ISSN 0350-5561
za konectedna
V petek in soboto bo sončno. V soboto bo zapihal jugozahodni veter.
številka 27
četrtek, 10. julija 2008
1,30 EVR
IIADIO
VELENJE
Prvič na stopničkah tudi domači skakalec
Vikend, ki je za nami, je bil zanimiv predvsem za ljubitelje smučarskih skokov. Ti so lahko ob velenjski skakalnici videli kar nekaj lepih skokov. Mednje sodi tudi petkov nastop Velenjčana Roberta Hrgote, s katerim se je zapisal v zgodovino kluba. Prvič se je namreč zgodilo, da je na stopničkah revije smučarskih skokov v Velenju stal predstavnik domačega kluba. Ljubenčan Primož Pikl pa je podobno kot lani tudi letos po treh uvodnih skokih v vodstvu celinskega pokala. (Foto: s. Vovk)
Se ena
podružnica brez otrok?
Milena Krstič - Planine
ta ..
Za nami je zelo črn vikend. NaC eljskem so vp rometnihn esrečahu mrle trio sebe, več se jih je hujep oškodovalo. Vn esreči vŠ entrupertu jež ivljenjei zgubilv oznikš tirikolesnika, pri Bistrici ob Sotli sopotnica na motornem kolesu, v Velenju motorist. (Foto: S. Vovk)
Kmalu nove pozidave na Gorici, v Stari vasi in Vinski Gori
Bo šola v Zavodnjah še odpirala ^^ f vrata?^H3j
V	občini Šoštanj imajo poleg centralne Osnovne šole Šoštanj tri podružnice, v Topolšici, Ravnah in Zavodnjah. Pred petimi leti so jo imeli tudi v Belih Vodah, pa so jo, ker ni bilo dovolj otrok, ki bi jo obiskovali, zaprli. Zdaj najbrž podobna usoda čaka Zavodnje.
Saj ne, da pet otrok, kolikor je normativ, ki ga je določilo ministrstvo, da krije stroške podružnici in s tem zagotavlja obstoj, v Zavodnjah ne bi bilo, le starši jih raje vpišejo v matično, večjo šolo, ki njihovim otrokom (lahko) ponudi neprimerno več kot podružnica. Razumljivo.
Časi se pač spreminjajo. Starši imajo vso pravico, da svojemu otroku omogočijo tisto, za kar menijo, da je v danem trenutku najbolje zanj. Včasih so podružnice otrokom prihranile kilometre pešačenja v eno in drugo smer. Danes jih v matične šole vozijo. Starši ali pa za to od lokalne skupnosti plačani prevozniki. Način življenja se je spremenil, družine so drugače organizirane, tempo življenja narekuje tehtne, druge odločitve, prihodnost pa nove izzive, znanja in vsebine. Dobro je, če lahko starši otroku poleg rednega izobraževanja omogočijo še druge aktivnosti, pošolske in obšolske, interesne... Teh v podružnicah ne (z)morejo.
Vtem tednu in še v naslednjem se bo v Zavodnjah zvrstilo veliko sestankov. Tudi ali pa predvsem s starši. Kako razmišljajo? Kam bodo vpisovali svoje otroke prihodnje in prihodnja leta? Želeli bi vedeti, da bodo znali načrtovati. Kak sestanek bo tudi s predstavniki krajevne skupnosti. Kaj jim šola v kraju pomeni? Je še središče kulturnega, družabnega, društvenega in še kakšnega življenja, tako kot je bila to nekdaj? Koliko in kaj se bo spremenilo, če jo ukinejo. In to bo tudi podlaga za odločitev. Seveda šele po tistem, ko bodo vsi povedali svoje mnenje.
V	vsakem primeru pa bo svet Občine Šoštanj kot ustanovitelj javnega zavoda in s tem tudi podružnic tisti, ki bo konec avgusta moral kakšno reči. Ker če ne bo stroškov obstoja šole s štirimi učenci krilo ministrstvo, kdo jih bo? Jih bo zmogla lokalna skupnost? Jih je (sploh)pripravljena?
9770350556014
NA KRATKO
Gorska knjižnica Golte
Golte nad Mozirjem, 3. julija - V hotelu na Golteh nad Mozirjem so na priložnostni slovesnost predali svojemu namenu gorsko knjižnico. To je prva tovrstna knjižnica v Sloveniji, gre pa za skupen projekt Osrednje knjižnice Mozirje, Knjižnice Velenje in družbe Golte.
Knjižnica je namenjena domačinom, gostom, turistom, ki obiskujejo ta turistično-rekreacijski center. V njej je več kot 1000 knjižnih enot, predvsem leposlovnih del lahkotnejših vsebin, nekaj malega pa tudi strokovne literature, revij, turističnih vodnikov in podobno. Knjižni fond bodo po potrebi dopolnili ne samo z novimi knjigami, ampak tudi drugim zanimivim gradivom.
■ tp
Seja Skupščine Premogovnika
Velenje
Velenje, 7. julija - V prostorih Premogovnika Velenje je v ponedeljek potekala 13. redna seja skupščine Premogovnika Velenje, d. d.
Na njej so se delničarji seznanili z letnim poročilom in konsoli-diranim letnim poročilom za leto 2007 z mnenjem revizorja in s pisnim poročilom nadzornega sveta po 282. členu Zakona o gospodarskih družbah. Skupščina je upravi družbe in članom nadzornega sveta družbe podelila razrešnico za poslovno leto 2007.
Na skupščini so prav tako potrdili spremembe in dopolnitve dejavnosti družbe, ki so potrebne zaradi uskladitve s Standardno klasifikacijo dejavnosti - SKD 2008, kije objavljena v UL 31. 7. 2007 in je stopila v veljavo 1. 1. 2008. Dejavnosti se vnesejo v statut, katerega spremembe in dopolnitve so prav tako potrdili družbeniki. V statut družbe je vnesena tudi zakonska možnost delitve dobička družbe med delavce.
Končan tudi drugi krog vpisa
Na šolah Šolskega centra Velenje so dobili še nekaj novih prijav - V programih tehnik mehatronike, športnem oddelku gimnazije in umetniške gimnazije vpis zaprt - Omejitve vpisa ne bo tudi v programih poklicno-tehniškega izobraževanja
Tatjana Podgoršek
Minu li pone de ljek se je izte kel rok za oddajo prijave na drugi rok vpisa v srednješolske programe. Dva dni kasneje (prejšnjo sredo) pa je ministrstvo za šolstvo in šport na svojih spletnih straneh objavilo število prijav in prostih mest na vseh šolah po Slove niji.
Na šolah Šolskega centra Velenje so tudi v drugem roku prejeli še nekaj dodat nih prijav. Kljub temu pa število slednjih nikjer ne
presega števila razpisanih prostih mest, da bi morali vpis omejiti. Za novin ce so v šol skem letu 2008/2009 predvideli 700 prostih mest, zanje pa so doslej prejeli 414 prijav.
Gabrijela Fidler, šolska svetovalna delavka na Splošni in strokovni gimnaziji, je povedala, da imajo v vseh programih tako še prosta mesta, razen v programih tehnik meha-tronike, v športnem oddelku gimnazije in v programu umetniške gimnazije, kjer so vpis zaprli, kar
pomeni, da so dobili toliko prijav, kot so razpisali prostih mest. "Učenci, ki bi morebiti radi svojo prijavo še prenesli na katero od naših šol, tudi v program splošne gimnazije, v tehniške in srednje poklicne programe, lahko to storijo vse do 29. avgusta." Ker so šole zaradi počitnic od 14. julija do 18. avgusta zaprte, bodo njihove prijave sprejemali spet po 18. avgustu.
V zaključni fazi je tudi vpis v programe poklicno-tehniškega izobra-
ževanja. Kandidati zanje so morda že, če ne pa bodo danes (v četrtek), obveščeni o tem, ali so sprejeti. Na šolah Šolskega centra izobražujejo v dvoletnih poklicno-tehniških programih elektrotehnik, strojni tehnik, avto servisni tehnik, geoteh nik, gastro nom ski in eko -nomski tehnik. Do konca minulega tedna so prejeli zanje 90 prijav in kot kaže v nobe nem ne bodo omejili vpisa.
Gabrijela Fidler je ob tem opozorila še na vpis v maturitetni tečaj. Ta bo pote kal v mese cu septembru, rok za oddajo prijave pa je 12. september. Vanj se lahko vpišejo kan di da ti, ki so kon ča li sred njo poklicno ali strokovno šolo z zaključnim izpitom oziro ma poklicno maturo in bi se radi vpisali na katerega od univerzitetnih študijskih pro gra mov, za kate re ga pa potrebujejo splošno maturo. Prijavnico za vpis bodo dobili na šoli.
Konticev Poslanski večer
Tretjo sezono po skoraj dvanajstih letih zaključil s Trubarjem
Velenje, 1. julija - »Ob koncu tretjega mandata in po skoraj dvanajstih letih Poslanskih večerov
St
Koalicija se ne da: gremo naprej
Spremenjen zakon »pri nas« ne prinaša sprememb - Pokrajine bodo pokvarile poslanske počitnice - Savinjska regija o »pokrajinizaciji« turizma - Tudi Loče bi rade bile občina
Vladna koalicija se ne da in še naprej zagotavlja, da bomo pokrajine dobili še v tem mandatu. Vztrajajo, da so volivlci na referendumu podprli ustanovitev pokrajin. To je na ponedeljkovem obisku v Celju poudaril tudi vodja poslanske skupine največje vladne stranke Jože Tanko. Podobno kot pred časom Sašo so poslanci te stranke prečesali še drugi del dosedanje savinjske statistične regije, kjer naj bi nastala Celjska pokrajina. Vlada naj bi prav danes razpravljala o nekoliko spremenjenem pokrajinskem zemljevidu. Osrednjeslovensko pokrajino naj bi razdelili na dva dela, primorski pokrajini naj bi bili dve. Pri nas sprememb seveda ne bo. Koalicija glede pokrajin vendarle ni čisto enotna. Razen SDS sta vneta zagovornika ustanovitve pokrajin naša poslanca Jakob Presečni k (SLS) in Martin Mikolič (NSi). V največji stranki pa seveda tudi naš Franc Jazbec. Proti je Desus. Ker odločanja ne morejo spraviti na redno sejo parlamenta, bodo o tem glasovali na izredni, in to kar sredi poslanskih počitnic. Morda si opozicija ne bo pustila kvariti počitnic in jih na sejo enostavno ne bo. Nekateri očitno menijo, da je ustanovitev pokrajin že »gotovo dejstvo«, saj na seji sveta savinjske statistične regije pred dnevi v Rogaški Slatini o drugačni organiziranosti turizma niso le razpravljali, ampak tudi odločali. Tako bosta na našem območju dve tako imenovani regionalni destinacijski organizaciji, za celjsko pokrajino in pokrajino Saša. Menijo, da bodo tako pospešili razvoj tega področja, kije
na celotnem našem območju opredeljen kot prednostna razvojna panoga. Marsikje pa turizem ni zaživel, kot si občine želijo. Z razvojem turizma je precej povezano tudi kakovostno ravnanje z odpadki in naša zdaj še skupna regija ima kaj pokazati -tovrstni Regionalni center za ravnanje z odpadki. Z njim se je v ponedeljek pred hrvaškim predsednikom kmečke stranke pohvalil celjski župan in predsednik slovenske kmečke, ups, ljudske stranke Bojan Srot. K nam so sosedje prišli po izkušnje, saj ob meji s Slovenijo in Madžarsko tudi sami pripravljajo podoben center, vendar za veliko večje območje. Tudi oni seveda računajo na evropski denar. Med tem hrvaškim obiskom men da niso nič govorili o nesrečnih vinjetah, ki še vedno tako močno razburjajo sosede. Menda so tako jezni na nas, da nekateri še Slovence, ki prihajajo k njim na letovanje, po strani gledajo. Hkrati pa snujejo zamisli, kako bi se nam maščevali. Da pri marsikateri stvari turiste ob obali že zdaj prav nesramno odirajo, pa ne slišijo radi.
Ob razpravah o delitvi Slovenije na pokrajine skorajda ni bilo slišati kakšnih pobud, da bi še kakšno območje želelo postati samostojna občina. A povsod taki načrti le niso povsem zamrli. Zadnji čas so aktivni posamezniki na območju Loč. Te bi se namreč rade odcepile od občine Slovenske Konjice in šle na svoje. O tem so razpravljali že tudi na seji sveta konjiške občine. Načeloma sicer nimajo nič proti, a treznejši menijo, da to ne bi bila najboljša rešitev. A tudi za nekatera območja, kjer so kasneje nastale uspešne občine, so mnogi misli tako. Če nam že poletno vreme kar malo nagaja, se nam letos verjetno obeta vsaj vroče politično poletje. Ki se bo zavleklo v indijansko oziroma v vročo jesen. Kako tudi ne, ko pa bodo volitve. Predvolilna opravila so se že kar dobro začela, saj nihče ničesar ne želi prepustiti naključju. Dobitek, ki ga je moč zadeti, je prevelik!
■ k
bo nocojšnji večer drugačen. Posvečam ga 500. obletnici rojstva Primoža Trubarja in zato imam vrsto razlogov,« je občinstvo v dvorani Nove prejšnji torek nagovoril poslanec SD v držav-
nem zboru BojanK ontič.
»Med drugim je bil Trubar eden prvih sloven skih begun cev, ki tudi umrl ni doma. Prizadeval si je za slovenstvo, se trudil za Slovence. A so bili njegovi nasprotniki proti-
reformatoijitako zelo dosledni, da danes v Sloveniji priimka Trubar ni zaslediti. Vsaj v telefonskem imeniku po vsej širni Sloveniji ga ni.«
Obiskovalci so si ogledali monodramo Trubar pred slovensko procesijo v izvedbi dramskega igralca Anatola Šterna. Avtor monodrame je častni občan Mestne občine Velenje dr. Matjaž Kmecl.
■ mkp
Kontič je tokrat kot Trubarja 'preko Kmecla' povabil Šterna.
o
CS g ® ¡8 O
ai E d « J
= "O I
LDS
Pogovori vsak ponedeljek od 17. do 19. ure v prostorih MO LDS Velenje (Ljudska univerza), Titov trg 2.

NAS CAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d.o.o. Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,30 € (8,5 % odstopni DDV, 0,1 €, cena izvoda brez DDV 1,20 €). Pri plačilu letne naročnine 20 %, polletne 15 %, četrtletne 11 % in mesečne 7 % popust.
Uredništvo: Boris Zakošek (direktor), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstlč-Planlnc (pomočnica urednika), Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radija), Janja Košuta-Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Sašo Konečnik, Jure Beričnik (propagandista);
Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.
TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854
E-mail: press@nascas.sl
Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas d.o.o.
Tisk: Tiskarna SET d.d., Naklada: 5.400 izvodov Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 8,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.

Kmalu nove pozidave na Gorici, v Stari vasi in Vinski Gori
Svetniki so se na torkovem zasedanju dogovorili o 23 vsebinsko zahtevnih zadevah - Znani že občinski nagrajenci -Na območju rekreacijskega centra Jezero bo stala sončna elektrarna
Mira Zakošek
Med zasedanjem, tokrat v dvorani Centra Nova.
Velenje, 8. julija - Četudi smo že kar krepko zakorakali v dopustniš-ki julij, je bilo torkovo zasedanje velenjskega občinskega sveta delovno in konstruktivno. Svetniki, večina se jih je zasedanja udeležila, so spravili pod streho kar 23 različnih, tudi vsebinsko zahtevnih zadev. Tako so med drugim potrdili letošnje občinske nagrajence. Zagotovili so tudi nadaljnje delovanje vrtca v Cirkovcah. Dovolili so namreč, da se normativ v njem zmanjša na 9 otrok. Za nakup nepremičnin so zagotovili 11 milijonov evrov, v osnutkih pa so potrdili še zazidave na Gorici, v Stari vasi, Vinski Gori in na rekreacijskem centru Jezero.
Med najpomembnejše odločitve pa sodi po hitrem postopku sprejet odlok o javno-zasebnem partnerstvu pri ravnanju z odpadki. Svetniki so ga - podobno kot dan pred tem Šoštanjčani, potrdili po hitrem postopku.
Nagrajenci so že znani
Svetniki so na predlog komisije za priznanja, vodijo mag. Dragica Povh, že potrdili letošnje občinske nagrajence. Nagrade jim bodo
Sejo je vodil podžupan (levo) Bojan Kontič
podelili ob občinskem prazniku okoli 20. septembra. Grb mestne občine bodo prejeli Jože Melan-šek, Anica Oblak in poklicne ter tehniške, rudarska ter elektro in računalniška šola. Plaketo Mestne občine Velenje pa bodo prejeli Branka Drk, Branko Meh in Marijan Salo bir.
Za enakost spolov
Svet je sprejel akcijski načrt za ena kost spo lov v mest ni obči ni Velenje. V programu, ki ga je pripravila Zdravka Vasiljevič, bodo analizirali sestave občinskih organov in v bodoče zagotovili uravnoteženo zastopanost žensk. Z različnimi ukrepi bodo zagotavljali ekonomsko neodvisnost, preprečevali spolno in drugo nadlegovanje na delovnem mestu in zagotavljali preprečevanje revščine ranljivih sku pin žensk in moških. Za ta namen bodo zagotavljali različne storitve in dejavnosti, v katere bodo vključevali socialne partnerje.
Vrtec v Cir kovcah ostaja
Svetniki so na predlog predstojnika Urada za negospodarske javne službe Darka Lihtenekerja zagotovili nadaljnje delovanje vrtca v Cirkovcah. Dovolili so namreč, da se normativ v njem zmanjša na 9 otrok. Gre namreč za sta rost no
heterogeno skupino. Če pa bi se število otrok v tem vrtcu še zmanjšalo, bi ga ukinili, otroke pa prerazporedili v škalski vrtec.
Več za nepremičnine
Zanimiv je tudi sklep, s katerim so svetniki spremenili in dopolnili pridobivanje in razpolaganje s
SEJE
stvar nim premoženjem Mestne občine Velenje. Za te namene so namreč odobrili skoraj 11 milijonov evrov. Nekaj tega denarja so že potrošili. Dovolili so odkup zemljišč v Ložnici, Paki, Velenju in Ple-šivcu, še vedno neuporabnega lokala v pritličju na Kardeljevem trgu 2 ter stanovanjske hiše z zemljiščem na Ljubljanski 1 v Starem Velenju.
Grad nje na Gori ci, v Sta ri vasi, Vin ski Gori
Vse kaže, da bo v kratkem mogoče graditi kar na nekaj lokacijah. Zele no luč so zaen krat še kot osnutki, pa vendarle, dobile pozidave na Gorici na območju Lipe, v Stari vasi in Vinski Gori.
Na TRC Jezero demonstracijska sončna elektrarna
Prav tako v osnutku so svetniki potrdili spremembe in dopolnitve
odloka o lokacijskem načrtu rekreacijskega območja Jezero. Spremembe so precejšnje, saj s predvidenimi spremembami ohranjajo velik del prostora za namene mno-žič nih pri re di tev, tam pa naj bi postavili tudi demonstracijsko sončno elektrarno. Ta je pri mnogih svetnikih vzbudila kar nekaj dvomov. Ivan Janežič(SD)je menil, da
sončne elektrarne niso več opredeljene kot ekološko neoporečne, dr. Evgen Dervarič pa je bil nasprotnega mnenja. Pripomnil je tudi, da bodo takš ne nalož be nuj ne, saj mora Slovenija v prihodnje zagotoviti namesto sedanjih 16 kar 25 odstotkov energije iz tako imenovanih obnovljivih virov, kar sončna energija nedvomno je. Mihael Letenje (SNS) bi elektrarno postavil na kak šen obstoječ objekt. Podob -nega mnenja sta bila tudi Ana Roza Hribar (DeSUS) in dr. Matej Lahovnik. Očitno pa je nato prevladal argument podžupana Bojana Kontiča (SD), da pripravljavci menijo, da je predlagana lokacija idealna za te namene, še posebej, ko je Franci Blatnik k temu dodal, da gre za začas no, demon stra cij -sko postavitev elektrarne. Elektrarno naj bi postavil HTZ na sedaj še ne povsem rekultiviranih površinah.
Franc Sever (SDS) pa je ob sprejemanju teh sprememb predlagal, da bi nazaj odkupili zemljišče, ki ga je kupil ljubljanski BTC, ki naj bi tu gradil bazensko-zabavišč-ni kompleks, njihovi sedanji načrti pa so bistveno drugačni. Menil je, da občina tega ne bi smela dopustiti.
Odpad ke bomo sortirali v jav no-zaseb nem partnerstvu
Med naj po memb nej še točke torkovega zasedanja je sodil odlok o javno-zasebnem partnerstvu na področju ravnanja z odpadki. Svetniki so ga - podobno kot dan prej Šoš tanj ča ni, potrdili po hitrem postopku. S tem naj bi namreč pravo čas no zagotovili sortirnico za ločeno zbiranje odpadkov, kar je nujno, saj se sedanjemu odlagališču komunalnih odpadkov življenjska doba izteka in bi morali v nasprotnem primeru voziti vse odpadke na regijsko deponijo odpadkov v Bukovž-lak pri Celju. To pa bi storitev seveda močno podražilo.
Bo sola v Zavodnjah se odpirala vrata?

^ \
t \M
\ " i
Se bodom oralis vetnikio dločiti.k akšna bou sodap odružniceZ avodnje?
Starši v dve podružnici, v Zavodnjah in Ravnah, za novo šolsko leto niso vpisali nobenega otroka - Ravne niso problem, ker tam delujeta dva kombinirana oddelka
Milena Krstič - Planine
Šoštanj, 10. julija - Šoštanjski svet ni ki so na pone delj kovi seji, zadnji pred poletnimi počitnicami, sprejeli predlog proračuna za leto 2009. V njem naj bi se nabralo za skoraj 12 milijonov evrov sredstev. Pri pripravi proračuna so upoštevali osnovne makroekonomske okvire razvoja Slovenije za obdobj e 2007-2010, ki j ih je občinam posre dovalo ministrstvo za finance, in izračun prihodka iz
Ravnateljica mag. Majda Završnik- Pue:» V podružnieoT opolšiea so staršiv pisalil 1 otrok, v Ravne inZ avodnje nobenega.«
glavarine oziro ma dohodnine. Sestavni del proračuna je predlog kadrovskega načrta občine, ki pa v letu 2009 dodatnih zaposlitev ne predvideva in ostaja enak, kot je letos. Na podlagi veljavnega kadrovskega načrta je v občinski upravi sistemiziranih 17 delovnih mest.
Z razpisom koncesije se mudi
Nekaj več pozornosti, ker se je pojavilo še precej vprašanj, so namenili odloku o javno-zasebnem partnerstvu pri ravnanju z odpadki, ki so ga sprejemali po hitrem pos top ku. O njem so že prej vse tri šaleške občine veliko govorile in se usklajevale, a bo to potrebno tudi v prihodnje.
Znano je, da konec letošnjega leta odlagališče komunalnih odpadkov preneha obratovati. Vložena je sicer vloga za podaljšanje obratovanja
do junija 2009, a tudi če bo ta ugodno rešena, je treba biti na čas, ko bo do zaprtja prišlo, pripravljen. Po zaprtju velenjskega odlagališča bo treba vse odpadke odvažati na odlagališče CERO Celje. Stroški se bodo s tem seveda precej povečali, zato bo treba količine odpadkov, ki jih bodo vozili tja, čim bolj zmanjšati. Občine bodo v tem projektu združile moči, sredstva in odločanje v javno-zasebnem partnerstvu preko koncesionarja, ki bo bdel nad tem. Ker gre za dolgoročno koncesijo, 25 let, je treba odlok pripraviti posebej tankočutno. S sprejemom
pa se mudi, ker bo treba javni razpis objaviti čim prej.
Pobud in vprašanj ni bilo veli ko
Med pobudami in vprašanji, ki so jih na tokratni seji nanizali svetniki, bilo pa jih je manj kot običajno, velja izpostaviti nekatere. Štefana Szaba (LDS) je zanimalo, če drži, da namerava Premogovnik Velenje pri gasilskem domu v mestu graditi izvozni jašek, o čemer naj bi se v Šoštanju veliko govorilo. Vilma Fece (LDS) pa je med vpraša-
nji izpostavila težavo bralcev v Šoštanju. Tamkajšnja knjižnica je namreč že med letom odprta le trikrat tedensko, v času počitnic pa bo samo dvakrat. Zanimajo, zakaj?
Kaj s šolo v Zavodnjah?
Največ pozornosti pa je na tokratni seji v Šoštanju veljalo točki razno, in to zaradi težav, ki se nakazujejo v podružnični šoli Zavodnje, kjer v prvi razred za šolsko leto 2008/2009 starši niso vpisali nobenega otroka. Niso ga sicer vpisali tudi v podružnici Ravne, a tam zadeva ni tako problematična, ker ima šola tudi za naprej zagotovljena dva kombinirana oddelka, medtem ko jih v Zavodnjah nima. Tam bi šolo v novem šolskem letu, kot kažejo podatki danes, obiskovali le štirje učenci.
V teh dneh v Šoštanju poteka niz aktivnosti in pogovorov, odločitev o tem, kaj s šolo, pa bo padla najverjetneje šele konec avgusta. Ministrstvo za štiri otroke najbrž ne bo pripravljeno kriti stroškov in svet Občine Šoštanj, kije ustanovitelj osnovnega šolstva, se bo moral odločiti, kaj je najbolj pametno in umno. Odločitev pa gotovo ne bo lahka, kot ni bila lahka tudi tista pred petimi leti, ko je vrata zaprla šola v Belih Vodah.

