"VSIOGI JE MOČ"
JU vT m
LIST ZA SLOVENSKI NAROD.
"SLOGA" "UNITY" WEEKLY
..ENTERED AS SECOND-CLASS MATTER DEC. 21, iqi8 AT THE POST OFFICE AT NEW YORK, N. Y., UNDER THE ACT OF 1SARCH A 1879"-
vol,UME V. LETOl ;	~~	NEW YORK, N. Y., V ČETRTEK, JULY 3» 19*9	• __■ __ ŠTEV. (Ho.) 37
~	Published and distributed under'permit (No. 320) authorized by the Act of October,6, 19x7, on the file at the Post Office of Cleveland, O. — By the Order of the President, A. S. Burleson, Postmaster Gen.
MIR PODPISAN.
V soboto, dne 28. junija je bila konečno podpisana mirovna pogodba v Versailles. To .je formalno zaključilo svetovno vojsko, ki je trajala 37 dni manj kakor 5 let. Ta dan je bil tudi petletnica urno ra nadvojvode Franca Ferdinanda.
Ceremonija podpisovanja je tra jala samo 49 minut. Predsednik. Clemenceau je otvoril zborovanje ob 3:10 pop. Najprej so podpisali Nemti, katere sta zastopala' Dr. H. Mueller in J. B.ell. Za tem so podpisali zastopniki zaveznikov. Nemci so se čutili užaljene, ker so morali oditi iz dvorane pri posebnem izhodu, kar jih je ločilo od zaveznikov.
Po končani ceremoniji so odšli Clemenceau, Wilson in Lloyd George na teraso v ozadju palače, kjer jih je pozdravila velikanska množica ljudstva ter jim priredila živahne ovacije.	(i
WILSON SE VRAGA.. ]
Predsednik Wilson je odpotoval iz Pariza v soboto zvečer in sir u!ki c:u liu ladi.jo, Ceo:,;g4-^.rash-ington v Brestu, odkoder jp od-phil v nedeljo.	-
-o-
TURKOM SE SVETUJE, DA ' ZAPUSTE PARIZ.
Pkrn, 29. junija. — Velika ce-tvorica namerava sporočiti turškim delegatom, naj se vrnejo do j mov. ker zavezniki nikakor ne j morejo misliti na sporazum z njihovimi zahtevami, kei^je to absolutno nemogoče.
NEMŠKO~ČASF
PIS JE ŽALUJE.
ir	-
Berolin, 29. junija. — Nekateri časopisi v tem mestu so prinesli novicp o podpisu miru s črnim okvirjem. Izražajo žalost nad ponižanjem Nemčije in obsojajo za vežnike. Tageszeitung piše med drugim: Clemenceau, Lloyd , George in Wilson so pokazali zmajeve zobe večnega sovraštva. • V— Nekateri časopisi celo oznanja S jo maščevanje.	J
DVA UBITA OB SPOPADU 1 FRANCOZOV IN AME- 1 RIKANCEV.	1
Brest, 30. junija. — Med Ame rikanci in Francozi je prišlo do spopada in pri tem sta,bila ubita dva civilista ter 5 amerikanskih vojakov ranjenih. Vzrok temu je • 'baje, dal neki amerikanski častnik, ki je v pijanosti poteptal fran coskO zastavo, za kar so ga napadli Francozi. Amerikanci so ' , mu "hoteli pomagati in tako se je. "I razyil tepež. Sedaj je zopet mir.
BOLJŠEVIKI POMORILI TISOČE V SIBIRIJI.
• ■ •■■
Konzul pripoveduje o groznih činih boljševikov, ki so se odkrila ob koncu zime.
John A. Ambry, amerikanski konzul v rriestu Omsk,"ki je glav no mesto Kolčakove vlade, se je vrnil v New York ter pripoveduje uradne, vesti, kaj se godi v Sibiriji in vzhodni Rusiji. On pravi, da je nemogoče, popisati grofe. .. . • • ' '
zoto boljševiške vlade, ki se sploh ne da primerjati v zgodovini človeštva.
