Osmi dan— 16.00 Sova (ponovitev) — 17.15 Psiho — 17.40 Euroritem (ponovitev)— 18.00 Regionalni programi - Maribor — 19.00 Kremenčkovi — 19.25 Napovednik — Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve Skupščine občine Novo mesto na podlagi 70. člena Zakona o zavodih (Ur. I. RS št. 12/91) razpisuje prosto delovno mesto RAVNATELJA DOLENJSKEGA MUZEJA NOVO MESTO Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: — da imajo visoko izobrazbo ustrezne smeri — da imajo najmanj pet let delovnih izkušenj Po sklepu komisije morajo kandidati predložiti komisiji svoj program dela in optimalne organiziranosti zavoda. Direktor bo imenovan za štiri leta. Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev s kratkim življenjepisom naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve Skupščine občine Novo mesto, Ljubljanska c. 2 z oznako »za razpis«. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili. Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve Skupščine občine Novo mesto d.d. Metlika KOLPA d.d., vam v svojem salonu v Rosalnicah 5 pri Metliki nudi kopalniški program KOLPA-SAN in program kuhinjskih korit KOLPA-KER AKCIJSKA PRODAJA od 20. 2. do 15. 3. 1992 — 20% popusta na izdelke I. kvalitete ob takojšnjem gotovinskem plačilu ter dodatni 10% popust za kopalniške omarice AFRODITA I. kvalitete — obročno odplačevanje za izdelke I. kvalitete 1+2 brezobrestno — do 60% popusta za opuščene programe kopalnih kadi in ostanke od izvoza (količine omejene) V salonu lahko naročite tuš kabine nestandardnih dimenzij po vaših merah. Poleg programa KOLPA-SAN in KOLPA -KER pa vam nudimo še: umivalnike in delovne pulte iz novega materiala KERROCK, keramične ploščice, sanitarno opremo in armature. Se priporočamo KOLPA d.d. Metlika Rosalnice 5 tel.: (068) 58-292, 58-273 fax: (068) 58-180 Salon je odprt vsak dan od 8.00 do 16.00 ob sobotah od 8.00 do 12.00 nni.Einsin ust PRODAJNI CENTER GALA CELJE MARIBORSKA 128, PRODAJALNE: GALA KOMPAS Dl B £ A ZAČNIMO ZNOVA! SLOVENIJA ABANKA D.D. LJUBLJANA AVSTRIJA RAIFFEISENVERBAND KARNTEN ITALIJA CASSA Dl RISPARMIO Dl GORIZIA Z ENO DEVIZNO KNJIŽICO LAHKO ODSLEJ POSLUJETE V POSLOVNIH ENOTAH NAVEDENIH TREH BANK! o PODROBNEJŠE INFORMACIJE O NOVEM DEVIZNEM VARČEVANJU DOBITE V VSEH POSLOVNIH ENOTAH ABANKE D.D. LJUBLJANA. CASSA Dl RISPARMIO Dl GORIZIA Raiffeisenverband Karnten. Die Bank M VA OPREMA v NOVEM MESTU s svojo SOKO INDUSTRIJSKO PRODAJALNO ' j m : m;.' , • * V mesecu februarju vam nudimo: ---- 2 5 %) popusta pri nakupu z gotovino (sedežne garniture ANA, KOPA, LARA, NINA, PARTNER, LUCIJA, ANDREJA, MIRJANA, vzmetnice) ---- 20%) popusta pri nakupu z gotovino (ležišča, sedežne garniture IRIS, SATURN in garnitur v usnju) — Obročno odplačilo (3 obroki) brez popusta INFORMACIJE IN PRODAJA NA SEDEŽU: OZ HRAST, Adamičeva 2, NOVO MESTO, tel.: 068/22-802 in 28-135 Delovni čas: vsak delovni dan od 10. — 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. H Vektor PODJETJI ZA TRANSPORTNI INŽENIRING d.o.o. Ljubljano, Jesenkova 3 vabi k sodelovanju dinamičnega in ustvarjalnega delavca za zasedbo delovnega mesta VODJE POSLOVALNICE NOVO MESTO za nedoločen čas Od kandidata pričakujemo, da ima: — srednjo strokovno izobrazbo ekonomske, prometne ali druge ustrezne smeri, — najmanj 5 let delovnih izkušenj na področju špedicije, — da pasivno obvlada vsaj en svetovni jezik. Kandidatu ponujamo stimulativni OD. Kandidati naj svoje pismene prijave z dokazili o strokovni izobrazbi pošljejo na naslov: Podjetje »VEKTOR«, Jesenkova 3, 61000 LJUBLJANA Kandidate bomo obvestili v 8 dneh po opravljeni izbiri. 4 Javno podjetje Komunala Črnomelj, p.o. 68340 Črnomelj, Belokranjska cesta 24 Delavski s/et javnega podjetja Komunala Črnomelj razpisuje dela in naloge: vodje finančno-računovodsko-planske enote Pogoji: — višja ali srednja izobrazba ekonomske smeri, — 3 leta delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah, — sposobnost za uspešno gospodarjenje in organizacijske sposobnosti, razvidne iz dosedanjih zaposlitev. Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: Javno podjetje Komunala, Črnomelj, Belokranjska cesta 24. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po izteku razpisnega roka. ISKRA SERVIS, d.o.o. LJUBLJANA Rožna dolina, c. IX/6 Iskra OBJAVLJA prodajo nepremičnin z zbiranjem pismenih ponudb Prodaja 450 m2 pritličnih poslovnih prostorov z 2.405 tn2 pripadajočega gradbenega zemljišča v Prekopi na Dolenjskem ob cesti Šentjernej — Kostanjevica na parcelah št. 2065 in 2066 katastrske občine Kostanjevica v celoti ali v več (največ štirih) funkcionalnih celotah, in to cca.: 1. 595 m2 zemljišča, 110 m2 poslovnega prostora in 87 m2 pokrite lope 2 315 m2 zemljišča, 123 m2 poslovnega prostora 3. 635 m2 zemljišča, 220 m2 poslovnega prostora 4. 860 m2 zemljišča s 164 mž zaprte lope Natančne izmere bodo določene v kupoprodajni pogodbi. Začetna skupna cena zemljišča s pripadajočimi objekti znaša 155.000 DEM, plačljivo v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila, in se proda najboljšemu ponudniku. Kupec plača prometni davek in stroške v zvezi s prenosom lastnine. Kupnino je potrebno plačati v 8 dneh po podpisu pogodbe —možen dogovor. Prostori so sedaj delno zasedeni in bodo izpraznjeni najkasneje tri mesece po podpisu pogodbe. Prednost pri nakupu imajo sedanji najemniki. Pisne ponudbe bomo zbirali do 6. 3. 1992 na naslov: ISKRA SERVIS — TLP, Šmartinska 28, 61000 Ljubljana. _ Dodatne informacije lahko dobite na telefonski številki 061 324-997. VZGOJNO-VARSTVENA ORGANIZACIJA NOVO MESTO, p.o. Ragovska18 razpisuje VPIS predšolskih otrok v VVO Novo mesto za šol. I. 1992—93, ki bo na upravi VVO, Ragovska 18, od 2.3.1992 3.1992, od 9. do 16. ure. do 13. 3. 1992, od 9. l_ _ Vpis v VVE Šentjernej bo od 9. 3. — 11.3. od 13. do 15. ure v vrtcu Šentjernej. Vpis v VVE Straža bo 4.3. in 5.3. od 8. — 11. ure ter 6.3.od 14. do 17. ure v vrtcu Straža. V navedenem roku lahko: — vpišete otroka v VVO za sprejem v šol. 1.1992—93 ali evidenčno, če varstva ne potrebujete v tem šol. letu, — obnovite zavrnjeno vlogo za sprejem iz preteklega leta (nujno), — zaprosite za premestitev vašega otroka v drugo VVE. Možen bo tudi vpis v: 1. popoldanski oddelek v VVE Ločna 1 (v kombinaciji z bivanjem v dopoldanskem času), 2. krajše oblike bivanja otrok v VVO. Istočasno bo potekal vpis na osnovni šoli Dolenjske Toplice za vrtec pri osnovni šoli. Služba družbenega knjigovodstva v Črnomlju, Metliki, Novem mestu in Trebnjem bo od 2. 3. do 31. 3. 