Za zdaj vse po načrtih
Obnova in posodobitev mrliških vežic ter izgradnja pokritega poslovilnega prostora na pokopališču Podkraj pri občanih kljub motnjam dobro sprejeti - Od nepredvidenih potrebna večja dela pri obnovi ostrešja - Rok za dokončanje je konec letošnjega septembra
Tatjana Podgoršek
Od 1. junija dalje je na pokopališču Podkraj pri Velenju veliko gradbišče. Delavci podjetja Vegrad Velenje, ki je kot najugodnejši ponudnik dobil posel na razpisu, izvajajo dela, predvidena za temeljito obnovo mrliških vežic in izgradnjo pokritega poslovilnega prostora. Arhitektonske rešitve in tehnično dokumentacijo je izdelal arhitekt Damjan Miklavc, naložba je vredna nekaj manj kot milijon evrov, investitorja pa sta Mestna občina Velenje, ki bo prispevala 82 odstotkov stroškov, ostala pa bo poravnala Občina Šoštanj. Po pogodbi naj bi dela končali do3 0.s eptembra.
Objekt prilagojen
današnjim
potrebam
Poleg pokritja poslovilnega prostora projekt predvideva še pet mrliških vežic (namesto sedanjih sedmih), ki bodo med sabo ločene, delno ogrevane, vsaka bo imela svoj vhod iz pokritega poslovilnega prostora, več sanitarij, tri čajne kuhinje, novo cvetličarno, pisarniške prostore, skladiščne in prostore za orodje, material, za duhovnika, več prostorov za pogrebce, obnovljeno streho ... Skratka, objekt bo temeljito posodobljen in prilagojen zahtevam ter potrebam današnjega časa.
»Za zdaj poteka v glavnem vse po načrtih. Odstopanja beležimo le pri obnovi ostrešja, kije dotrajano bolj, kot smo predvideli, vendar smo tudi zanj že sprejeli ustrezne rešitve. Sodelovanje med
Izgradnjap okritegap oslovilnegap rostora i nt emeljitao bnovam rliških vežic je zelo
zahtevenp rojekt,v redens korajm ilijon evrov.( foto:v os)
investitorjema ter izvajalci je na zgledni ravni, kar omogoča sprotno reševanje manjših zapletov, ki nastajajo med izvajanjem del, »je povedal Marijan Jedovnicki, direktor Komunalnega podjetja Velenje, kije nosilec inženiring poslov pri projektu, in nadaljeval: »Daje bila obnova mrliških vežic in izgradnja pokritega poslovilnega prostora nujno potrebna, dokazujejo občani, ki se kljub motnjam odzivajo pozitivno. Njihove pripombe so redke, večina pa med njimi pa je konstruktivnih predlogov, kako bi lahko dela izvedli še bolje. Skupaj z izvajalci del se nanje odzivamo po najboljših močeh, saj si želimo, da bi projekt izvedli v predvidenem roku,
kakovostno in v okviru dogovoije-nihs redstev.«
Jedovnicki je poudaril, daje izvajanje projekta zelo zahtevno, ker morajo potekati pogrebne sveča-nos ti nemote no, ker so pro sto ri za izvajanje pogrebne dejavnosti precej manjši in delno improvizirani. Prav tako morajo uskladiti delovni čas pokopališča in pokopnih svečanosti, zelo kratek je glede na zahtevnost del rok izgradnje. Zato so izvajanje del razdelili v dve fazi, vsaka od njih pa še na tri podfaze. »Prva faza predvideva rekonstrukcijo mrliških vežic, ki so bile doslej namenjene za klasične pogrebe, obnovo obstoječih sanitarij, cvetličarne, čajne kuhinje, pogrebne pisarne, skladišč, secirnice in osta-
lih priročnih prostorov v objektu. Zgrajena je že nova stena, ki omogoča nadaljnjo izvedbo del pri pokritju poslovilnega prostora, rekonstrukcijo strehe in ureditev posameznih vstopov v obnovljene mrliške vežice.
V drugi fazi bodo obnovili mrliške veži ce, ki so sedaj name njene za žarne pogrebe, in prekrili poslovilni prostor. »Trudili se bomo nadaljevati tako, kot smo začeli. Občanom se opravičujemo za morebitne motnje in težave pri pogrebnih svečanosti ter jih seveda prosimo za potrpljenje do konca izgrad nje,« je še dejal Marijan Jedovnicki.
Vračanje sredstev
Velenje - Končno so nekateri upravičenci dočakali vračilo preveč vplačanih sredstev v izgradnjo javnega telekomunikacijskega omrežja v letih 1979 do 1994 tudi na območju mestne občine Velenje. Ta je do konca minulega tedna od Slovenske odškodninske družbe, ki v imenu Republike Slovenije opravlja vračilo vlaganj na osnovi poravnave, prejela nekaj več kot 220 tisoč 511 evrov.
Prvič je velenjska občina nakazala del sredstev, vloženih v izgradnjo teleko munikacijskega omrežja, sredi minulega meseca, in sicer nekaj več kot 31 tisoč 711 evrov za 164 upravičencev krajevne skupnosti (KS) Konovo. 23. junija je 167 tisoč 353 evrov nakazala za poravnave KS Podkraj, Cirkovce, Staro Velenje, Kavče, Šentilj ter KS Gorica. Dan kasneje je 44 končnih upravičencev na področju KS Konovo prejelo dobrih 8315 evrov, 1. julija pa je sledilo še vračilo 25 končnim upravičencem z območja KS Šentilj, Kavče, Bevče in Konovo v skupni vrednosti 13 tisoč 130 evrov.
Po informacijah iz urada župana Mestne občine Velenje pa je prišlo do zapletov pri sestavi spiska upravičencev KS Vinska Gora, zato se je svet KS odločil za začasno ustavitev aktivnosti v zvezi s podpisovanjem poravnav za vračanje preveč vloženih sredstev. Stanči Videmšek, predsednik omenjene KS, je pojasnil, da so jih na napake na seznamu opozorili nekateri krajani in krajanke. »Ugotovili smo, da nam jo je pri prenosu podatkov iz tabele zagodel tiskarski škrat, zato so posamezniki dobili na dom predlog poravnave, ki se ni nanašal na dejansko stanje. Na izredni seji sveta KS smo odločili, da podatke čim prej popravimo in Mestni občini Velenje posredujemo nov, pravilen seznam. Na osnovi tega bodo vsi upravičenci na svoje domove prejeli nove predloge poravnav oziroma obvestilo o pravilnosti obstoječega. Izpolnjene predloge bodo prejemniki morali poslati ali dostaviti na Mestno občino Velenje, ki bo poravnave tudi izplačala. Višino vračila so, tako kot pri vseh ostalih, na osnovi priložene dokumentacije vlaganj v posameznih letih izračunali na državnem pravobranilstvu. Krajani bodo prejeli nova obvestila v dveh tednih.« Novi seznami upravičencev bodo javno objavljeni v avli Mestne občine Velenje in na sedežu KS Vinska Gora, tako kot to predvideva zakon.
■ tp
Pod Pustim gradom
Začetek postopka za blokovno gradnjo v Metlečah
V upravnih prostorih Občine Šoštanj je na ogled urbanistični načrt mesta Šoštanj. Ta med drugim predvideva blokovno gradnjo v Metlečah. V postopku spreminjanja občinskih prostorskih aktov pa je pred gradnjo potrebno sprejeti občinski podrobni prostorski načrt (OPPN). Občina Šoštanj je sedaj v fazi pridobivanja ponudb za izdelavo OPPN za blokovno gradnjo v Metlečah, istočasno pa bo potrebno izdelati tudi projektno dokumentacijo za te objekte.
Na POŠ Topolšica poteka prenova fasade
Občina Šoštanj je se je lotila prenove fasade na podružnični šoli v Topolšici in tudi telovadnici ob njej. Dela so stekla, izvaja jih podjetje Cigrad, d. o. o., končana pa bodo najkasneje do začetka šolskega pouka. Pogodbena vrednost del je nekaj več kot 80 tisoč evrov.
Po prenovi bo šola rumene barve z nekaj poslikavami.
Iz občine Šmartno ob Paki
Gradnja ceste v Rečici ob Paki
Po približno treh tednih ustavljene gradnje del na povezovalni cesti v Rečici ob Paki (ob železniški progi) so pred nedavnim dela nadaljevali. Vzrok zaustavitve so bila nerešena lastniška razmerja z lastniki ene parcele.
Po informacijah naj bi gradnjo tega odseka, katerega investitor so Slovenske železnice, končali v naslednjih dneh. Vrednost naložbe je približno 120 tisoč evrov. Upati je, da pred dokončanjem spet ne bo prišlo do neprijetnih zapletov.
Pro met ni zna ki
V občini so v zadnjih dveh letih na pobudo vaških skupnosti oziroma krajanov postavili precej prometnih znakov. Pred nedavnim sta si cestni inšpektor in predstavnica občinske uprave ponovno ogledala prometno signalizacijo na občinskih cestah ter javnih poteh in ugotovila, da bi po odločbi iz prejšnjega obdobja morali postaviti še 14 znakov, 6 pa naj bi jih odstranili. Pobud vaških skup nos ti je v zve zi s prometno signalizacijo še nekaj, vendar - poudarjajo na občinski upravi - je zakonodaja na tem
področju precej natančna, zato vseh želja ne morejo upoštevati.
Jav ni red in mir
V zadnjem času na občinski upravi beležijo veliko klicev in vprašanj občanov o vse bolj razširjeni navadi povzročanja hrupa ob nedeljah in praznikih.
Takšno početje je po občinskem odloku o javnem redu in miru prepovedano. Tako 21. člen omenjenega odloka med drugim prepoveduje uporabo kosilnic, škropilnic, žag in drugih naprav z motorji na notranje izgorevanje ob nedeljah in praznikih. Prav tako prepoveduje v omenjenih dneh uporabo vrtalnih in brusilnih strojev, kladiv ter seveda opravljanje hrupnih vrtnih in hiš nih opravil.
Kot so še pove da li na občin ski upravi, bodo poostrili nadzor nad opravljanjem prepovedanih opravil in rabo preglasnih strojev.
Vloge do konca mese ca
Občina je objavila razpis za dodelitev finančnih sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter podeželja za leto 2008.
Nam estu, kjer danesp ropadas ušilnica, bo stal
Prosilci lahko pridobijo nepovratna sredstva za vse štiri ukrepe, in sicer za vlaganja v naložbe v kmetijsko gospodarstvo za opravljanje primarne dejavnost, za pomoč pri plačilu zavarovalnine, za zagotavljanje tehnične podpore v kmetij-
stvu in za naložbe, ki so potrebne za opravljanje dopolnilne dejav-nos ti na kmetiji.
Vloge na sedežu občinske uprave zbirajo do 28. julija, za te namene pa je občina v letošnjem proračunu predvidela 10 tisoč evrov.
novp oslovno-skladiščni objekt.
Raz pis za obnovo objekta
V torek se je iztekel rok za oddajo ponudb na razpis, ki ga je objavil javni zavod Mladinski center za izvajalca del pri obnovi objekta ob
Hiši mladih. Tega bodo preuredili v stavbno, v kateri se bodo vrstile kulturne in ostale družabne prireditve. Včeraj naj bi prispele ponudbe javno odprli.
Za obnovo objekta ob Hiši mladih je šmarški mladinski center pridobil 325 tisoč evrov nepovratnih sred stev iz evrop skih skla dov.
Sušil ni ca v Reči ci
Na Kmetijski zadrugi Šaleška dolina so se odločili, da bodo odpro-dali vse tiste objekte, ki za zadrugo niso strateškega pomena. Med slednjima sta tudi objekt na Trgu bratov Mravljakov v Šoštanju ter hmeljska sušilnica v Rečici ob Paki.
Aktivnosti za odprodajo objekta v Šoštanju so v fazi podpisa pogodbe, sušilnico v Rečici, za katero so iskali kupca že od leta 1998 dalje, pa so končno prodali. Kupil jo je slovenski podjetnik, ki bo sušilnico porušil in na isti lokaciji na novo uredil poslovno-skladiščni objekt.
Denar od kupnine bo zadruga namenila za vlaganja, in sicer za ureditev skladiščnih zmogljivosti v Šmartnem ob Paki in v Šoštanju.
■ Tp
POGOVOR
Šoštanj se prebuja
Šoštanjski župan Darko Menih zadovoljen odhaja na nekajdnevni dopust - Za več ob obilici odprtih projektov, ne bo časa
Milena Krstič - Planine
Pogovarjali smo se z županom Šoštanja Darkom Menihom.
Mesto se počasi, a vztrajno prebuja. Gre za proces, ki se ne more zgoditi čez noč, zanj je treba veliko potrpljenja in natančno izdelanih strategij. Letošnji proračun je precej zajeten. Okoli 4 milijone evrovje v njem več, kot ste sprva načrtovali. To pa ni majhen denar. »Smo se kar namučili, da smo prišli do tega denarja. Prepričan sem, da smo ga kakovostno razdelili po posameznih postavkah. Proračun je dobro naravnan. Tako ocenjujejo tudi svetniki.« Ljudje najbolj težko čakajo začetek gradnje nakupovalnega centra. Kako blizu ali pa kako daleč ste tej gradnji danes? »Iz dneva v dan se pojavi kakšna težava, a jo sproti odpravimo. Pridobili smo gradbeno dovoljenje za prestavitev toplovoda. Zdaj se je treba dogovoriti, kdaj in kdo bo financiral hišico, ki mora biti postavljena. Izvajalec del bo Komunala.« Odkupili ste tudi prostor za parkirišča. »To je bilo nujno. S temi parkirišči bomo vsaj malo zacelili parkirno rano. V Šoštanju nimaš več kje parkirati. Prihajajo že tudi delavci, ki bodo delali za TEŠ.«
Zagotovili dodatne oddelke
Ena šola za vse šoštanjske osnovnošolce se kaže kot dobra rešitev. V Šoštanju želite podobno rešiti tudi otroško varstvo. A je slišati, da so normativi na tem področju strogi. Boste uspeli dokazati, da je želja prava?
»Mislim da. Vrtec naj bi stal v prostoru stare šole Biba Roeck. Strokovnjaki bodo povedali, kako zagato rešiti. Če že vrtec ne bo pod isto streho, bo pa na isti lokaciji.«
Otrok v Šoštanju je vse več, česar ste najbrž veseli. Čeprav to povzroča tudi nekaj težav. Letos je bilo zanimanja za vpis novih varovancev v Vrtec Šoštanj precej več, kot je bilo na voljo mest. Kako ste rešili zadrego?
»Odločili smo se, da nikogar ne bomo zavrnili. Takoj smo začeli iskati možnosti
za odprtje dodatnih oddelkov oziroma prostor za dodatne oddelke. Rešitev smo našli. V enem vrtcu bomo začasno pregradili enega od prostorov, tako da bo lahko en oddelek tam. Preverili smo tudi zmogljivosti v Topolšici in Gaberkah ter
otroški dispanzer. Še letos nameravamo prenoviti vhod in del hodnika, naslednje leto pa fasado in streho.
Kar se tiče kadra, smo pa dejansko 'oskubljeni'. Nekaj vlog za koncesije imamo. Na sekundarni ravni jih tako ali
Priprave na povečan dotok delavcev
Zdaj je že jasno, da blok 6 šoštanjske Termoelektrarne bo, in to do leta 2014. Pred dnevi so podpisali pogodbo za dobavo opreme. Čeprav se leto 2014 sliši daleč, je praktično tukaj. Se lokalna skupnost pripravlja na vse tisto, kar takšna gradnja, še prej pa rušenje, prinaša s seboj in kako?
»Zelo veseli smo bili, ko smo slišali dr. Rotnika, da je bila pogodba za dobavo opreme podpisana. To je dokončna garancija, da blok 6 bo. Veseli smo tudi zato, ker smo vse prostorske akte pripravili na Občini Šoštanj.
Lokalna skupnost mora zagotoviti, kot sem že omenil, zdravstveno varstvo, poskrbeti za varnost, kar se prometa, javnega reda in miru in podobnega tiče. Sem bo prišlo res veliko ljudi od vsepovsod, praktično iz cele Evrope, ki bodo s seboj prinesli svoje navade, svoj način življenja. Upam, da bomo našli skupne točke s Policijsko upravo Celje in Policijsko postajo Velenje. Zaprosili smo jih za policijsko postajo, vendar te verjetno ne bo, so nam pa za
Darko Menih:»Ljudje, ki bodo gradili nov blok in rušili stare, bodo prišli v Šoštanj od
vsepovsod. Treba se je na to pripraviti.«
si ogledali novi del stavbe bivše šole Biba Roeck, ki naj bi tako ali tako ostal. Odločili smo se, da bomo v njem uredili dva oddelka, tako da bomo pripravljeni, če bo jeseni naval še večji.«
Šmarčane ste pa kar mirno pustili, da se izločijo iz Javnega zavoda Vrtec Šoštanj. »Zakaj pa ne? Čeprav letos to še najbrž ne bo šlo. Menijo pa naši svetniki, da če se odcepijo, naj potem gredo v celoti -kadri, finance ...«.
Prostori so, novih zdravnikov (še) ni
Zdravstveno postajo ste zdaj v glavnem uredili, prenovili. Kaj pa kader? Nič ni slišati, kakšna usoda je doletela vloge za dodelitev koncesij zdravnikom, ki bi si želeli delati v Šoštanju?
»Končali smo tretjo fazo, laboratorij in
tako podeljuje ministrstvo. Pripravljeno imamo ordinacijo za okulista, zdaj čakamo odločitev. Na primarni ravni so nam v Zdravstvenem domu Velenje zagotovili, da septembra dobimo zobozdravnika. Potrebujemo tudi še splošnega zdravnika. Čeprav Zdravstveni dom Velenje ni naklonjen koncesijam, računamo, da bomo našli konsenz. Če pogledamo nazaj, vidimo, da je bil Šoštanj prikrajšan tudi na tem področju in nam bodo verjetno šli naproti.«
Pred TEŠ je velika naložba, v mesto bo prišlo ogromno ljudi, ki bodo gotovo tu in tam potrebovali zdravniško oskrbo. »V konici gradnje, leta 2011, 2012, bo tukaj preko tisoč ljudi od drugod. To bo gotovo šok za Šoštanj in tudi zdravstvena oskrba bo morala biti pripravljena na to.«
začetek obljubili pogostejše patrulje v mestu in verjetno oddelek policije.
Kar zadeva promet, pa tole: tudi delavci, ki bodo delali za TEŠ, bodo imeli avtomobile, zato moramo maksimalno povečati število parkirnih mest, pa tudi ostalo ponudbo. Trgovski center bo prišel prav vsem, poskrbeti bo treba za namestitev. Nekaj zasebnikov se je že odločilo, da so v hišah prenovili kak prostor, v njem uredili sobe. Sicer pa bo treba sproti poskrbeti še za marsikaj drugega.«
Živahno v kulturi in športu
Kar nekaj odmevnih dogodkov ste pripravili letos tudi v kulturi: začeli ste prenavljati Mayerjevo vilo, podpisali finančno precej zahtevno pogodbo za gradnjo muzeja usnjarstva, nenazadnje na Dunaju pro-
movirali rojaka Napotnika. Zadovoljni?
»Zelo. V Napotnika smo vložili ogromno dela. Postavitve razstave na mednarodni sceni smo se lotili brez izkušenj, a bilo je odmevno in na to smo zelo ponosni.
Prireditev in razstav je v Šoštanju veliko. Zanje skrbi Zavod za kulturo. Zelo aktivna so društva v krajevnih skupnostih, vsaka ima kaj svojega. Julij in avgust ter september bodo živahni.
Za prenovo vile Mayer smo že pridobili gradbeno dovoljenje, našli restavratorja. Za muzej smo podpisali pogodbo, težko 1.280.000 evrov. Dela bo izvajalo podjetje Cigrad, ki je že začelo delati, in prepričan sem, da jih bodo do februarja, kot je predvideno, tudi dokončali.« Enkrat ste omenili, da vas posebej veseli, da se Šoštanjčani navdušujejo za šport. Zlasti mladi. Da so zasedena vsa športna igrišča.
"Pa čeprav niso tako kakovostna, kot bi lahko bila. Pripravljamo se na obnovo rokometnega igrišča v mestu, kjer bomo prenovili tribune, slačilnice, sanitarije, prostor za skladiščenje in še kaj, kar bo prišlo prav za kakšno prireditev. Računamo, da bomo na tem igrišču imeli tako športne kot turistične in kulturne prireditve. Treba pa ga je pripraviti tudi za drsališče.
Polna so tudi športna igrišča po krajevnih skupnostih, kjer se dogajajo tako športne kot družabne prireditve. In tako je tudi prav.«
Vsak se najde v njem
Sodelovanje Občine s krajevnimi skupnostmi? Kakšno je?
»Z vsemi devetimi zelo dobro. Tudi zato, ker je proračun naravnan tako, da se dejansko vsaka krajevna skupnost najde v njem.«
Tudi gasilci so najbrž zadovoljni. Zadnje čase je velikokrat slišati, da je občina poskrbela za nakup kakšnega avtomobila, opreme?
»Veliko dajemo tako za opremo kot izobraževanje gasilcev. Zavedamo se, da bo najverjetneje gasilec prvi, ki bo ljudem pomagal v nesreči, in to prostovoljno, čeprav bo pri tem včasih tvegal tudi svoje življenje. Pravzaprav bi se moral za to, da imamo v Šoštanju posluh za gasilce, zahvaliti vsem svetnikom Občine Šoštanj, ki tej postavki v proračunu dajejo veliko podporo.« Pa počitnice, dopust? Kam, kdaj? »Daljšega ne bo. Za tri, štiri dni, potem pa spet v službo. O marsičem se bo treba pogovoriti s sodelavci tudi čez poletje, da kakšno delo ne bo obstalo. V glavnem bom doma.«
V proračunu največ za naložbe
Občina Šoštanj bo tudi prihodnje leto »postavljala« Muzej usnjarstva - Zanj so v proračunu predvideli 565 tisoč evrov
Milena Krstič - Planine
Šoštanj - Največji del proračunskih sredstev, v Šoštanju računajo, da se bo prihodnje leto v proračunu nabralo skoraj 12 milijonov evrov, bo namenjenih naložbam.
Med tistimi s področja kulture je na prvem mestu Muzej usnjarstva Slovenije, ki ga gradi podjetje Cigrad. Vrednost pogodbe, ki sta jo podpisala župan Darko Menih in direktor podjetja Cigrad Branko Vrtačnik, znaša preko
1.200.000 evrov. Šoštanj pa bo iz proračuna za to gradnjo prihodnje leto primaknil 565 tisoč evrov.
Šoštanj je po površini največja od treh šaleških občin in temu primerno velike so tudi potrebe po vzdrževanju, obnovah in novogradnjah v prometni infrastrukturi. Samo za investicij sko vzdrževanje in gradnjo občinskih cest nameravajo prihod-

.1

- *


X
_____
nje leto nameniti 1.192.000 evrov. Za rekonstrukcijo je predvidenih veliko odsekov lokalnih cest v vseh devetih krajevnih skupnostih obči-
ne, finančno največji zalogaj bo predstavljala cesta skozi Metleče, za katero je predvidenih več kot četrtina vseh sredstev. Ceste pa
bodo obnavljali tudi v Skornem, na vsto prihaja Cesta talcev nad graščino, pa ceste na Lomu, v Strmini, Zavodnjah, Lokovici ...
Najtežje pričakovana pa je obnova Puharskega mostu z brvjo za peš ce.
S
Od srede do torka - svet i n domovina
m

Sreda, 2. julija
Prometni minister Radovan Žerjav seje odzval na neljubi dogodek v novoodprtem predoru Šentvid in dejal, da je napaka nedopustna in nesprejemljiva. Poudaril je, da odgovornost zanjo nosi izvajalec del, torej gradbeno podjetje SCT, ne glede na to, da je imel za vgradnjo protipožarnega materiala na kovinske diletacije posebnega, po njegovih besedah »specialnega«, podizvajalca iz Anglije, ki je dela opravil pred dve ma mese ce ma.
M!
Ta»
Dogodek v predoru Šentvid je tudi za ministra nedopusten in nesprejemljiv.
Komisija za nadzor javnih financ je razpravljala o Morsovih nakazilih podjetju Trilogija, nato pa je njen predsednik Milan Petek sejo prekinil, saj so to zahtevali člani komisije, ki so bili prepričani, da bi moral na seji sodelovati tudi minister za obrambo Karl Erjavec.
Ministrica za zdravje Zofija Maz-ej Kukovič je že tretjič preverila potek del v novi pediatrični kliniki in dejala, da je na objektu narejen velik napredek. Realen rok za selitev pediatrije je po besedah Mazej Kukovičeve pomlad leta 2009.
Francoski predsednik Nicolas Sarkozy je poskrbel za nov škandal. Pred začetkom intervjuja, ki gaje imel na predvečer francoskega prevzema predsedovanja Evropski uniji na televizijski postaji France 3, je namreč izgubil živce. Medtem ko so ga pripravljali na intervju, je delil jezne pripombe studijskim delavcem televizijske postaje France 3, le nekaj minut pozneje pa je z nasmeškom na obrazu Francozom razlagal, kako bo Francija Evropsko unijo popeljala iz krize.
Četrtek,3 .j ulija
Med spustom po Savi se je zgodi la nesre ča, v kate ri je bilo isti večer pogrešanih še osem ljudi, pet ude ležen cev je bilo že naj de nih mrtvih, trije pa so bili odpeljani v različne bolnišnice. Udeleženci so se želeli v štirih čolnih - kanujih -spustiti od Blance do Brestanice. Prvi čoln seje zaletel že v Sevnici, in sicer v most, zato so ljudje pos-
log skupine poslancev, da do dokončne odločitve zadrži izvajanje 82. člena zakona o volitvah v DZ, ki se nanaša na glasovanje iz tujine.
Vlada je v odgovoru Bruslju poudarila, da uvedba vinjet ne more predstavljati ukrepa, ki bi dis-kriminiral na osnovi državljanstva.
Predsednik države Danilo Turkje ponovil, da bo glede odločitve o novih veleposlanikih počakal na čas po volitvah.
Mandatno volilna komisija DZ je sprejela sklep o razrešitvi Milana M. Cvikla z mesta člana in predsednika komisije, ki preučuje nakup oklepnikov 8x8.
Petek, 4. julija
Državni zbor, katerega član je bil tudi na Savi tragično umrli Kristijan Janc, je odpovedal vse dejavnosti, v preddverju velike dvorane državnega zbora pa so odprli žalno knjigo. Žalne knjige so odprli tudi na občini Sevnica, v 4 tamkajšnjih krajevnih skupnostih.
Po besedah ministra Mateja je nenavadno, daje o neizvršenih hišnih preiskavah v zadevi Zidar - Pen-ko odločal preiskovalni sodnik, ki naj bi bil Penkov osebni prijatelj. Kot je dejal notranji minister, težava ni v njunem poznanstvu, temveč v tem, da naj bi skupaj celo dopustovala. Dragutin Mate dodaja, da bi bilo prav, če bi se sodnika v tem primeru izločilo.
F
Simič pravi, da je najbolje oditi, ko si na vrhu.
Generalni direktor davčne uprave Ivan Simič je podal odstopno izjavo z mesta direktorja.
Ob tem je še ocenil, daje davčna uprava v dobrem stanju, po njegovih besedah pa je najbolje oditi, ko si na vrhu.
V središču Minska je potekala osrednja slovesnost, s katero so proslavili dan neodvisnosti, ko je nekaj čez polnoč odjeknila huda eksplozija. Večtisočglavo množico, zbrano okoli vojnega spomenika, je zajela panika. Ranjenih je bilo okoli 50 ljudi.
Sobota,5 .j ulija
Na površje Save je pri HE Blanca priplavalo truplo enega od udeležencev spusta. Reševalci so truplo našli ob steni jezu nekaj po 20. uri. Omenjeno steno so zvečer name-
Ob hidroelektrarni Blanca se je zgodila grozljiva nesreča.
kakali v vodo. Vsi so se srečno rešili. Trije čolni so pot nadaljevali. Dva med njimi, v katerih naj bi bilo od 10 do 14 ljudi, sta se pri še nezgrajeni hidroelektrarni Blanca zapeljala preko jezu in se prevrnila. Rešila se je le ena oseba.
Ustavno sodišče je zavrnilo pred-
noma podrli, saj so potapljači presodili, da so mogoče utopljenci še vedno v bližini same elektrarne.
Bolj razveselila nas je novica, da se je v Sloveniji lani rodilo 19.823 otrok, kar je največ v zadnjih 15 letih in 4,3 odstotka več kot leto prej.
V Berli nu je neki obiskova lec muzeja Madame Taussad z voščene lutke Adolfa Hitlerja odtrgal glavo. Voščena lutka namrščenega Hitlerja, ki naj bi ga ponazarjala v njegovi pisarni v berlinskem bunkerju nekaj dni pred smrtjo, je že pred tem spodbudila val kritik, saj naj bi bila neokus na.
Američani so s pikniki, ognjemeti, paradami in izrazi domoljubja praznovali dan razglasitve neodvisnosti od britanske kolonialne vladavine. Ob tej priložnosti se je predsednik George Bush v Char-
Američani so praznovali dan neodvisnosti.
lottesvillu v državi Virginiji udeležil slovesne prisege novih ameriških državljanov. Priseglo je 75 novih državljanov iz 30 držav, ob njegovem slavnostnem govoru pa so izbruhnili tudi protesti.
Nedelja,6 .j ulija
Neurje, ki je v večernih urah divjalo nad osrednjim delom Slovenije, je v Ljubljani podrlo gradbeni oder. Neurje se je razbesnelo tudi v drugih krajih po Sloveniji. Močan veter, kije spremljal nalive, je ruval drevesa, javno razsvetljavo in oglasne panoje ter odkrival kritino na objektih. Močan dež je preglavice povzročil tudi v prometu - zlasti voznikom, ki so se sinoči v kolonah vračali z Obale in Gorenjskega.
Reševalci so dopoldne v Savi naš-
Rupar je bil obsojen na dve leti pogojne kazni.
nji občinskega marmorja v hišo takratnega občinskega sodelavca Lada Srečnika in pri plačilih takratnemu študentu Ladu Rotu za delo, ki ga ni opravljal.
Potem ko je Ivan Zidar zatrdil, da ga je minister Mate obrekoval, se je ogla sil Janez Jan ša in dejal, da je minister komentiral zaključen dogodek, ki je lahko predmet razprave. Po mnenju slovenskega premierja Janeza Janše Matejev komentar ravnanja preiskovalnega sodnika ni problematičen, ker je sodnik dokončno odločil o neki zadevi; na to odločitev ni več pritožbe in je bila stvar izpeljana.
V španski Pamploni je bilo v prvem teku pred biki to poletje ranjenih 13 oseb, med njimi 37-let-ni moški huje. Slednji je utrpel več zlomov kosti, udarec v prsni koš in poškodbo vranice, kar ni presenetljivo, saj je padel in se znašel pod kopiti dobrih 600 kilogramov težkega bika.
Torek, 8. julija
Minil je dan žalovanja za žrtvami tragične nesreče pri Sevnici, v okviru katerega je v državnem zboru potekala žalna seja, na kateri so se poslanci spomnili na žrtve tragične nesre če.
Oglasili so se v kabinetu premier-ja, kjer trdijo, da je Borut Pahor govoril neresnico v zvezi z imenovanjem predstavnikov opozicije v nadzorne svete podjetij. V Janševem kabinetu so se tako odzvali na na
Po Sloveniji je spet divjalo neurje.
li še tri trupla, in sicer dve so našli potapljači, eno pa so opazili iz helikopterja.
Zaposleni na italijanskih železnicah so ob 21. uri začeli 24-urno stavko. Mediji so ob tem opozarjali, da bodo naslednji dan v Italiji stavkali tudi zaposleni v lokalnem pro metu.
Slišali smo, daje v skrivnem poročilu Svetovne banke zapisano, da so biogoriva podražila svetovne cene hrane kar za 75 odstotkov, kar ameriške trditve postavlja na laž. Ameriški predsednik George Bush namreč ves čas zatrjuje, da je k podražitvam cen največ pripomoglo izredno povečano povpraševanje v Indiji in na Kitaj skem.
Ponedeljek, 7.j ulija
SLS se je z žalno sejo v Krškem poslovila od Kristijana Janca in Marjana Kogovška, začele pa so se tudi maše za vse umrle v tragediji. Ob tem smo tudi slišali, da ima po smrti poslanca pravico postati poslanec župan Črnomlja Andrej Fabjan.
Na kranjskem sodišču so zaradi zlorabe položaja in ponarejanja listin nekdanjega tržiškega župana Rupar-ja pogojno obsodili na dve leti zapora. Predsednica sodnega senata Marjeta Dvornik je sledila zaključni besedi okrožne državne tožilke Renate Vodnjov, da sta Rupaiju dokazani zlorabi uradnega položaja pri vgrad-
Ob dnevu žalovanja se je na slovesu od umrlih zbrala množica ljudi.
Pahorjevo izjavo, v kateri je zanikal izjavo premierja, da so v nadzornih svetih javnih podjetij tudi nekateri ključni možje SD-ja. Take trditve je po navedbah kabineta Pahor takrat označil za zgrešene in nelegitimne in dodal, da jih tja zagotovo niso poslali Socialni demokrati, če pa so že tam, jih je morala v nadzorne svete povabiti vlada.
Pre mi er Jan ša je hrvaške mu zunanjemu ministru Jandrokovi-cu, ki seje mudil pri nas, zagotovil, da Slovenija podpira Hrvaško pri približevanju evro atlantskim povezavam.
Izvedeli smo, da so Mercator, Spar in Engrotuš nenapovedano obiskali uslužbenci urada za varstvo konkurence. Pregledali so elektronsko pošto vodilnih v omenjenih podjetjih, posneli so podatke z izbranih računalnikov, v Engrotušu pa so pet računalnikov tudi zasegli. Iskali so elektronsko pošto med trgovci in dobavitelji, s katerimi naj bi se trgovci dogovarjali o končnih cenah.
ZDA je s Češko podpisala sporazum, ki ji dovoljuje, da jugozahodno od Prage postavi radar v sklopu ameriškega protiraketnega ščita.
žabjcr
perspektiva
1
Opomin
(spletnim)
trgovalcem
Katja Ošljak
Spletni BBC je v ponedeljek, 30. junija 2008, poročal, da je francosko sodišče oglobilo spletno podjetje eBay, ker je omogočalo trgovanje s ponaredki prestižnih izdelkov, ki jih sicer trži skupina LVMH.
Toženi eBay je ogromno spletno podjetje, v katerem je možno prodati in kupiti vse mogoče izdelke po sistemu draženja. (Če slučajno še niste slišali za eBay, vam je zagotovo znana njegova slovenska posnemovalka spletna trgovina Bolha.) Tožnik LVMH na drugi strani je gospodarska skupina, v kateri so združeni francoski proizvajalci luksuznih izdelkov, ki mastno služijo s precenjenimi blagovnimi znamkami: Moet & Chandon, Hennesy, Luis Vuitton, Kenzo, Givenchy, Donna Karan, Fendi, Dior itn. Poleg prepovedi preprodaje ponaredkov je LVMH zahtevala tudi prepoved prodaje originalnih parfumov svojih štirih blagovnih znamk Dior, Guerlain, Kenzo in Givenchy, saj jih lahko skladno z njihovimi poslovnimi dogovori prodajajo le pri LVMH-ju posebej pooblaščeni trgovci. eBayevi zastopniki so sodbo komentirali s protiobtožbo, da si LVMH le utrjuje skorajda monopolni položaj na trgu, in to na račun izbire, ki bi jo trg sicer moral nuditi potrošnikom. eBayeva uradna govorka je opozorila, da omenjena sodba nikakor ne pomeni boja proti preprodaji ponarejenih izdelkov, saj spletno podjetje bdi nad nečednimi posli in preprodajalcem ponaredkov ter drugim zlikovcem vztrajno zaklepa uporabniške račune. Zato bodo na eBayu, ki bi LVMH-ju moral plačati približno 50 milijonov evrov odškodnine, pripravili in vložili pritožbo. Prepričani so namreč, da proizvajalci izdelkov prestižnih blagovnih znamk skušajo le varovati svoj monopol na trgu. Težko se je postaviti na eno ali drugo stran zgodbe. Dejstvo je, da ima vsako podjetje pravico pritožiti se, kadar se nekdo okorišča s ponaredki njegovih izdelkov, s čimer ne samo da podjetju odžira tržni delež, ampak tudi pomembneje posega v njegovo vrednost in ugled na trgu. Hkrati je spletnim tržnicam, kot ta (pre)prodajna spletna mesta rada v šali poimenujem, treba priznati njihov prispevek k liberalizaciji trgovine in pomembnemu izboljševanju položaja potrošnikov. Z njihovo pomočjo se lahko potrošniki z zelo majhnimi stroški, tj. v nekaj minutah, seznanijo s ponudbo izdelkov po vsem svetu. To pa seveda pomembno prispeva v njihovi moči, da od prodajalcev izterjajo "fair play". Pritiski velikih korporacij in njihovih dobro plačanih odvetnikov se vrstijo po vsem svetu in pravi plaz podobnih tožb lahko pričakujemo prav v prihajajočem letu ali dveh. Mastodontski trgovski pre-vladniki si nikakor ne bodo zlahka pustili vzeti svojih privilegijev, da prodajajo blago po skrbno izbranih poteh in le skrbno izbranim strankam. S pomočjo posebej specializiranih trgovcev ustvarjajo meglo, v kateri, na primer, cene (sicer zelo lepih) ženskih torbic dosegajo na desettisoče evrov. Pri tem pa denar ni vedno edini pogoj za nakup, saj so za izdelovalce najprestižnejših torbic pravi kupci le belopolte aristokratinje; toda to je že druga, še veliko bolj pereča zgodba.
Tako spletni podjetniki kot tudi tradicionalne megakorporacije bodo morali resno premisliti o svoji vlogi na novih "mešanih trgih", kjer splet in druge z njim povezane tehnologije že močno krojijo gospodarske panoge in resno posegajo v življenjske stile potrošnikov. Dandanes nikomur več ni težko priti do računalnika oziroma se povezati z internetom in se na lastne oči prepričati, kateri od "sosedov" je dejansko najboljši.