Boljševizem sta vsilila ljudstvu Lenin in Tcoteky in konzul ima v rokah dokaze in slike, s ka terim lahko dokaže vsako svojo trditev/Slike je vzel sam ali pa . zanesljivi častniki rudečega križa. Navedel je slučaj mesta Ufa, katerega so zasedli boljševiki ter brez vsakega dokaza ali sodbe pomorili vse, ki se niso strinjali z idejami boljševizma. Izgnali so može, žene iii otroke v hosto, kjer so jih pretepli do smrti ali pa postrelili. Spomladi pa, ko je zače) sneg kopneti, so se pokazala trupla umorjenih. Cela boljše- | viška banda je sestavljena iz hudodelcev, lenuhov in enake golazni in lahko si mislimo, kaj so vse zmožni. Konzul bo podal svoje iradno poročilo v Washingtonu.
PROHIBICIJA
UVELJAVLJENA.
, Postava prohibicije opojnih pijač od. 2j., novembra 1918 je stopila v veljavo o polnoči, dne 30. junija. Salooni so večinoma ostali odprti, ki prodajajo pivo ž ŠM%„ alkohola v sebi. Tudi lahka vina. se bodo prodajala, kakor se sploš no misli.
ZAROTA PROTTSRB-SKEMU REGENTU.
New York, 30. junija. — Evening Sun je prinesel poročilo, da so v Zagrebu prišli na sled zaroti zoper regenta Aleksandra, katerega so/ nameravali zarotniki umn riti ter izklicati republiko. Bili so' aretirani. Koliko je resnice na tem: ni znano.
-o-—
PRIPRAVE ZA 4. JULIJA.
V New Yorku se pridno pri pravljajo za velike izvanredm "lavnosti 4. julija, ki se bodo vr šile v City College v proslave zmage.
Policija sC; pripravlja, da pre preči vsaki morebitni pOškus iz bruha rudeče bande in boljševi kov.
-o- ' ■ 1.. .
VELIK POTRES V SEVERN ITALIJI.
Iz Eoiidona se poroča, da je bi pretečeno nedeljo velik potres severni Italiji in še ni pojenjal Pordcila pravijo, da je okrog 30 ljudi mrtvih in veliko ranjenih Nad 1000 poslopij je razrušeni in veliko zgodovinskih stavb un čenih.	w
/ A--o-
VELIKANSKI SPREJEM WILSONU.
Washington, 1. julija. — 1 sprejem Wilsona pripravlja pi seb en odbor velike načrte J slavnosti v New Yorku. Vpraša bodo predsednika glede njegov planov predno bodo objavili n tančen program. Atlantska 1110 narica mu bo šla naproti ter i spremila v pristanišče.__
ANGLEŠKI ZRAKOPLOV NA POTI V AMERIKO.
Iz Londona je prišlo sporočilo,, da je odplul zrakoplov R-34 iz Edinburga v sredo zjutraj ob 6:15., Namenjen je naravnost čez. Atlantik ter ga pričakujejo v Mi-neoli v petek zvečer. Zrakoplov je dobro založen z vsemi potrebščinami in poveljnik je prepričan, da mu ne more škodovati nevihta, ker je prestal dobro preizkušnjo ti a poti v Nemčijo, Cez Atlantik nameravajo riti v 70 do 80 urah.
•-o-
LANSING SE VRNE V ŠTIRINAJSTIH DNEH. j Pariz, i. julija. — Novica, cla I odpotuje tajnik Lansing iz Francije v dveh tednih je vse jako iz-neViadila.' Kaj je temu rok. ni jasno, pač pa mislijo, da ima nujno delo v Washingtonu. Tako bo deta odšla iz mirovno konference
dva najboljša prijatelja in zagovornika Jugoslovanov, Wilson in Lansing.
ITALIJA ŽOPft
ZAHTEVA REKO.
Pariz, t. julija. — Tittoni, kateri načeljuje novi italijanski delegaciji, se je izrazil, tla Italija želi. da se da v pogodbo Avstriji natančno določilo glede pokrajin, katere je zavzela Italija. S tem je prišlo zopet vprašanje Reke na površje. Mislilo se je prvotno, da bo nova delegacija upoštevala1 določbe mirovne konference bolj nego stara, zato so bili zavezniki jako iznenadeni, ko je Tittoni zopet zahteval za Italijo vse ozemlje, katero so zasedli Italijani. To bo'zopet zavleklo avstrijsko pogodbo, ker bo treba ta vprašanja na dolgo razpravljati.