1992 tolmačila zainteresiranim predpise, ki jih morajo občani upoštevati pri izpolnjevanju napovedi dohodnine za 1991. leto. Pomoč je možno dobiti od 7. do 14. ure vsak delovni dan, med katere spada tudi 7. marec, v prostorih SDK-ja. Cena svetovanja je 200,00 SLT. * terme Čatež, d. d. topliška cesta 35, 68250 brežice NAŠA PRIHODNOST JE LAHKO V VAŠIH ROKAH Smo uspešen in ambiciozen kolektiv. Zastavljena strategija in cilji družbe terjajo od nas dobre rezultate, zato iščemo mlade, dinamične in ambiciozne strokovne delavce za dinamično delo v zdraviliško — turistični dejavnosti: ANIMATORJA in PRIPRAVNIKE z aktivnim znanjem najmanj dveh tujih jezikov (angleščina, nemščina ali italijanščina) in visoko izobrazbo filozofske, ekonomske ali druge ustrezne smeri. Nudimo stimulativne osebne dohodke in pripravnikom po uspešno zaključenem pripravništvu redno zaposlitev. Kandidate prosimo, da pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: TERME ČATEŽ, d.d., Topliška cesta 35, 68250 BREŽICE. DOLENJSKI UST , j«, . Jt ufivbnjJJbrcr NA GAČAH V nedeljo smo šli na Gače. Peljali smo se skozi Semič. Ko smo prispeli do Gač, smo že s ceste opazili smučaije. Smučal sem se tudi jaz z bratom Urošem, oče in njama sta se pa kepala. Ko je postalo hladno, smo se odpravili proti domu. Zvečer smo bili utrujeni. Kljub temu je bil to zame zelo lep dan. TOMAŽ SJMONIČ 4. c., OŠ Metlika VALENTINOVO V ARTIČAH Valentinovo je dan zaljubljencev. Tudi na naši šoli smo se spomnili nanj. Učenci smo izrezali srčke ter vanje napisali ljubezenske pregovore. Srčke smo pobarvali in Jih naslednji dan razobesili po šoli. Ker nam jih je zmanjkalo, smo jih še narisali in pobarvali in vanje napisali začetnice imen zaljubljenih. Drugi dan so vsi brali srčke, mi pa smo bili veseli, da jih nismo pisali zastonj. Domenili smo se, da jih bomo naslednje leto napisali še več. JELKA LEVAR 6. a., novin. krožek Vrabčki OŠ Artiče KMEČKI GLAS V TRŽIŠČU Kroečki glas je dobil največ novih naročnikov v krajevni skupnosti Tržišče, eato so se odločili, da bodo 15. februarja v našem kraju organizirali kulturno priredi-'e.v- Nanjo so povabili tudi predsednika Slovenije Milana Kučana. Najprej je bilo v n°v! Soli predavanje o živinoreji, vinogradništvu in o denacionalizaciji. Obiskovalci so si lahko v šoli ogledali tudi lovsko razstavo, izdelke domače obrti, ročna dela >n kulinarično razstavo. Tudi učenci so J*« svoje izdelke. Ob šesti uri so vsi °dšu proti dvorani, ki pa je bila premajhna za vse obiskovalce. Milan Kučan je odgovarjal na vprašanja. Med posameznimi sklopi vprašanj je zapela pevka in igralka Jerca Mrzel, na citre je zaigral Karli Gradišnik, nastopila pa je tudi skupina Modra kronika. Med gledalce so razdelili nagrade. Učenci pa smo se najbolj razveselili barvnega televizorja, ki gaje šoli poklonil Slovenijales. Zanj se lepo zahvaljujemo. ZVONKA POVŠE 3. r., OŠ Tržišče NEW SWING QUARTET Na kulturni dan, ki smo ga imeli 12. februarja, je pri nas gostoval New Swing Quartet. S svojim čudovitim petjem nas je popeljal v Severno Ameriko na plantaže, kjer so sužnji s petjem premagovali vsakdanje težave. Enourni nastop je bil za nas enkratno doživetje. Podobnih nastopov si na šoli še želimo. ROMANA, JANJA IN VESNA 6. r., Mladi novinar OŠ Dol. Toplice Ivan Marinč Minulo soboto so v navzočnosti prijateljev, znancev in sorodnikov na kočevskem pokopališču pokopali Ivana Marinča, gostilničarja iz Koprivnika. Pokojnik seje pred 67 leti rodil v Zapu-žah v Kostelu. Kot številni mladi fantje iz slovenskih družin se je aprila 1942 vključil v vrste partizanskih borcev v boju proti okupatorju naše lepe domovine. Po vojni se je vključil v delo pri obnovi porušene domovine, odprl gostilno v Koprivniku in dočakal upokojitev. Ves čas si je prizadeval, da bi na odročne in oddaljene kraje na Kočevskem poselili čimvečje število prebivalcev, vendar pri tem ni imel uspeha, ker je -bilo vedno mnogo ovir. V. D. POČITNIŠKI UTRINKI Počitnice m! niso bile všeč, ker sem imel gripo in ker sem se moral učiti. MATJAŽ Meni je bilo najlepše to, da sem lahko dolgo spala in se družila s prijatelji in prijateljicami. JELKA Najlepše mi je bilo v nedeljo, takrat sem imela rojstni dan. Prišli so prijatelji in prijatdjlC£' TONJA Počitnice so mi bile všeč, ker smo odšli na Krvavec. Tam je bilo veliko snega, da sem se lahko nasmučal. JANEZ Med počitnicami sem bil v Nemčiji pri prijateljih. Vsak dan smo odšli v gozd. Tam smo čistili trnje. ANTONI Zbrala LEA RACMAN 6. b., novin. krožek Vrabčki OŠ Artiče V SPOMIN Mama je mrtva, več ne skrbi, prostor njen pri mizi prazen stoji. Marsikaj kupiš za čisto zlato, mame zanj kupil nihče več ne bo. 2. marca bo minilo leto, odkar nas je nepričakovano zapustila naša draga MARIJA MANTELJ roj. Mrvar z Gorenjega Vrha pri Dobrniču 10 Težko verjamemo, da te ni, a tvoj grob je priča, da si se za vedno poslovila od nas. Žalostni smo, ker smo te izgubili, a ponosni, da smo te imeli. Tvoji najdražji ZAHVALA V 65. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, ate, stari ate, brat, stric in tast RUDI ŽAGAR iz Birčne vasi Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so nam vsestransko pomagali, nam izrekli sožalje in dragemu atu darovali cvetje, sveče in vence ter ga v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku. Zahvaljujemo se podjetjem Novoteks — predilnici in apreturi, Dani Mirna, KŽ Krki tozd Oskrba, Sekciji za promet Novo mesto, ZZB Birčna vas, Športnemu društvu, pevcem, govornikoma za besede slovesa ob grobu in gospodu kaplanu za lepo opravljen obred. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Vsem, ki ste nam v bolečem trenutku, ko nas je zapustil BORIS SAVNIK stali ob strani, izrekli ustno ali pisno sožalje, darovali cvetje ter ga z nami pospremili na poslednji poti, hvala. Zahvaljujemo se mediciske-mu osebju pljučnega oddelka Splošne bolnišnice v Novem mestu, upokojenskemu pevskemu zboru, pihalni godbi iz Novega mesta, Šentjer-nejskemu oktetu ter občinskemu odboru Zveze borcev Novo mesto. Zahvala vsem, ki ste ga cenili, spoštovali ter se ga boste spominjali z lepimi mislimi. Vsi njegovi Novo mesto, 24.2.1992 OSMRTNICA i V 32. letu starosti je nenadoma umrl naš sodelavec k VILI BRULC KV elektromonter iz Šentjerneja Od vestnega sodelavca smo se poslovili v torek, 25.02.1992, na pokopališču v Gabrju. KOLEKTIV PE ELEKTRO NOVO MESTO VI N A IVI - IVII V A IVI S posebno rubriko VI NAM — Ml VAM vam prihajamo naproti z oglasnim prostorom, ki bo ustrezal tako vaši dejavnosti in finančnim sredstvom kot potrošnikom, katerim so namenjene vaše ponudbe in storitve. V oglasnem prostoru v tej rubriki lahko ponudite svoje storitve številnim Dolenjcem in tudi drugim, ki morda čakajo prav na vas. Cena objave je 3.000 SLT, če bi želeli več prostora, bi za vsak nadaljnji trikolonski cm odšteli še 1.000 SLT. Objavo oglasov v rubriki VI IMAM — Ml VAM lahko naročite po tel. (068) 23-610 ali po telefaxu: (068) 24-898 Trgovina NANCA ' Vam nudi veliko izbiro j • maturantskih in birmanskih oblačil like Vašte 16 4 ©r • ženska krila, bluze in pletenine tel. (068) 28-875 • sposojo poročnih in obhajilnih oblek Frizerski salon »BRANKA« Pleš ko, Straža obvešča cenjene stranke, da od ponedeljka, 2. marca, posluje v Novem mestu na Dilančevi 7, tel. (068) 20-274 int. 2 Odprto od 8. do 19. ure, ob sobotah od 7. do 12. ure POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE Oklešen Leopold K Roku 77 Novo mesto tel. (068) 26-193 delovni čas: non stop • prodaja pogrebnega materiala • prevozi pokojnikov • izredno konkurenčne cene • kompletne storitve • brezplačen prevoz do 20 km • ureditev pokojnikov na domu Izdelovanje in prodaja lesenih briketov Srečko Daničič Ul. 12. Udarne brigade 38 Novo mesto Naročila na tel. (068) 26-160 od 8. do 9. ure in od 16. do 18. ure Prenovljena gostilna »PRI ROMANU«, Hudoklin Franc, Gabrje 130, tel. (068)85-628 vas vabi na • nedeljska kosila ceneje kot doma (po prednaročilu) • poročne, maturantske in druge svečanosti • ietne konference Pridite v prijetno gostilno, ki sprejme do 100 gostov! I I L I A Tehnična trgovina Novo mesto, Bršljin 21 tel./fax: (068) 27-197 nudi po ugodnih cenah: — radiatorje, peči, bojlerje — gorilce, cisterne, pipe — cevi, kable — motorne žage, belo tehniko — MONTAŽO centralne kurjave, vodovoda — SERVIS gorilcev Prvi zasebni pogrebnik na Dolenjskem in v Beli krajini ŠTEFAN GOLOVRŠKI v sodelovanju s cvetličarno VRTNICA nudi sledeče storitve: — prodajo celotne pogrebne opreme — prevoz posmrtnih ostankov — sprejem naročil, dostava cvetja in vencev ter aranžiranje — izkop in zasutje grobov — ureditev prostora za pokojnika na domu — organizacijo pevcev, godbe, duhovnika — urejanje vseh zelenih površin Storitve prilagodimo željam naročnikov! Prevozi cvetja in opreme do 20 km so brezplačni! Naše cene so 20% nižje! .Informacije in naročila: tel. 24-676, 84-547, 27-691,27-162 _ I ZAHVALA Ob boleči izgubi moža, očeta,, starega očeta VENČESLAVA ŽGAVCA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrekli sožalje, vsem sosedom in prijateljem, Zdravstvenemu domu. Komunalnemu podjetju, Frizerskemu podjetju, tovarni Beti in Rudniku Kanižarica. * Vsi njegovi Črnomelj, februar 1992 DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 29. februarja, bodo odprte v Novem mestu do 19. ure, drugod do 17. ure naslednje prodajalne živil: • Novo mesto: PC Mercator v Ločni • Šentjernej: Market Dolenjka • Dolenjske Toplice: prodajalna Rog • Žužemberk: Samopostrežba KZ • Straža: Market Dolenjka • Novo mesto, v nedeljo od 8. do 11. ure: prodajalna KZ, Gl. trg 4 • Črnomelj: prodajalna Pod lipo. tedenski koledar Četrtek, 27. februarja — Gabrijel Petek, 28. februaija — Roman Sobota, 29. februaija — Breda Nedelja, 1. marca — Albin Ponedeljek, 2. marca — Janja Torek, 3. marca — Milena Sreda, 4. marca — Kazimir LUNINE MENE 4. marca ob 14.22 — mlaj kino BREŽICE: 28. in 29. 2. (ob 20. uri) ameriška glasbena komedija Srečanje z Venero. ČRNOMELJ: 27.2. (ob 19. uri) film Pot upanja. 28.^2. (ob 19. uri) ameriški vohunski film Živi paket. KRMELJ: 29.2. ameriški zgodovinski film Jezus iz Nazareta, II. del. METLIKA: 28. (ob 19. uri) ameriški kriminalni film Milerjevo križišče. NOVO MESTO — DOM KULTURE: Od 27. do 29.2. (ob 18. in 20. uri) ameriški gangsterski film Billy Bathgate. 29. 2. (ob 16. uri) matineja Nikoli dokončana zgodba. 1. (ob 16., 18. in 20. uri) in 2.3. (ob 18. in 20. uri) ameriška komedija Doc Hollywood. SEVNICA: 28. 2. in 1. 3. ameriški zgodovinski film Jezus iz Nazareta, II. del. TREBNJE: 28. 2. in 1. 3. ameriška kriminalna drama Drugstore Cowboy. kmetijski stroji TRAKTOR IMT 539, nov, prodam. ®73-486. 845 IMT 549, dobro ohranjen, 560 delovnih ur, prodam ali menjam za IMT 539. ® 78-288. 870 TRAKTOR TV 826, NOV, zelo ugodno prodam. Bogdar. Gramc, Vel. Podlog 13, Leskovec, ® (0608) 75-749, sobota ali nedelja (061)554-545. 878 TRAKTOR IMT 560 prodam. * (0608)89-137. 879 TRAKTOR IMT 539, star 8 mesecev, 45 delovnih ur, prodam ali menjam za Tomo Vinkovič432. Rudi Kreserič, Male Vodenice 6, Kostanjevica na Krki. 880 TRAKTOR ZETOR 42, Ursus 35, trosilnik hlevskega gnoja in cisterno Crei-na prodam. ® 47-390. 905 ŽETVENI KOMBANJ, v zelo dobrem stanju, prodam. Cena ugodna. ® (0608)88-195. 916 FREZO za traktor IMT 539 in bočno kosilnico prodam. Mirko Verbič, K Roku 72, Novo mesto. 942 MOTOKULTIVATOR PSS Labin progres, s priključki, prodam. ® (068)64-253, po 15. uri. 947 motoma vozila Z 128, november 1987, dodatno opremljeno, prodam za 4000 DEM. ® (068)51-165. 847 HONDA CROSS 125, letnik 1991, prodam. ® (061 )783-541. 853 JUGO 45 skupaj ali po delih prodam. Janez Ovniček, Mali Orehek 6, Stopiče. 855 Dolenjska banka d.d. m Novo mesto Nov način varčevanja za mlade in njihove starše Mladim nikoli ne zmanjka potreb in želja, posebno še ob koncu oz. ob pričetku novega šolskega leta ali med počitnicami. Brez varčevanja za nakup šolskih potrebščin, plačilo stroškov šolanja ali za lepše počitnice kot nagrado za šolski uspeh ne gre. Zato je Ljubljanska banka pripravila novo obliko varčevanja za mlade in njihove starše, ki poleg zares ugodnih pogojev varčevanja omogoča najetje kredita. In kakšne so glavne značilnosti varčevanja? Varčevalec, ki se odloči za varčevanje za določen namen, sklene v banki posebno pogodbo. S tem se obveže, da bo vsaj tri mesece zapored na posebno mladinsko knjižico polagal svoje prihranke, banka pa mu bo polog obrestovala po obrestni meri, ki velja za nenamenske vloge, vezane nad eno leto. Pogodbo o namenskem varčevanju lahko sklene mladoletni varčevalec — imetnik mladinske bančne kartice, polnoleten dijak ali študent ali pa starši. Pogodba o namenskem varčevanju se lahko sklene za najmanj tri mesece in največ dvanajst mesecev. Najnižji znesek mesečnega pologa je tolarska protivrednost desetih nemških mark. Mesečni pologi so lahko različni, lahko jih je tudi več v mesecu. Poleg ugodnega obrestovanja ima mladinsko varčevanje še eno prednost — omogoča najetje kredita pod ugodnimi pogoji. Najkasneje 30 dni po izteku pogodbe o namenskem varčevanju lahko varčevalec banki predloži zahtevek za kredit. Podpisnik pogodbe o kreditu so lahko starši, skrbniki ali druge osebe, ki lahko jamčijo za redno odplačevanje. Odobreni znesek kredita prenese banka na običajno hranilno knjižico varčevalca, višina zneska pa ne sme presegati višine privarčevanih sredstev in obresti. Najnižji možni znesek kredita je protivrednost 100 nemških mark, najvišji pa v protivrednosti 2000 nemških mark, tudi če privarčevana sredstva presegajo ta znesek. Rok za poplačilo kredita je največ eno leto. Podrobnejše informacije o mladinskem varčevanju lahko dobite v vseh enotah Ljubljanske banke Dplenjske banke, d.d., Novo mesto. Vabimo vas k sodelovanju. /© ljubljanska banka DOLENJSKI LIST /I USTANOVITELJ IN IZDAJATELJ: Dolenjski list Novo mesto, p.o. Ž UREDNIŠTVO Drago Rusija (direktor In glavni urednik), Marjan Legan A (odgovorni uredniki, Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Bojan Budja, 'A Breda Dušič-Gornik, Anton Jakše, Mojca Leskovšek-Svete, Zdenka Ž Lindič-Dragaš, Martin Luzar, Milan Markelj (urednik Priloge). Pavel Perc in A Ivan Zoran. A IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 40 SLT, naročnina za 1. trime % sečje490 SLT; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva A ipd 980 SL T; za tujino 40 ameriških dolarjev ali 70 DM (ali druga tuia valuta v A (e/ vrednostij na leto A OGLASI: I cm v enem stolpcu za ekonomske oglase 650 SLT, na prvi ali A zadnji strani 1.300 SLT; za razpise, licitacijeipd 700 SLT. Mali oglasi do deset A besed 500 SLT, vsaka nadaljnia beseda 50 SLT. A ŽIRO RAČUN pri SDK Novo mesto št.: 52100-603-30624. Devizni račun 'A št : 52100-620-970-25731 -128-4405/9 (LB - Dolenjska banka d.d. Novo A mesto). A NASLOV Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 130. Tele-ž foni: uredništvo (068) 23-606, 24-200; ekonomska propaganda, naročniška A služba in fotolaboratorij 23-610; mali oglasi in zahvale 24-006; računovodstvo A 23-611; telefax: 24-898. Nenaročenih rokopisov in fotografi/ ne vračamo Na vy podlagi mnenja (št. 23—92) ministrstva za informiranje Republike Slovenije A spada Dolenjski list med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne A številke 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 odst. A Časopisni stavek, prelom in filmi: Grafika Novo mesto, p.o. Tisk: Ljudska Vy pravica, Ljubljana. ‘'AA/AA//////////////////////////////////////////////////// \ JUGO 45, letnik 1986, delno ohranjen prodam. ® 78-030 popoldan, 25-702 dopoldan. OPEL KADETT, letnik 1973, zelo dobro ohranjen, prodam. ® (068)47-363. 866 OLTCIT, nov, registriran, ugodno prodam. Cena 5800 DEM. ® (061)348-218. 867 R 4 TL, letnik 1983, registriran do 1992/7, prodam za 1700 DEM. -® (068)42-662. 868 126 PGL, letnik 1989, prodam. ® 28-906. 869 R 4, konec 88/89, dobro ohranjen, kupim. ® 25-986. 872 JUGO KORAL 55, letnik 1991, registriran do maja 1992, nujno prodam. ® 24-189 ali 21-503. 