GOSPODARSTVO
Lesnopredelovalna podjetja potrebujejo pomoč države
Na 2. razvojni konferenci lesarjev v okviru lesarskega praznika so udeleženci med drugim poudarili, da je lesarstvo razvojna priložnost države - Potrebnih več vlaganj v promocijo dejavnosti, urediti področje izobraževanja ...
Tatjana Podgoršek
Nazarje, od 2. do 5.
julija - Savinjsko-šaleš-ka območna razvojna agencija v Nazarjah, Občina Nazarje, Lesarski razvojni center ter Gospodarska zbornica Slovenije in Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica Velenje so bili organizatorji 2. lesarskega praznika. Ob tej priložnosti se je zvrstilo nekaj kulturnih, športnih in družabnih prireditev, osrednji dogodek pa je bila razvojna konferenca lesarjev pred tednom dni v nazarskem delavskem domu.
Čeprav naj bi bilo to vseslovensko srečanje lesarskih podjetij, strokovnih in izobraževalnih ustanov, zbornic, ministrstev in občin, je bila udeležba na konferenci zelo skromna. Udeleženci so pogrešali predstavnika ministrstva za gospodarstvo, od katerega so pričakovali, da jih bo seznanil z ukrepi, s katerimi bi lahko država pomagala povečati konkurenčno sposobnost lesnopredelovalne industrije, ki bije plat zvona. Prav tako pa so želeli dr. Mateju Novaku (opravičil se je zaradi bolezni) predstaviti svoje poglede na težave, s katerimi se kot lesarji in lesni predelovalci srečujejo vsak dan.
Bili so si enotni, da je lesarstvo razvojna priložnost države, saj je Slovenija po zaraščenosti z gozdom na tretjem oziroma četrtem mestu v Evropi, hkrati pa so tudi poudarili, da lesarska dejavnost potrebuje pomoč države, ker sama ne bo kos vsem težavam. Igor Mila-vec, direktor Gospodarskega zdru-
"Lesarska panoga ima v slovenskih razvojnih dokumentih premajhen poudarek. Slovenija sodi med najbolj gozdnate države v EU in bi lahko postala vodilna na področju lesarstva," so med drugim menili
udeleženci razvojne konference.
ženja lesne in pohištvene industrije, je med drugim dejal, da število zaposlenih, dobiček in prihodek v pano gi sicer ras te, položaj pa se zaos truje zara di rece sij, zara di česar je konkurenco še težje dohiteti. Po njegovih besedah Avstrija, ki ima dobro razvito lesarsko dejavnost, vlaga v razvoj 7-krat več na zaposlenega in ima prav toliko več zaposlenih v podpornem okolju (marketing, raziskovanje...). Družba Gorenje Notranja oprema je -po zagotovilih njenega direktorja Gregorja Verbiča - nazadnje prejela pomoč države pred 16 leti. »V Avstriji investirajo na leto v dejavnost 2100 evrov na zaposlenega, v Nemčiji 2800, v Sloveniji pa lahko le 1100 evrov. Primerjava stroškov dela kaže, da ti znašajo v Avstriji 66, v Sloveniji pa 83 odstotkov.« Že pred 2 letoma so lesarji ugotavljali, da bi potrebovali v panogi 150 milijonov evrov kapitala za tehnološke posodobitve. Po
Program mizar že v šolskem letu 2009/2010?
Analiza stanja lesarskopredelovalne dejavnosti v regiji Saša je pokazala na veliko pomanjkanje kadrov na vseh stopnjah izobrazbe. Najbolj pa v tem trenutku bode pomanjkanje 70 mizarjev.
Jasna Klepec, direktorica Savinjsko-šaleške območne razvojne agencije, je povedala, so pred časom začeli aktivnosti za umestitev izobraževalnih programov lesarske stroke v regi. In kako daleč so aktivnosti? » Skupaj s Šolskim centrom Velenje, podjetji in zbornicami v regiji smo prejšnji mesec izdelali elaborat o upravičenosti umestitve programov pri nas in ga posredovali ministrstvu za šolstvo in šport. Prav tako smo zagotovili vse materialne pogoje za praktično usposabljanje v prvi vrsti za program mizar, temu bodo sledili še drugi. Del programa naj bi izvajali na velenjskem Šolskem centru, del v Nazarjah. Mislim, da nas čaka največ dela pri pridobivanju potrebnega števila dijakov. Mladi se namreč težko odločajo za lesarske poklice, pričakovanja podjetij so bistveno večja, kot so namere mladih in tudi njihovih staršev. Čeprav v Sloveniji že delujejo nekatere lesarske šole, bo morda bližina tovrstne izobraževalne možnosti koga spodbudila za te poklice.«
Po pričakovanjih naj bi na ministrstvu proučili elaborat septembra oziroma oktobra, razpis za vpis prve generacije pa naj bi objavili za šolsko leto 2009/2010.
Preve lik izvoz hlo dovi ne
Lani so na Savinjsko-šaleški območni razvojni agenciji izdelali strategijo lesarstva v regiji Saša. Ta kaže, da lesnopredelovalna dejavnost tu ustvari blizu 20 milijonov evrov prihodka na leto, od tega več kot polovico ustvari družba Gorenje Notranja oprema iz Velenja, preostalo pa približno 120 do 130 podjetnikov. V strukturi predstavljajo 2,5 odstotka celotnega gospodarstva regije, njihov celotni prihodek pa je manj kot odstotek. »Če ponovno izpostavimo Gorenje Notranjo opremo, je več kot očitno, da lesarskopredelovalna podjetja ustvarijo prenizek prihodek in da je potrebno to industrijo usmeriti v proizvodnjo izdelkov z višjo dodano vrednostjo oziroma v proizvodnjo izdelkov višjega kakovostnega in cenovnega razreda. Skratka, naša lesnopredelovalna podjetja izvozijo preveč hlodovine, namesto da bi jo predelala doma,« poudarjajo na agenciji.
mnenju Verbiča bi morali v dejavnosti imeti 10-odstotno rast, da bi lahko ujeli EU, ta pa v zadnjih letih znaša od 4 do 6 odstotkov. Zaradi inflacije in pritiskov na višje plače se srečujejo še z dodatnimi težavami. Lastnik podjetja Melu iz Luč Alojz Selišnik pa je prepričan, da vpliva na konkurenčnost tudi izraba delovnega časa. Po njegovem mnenju je ta v Sloveniji v primerjavi z Avstrijo in Nemčijo toliko nižja, da bi lahko, če bi delali intenzivno 8 ur na dan, dvignili produktivnost za blizu 6 odstotkov. Direktorja Tovarne ivernih plošč Otiški Vrh Antona Danila Ranca pa moti podpora države kurjenju lesa za
proizvodnjo električne energije.
V sprejetih zaključkih lesarske razvojne konference so udeleženci poudarili, da si lesarstvo kot razvojna priložnost države zasluži večjo veljavo in njeno večjo podporo. Panoga bi morala postati strateško prednostna, svoje mesto bi morala imeti med perspektivnimi panogami in s tem večji dostop do razvojnih sredstev ter olajšav. Zasluži si tudi več vlaganj v promocijo, nujno pa bi bilo potrebno urediti tudi področje izobraževanja, saj je znanje ključnega pomena za razvoj lesarske dejavnosti.
Poleg razvojne konference so drugi lesarski praznik popestrili nekateri športni, kulturni in družabni dogodki. Med drugim razstava lesnih skulptur v prostorih grada
Vrbovec v Nazarjah.
Večji prostori, nova oprema, večji stroški
V Veplas Media sicer presegli načrtovano prodajo, a poslovni rezultati niso v skladu s pričakovanji - Zaradi pomanjkanja kadrov zaposlujejo tujce - Z nakupom stroja za obdelavo modelov pričakujejo nova naročila
Jože Vajdl, direktor podjetja Veplas Media: »Upamo, da bomo izboljšali poslovanje tudi z novim strojem za obdelavo modelov.«
Tatjana Podgoršek
V invalidskem podjetju Veplas Media ugotavljajo, da se za zdaj selitev v prostore na Cesti Simona Blatnika v Velenju pred dobrim letom in pol še ni obrestovala. »Dejstvo je, da smo delo na novi lokaciji bolje organizirali, posodobili proizvodnjo, v primerjavi z letom 2006 smo kar za 75 odstotkov presegli načrt prodaje, za 40 odstotkov realizacijo, a kljub temu lanskega poslovnega leta nismo sklenili po pričakova-
njih. Zaradi višjih stroškov amortizacije, večjih proizvodnih prostorov, vzdrževanja so bolj, kot smo načrtovali, porasli stroški poslovanja,« je povedal direktor podjetja Jože Vajdl. Po njegovih besedah so k slabšim poslovnim rezultatom svoje prispevali še bolniški izostanki. Ti so se približali 10 odstotkom in so bili krepko nad slovenskim povprečjem (4 odstotke). "Višji bolniški stalež za invalidsko podjetje ni nič neobičajnega, a tako visok je potreben razmisleka, analize. Najbrž
bi beležili še večjo odsotnost z dela, če ne bi nagrajevali delavcev za stalno prisotnost na delu."
Ker se je izguba v letošnjih prvih dveh mesecih še povečala, so februarja sprejeli dodatne ukrepe za zmanjševanje stroškov, povečanje prodaje, pridobivanje novih, kakovostnejših naročil. »Danes nam kaže bolje, saj smo izgubo delno že nadomestili v marcu, aprilu in maju. Pričakujemo, da bomo do konca leta poslovni rezultat dvignili na pozitivno raven.«
Razlog za optimizem daje tudi dolgo načrtovani nakup stroja za obdelavo modelov, kar je osnovna dejavnost podjetja. Po prvotnih načr tih naj bi kupi li stroj v vrednosti 300 tisoč evrov, a so zaradi likvidnostnih težav namenili za tehnološko posodobitev blizu 60 tisoč evrov. »Kljub temu se nadeja mo novih, bolj ših naro čil,
predvsem pa bomo lahko sedaj storitev opravljali sami. S strojem bomo izdelovanje in oblikovanje modelov dvignili na višjo raven.«
Sko raj povsem neuspeš ni so bili, pravi Jože Vajdl, lani pri zapolnjevanju kadrovskih vrzeli. Poskušali so z razpisom štipendij, opravili kar nekaj pogovorov z zaposlenimi za dodatno usposabljanje, prekvalifikacijo, v iskanje kadrov se je vključila tudi enota Zavoda RS za zaposlovanje v Velenju, a pravega odziva niso zaznali. »Ker delavcev na slovenskem trgu delovne sile nismo našli, smo zaposlili tujce. Prav tako smo se odločili, da bomo letos zmanjšali število zaposlenih, saj name rava mo uki ni ti manj donosne programe.«
V drugi polovici tega leta bodo - dodaja Jože Vajdl - napeli vse sile za dvig ravni poslovanja, za zmanjša nje stro škov na vseh rav neh.
»Dvig cen materialov nam zmanjšuje konkurenčnost in donos, zato iščemo vire za cenejše materiale. Upamo, da bomo poslovanje lah-
ko izboljšali tudi z novim strojem za obde lavo mode lov, » je še dejal Vajdl.
"»HAS
Za tretjino dijakov po zakonu, za ostale začasna rešitev
Na Šolskem centru Velenje zatrjujejo, da bodo v začetku novega šolskega leta poskrbeli za topel obrok dijakom tudi na lokaciji Trg mladosti v središču Velenja skupaj z Gostom in Gorenjem Turizmom - Večnamenska restavracija nared do 1. septembra prihodnje leto
Tatjana Podgoršek
V drugi polovici letošnjega aprila so poslanci v državnem zboru sprejeli Zakon o subvencioniranju toplega obroka dijakom. Veljati začne 1. septembra, država pa bo za topel obrok dijaku primaknila 2,42 evra. Na marsikateri srednji šoli v Sloveniji bodo njegova določila težko uresničili. Po mnenju nekaterih tudi na Šolskem centru Velenje, kjer načrtovane izgradnje sodobne restavracije med stavbo gimnazije in rudarsko šolo še niso začeli.
»Drži, da k naložbi še nismo pristopili
in da vseh odprtih vprašanj v zvezi z uvajanjem toplih obrokov malice že 1. septembra za zdaj še nismo povsem rešili. Ne gle de na to bomo zagotovili vsem dijakom tisto, kar jim v zvezi s prehrano moramo,« je povedal direktor Šolskega centra Velenje Ivan Kotnik.
Kot je pojasnil, je ob spreje mu zakona šol ski minister napovedal prehodno obdobje, v katerem bi morali zadeve v zvezi s subvencioniranjem tople ga obro ka malice urediti v skladu z določili zakona, kar bi jim bilo pisano na kožo, saj bi v tem času lahko zgra di li načr tova no sodobno večnamensko restavracijo med gimnazijsko stavbo in rudarsko šolo. Po zad njih informacijah pa prehodnega obdobja ne bo. »Za približno tretjino dijakov, ki obiskujejo pouk na Medpodjetniš-
Ivan Kotnik, direktor Šolskega centra Velenje: »Dijake bo potrebno tudi navaditi, da se bodo prehranjevali tako kot mi mislimo, da je dobro.«
kem izobraževalnem centru na Starem jašku, težav ne bo. Tu namreč že imamo sodobno razdeljevalnico hrane in tem bomo zagotovili malico po zakonu. Več preglavic pa imamo za zdaj na lokaciji Trg mladosti v središču Velenja, a so rešitve, sicer začasne, zelo blizu. Tudi če bi izgradnjo objekta začeli danes, ga do začetka novega šolskega leta ne bi mogli končati. Dopusti so, za nameček pa moramo v zelo kratkem času izpeljati še en zelo zahteven projekt, kot je pretvorba plač.«
Skupaj z Gostom, Gorenjem Gostinstvo, po potrebi tudi z OŠ
Po Kotnikovih besedah bodo poskušali zadostiti določilom zakona o zagotavljanju toplega obroka hrane za dijake šol na Trgu mladosti tako, da bodo razširili že obstoječo razdeljevalnico hrane Gaudeamus, s podjetjema Gost Velenje ter Gostinstvom in turizmom Gorenje so se dogovorili o pripravi toplih obrokov v restavraciji Klub, dogovarjajo pa se tudi z osnovno šolo Gustava Šiliha, ki bi jim lahko zagotovila 150 do 200 toplih obrokov. V dveh odmorih po 45 minut bi tak-šo omogočili topel obrok malice blizu 2000d ijakom.
Poleg zagotavljanja prostorskih zmogljivosti je Ivan Kotnik poudaril še drugo odprto vprašanje, ki se poraja ob uvajanju toplega obroka hrane za dijake, a ga je nemogo če rešiti čez noč. »Dijake bo potrebno navaditi, da se bodo prehranjevali tako, kot mi mislimo, da je dobro. Za večino srednješolcev je sendvič še vedno zakon. Če bodo z njim soglašali tudi starši, bomo dijakom takšen način pre-
hranjevanja tudi zagotovili. Pričakujemo, da bomo lahko srednješolce navadili na jedi z jedilnika, ki ga bomo pripravljali skupaj in po priporočilu Inštituta za varovanje zdravja takrat, ko bo služila svojemu namenu nova večnamenska restavracija. To bo proces. Ne glede na vse težave pa na šolskem centru pozdravljamo odločitev in trdno voljo države za zagotavljanje enakega standarda, kot ga imajo osnovnošolci in študenti tudi za srednje-šol ce.«
Temeljni kamen za letošnji občinski praznik
Na vprašanje, kako daleč je načrtovana izgradnja že omenjene večnamenske restavracije med gimnazijsko stavbo in rudarsko šolo, je Ivan Kotnik odgovoril: »Zadeva je v fazi projektiranja. Temeljni kamen za objekt bomo položili ob letošnjem prazniku Mestne občine Velenje 19. oziroma 20. septembra, svojemu namenu pa ga bomo predali do 1. septembra prihodnje leto. Naložba bo veljala dobre 3 milijone evrov, poleg Mestne občine Velenje pa bo denar zanjo zagotovil Gost oziroma Premogovnik Velenje, predvsem z opremo pa naj bi priskočilo na pomoč še ministrstvo za šol stvo in šport.«
V objektu s skoraj 4000 kvadratnimi metri bruto površine bo v pritličju večnamenska samopostrežna restavracija, katere ponudbo bodo lahko poleg dijakov, študentov s pridom koristili tudi drugi občani, v nadstropju pa bodo uredili predavalnice in kabinete za študente visokošolskih zavodov, knjižnico, tu bodo prostori dekanata in še nekateri drugi sprem-ljajočip rostori.
Urejanje parka pred gimnazijo
V minulih dneh je kar nekaj občanov izrazilo nezadovoljstvo nad »dogajanjem v parku ob reki Paki«, pred gimnazijo v Velenju. Zanimalo jih je, kaj tam bo, drugi so se hudovali nad krčenjem zelenih površin, tretji... Za pojasni la smo se obr ni li na Mest no občinoVelenje.
Mojca Ževart iz urada župana nam je povedala, da na gradbišču
jekta v celoti financirala. Vrednost del je znašala 48 tisoč evrov, za ta denar pa so za ureditev 450 kvadratnih metrov platoja pred gimnazijo zamenjali stare robnike, nasuli poti s prodom, postavili pet klopi in 13 novih košev za smeti, oder za prireditve, »oblekli« v pločevino most nad Pako in očistili dostop do reke. Uredili so tudi razsvetljavo, in sicer so šest
ti starega hrasta.«
Zevartova je še poudarila, da so s tem projektom mladim v času dopustov omogočili kulturne, družabne in športne prireditev tam, kjer se ti radi zadržujejo. Tako se bodo lažje družili z vrstniki, se zabavali in spoznavali različne svetovne kulture. Prve prireditve so se že zvrstile, trajale pa bodo do 16. avgusta. Razdeljene so v pet temat-
Z ureditvijo parka so mladim v času dopustov omogočili kulturne, družabne in športne
prireditve - tam, kjer se radi zadržujejo.
ob reki Paki delavci podjetja PUP Velenje urejajo park. Pobudo za to je dal Mladinski svet Velenje, pridružili pa so se mu še tukajšnji mladinski center, Max klub, Šaleški študentski klub, društvo Teh-nologika. Mestna občina Velenje je pobudo podprla in izvedbo pro-
nizkotipskih svetilk zamenjali s srednjetipskimi in za to plačali 10 tisoč evrov. »Rada bi poudarila, da smo pri izvajanju projekta ravnali z drevjem in zelenimi površinami zelo previdno. Izognili smo se vsem grobim posegom, največ pozornosti pa smo namenili zašči-
skih tednov, v okviru katerih bodo od ponedeljka do četrtka nastopili domači in tuji DJ-ji, prireditve ob vikendih pa bodo obarvane tematsko.
■ Tp
»Friziranje« motorja - da ali ne?
Mlada raziskovalca Nejc Zager in Davor Klančnik izdelala raziskovalno nalogo tudi zato, da njuni vrstniki ne bi predelovali motorjev, ker ...
Tatjana Podgoršek
V minulem šolskem letu sta Nejc Zager in Davor Železnik, dijaka Poklicne in tehniške strojne šole Šolskega centra Velenje, kar dobršen del prostega časa preživela skupaj. Razlog za njuno druženje je bila raziskovalna
Vsak avtor je prepričan, da je bila njegova zahtevna in midva pri tem nisva izjema.«
Poznata odgovor na vprašanje, zapisan v naslovu naloge? Seveda, sta bila prepričljiva. Potrdila sta namreč vse hipoteze, od tiste, da je predelan motor nevaren, ker se z večanjem hitrosti spremenijo
Mlada raziskovalca Nejc in Davor: »Zaradi predelav in posledično večjih končnih hitrosti
vozil prihaja do nesreč, ki znajo biti tudi usodne.«
naloga z naslovom »Friziranje« motorja - da ali ne. Zanjo sta na regijskem gibanju Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline prejela bronasto, na državnem srečanju mladih raziskovalcev pa zlato priznanje.
»Prvega nisva pričakovala, na poti na državno pa sva si rekla, da srebra za naju ni. Šteje le zlato in sva ga tudi dobila. Glede na to, koliko truda in časa sva vložila v nalogo, misliva, da sva si ga tudi zaslužila,« je komentirala nagrado.
Povedala sta, da sta se za raziskovalno nalogo odločila zato, ker imata rada izzive. Idejo zanjo jima je ponudil v razmislek mentor Boris Klančnik. Bila jima je všeč. »V bistvu je vsaka naloga zahtevna. Pridobiti moraš vrsto podatkov, jih primerjati, vsebino povezati v smiselno celoto, nalogo opremiti, oblikovati.
njegove vozne lastnosti, da konstrukcijske lastnosti vozila in vgrajene zavore niso več kos povečanim obremenitvam med vožnjo, zato je nevarnost za nesrečo toliko večja, do tega, da posegi na pogonskem agregatu povečujejo porabo goriva in skrajšujejo njegovo življenjsko dobo. «Raziskovalno nalogo sva izdelala tudi zato, da bi se najini vrstniki ne odločali za predelavo motorja. Cena za kratkotrajne užitke, a cena za sproščanje adrenalina je lahko previsoka.«
Prve počitniške dni preživljata uspešna mlada raziskovalca delovno. Nejc je na počitniškem delu pri avtokleparju, torej poglablja teoretično znanje, Davor pa »preizkuša«, kakšen je kruh pekov. Oddih si bosta seveda privoščila in se tudi tako pripravila na nove izzive.

NASI KRAJI IN LJUDJE
Krajevna skupnost Podkraj pri Velenju
Pohod, otvoritev igrišč, kuhanje golaža ...
Krajani naselij Kavče in Podkraj na južnem obrobju Velenja so se pred štirimi leti odločili za samostojni krajevni skupnosti. Kaže, da je bila odločitev dobra, posebej če sodimo po ohranjanju tradicionalnih prireditev, kot so letos že bile
skupnosti. Kljub sončni pripeki se je zgodaj popoldne pred toplotno podpostajo na vzhodnem delu Pod-kraja zbralo nad štirideset domačinov, ki so se jim pridružili pohod-niki iz Podkraj a pri Hrastniku. Kljub zamudi avtobusa, kije končno le našel pravo in zavito pot do cilja, ni bilo slabe volje. Nasprotno, saj so vsi že kma lu pod prvim vzponom proti Jakcu, ob zaselku Prihova, spoznali gostoljubje domačinov. Bilo je dovolj osvežilnih pijač, peciva, na koncu poti pa jih
Športno in otroško igrišče
Franc Vedenik, desno: "Danes se bo dogajalo veliko - pohod, kuhanje golaža, otvoritev
športnega ino troškegaigrišča..."
v krajevni skupnosti Podkraj pri Velenju.
Po zelo odmevni in dobro obiskani prireditvi Podkrajčani Podkraj-čankam ob dnevu žena so minulo soboto, 5. julija, pripravili tradicionalni pohod po mejah krajevne
tako ali tako čaka še golaž, ki se ga je ob istem času lotilo kuhati kar sedem ekip.
Pot je pohodnike vodila mimo cerkve sv. Jakoba na vrh Gradišča, nato navzdol proti Županovemu gozdu, kjer jih je čakalo pri igrišču
Začetek pohoda
za odbojko novo okrepčilo. Prehodili so še del tekaške poti po gozdu, se ustavili v eni od kleti v Roperčah in končno dosegli cilj v Tajni, zahodnem zaselku Podkra-ja pri Vele nju. Kljub vročim sončnim žarkom
in toploti bukovih polen so kuharji pripravili tako dobre golaže, da je strokovna žirija imela zelo težavno delo. Na koncu so sklenili, da bo odločal kriterij okusa, za zmagovalca pa sta bili razglašeni kar dve ekipi. To sta bili ekipi Pepi in Mici ter Podbrdo.
In preden so predali namenu novo športno ter otroško igrišče, sta prisotnim krajanom, ki so se v
zares velikem številu udeležili drugega, bolj zabavnega dela prireditve s srečelovom in streljanjem koš-truna, spregovorila predsednik sveta krajevne skupnosti Podkraj pri Velenju Franc Vedenik ter velenjski podžupan in državni poslanec Bojan Kontič. Slednji seje spomnil otroških let, ko so mladi radi zahajali pod južne obronke Šaleške doline, kjer je včasih bilo le nekaj kme-
tij, sedaj pa tod rastejo hiše kot »gobe po dežju«. »In imate nekaj, kar v drugih krajevnih skupnosti nimajo. To je lastni ansambel Pod-krajskih fantov,« je poudaril Bojan Kontič, nakar so predstavniki krajevne skupnosti in Mestne občine simbolično odprli nov objekt -šport no in otro ško igri šče.
■ Besedilo inf otografije: HinkoJ erčič
"Na izoku zapada na vzhodu zahoda"
Člani Bošnjaškega mladinskega kulturnega društva, ki so znani predvsem po humanitarnih akcijah in prirejanju literarnih večerov, so se prejšnji teden pokazali še v nekoliko drugačni luči.
Članom Bošnjaškega mladinskega kulturnega društva se je prejšnji teden izpolnila velika želja. Več kot tri leta, odkar so aktivni na humanitarnem in kulturnem področju, so se trudili, da bi nastopili na odru doma kulture Velenje. Uspelo jim je s predstavo, ki so ji nadeli pomenljiv naslovna izoku zapada na vzhodu zahoda. Za scenarij in režijo predstave je poskrbela Jasmina Imširovic, predsednica Bošnjaškega mladinskega kulturnega društva. »Naše sanje so bile, da pridemo v dom kulture in naredimo predstavo. Samo to. Končno imamo generacijo, ki je bila sposobna uresničiti te sanje in je to predstavo izvedla brez napak. Če bodo ljudje, ki so predstavo spremljali, o njej tudi razmišljali, smo dosegli svoj cilj,« je z zadovoljstvom in ponosom povedala Jasmina.
Glavni namen predstave je bil predstaviti kulturo bosansko--hercegovskega naroda in problematiko priseljencev ter njihovih potom cev na mal ce dru ga čen način. O predvojnih, medvojnih in povojnih časih ter vseh generaci-
Nastopajoči sop resenetilip redvsem zi zjemnoi nterpretacijop roze inp oezije, ki sel ahko
kosa tudi zi nterpretacijamii zkušenihi gralcev.
jah v sedanjosti razmišlja ena deklica. Podobna je najmlajši generaciji pri se ljen cev, ki so mora li zapus -titi svojo domovino in so sedaj »izgubljeni«. Ne ve, kdo je, komu pripada in katera domovina je njena. Skozi kratko prozo in liriko bosansko-hercegovskih avtorjev so tako skušali predstaviti predvsem
zgodovino naroda in njegove domovine ter čustva priseljencev in njihovih potomcev. Med posameznimi časovnimi obdobji oz. spomini deklice se je ob tradicionalni in tudi moderni glasbi vrtela projekcija, ki je vsebovala zgodovinska dejstva in pojasnila.
Kljub temu da je bila ta priredi-
tev bistveno slabše obiskana kot ostale, člani društva menijo, da so dosegli svoj cilj, saj prav nihče predstave ni zapustil povsem ravnodušen. Nekateri so dvorano zapuščali že med pred stavo, kar pa še ne pomeni, da je ta bila tako slaba. Bila je tako presunljiva.
■ Tina Felicijan
Splezal je nanj
V Škalah pri Glinškovih, pri znanem avtoličarju, so si sobotni večer popestrili na prav poseben način. Tamkajšnji letošnji abrahamovec Stanko je namreč v svoj dom povabil nekaj sosedov in sorodnikov, da so prisostvovali podiranju 22 m visokega mlaja, ki so mu ga postavili tik preden ga je obiskal Abraham. Preden pa so ga podrli, je Stanko splezal proti znaku 50, ki je bil pritrjen visoko na mlaju, in zbranim povedal: »Treba ga je vzeti dol, saj nisem več star 50, ampak moja leta že letijo dalje, najprej proti 51. letu, nato pa že proti 60.« Kako se je plezanja lotil, pa vidite na sliki.
■ vg