Novice iz Jugoslavije.
PA * °TS DRŽAVNEGA POSOJILA.
Ministerstvo, za .finance v Bel-gradu je razpisalo dvesto milijon sko državno posojilo. Podpise , sprejema podružnica Ljubljanske kreditne banke.
----o-
GLOBOKO PRI BREŽICAH. V noči od 17. na 18. maja je o-biskala ciganska 'roparska drhal' dva tukajšha posestnika. Najprej je vlomila tolpa pri pos. Mariji Godler in odnesla vso obleko in drugih stvari v vrednosti 6000 K. Ko so se na to fe nasrkali poguma v njeni kleti, kjer so izpili pri, bližno 20 litrov vina, so napadli * hišo velepos. Franca Gregorevči-' ča. Medtem, ko so rriparji z močnima drogoma trgali omrežje z ' okna, je domači pes z lajanjem zbudil gospodarja, ki je spal z vso družino na drugem koncu po slopja.'Skozi okno spalnice je za čel Gregorevčič klicati na pomoč ' hlapce, ki so spali v bližnjem Me vu. Roparji pa uvidevši, da so o " paženi, so začeli hitrejše izvrže--} vati svoj posel. Metali so kamenje v hišo in streljali. Na pomoč " prihitele hlapce so ' napodili, s " streli. Naskočili so vezna vrata " in jih z drogi zdrobili. Gregorevčič je bil v veliki nevarnosti, ker je bil razen 4 otrok, žene in dveh uslužbenk sam v hiši in imel za 1 obrambo — popolnima nepriprav Ijen za tak obisk — samo lovske i 1 puško In tri patrone na razpola-v ft'0.- Šjo je za življenje ali smrt.— Kljub temu ni zgubil poguma 0 Ko je opazil, da so roparji vlonii li vežna vrata, je mirno čakal pr h istih in ko je hotel ropar skoz j odprtino priti v vežo, je Grego revčič ustrelil in zadel vlomilca ^ prsi tako, da se je ta zvrnil mr tev na tla. Ko so roparji videli da ji eden mrtev in da so sie za čeli bližati, sosedje, katere so hlaj ci zbudili, so hoteli maščevat 'a padlega tovariša . in streljali • ?- spalnico, vendar niso nikogar za '-a deli. Hoteli so vzeti mrtvega ro ili parja s seboj in ga nesli prtbližn ih 50'korakov. A bilo je prepozne a- morali so ga pustiti in zbežati. -r- Mrtvi' ropar je imel pri sebi dr movnico. Imenuje se Gjuro Kri; cigan, rojen 1894, pristojen v c
. • V ,
kraj Zlatar na TIrvaškem. Soudeležena ie bil a'na tem ropu gotovo "žlahta" umorjenega, v kateri družbi je že dalje časa pohajkoval po brežiškem okraju.
-——o----
ITALIJANI V DALMACIJI.
Split, marca, — V Ločevicil so italijanski vojaki te dni stre-1 ljal'i na seljaka Antona Runtico, ker je zašel na stranpot. Na srečo ga niso zadeli. Ko. pa se je seljak ustavil, ga je italijanski vojak za jel in ga odvedel- na posadno za-povedništvo. Tam ga je poveljnik grdo ozmerjal in mu. grozil. Šele po dolgem zasliševanju ga je. naposled izpustil na svobodo.
Split, 7. marca. — V Ločevici tožijo italijanski vojaki, da morajo stradati. Da si uteše glad, kradejo, karkoli jim pride pod roke. nekaj si tudi nabavijo z nakupom pri seljakih. Komaj so bili Italijani prišli v t6 selo, že je ita lijanska vojaška oblast krčmarju Marku Gotovcn zaplenila vseh pet hiš. Koncem nieseca so mu Italijani kt>t najemnino dali 60 kron. Ker mladeniča Markiča dalj časa ni bilo pri svojcih, so Italijani zapre til i, da bodo dali vsri rodbino internirati, ako se mladenič kmalu ne vrne.	'	i
-——o-
ZAGREBU SE LJUBI.