874 LADO RIVA, 12/88, prodam za 5.200 DEM. ® (068)51 -297. 876 FIAT 126 P, letnik 1980, registriran do 1.3.1992, tehnično brezhiben, prodam za 600 DEM. ® 42-205. 891 R 4 GTL, rdeč, letnik 1990, prodam. Jože Drab, Gornja Težka Voda 15, Novo mesto. 894 126 PGL, letnik 1987, in klano kostanjevo kolje prodam. ® 28-920, dopoldne. 899 LADO RIVA 1500, letnik 1988, registrirano do 1992/9, prodam ali menjam za R 4.® 25-837. 901 AUDI 100 CD DIESEL, letnik 1981, prodam. ® 43-592. 904 JUGO 45, december 1989,25000 km, kot nov, prodam. ® (0608)31-906. 907 LADO RIVA, letnik 1988, prodam. Rozman, Ždinja vas 22. 908 R 5, letnik 1990, in lado 1300, letnik 1989, prodam. ® (068)28-547. 910 JUGO 60, star dve leti, prodam. ® (068)23-240. 911 ZASTAVO 128, letnik december 1985, ugodno prodam. ® 26-777. 913 R 4 GTL, nov, neregistriran, in tovorni avto Z 650 AD, nosilnost 4600 kg, 5 m keson, cerada, prodam. ® 78-098. 915 DVA JUGA, letnika 1988 in 1991, prodam. ® 78-258. 917 Z 128, letnik 1990, prodam. Agrež, Stolovnik, Brestanica, ® 70-028. 919 R 4 GTL, letnik 1989, registriran do konca leta, prodam. ® 22-612. 920 R 5 CAMPUS, še neregistrirano, novo, nujno prodam za 5 % asneje kot v trgovini. ® 73-720, Vinko Sušterič. 921 126 P, letnik 1981, in R 4, celega ali po delih, prodam. ® 27-142. 923 JUGO 45, januar 1990, svetlo rdeče barve, registriran, prodam. Cena po dogovoru. ® 23-636. 926 R 4 GTL. novo, rdečo, ali staro eno leto, prodam ali zamenjam za starejšo. Dol. Kamence 27, Novo mesto. 928 Z 126 P, letnik 1988, prodam. ® 41-035. 933 TRABANT KARAVAN, star 4 leta, prevoženih 30000 km, dobro ohranjen, po ugodni ceni prodam. ® (068)56-273. 940 DIANO DAK, letnik 1983, ohranjeno, poceni prodam. ® 65-070. 941 AX TRS, september 1990, prevoženih 17000 km, prodam. ® (0608)61-761. 943 JUGO 45 A, letnik 1986, po delih prodam. Informacije vsak delavnik popoldne. Marjan Kastelic, Gabije 108, Brusnice. 950 OLTCIT, nov, neregistriran, prodam. ® 47-267. 954 (061)448-475. 590 ROLETE — ŽALUZIJE izdelujemo in montiramo po konkurenčnih cenah. J? (068)44-662. 717 Avtošola AŠA Mokronog, d.o. Slepšek 3, Mokronog Zaposlimo inštruktorje kategorije B, C, EkC. Organiziramo tečaj CPP v ponedeljek, 9. marca ob 17. uri. Informacije po tel.: (068) 49-565 Kovinska galanterija Konček Franc Izdelujemo opremo za trgovine in poslovne prostore kvalitetno in po konkurenčnih cenah. Prepričajte se in nas pokličite po tel. (068) 65-278 NE IZZIVAJTE NESREČE s slabimi zavorami! Te skrbi vas reši ZAVORNI SERVIS, saj z minimalnimi stroški popravimo zavore osebnih vozil, kombijev in traktorjev. Rajnovišče 6, Novo mesto, tel. 43-633. ( .................\ VALILNICA HUMEK. Sprejemamo naročila za enodnevne piščance, bele težke, rjave nesnice in graha-stc. Inf. po telefonu (068) 24-496 ali na naslov: Valilnica HUMEK, Irča vas 18, Novo mesto. (P3-81MO) Motel KOLINSKA Trebnje prireja na pustni torek, 3. marca,veselo pustovanje. Izvirne maske bodo nagrajene. Igral bo duo Gačnik, vstopnine ni. Vabljeni! REJA, Otočec, Šolska 6, prodaja 8 tednov stare kakovostne nesnice in bele piščance. Tel. (061) 454-330 obvestila NESNICE, mlade jarkice, pasme hi-sex, rjave, stare 3 mesece, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po zelo ugodni ceni. Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije, kličite od 17. do 22. ure vsak dan: Jože Zupančič, Otovec 12, Črnomelj, ® (068)52-806, gostilna Jože Cetin, Mostec 46, Dobova, » (0608)67-578. 487 MAŠKARADNE KOSTIME za otroke od enega do 14 let in dodatke prodam, pošljem. ® (061)266-940, od 10. ure dalje. 506 MAŠKARADNE OBLEKE za otroke prodam. Pošljem po povzetju. ® POPRAVLJAMO traktorske motorje vseh vrst. Pridemo na dom. ® (061)50-107. 854 NOVO EKSKLUZIVNO! Hišna mini valilnica (inkubator) kapacitete cca 90 komadov fazanjih jajčk, 70 kokošjih jajc, 35 gosjih jajc, 60 račjih jajc. Prospekte vam lahko pošljemo po pošti. Vse ostale informacije dobite na * (061)442-074 vsak dan od 9. do 19. ure razen sobote in nedelje. 888 KAVA, pražena, tip MINAS, uvoz, na zalogi vsak dan do 10 ton, cena veleprodajna 270,00 SLT/kg. STOK Badel, cena veleprodajna 440,00 SLT/1. Informacije na ® (062)223-382, fax (062)223-364. 6—TEDENSKE rjave in grahaste jarkice ter bele piščance bomo prodajali i= zavarovalnica triglav w£/ poslovna enota Novo mesto ZAGREBŠKA 2 68000 NOVO MESTO vabi k sodelovanju za naslednja prosta dela in naloge: - ZAVAROVALNEGA ZASTOPNIKA ZA ZA-STOP KOČEVJE POGOJI. — Končana višja ali srednja šola katerekoli smeri, dve leti delovnih izkušenj Sprejeti kandidati bodo morali opraviti 4-mesečno poskusno Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v osmih dneh po objavi na naslov: ZAVAROVALNICA TRIGLAV d.d. NOVO MESTO, ZAGREBŠKA 2, 68000 NOVO MESTO Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po končanem roku za sprejem pisnih vlog. • Male oglase sprejemamo ob vsakem času, S n S in sicer prek t.i. telefonske tajnice na ste- • J J vilki (068) 24-006, ob ponedeljkih od 20. J j, • do 22. ure po telefonu (068) 23-343, lah- S S ko pa jih oddate tudi osebno v oglasni S J službi na Glavnem trgu 24 v Novem • * J mestu. { NAROČILNICA Naročam tednik Dolenjski list. Pošiljajte mi ga na naslov Priimek in ime: Ulica in hišna št.: ____ Poštna številka in kraj.: Št. osebne izkaznice:___ od 7. marca 1992 dalje. Prevolšek, Čatež, ® 48-366. 934 PC AT RAČUNALNIKI, komponenta, programska oprema; po naročilu, neposredna nabava in servisiranje na domu. Kvalitetno in ugodno. ® (061)345-412, po 15. uri. 952 preklici ANICA NOSE, Leskovec 12, Brusnice, opozarjam, da se ne dela kakršnakoli škoda in urejanje meja na parcelah št. 2112 in 2237 brez lastnika. Če tega ne bodo upoštevali, jih bom sodno preganjala. 889 posest STARO KMETIJO v okolici Brežic, v izmeri 1 ha, z vinogradom in sadovnjakom, ugodno prodam. ® (0608)61-556 617 PARCELO (2700 m2) pri Brežicah (Zg. Pohanca), zazidljivo, s hišno številko, dovoz urejen, prodam. Cena po dogovoru. ® (061)558-336, dopoldne od 8. do 10. ure. 844 SMREKOV GOZD, v izmeri 8582 m2, v Beli krajini, na Vahti, v bližini vasi Jugorje, ob asfaltni cesti, prodam. ® (061 )576-633. od 17. do 20. ure. 850 STAREJŠO HIŠO — Breg pri Ribnici (12 a vrta, 21 a gozda) prodam. ® (061) 781-013. 851 VIKEND v Starih Žagah, 7 km od Dolenjskih Toplic, s potočkom na parceli, primeren za počitek, prodam. Informacije na ® (061)317-418 ali (061)644-012. 852 VINOGRAD v Dolu pri Podbočju, star 6 let, s 300 trtami in hramom, ob asfaltni cesti, prodam. ® (0608)60-352. 865 ZEMLJIŠČE v izmeri 4,75 arov, s starejšo hišo, prodamo na lepi lokaciji v centru Trebnjega. ® (061)51-001, (068) 44-587. 871 HIŠO, zgrajeno do I. plošče, prodam. ® (061)106-574. 873 HIŠO v centru Novega mesta prodam. ® (068) 22-377 ali 87-215, zvečer. 877 VINOGRAD z zidanico, blizu Cerkelj ob Krki, prodam. Cena po dogovoru. ® (068)42-650. 882 VINOGRAD 11 a-starejši nasad, v Ljubnu ob asfaltu in električni napeljavi, montažna gradnja zidanice, prodam. ® (062) 33-969 ali (062)34-119. 884 NJIVO (zelnik) 2200 m2, v neposred- nji bližini vasi Stari trg ob Kolpi, prodam. ® (068)22-418 ali (061 )482-070. 887 NJIVO, 55 a, na Goleku pri Leskovcu, ugodno prodam. ® (0608)33-388. 890 VINOGRAD v Straški gori (zidanica, elektrika, voda) prodam. ® 86-144.900 HIŠO, pokrito, v novem naselju na Otočcu prodam. ® 27-382. 909 ZAZIDLJIVO PARCELO, v velikosti 1000 m2, na zelo lepi legi, 5 km iz Novega mesta, z vso urejeno dokumentacijo, zelo ugodno prodam ali menjam, e (068)85-668. 