24. Poletne kulturne prireditve so se začele - Odprli so j ih prejšnjo sredo - Koncert Rudarskega okteta
Vesna Glinšek
Velenje, 2. julija - Sreda je bil torej tisti dan, ki je zaznamoval letošnje že 24. Poletne kulturne prireditve. Na predvečer rudarskega praznika so jih namreč uradno odprli. Dogodek je bil nekaj posebnega, saj so uvodno prireditev organizirali v pravljičnem ambi-entu, v atriju Velenjskega gradu.
Večerje minil predvsem v pevskem duhu. Po uvodnem nastopu Šaleškega trobilnega kvarteta so na oder pred gledalce stopili »glavni« nastopajoči - člani Rudarskega okteta, ki so za vse obiskovalce pripravili 12 pesmi, in sicer so jih zapeli v dveh delih. V prvih šestih so fantje obdelali slovenske ljudske in umetne pesmi, drugi del pa so predstavljale bolj sproščene melodije. A vsega skupaj so jih zapeli še več, saj so obiskovalci s ploskanjem zahtevali kar štiri dodatne pesmi.
Program koncerta so med drugim popestrili še s plesno točko plesalk plesnega teatra Velenje.
Sicer pa bodo letošnje Poletne kulturne prireditve potekale prvič v organizaciji Festivala Velenje, ki ga je ustanovila Mestna občina Velenje. Direktorica županovega urada Andreja Katič je v slavnostnem govoru posebej poudarila: »Prepričana sem, da bodo v Festivalu Velenje, katerega v. d. direktorice je Barbara Pokorny, ohranili vse dobre prireditve in aktivnosti ter jih nadgradili še s čim novim.«
Tako se bo do 6. septembra na različnih lokacijah, največ pa v samem središču Velenja, zgodilo na desetine prireditev. Občanom pa tudi ljudem iz širše okolice bodo pope stri le polet ne veče re in tudi popoldneve. Organizatorji obljubljajo, da bo kulture za vsak okus.
Vs rediščup ozornosti so bilič laniR udarskegao kteta, ki som oralin avdušeni
publikiz apetiš tirid odatnep esmi.
Program sop opestrile tudip lesalkePl esnegate atraV elenje.
Otvoritev sop ripravili vp ravljičnema trijuV elenjskegag radu.
Kipar skulpture na ogled postavi
V Mestni galeriji Šoštanj so poletju namenili razstavo skulptur Vlada Oremuža iz Velenja. Avtor v bel pohorski kamen kleše podobe, največkrat like iz starih kovancev in zgodovinskih dogodkov, ter jih barvno, sivo ali črno poudari, da predstavljajo razpoznavno figuro. Pri ustvarjanju mu je moto, da lahko s starim polepšamo novo; tudi sicer ceni stare predmete in prete klost. Vla do Ore muž se je v mla dost nih letih posve čal modelarstvu, na kar gaje na otvoritvi minuli četrtek spomnil Arpad Šala-mon, likovni peddagog in uveljavljen ustvarjalec, ki se je o Vladovem delu izrazil pozitivno. Avtorjev velik prispevek je predvsem estetski. Pa tudi izvirnost ne zaostaja. V kulturnem programu so sodelovala Pod-krajska dekleta, odprtje pa je tudi tokrat pospremilo veliko prijateljev galerije in ljubiteljev umetnosti. Na Zavodu za kulturo je za to poletje v galeriji zadnja razstava, tako da bodo dela na ogled še ves avgust.
■ Milojka Komprej Foto DejanT onkli
Sola, šoli
Urban Novak
Ob dolgoletnih napovedih in nato lanskoletni ustanovitvi oddelka za arhitekturo na Fakulteti za gradbeništvo v Mariboru je marsikdo le sumljivo dvigoval obrvi. Smiselnost dveh šol za arhitekturo na tako majhnem teritoriju je vsekakor vprašljiva. Dvigovala so se vprašanja in padale so opombe, češ, kaj nam je tega treba, saj imamo vendar eno veliko šolo, uveljavljeno šolo, itn. Priznam, da sem bil med skeptiki tudi sam. A po temeljitem premisleku me je ideja o dodatni, ali pa če hočete novi šoli za arhitekturo v Sloveniji, prepričala.
Najprej že zato, ker sije nova šola kot novinka na področju izobraževanja arhitektov zadala strožje kriterije za sprejem študentov. Ljubljanska šola je pri izbiri svojih bodočih študentov precej liberalna, saj praktično ni omejitev glede predhodne izobrazbe, dokler je ta vsaj srednješolska. Teoretično se torej lahko na ljubljansko šolo vpiše vsakdo s kakršnokoli končano srednjo šolo v Sloveniji ali v Evropi. Mariborska šola se je izbire svojih bodočih študentov lotila bolj selektivno ali pa recimo bolj konvencionalno. Za sprejem in vis je zahtevana končana srednja šola po gimnazijskem programu. Takšen pristop seveda ne zagotavlja boljših študentov, a vsekakor izloči veliko tistih, ki se lotevajo študija arhitekture v želji po denarnih zaslužkih in ne zaradi želje po oblikovanju prostora.
Ljubljanska šola je postala prevelik kotel, v katerem nihče več ne nadzira kakovosti študija in počasi postaja okorel mastodont, ki se stežka prilagaja dinamiki razvoja prostora. A konec koncev s tem ni nič narobe. Vzemimo, da je ljubljanska šola recimo varovalec naše bogate zgodovine, nad katero večno lebdi senca mojstra Plečnika in tudi njegovih učencev. Zato je kot njen antipod mariborska šola več kot dobrodošla. Osvobojene vezi s preteklostjo, brez storjenih napak in zazrta v prihodnost je nekaj, kar je arhitekturna in prostorska srenja potrebovala. Krvavo potrebovala. Mariborska šola je koristna ne le za Maribor, ampak tudi širše. Do sedaj je bil intenzivni prostorski razvoj omejen predvsem na področje prestolnice, sedaj pa se to lahko spremeni. Študij arhitekture je namreč zastavljen tako, da se morajo študentje med svojim študijem ukvarjati z realnimi problemi na resničnih lokacijah. Mesto Ljubljana so študentje preiskali, predelali in obdelali po dolgem in počez. Večkrat zaporedoma. Diplome za iste lokacije in nemalokrat za iste programe se ponavljajo. Do sedaj Maribor tega fenomena ni poznal. Z obstojem mariborske šole je Maribor in tudi širša regija na tem, da ga študentske generacije tekom študija temeljito obdelajo. Car študentskih nalog je namreč v njihovi svobodi, nevezanosti na kapital. Tako nastajajo nove ideje, ki študentom kasneje pri delu nesporno pomagajo. Nikoli namreč ne vedo, kdaj se bodo pri svojem delu dejansko soočili z lokacijo, ki so jo obdelali kot študentje. Pridobljeno znanje tekom študija jim lahko potem odlično služi pri izdelavi kvalitetne rešitve. Na takšen način je mesto bogatejše za temeljitejšo raziskane in obdelane prostorske probleme. Poleg tega obstoj dveh šol pomeni tudi več konkurence med šolama in posledično tudi med študenti. Osebno komaj čakam, da začnejo na arhitekturnih natečajih zmagovati arhitekti, ki bodo izšolani na mariborski šoli. Nedvomno bo to za kvaliteto natečajnih rešitev dobrodošel svež veter.
Študij arhitekture pomeni temeljito spoznavanje s problemi mesta, ponavadi mesta, v katerem študiraš. In sedaj so neredki primeri, ko bodoči arhitekti bolje poznajo Ljubljano in njene probleme kot pa prostorske probleme okolij iz katerih izhajajo. In tukaj vidim največji doprinos mariborske šole. Pristno zanimanje za probleme Maribora in širše okolice. Vsekakor upam, da bo sedaj tudi Velenje znalo in hotelo izkoristiti bližino nove šole in konkurenčni boj, ki se bo med šolama nedvomno prej ali slej pričel ostriti. Nič ne bo narobe, če bomo v našem mestu bolj pogosto videvali študente, ki se bodo seznanjali z zgodovino mesta in trenutno perečimi problemi. Upam, da bo tudi Velenje postalo ena izmed študijskih nalog, ki jo bodo študentje obdelovali na mariborski šoli. Obstoj šole za arhitekturo v Mariboru je predvsem za štajersko in prekmursko regijo velikplus in obenem nov izziv. Če šole in njenih študentov, kasnejših arhitektov, okolje ne bo znalo sprejeti in izkoristiti, potem je njena ustanovitev resnično zelo vprašljiva.
Naš čas, d.o.o., Kidričeva 2a, Velenje

107,8 MHz
IAdOjSkO IDO i/ùs© pO SRO I M®X5W
Glasbene novičke
»Fajn je taka stvar«
Dopusti so pač taka reč, da eni odhajajo, drugi prihajajo. Tako je del dopusta že za direktorjem in odgovorno urednico Radia Velenje Borisom in Miro Zakošek, delovni teden je preživela oblikovalka Janja Košuta Špegel. V redakciji manjka novinarka Bojana Špe gel, kate ri želi mo čim prejšnje okrevanje.
Sicer pa se trudimo, da bi bilo prebiranje Našega časa in poslušanje oddaj Radia Velenje času primerno. Lahkotno, a kljub
temu zanimivo. Vabimo vas, da sodelujete, bodisi da nas na kakšen zanimiv dogodek povabite ali tudi sami kaj napi šete.
Da je naša prednostna skrb izobraževanje, o čemer smo že poročali, dokazujemo tudi s seminarji. V zadnjem času sta se zvrstila dva, in sicer za »stare«, v ponedeljek pa za nove »radijske mačke«. Kako se berejo poročila, izgovarjajo posamezne besede, kako berejo oglasi, kakšno je prosto govorjenje pred radijskim
mikrofonom in podobno seznanja udeležence seminarja Ida Baš, tudi sama dolgoletna in izkušena radijska voditeljica in napovedovalka. Povečini udeležencem ni žal časa in truda za pridobivanje novih tovrstnih znanj, ki jim ne bodo prišla prav le pred radijskim mikrofonom, ampak tudi sicer v vsakdanjem življenju. »-Fajn je taka reč. Še večkrat bi nas mogla »peglati«, povejo.
Nič zato, če je del usposabljanja že za našimi sodelavci. Tisti, ki imate veselje, voljo in bi se radi preizkusili v kakšnem novem izzivu, dobrodošli.
■ Tp
Z enega od minulih izobraževalnih seminarjev
... na kratko...
PETER JANUS
Zmagovalec oddaje Idol iz leta 2003 se po kratki odsotnosti zaradi študija in poučevanja petja ponovno vrača na glasbeno sceno. Predstavlja novo skladbo Daleč od noči, ki sta jo zanj napisala Domen Kumer in Mirna Reynolds.
TOŠE PROESKI
Jeseni bo posmrtno izšel album, ki ga je Toše posnel za evropsko tržišče. Prvi single s tega albuma je skladba The Hardest Thing, ki se že dober mesec vrti po radijskih postajah. Posneli so jo na Švedskem, napisal pa jo je irski avtor Wayne Hector.
ATOMIK HARMONIK
Nastopili so za slovenske vojake na mirovni misiji na Kosovu. Vojaki, ne le slovenski, tudi ameriški, v vojaški bazi v Peči so bili navdušeni predvsem nad obema blondinkama iz skupine.
EXIT
Med 10. in 13. julijem se bo odvijal letošnji EXIT. Festival naj bi na območje Petrovaradinske trdnjave nad Novim Sadom po pričakovanjih organizatorjev pritegnil kakih 45.000 obiskovalcev, dogajanje pa bo potekalo na več kot dvajsetih odrih.
ALENKA GOTAR
Kot prva Slovenka po 20 letih je nastopila na znamenitem, tokrat že 48. Splitskem festivalu. Alenka je prvi večer navdušila v nastopu z legendarnim hrvaškim pevcem flordem Peruzovicem, v soboto pa se je predstavila še na večeru novih skladb.
PESEMT EDNA NAR ADIUV ELENJE
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 18.30.
1.	KATE RYAN-Ella Elle L'a
2.	KYLIE MINOGUE -The One
3.	DAVID GUETTA & CHRIS WILLIS vs. TOCADISCO - Tomorrow Can Wait
Ella Elle L'a je nov single s četrtega samostojnega albuma belgijske pevke Kate Ryan. Album z naslovom Free je že postregel z dvema uspešnicama, Voyge, voyage in L.I.L.Y., sicer pa je pevka nase opozorila leta 2002 s priredbo skladbe Desenchante pevke
Mylene Farmer. Leta 2006 je Kate Ryan zastopala Belgijo na izboru za evrovizijsko popevko in se s skladbo Je t'adore prebila do polfinala.
Priznanje za Kylie
LESTVICA DOMA
i ■
i
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas.
1.	Modri val - Polka medižija
2.	Ans. Roka Žlindre - Cajti zdej rejs čudni sa
3.	Kvintet Dori - Ob-la-di, ob-la-da
4.	Zlati muzikanti - Po mivki si dišala
5.	Ans. Golte - Če ti boš moja punca
6.	Ans. Lipovšek - Rad bi se postaral s teboj
7.	Novi spomini - Punčka, zakaj?
8.	Veseli Gorenjci - Spomin na Piran
9.	Suška banda - Čez vodico
10.	Ans. Svetlin - Nekoč boš razumel
www.radiovelenje.com
Avstralska pop ikona Kylie Minogue je prejela britansko kraljevo nagrado za življenjsko delo.
V Bucking-hamski palači ji jo je pode lil sam princ Charles. Štiridesetletna Avstral-ka, ki se je na britanski televiziji prvič pojavila konec 80. let, je bila nagrajena za dve desetletji glasbenega ustvarjanja. V svoji karieri je uspešna pevka prodala na milijone albumov in zaslovela s številnimi uspešnicami, od tistih na začetku kariere, kot sta I Should Be So Lucky in Je Ne Sais Pas Pourquoi, do bolj zrelih skladb zadnjega obdobja njenega ustvarjanja, kot je na primer Can't Get You Out Of My Head. Pevko je v maju nagradila tudi francoska vlada, in sicer za obogatitev francoske kulture.
Danes Massive Attack
Danes zvečer, ob 21. uri, bodo v poletnem gledališču Križank odmevali trip-hop ritmi britanske skupi-
m&m
i ■
i
ne Massive Attack. Poleg starih uspešnic s skupaj štirih studijskih albumov bosta Robert Del Naja - 3D in Grantley Marshall - Daddy G skupaj s številno druščino glasbenikov preigravala tudi material z nove, pete plošče z delovnim naslovom Weather Underground, ki se nagiba k art-rock zvoku. Zasedba, znana po sodelovanju s številnimi glasbeniki in skladbah, kot so Teardrop, Unfinished Sympathy in Inertia Creeps, slovi tudi po dobrodelni in politični angažiranosti. To bodo lahko okusili tudi obiskovalci ljubljanskega koncerta, saj po besedah organizatorjev Massive Attack v prestolnico prihajajo z video inštalacijo, na kateri se slikajo številni aktualni dogodki.
Elvis Jackson snemajo z ameriškim producentom
Elvis Jackson so po uspešnem tretjem albumu Summer Edition končno spet v studiu. Čeprav je od prejšnjega albuma minilo že kar nekaj let, so v novi zasedbi v razmeroma kratkem času pripravili trinajst novih pesmi. V vročih julijskih dneh jih bodo v sodelovanju s producentom Billom Gouldom (nekdanjim basistom svetovno znanih Faith No More) posneli v studiu RSL pri Novem mestu. Elvis Jackson so uglednega ameriškega gosta povabili na snemanje albuma v Slo-
venijo, miksanje pa bodo opravili v enem bolj priznanih ameriških studijev Radio Star Studios v okolici San Francisca. Nov album zasedbe Elvis Jackson še nima naslova, prav tako še ni znan natančen datum izida. Tako glasbeno kot tehnično bo to dovršen album, na katerem ne bo manjkalo punka, rocka in regeja, vse v stilu Elvisa Jacksona.
Petra s sladko punčko
Po promociji videospota za pesem Blizu je atraktivna plavolaska Petra Slapar na slovenske radijske postaja poslala nov singl. Tokrat je to skladba z naslovom Sweet Baby, ki se od njenih prejšnjih kar precej razlikuje. Gre za melodično pop skladbo, prepleteno z elementi soula. Avtor pesmi je Jani Repnik, besedilo in del glasbe pa je napisal Bojan Sršen. Oba sta se podpisala tudi pod skladbo Blizu, seveda pa je tudi tokrat pri nastanku skladbe sodelovala Petra Slapar sama.
Madonna na evropski turneji
Madonna, za mnoge kraljica popa in ena najuspešnejših pop glasbenic vseh časov, bo 23. avgusta začela svojo Sticky & Sweet turnejo po Evropi. Na turneji bo predstavljala skladbe s svojega enajstega, nedavno izdanega albuma, s katerim dokazuje, da kljub ne ravno rosnim letom (kmalu se bo srečala z abrahamom) še vedno sodi v sam vrh glasbene scene. Hard Candy, kakršen je naslov njenega aktualnega albuma, namreč zaseda prvo mesto glasbenih lestvic v skoraj tridesetih državah. Večina evropskih koncertov je že razprodanih, nam najbližje pa bo Madonna nastopila 23. septembra na Dunaju.
10. julija 2008
^ O čem neki bi se lahko pogovarjala Franc Sever in Branko Grims (oba SDS) kot o letošnjih parlamentarnih volitvah. Sever Grimsu: »Letos pa res ne bo pravega dopusta zame. Kot kandidat stranke za državnozborske volitve v volilni enoti za območje mestne občine Velenje bom moral še pošteno migati, da me bodo volilci in volilke bolj opazili. Sicer se ne sekiram preveč, povsem vseeno mi pa tudi ne bi bilo, če bi »pogorel.« Lažje bo najini kolegici Zofiji Mazej Kukovič, ki bo menda kandidatka na naši listi za občini Šoštanj in Šmartno ob Paki. Dvakrat bo šla nenapovedano na gradbišče pediatrične klinike, pa bo.« Se pa čvek sprašuje, ali je ob poslušanju dialoga poslancu SDS iz Zgornje Savinjske doline Mirku Zamerniku (v ozadju) »ušel« jezik iz ust po pomoti.
^ Mišo Letonje (na desni), po novem velenjski podžupan, je odstopil kot vodja strokovnega sveta šoštanjske Elektre. Čvek je slišal, da menda zato, ker je zapihal SEVER. Tako je tudi pojasnil presedniku kluba Darku Lihtenekerju.
Tri tisoč dolarjev za nasmeh
Bi si želeli samo s svojim smehom zaslužiti 3.000 dolarjev? Nič lažjega, prijavite se na smejalno tekmovanje. Ve n d a r šele drugo leto, saj se je v soboto leto šnj e tek mova -nje že končalo, prvo nagrado pa je osvojila neka Tajka. Jittarat Vongsomboon se je nepretrgano smejala kar 12 minut in 26 sekund, glasnost njenega smeha pa je dosegla kar 110 deci-belov. Sodniki so ocenjevali glasnost, dolžino, slog in nalezljivost smeha, zmagovalka je prejela 3000 ameriških dolarjev, drugo mesto pa jih je prineslo 300. Tekmovanje je potekalo na Tajskem, vendar so se prišli smejat ljudje z vsega sveta. Projekt je podprlo tudi tajsko ministrstvo za turizem in šport, organizatorji pa obljubljajo, da bo to tekmovanje, kije sicer potekalo prvič, postalo stalnica.
Zbirajo urin
Mnogi se jezijo, kadar morajo za uporabo javnega stranišča odšteti kakšen cent, v Indiji pa je ravno obratno. V nekem indijskem mestu so se oblasti odločile, da meščanom za opravljanje male potrebe na stranišču ne bo treba plačati, a ne samo to - ljudje bodo dobili plačilo vsakič, ko bodo uporabili javno stranišče! Meščani sprva niso mogli verjeti, da jim bo nekdo res-
nično plačal za opravljanje potrebe, zdaj pa so vrste pred ekološkimi stranišči, ki jih je v mestu postavila neka nevladna organizacija, vsak dan daljše. Projekt je bil organiziran z dvema namenoma - oblasti želijo po eni strani preprečiti, da bi bili vogali v središču mesta še naprej polni človeških izločkov, po drugi strani pa želi lokalna agroži-vilska fakulteta preveriti rezultate raziskave, ki so pokazali, da je mogoče človeški urin uporabiti kot tekoče gnojilo.
70-letnik ujel 20-letnika
Neki nemški upokojenec je bos stekel za 50 let mlajšim vlomilcem, ga ujel in nato z lepilnim trakom privezal na stol. Neki 20-letnik je namreč ponoči vlomil v neko podjetje v mestu Rhoden. Videla ga je žena lastnika podjetja in zbudila svojega 70-letnega moža. Ta je vlomilca presenetil in bos stekel za njim, ga dohitel, onesposobil in na koncu z močnim lepilnim trakom
privezal na stol. Nato sta z ženo poklicala policijo, kije sicer takoj prihitela v podjetje, a ni imela prav dosti dela, saj je vse postoril že upokojenec. So bili pa precej presenečeni nad njegovo vitalnostjo. 70-letnik jim je razložil, da se že od nekdaj veliko ukvarja s športom.
Lenoba brez primerjave
Neki Šved je tako len, da se v službo, ki je le 200 metrov od njegovega doma, odpelje z avtom. Za svojo lenobo pa je dobil še nagrado - kolo. Njegovo dekle gaje namreč prijavilo na nagradni natečaj z naslovom Najbolj neumna pot. Komisija, kije odločala o zmagovalcu, je bila enotna - glavno nagrado, kolo, si zasluži leni prebivalec Malmoja, ki vsako jutro sede v avto, se odpelje 200 metrov stran in tako opravi najbolj neumno pot. Mesto Malmo je želelo z natečajem svoje prebivalce spodbuditi k uporabi različnih (bolj ekoloških) prevoznih sredstev in ne samo avtomobila oz. motoriziranih vozil.
Starša pri 70-ih
Kako dolgo ste se pripravljeni truditi, da bi bi dobili moškega potomca? Neki indijski par se je trudil vse tja do 70. leta. Svet je namreč dobil novo najstarejšo mater, neka Indijka je rodila v starosti 70 let, njen mož, srečni očka dvojčkov, pa je star kar 77 let. Zakonca Panwar sicer že imata dve odrasli hčerki, ki imata tudi že svoje otroke, na vsak način pa sta si
želela še sina. V Indiji namreč še vedno velja, da prvorojenemu moškemu potomcu pripada pravica do dedovanja in obdelovanja družinskega posestva. Omkari in Charan Panwar sta bila zato trdno odločena, da bosta sina dobila na vsak način. Izbrala sta IVF-zdravljenje - oploditev zunaj telesa, ker pa je ta postopek zelo drag, sta morala dati svoje posestvo pod hipoteko, prodati bivole, porabiti vse življenjske prihranke in vzeti tudi posojilo. Trud se jima je nazadnje le splačal in Omkari je s pomočjo carskega reza rodila zdrava dvojčka, deklico in težko pričakovanega dečka. Sicer sta se rodila prezgodaj, ob rojstvu pa sta tehtala nekaj manj kot kilogram, vendar naj bi bilo z njima vse v redu.
la svoja otročička, ko se bosta vrnila z intenzivne nege, in skrbela zanju, dokler še lahko.« Srečni očka pa je prekipeval od veselja: »Metoda IVF me je stala celo premoženje, vendar je bilo rojstvo sina vredno vsakega centa. Zdaj lahko umrem kot vesel človek in pono -sen oče!«
Kaznivo kajenje med vožnjo
V San Marinu bodo odslej kazno-va li voz ni ke avto mo bi lov, ki jih bodo med vožnjo ujeli s cigareto v roki. Za kazen bodo morali odšteti 100 evrov. »Pravilo je odprto za interpretacijo, vendar temelji na zamisli, da bi lahko bil voznik, ki zaradi kajenja umakne roko z volana, kriv malomarnosti,« je povedal neimenovani predstavnik policije v San Marinu. Državica sredi osrednje Italije naj bi bila najstarejša ustavna republika na svetu z izvorom v letu 301. San Marino ima le
Omkarijina ginekologinja je doživela pravi šok, ko je ugotovila, da je njena 70-letna pacientka noseča. »V vseh dvaj setih letih zdravniške kariere se mi kaj podobnega še ni zgodilo,« je zmajevala z glavo. Ko je Omkari izvedela, da je podrla rekord Romunke Adriane Iliescu, kije leta 2005 rodila v starosti 66 let, se ni pretirano vznemirjala: »Tudi če sem res najstarejša mati na svetu, me to niti naj -manj ne gane. Vse, kar si zdaj želim, je to, da bom čimprej vide-
61,5 kvadratnih km površine, 220 km cest in 42 tisoč prebivalcev. Prepoved velja tudi za voznikove sopotnike v avtomobilu, razen če jim voznik dovoli kaditi. Vozniki, ki bodo v obdobju dveh let spet kadili v avtu, bodo plačali višjo kazen - 200 evrov.
Gospodarske družbe regije Saša so lani ustvaril e presenetljivo veliko dobička. Delavci niti niso več presenečeni, da se to ne pozna v njihovih denarnicah.
Poletne že, poletne
Ta čas v mnogih kraj ih napoveduj ej o različne poletne kulturne prireditve. Najbolj obiskane so tiste malo manj kulturne.
Dovolj parkirišč
Napoveduj ej o, da bodo vsaj načrtovana nova stanovanja na Gorici imela dovolj parkirnih mest. Saj bodo zrasla na garažni hiši. Če bodo le imeli druge pogoj e, da bodo tam lahko parkiral i.
Nič čudnega
Nič ni čudnega, če mnogi v Zgornji Savinjski dolini hvalilo ministra Žagaj. Saj le to območj e še vedno dokaj povezano z žaganjem.
Praz nič na
Knapi so sredi prejšnjega tedna proslavil i svoj praznik. Pravij o, da imaj o zdaj veliko bolj jasno perspektivo in se ne počutij o več tako izgubljene. Še posebno, če res ne bodo več imeli izgube.
Kar tako
Tudi mnogi politiki raznih vrst radi nategnej o meh. Še vedno bolje, kot da bi nategovali le ljudi.
Spomini
A ni malo čudno, da se mnogi na čas osamo-svalanja spominjalo le še na spominskih prireditvah.
Opozorilo
Tudi na zadnjem posvetu o lesarstvu v Nazarjah so nekateri opozarjal i, da se še preveč našega lesa odkotali v sosednjo državo.
Dobro delo
Slovenj l e Evropo dobro vodila ln usmerjala. Dva tedna sta že minila od predale poslov ln ni se še izgubila.

VI PISETE
Novi koraki k promociji poklicnega in strokovnega izobraževanja
V torek, 24. junija, zadnji dan pouka, so na Poklicni in tehniški elektro in računalniški šoli Šolskega centra Velenje imeli sestanek sveta staršev in po njem še zaključno prireditev, na kateri so dijaki ob kulturnem programu, ki so ga pripravili dijaki šole, predstavili svoje
ski center Velenje v virtualnem svetu Second Life, katere avtorja sta Klemen Belavic in Alen Kopic.
Naloga je bila v kategoriji računalništva prvonagrajena na državnem srečanju mladih raziskovalcev v Murski Soboti. Posebna teža naloge je tudi v tem, da bo letos ta nalo-
ravni sta dosegli tudi dijakinji Sara Humski in Nina Novinšek, ki sta
dosegli drugo in tretje mesto v znanju angleškega jezika.
Na prireditev so poleg članov Sveta staršev povabili še starše nagrajenih dijakov, učitelje, predstavnike podjetij in štipenditorje. Na kon-
Klemen Drev (drugi iz desne): aktualni državni prvak v elektrotehniki za šol. leto 2007/08. Posnetek je nastal ob podelitvi priznanj na letošnjem državnem tekmovanju v Novem mestu.
posebne dosežke: to so nagrajene naloge na državnih tekmovanjih in svoje izkušnje, ki so si jih nabirali pri opravljanju enomesečnega praktičnega izobraževanja v tujini. Prav tako so predstavili zanimive projekte, ki so jih realizirali pri strokovnih vsebinah.
Med izstopajočimi dosežki na državni ravni velja izpostaviti raziskovalno nalogo z naslovom Šol-
ga predstavljala Slovenijo na mednarodnem srečanju mladih raziskovalcev v Budimpešti.
Izstopajoči so tudi dosežki na državnih tekmovanjih: Klemen Drev je letošnji državni prvak v elektrotehniki, med elektrikarji elektroniki je bil Gregor Tjukajev tretji in Marko Flis četrti med elektrikarji energetiki. Ekipno so bili drugi.
Izstopajoča rezultata na državni
cu so poskrbeli tudi za simpatično pogostitev in klepet z dijaki in njihovimi starši.
Prijetni prireditvi bi lahko dodali še en pozitivni predznak, in sicer: dobra oblika promocije poklicnega in strokovnega izobraževanja. Za vse dosežene rezultate in dobro opravljeno delo še enkrat iskreno čestitamo.
Klemen Belavic je na prireditvi 24. junija predstavil Šolski center Velenje v navideznem
svetu Second Life.
Park spet 'dogaja'
V parku pred velenjsko gimnazijo, kjer se ob večerih že od nekdaj zbirajo mladi, bodo letošnje poletje potekale glasbene prireditve in tematski večeri
V soboto so ob Paki odmevali hip hop ritmi, ki so v park pred gimnazijo privabili veliko mladih, zabave željnih Velenjčanov. Pričelo se je namreč poletno dogajanje Park spet dogaja, ki ga organizira Mladinski svet Slovenije v sodelovanju z Mladinskim centrom Velenje, Šaleškim
študentskim klubom in društvom Tehnologika. Priljubljeno zbirališče, ki je ves čas na slabem glasu zaradi razgrajačev, vandalov in uživanja drog, seje s pomočjo mestne občine Velenje spremenilo v večnamenski prireditven prostor. Kljub temu, da je nekaterim zavrela kri,
ko so izve de li, da bodo del parka pred gimnazijo asvaltirali in tako uničili majhen del zelenice, so mladi obiskovalci otvoritve festivala bili zelo zadovoljni z novo podobo svojega kotička.
Na sobotni otvoritvi je zbrano mladino pozdravil Bojan Kontič, podžupan Mestne občine Velenje. Potem so se zvrstili koncerti mladih velenjskih raperjev, med katerimi sta še posebej uspešna Junior, kije predstavil tudi svojo novo zgoščenko in Triiiple. Dogajanje v parku bo vse do 16. avgusta, ko se bo z novo zgoščenko predstavilo društvo Tehnologika. Do takrat bo dogajalo vsak večer od 20. ure pa vse dop olnoči.
■ Tina Felicijan
Ribici za rudarsko svetilko
Velenje, 5. julija - Ribiška družina Velenje ob prazniku rudarjev, 3. juliju, že vrsto let pripravlja tekmovanje v lovu rib s plovcem za prehodni pokal rudarske svetilke. Letošnje je ob Škalskem jezeru potekalo v soboto, udeležilo pa se ga je 20 ekip iz bližnje in daljne okolice.
Prvo mesto in s tem prehodni pokal rudarske svetilke je osvojila ekipa Gorenje I. (Borut Eltrin, Matija Grivec, Vili Lamovšek), 2. mesto je osvojila ekipa Bar Tina (Robi Jedlovčnik, Zvone Dobnik, Vojko Vede), 3. pa ekipa Šempeter I (Roman Ramšak, Franc Turnšek, Mitja Blatnik).
Najboljše tri ekipe: Gorenje I (na sredini), Bar Tina (levo), in Šempeter I (desno).
Odprli so
v •
oci
Minuli teden so v šoštanjski župniji pripravili poletni oratorij z naslovom »Odpri oči«. V prostorih Osnovne šole Šoštanj je v okviru projekta vsak dan ob 9.uri otroke pričakalo okoli 35 mladih. Z njimi se je 110 otrok zabavalo skozi ves dan; vsako jutro so začeli z
molitvijo, nadaljevali z ogledom oratorijske zgodbe (ki so jo igrali kar mladi sami), se pogovarjali v katehezah in bili ustvarjalni v delavnicah. Po kosilu jih je vsak dan čakala drugačna dogodivščina: večkrat so se igrali veliko igro, na najbolj vroč dan so si privoščili vodne igre, obiskali so jih skavti, z vlakom so se odpeljali na potep proti Paški vasi, kjer so pripravili mašo kar v naravi. Mnogi (tudi mladi) niso mogli verjeti, da je tudi štor odličen oltar! Teden sta popestrili
gostji, ki sta vodili frizersko in balo-narsko delavnico.
Organizatorji so se zares trudili, da bi otrokom znali odpreti oči za dobro. Nič čudnega tako ni bilo, da so bili na sobotni zaključni prireditvi skoraj brez moči. A so vendar pripravili prisrčen program, ki je zabaval tako starše kot sponzorje. Otroci pa so se še posebej razveselili oratorijskih žog za morje, ki so jih dobili ob slovesu.
Vožnja zv lakom je šep osebejr azveselilan ajmlajše.
Medd rugim so biliu stvarjalni tudi vd elavnicah.