Pod tem naslovom piše ljub-' ljanski "Slovenec": , 1 "Agramer Tagblatt", poroča, da ' v Zagrebu tudi letošnji pustni to
-	rek ni izostalo pustno norenje. • Bile so maske, metali so se ko-' riandoli in konfeti in oh 6: uri > zvečer je bil "hec" tako razvit, i*-da.je bil.promet z vozovi nemo-
-	goč. Posebno vesfelje so delali ob i činstvu temnopolti . vojaki kolo-
-	nialnih čet, ki so prvič v življenju , videli pustno korzo in bili zelo u-
-	žaljeni, ko so jih obmetavali « ? koriandoli in konfeti. Mnogi so i pobegnili v postranske ulice, ka-v mor jim je pa razpoloženo pustno
-	občinstvo tudi sledilo. Tako po-
-	roča "Agramer Tagblatt". ki pra-o vi dalje, da ie je proti ,7. uri živ->, ljenje na ulici nekoliko poleglo,
-	da se je potem na raznih redutah >- in drugih zabavah v "potencirani
izdaji nadaljevalo". Zagrebu Se >- torej na vsak način še vedno zelo
1 '	•'.'■"'i;	v
ljubi... Tak je Zagreb in njemu podobna je hrvatska strankarska , politika, bre.z\globoke misli, brez daljnjega vpogleda in brez trdne opore v ljudstvu. Kaj čuda. da se v takih razmerah tako silno bujno razvija tisti duh, ki grozi prej ali slej to večno predpustno razpoloženo zagrebško gospodo in njeno politiko pokopati globoko pod razvaline zastrupljenih in o- ' majanih političnih templjev in sinagog.
Ali ni hrvatska politika v Ameriki enaka?
——o—1— BRIDKE PRITOŽiBE.
Begunci na Rečici ob Palci se grenko pritožujejo,da jih je vse po zabilo in da so prepuščeni obupu. Po mestih sedeli ljudem to in ono, posebno pa obleka, a za begunce po vaseh se nihče ne zmeni. takO da so že malone popolnoma goli. Otroci ne morejo v šolo, ženske ne z doma, a moški ne, na delo. Možje in fantje, ki so prišli od vojakov, nimajo drugega, nego vojaško' obleko, a če se kje pokažejo v njej, jih takoj pri* mejo, ker nimajo vojaške izkaznice. "Tako ne gre več naprej, kaj takega v Jugoslaviji nismo za služili. Tisti, ki ste poklicani za. I to, spomnite se nas!"
.. ,....,.;,. o----.1 '
ZAPLEMBA PREMOŽENJA DRŽAVLJANOV SOVRAŽ.
NIH DRŽAV.
Ljubljanski "Slovenec" z dne 25. maja poroča:
V sled odredbe ministerstva z.i : trgovino in industrijo, -»e j/6<l-' jetja in imetje splnh državljanov rovražnih držav zapleni, skušajo inozemci v vseh krajih svoja pod jetja razprodati in spraviti premo žerije v inozemstvo. Opozarjamo i vsakogar, ki bi hotel kupiti tako ! podjetje, da se bodo tozadevne po godbe razveljavile. :
Od poučene strani smo napro-šeni, da svarimo pred nakupom podjetij in imetja, ki so hst sovražnih inozemcev, ker se bodo vsled sklepa ekonomskega oddel-. ka pariške konference smatrale vse take pogodbe.-ki so bile skle njene po 1. novembru 1918 za ne i veljavne in se bodo kupci prisilili. . da izroče te predmete brez ozira i na to, če j.e kupnina že v sovraž-nem inozemstvu.