912 NA LEPI in sončni legi v bližini Novega mesta prodam brunarico (7 x 4), s sadovnjakom (14 arov zemlje). Cena po dogovoru, o (068)65-733, popoldne in 21-570, dopoldne. 922 OPUŠČEN VINOGRAD (49 a), z možnostjo gradnje, v okolici Brežic, poceni prodam ali menjam za osebni avto. c (0608)77-122. 924 TRAVNIK (72 a) na Dobravi na Dal-njem Vrhu prodam, o 78-205. 929 V HRAŠTJU pri Šentjerneju prodam 8 arov vinograda, e (0608)60-272, popoldne. 931 PARCELO (4 ha njiva, travnik, gozd) v okolici Krškega prodam. 5 (0608)33-740, od 20. do 21. ure. 935 PRI MULJAVI prodam zasajen vikend z lesenim bivakom (3000 m2) za cca 17000 DEM. t (061)451-128. 937 TRAVNIK (4812 m2) v okolici Šentjerneja (v Peklu) prodam. » (068)41 -166. 944 HIŠO na Ratežu, v IV. gradbeni fazi. --------------------------- obrtni prostor izdelan, prodamo. ® 28-850,21-218. 163 PRODAM 27 a vinograda na Ravneh pri Velikem Trnu v okolici Krškega. 9 (0608)31-681, zjutraj do 8. ure ali zvečer. PRODAM dvosobno stanovanje (6® msj9'b1ižini Novega mesta (20 km). 9 (068)26-283 po 19. uri. prodam KRAVO, brejo 8 mesecev, prodam Udovč, Vrhovo 14, Mirna Peč. 849 DIATONIČNO HARMONIKO (Alojz Prostor) poceni prodam. ® (068) 42-827, zvečer. 856; ZAMRZOVALNO SKRINJO (210 1), novo, prodam. Anica Pograjc, Poljane 2, Žužemberk. 857 PRODAM bukova in gabrova drva ter kostanjevo kolje. ® 78-113. 858r STROJ za izdelavo cementne strešne' opeke prodam. ® (061)81-545. 8611 MIZARSKO tračno žago (pant žago) prodam. Ciril Jakše, Uršna sela 118 a. • PRODAM 2 strešni okni in 4 platišča z gumami za Zastavo. ®. 25-000. KRAVO s teletom in vinogradniško kolje prodam. ® 26-726. 863 CISTERNO 2200 1, rabljeno, prodam. ® 23-487. 875: TRAKTOR ZETOR 5718, gumi voz— 16 col in kozolec topler prodam. Stane Pekolj, Zagorica 7, Dobrnič. 885 KOLERABO, korenje, peso in par juncev (delovnih) prodam. ® 73-317. 886 SENO in otavo prodam. Lesjak, Ra-govska 5, Novo mesto. 893 OLJNI GORILEC Klokner KL 4 prodam. ® 27-646. 895 POHIŠTVO za dnevno sobo, kompletno, prodam. Nad mlini 57, Novo mesto. 897 PRODAM žago za razrez hlodovine Folgater pini—kaj 65 cm. ® (061)789-051. 902 TELICO, brejo 8 mesecev, simentalko, prodam. Alojz Zamida, Uršna sela 68. 903 PRODAM 120 m3 smrekovega lesa, rezan les po 270 DEM/m3, hlodi po 140 DEM/m3. ® (068)85-347. 906 j NOVO GORSKO KOLO PINA-RELLO in novo motorno žago ugodno prodam. ® 85-835, od 18. do 19. ure. 914 KOBILO, staro tri leta, brejo 10 mesecev, težko 600 kg, temne barve, prodam ali menjam za govedo. Dol. Kamence 27, Novo mesto. 925 PRALNI STROJ GORENJE 201, star 10 let, generalno obnovljen, po ugodni ceni prodam. » 23-636. 927 BREJE KRAVE in telice prodam. ® 78-036. 930 KRAVO SIVKO, brejo 7 mesecev, plug Slavonac in motorno škropilnico predam. Kužnik, Podlisec 4, Dobrnič, » 40-884. 932 : RABLJEN ŠTEDILNIK (4 elektrika, 2 plin) in pralni stroj prodam ali menjam za drva. ® 22-249. 939 »OBELPONKE« in pipe, vinogradniške (slivove), prodam. ® 52-473. 948 HRIBOVSKO SENO (3000 kg) prodam. ® 26-550. 949 MIZARSKO tračno žago (pant žago) prodam. ,t: 73-631. 953 SENO, večjo količino, v Straži, prodam. ® (068)86-137. 955 razno PIANINO ali električni klavir za učenje najamem, pozneje lahko tudi odku-pim. o (068)20-374. 843 TRGOVINSKE IN PISARNIŠKE prostore, v skupni izmeri 400 m2, s telefonom v Krškem v Obrtniški ulici, oddam v najem ali prodam o (068)46-525. 864 V SREDIŠČU Brežic oddam lokal (2 prostora) najboljšemu ponudniku. ° (0608)61-292. 881 KIOSK za pripravo hitre kuhinje, z /opremo, ugodno prodam. (068)40-311. ) GROB na Šmihelskem pokopališču oddam. a. (064)323-872. 896 OPREMLJEN LOKAL (20 m2) v ovem mestu na Cesti herojev in opre- (35 v Sevnic' oddam, t 068)25-259. 936 ' BLIŽINI Novega mesta txidam v lajem cdo ah polovico hiše z delavnico w m-)- Naslov v oglasnem oddelku. 938 V VARSTVO vzamem otroke, a 21-951 službo dobi 95?®® v tr80vlr>i z živili zaposlim, a (6-286. 846 DEKLE dobi delo v okrepčevalnici na Otočcu, s 85-150, interna 23. 859 DVE DEKLETI za delo v gostilni zaposlimo. c 50-125. 860 HONORARNO DELO nudim, lasten prevoz, a 23-640. 898 STE BREZ zaposlitve, želite dober zaslužek? Pokličite s (0608)75-553! 946 stanovanja GARSONJERO na Cesti herojev 22 prodam, us 25-338 ali 28-008. 892 ženitne ponudbe KMEČKI FANT. star 30 let, bi rad spoznal kmečko dekle, staro od 25 do 30 let. Šifra: »POMLAD«. 848 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, babice, prababice, sestre in tete AMALIJE GREGORČIČ z Gomile 3, Mirna se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, de-ovmm organizacijam, Zvezi borcev ter Lovski družini za izraženo soža-!je, podarjeno cvetje ter spremstvo na zadnji poti. Lepa hvala tudi zdravstvenemu osebju za skrb in nego, g. Kosu za poslovilne besede, g. župniku za opravljen obred ter pevcem za žalostinke. Žalujoči: vsi njeni Gomila, 18.2.1992 j l ) : 1 i ir i : ir ZAHVALA Ob smrti naše drage mame MARIJE SVETIČ iz Obrha pri Dragatušu se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste naši mami prinesli vence in cvetje, jo pospremili na njeni zadnji poti, nam pa izrekli sožalje. Hvala tudi Rokometnemu klubu Črnomelj, sodelavkam in sodelavcem podjetja Belt Črnomelj, IMV, Tovarna posebnih vozil Novo mesto, Osnovne šole Karel Destovnik Kajuh Ljubljana m Avtu Kočevje ter vaščanom za vso pomoč, govornikoma in gospodu župniku za obred. Njeni otroci z družinami Obrh, 20. februaija 1992 ZAHVALA Skrb, delo in trpljenje. Franci, težko bilo je življenje Ljubil si polje in vinograd, a kruta usoda hotela tvoje je življenje. V 50. letu starosti nas je nepričakovano zapustil naš dragi mož, brat in stric FRANC ZIDAR V SPOMIN 27. februaija mineva leto dni, odkar nas je zapustila draga mama MARIJA STRAJNAR Vel. Cikava 4, Novo mesto Njen dom za vedno praženje ostal, a v naših srcih žalost je ostala. Hvala vsem, ki obiskujete njen grob in ji prižigate sveče. Vsi njeni ZAHVALA V 63. letu starosti nas je zapustil naš ata JOŽE MARINČIČ iz Breze 20 pri Trebnjem Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in delovnim organizacijam Termotehniki Novo mesto, OS Mirna za darovano cvetje, sveče, izrečena sožalja ter spremstvo pokojnega na zadnji poti. Zahvala velja tudi GD Občine, govorniku Stanetu Gorcu za poslovilne besede, pevcem, Društvu upokojencev za zapete žalostinke in gospodu župniku za lepo opravljen pogreb. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA V 78. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče in brat JANEZ FRICELJ iz Velike Lahinje 14 pri Črnomlju Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam izrekli sožalje, nam pomagali in pokojnemu darovali cvetje ter vence in ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala Rudniku Kanižarica, Iskri Črnomelj ter Beti Črnomelj. Zahvala velja tudi gospodu kaplanu za opravljen obred. VSEM ŠE ENKRAT HVALA! Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA V 68. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric FRANC KMETIČ iz Črnomlja ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, prababice in praprababice FRANČIŠKE JAMNIK se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste pokojno pospremili na njeni zadnji poti, nam izrekli pisna in ustna sožalja, darovali cvetje in bili z nami v teh težkih trenutkih. Zahvala velja zdravniku g. dr. Koklju, kije mami doma lajšal bolečine, zdravnikom in osebju kirurškega oddelka — oddelka za intenzivno nego v Splošni bolnišnici Novo mesto. Iskrena hvala g. župniku za opravljen obred in pevcem za ganljive poslovilne pesmi. Vsi njeni Trebnje, dne 18. februaija 1992 ZAHVALA Skrb, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje. Ljubil si polja, vinske gore, a kruta usoda hotela, da ločil si se od nje. V 72. letu starosti nas je nenadoma zapustil oče, stari oče, brat in stric FRANC NAHTIGAL Brezje 7, Trebelno Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom za vsestransko pomoč in vsem, ki ste sočustvovali z nami, izrazili sožalje, podarili cvetje in pokojnega pospremili k zadnjemu počitku. Zahvala velja tudi pevcem za zapete žalostinke in gospodu župniku za opravljen obred. Žalujoči: sin Franci z družino, sestra in ostalo sorodstvo ZAHVALA Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpela sem, in večni mir mi zaželite Po dolgi in težki bolezni nas je zapustila naša nadvse dobra žena, mama, stara mama, babica, sestra, teta in botra DANICA ŠTEBLAJ roj. Brajer iz Gor. Radulj § pri Bučki Trebelno Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za podarjene vence in cvetje in sožalje ter spremstvo na zadnji Poti. Zahvala velja tudi župniku in pevopm za lepe žalostinke. Še enkrat vsem hvna Vsi njegovi Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom in prijateljem za vsestransko pomoč in cvetje. Lepo se zahvaljujemo trgovskemu podjetju Dolenjka, OŠ Loka, govornikoma za tople besede slovesa, godbi in gospodu župniku za lepo opravljen obred. Posebej se zahvaljujemo dr. Macanu in dr. Bostiču za pomoč v najtežjih trenutkih bolezni. Hvala vsem, ki ste pokojnega v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi V globoki žalosti je težko najti besede zahvale. Hvala vsem sorodnikom prijateljem in sosedom za vsa ustna in pisna sožalja, darovane vence, cvetje, sveče in maše, vsem, ki ste našo mamo pospremili na njeni zadnji poti. Posebno pa se zahvaljujemo sosedom Pregrad, Kotar, Vene in Kužem za vsestransko pomoč, pljučnemu oddelku Splošne bolnišnice v Novem mestu in ZD Sevnica za lajšanje bolezni. Zahvaljujemo se tudi pevcem za zapete žalostinke, govornici Stanki Kos za ganljive besede slovesa ob odprtem grobu. Hvala tudi gospodu župniku za lepo opravljen obred. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Vsi njeni ZAHVALA V 85. letu starosti nas je zapustila naša draga žena, mama, sestra, babica in teta MARIJA VIDMAR s Sel pri Ratežu Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom in prijateljem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali, sočustvovali z nami in darovali cvetje. Zahvaljujemo se pihalni godbi Novo mesto in pevcem Dolenjskega okteta, gospodu župniku za lepo opravljen obred, govorniku za poslovilne besede ter vsem. ki ste pokojno pospremili na zadnji poti. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Ljubezen, zvestoba, trud in trpljenje, skrb za nas. mama. to bilo je vaše življenje. Ljubili ste nas. dom, vse naše ljudi, ne bomo pozabili, kako dobri sle bili. V 79. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama. stara mama. sestra in teta NEŽKA PAPEŽ z Velike Strmiee 12 Najlepše se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam kakorkoli pomagali, darovali cvetje in pokojno mamo spremili k zadnjemu počitku. Posebno zahvalo izrekamo osebju Splošne bolnišnice Novo mesto ter zdravstvenemu osebju Zdravstvenega doma Mokronog. Hvala vsem za podarjene vence, govornikom za poslovilne besede pred domačo hišo in ob grobu, pevcem za zapete žalostinke in gospodu župniku za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni Stane Urek gledati 5 sednik sveta krajevne skupnosti a Trebelno. Sicer je domačin, doma 5 z Drečjega Vrha in je tukajšnje H ljudi dobro poznal, pa vendar; ko J je dal prve konkretne pobude, so \ bili ljudje do njih zelo nezaupljivi J Vse tja po vojni so ti kraji in ljudje ^ premalo dobili, zato so bili tudi do ^ novih pobud nezaupljivi. Bali so * se, da bodo morali zopet na led \ Ko pa so se začele prve stvari J uresničevati, so tudi na delo kra-' jevne skupnosti začeli S drugače. ' Ker spada trebeljansko območ-\ je med najbolj zaostale predele S trebanjske občine, je bilo delo za ' Staneta še toliko težje. Naselja so H raztresena po hribčkih in so med s - ’TV ‘' ’ ’ S s ! N S S * s s s H N s s * * * sabo zelo oddaljena. Tisti, ki imajo te kraje radi in so nanje navezani, kljubujejo na tej zemlji kakor nekoč njihovi dedje in pradedje. Tudi Stane meni, da je lahko tudi v teh, od mesta oddaljenih krajih lepo, da se da tudi tu kaj ustvariti Pred devetimi leti, ko je postal predsednik, je bilo življenje v teh krajih precej drugačno. Ljudje so bili brez telefona, cestne povezave med vasmi in j samim Trebelnim so bile slabe ali jih sploh ni bilo in tudi vodovoda marsikje niso imeli. Stane ali, kot sam rad poudari, celotno vodstvo krajevne skupnosti je začutilo, da je zadnji čas, da se začnejo razvijati tudi njihovi kraji. Najprej so se odločili za telefon. Zgradili so telefonsko centralo v Mokronogu in telefonsko omrežje po celi krajevni skupnosti, od vasi do vasi V prek 210 domovih je prvič zazvonil telefon. Za to so potrebo vali dobrih pet let, odločili so je za samoprispevek, solidarnostno gradnjo in naredili prek 21 tisoč delovnih ur. Ljudje pa so zelo potrebovali tudi ceste, saj jih je bilo asfaltiranih le 2,5 kilometra v celotni krajevni skupnosti. Stanetova ekipa je do sedaj asfaltirala polovico cest, predvsem pomembnejše odseke, vse ceste pa so razširili, da so prevozne do vsake hiše. Zgradili so precej vodovodov, nanj čakajo le še štirje zaselki Podoba teh krajev seje vendarle začela spreminjati, v zadnjem času ostaja doma tudi vse več mladih in to je velika pridobitev. Čeprav sem imela namen pisati predvsem o Stanetu Ureku, pa le nisem mogla mimo teh ljudi, ki so v zadnjih letih mnogo pridobili in v vseh teh pridobitvah je veliko Stanetove zagnanosti, volje in odločnosti. Ljudje so zopet dobili zaupanje, življenje se jim je spremenilo na bolje. Stane pozna svoje kraje tudi po službeni strani, saj dela kot kmetijski tehnik pri zadružni enoti Mokronog — Trebelno. Ljudi srečuje pri odkupih živine. V teh krajih se ljudje ukvarjajo predvsem z oddajo mleka in rejo živine. Tudi Stane ima doma kmetijo in pozna stiske teh ljudi tudi s te strani Stane je sicer zgovoren mož srednjih let, vendar o sebi nerad govori in ker je bilo že od nekdaj življenje tu težko, so znali biti ljudje skromni, kot je bila skromna njihova zemlja. Očitno je tudi Stanetu ostala v krvi ta skromnost, vendar ljudje dobro vedo, kaj je naredil zanje. J. DORNIŽ 1 i Podarim — dobim avto AX-First HRASTUI.JE PRI ŠKOCJANU — Za nedeljsko žrebanje akcije Podarim — dobim je bilo v velikem bobnu 130.000 kartic, zanj pa pripravljenih 590 nagrad, med katerimi sta bila tudi dva avtomobila. Prvi se je odpeljal v Kamnik, drugi pa na Dolenjsko k 38-letni gospodinji Mileni Vene iz Hrastulj pri Škocjanu. Letos je to prva velika nagrada omenjene akcije, ki je odšla na Dolenjsko, pa še to je dobila Ljubljančanka. Milenina družina seje šetepred štirimi leti preselila iz Ljubljane v Škocjan, možev rojstni kraj. »Živimo dobro, vendar le ob eni plači. Z možem sva ravno razmišljala, kako bi staro lado zamenjala za kaj boljšega. Pa je prišlo in dvakrat nas je obiskala sreča«, sedaj, ko si je od telefonskih klicev že nekolikanj opomogla, pripoveduje srečna dobitnica Milena Vene. »Tudi kartic nismo kupili. Vsak torek je na radiu Ljubljana kontaktna oddaja in imela sem srečo, da so dvignili slušalko na moj klic. Morala sem povedati pet nagrad iz akcije Podarim — dobim in za