mLADJDO PfSfflKJP oročfljo
Hura, šola v naravi na morju
Učenci četrtih razredov OŠ Gorica in POŠ Vinska Gora smo zadnji teden pouka preživeli v poletni šoli v naravi v Počitniškem domu ZPM Maribor - VIRC Materada pri Poreču. Tja se vračamo že vrsto let, saj
učen ci odpotujejo za nekaj časa v naravo (na morje, jezera, v gore, zasneženo naravo, itd.), stran od domačega okolja, staršev, družine, šole, tja, kjer živijo v posebnih okoliščinah in po posebnem vzgojno-izobraževalnem programu nadaljujejo delo.
Šola v naravi je najbolj razširjena oblika plavalnega opismenjevanja pri nas. Na tej stopnji plavalnega opis me njevanja naj bi otro ci spo -polnili svoje znanje plavanja in spoznali še druge vodne in obvodne
de skozi pokončni položaj v ležeči položaj na hrbtu ter spet nazaj skozi pokončni položaj v ležeči položaj na prsih, nakar nadaljuje plavanje do cilja. Slabi plavalci preplavajo v eni od tehnik znanja 25 do 50 m brez prekinitve.
Glede na predznanje so bili učenci razdeljeni v štiri skupine, ki so jih vodili izkušeni učitelji plavanja.
Preživeli smo pet prijetnih dni. Domače je skrbelo, kakšno vreme imamo, mi pa smo uživali v vodi in na soncu. Samo eno dopoldne smo
podelili osvojena priznanja, sledila pa je zabava s ple som.
Zadnji dan smo preživeli na ladji. Popeljala nas je na izlet po Lim-skem kanalu, kjer smo videli gusar-sko pečino. Pot smo nadaljevali do Rovinja. Po kosili na ladji smo se povzpeli do cerkve, od koder je lep razgled na staro mestno jedro in sinje morje.
Osvežili smo se na kopanju v Vrsarju in odpluli nazaj proti pristanišču v Poreč. Zvečer nas je čakala še pot domov, kamor smo zado-
Spomine na šolo v naravi bodo še dolgo obujali.
sam prostor nudi možnosti za različne športne aktivnosti, sproščen pouk v naravi, varen dostop do urejene plaže, zdravstveno oskrbo v domu in ugodne bivalne kapacitete.
Šola v naravi je v osnovni šoli del razširjenega programa, kar pomeni, dajo šola organizira, učenci pa se je ude ležijo pro stovolj no.
To je posebna vzgojno-izobraže-valna oblika, kate re bistvo je, da
aktivnosti.
Osnovni cilj je, da bi čim več učencev znalo plavati, preden zapustijo osnovno šolo. To pomeni, da učenec preplava razdaljo 50 m tako, da prične plavanje s skokom v vodo na noge, plava v eno smer 25 m, se med plavanjem obrne in plava nazaj proti cilju. Med plavanjem drugih 25 m se plavalec v sredini plavališča zaustavi in iz ležečega položaja na prsih prei-
se kopanju odpovedali in uživali v likovnih ustvarjalnih delavnicah. Večere smo si krajšali predvsem ob športnih aktivnostih in prepevanju pesmi. Podali smo se na večerni sprehod v Poreč. Tam smo si ogledali akvarij, se sprehodili po ozkih ulicah mesta, kupovali spominke za domače in se hladili s sla-do le dom.
Večer pred odhodom smo pripravili kulturni program. Vaditelji so
Delfincki po Halliwickovi metodi
Od leta 2006 v sodelovanju s Plavalnim klubom Velenje na velenjskem bazenu poteka gibanje v vodi in učenje plavanja po Halliwicko-vi metodi. V skupino, imenovano
Delfinčki, je trenutno vključenih 13 otrok in odraslih z različnimi sposobnostmi in potrebami.
Metoda, ki upošteva načela hid-rostatike, hidrodinamike in mehanike telesa, se je izkazala za primerna in varna za različne starostne skupine, vrste in oblike posebnih potreb. Temelji na filozofiji, ki poudarja prijetne izkušnje, zadovoljstvo, veselje in sproščenost ter sodelovanju med učencem in inštruktorjem.
Leni mesec in človek
Nedelja zvečer.
Vnukinja. Otroški poljub za slovo. In nasmeh kot srebrnina prvega krajca, ki se je leno ulegel na modri plašč.
V tišino mraka še vrabci ne čivkajo več.
Poljub. Prehod davnosti v prihodnost, geni. Res vsi geni? Podvomim ... Toda mnogi dobri in šibki nasledniki v mladem bitju.
Krajec še vedno leži in s srebrno pahljačo maha.
Takrat zaboli. Zaboli. Njen jekleni konjiček se hitro oddaljuje. Vse tiho čutenje hiti za njim. Za njo. Da bi ga ujelo. In objelo.
Poljub za slovo v hitro daljino.
Mesec se posmehuje.
Da, že vem. Ima svojo svobodno pot kot misli v Bahringovem romanu, ko pravi: "Že od mladosti dalje poznam svet, kako nas lahko nemočne in osamljene zapusti, in svojo pot - kot sonce, mesec in drugi bogovi, dalje hiti. Da, misli iz Bahringovega romana, Neutešeni spomin.
Misli citira tudi Goethe.
Svojo pot - Mesec, ki se smeji, če človeka boli.
Glava se je sklonila, srce je vztrepetalo. Med menoj in vnukinjo vibrira svetla črta, topla črta.
Melanholija biti zre entropično v jutrišnji dan.
Melanholija, v solzi oprana čustvena relikvija. Z edino uteho v razrvanem svetu, pa vendar v popolnem večernem miru.
Ne, človek, postoj! V Njej, vnukinji, s toplimi očmi, je vse polno genov. Ti vlečejo težko življenjsko breme, polno pelina in dišečih rož dalje, in ga ohranjajo.
Naj se planeti, tudi Mesec, posmihajo, in gredo svojo pot -NAPREJ.
■ ViŠ
Mnenja in odmevi
voljni in utrujeni v naročje staršev prispeli nekaj pred polnočjo.
Bili smo brez skrbi, da se ne bomo izgubili, saj nam je podjetje Vas, d. o. o., iz Šoštanja podarilo maj čke. Tako so nas vsi že od daleč opazili.
Spomine na šolo v naravi bomo radi obujali ob prebiranju dnevnika, gledanju fotografij in pripovedovanju zanimivih dogodivščin.
■ RazredničarkeR enata, Nina inB arbara
Skupna Delfinčki (z leve): Dejan, Tomaž, Tilen, Jana, Aleš, Nejc, Saša.
Delfinčki skupaj s Halliwick inštruktorji, ki imajo opravljen mednarodni tečaj, vadijo vsako sredo in petek. Kljub temu da učenje plavalnih tehnik ni prednostna niti poudarjena naloga vadbe, je splava lo 6 otrok in odras lih. Za spretnosti v vodi, ki jih obvladajo, pridobijo Halliwickove značke, za svoj trud pa so ob koncu plavalnega leta prejeli tudi diplome in medalje ter se skupaj z inštruktorji poveselili v kavarni ob baze nu.
Vadba bo potekala tudi v prihodnje.
■ Maja G arbajs
Odnos do živali - zrcalo človekovega značaja
Na žalost postaja človek vedno bolj brezobziren in krut do narave ter živali. Imamo Zakon o zaščiti živali, toda še vedno smo priče hudih primerov trpinčenja, zlorabe, izkoriščanja in mučenja. Prepričana sem, da se bodo na osnovi tega članka tisti, ki namerno kršijo zgoraj navedeni Zakon, vsaj malo zamislili in svoje početje tako v naravi kot nad vsemi živalmi obrnili v pozitivno smer.
Poletje je tu in vroči dnevi so pred nami oziroma so nas predčasno presenetili. Ponovno poudarjamo, da živali v tem času zelo trpijo, prepogosto so izpostavljene vročini, žgočemu soncu in žeji. Zaščitniki živali prosimo lastnike, naj posvetijo rejnim in vsem drugim domačim živalim več pozornosti, kajti počutje teh nebogljenih bitij je odvisno samo od vas, ker same si žal ne morejo in ne znajo pomagati. S tem, ko smo si žival nabavili, smo prevzeli popolno odgovornost za njo. Naj živijo v svojem okolju brez stisk, strahu, bolečin, trpinčenja, naj ne bodo žejne in lačne, njihovi bivalni prostori naj bodo zračni in čisti. Žrtve vročinskega vala so zlasti psi čuvaji, ki svojemu gospodarju zvesto služijo in čuvajo njegov dom ter imetje. To pasje bitje, ki je človeku najbolj zvesto, je zaradi krutosti in malomarnosti mnogih ljudi najbolj zoperstavljeno. Ponovno opozarjamo lastnike, ne puščajte psov v tej vročini in sončni pripeki, naj imajo vedno na razpolago svežo, prepotrebno čisto, PITNO VODO ter vsakodnevni dvakratni obrok neoporečne, zdrave hrane. Mladiče do enega leta hranite večkrat na dan. Če že mora biti pes priklenjen, naj bo veriga dovolj dolga (4 do 5 m), z usnjeno ovratnico, ki ga ne sme stiskati. Skrajno nečloveško oziroma nedopustno je ovijanje vratu psa z verigo, vrvjo ali celo žico, saj se mu le ta dobesedno zazre v meso. Psa večkrat skrtačite, da mu odstranite odmrlo dlako in zajedalce: bolhe, klope in ostale. Imeti mora leseno utico s predprostorom in ležiščem, kjer bo imel varno zavetje pred vremenskimi spremembami. Nikar ne imejte psa neprestano na verigi, peljite ga vsaj dvakrat na dan na sprehod, da se sprosti. Pes je družabno bitje in si želi bližino svojih skrbnikov, čutiti mora, da je član družine, zato ga ne pustite osamljenega. Verjemite, takšen pes trpi in se počuti zavrženega. Prav tako moramo več pozornosti posvetiti vsem živalim (psom, mačkam, hrčkom, pticam, skratka vsem malim živalim) v stanovanjskih blokih, ki imajo zelo omejeno gibanje. Vedno naj imajo na razpolago dovolj čiste, sveže PITNE VODE in ne pozabite na večkratne vsakdanje sprehode, kar je zelo pomembno predvsem za pse. V primeru bolezni živalim pravočasno priskrbite veterinarsko pomoč. To naj bi bili najosnovnejši pogoji za normalno življenje naših živali. Pri tem pa nikakor ne smemo pozabiti, kako so v tem času žejne naše ptice. Nastavite jim nizko, plitko, široko in nekoliko težjo posodico s pitno vodo, da se lahko tudi one odžejajo, hvaležne vam bodo. Zaradi neodgovornosti ljudi je tudi vse več zavrženih mačk (psov), ki si iščejo zavetje, vse preplašene, žejne in lačne, bola-ne in preganjane od brezčutnih ljudi. Njihovo življenje postane eno samo trpljenje. Zato opozarjamo, predno si nabavite kakršno koli žival, stokrat premislite ali ste sploh pripravljeni skrbeti zanjo. Da ne bo toliko nezaželjenih sirot vam priporočamo sterilizacijo samičk ali kastriranja samcev.
Ljudje se moramo končno zavedati, da imajo živali vso pravico živeti v razmerah, ki jih bodo ohranjale zdrave in zadovoljne. Toda žal v naši vsakdanjosti še vse prevečkrat doživljamo preveliko človeško krutost in objestnost nad nebogljenimi štirinožnimi bitji. S skupnimi močmi lahko taka dejanja, če ne preprečimo pa vsaj omilimo. To naj bo poziv na pomoč za vse trpinčene živali, kajti TUDI ŽIVALI SO ŽIVA BITJA IN SI ZASLUŽIJO VSAJ KANČEK NAŠE LJUBEZNI, MAR NE ?
■ Članica Društva za zaščito in proti mučenju živali: Štefka
KURENT
Pisma bralcem ne lektoriramo.
julija 2GG8

SPORT
Robert Hrgota, prvi Velenjčan na stopničkah
15
Na letošnji reviji skokov Velenju tekmovalci iz 13 držav - Robert Hrgota prvi Velenjčan na stopničkah
Po treh uvodnih tekmah v smučarskih skokih za celinski pokal je v vodstvu Primož Pikl z Ljubnega (220 točk) pred Nemcem Pasca-lom Bodmeijem (176) in Poljakom Maciejem Kotom (145). Na sedmem mestu je Velenjčan Robert Hrgota (104).
Letošnje tekme za Celinski pokal so se začele s petkovimi skoki za 22. rudarsko svetilko in sobotnimi za 12. pokal Gorenja na skakalnici (K-85, HS-94) v velenjskem smu-čarsko-skakalnem središču ob robu mesta, ter nadaljevale v nedeljo v Kranju (K-100, HS109).
Na petkovi tekmi za 22. tradicionalno rudarsko svetilko v Velenju je bil Ljubenčan na najvišji stopnički. Poletel je 89 m in 90,5 m, na sobotni tekmi za 12. pokal Gorenja pa si je novo morebitno zmago pokvaril s prvim skokom. S 87 m je bil komaj deseti. V drugem je bil veliko boljši, napredoval je kar za sedem mest in bil na koncu vendarle na tretji stopnički. Drugi je bil prav tako Slovenec Jure Šinkovec, kije imel enaki daljavi kot Pikl. Zmagal pa je Nemec Pascal Bodmer, ki je skočil 89,5 m in 92 m, kar je bila tudi največja daljava velenjske revije.
»Letos sem začel še bolje kot lani - z zmago (na lanski nočni tekmi je bil drugi, naslednji dan pa je zmagal - op. a.). Upal sem, da bom vtem slogu nadaljeval, a seje nekoliko zalomilo. Današnji skok zaradi napake v prvi seriji ni bil na tako visoki ravni, a konec koncev se je lepo izšlo in lahko sem zadovoljen s tretjim mestom. To je namreč še pripravljalni del, pomembnejše tekme šele prihajajo konec meseca.«
Velenjčane je prvi dan zelo razveselil domači skakalec Robert Hrgota. Dvakrat je skočil 89 m in osvojil drugo mesto; to so bile sploh prve stopničke Velenjčanov na dosedanjih revijah na skakalnici Grajski grič v smučarsko skakalnem središču na robu mesta.
»Ze na samem začetku sem tukaj dobro skakal. Sicer nisem pričakoval, da bom na koncu drugi, ampak sem bil prepričan vase, da zmorem sestaviti dva dobra skoka, in na koncu se mi je vse izšlo,« je zadovoljen dejal po tekmi. Iz Velenja so se skakalci preselili v Kranj, kjer je uvodna revija skokov dobila še tretjega zmagovalca. Mladi Poljak Kot je s skokoma 110,5 m in 104, 5 m ter z 259,5 točke za 9 desetink prehitel rojaka Stefana Hulo (107,5 m, 107,5 m) in 4,5 točke petkovega zmagovalca Pikla (104,5, 108).
Zal Robert Hrgota v soboto in nedeljo ni ponovil odličnega petkovega nastopa. Obakrat je bil 19. (v Kranju sije to mesto delil s Poljakom Marcinom Bahledo). na tekmi za pokal Gorenja sta bila skoka dolga 85 m in 84,5 m (228), v Kranju pa 97,5 m in 98,5 m 219,3).
Slika, ki bo gotovo dobila posebno mesto v kroniki domačega SSK.
Primož Pikl je sobotnemu velenjskemu tretjemu mestu dodal enako mesto tudi v gorenjski prestolnici, tekmo pa je dobil 17-letni poljski skakalni up Maciej Kot (letnik 1991) pred rojakom Stefanom Hulo (1986).
Letos vre me ni bilo povsem naklonjeno velenjskim prirediteljem, članom organizacijskega odbora, ki gaje vodil Franc Dolar, častni predsednik pa je bil minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver. Jože Ograjenšek, vodja tekmova-
nja, je še dopoldne nasmejano in optimistično napovedoval: »Lep nedeževen večer bo.« A ga vreme ni uslišalo. Kakšni dve uri pred začetkom seje močno ulilo, zato so poskusno serijo prestavili za pri-bliž no pol ure. Dež je bil gotovo krivec, da se je na uvodni tekmi revije skokov zbralo zelo malo gledal cev.
Sobotno popoldne je bilo spet vroče, soparno, a vsee no le nekaj sto
obiskovalcev. Vsekakor so si prireditelji zaslužili večji obisk, saj so revijo izvedli spet, kot se spodobi. Morda so ljubitelji skokov v Velenju že razvajeni? Kajti v primerjavi s prejšnjimi leti ni bilo zvenečih imen. Od naših veteranov le Primož Peterka, ki pa je bil v petek šele 34. Samo spomnimo se starih časov in skakalcev, ki so se se kalili tudi v Velenju: Adam Malysz, Andreas Goldberger, Ernst Vettori, Jani Soini-
nen, Mika Laitinen, Jaroslav Saka-la, Roberto Cecon, pa naši dobitniki olimpijskih medalj - Matjaž Debeljak, Matjaž Zupan, Miran Tepež, Primož Ulaga, Primož Peterka, Robert Kranjec, Peter Žonta in Damijan Fras ter svetovna prvaka Franci Petek, Rok Benkovič...
Res pa je, da so tekme celinskega pokala namenjene mladim skakalcem, katerih čas šele prihaja.
■ S. Vovk
Skakalni upi domačega kluba so se pogumno spustili po hrbtišču skakalnice z zastavami
udeleženk revije.
	
REKLI	
Primož Pikl je gotovo velik občudovalec Francija Petka; športni direktor nordijskih disciplin, je največji uspeh dosegel 10. februarja 1991, ko je na svetovnem prvenstvu v italijanskem
Predazzu postal svetovni prvak na veliki skakalnici.
Na Roberta, ki je letos končal srednjo ekonomsko šolo v Kranju, sta bila v petek zvečer še
posebej ponosna tudi mati in oče.
Igor Jelen, trener: »Mislim, da večjega zadovoljstva nisem mogel pričakovati. Z drugim mestom Robija Hrgote je dosežen dosegli
že tri, štiri mesece prej, ob njenem koncu pa že razmišljamo o naslednji, tokrat za tekmo 2009. Sodelovali smo vsi člani, vsi donatorji in vsi, ki čutijo z nami in Velenjem ter z našim celinskim pokalom. To, daje prvič domač tekmovalec
največji uspeh kluba v zgodovini 50 let, saj je to bilo prvič, da se je tekmovalec domačega kluba uvrstil na stopničke te tekme. Zelo smo ponos ni.«
Franc Dolar, predsednik organizacijskega odbora: »Revija je
vsekakor uspela, a sem upal, da si jo bo prišlo ogledat več gledalcev. Vsako leto se jih za nočno tek mo zbe re ogro mno, letos pa nam je ta del tekme pokvaril dež. Sicer pa sem zadovoljen, predvsem zaradi našega junaka, Robi-ja Hrgote.«
Bog dan Pla znik, direktor revije in predsednik SSK Velenje: »Znova smo dokazali, da nam tudi vreme ne predstavlja težav, ampak je tu pomembna samo volja. Priprave na revijo vsako leto začenjamo
stal na stopničkah, nam je vsem v čast in ponos. Hkrati je to dokaz, da so v klubu tisti, ki znajo delati. Trudili se bomo še naprej.«

Rudarjev nogometni dan
Slovaki zadnji trenutek odpovedali prihod - Veterani Rudarja in Šmartna prijateljsko
Velenje, 2. julija - Na velenjskem mestnem stadionu je bilo v sredo prejšnji teden kot v mravljišču. Ob 60-letnici delovanja je vodstvo Rudarja pripravilo dan nogometa in privabilo na igrišče veliko igralcev različnih starosti, ob njega pa tudi veliko gledalcev. Rudarjev nogometni praznik seje začel zgodaj dopoldne s tekmami njegovih selekcij, povabili pa so tudi nad-obudneže iz Šoštanja in Slovenj Gradca. Čeprav je sonce tega dne
deklice in dečki Šoštanja. Mladi Šoštanjčani skorajda niso prišli do sape, saj so bili deklice neusmiljene. Zmagale so 4 : 0.
Roman Frangeš zadeval za obe strani
Tekmam mladih je sledil pozno popoldne spopad, seveda prijateljski (2 : 2), veteranov Rudarja in Šmartna. Gostje so povedli z 1 : 0, z dobrim zamahom po žogi je domačega veterana (teh starostnih znamenj še ne kaže prav) Bojana Jovanoviča premagal Velenjčan Roman Frangeš, ki je dolgo časa nosil tudi šmarški dres. Prav zato je igral za sosede. Toda hitro seje poke-sal, saj je tudi trener Rudarjevih mladincev; da ne bi bilo zamere na
ga obračuna. In Jovanoviča je še enkrat premagal.
Avstrijke kot velenjske deklice
Praznični dan se je nadaljeval z mednarodno žensko tekmo. Nasproti sta si stali ekipi ŽNK Rudar Ška-le in reprezentanca Južne Avstrije, za katero so igrale članice avstrijske prve lige ASV St. Margarethen. Izku-šenejše in tudi nekoliko starejše gostje so bile premočne za domače in zmagale s 4 : 0.
Namesto Žiline Aluminij
Na programu bi morala biti še ena mednarodna tekma, moška -
njem prvenstvu v 2. ligi. Kidričani so z veseljem polepšali Rudarjevo praznovanje. Bili so pravi nasprotnik in tudi na tej tekmi potrdili, da so proti rudarjem vedno zelo motivirani. Po prvem polčasu so zasluženo vodili (1 : 0), v drugem pa so domači zaigrali bolje in zmagali s 3 : 1.
Darilo HSE-ja
Pred glavno tekmo dneva se je zgodil morda celo najlepši dogodek dneva nogometa za rudarjeve nogometaše in predsednika Dejana Radova novi ča. Naj prej je na travnato površino skočilo deset padalcev iz različnih slovenskih klubov, ki so prinesli tudi Rudarjevo jubilejno zastavo. Nato je predsednik kluba prejel priznanje za Rudarjevo prvo mesto v 2. ligi in uvrstitev v prvo. Velenjčani se lahko pohvalijo še z nekaterimi dosežki. Alen Mujanovič je bil z 21 goli najboljši strelec druge lige, Arnel
neusmiljeno grelo, to mladih nogometašev, med njimi so bile tudi Rudarjeve deklice, ni omajalo. Nasprotno - zelo srčno so se podili za žogo, saj so bili veseli, da so tudi njih vključili v praznovanje. Nadvse so gledalci uživali v tekmi, v kateri so se pomerile Rudarjeve
velenjski strani, je poslal žogo tudi za Podgorškov hrbet in izenačil. Tudi nadaljevanje veteranske tekme je sledilo v prijateljskem ritmu. Razlika je bila le v tem, da so povedli gostitelji (z golom Vinka Zirduma). A je Frangeš na vsak način želel ostati glavni junak-strelec tega prijateljske-
med Rudarjem in slovaškim podpr-vakom Žilino. Žal so gostje na dan tekme nepričakovano odpove dali prihod v Velenje. V Rudarju so se zavedali, da gledalcev ne smejo pusti na cedilu - brez obljubljene tekme. Povabili so moštvo Aluminija, četrtouvrščeno moštvo v prejš-
Veterani so se razšli prijateljsko.
Deklice so jih nadigrale.
Alen Mujanovič
Dr. Jože Zagožen izroča donatorski ček Rudarjevemu predsedniku Dejanu Radovanoviču.
Mahmutovič pa mladinske. Zabil je kar 24 golov. Oboji so prejeli še priznanje kot najbolj športni ekipi v minulem prvenstvu, na kar so prav tako zelo ponosni. Za tem je navdušenje požel direktor Holdinga Sloven ske elek trar ne dr. Jože
Zagožen, saj je predsedniku Dejanu Radovanoviču za podporo delovanja kluba izročil ček v vrednosti 20.000 evrov.
■ S. Vovk
TudiN atalijaV erboten, ki jes kupaj s PetromG rašom (nastopili pa so tudig odbenikip remogovnika)p opestrila nogometni dan, je bilan avdušena nadA rnelovimis trelskimi
sposobnostmi.
	