nagrado so mi takoj poslali deset kartic. Tri sva z možem vrgla v nabiralnik, preostale pa imam še danes v torbi. Ko sem v ponedeljek še enkrat Bo Flekov mlin še zaživel? Nekoč v ponos, danes zapisan propadu — Ribiči bi ga radi obnovili — Lep prostor za gojenje rib ČRNOMELJ — Le kdo od starih Črnomaljcev ne pozna starega Fleko-vega mlina, ki je bil včasih mestu in meščanom v ponos. Pod Suhim mostom, na levem bregu Lahinje, je ves strohnjen, zapisan propadu. Ker pa njegov nastanek sega daleč nazaj v zgodovino Črnomlja, sodi v kulturno dediščino mesta in prav bi bilo, da zopet zaživi. Mlin bi bil potreben temeljite obnove, zato je Miralem Čatovič, ki dela na oddelku za družbeni razvoj in stano- 31. TEKMOVANJE SALAMARJEV SEVNICA — Bliža se 10. marec, ko se vsako leto ob 15. uri, že tri desetletja srečujejo v Vrtovškovi gostilni v Sevnici na pokušnji domačih salam in klobas izdelovalci teh dobrot in seveda še številnejši ljubitelji dobre kapljice in vesele družbe. Ti pridejo poskusit salame in klobase, kijih prineso izdelovalci iz številnih slovenskih krajev. Tekmovalcev in obiskovalcev je vsako leto več, saj so na lanski jubilejni, 30. salamiadi ocenjevali že kar 70 primerkov. Odbor sa-lamarjev vabi vse, ki bi se tudi letos radi preizkusili na tekmovanju, naj prineso svoje izdelke v gostilno Vrtovšek v nedeljo, 8. marca, ali najpozneje v ponedeljek, 9. marca, dopoldne, da jih bodo pregledali strokovnjaki. Za tekmovalce je glavni pokrovitelj M-Agrokombinat Krško s sopokrovitelji spet pripravil bogate nagrade. vanjsko gospodarstvo, hkrati pa je član črnomaljske ribiške družine, predlagal občinskemu izvršnemu svetu, da bi občina mlin odkupila. Spodnji del mlina je bil po vojni nacionaliziran, zgornji pa je ostal lastnici. Prostore, ki še zdaleč ne ustrezajo za bivanje, lastnica oddaja ljudem brez stanovanj. Z zakonom o denacionalizaciji bo lahko mlin v celoti pripadal lastnici. Vendar ta do sedaj ni pokazala nobenega zanimanja, da bi ga obnavljala, ker bi jo celotna preureditev stala več kot nova gradnja. Zato ribiči predlagajo, naj občina mlin odkupi, oni pa ga bodo obnovili s prostovoljnim delom, seveda v skladu z zahtevami zavoda za naravno in kulturno dediščino. Sedaj, ko gradijo na Lahinji čistilne naprave in ko se bo umaknila klavnica, bo tudi voda postala čistejša. Zato so ribiči še bolj zainteresirani za obnovo mlina. Načrtujejo, da bi v spodnjih prostorih lahko gojili ribe, odprli ribarnico, zgoraj pa bi imeli poslovne prostore. Za obnovo mlina se zanimajo tudi lovci in mladinci. Obnovili pa ne bi le mlina, počistili in uredili bi tudi njegovo okolico. Čez čas bi zgradili tudi peš poti ob Lahinji do Vojne vasi. Nekoč vitalni del Črnomlja bi lahko zopet zaživel. J. DORNIŽ • Umetnost modrosti je v tem, da vemo, kaj je treba spregledati. (James) l2|g Čakajoč na Michelangela Računalniški virus grozi — Zdravilo ima Atlantis gledala žrebanje v akciji Podarim — dobim, sem videla plavalca Igotja Majcna, kako globoko v boben je segel po mojo kartico in jo izvlekel že vso zmečkano. Tudi ob ponovljenem žrebanju sem bila vsa iz sebe in komaj sedaj res verjamem, da niso bile le nedeljske sanje«, pripoveduje Milena, ki lahko kmalu pričakuje, da bo pred njihovo novo hišo stal AX-First, vreden 735.000 tolarjev. J. PAVLIN »Halo, tukaj je bralec Dolenjca!« Mokronogu so pomoč zaradi toče dobili le trije - V Krškem velika korupcija’ -V Libm delajo, ne pa garajo - »Sram me je, kaj počnejo krščanski demokrati« »Toča je udarila javno in povsod, pomoč pa se je delila tajno,« je danes aktualno temo iz mokronoških ulic začela Angela B. iz Brune vasi. Resje, da je nekaterim vzelo več, saj so tudi več imeli, res pa je tudi, da toča ni za svoj napad izbrala le treh lastnikov polj v mokronoški dolini. O tem, da so le trije dobili pomoč, je povprašala tudi trebanjska občinska moža, gospoda Koželja in Metelka, in dobila zagotovilo, da je bila pomoč razdeljena pravično. Angela ju razume in upa, da bo tako pravično tudi pri delitvi davkov. Anica iz okolice Rake (naslov hranimo v uredništvu) nas je poklicala v imenu tistih v krški občini, ki že nekaj časa šušljajo o korupciji med Nuklearno elektrarno in Sava-projektom. Zanimajo resnica in se sprašuje, zakaj pristojne službe nič ne ukrenejo. V Labodovi tovarni Libna v Krškem so nekateri delavci ogorčeni nad rubriko »Halo, tukaj je...«, kjer je pisalo, da delavke v tem obratu garajo kot črna živina, nadrejeni pa jim ne privoščijo niti tople besede. Poklicala nas je delavka te tovarne, ki je v njej zaposlena že več kot 26 let. Povedala je, da je v Halo, tukaj Dolenjski list! Novinarji Dolenjskega lista si želimo v bodoče več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati,zato pa je lažje telefonirati. Ce vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev. Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet, poiskali odgovor na vaše vprašanje ali kaj podobnega. Pokličete nas lahko vsak četrtek zvečer, med 18. in 19. uro na telefon (068) 2.3-606. Eden od dežurnih novinarjev vam bo rad prisluhnil. zadnjem času v tej Labodovi tovarni res več dela, kar je dobro. »Garamo pa ne! Res delamo tudi ob sobotah, saj nam to narekuje 100-odst. izvozni plan. Ko ne bo dela, bomo pa vsi doma. Ob tej zagnanosti včasih res zmanjka časa, da bi kramljali. Za obveščanje dobro služijo Letos spet ribniški karneval Spremljala ga bo TV RIBNICA Z namenom, da bi pustni karneval v Ribnici prerasel v tradicionalno prireditev, so se fantje iz Goriče vasi in še nekaterih drugih okoliških vasi že v začetku letošnjega leta organizirali v Pustno društvo. Za generalnega pokrovitelja prireditve so pridobili Pivovarno Union iz Ljubljane, denarno pa so jim priskočili na pomoč tudi številni domači obrtniki in podjetja. V ogled prireditev se bo letos vključil Slovenijaturist, karnevalni sprevod pa bo posnela tudi televizija. Pričetek pustovanja v Ribnici bo že jutri ob 9. uri dopoldan, ko bodo v pustnem paviljonu sredi Ribnice ob predpustnem rajanju predvajali video posnetke minulih karnevalov. V soboto ob 19. uri bo gostoval butalski parlament iz Cerknice, po humorističnem zasedanju pa bo v Športnem centru pustni ples s skupino Pop design. Osrednja prireditev bo pustni sprevod, ki bo krenil v nedeljo ob 14. uri iz Goriče vasi proti Ribnici in bo letos v znamenju pretekle vojne vihre na Ribniškem. PUSTNI VESELI VEČER OTOČEC KUD Otočec je za to soboto, 29. februarja, pripravil pustni veseli večer. Začel se bo ob 19.30 v kulturnem domu. Domačini so pripravili obilo pustnemu času primerne zabave, poseben zabavni program in nato še rajanje. oglasne deske, naša radijska postaja, Labodovo glasilo in drugo,« je dodala. Oče otrok, ki obiskujejo osnovno šolo v Mirni Peči, nas je poklical v zvezi s krajo 40 kilogramov svinine na tej šoli. Prav je dal tistemu, ki jo je odnesel, sicer bi se še pokvarila, saj se mirnopeš-ki otroci ne spomnijo, kdaj so nazadnje za malico jedli svinino. »Skočil bi mu v glavo!