REKLI	er-Tf«]
S članske in ženske tekme
Roman Frangeš, njegovo preigravanje spremljata Rudi Hudarin in vratar Peter Podgoršek, se nobeni strani
ni želel zameriti.
Dr. Milan Medved: »60 let je
dolga doba in najlepšo čestitko za obletnico ste si člani nogo-
metnega kluba priborili sami, ker ste se ponovno uvrstili v prvo slovensko ligo. Z igranjem z najboljšimi slovenskimi nogometnimi moštvi in mednarodnimi si boste sami pričarali najlepši del tega leta - leta praznovanja. Veseli me, da ste pod svoje okrilje sprejeli tudi žensko sekcijo nogometnega kluba Škale. Spodbudno je tudi, da vse več predstavnic ženskega spola ponovno prihaja na nogometne tekme. To je dober znak in dokaz, da se nogo met vra ča v Vele nje.
Za pri hod nost nogo meta v Vele nju se ni bati, kar nam s svojo zagnanostjo dokazujejo tudi naj mlaj še selekcije. Ker se sam še kako dobro zave dam, da ljudje ob nenehnem hitenju in naprezanju v službi potrebujemo sprostitev, verjamem, daje nogo met kot naj po memb nej ša postranska stvar na svetu za to
še kako primeren. Pre pri čan sem, da bodo uspehi Rudarja prihajali tudi v prihodnje.«
Dr. Jože Zagožen: »Počaščen sem, da stojim danes tukaj z vami, dragi igralci Rudarja in gle dal ci. Pono sen sem na Premogovnik Velenje in na NK Rudar ter mis lim, da smo na ta praz nik ponos ni vsi, in tudi na to, da smo skupaj potrdili, daje prihodnost rudarjenja s tem, ko smo podpisali pogodbo, zagotovljena za najmanj 40 let.«
Bojan Kontič, podžupan MO Velenje: »Današnja prireditev je namenjena druženju, spominom na prehojeno pot in praznovanju. In letošnje leto je razlogov za praznovanje veliko. Poleg
tega, da praznuje 60. rojstni dan, ima s tem tudi dalj šo življenj sko dobo od mesta Velenje. Prepričan sem, da je to pravi trenutek, ko se lahko zahvalimo vsem, ki so vztrajali na tej poti. Zahvala gre vsem tistim, ki so klub vodili, vsem igralcem, po novem tudi igralkam in seveda navijačem.«
julija 2GG8
""HAS
SPORT
11
Sestavljajo novo člansko ekipo
Podpisane prve pogodbe za sezono 2008/2009 - Trenutno pogovori tudi o sodelovanju s kvalitetnimi slovenskimi in tujimi igralci
Predsednik Košarkarskega kluba Elektra Darko Lihteneker je prejšnjo sredo podpisal prve pogodbe za sestavo članske ekipe v sezoni 2008/09 in ob tem povedal: »V Košarkarskem klubu Elektra v
o sodelovanju med klubom in domačim strokovnjakom Borutom Cerarjem za vodenje članske ekipe kluba v prihodnji sezoni. Po podpisu pogodbe je trener Borut Cerar dejal: »Po 14 letih trenerske-
s klubom podpisalala še branilec Tadej Horvat in domači igralec na položaju organizatorja igre Žiga Mravljak.
V člansko ekipo za naslednjo sezono pa so že uvrščeni trije igral-
Borut Cerar
letošnjem letu praznujemo 60-let-nico delovanja, kar nas uvršča med najstarejše košarkar ske kolektive v Sloveniji. Aktivno sestavljanje ekipe smo začeli malce kasneje kot prete kla leta, smo se pa zato odlo -čili, da bomo vtem jubilejnem letu dali večji poudarek domačemu kadru, tako na trenerskem kot na igralskem področju.«
Prva je bila podpisana pogodba
Tadej Horvat
ga dela sem z veseljem sprejel ponujeno mesto trenerja članske ekipe Elektra Esotech. Ker s klubom sodelujem že dlje časa, vem, da bomo ime li dob re pogoje za delo. Skupaj z igralci in vodstvom kluba bom naredil vse, da se bo v šoštanjski športni dvorani nadaljevala tradicija dobrih košarkarskih predstav.«
Nato sta pogodbo o sodelovanju
Žiga Mravljak
ci mlajših selekcij, in sicer Brane Lekič, Grega Bujan in Luka Golež.
Vodstvo kluba je v tem času v intenzivnih razgovorih o morebitnem sodelovanju z nekaterimi kvalitetnimi in perspektivnimi igralci tako iz Slovenije kot iz tujine. Zato v krat kem pri ča kuje mo pod pi se novih pogodb za sezono 2008/09.
V soboto s Primorjem
Uvodna prvenstvene tekma v Celju bo ob nenavadni uri, začela se bo šele ob 20.45. Prav zato bodo rudarji soboto pripravjalno tekmo z Ajdovci na mestnem stadionu ob jezeru odigrali ob isti uri.
Rudar v prvem krogu v Celje
Nogometaši Rudarja bodo v prvem prvenstvenem krogu, 19. julija, gostovali pri MIK CM Celje, v drugem pa prvič v novem prvenstvu zaigrali pred domačo tribuno.
Njihovi nasprotniki bodo znova Štajerci - nogometaši Maribora. Derbi uvodnega kroga bo v Mariboru, kjer bo gostoval Koper, drugi pari tega kroga so še: Domžale - Primoije, Nafta - Labod Drava in Hit Gorica - Interblock.
Gorazd Zajc nov obraz
Velenjski prvoligaš je dobil novo okrepitev. S vodstvom Maribora so se dogovorili, da bo Rudarjev dres leto dni nosil kot posojeni igralec 20-letni napadalec Gorazd Zajc.
V	drugem krogu bodo rudarji prvič v novi prvenstveni sezoni zaigrali pred domačo tribuno.
V	štajerskem derbiju bodo gostili Maribor. Na sliki: s prijateljske tekme z vijoličastimi v Velenju, ki so jo domači dobili kar s 3: 0. (Foto: vos)
Prijateljske tek me
Rudar - Aluminij 3 : 1 (0 : 1) Strelci: 0:1 Veselič (9), 1 : 1 Mujanovič ((70), 2 : 1 Junuzovic (75), 3 : 1 Junuzovič (81). Rudar: Čelofiga, Stojnič, Sulejmanovič, Pokleka, Dedič, Kolenc, Golob, Gutrio, Prašnikar, Mujakovic, Omladič. In še: Savic, Junuzovic, Mijatovič, Jeseničnik, Kolsi, Hrvač, Grbič, Trifkovič, Mujanovič, Se. Jahič, Miljkovic, Tolimir. Trener: Marijan Pušnik.
Olimpija Ljubljana - Rudar Velenje 2 : 1 (2 : 0) Rudar Velenje: Savic, Golob, Sulejmanovič, Cipot, Jeseničnik, Trifkovič, Kolsi, Tolimir, Grbič, Hrbač, Mujanovič. Igrali so še: Sa. Jahič, Rošer, Pokleka, Al. Mujakovič, Stojnič, Se. Jahič, Jam-nikar, Kovačevič, Mijatovič, Mahmu-tovič.
Strelci: 1 : 0 Karič, 2 : 0 Bubanja, 2 : 1 Kolsi.
Rudar - Inter 0 : 1
Skandinavija - taborjenje dolgo 8700 km
(i)
Piše: Boris Vogrinec
Ob razmišljanju, kam čez poletje, nam je znanec priporočil zanimivo avanturo in do odločitve je prišlo zelo hitro. Na sever, zakaj pa ne!? Prijavili smo se na tri tedne dolgo potovanje z avtobusom po Skandinaviji, s šotorom in spalnimi vrečami. Ljudje poleti ponavadi odhajajo na oddih na morje, kjer se pustijo razvajati z mediteransko kuhi njo pod vročim soncem. Mi pa smo spakirali topla oblačila, zimske kape in planinske čevlje ... Tudi kopalke so romale zraven, a le za vsak primer. Informacije, da se bomo skoraj zagotovo lahko kopali, takrat še nismo vzeli preveč resno.
Rahlo vznemirjenje, velika pričakovanja in želja spoznati skandinavske države, po katerih se zgleduje veliko evropskih narodov, so bili neizmerni.
Prva noč
Naš prvi tabor je bil na severni obali Nemčije, tukaj smo se tudi čisto zares okopali v osvežujočem morju ter si prvikrat pripravili »pošteno« večerjo po začetniškem postavljanju šotorov. V nizkem grmičevju na obali je bilo polno divjih kuncev, ki so dobro vedeli, da je koše na trava ob naših šoto rih precej boljša od okoliške in se niso dali motiti pri svojem obedu. Tu smo se še veselo kopali in se brez majic predajali toplim žarkom, neve doč, da bomo že čez nekaj dni oblekli zimsko garderobo. V kam-pu je bilo tudi nekaj danskih študentov, ki so nam zaupali, da jim Nemčija ugaja zaradi nizkih cen alkohola. Popolnoma smo jih raz-
umeli šele naslednji dan, ko smo bili na trajektu med Nemčijo in Dansko priča množičnemu kupovanju alkoholnih pijač. Cene na trajektu so oproščene davka, vinjeni ljudje pa oproščeni majave hoje, saj se ti prizori ponavljajo ob vsaki vožnji trajekta. Nekoliko zmede
Da bi doživeli večerni utrip mesta, smo se iz kampa v predmestju v center Stockholma, imenovanega tudi severne Benetke, odpravili že zvečer, dan pred načrtovanim daljšim ogledom. Mesto je bilo polno prireditev, pouličnih umetnikov in mamljivih vonjav. V iskanju
se je v meni porodila že ustvarjena slika visokih in mogočnih stoletnih dreves, neprehodna območja in še in še. Ob vstopu v nacionalni park Hamra pa se je pragozd pokazal čisto drugače. Zaradi hladnejšega podnebja in zaradi kisle sestave prsti vtem delu Švedske so
so povzročale tudi denarne valute skandinavskih držav, saj imajo Danci, Švedi in Norvežani krone, in v vsaki državi so različne vrednosti.
Tu se dogodivščine začnejo
Na Danskem smo si v mestu Ros-kilde ogledali muzej Vikingov in grobnice danskih kraljev, od tam pa smo se podali proti švedski prestolnici.
večerne zabave je naša manjša skupina po sprehodu čez ulice in trge prišla do ogromne zgradbe v centru mes ta, na stre hi kate re se je glasno odvijal techno party. Ker je bila vstopnina predraga, smo zaplesali na ritme s strehe pozno v noč kar sredi ulice.
V objemu narave
Iz Stockholma smo nadaljevali pot na sever po osrednji Švedski. Ogledali smo si tudi pragozd iglavcev. Ko sem slišal besedo pragozd,
re narave«. S podesta smo se sladkali še z borovnicami, ki jih je bilo povsod v izobilju.
Od pragozda Hamra do tabora nas je pot vodila preko redko poseljenega in gozdnatega dela Švedske. Po dolgih kilometrih ravne ceste smo proti večeru prispeli v kamp Dorotea, v severnem delu Švedske, kjer sva se s sopotnikom Gregorjem kot »zadnja heroja« okopala v tamkajšnjem jezeru. Heroja zato, ker je voda imela najbrž okrog 10
°C. Poletno sonce, ki tu sije skoraj ves danje zaradi slabega vremena pred našim obiskom še ni moglo ogreti. In ne spo mnim se, kdaj sem nazadnje prišel enako hitro iz vode, kot sem sko čil vanjo, kopa nje je trajalo le nekaj sekund. Mokra in zadovoljna sama s seboj sva jo ucvrla v hiško, da se posušiva in preob-lečeva v topla, suha oblačila. Zvečer smo tu prvič začutili mrzlo noč.
Kopenhagen, danske Benetke
bili iglavci, čeprav stari, tankih premerov in zmernih višin. Ker je poseganje v pragozd prepovedano, so upravjalci parka uredili vzgojno učno pot skozi pragozd po lesenih podestih. Na nekaterih delih smo naleteli tudi na visoko barje, kjer so podesti še posebno prav prišli zaradi mokrih tal. Ogledali smo si bujno favno in zanimivo floro in videli tudi nekaj endemičnih vrst rastlin. Bili smo na kraju, kjer se je ohranil primarni ciklus življenja, kjer se zaveš svoje majhnosti in kratkosti življenja v objemu »mate-
Osamljena kmetija na severu Švedske
Osamljena kmetija na severu Švedske
"»HAS
Nova tragedija med motoristi
Umrl še ne 59-letni motorist, dva druga, stara 23 in 33 let, hudo poškodovana -V nesreči na Partizanski udeleženih pet vozil
Velenje, 6. julija - Smrt kosi tudi med motoristi v Šaleški dolini. V nedeljo popoldan je v prometni nesreči na Partizanski cesti, v neposredni bližini križišča za Pokopališko cesto, življenje izgubil še ne 59-
letni motorist.
Do nesreče, v kateri je bilo udeleženih pet vozil, voznik in vozni-
ca osebnega avtomobila (nobeden letni voznik osebnega avtomobila od njiju ni bil poškodovan) ter tri- trčil najprej v zadnji del motorne-je motoristi, naj bi prišlo, ko je 38- ga kolesa, ki ga je vozil motorist
pred njim, nato pa še v drugega. Prav ta drugi, še ne 59-letni motorist, je pri tem utr pel tako hude poškodbe, da je po prevozu v bolnišnico umrl. Voznika motornega kolesa je vrglo na streho avtomobila, njegovo vozilo pa je zdrselo po vozišču in treščilo v osebni avto, ki ga je nasproti pripeljala 48-let-na voznica. V nesrečo se je zapletel še en moto rist, ki je tudi padel po vozišču. Vozniki motornih koles so med vožnjo uporabljali zaščitne čela de.
Okoliščine nesreče policisti in kriminalisti še preiskujejo. Kot se je na kraju nesreče velikokrat omenjalo, naj bi bila povod za hudo nesrečo slabost, ki naj bi obšla voznika osebnega avtomobila, zaradi česar naj bi omahnil na volan, sopotnica v njegovem avtomobilu pa naj bi potegnila ročno zavoro. A kot že rečeno, okoliščine nesreče, ki je terjala novo žrtev v prometu, še preiskujejo.
■ Fotografije: S. Vovk
Enega je vrglo v Pako.
Razdejanje na cesti
Vozniku štirikolesnika ni bilo pomoči
Šempeter, 5. julija - V soboto ob 18.25 se je na lokalni cesti v Šentrupertu zgodila še ena tragična prometna nesreča. V njej je umrl 23-letni voznik neregistriranega štirikolesnika iz Grajske vasi na območju Žalca.
Vozil je po lokalni cesti proti Trnavi. Ko je zunaj naselja Šentrupert zapeljal preko hitrostne ovire, je izgubil oblast nad vozilom ter zapeljal levo ven z vozišča na travnato površino, kjer je 57-letna domačinka ob stanovanjski hiši zalivala rože. Voznik štirikolesnika, ki pri vožnji ni uporabljal čelade, je najprej trčil vanjo, nato pa še v kapelo. Pri padcu se je tako hudo poškodoval, da je zaradi posledic nekaj ur po nesreči umrl v celjski bolnišnici. 57-letna domačinka se je v nesreči lažje poškodovala.
minulega tedna zgodile na Celjskem, tudi v nedeljo, ko sta se dve hudi prometni nesreči zgodili na Žalskem in Mozirskem.
Popoldne se je v prometni nesreči pri Zajesovniku zaradi neprilagojene hitrosti hudo poškodoval 29-letni voznik motornega kolesa, okoli 20. ure pa se je v prometni nesreči hudo poškodoval še 56-letni voznik motornega kolesa, ki je vozil brez vozniškega dovoljenja in z nepravilno nameščeno varnostno čelado.
Čelno v avtobus, voznik umrl
Latkova vas, 7. julija - V ponedeljek, pozno ponoči, je 38-letni voznik osebnega avtomobila, ki je vozil iz smeri Prebolda, zapeljal na nasprotni vozni pas in čelno trčil v avtobus. Voznik osebnega avtomobila je umrl na kraju nesreče, na avtobusu pa so bili trije potniki lažje poškodovani.
V	sredo, 2. julija, je neznanec iz odprtega priročnega skladišča podjetja Eurograf na Šter-benkovi cesti vzel več aluminijastih platišč, vrednih okoli 1.000 evrov.
V	četrtek, 3. julija, je bilo vlomljeno v osebni avto, parkiran na parkirišču ob Cesti na jezero. Vlomilec je odnesel denarnico z denarjem in osebnimi dokumenti.
V	petek, 4. julija, je v prodajalni Peko na Šaleški cesti nepridiprav izkoristil nepazljivost starejše gospe in ji iz vozička ukradel denarnico
V	nedeljo, 6. julija, je bilo vlomljeno v tovornjak, parkiran na ulici Koželj skega. Storilec je vzel varilni aparat MIG s priborom. Iz kleti stanovanj skega blo ka na Kardeljevem trgu pa je neznanec odnesel fitnes kolo.
Ukraden kabel začel takoj
kuriti
Še dve nesreči Kaj vse jim pride prav! motoristov
Žalec, Mozirje, 6. julija - Motoristi so bili v ospredju prometnih nesreč, ki so se konec
Tatovi in vlomilci še nimajo počitnic. Sijih sploh kdaj vzamejo?
Velenje - V torek, 1. julija, je bilo z gradbišča bencinskega servisa v Črnovi ukradeno hidravlično udarno kladivo.
Velenje, Šoštanj, 7. julija - Z gradbišča prodajnega centra Jager na Cesti Simona Blatnika je neznanec, ki je v ponedeljek prišel na gradbišče neovirano, porezal in odnesel okoli 200 metrov elektro kabla, vrednega vsaj 2.000 evrov. Ko so policisti isto dopoldne, poklical jih je občan, posredovali na Cankarjevi ulici v Šoštanju, kjer je mlajši moški, sicer povratnik, kuril kabel. Policisti so ugotovili, da prav tistega, ki je pred tem izginil z gradbišča. Kazenska ovadba mu ne uide.
Iz policistove beležke
Razgrajal in grozil Preglasna glasba
V	četrtek, 3. julija ponoči, je v stanovanjski hiši v Prelski starejši moški doma razgrajal in grozil ženi. Prislužil sije plačilni nalog, ki so ga napisali policisti.
Nekaj podobnega se je dan kasneje, v petek, 4. julija, dogajalo v stanovanju na ulici Koželj-skega. Mož se je s pestmi lotil žene in si, podob no kot oni prej, prislužil plačilni nalog.
Lotil se je znan cev
V	petek, 4. julija zvečer, se je v Prelski mlajši domačin na dvorišču znancev začel prepirati, med pre pi rom je znan ca tudi udaril. Policisti so spet pisali plačilni nalog. A mu eden očitno ni zadoščal, saj je kmalu za tem že razgrajal v bistroju v Vinski Gori. Preden so tja prišli policisti, je sicer odšel, a lahko vseeno raču na na še en pla čil ni nalog, ki pride po pošti.
Včasih si da kdo duška s preglasno glasbo, pri tem pa ne razmišlja, da s tem koga moti. Tako je bilo v petek, 4. julija, na parkirnem prostoru pred stanovanjskim blokom na Vojkovi v Velenju in pred stanovanjskim blokom na Tom ši čevi.
Hit re pes ti
Čeprav pesti ne rešijo ničesar, so pri enih, običajno fizično močnejših, še vedno v uporabi. V petek je v lokalu Winner znanec pretepel znanko. V soboto, 5. julija, popoldan je v stanovanju na Goriški v Velenju zunajzakonski partner napadel svojo zunaj-za kon sko part nerko. V loka lu Huda luknja v Starem Velenju pa je med prepirom gost udaril drugega gosta, pri čemer ga je telesno poškodoval. Kršitelja še ugotavljajo, saj je po tem nečednem dejanju odšel s kraja.
Vredno pohvale
V četrtek, 3. julija popoldan, je občan na Policijsko postajo Velenje prinesel denar, ki ga je našel v reži bankomata na Koroški cesti v Velenju (pri tehničnih pregledih). Občanu se policisti za izredno pošteno dejanje zahvaljujejo, lastnika denarja pa pozivajo, da se jim oglasi. Z dokazilom o dvigu denarja, seveda.
S 89817 50 - Naš čas: pravi telefon za pravo reklamo!

ZANIMIVO
hU
oros kon
E
Oven od2 1.3.do21.4.
Lahka bi rekli, da vas nič ne izuči. Igranje z ognjem vam diši, kot že dolgo ne, vleče pa se že nekaj tednov. Postali ste drugačni, česar morda sami ne opazite, vaša okolica pa zelo. Že kmalu vam bodo to tudi glasno očitali, zato se ne čudite, če boste naenkratzačutili, da ljudem niste večtako všeč kotste jim bili. Vaše početje namreč ne žanje odobravanja konzervativne sredine, nekateri pa vam privoščijo. Ti bodo lepo tiho, brez očitkov in brez nasvetov. Saj vedo, da je odločitev samo vaša. Kar se ljubezni tiče, se obeta nekaj viharnih dogodkov. Nekaj bo dobrih, nekaj ne.
Bik od 22.4. do 20.5.
Poletje je v polnem zamahu, počitnice za večino od vas tudi. Letos se vam poletje zdi lepše kot vsi pre osta li časi v letu. Pred vsem zato, ker se življe nje po hudi preizkušnji končno vrti tako, kot ste si dolgo želeli. Priložnost, da se vam uresničijo skoraj vse sanje se vam bo že kmalu ponudila, pa čeprav ne bo čisto takšna kot si želite. Nikar ne cincajte, zagrabite jo z obema rokama. Če ne, vam bo že kmalu žal. Sorodniki vam bodo sicer že v kratkem pripravili neprijetno presenečenje. Hujšega ne bo, tudi zato, ker se boste te dni počutili več kot odlično.
Dvojčka od 21.5. do 21.6.
Treba bo spremeniti načrt. Partner bo vse, kar se bo dogajalo v naslednjih dneh, kot ponavadi prenašal izredno potrpežljivo. Vi pa boste kot na trnih, saj se vam bo zdelo, da se stvari ne sučejo tako kot bi želeli. Ne le, da finančno ne boste tako uspeš ni kot ste raču na li, tudi oseb na sre ča ne bo čis to brez senc. In to senc dvoma. Začeli boste namreč dvomiti, da je nekdo v vaši ožji družini še iskren do vas. Tudi če mu boste hoteli pomagati, tega ne bo pustil. Zato, ker si ne upa povedati, kaj se mu pravzaprav dogaja. Vpleteni ste tudi vi.
Rak od 22.6. do 22.7.
Tako kotse boste razdeljeno v sebi počutili sami, tako se boste obnašali tudi do vseh okoli vas. V službi ne bodo dolgo tiho, povedali vam bodo kar vam gre, pa čeprav bodo tudi oni vedeli, da ni vse tako črno kot se kaže na prvi pogled. Vi pa se boste počutili vsak dan bolj utrujeno, brezvoljno in naveličano, zato ne bo nič čudnega, da se boste začeli obnašati posesivno in ljubosumno. Ne le do partnerja, vsem, ki se bodo smejali, boste zavidali. Morali se boste dokopati do odgovora na vprašanje, kaj si želite. Novo službo, dom, otroka ali partnerja. Morda pa kar vse naenkrat. Loti te se dela.
Lev od 23.7. do 23.8.
Ob koncu tega tedna vas čaka nekaj presenečenj, ki vam ne bodo všeč. Iz njih pa se boste naučili marsikaj koristnega. Med drugim tudi to, da ni dobro zaupati sorodnikom, saj vas bodo prav ti najbolj razočarali. Izkazalo pa se bo, da imate izredno dobrega prijatelja, ki vas ne bo pustil na cedilu. Pomagal vam bo iskreno, brez kakšne računice. Denarja, na katerega ste računali, v teh dneh še ne bo. Zato pazljivo z njim. Če si boste morali izposoditi, se zavedajte, da je to vedno lažje kot pa vračati. Zato ne pretiravajte pri vsoti, da se ne boste komu krep ko zame ri li.
Devica od 24.8. do 23.9.
Prihaja čas, ko bodo vsi okoli vas govorili le še o lepih in sproščujočih stvareh, ki sodijo k ponavadi brezskrbnemu poletju. Vi ne boste imeli kaj veliko dodati, saj se vam prav sedaj dogaja preveč pomembnih stvari. Še vedno boste težko uskla jeva li želje z osta li mi v dru ži ni, ki so povsem dru gač ne ga mne nja. Sicer pa se v teh dneh pazi te pre hla dov, ti bodo še ved no aktu al ni tudi zato, ker se zadnje čase ne prehranjujete najbolj zdravo. Pa klimo uporabljajte z veliko mero raz uma. Utruje ni niste kar tako, če bo tre ba, poj di te k zdrav ni ku. Finanč no sta nje bo še nekaj časa bolj slabo kot ne.
Tehtnica od2 4.9. do2 3.10.
Če je še v začetku tedna kazalo, da se bo spet kje zalomilo, boste danes že zelo zadovoljni. Rešiti se morate vašega pesimizma, saj v vsaki drobni stvari, ki ne gre tako kot si želite, takoj vidite najhujše. To gre na živce tudi vaši družini, ki ima vašega paničnega vedenja včasih vrh glave. Potem pa se skupaj smejite temu, kar se vam dogaja. Še nekaj lepih dni je pred vami, v katerih boste skrbeli predvsem za svoje počutje. To se vam bo obrestovalo tako na videzu kot počutju. Sicer pa bo druga polovica julija zelo naporna. Tako zaradi dela kot odno sov v doma čem kro gu.
Škorpijon od2 4.10. do2 2.11.
Od vas bodo vsi zahtevali zelo veliko. Nekaj časa boste še tiho delali po navodilih vseh, ki vas obkrožajo čez dan, tako v službi kot doma. Potem boste imeli dosti. In to že kmalu. Povedali jim boste, kaj si mislite in kaj jim gre. Brez zamere seveda tudi tokrat ne bo šlo, zato se pripravite na nekaj ne najbolj prijaznih dni, ko se boste bolj postra ni gle da li in malo govo ri li. Izka za lo pa se bo, da je bil prepir dober predvsem za vas. Vašim sodelavcem in družini boste namreč dali mis li ti. Pred vsem pa vedeti, da nis te od vče raj. In tako se bodo tudi zače li obna ša ti do vas.
Strelec od 23.11. do 21.12.
Čeprav boste imeli izredno veliko dela, kar preveč za ta letni čas, boste našli čas tudi za sanjarjenje. Bolje bo, če se postavite na trdna tla in vidite pred seboj čim bolj realno pot. Sanjarjenje vam lahko le še poslabša vsakdanjik. Z močmi ste namreč na koncu, zato jih varčujte za velik projekt, ki je pred vami. Vsekakor boste morali več misliti nase in manj na druge. Sicer se vam zna vaše početje že kmalu maščevati, kar se bo hitro pokazalo na počutju. Prijateljica vas bo, ko boste v največji gneči, prosila za uslugo, ki jo boste težko odre kli. Se bos te pa zato po tem, ko jo bos te nare di li, poču ti li odlič no.
Kozorog od 22.12. do 20.1.
Predali se boste užitkom, ki si jih lahko privoščite samo v poletnih dneh. Vsak dan boste izkoristili od jutra do poznega večera, zato bo spanec trden in spro-ščujoč. Odpirale se vam bodo številne nove možnosti, ki napovedujejo pestro popočitniško obdobje, ob tem pa se vam še preveč truditi ne bo treba.. Dobi-i boste neko stvar, ki ste si jo že nekaj časa močno želeli. Doma se boste počutili prav tako dobro kot kje ob morju ali v planinah. Predvsem zato, ker imate tam vse, karvas veseli in kar imate radi. Zato vam bodo vabila na družabne dogodke odveč.
Vodnar od 21.1. do 19.2.
Zdelo se vam bo, da vas premetava kot ladjo ob čeri, zato boste iskali vzroke za razburkane dneve povsod okoli vas. Tudi v položaju planetov. Luna gor, luna dol, ni le ta kriva za vse, kar se vam dogaja. S partnerjem bosta vsak dan bolj vsak k sebi, vsak dan manj si bosta imela povedati. In žal je to lahko začetek konca, česar se v teh dneh že zavedate, kajne. Za zvezo se je velikokrat vredno potruditi in tudi požreti kakšno stvar, ki je sicer ne odobravate. Ko bosta s partnerjem začela govoriti isti jezik, bo spet čas za delanje načrtov. Pa nikar jih ne delajte za dolgo vnaprej. Kot dobro veste, se to pri vas sploh ne obnese. Na cesti se ne dokazujte!
Ribi od 20.2. do 20.3.
Letošnji junij bo za vas prava preizkušnja. Ne bo prvi tak, zato se boste obnašali odgovorno in predvsem optimistično zrli v prihodnost. Za vami bo dobro počutje prišlo šele, ko se boste odločili, da je prišel čas za delo in čas za to, da se končno dokažete. V naslednjih dneh to še ne bo, saj ne boste imeli tiste stare energije, lahko pa že razmišljate in načrtujete, kolikor vas je volja. V teh dneh boste spoznali, kdo so vaši resnični prijatelji, saj bo na preizkušnji tudi prijateljstvo. S partnerjem bosta spet našla bilko, na kateri bosta začela graditi precej porušen in naveličan odnos.
Utrinki iz Provanse in z Azurne obale
Univerza za 3. življenjsko obdobje v Velenju uspešno deluje že dvaindvajset let. Pod njenim okriljem potekajo številne dejavnosti, enkrat letno pa je v programu tudi nekoliko daljše potovanje. Letos je bil cilj potovanja največkrat obiskana pokrajina v Franciji, a nikoli povsem raziskana Provansa.
Na pot smo se odpravili 12. maja in po nočni vožnji skozi Italijo prispeli do Azurne obale. Med potjo smo se v jutranjih urah peljali skozi italijansko mesto San Remo, kjer smo občudovali bujno subtropsko rastlinstvo, predvsem številne palme. V mestu je katedrala iz 12. stoletja, gledališče, igralnica ter številni hoteli in vile. Tu je vsako leto festival italijanske popevke.
Nato smo vožnjo nadaljevali proti Nici, lepoti ci Azur ne oba le, z zelo razvitim turizmom. Sledila je panoramska vožnja do trga Mas-sena. Občudovali smo razkošno arhitekturo in bujno vegetacijo. V mestu je univerza, več muzejev, gledališče, astronomski observatorij idr. Prelepa je dolga peščena obala s širokim pogledom na odprto morje. Ima dolgo zgodovino, saj
francoskih parfumerij, se seznanili s proizvodnim procesom ter uživali v čudovitih vonjavah njihovih proizvodov. Mogoč je bil tudi nakup le-teh. Vsi odišavljeni smo se vrnili na avtobus.
Polni bogatih vtisov smo se peljali še v notranjost, do enega najsta-
Prijetno utrujeni smo zapustili Aix in odpotovali v mesto Arles, kjer smo po večernem sprehodu prenočili.
Naslednji dan je bil namenjen celodnevnemu raziskovanju Provanse, ki je polna razkošnih barv, omamnih vonjav po sivki in bazi-
kali smo stavbo, povezano z znamenitim slikarjem Vincentom van Goghom, ki je bil eden najizvir-nejših evropskih slikarjev.
Po krajši vožnji smo si ogledali muzej pridelave sivke, kjer smo se tudi dodobra založili z njihovimi izdelki, in sledil je še ogled provan-
Pred akvaduktom Pont du Gard (foto: A. B)
rejših provansalskih mest Aixa. Tu se je rodil francoski slikar, impresionist Paul Cezanne. Njegovo poj-
Provansalski vrt začimb (foto: M. Žist)
so mesto ustanovili že grški priseljenci v 4. st. pr. n. š.
Na Azurni obali smo se za krajši čas ustavili in sprehodili po mestu Cannes, ki je morsko kopališče in klimatsko zdravilišče. Tu je tudi industrija parfumov, mila, olja ... Najbolj pa ga poznamo po filmskem festivalu, ki ga tu prirejajo vsako leto.
Pot nas je nato vodila v vasico Eze, kjer smo obiskali eno znanih
movanje umetnosti je izrazito revolucionarno in je izzvalo preobrazbo slikarstva v svetovnem obsegu. Tudi on je, kot mnogi drugi umetniki, postal slaven še le po smrti. Mesto je znano po univerzi, ustanovljeni v 15. stol., ki deluje še danes. To je tudi mesto stoterih vodnjakov, prijetnih sprehajališč, kavarn v pariškem slogu, vseskozi pa so nas spremljale mogočne platane.
liki, z malimi hišicami v barvi breskev ter z drevoredi platan. Pro-vansa je zgodovinska pokrajina med spodnjim tokom Rone in Italijo ... Je zelo gosto naseljeno rodovitno kmetijsko območje z mnogimi vinogradi, oljčnimi nasadi, žitnimi in riževimi polji.
Znana je provansalska književnost. Ob koncu 11. stol. se je tu razvila trubadurska lirika, ki je vplivala na vse književnosti zahodne Evro pe.
Nepozabna je vožnja v krajinski park Camargue, s številnimi močvirskimi pticami, camaraškimi biki in konji ter idilična vasica St.Mari-es de la Mer. Vožnja po rezervatu z ladjico je bila še posebej zanimiva in prijet na.
Gotovo bomo ohranili v spominu mogočni rimski akvadukt Pont du Gard, ki ga imamo tudi na bankovcu za pet evrov. Je čudež antike, ki ga je v 1. stol. gradilo na tisoče ljudi in je oskrboval z vodo vojaško postojanko Nimes. Sledil je še ogled pape ške pala če v Avig no nu ter nekaj drugih znamenitosti.
Tudi zadnji dan našega potovanja je bil nadvse zanimiv. Najprej smo šli na sprehod po Arlesu, mimo rimske arene, antičnega gledališča in stolnice sv. Trifuna. Obis-
salskega vrta začimb.
Na poti domov nismo izpustili Picassovega muzeja s številnimi originali keramike, platen in skic v mestu Vallauris.
Za konec smo se za nekaj časa še ustavili v Monacu in Monte Car-lu. Tam se blišč in glamur prepletata na vsakem koraku. Sledila je nočna vožnja skozi Italijo proti domu.
Menim, da smo ob skrbnem vodenju naše vodnice gospe Alenke Klemen, v kratkem času veliko videli in doživeli, začutili pa smo tudi tam živeče ljudi, njihov svet, njihove vrednote in njihov način življenja.
Sedaj, ko sem že nekoliko uredila vtise s potovanja, ponovno prihajam do spoznanja, kako prav je, da tu in tam pogledamo čez plot ter se ob tem zavemo, da smo državljani sveta, obenem pa ne pozabimo, kdo smo.
Hvala vsem, ki ste se trudili pri organizaciji našega zanimivega potovanja in naj zaključim s sva-hilskim pregovorom, ki pravi: POTUJ, DA KAJ VIDIŠ, KAJTI TO, KAR VIDIŠ, TI OSTANE.
■ S. B.
Zgodilo se je
• • •
od 11. do 17. julija
-	11. julija 1981 je na svetovnem prvenstvu pihalnih godb na Nizozemskem Rudarska godba iz Velenja že drugič zapored osvojila zlato medaljo;
-	12. julija 1999 so v prostorih Muzeja premogovništva Slovenije na Starem jašku v Velenju predstavili monografijo mag. Emila Šter-benka z naslovom Šaleška jezera;
-	julija leta 1958 so izdelali načrte za izgradnjo sušilnice lignita v Velenju; s sušenjem naj bi njegovo kalorično vrednost s 3200 zvišali na 5200 kalorij;
-	člani predsedstva občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Velenje so julija 1979 sprejeli sklep, da bodo novi velenjski stanovanjski center imenovan Šalek II poimenovali po Edvardu Kardelju;
-	13. julija 1999 je Velenje obiskala mednarodna komisija, ki je ocenjevala urejenost mesta v tekmovanju Entente Florale; Velenje je s svojo urejenostjo doseglo prvo mesto v tem elitnem tekmovanju;
-	najprej so nameravali preselitev občine na direkcijo Rudnika lignita Velenje opraviti 3. julija, zaradi zakasnitve pri urejanju stavbe pa so to preselitev izvedli v tednu od 8. do 12. julija 1963; v ponedeljek, 15. julija 1963 pa so v novih prostorih občine Velenje začeli speje-mati tudi prve stranke in Velenje je tudi formalno postalo gospodarsko, kulturno in upravnopolitično središče Šaleške doline;
-	15. julija 1975 je bil v prostorih družbene prehrane Tovarne
Andrejev dom na Slemenu (arhiv Muzeja Velenje)
gospodinjske opreme Gorenje Velenje izbor za najlepšo Slovenko leta 1975;
-	16. julija 1978 so se družmirski gasilci ob praznovanju 70. obletnice društva zadnjič zbrali pred svojim gasilskim domom v Družmirju, saj so dom kmalu po slovesnosti zaradi ugrezanja tal podrli;
-	16. julija 1981 ob 10. uri pa je na Andrejevem domu na Slemenu in na dveh kmetijah v Šentvidu nad Zavodnjami zasvetila električna luč;
-	17. julija 1990 so na skupnem zasedanju zbori velenjske skupščine razveljavili sklep iz leta 1981 o preimenovanju Velenja v Titovo Velenje in Velenje je ponovno postalo le Velenje;
-	17. julija 1998 je v velenjskem hotelu Paka potekala prva skupščina delničarjev Gorenja.
■ Damijan Kljajič
2G
TV SPORED
"»HAS
10. julija 2008
ČETRTEK, 10.ju lija
TV SLO (T
06.55	Kultura
07.00	Odmevi
07.45	Tv prodaja
08.00	Na zdravje!
09.10	Pajkolina in prijatelji s Prisoj,
09.40 Pod klobukom: pust, maske 10.15 V dotiku z vodo,16/26 10.45 Stebri Slovenskega gledališča:
Bert Sotlar, dok. odd. 11.35 Sveto in svet: odločitve 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Stari novi obrazi Evrope:
Slovenija 13.40 Fačuk, 1/7 15.00 Poročila 15.10 Mostovi
15.45 Simon v deželi risb s kredo,
7/13 16.10 Risanka
16.20 Pozabljen, kratki dok. film 16.35 Enajsta šola: zračna tlačilka,
oddaja za radovedneže 17.00 Novice, šport, vreme 17.20 Tv pogled
17.30 Štafeta mladosti: kreativno
delo, pon. 17.00 Duhovni utrip: sejem ezoterike
London, ponov. 18.30 Žrebanje deteljice 18.40 In to je vse: risanka 18.45 Rjavi medvedek, risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.55 Boris Pahor, dokumentarna
20.45 Tednik
22.00 Odmevi, Evropa.si, šport,
vreme 23.00 Osmi dan
23.35 Skozi glavna vrata, franc. tv film
01.10 50 let televizije: Tv dnevnik
10.7.1990 01.35 Duhovni utrip: sejem ezoterike
London 01.50 Dnevnik, ponovitev 02.20 Dnevnik zamejske TV 02.45 Infokanal
TV SLO
06.30 Zabavni infokanal 07.00 50 let televizije: tv dnevnik 10. 7. 1990
07.20 Prihodnost medijev, dr. Dejan
Jelovac 07.50 Blisk, 3. del 08.20 Tv prodaja
08.55 Seja državnega zbora, prenos 16.25 Evropski magazin 16.55 Med valovi 17.25 Mostovi 18.00 Dnevnik tv Maribor 18.25 Kronika osrednje Slovenije 18.35 Primorska kronika 18.55 Z glasbo in plesom 20.00 Wallis in Edward, am. film 21.35 Pod rušo, 9/12 22.25 25 stopinj pozimi, belg. film 23.55 50 let televizije: Tribute
to...count basie, 2/2 01.05 Zabavni infokanal
pop
07.00	24 ur
08.00	Drobižki, ris. serija
08.10	Medvedek Paddington, risanka
08.35 Tom in Jerry, risanka
09.00	Tom in Jerry: Nove
pustolovščine, risanka
09.10	Stanko, ris. serija 09.35 Art attack
10.05	Smeh ni greh, zabav. oddaja
10.30	Tv prodaja
11.00	Srce ki odpušča, nad.
11.55	Sladka skrivnost, 59. del
12.50	Vrnitev Sherlocka Holmesa, 1.
sezona, ang. nan.
13.50	TV prodaja
14.20	Moški so drugačni, ženske
tudi, pogov. oddaja
15.10	Razigrani par, nad.
16.05	Zakleti biser, nad.
16.55	24 ur popoldne
17.05	Srce, ki odpušča, nad.
18.00	Sladka skrivnost, nad.
19.00	24 ur
20.00	Naša mala klinika, 9. del
20.50	Na kraji zločina: Miami, nan.
21.40	Urgenca, nan. 22.35 24ur zvečer
22.50	Glavni osumljenec: Zadnja
priča, ang. film, 2/2 00.35 Seks v mestu, nan.
01.10	Gospa predsednica, nan.
02.00	24 ur, ponovitev
03.00	Nočna panorama
©
09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan, jutranje novice: videospot dneva, jutranji gost: koledar prireditev 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Odprta tema, pon. pogovora 11.35 Šport v letu 2007 v Velenju , posnetek prireditve, ponovitev 12.55 Videospot dneva 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Brez panike!, mladinska
oddaja, 3. TV mreža 18.40 Regionalne novice 18.45 Asova gibanica, infor. oddaja 19.15 Videospot dneva 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev 21.30 Planet polka, glasbena oddaja:
gostje: ansambel Nagelj 22.45 Regionalne novice 22.50 Videospot dneva 22.55 Skrbimo za zdravje: srčno popuščanje, ponovitev pogovora, gostje: Apolon Marolt, spec. internist, Cirila Slemenik Pušnik, spec. internist, Katjuša Mravljak 23.55 Vabimo k ogledu 00.00 Videostrani, obvestila
TV SLO H
06.55	Kultura
07.00	Odmevi
08.00	Na zdravje
0910	Trojčice: obuti maček, ris. nan.
09.35	Risanka
09.40	Pozabljen, dok. film
10.00	Enajsta šola: zračna tlačilka
10.20	Harmonije Evrope: Italija, 2/12
10.30	Štafeta mladosti: kreativno delo
11.20	Osmi dan
11.50	City folk - ljudje Evropskih
mest: Koebenhavn
12.20	Alpe, Donava, Jadran
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Duhovni utrip: sejem Ezoterike London
13.30	Bridkosti tropskega otoka, 2/6
14.20	Slovenci v Italiji
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	Medvedek, risanka
15.50	Fifi in Cvetličniki, risanka
16.00	Iz popotne torbe: vlak
16.20	Maks, 4/8
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Tv pogled
17.30	Slike iz Sečuana: bolšji trg
17.40	Pozabljena masta iz davnine, 2/3
18.40	Brenč in Cvetka, risanka
18.45	Tinček, risanka
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Medijka zarota, nad.
20.30	Festival Vurberk, 1. del
22.00	Odmevi, šport, vreme
22.55	Polnočni klub: mladi alkoholiki
00.10	50 let televizije: Tv dnevnik
11.7.1990
00.35	Pozabljena mesta davnine, 2/3
01.25	Dnevnik, ponovitev
02.00	Dnevnik zamejske Tv
02.25	Infokanal
TV SLO f?
06.30 Zabavni infokanal 07.25 50 let televizije, tv dnevnik 11.
7. 1990 07.50 Šport špas 08.20 Tv prodaja
08.55 Seja državnega zbora, prenos 12.30 Sanje o bombaju, šved. film 14.00 Doma pri ... Janu Plestenjaku,
tv Koper 14.40 Tv prodaja
15.15 Kolesarska dirka po Franciji, prenos
18.00 Dnevnik TV Maribor 18.25 kronika osrednje Slovenije 18.35 Primorska kronika 18.55 Velika imena malega ekrana:
Jože Kloboves, ponovitev 20.00 Rim: atletika - Zlata liga, prenos
22.50 Makedonski blues, koprod. film
00.25 Huff, 12/13 01.15 Zabavni infokanal
POP
07.00 24 ur, ponovitev 08.00 Drobižki, ris. serija 08.10 Moja prijatelja tiger in Pu, ris. serija
08.35 Tom in Jerry, ris. serija 09.00 Tom in Jerry: Nove
pustolovščine, risana serija 09.10 Stanko, ris. serija 09.35 Art attack, izob. serija 10.05 Smeh ni greh, zabav. oddaja 10.30 Tv prodaja 11.00 Srce ki odpušča, nad. 11.55 Sladka skrivnost, nad. 12.50 Vrnitev Sherlocka Holmesa, nan.
13.50 Tv prodaja
14.20 Moški so drugačni, ženske
tudi, pogov. oddaja 15.10 Razigrani par, nad. 16.05 Zakleti biser, nad. 16.55 24 ur popoldne 17.05 Srce, ki odpušča, nad. 18.00 Sladka skrivnost, nad. 18.55 24 ur vreme 19.00 24 ur
20.00 Naša mala klinika, 10. del 20.45 Tomb Raider, am. film 22.25 24ur zvečer 22.40 Pod lupo pravice, nan. 23.35 Vojna zvezd: Imperij vrača
udarec, am. film 01.55 Tečni starci, 4. del ang. dok. serije
02.30 24ur ponovitev 03.30 Nočna panorama
©
09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan: jutranje novice: videospot dneva: jutranji gost: koledar prireditev 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Planet polka, glasbena oddaja:
gostje: ansambel Nagelj 11.50 Videospotdneva 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Miš maš, otroška oddaja 18.40 Regionalne novice 18.45 Skrbimo za zdravje: srčno popuščanje, ponovitev pogovora: gostje: Apolon Marolt, spec. internist, Cirila Slemenik Pušnik, spec. internist, Katjuša Mravljak 19.40 Videospotdneva 19.50 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Iz oddaje Dobro jutro 21.30 Vredno je stopiti noter: Ruska kapelica, dokumentarna odd. 22.00 Sodobna umetnost, izobraževalna oddaja 22.30 Regionalne novice 22.35 Popotniške razglednice:
Jordanija 23.25 Vabimo k ogledu 23.30 Videostrani, obvestila
SOBOTA, 12.ju lija
TV SLO ff
06.25	Odmevi
07.00	Zgodbe iz školjke
07.25	Oddaja za otroke
07.40	Bine, rojstnid dan, 8/10
08.00	Pod klobukom
08.35	Smrkci, 5/23
09.00	Slike iz Sečuana: bolšji trg
09.10	Shiloh - vse za psa, am. film
10.40	Polnočni klub, ponovitev
11.55	Tednik
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Berlin, Berlin, 9/27
13.40	Odrske luči, am. čb film
15.55	Sobotno popoldne
16.00	O živalih in ljudeh
16.15	Labirint
17.00	Poročila, šport, vreme
17.15	Ozare
17.20	Sobotno popoldne
17.25	Kraji in ljudje
17.35	Na vrtu
17.55	Popolna družina
18.05	Z Damijanom
18.40	Dinko pod krinko, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.55	50. let televizije: Šou bo šel
20.55	Poletna potepanja, oddaja o turizmu
21.25	50 let televizije: Nevesta, 5.
epizoda
22.05	Poročila, vreme, šport
22.40	50 let televizije: Klan, 3/11
23.40	Deadwood, 9/12
00.30	Pes ubijalec, am. film
01.55	50 let televizije: TV dnevnik
12.7.1990
02.20	Dnevnik, ponovite
02.40	Dvevnik zamejske tv
03.05	Infokanal
TV SLO B
06.30	Zabavni infokanal
10.10	Tv prodaja
10.40	Skozi čas
10.50	50 let televizije: tv dnevnik 12. 7. 1990
11.15	Doma pri ... Janu Plestenjaku, tv Koper
12.00	Tehnologija prometa, 1. del
12.25	Tv prodaja
12.55	Glasben spomini z Borisom
Kopitarjem
13.50	50 let televizije: Dunaj -
Ljubljana
15.20	Tv prodaja
15.50	Dopust, tv igra
17.05	50 let televizije: večer z Eldo Viler
18.00	Čongčing - največje mesto na
svetu, dokum. oddaja
18.50	Roger Federer, športni film,
19.15	Olimpijski magazin
19.45	Kronika Lenta, tv Maribor
20.00	Nebesa lahko počakajo, am. film
21.30	Slovenski magazin- Notranjska
21.55	Sobotno popoldne
00.10	Anna Pihl, 7/10, pon.
00.55	Zabavni infokanal
POP
07.30	Tv prodaja
08.00	Na drevesu smo doma, ris. serija
08.30	Mali rdeči traktor, ris. serija
08.40	Brata Koalček, ris. serija
08.50	Kopalčki, ris. serija
09.00	Krofko, ris. serija
09.10	Slonček Benjamin, ris. serija
09.40	Jagodka, ris. serija
10.05	Winx klub, ris. serija
10.30	Di-Gata, ris. serija
10.55	Altair v Zvezdolandiji, ris. serija
11.10	Ed in Eppa, ris. serija
11.30	Preverjeno, ponovitev
12.15	Prve moderne olimpijske igre, nad.
13.15	Šola za pare, 3. del nan.
13.45	Danielle Steel: Ženina smrt, am. film
16.15	Napad iz pradavnine, nan.
17.10	Dokazom navkljub, nem. film
18.55	24 ur vreme
19.00	24ur
20.00	Najini mostovi, am. film
22.15	Krvavi sladkor, 2. del nan.
23.05	Na ognjeni črti, am. film
01.20	Odplavljena, ang. film
02.55	24ur, ponovitev
03.55	Nočna panorama
©
09.00 Miš maš, otroška oddaja, ponovitev Astrid Lindgren in Pika Nogavička 09.40 Vabimo k ogledu 09.45 Odbojka na mivki 1, športna
reportaža, ponovitev 10.10 Videospot dneva 12.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Čas za nas, mladinska oddaja,
ponovitev: Verstva sveta 18.40 Videospot dneva 18.45 Popotniške razglednice: Jordanija, potopisna oddaja, ponovitev 19.35 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Novice tega tedna, informativna oddaja 20.20 Videospot dneva 20.25 Zdaj, oddaja za razgibano
življenje, ponovitev 20.50 Vabimo k ogledu 20.55 Izbor MISS Savinjsko - šaleške regije, posnetek prireditve iz Velenja
22.30 V harmoniji z naravo, kmetijska
23.00 Country folk blues festival, Slovenj Gradec 2008 - nastop skupine Bluegrass Hoppers, ponovitev 23.55 Videospotdneva 00.00 Videostrani, obvestila
NEDE LJA, 13.ju lija
TV SLO fT
07.00	Ziv žav
09.50	Šport špas, oddaja o športu
10.20	Izgubljeni zaklad Fidžija, 4/13
10.50	Prisluhnimo tišini
11.20	Ozare
11.25	Obzorje duha
12.00	Ljudje in zemlja
13.00	Poročila, šport, vreme
13.10	Festival Vurberk, 1. del
14.30	50 let televizije: nedeljsko kosilo in zakonski pogovor
14.35	Celjski instrumentalni kvintet
15.10	Ples in akrobatika
15.20	Po pogrebu, ang. film
17.00	Poročila, šport, vreme
17.15	50 let televizije: tvariete
18.25	Žrebanje lota
18.40	Pokec, risanka
18.45	Ozi Bu, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Tv pogled
19.55	Zlati Avsenikov abonma: poklon Slavku Avseniku
21.25	Večerni gost: Klemen Jelinčič Boeta
22.25 Poročila, vreme, šport
22.50	Misery, am. film 00.35 50 let televizije: dnevnik
13.7.1990
01.00	Dnevnik
01.20	Dnevnik zamejske tv
01.50	Infokanal
TV SLO
06.30 Zabavni infokanal 08.50 Tv prodaja 09.20 Skozi čas
09.30 50 let televizije: tv dnevnik
13.7.1990 09.55 Poletna potepanja, oddaja o turizmu
10.25 9.mednarodno zborovsko tekmovanje Maribor 2008, 3/3
10.45 Mozartina simfonikov rtv
Slovenija 11.20 Svet vodnih živali, 5/13 11.50 Tv prodaja 12.20 Med valovi, tv Koper 12.50 Slovenski magazin 13.20 Tv prodaja 13.50 50 let televizije: Naše eso -
štrbske pleso 15.15 Kolesarska dirka po Franciji, prenos
18.05 Pravi moški, avstralski film 19.45 Kronika Lenta, tv Maribor 20.00 Azijske poti pod nebom, 2/6 20.50 Pri Maupassantu, 6/6 21.50 Pozdravljen, Peking - prvaki in
izzivalci, 3. in 4. del 22.45 Številke, 7/13 23.25 Zlata resna glasba in balet TVS
(1958 - 2008) 01.35 Zabavni infokanal
POP
07.30	Tv prodaja
08.00	Na drevesu smo doma, ris. serija
08.30	Mali rdeči traktor, ris. serija
08.40	Brata Koalček, ris. serija
08.50	Kopalčki, ris. serija
09.00	Poštar Peter, ris. serija
09.15	Slonček Benjamin, ris. serija
09.40	Jagodka, ris. serija
10.05	Winx klub, ris. serija
10.30	Di-Gata, ris. serija
11.00	14. evropsko prvenstvo plesnih
in navijaških skupin
12.00	Skrivnostne poti, nan.
12.55	Pokončni policaji, 2. del nan.
13.30	Moto GP, prenos dirke za VN Nemčije
15.15	Najlepši avtomobili, dokum. oddaja
15.25	Avstralija, Jamie Oliver
16.20	Sedma nebesa, nan.
17.10	Čarovnije za vsak dan, am. film
18.55	24 ur vreme
19.00	24 ur
20.00	Najina zgodba, am. film
21.35	Zvezde na sodišču, nan.
22.25	Volk, am. film
00.35	Junakinje predmestja, nan.
01.05	24ur, ponovitev
02.05	Nočna panorama
©
PONOVITEV ODDAJ TEDEN. SPOREDA 09.00 Miš maš, otroška oddaja, ponovitev, Astrid Lindgren in Pika Nogavička 09.40 1665. VTV magazin, regionalni
- informativni program 10.00 Kultura, informativna oddaja 10.05 Športni torek, športna
informativna oddaja 10.15 Iz arhiva VTV: Na obisku pri
Tonetu Vrablu 11.10 Planet polka, glasbena oddaja,
gostje: ansambel Nagelj 12.25 Izbor MISS Savinjsko - šaleške regije, posnetek prireditve iz Velenja 13.55 Vabimo k ogledu 14.00 Videostrani, obvestila 19.00 Vabimo k ogledu 19.05 Čas za nas, mladinska oddaja:
Verstva sveta 19.45 Skrbimo za zdravje: srčno popuščanje, ponovitev pogovora: gostje: Apolon Marolt, spec. internist, Cirila Slemenik Pušnik, spec. internist, Katjuša Mravljak 20.45 Šport v letu 2007 v Velenju,
posnetek prireditve, ponovitev 22.20 Videostrani, obvestila
PONEDELJEK, 14.ju lija
TV SLO fT
07.25	Zrcalo tedna
07.40	Tv prodaja
08.00	Na zdravje!
09.15	Šport špas, oddaja o športu
09.45	Simon v deželi risb s kredo, 7/13
10.10	Iz popotne torbe: vlak
10.30	Maks, 4/8
11.00	Pozabljena mesta davnine, 2/3
12.00	Ljudje in zemlja
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Polnočni klub: dopisniška duša
14.30	Slovenci po svetu: Nova
Zelandija
15.00	Poročila
15.10	Dober dan, Koroška
15.45	Škrat, 1/26
16.10	Martina in ptičje strašilo:
računi
16.20	Sreča, 9/10
16.35	Kako sem videl svet izpod
mize: slovo, 10/10
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Tv pogled
17.35	Divja Kitajska, 4/6
18.25	Žrebanje 3 x 3plus 6
18.45	Lokomotivček Tomaž in
prijatelji, risanka
18.45	Dragi domek, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Tv pogled
19.55	Zakaj demokracija?
20.55	Bridkosti tropskega otoka, 3/6
22.00	Odmevi, vreme, šport
23.00	Bienale mladih, bari 2008
23.30	Glasbeni večer: medn. zborov.
tekmovanje Maribor 2008
00.55	50 let televizije: Tv dnevnik
14.7.1990
01.20	Divja Kitajska, 5/6
02.10	Dnevnik
02.45	Dnevnik zamejske tv
03.15	Infokanal
TV SLO
06.30	Zabavni infokanal
07.00	50 let televizije: Tv dnevnik
14.7.1990
07.20	Poletna potepanja, oddaja o
turizmu
07.50	Slovenci v Italiji
08.20	Tv prodaja
08.55	Seja državnega zbora, prenos
14.25	Atene: košarka, kvalif. za olim.
igre, Slovenija - Koreja, prenos
16.20	Kolesarska dirka po Franciji
18.00	Slovenija danes - regionalni
18.25	Kronika osrednje Slovenije
18.35	Primorska kronika
18.55	Berlin, Berlin, 26/27
19.20	Berlin, Berlin, 27/27
20.00	Glasbeni spomini z Borisom
Kopitarjem
21.00	Studio city
22.00	Knjiga mene briga
22.15	Nova zdravila, dok. oddaja
22.45	Mari, katalonski film, 2/2
00.50	Zabavni infokanal
POP
07.10	24 ur, ponovitev
08.00	Drobižki, risana serija
08.10	Moja prijatelja tiger in Pu, ris.
08.35	Tom in Jerry, ris. serija
09.00	Tom in jerry: nove
pustolovščine, ris. serija
09.10	Stanko, ris. serija
09.35	Art Attack, izob. oddaja
10.05	Smeh ni gre, zabavna oddaja
10.30	Tv prodaja
10.00	Srce, ki odpušča, nad.
11.55	Sladka skrivnost, nad.
12.50	Vrnitev Sherlocka Holmesa,
angleška nan.
13.50	TV prodaja
14.20	Moški so drugačni, ženske
tudi, pogovorna oddaja
15.10	Razigrani par, nad.
16.05	Zakleti biser, nad.
16.55	24 ur popoldne
17.05	Srce, ki odpušča, nad.
18.00	Sladka skrivnost, nad.
18.55	24 ur vreme
19.00	24 ur
20.00	Naša mala klinika, nan.
20.55	Duh, am. film
23.05	24 ur zvečer
23.20	Na kraju zločina: Miami, nan.
00.15	Seks v mestu, nan.
00.50	Gospa predsednica, nan.
01.40	24 ur, ponovitev
02.40	Nočna panorama
©
09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan, jutranje novice: videospot dneva, jutranji gost: plesni koraki: koledar prireditev 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Izbor MISS Savinjsko - šaleške regije, posnetek prireditve iz Velenja 12.10 Videospot dneva 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Spin show - love to dance, posnetek plesne predstave 19.15 Regionalne novice 19.20 Videospot dneva 19.25 Odbojka na mivki 2, športna
reportaža 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev 21.30 Vrednoje stopiti noter: Kovaški muzej Kropa, dokumentarna
22.00 Regionalne novice 22.05 Dober večer, gospod predsednik: gost: Marjan Vengust, predsednik Upravnega odbora CM Celje 23.05 Country folk blues festival, Slovenj Gradec 2008: nastop skupine Plava trava zaborava 23.55 Videospot dneva 00.00 Vabimo k ogledu 00.05 Videostrani, obvestila
TOREK, 15.ju lija
TV SLO (T
07.00	Odmevi
07.40	Tv prodaja
08.00	Na zdravje!
09.15	Šola za pravljice, odd. za otroke 09.25 Žogica marogica, 3. del
09.40	Ciciban, dober dan: Soline
09.50	Martina in ptičje strašilo: računi
10.00	Bine: sreča, 9/10
10.15	Kako sem videl svet izpod
mize: slovo, 10/10
10.35	Zgodbe iz školjke
11.10	Divja Kitajska, 5/6
12.00	Klemen Jelinčič Boeta, večerni gost
13.00	Poročila, šport, vreme
13.25	Zakaj demokracija?
14.20	Obzorja duha
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.40	Trojčice: Odisej, ris. nan.
16.05	Naučimo se pesmico z Melito
Osojnik
16.15	Zoja Kajeto, 24/26
16.25	Izgubljeni zaklad Fidžija, 2/13
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Tv pogled
17.30	Življenje na produ, dokum.
18.00	Muzikajeto: Afrika, mlad. serija
18.35	Žrebanje Astra
18.40	Krtek, risanka
18.45	Binko, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Tv pogled
19.55	Miško Kranjec: Strici so mi
povedali: rodovna skupnost, 2/7
21.05	Molitev pred plovbo, dok. meseca
22.05	Odmevi, šport, vreme
23.10	Osem junijskih dni na Roški,
. oddaja
00.05 50 let televizije: tv dnevnik 15.7.1990
00.25 Življenje na produ, dokum. odd. 00.55 Dnevnik 01.30 Dnevnik zamejske tv 01.55 Infokanal
TV SLO f?
06.30 Zabavni infokanal 07.00 50 let televizije: tv dnevnik
15.7.1990 07.20 Prisluhnimo tišini 07.50 Dober dan, Koroška 08.20 Tv prodaja
08.55 Seja državnega zbora, prenos 11.55 Atene: košarka, kvalif. za OI Peking, Slovenija - Kanada, prenos
13.50 Seja državnega zbora, nad.
prenosa 16.55 Slovenci po svetu 17.25 Mostovi 18.00 Dnevnik tv Maribor 18.25 Kronika osrednje Slovenije 18.35 Primorska kronika 19.00 37. mednarodni folklorni
festival Beltinci, 3/4 19.20 Slovenska ljudska pesem v
zamejstvu - pa se sliš 20.00 Zvok, 5/6 20.30 Dediščina Evrope, 3/3 21.20 Zadnji rez, kanad. film 22.55 50 let televizije: Tvariete 00.05 Zabavni infokanal
POP
07.00 24 ur, ponovitev 08.00 Drobižki
08.10 Moja prijatelja tiger in Pu, ris. ser.
08.35 Tom in Jerry, ris. serija
09.10 Stanko, ris. serija
09.35 Art Attack, izob. oddaja
10.05 Smeh ni greh, zabav. oddaja
10.30 Tv prodaja
11.00 14. EP plesnih in navijaških
skupin, ponov. 11.55 Sladka skrivnost, nad. 12.50 Vrnitev Sherlocka Holmesa, nan. 13.50 Tv prodaja
14.20 Moški so drugačni, ženske tudi 15.10 Razigrani par, nad. 16.05 Zakleti biser, nad. 16.55 24 ur popoldne 17.05 Srce, ki odpušča, nad. 18.00 Sladka skrivnost, nad. 18.55 24 ur vreme 19.00 24 ur
20.00 Naša mala klinika, nan.
20.55 Preverjeno
21.40 Deliti skrivnost, am. film
22.35 24 ur zvečer
23.00 Deliti skrivnost, nadalj. filma
23.30 Na kraju zločina: Miami, nan.
00.25 Seks v mestu, nan.
01.00 Gospa predsednica, nan.
01.50 24 ur, ponovitev
02.50 Nočna panorama
©
Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan, jutranje novice: videospot dneva: jutranji gost: jezikovne neznanke: koledar prireditev Vabimo k ogledu 10.05 Dober večer, gospod predsednik: gost: Marjan Vengust, predsednik Upravnega odbora CM Celje Videospotdneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Mladi@-a+e, mladinska odd.
_____ Videospotdneva
18.45 Vredno je stopiti noter: Kovaški muzej Kropa, dokum. oddaja Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 20.00 Iz oddaje Dobro jutro 21.00 1666. VTV magazin 21.15 Kultura, informativna oddaja Športni torek, športna inf. odd. Fair play, oddaja o športu, gostja: Alenka Bikar Asova gibanica, inf. oddaja. 23.00 Iz arhiva VTV: Na obisku pri
Antonu Seherju 23.55 Vabimo k ogledu 00.00 Videostrani, obvestila
10.00
11.00 14.00
18.00 18.40
19.1 ß 19.66
21.20 21.30
22
SRE DA, 16.ju lija
TV SLO H
07.05 Odmevi 08.00 Na zdravje! 09.10 Srebrnogrivi konjič, 33/39 09.35 Zoja Kajeto, 23/26 09.50 Naučimo se pesmico z Melito Osojnik
10.00 Zlatko Zakladko: v deželi Petra
Klepca 10.20 Oddaja za otroke 11.10 Glasbena šala (šola) 11.30 Obrazi planinskega polja, 2/2, zadnji del
12.00 Zlata resna glasba in balet TVS
(19Ö8 -
Po
13.00 Poročila, šport, vreme 14.05 Srebrenica nikoli več, dok.
oddaja, pon. 15.00 Poročila 15.10 Mostovi 15.45 Oddaja za otroke 16.10 Pod klobukom: Pust, maske,
ponovitev 16.40 Polžjegrajske zgodbe, risanka 17.00 Novice, šport, vreme 17.20 Tv pogled
17.35 Stebri slovenskega gledališča:
Bert Sotlar 18.25 Žrebanje lota 18.40 Bacek Jon, risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.50 Tv pogled 19.55 Mali mož Tate, am. film 21.30 Gledamo naprej 22.00 Odmevi, vreme, šport 23.05 Brez reza-Dejan Jelovac 23.40 50 let televizije: tv dnevnik 9. 7. 1990
00.00 Stebri slovenskega gledališča,
Bert Sotlar, pon. 00.55 Dnevnik 01.30 Dnevnik zamejske tv 01.55 Infokanal
TV SLO [?
06.30 Zabavni infokanal 07.00 Infokanal 09.00 Tv prodaja 09.30 Zabavni infokanal 11.00 otroški infokanal 13.00 Zabavni infokanal 15.05 TV prodaja 15.35 50 let televizije: Šou bo šel 16.30 50 let televizije: tv dnevnik 9. 7. 1990
16.55 Svet vodnih živali, 4/13 17.25 Mostovi 18.00 Dnevnik tv Maribor 18.25 Kronika osrednje Slovenije 18.35 Primorska kronika 19.00 50 let televizije: prijatelji,
ostanimo prijatelji, tv Koper 20.40 Domžale: super pokal v nogometu, Domžale -Interblock, prenos 22.45 Dantonov primer,TV priredba predstave SNG drama
01.00	Slovenska jazz scena
01.40	Videl sem, kako so ubili Ben Barko, maroško-francoski film
03.20	Zabavni infokanal
POP
07.00	24 ur, ponovitev
08.00	Drobižki
08.10	Medved Paddington, ris. serija
08.35	Tom in Jerry, ris. serija
09.10	Stanko, ris. serija
09.35	Art Attack, izob. serija
10.05	Najbolj nori videoposnetki
10.30	Tv prodaja
11.00	Srce, ki odpušča, nad.
11.55	Sladka skrivnost, nad.
12.50	Sherlock Holmesove pustolovščine, nan.
13.50	Tv prodaja
14.20	Moški so drugačni, ženske pa tudi
15.10	Razigrani par, nad.
16.05	Zakleti biser, nad.
16.55	24 ur popoldne
17.05	Srce, ki odpušča, nad.
18.00	Sladka skrivnost, nad.
18.55	24 ur vreme
19.00	24 ur
20.00	Naša mala klinika, nan.
20.45	Umor po nesreči, am. film
22.20	24 ur zvečer
22.35	Brez sledu, nan.
23.25	Miami, nan.
00.15	Seks v mestu, nan.
00.50	Gospa predsednica, nan.
01.40	24 ur, ponovitev
02.40	Nočna panorama
©
09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan, jutranje novice: videospot dneva, nove izdaje: jutranji gost: vrtnarski kotiček: koledar prireditev 10.00 Vabimo k ogledu 10.05 Športni toreK, športna informativna oddaja 10.20 Iz arhiva VTV: Na obisku pri
Antonu Seherju 11.20 Videospotdneva 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mladinska oddaja, 3. TV mreža 18.35 Regionalne novice 18.45 V harmoniji z naravo, kmetijska
oddaja, ponovitev 19.15 Videospot dneva 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja 21.00 Odprta tema, 3. TV mreža: Evropsko leto medkulturnega dialoga: dileme in priložnosti 22.00 Regionalne novice 22.05 Ko oči slišijo, Jože Napotnik in njegov svet ustvarjanja, ob slikarjevi 70. letnici, 1. del posnetek prireditve 23.10 Videospot dneva 23.15 Vabimo k ogledu 23.20 Videostrani, obvestila