« se je nad predsednikom Peterletom jezil Anton Kunc z Dol. Polja pri Straži. »Sram meje, kaj delajo krščanski demokrati. Sedaj imamo krščansko enoumje in obeta se nam Bangladeš. Peterleta je potrebno zamenjati čimprej, dokler skupaj z njim ne potonemo«, je komentiral najnovejše predsednikove namere. J. P. Prihodnji petek, 6. marca, naj bi računalnikarjem po svetu siveli lasje. Tega dne naj bi udaril računalniški virus Michelangelo in na vseh okuženih računalnikih s samodejnim formatiranjem zbrisal vse podatke na trdem disku. Gre za težko odkriljiv virus, ki se na osebne računalnike prenaša z okuženimi disketami. Ker na slovenskih računalnikih teče ogromno piratskih kopij programov, so seveda možnosti, da je prišlo do večjega okuženja, precejšnje. Krika in vika okoli računalniških virusov je sicer veliko in pogosto ga spremlja veliko grmenja, a malo dežja, vendar je le dobro poskrbeti za elektronskega pomočnika. Zdravilo zoper zločesti virus prodaja podjetje Atlantis, in sicer program An-tiVirus znane programske hiše Norton. Program zanesljivo odkrije poleg kakih tisoč drugih virusov tudi virus Michelangelo in ga uniči. Seveda je treba PRSTAN V KROFU DOLENJSKE TOPLICE — Tudi letos bodo v Zdravilišču Dolenjske Toplice pripravili veselo pustovanje na samo pustno soboto. Poleg slastnih krofov bodo na voljo vse dobrote priznane topliške kuhinje. Vikend paket za dve osebi v Zdravilišču Strunjan, večerja v restavraciji »Rog«, ure jahanja na Otočcu — so samo nekatere izmed nagrad, kijih bo žirija obiskovalcev podelila najlepšim maskam. Vsi, ki boste kupili krofe ta večer, pa boste — z malce sreče — preživeli brezplačno vikend v Dolenjskih Toplicah ali pa odšli domov bogatejši za zlat prstan. Ti dve nagradi bodo namreč topliški kuharji »zapekli« v krofe. Za dobro glasbo za vse okuse pa bo poskrbel hišni ansambel »Razdobje«. »cepljenje« računalnika opraviti pred petkom. Disketa s programom in plačano poštnino stane 100 sit, naročite pa jo lahko pismeno na anslov: Atlantis, Cankarjeva lOb, Ljubljana, ali po telefonu (061)221-608. Začasna rešitev pred »Michelangelom« je nastavitev interne ure na računalniku na 7. marec. To prepreči virusno formatiranje trdega diska, vendar pa samega virusa ne uniči. Nagrade za pravočasne plačnike DL Silva za Frančiško NOVO MESTO — Izmed naročnikov, ki so pravočasno plačali naročnino za I. trimesečje za Dolenjski list, smo v torek zjutraj izžrebali Frančiško Ožbolt iz Žužemberka 169, ki prebira naš časopis že od leta 1976. Po zaslugi Janka Muhiča iz Postojne bo radio z dvojnim kasetofonom tokrat veselo igral v Suhi krajini Med naročnike bomo razdelili še 3 silve, ki sta jih prispevali podjetji Račka, Cesta komandanta Staneta 34, Novo mesto, tel in fax. (068) 21-058, kjer je poleg računalnikov pod ugodnimi pogoji mogoče kupiti še vse, kar spada zraven, in Suha krajina Commerce z Dvora, tel (068) 87-470, kjer lahko poleg sedežnih garnitur po izredno ugodnih cenah najdete še marsikaj za opremo svojega doma. Naslednjo silvo bomo podelili prihodnji torek, zato pohitite s plačilom naročnine. TRETJA DOBITNICA - Takole je Janko Muhič iz Postojne iz kupa plačanih položnic potegnil prav Ožboltovo. Lestvica narodnozabavne glasbe a studio Studia D in Dolenjskega lista Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado NEVENKI RAMOVŠ iz Šentruperta. Nagrajenki čestitamo! Lestvica je ta teden takšna: 1 (2) Srečno, Slovenija - SLAK 2 (1) Na Gorjancih - SPOMIN 3 (5) V zidan’ci - BELOKRANJCI 4 (7) Bodi z mano - NAGELJ 5 (3) Na Golici - TRIO T. SOTOŠKA 6 (4) Sloveniji - ANS. T. ISKRE 7 (6) V senci sem posedal - ANS. M. KLINC 8(10) Kjer 'spod gora privre Završnica - ALPSKI KVINTET 9 (-) Maškare - ANS. T. VERDERBERJA 10 (8) Sanje novega leta - ANS. MARELA & B. KOPITAR Predlog za prihodnji teden: V gozdu za vasico - ANS. S. PLUTA vyww'^vwwvw'wwwvwwvwy,yW\A>/vwww'^y' »g Glasujem za: Moj naslov: Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 68000 Novo meslo •••••••••« Prvo nagrado je podelil žreb Kar trije bralci so pravilno napovedali najboljšo žensko smučarsko uvrsti-tev na Ol — Skrinja v Staro Cerkev — Gala prireditev bo prihodnji četrtek BREŽICE, NOVO MESTO Akcija Dolenjskega lista in Vina Bizeljsko Brežice, v kateri smo s pomočjo bralcev napovedovali najboljšo uvrstitev naših smučark na pravkar končanih 16. zimskih olimpijskih igrah v francoskem Albertvillu, je končana, manjka le še sklepno dejanje. Daje med bralci nekaj imenitnih poznavalcev našega ženskega smučanja, so potrdili odgovori, med blizu 200 prispelimi so bili kar trije, ki so napovedali, da bo najboljša ženska uvrstitev v Albertvillu 7. mesto Nataše Bokal v kombinaciji. Nagrad in nagrajencev je osemnajst, o njih kasneje, za uvod nekaj besed o sklepni gala prireditvi, ki bo v četrtek, 5. marca, ob 15.uri v vinski kleti Vina Bizeljsko Brežice. Nc le, da bodo srečnežem lam podarjene nagrade, pač pa se bo tega popoldneva v vinski kleti dogajalo še marsikaj. Gostje prireditve bodo ženska smučarska reprezentanca s trenerji in direktor alpskih reprezentanc Tone Vogrinec, tam bo predsednik slovenskega olimpijskega komiteja Janez Kocjančič, najavljen je prihod treh vladnih ministrov Kacina, Rupla in Bavčarja, poklicno zadolžen za vedro razpoloženje pa bo ansambel Don Juan, ki bo tega dne v Brežicah predstavil tudi novo smučarsko himno. Naj izdamo še eno skrivnost: najboljša slovenska smučarka na Ol bo ob tej priložnosti prejela posebno nagrado, sicer pa so smučarska darila prispevali Zlatarna Celje, Bramac, Zavarovalnica Tilia Novo mesto, Tovarna pohištva Brežice in Praktis Trebnje. In sedaj k nagradam za naše bralce. Pravilno so najboljšo slovensko žensko smučarsko uvrstitev, 7. mesto Nataše Bokal v kombinaciji, napovedali trije, žreb je prvo nagrado, zamrzovalno skrinjo LTH, namenil Marjanu Kaliču iz Stare Cerkve 6, kopalno kad »Pinos« metliške Kolpe je dobil Slavko Klančičar, Ob Sušici 8, vrtalnik Black&Deckerja Marina Ske-delj iz Ragovega. Le za las sta naj- boljšo uvrstitev zgrešila Vasja Zaman iz Ajdovščine in Jože Gazvoda iz Vinje vasi 31, ki sta napovedala 6.mesto Bokalove v kombinaciji, prvi si je s tem prislužil okenske police Kamnoseštva Jakša v Krškem, drugi pa enoročno pipo novomeške Tcrmo-tehnike. Slavko Klančičar je v naše uredništvo poslal še eno napoved, povsem blizu najboljši smučarski uvrstitvi na Ol in s tem postal lastnik šeste nagrade, snežnih verig Praktis, medtem ko si je Nataša Zaman iz Ajdovščine z napovedjo o 5. mestu Bokalove v kombinaciji priborila sedmo nagrado, večerjo za štiri osebe z najboljšo slovensko smučarko na Brdu pri Kranju. Da bo volk sit in koza cela in ker je vsaj približno točnih odgovorov zmanjkalo, je komisija, ki ji je predsedoval menežer slovenske ženske smučarske reprezentance Jože Stegne, sklenila ostalih enajst nagrad razdeliti med tiste, ki so najboljšo uvrstitev na Ol v tej ali oni disciplini pripisali Na- taši Bokal. Žreb je srečo delil takole: bon Mercator Standarda za 5.000 tolarjev prejme Barbara Gramc iz Cerkelj ob Krki, bon Novotehne v vrednosti 3.000 tolarjev dobi Janez Papič iz Metlike, Martin Hren iz Martinje vasi pri Mokronogu bo dobil bon za 3.000 tolarjev metliške Gale, Ireni Gorenc iz Dolge Rake je žreb namenil servisne storitve Renault servisa Vrtin v Črnomlju, Bernarda Tržok iz Črnomlja bo prejela enoletno vstopnico za diskoteko Grad v Črnomlju, Franc Gorenc s Ceste herojev 74 v Novem mestu bo lastnik delovnega kombinezona konfekcije Starke Črnomelj, Tomaž Weiss iz Svibnika bo hodil v novi trenirki Šiviljstva Klobučar Črnomelj, Jože Ban iz Pečic bo lahko njo ali njega • Vsi nagrajenci bodo prejeli pisna vabila za udeležbo na prireditvi v Brežicah, kjer bodo nagrade tudi podeljene, tisti, kijih tja ne bo, IhkIo dobitke prejeli po pošti. povabil na večerjo za dve osebi v gostišče Žolnir v Kostanjevici, Branko Grmšek iz Dobenega bo prejel dežnik Maribora, Ljudmila Žveglič iz Orešja potovalno torbo Maribora, Mojci Kobe iz Vukovcev pri Vinici pa pripada Kompasov dežnik. Čestitamo! •••••••«