PRIREDITVE
VELENJE
Četrtek, 10. julij
9.00 - 18.00 Vila Mojca
Poletne počitnice v Vili Mojca (spletna kavarna, družabne igre, ustvarjalne delavnice ...) 15.00 - 21.00 Mladinski center Velenje Preživljanje prostega časa Ping-pong, družabne igre, klepetalnica, pikado, TV 17.00 - 21.00 Kotalkališče Velenje Poletje na kotalkališču Košarka, frizbi, rolanje (hokej), nogomet, namizni tenis, ustvarjalne delavnice, risanje na asfalt, ples 18.00 Nakupovalni center Velenje Nasveti za zdravo sončenje Nastop dua Roberta Goličnika 19.00 - 24.00 Park pred Gimnazijo Teden glasbe (Južna Amerika) Kuba ne seže daleč; DJ Tomo Flis
Petek, 11. julij
9.00 - 18.00 Vila Mojca
Poletne počitnice v Vili Mojca (spletna kavarna, družabne igre, ustvarjalne delavnice .) 15.00 parkirišče APS
Zbirno mesto za uniformirane in ostale člane ZŠAM Velenje, ki se bodo ob 16. podali na praznično povorko motoriziranih vozil po Velenju in Šoštanju 19.00 - 24.00 Park pred Gimnazijo Teden glasbe (Južna Amerika) Kuba ne seže daleč; DJ Tomo Flis
20.00 Mladinski center Velenje Tematski klubski večer Večer pod baklami
21.00 pred Domom kulture Velenje 24. Poletne kulturne prireditve Glasbeni večer s skupino Langa
Sobota, 12. julij
8.00 - 12.00 Cankarjeva ulica, Velenje Bolšji sejem
8.00 - 13.00 Atrij KSC Kmečka tržnica
15.00 pred Gasilskim domom Škale 26. vaška olimpijada Športnega društva Škale - Hrastovec z ansamblom Sredenšek, 13. klepet z izseljenimi Škalčani
19.00 - 24.00 Park pred Gimnazijo Teden glasbe (Južna Amerika) Kuba ne seže daleč; DJ Tomo Flis
20.00 Mladinski center Velenje Tematski klubski večer Večer pod baklami
Nedelja, 13. julij
20.30 Velenjski grad, atrij
24. Poletne kulturne prireditve
Koncert stare glasbe
Basel Reinaissance Winds (Švica)
Ponedeljek, 14. julij
9.00 - 18.00 Vila Mojca
Poletne počitnice v Vili Mojca (spletna kavarna, družabne igre, ustvarjalne delavnice ...)
15.00 - 21.00 Mladinski center Velenje Preživljanje prostega časa Ping-pong, družabne igre,
Kdaj - kje - kaj
klepetalnica, pikado, TV
17.00 - 21.00 Kotalkališče Velenje Poletje na kotalkališču Košarka, frizbi, rolanje (hokej), nogomet, namizni tenis, ustvarjalne delavnice, risanje na asfalt
21.00 pred Domom kulture Velenje Poletne filmske projekcije Glasbena drama Blues za Havano
Torek, 15. julij
9.00 - 18.00 Vila Mojca
Poletne počitnice v Vili Mojca (spletna kavarna, družabne igre, ustvarjalne delavnice ...)
10.00 - 12.00 in 16.00 - 19.00
zelenica med Domom kulture Velenje in Restavracijo DK Poletje na travniku Animacija za otroke Ju-hu-hu, lutke so tu!
15.00 - 21.00 Mladinski center Velenje Preživljanje prostega časa Ping-pong, družabne igre, klepetalnica, pikado, TV
17.00 - 21.00 Kotalkališče Velenje Poletje na kotalkališču Košarka, frizbi, rolanje (hokej), nogomet, namizni tenis, ustvarjalne delavnice, risanje na asfalt
20.00 - 24.00 Park pred Gimnazijo Naj se rola: Rock'n'roll - DJ
Sreda, 16. julij
9.00 - 18.00 Vila Mojca
Poletne počitnice v Vili Mojca
(spletna kavarna, družabne igre, ustvarjalne delavnice .) 15.00 - 21.00 Mladinski center Velenje Preživljanje prostega časa Ping-pong, družabne igre, klepetalnica, pikado, TV 17.00 - 21.00 Kotalkališče Velenje Poletje na kotalkališču Košarka, frizbi, rolanje (hokej), nogomet, namizni tenis, ustvarjalne delavnice, risanje na asfalt
20.00 - 24.00 Park pred Gimnazijo Naj se rola: Rock'n'roll - DJ
Za dodatne informacije o prireditvah in dogodkih lahko pokličete Turistično-infor-macijski center Mestne občine Velenje (03/896 18 60).
ŠOŠTANJ
Ponedeljek, 14. julij
18.00 Gostišče in pizzerija Kajuh v Šoštanju
Redni tedenski bridge turnir ŠBK Velenje
ŠMARTNO OB PAKI
Četrtek, 10. julij
10.00 Hiša mladih
Družabne igre, košarka, odbojka, badminton, ročni nogomet,...
Petek, 11. julij
10.00 Hiša mladih
Mladinske ustvarjalnice z Leo Kreativno ustvarjanje različnih likovnih izdelkov, družabne igre, košarka, odbojka, badminton, ročni nogomet,.
Petek, 11. julij
Tradicionalna prireditev ''Noč na
Sobota, 12. julij
Tradicionalna prireditev ''Noč na vasi''
Nedelja, 13. julij
X Pohod na Storžič
Ponedeljek, 14. julij
10.00 Hiša mladih
Ustvarjalne delavnice s Tino Lesjak, družabne igre, ročni nogomet, igre z žogo,.
Torek, 15. julij
10.00 Hiša mladih
Ustvarjalne delavnice s Tino Lesjak, družabne igre, ročni nogomet, igre z žogo,.
Sreda, 16. julij
10.00 Hiša mladih
Ustvarjalne delavnice s Tino Lesjak, družabne igre, ročni nogomet, igre z žogo,.
Koledar imen
Julij/mali srpan
10	• četrtek - Amalija
(Ljubica)
11	• petek - Bendikt,
Olga
12.
13.
14.
15.
16.
sobota - Mohor, Fortunat
nedelja - Henrik
ponedeljek - Kamil, Just
torek - Vladimir sreda - Marija
Lunine mene
10 . julija, četrtek ob 6:35 prvi krajec
Vremenski pregovori
Konec tedna v Velenju dva zanimiva glasbena dogodka
Velenje - Na predvečer rudarskega praznika so v Velenju odprli 24. Poletne kulturne prireditve, ki jih letos prvič pripravlja novi javni zavod Festival Velenje. V sklopu poletnih dogajanj se bo tako zvrstilo več kot 40 zanimivih dogodkov - nekateri bodo potekali na Velenjskem gradu, drugi v središču mesta.
Festival Velenje prireja v petek, 11. julija, ob 21. uri koncert glasbene zasedbe Langa, kije trenutno najbolj priljubljena in avtentična romska glasbena skupina v Sloveniji. Repertoar šestčlanske zasedbe zajema romsko etno in avtorsko glasbo, ki jo ustvarjata brata Jože in Mišo Kontrec, pisec besedil pa je prekmurski pisatelj in pesnik Feri Lainšček. Poletni večer pred domom kulture Velenje, kjer ima Festival Velenje svoj sedež, bodo popestrili tudi člani Romskega društva Romano vozo iz Velenja.
Dva dni kasneje, v nedeljo, 13. julija, pa bodo na svoj račun prišli ljubitelji stare glasbe. Velenj-čani so se letos pridružili mestom, ki so vklju-
čena v mednarodni festival stare glasbe Seviqc Brežice (Seviqc Brežice je kratica skovanke Semper Viva Quam Creata - vedno živa kakor ustvar-
jena). Seviqc Brežice je eden največjih evropskih festivalov stare glasbe, na katerega organizatorji vabijo najuglednejše domače in tuje umetnike. V projekt je letos vključenih 17 slovenskih občin, program pa se odvija zgolj v prostorih slovenske kulturne dediščine. Tako se bo letos na Velenjskem gradu predstavila zasedba Basel Renaissance Winds iz Švice. Skupina igra predvsem glasbo iz poznega 15. in sredine 16. stoletja, tokratni program pa ima naslov Primož Trubar in glasba njegovega časa. Obeta se vrhunski glasbeni dogodek, na katerem bo mogoče poleg trobente, pozavne in korneta slišati tudi instrumente, kot so dulcijan, šalmaj, pomer, lutnja ... Koncert se bo v atriju Velenjskega gradu začel ob 20.30 uri, vstopnice po 10 evr (za dijake in študente pa 5 evr) pa bo mogoče kupiti eno uro pred koncertom na gradu.
Na sliki: Marc Lewon iz Basel Renaissance Winds.
KINO VELENJE:: SPORED
DRUGA SESTRA BOLEYN
(The Other Boleyn Girl) Zgodovinska romantična drama, 115 minut
Režija: Justin Chadwick Igrajo: Natalie Portman, Scarlett Johansson, Eric Bana, Jim Sturgess, Kristin Scott Thomas, Juno Temple, Eddie Redmayne idr.Petek, 4. 1. ob 18.00
Petek, 11. 1. ob 20.00 Sobota, 12.1. ob 19.00 Nedelja, 13. 1. ob 21.05
Zgodba sester Boleyn nam prikazuje zgodovino angleškega prestola ob začetku 16. stoletja, v času vladavine razvpitega kralja Henrika VIII. Sestri Mary in Anne se na željo ambiciozne
družine potegujeta za kraljevo naklonjenost in ljubezen, toda težave se pojavijo, ko se kralj čustveno naveže na Mary. Ljubosumna in prestola željna Anne splete zaroto, ki razdre njeno družino in v celotni državi povzroči religiozne spremembe, ki še danes zaznamujejo britansko družbo. S podporo Ministrstva za kulturo RS!
VEDNO PRIČA, NIKOLI NEVESTA
(27 Dresses)
Romantična komedija, 107 minut Režija: Anne Fletcher Igrajo: Katherine Heigl, James Mars-den, Malin Akerman, Judy Greer, Edward Burns, Brian Kerwin, Charli Barcena
Sobota, 12. 1., ob 21.15 Nedelja, 13. 1., ob 19.05
Zabavna mladenka Jane zna odlično pripraviti poroko, saj jih je doživela že 27, a vedno le kot priča. Skrivoma je sicer zaljubljena v šefa Georga, a mu svojih čustev nikakor ne zna priznati, zato pa ima več sreče pri postavnem lepotcu njena sestra Tess. Jane se tako znajde v čustveni zagati organiziranja poroke svoje največje ljubezni, a njeno stisko opazi mladi
novinar, ki se odloči poskrbeti za srečen in romantičen razplet, čeprav morda ne na način, kot si je Jane sprva predstavljala.
AVTOMOBILI
(Cars)
Animirana družinska komedija, 116 minut
Režija: John Lasseter in Joe Ranft Glasovi: Primož Forte, Marko Okorn, Tina Gorenjak, Gojmir Lešnjak, Branko Završan idr.
Nedelja, 13. 7., ob 17.00 - otroška matineja
Neučakani mladi dirkalnik z bleščečo prihodnostjo se med pohajkovanjem po sloviti ameriški avtocesti Route 66 znajde v majhnem zaspanem mestecu. Toda uglajena cestna princesa Purška, izkušeni štirikolesni župan in zarjaveli, toda zanesljivi vlečni tovornjak vročekrvnežu pomagajo spoznati,
da v življenju obstaja še kaj več kot zmagovanje na dirkališčih. Film je sinhroniziran v slovenščino!
Praznik žetve in kruha
Gaberke - Prostovoljno gasilsko društvo Gaberke bo v nedeljo, 13. julija, ob 15. uri pripravil štirinajsto prireditev Praznik žetve in kruha.
Osrednji program bo prikaz žetve, vezanje snopov in postavljanje kopic, kar je tudi tekmovalnega značaja. Ekipe, ki bodo tekmovale, so iz bliž nje in dalj ne oko li ce, poskrbljeno pa bo seveda tudi za zabavo, tako da se v Gaberkah obeta veselo popoldne.
■ mkp
PLOŠČAD PRED DOMOM KULTURE VELENJE:
BLUES ZA HAVANO
(Habana Blues) Glasbena drama, 115 minut Režija: Benito Zambrano Igrajo: Alberto Yoel, Roberto Sanmartin, Yailene Sierra, Tomas Cao, Zenia Marabal, Marta Calvo, Roger Pera, Julie Ladagnous, Alejandra Llorente idr.
Ponedeljek, 14. 7. ,ob 21.00 -poletna DVD projekcija ZVEZDE POD ZVEZDAMI
V primeru dežja bo projekcija v četrtek, 17. 7. ob 21.00!
BLUES ZA HAVANO režiserja in scenarista Benita Zambrana je zgodba o Ruyu in Titu, dveh mladih Kubancih z istimi sanjami: postati glasbena zvezda. Dilema in skušnjava, ki prideta s ponudbo o snemanju plošče zunaj države, spremenita njuni življenji in vplivata na odnose s svojci in prijatelji. BLUES ZA HAVANO je lepa prispodoba dostojanstva, prijateljstva in ljubezni, kjer se prepletata smisel za humor in čustva. Film je bil uspešen na mnogih filmskih in glasbenih festivalih (Cannes, Hohaiyan, Rio de Janeiro, Toulouse Cinespana, Beauvais Film Festival, Flanders
Vsak zvon ne odžene toče.
Lepega vremena in sitega trebuha se človek naveliča.
Pred lepim vremenom so živali živahne, so marljive in navzgor silijo.
Je tega meseca presuho, grozdje drobno bo.
International Film Festival, Arras Film Festival), med drugim je prejel dve goyi (montaža, glasba), za dve pa je bil nominiran (režija, produkcija).
Napovedujemo
V tednu od 18. 7. do 20. 7. napovedujemo: komično dramo STREGEL SEM ANGLEŠKEMU KRALJU, romantično komedijo NORE NA DENAR, prazgodovinsko pustolovščino 10.000 pr. n. št., animirani film sinhroniziran v slovenščino DIVJINA ter DVD poletna projekcija 21. 7. pred domom kulture Velenje: komična drama KRUH IN TULIPANI.
AS
Nagradna križanka Pentlja
flsntlitr
Pentlja Šoštanj
Koroška cesta 2, Šoštanj Tel.: 03 5 881 630
V	križanki slika vizitke - svinčniki
Priskrbite si vse šolske potrebščine in se brezskrbno odpravite na počitnice! Za vas imamo poleg novih in rabljenih učbenikov tudi vse šolske potrebščine od barvic do zvezkov, torb in copat. V teh dneh smo dobili novo kolekcijo vseh šolskih potrebščin, med katerimi je kar 30 izdelkov v akciji.
V	Pentlji še sprejemamo naročila za učbenike in delovne zvezke.
V komisijsko prodajo sprejemamo rabljene učbenike in jih seveda tudi prodajamo.
Vsi, ki boste kupovali pri nas, sodelujete v nagradnem žrebanju z lepimi nagradami.
Potrdudili se bomo, da boste z izbiro in postrežbo zadovoljni.
Izrezano geslo, opremljeno z vašim naslovom, pošljite na Naš čas, d.o.o., Kidričeva 2 a, Velenje, s pripisom Pentlja, najkasneje do 21. julija. Izžrebali bomo tri nagrade, nakup v vrednosti 15 evrov v Pentlji.
Nagrajenci nagradne križanke Garant, Pohištvena industrija d.d. Polzela, objavljene v tedniku Naš čas, 26. 6. so:
1.	nagrada: darilno vrečko Garant prejme: FRANC CENTRIH, Mali Vrh 28, Šmartno ob Paki;
2.	nagrada: darilno vrečko Garant prejme: VILMA LEŠNIK, Lajše 207 b, Šoštanj;
3.	nagrada: darilno vrečko Garant prejme: FRANČEK KLANČNIK, Janka Ulriha 8,Velenje
Nagrajenci dvignejo nagrade z osebno izkaznico v industrijski prodajalni Garant Polzela, vsak dan od 8. do 19. ure in v soboto od 8. do 12. ure.
VELIKA
POLETNA
AKCIJA
Popusti, hitri krediti, takojšnja dobava!
PROMOCIJSKA PONUDBA SPALNIC D0RINA in KUHINJ DANA
NOVO
ZIDNA POSTELJA DORINA DIM. 140X200 IN 90X200
Pohištvena industrija, d.d.. Polzela Polzela 176 a Industrijska prodajalna: tel.: 03/70 37130,7037131, *pošta: info@garant.si maloprodeja@garant.si, www.garant.si
©CECinr oogjiiilDS | adteBEOffiii
ijjri/ jj^JjjJ^J Jj\| U^LJ\JD
^mvu^J uAm uWWfmfimit
TRGOVINA KOŠARICA
sladoled dolge vita 3l pijača gola 1.5l sladkor za čebelarje 50kg kis za vlaganje 3l oglje briketi3kg pivo pils pl0č.0.5l prašek ariel 10kg hrana za pse petlovers 20kg briketi za mačke 2kg testenine za psa 1 kg gnojilo asef2l
Cena valjajo do razprodaja zalog
Na zalogi pestra
AKCIJA VRTNE KOSILNICE-10% POPUST
Psrnovo, tel.: 572 80 80, Pasje, tel..: 891 91 40, Gabsrke, tel.: 891 32 10 www.trgovina-kosarica.si, e-mail: kosarica@siol.net
107.8 MHZ
Radio Velenje
RADI O V EL EN J E
ČETRTEK, 10. julija:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; Rekreacijski nasveti Olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 17.45 Erosov kotiček; 18.00 Kvazi kviz; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PETEK, 11. julija:
16.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 12. julija:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 V Imenu Sove; 18.00 Šok rok; 19.00 Na svidenje.
NEDELJA, 13. julija:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde, 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedelja popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONEDELJEK, 14. julija:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Glasbena lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 15. julija:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Avenija mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 16. julija:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 7.45 Današnji kulturni utrip; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Zanimivosti; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Šport; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Mi in vi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu od 24. junija 2008 do 30. junija 2008 niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih postajah (AmP) na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.
MESTNA OBČINA VELENJE URAD ZA OKOLJE IN PROSTOR
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 24. junija 2008 do 30. junija 2008 (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

OBVESCEVALEC
mali OGLASI
DEŽURNI telefon za pomoč anonimnim alkoholikom gsm: 031/443-365.
NUDIM
NEUPORABNE avtomobile, kmetijske stroje, staro železo, razne peči brezplačno odpeljemo. Elektromotorje plačamo. Golijan Miladin, s.p., Velenje. Gsm: 040/465-214.
let, za resno zvezo, lahko se preseli. Ag. Alan, gsm: 041/248-647, www.superalan.si UREJENA 39-letna ženska, z dobro službo, si želi spoznati prijatelja starega do 55 let. Resna zveza. Ag. Alan, gsm: 041/248-647, www.superalan. si
NEPREMIČNINE
STIKI-POZNANSTVA
ŽENITNA posredovalnica ZAUPANJE dnevno poveže mnogo različnih ljudi od povsod. Gsm: 031/836-378. 39-LETNI privatnik z otrokom hrepeni po iskreni, preprosti partnerici. Gsm: 031 807 376 MOČNO razočaran moški želi na ta način spoznati resno, pošteno žensko staro do 36 let. Gsm: 041/959-192. POŠTENA 50-letna urejena ženska si želi spoznati prijatelja starega do 66
STANOVANJSKO hišo ali večjo zazidljivo, lahko tudi delno zazidljivo, parcelo v Šentilju kupim. Gsm: 041/726-415.
3-SOBNO	stanovanje v centru Velenja oddam. Gsm: 041/389-319.
4-SOBNO	stanovanje, 78 m2, v Nazarjih prodam. Gsm: 051/640058.
RAZNO
KOMBAJN za siliranje koruze in planirno čelno desko prodam. Gsm: 031/547-261.
	P	33	5	S	5	al		H	5	A	S	
lokale z najdaljšo tradicijo v centru Velenja												
ZELENI BAR - 100 m2 Trgovski lokal - 36 m2 Trgovski lokal - 24 m2
Lokali imajo vsa dovoljenja za obratovanje. Informacije: 03/ 897 54 20,041/ 741 173
Ponudbe na naslon Klemene Franc, Zeleni bar, Kardeljev trg 1, 3320 Velenje
DEŽURSTVA
Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMOVNUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogro že no življe nje in je potreb no takoj -šnje ukre pa nje eki pe za nuj no medi cin -sko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.
Lekarna vVelen ju:
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na
recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.
Zobozdravniki:
12. in 13. julija - MAJDA BUDNA, dr. dent. med. (delo opravlja v dežurni zobni ambulanti, Vodnikova 1, ZD Velenje, od 8. do 12. ure).
Veterinarska postaja Šoštanj:
Dežurni veterinar - gsm 031/688-600.
Delovni čas: ponedeljek - petek od 7. do 14. ure; Ambulanta za male živali in izdaja zdravil - ponedeljek, sreda in petek od 8. do 12. ure ter torek in četrte od 13. do 17. ure.
VELENJE, gostinski lokal -restavracija, 103 m2, l. 1981, P/12, 75.000 EUR, izjemno ugodna ponudba. BONDI d.o.o, Poljanska c. 9, Lj, 041 745 425, www.bondi.si
SUH hrastov les, 1 m3, debeline 5 cm in dožine 2,20 m prodam. Cena po dogovoru. Gsm: 031/663-490. NOV kombiniran cepilec na elektromotor ali traktor prodam. Gsm: 031/311-640.
habit
nepremičnine
Habltlo.ovKmnlkova 11, Votai]«
PRIDELKI
VINO: sauvignon, beli pinot, merlot, cabernet sauvignon, prodam. Vinska klet (Čehovin Bogdan - Štanjel), Velenje - Konovo, gsm: 031/749671.
BOROVNIČEVEC, medenovec ter več vrst jabolčnika in žganja prodam. Gsm: 041/344-883.
ŽIVALI
NESNICE (grahaste, rjave in črne) in bele piščance za zakol prodamo. Pri nakupu 10 kom petelin brezplačno. Kmetija Vinter, Lopata 55, Celje, telefon: 547-2070, gsm: 041/763-800.
BIKCA simentalca, starega 10 dni, prodam. Gsm: 031/841-292. BIKCA limuzin, težkega 120 kg,
tel.: 03/ 897 51 30, gsm: 041/ 665 223
PRODAMO
2,5 sobno stanovanje v centru, velikost 86 m2,5. nadstropje, letnik 1973. Cena: 105.000,00 € ali po dogovoru. Je lepo ohranjeno in se prodaja popolnoma opremljeno (nova kuhinja, dve sobi,...). 3-sobno stanovanje na Gorici, velikost 81 m2,5. nadstropje, letnik 1981. Cena: 85.000,00€ali po dogov. Stanovanje je obnovljeno (nova okna, podi).
3-sobno	stanovanje v centru, 86 m2, 1.nad, letnik 1961,cenal50.000€ ali po dogovoru.. Je v celoti nadstand. obnovljeno in se prodaja opremljeno. 2-sobno stanovanje na Gorici, velikost 56 m2,1. nadstropje, letnik 1977. Cena: 75.000,00 € ali po dogovoru. Stanovanje na lepi mirni lokaciji.
4-sobno	stanovanje na Jenkovi, velikost 122 m2,9. nadstropje, Ietnikl975. Cena: 90.000,00 € ali po dogovoru.
Možna menjava za eno ali dvosobno stanovanje z doplačilom - ugodno!
več na
■ ■ ■ ■ ■ www.habit.si
prodam. Gsm: 031/547-261. PUJSKE, težke 25 kg, prodam. Telefon: 588-5570, gsm: 031/868-931.
GIBANJEP REBIVALSTVA
Upravna enota Velenje
Poroke
Metka Grobelnik, Ljubljanska cesta 44, Velenje in Peter Glažar, Srednji Dolič 32 a, Mislinja; Brigita Vasle, Arnače 34 b, Velenje in Peter Sever, Kajuhova cesta 1, Velenje; Mojca Borovnik, Cesta talcev 18, Velenje in Davor Hasic, Šalek 86, Velenje.
Smrti
Jozefa Koren, roj. 1928, Silova 32, Velenje; Antonija Košec, roj. 1920, Ogorevc 22, Štore; Jožef Šeško, roj. 1932, Tratna pri Grobelnem 43; Jure Platzer, roj. 1950, Cesta talcev 2 c, Šoštanj; Martina Rejc, roj. 1941, Metleče 20, Šoštanj; Marija Ratajc, roj. 1932, Dramlje 35, Šentjur pri Celju; Dragan Stošic, roj. 1956, Šolska cesta 50, Novo mesto.
OKNA - VRATA - SENČILA
Družinsko podjetje AJM okna-vrata-senčila d.o.o. z 18 letno tradicijo, ki velja za vodilnega proizvajalca PVC stavbnega pohištva v Sloveniji išče zaradi povečanega povpraševanja na področju Velenja in Šaleške doline
zastopnika za svetovanje, prodajo in montažo AJM izdelkov.
Pogoji, ki jih kandidat mora izpolnjevati:
•	poznavanje osnov gradbeništva in vgradnje stavbnega pohištva
•	izkušnje pri prodaji stavbnega pohištva,
•	minimalno 3 zaposleni,
•	ustrezno usposobljen kader,
•	lastno vozilo za prevoze stavbnega pohištva,
•	montažno orodje,
•	osnovno poznavanje računalništva (Office). Nudimo:
•	visokokvaliteten, konkurenčen izdelek,
•	možnost dobrega zaslužka,
•	možnost najema razstavnega prostora.
Pisne vloge pošljite najkasneje do 8.8.2008 na naslov: AJM okna-vrata-senčila d.o.o., Kozjak nad Pesnico 2a, 2211 Pesnica pri Mariboru s pripisom: vloga za zastopnika.
Na{ čas, d.o.o., Kidričeva 2a, Velenje
Mali oglasi,
zahvale in osmrtnice
898 17 50
NA POKOPALIŠČU PODKRAJ IN ŠKALE SMO EDINI, KI IZVAJAMO V CELOTI:
POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE PREVOZE POKOJNIKOV NABAVA ŽALNIH ARANŽMAJEV, CVETJA UREDITEV DOKUMENTACIJE MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV UREDITEV ZNIŽANJA STROŠKOV NA ZZZS
Tel.: 03/891 91 53, GSM 031/390138; 041/390138; 031/375 041; Dosegljivi smo 24 ur na dan.
ZAHVALA
Kljub predani skrbi zdravnikov in sester Splošnih bolnic Celje in Maribor je v svojem 69. letu starosti umrl
JOŽE KRIČEJ
14. 4. 1939 - 5. 7. 2008
Hvala vsem, ki ste nam v mesecih po nesreči stali ob strani!
PEPO, POGREŠAMO TE!
Žena Julijana, hči Valerija z družino ter sestre in bratje z družinami
ZAHVALA
Zapustil nas je dragi mož, oče in dedi
ADOLF LAKOVŠEK
iz Ponikve pri Žalcu 14. 6. 1941 - 20. 6. 2008
Trpljenje delo	Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom
in skrb, to je	in prijateljem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče.
bilo tvoje življenje. Zahvala Pogrebni službi Usar, gospodu župniku Krašovcu za opravljen obred, govorniku Kolarju, pevcem, Društvu upokojencev in Društvu invalidov Velenje, HTZ - Premogovnik Velenje za častno stražo in godbo, sodelavcem Pošte Velenje in podjetja Turna Velenje. Hvala g. prim. Šviglju, dr. med., Nevrološki kliniki Ljubljana ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Jera, sin Boris, hčerka Blanka z možem Miranom, vnukinje Urša, Mojca,
Suzana in Alenka ter ostalo sorodstvo
Kako boli in duša trpi,
ko od bolezni usihajo moči,
veš to ti in vemo mi,
ki smo s tabo bili vse dni.
Tam, kjer si ti,
ni sonca in ne luči,
le tvoj nasmeh nam v srcih še živi.
Nihče ne ve, kako boli,
ko se zavemo, da te več ni!
ZAHVALA
V 67. letu starosti nas je zapustila draga mama in oma
IVANKA JELEN
iz Raven pri Šoštanju 30. 3. 1941 - 4. 7. 2008
Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, prijateljem, gospodu dekanu Pribožiču za opravljen pogrebni obred, pogrebcem in njihovim družinam, pevcem, praporščakom in vsem, ki ste jo imeli radi. Zahvaljujemo se tudi za darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala velja sosedi Dragici.
Žalujoči: sin Branko z družino, hčeri Vanja in Stanka z družinama ter vnuki Jasmina, Boštjan, Darko, Sandra, Kevin
in Timi
Izbiramo osebnost meseca junija
Izbiranje naj osebnosti seje že prevesilo v drugo polovico, trenutno izbiramo med tremi kandidati, ki so dobili največ vaših glasov in smo jih uvrstili na lestvico za naj osebnost meseca junija. Zanje lahko glasujete na današnjem kuponu številka 3, do konca meseca pa bomo objavili še
dva. Upoštevali bomo vse vaše kupone, ki bodo v naše uredništvo prispeli do torka, 15. julija.
Glasujete pa lahko tudi vsak dan malo pred 17. uro na Radiu Velenje po telefonu na št. 897 5003 ali 897 5004.
V mesecu decembru bomo sestavili lestvico zmagovalcev posameznih mesecev in izmed njih boste potem glasovali za naj osebnost leta 2008, ki jo tradicionalno razglasimo na velikem silvestrovanju na Titovem trgu.
Vaše sodelovanje tudi nagrajujemo
Vaše sodelovanje nagrajujemo. Med tistimi, ki boste glasovali na kuponu številka 3, bomo izžrebali dva družinska paketa mask za obraz pokrovitelja Drogerije in parfumerije Beauty World.
Nagrajenci prejšnjega tedna pokrovitelja- kapi S. Oliver prejmeta Drogerije in parfumerije Beauty World Jakob Kortnik iz Velenja in Alojz Gruden iz Šmartnega ob Paki.
Ivan (Ivč) Kotnik
kot direktor ŠCV zadnja leta uspešno zaznamuje izobraževanje v celotni SAŠA regiji. Blizu mu je ustvarjal nost mla dih ...
Alenka Verbič
v Šoštanju bdi nad družbenimi dejavnostmi, pri tem pa zna tankočutno prisluhniti vsakemu, ki potrka na vrata njene pisarne. Veliko je pri po mo gla temu, da se je mesto lotilo številnih projektov na področju kulture...
Mija Žerjav
kot predsednica Kulturnega društva Šmart no ob Paki, čla ni ca Gle da l-išča pod kozolcem in članica številnih drugih društev ne zavrne pomoči nikomur, pripravljena je pomagati pov sod, kjer jo potre bu jejo ...
Ekskluzívní pokrovitelj
Dnocaue /Qfv PARfHjneßue Vj^prld
Ob vsakem nakupu ■ ♦
Velenje, Standard In Center Nova
Šaleška casta t a	Šaleška 91
»I.: StS 57 90	«I.: SM 37*1
Krt poziva k strpnosti
Namesto slabe volje, nasmeh
Velenje, 2. julija - V Velenju trenutno poteka veliko gradbenih del, med
drugim na centralnem otroškem igrišču, pod skakalnico ... Marsi-
kakšen udeleženec v cestnem prometu je zaradi tega, ker ne gre, kot si je zamislil, nejevoljen. Zal pa tudi v prihodnje brez občasnih zastojev in slabše pretočnosti prometa ne bo šlo in tega se zavedajo tudi v Mestni občini Velenje, kjer so, zelo posrečeno, poskrbeli za nove obvestilne table ob teh grad-
biščih.
Od prejšnje srede ob njih k strpnosti in razumevanju ob morebitnih zastojih poziva simpatični krt, ki bo gotovo komu namesto nejevolje na obraz zari sal nas meh. Avtor in oblikovalec obvestilnih tabel, na katerih se krt pojavlja, je Peter Groznik - Peč, ki si je krta zamislil zato, ker je ta simbol kopanja, Velenje pa nenazadnje tudi rudarsko mesto.
■ mkp
Posrečeno, ni kaj. (Foto: vos)
Srečnad obitnicaš tirikolesnika: vi menud onatorja ga ji jei zročilp redsednik
organizacijskegao dbora Franc Dolar.( Foto:H J)
Izžrebane vstopnice na reviji skokov
1. Nagrada: motor štirikolesnik-donator Slavko Krajnčan, s. p., izžrebana št. 0000853 s tekme za pokal Gorenja, izžrebanec Mari-
na Vivod, Šaleška 2 b, Velenje;
2.	nagrada: klima naprava - donator Gorenje, d. d., Velenje, izžrebana št. 0001151 s tekme za rudarsko svetilko Premogovnika Velenje, izžrebanec se še ni javil;
3.	nagrada: tobogan ali cvetlična korita - donator Veplas Velenje, izžrebana št. 0001151 s tekme za pokal Gorenja, izžrebanec Dejan Tomič, Šalek 95, Velenje;
4.	nagrada: koriščenje Solarija na turistični kmetiji Korošec, izžrebana št. 0001362 (tekma za pokal Gorenja), izžrebanec Ivan Golčman, Gorenje 17 b, Šmartno ob Paki;
5.	nagrada: 2-krat koriščenje Sav ne na turis tič ni kmetiji Koro šec, izžrebana št. 0001019 (tekma za rudarsko svetilko), izžrebanec se še ni javil.
Občani komentirajo prireditve v Velenju ...
Letošnje poletje se je v Velenju zgodilo že kar nekaj prireditev, med njimi tudi tradicionalna Revija skokov. To priložnost smo na Našem času izkoristili za to, da smo med obiskoval ci sobot ne tek me naredili kratko anketo. Kaj so o prireditvah v Velenju na splošno in o samih skokih povedali, preberite spodaj.
Vlasta Čukur: »Bila sem na skoku čez kožo, danes sem tu. Mislim, da je kar pestro, in upam, da bo še kakšna podobna prireditev. Pogrešam pa nekaj več aktivnosti za otroke. Niti otroško igrišče trenutno ni najbolje urejeno. Zato se pri nas doma znajdemo po svoje. Otroke zaposlimo tako, da si gremo ogledat kakšne druge kraje po Sloveniji, zunaj Velenja.
Glede skokov pa tole: Škoda je, daje tako malo ljudi, kajti tekma je kar zanimiva. Morda bi lahko organizatorji poskrbeli, da bi bilo več družabnosti in zanimivosti za
gledalce. Mogoče bi jih tako prišlo več.«
Niko Vivod: »Zaenkrat smo v naši družini še delovni, tako da poredko obiskujemo tukajšnje pri-
tem področju kar dosti dogaja.
Danes smo si vzeli čas zase in za naše fante. Prišli smo seveda navijat za Slovence.« Fahir Paloš: »Letos za obisk
ostalih dogodkov pa mislim, da je poleg skokov rokomet še ena svetlih točk, ki jih imamo. Danes je tukaj kar veselo, zanimivo, vendar je premalo gledalcev. Včasih
smo praznovali svoj krajevni praznik, ta vikend pa smo na skokih. Vesel sem, da se nekaj dogaja, in sem srečen, da sem v Velenju. Pogrešam pa več dogajanja za mladino, sploh v tem počitniškem času. In seveda letni bazen. Tega bi bil tudi zelo vesel.
Smučarski skoki so naravnost
prireditev, ki bi pritegnile mlade. Mogoče bi lahko poskrbeli za bolj odmevne goste, primernejše za mlajše generacije. Škoda je, da na Reviji skokov ni več obiskovalcev. Ampak glede na to, da je poletje, je najbrž kar nekaj občanov že na dopustu. Posledično je zato manj ljudi, kot bi si prireditev zaslužila

. m

Vlasta Čukur
reditve. Vemo pa, da se letos v Velenju dogaja več kot prejšnja leta. Je kar nekaj izbire. Kaj bi me še pritegnilo? Težko je reči tako na hitro. Sicer pa se veliko ukvarjam s športom in mislim, da se na
Niko Vivod
kakršne koli prireditve še nisem imel časa, skoki so prva od njih. Na splošno pa se mi zdi Velenje v primerjavi z ostalimi mesti zelo zaspano. Pogrešam predvsem več diskotek in nočnega življenja. Od
Fahir Paloš
je bila Revija skokov bolj obiskana.«
Vinko Čajič: »Rudarji so praznovali svoj stanovski praznik, in ker smo mi rudarska družina, smo šli na stadion. Tudi v KS Gorica
Vinko Čajič
čudoviti, moraš priti in doživeti to prireditev.«
Tjaša Lešnik: »Mislim, da imamo v Velenju predvsem tradicionalne prireditve, novega pa je bolj malo. Na splošno pogrešam več
Tjaša Lešnik
oziroma organizatorji, ki v pripravo in izpeljavo vložijo veliko truda in dela.«
■ vg