VOJAŠKI GROBOVI V LJUB-
LJANI-
Od strani, mornariškega superi-orja Dragotina Kokalja kot vodje katastralnega urada vojaških gro hov se poroča "Slovencu": Že pred tedni je odločilo štacijsko po veljstvo sporazumno z vojaškim stavbnim uradom, da se bodo ka kot vsako leto tudi letos temeljito uredili posamezzni vojaški gro bo v i pri Sv. Križu, kakor tudi'pri Sv. Kroštofu, kjer so pokopani protestanti in mohamedanci. Z delom se prične prihodnji teden, kar je dozdaj zabranjevalo slabo vreme. Vojaških grobov v Ljubljani je 6540. Od, teh se jih mora popraviti. 170. Za popravo je določeno 15 ljudi, ki bodo celo poletje zaposleni. Glede na svoje-časne zbirke v denarju za vzdrže vanje voj.aških grobov mornariš5-kemu stiperiorju Dragotinu Ko-kalju ni nič znanega, ker je ta u-rad sprejel šele meseca marca tega leta. ■■
-r-O——
NOVA BOLGARSKA VLADA.
Sofija, 23. maja. — Sestava no vega ministerstva Teodorova po-menja, da je bolgarska politika močno krenila na levo. Politični pomen kabineta je v tem, da maloštevilni zastopniki demokratske stranke izstopijo iz vlade. V novem ministerstvu so člani kmet-
ske stranke Stambulev, Druagi-jev, Stankov, dva socijalista: Sa-kasov in Pasuhov, radikalec Ma-sijurkov, razen Teodorova še en zastopnik narodne stranke Mad-jarov in vodja napredne liberalne stranke dr. Danev. Najpomenlji-vejša osebnost je Madjarov, znan po'syoji opoziciji proti bolgarski vojni politiki leta 1915. Takrat je Madjarov kot bolgarski poslanik v Petrogradu svojo listnico kralju Ferdinandu enostavno vrgel pod noge. Pričakujejo, da bo imel dosti moči, da bo kaznoval vse one vojaške osebe, ki so se v ča^ su bolgarske okupacije pregrešile proti mednarodnemu pravu in čl o večnosti.
-o-
ŠE ZMERAJ PLES!
Z Gorenjskega se piše ljubljan skemu "Slovencu"Koliko, se je yže svarilo in pisalo zoper ples, pa je še zmerom tnalo uspeha. Pa zakaj? Ker so to same besede! Ako bi se z resnobo nastopilo in bi bili kaznovani aranžerji, bodisi gostilničarji,, bodisi zasebne hiše in godci ih nlesavci ih bi.se nasta vila za licenco visoka taksa, kar bi bilo povsem upravičeno—kmalu bi bilo plesov konec. Tako sej pa utrjuje s plesi samo zasmehovanje vsaktere oblasti, ra'zsirj^' pos.urovelost in razuzdanost. — Kmalu se bo oglasilo kruto po-j manjkanje, pa se bo tako norelo?
Vlada — vladaj ! ■	-'
—~
OTROŠKI VRTEC.
1'red leti je kupila Ciril in Metodova družba v Slov. Bistrici majhno hišico, da bi tamkaj otvo rila otroški vrtec. Lepa misel pa se ni mogla izvršiti, ker je bilo deloma premalo denarja'za to, pa tudi otrok skoto ni bilo zadost no število. Izvrstno pa: je uspeval do zadnjih dtii nemški otroški vr tec, ki je bil nastanjen v novem šolskem ' poslopju nemškega •Schulvereina. In tako v .mestu skoro nismo več slišali Slovenske otroške govorice. Z nemško šolo je končno izginil tudi nemški 0-troški vrtec, to pa še ne more preroditi nežnih otroških src, ki jih je globoko zastrupila tuja vzgoja, Zato je občinski svet dne 29. aprila na predlog predsednika djr. Reismana sklenil otvoriti it 15. maja slovenski otroški vrtec in sicer v prostorih poprejšnjega vrtca. Vsled zanikarnčga gospodarstva prejšnjih uradnikov pa mestna občina za to tiima potreb nih sredstev, radi tega je_ sklenila, prositi podpore pri vladi, obrača se pa tudi do javnosti, da ji S hit rimi denarnimi pris'pevki priskoči na pomoč in tako pomaga izvrši-: ti to važno kulturno delo. Dr. Reisman je že takoj drugi dan iz posloval pri okrajni sodniji od sodnih poravnav 150 K za ta o-troški vrtec.
, -o--
V CELJU CVETE NEMŠKU-T ARIJA.
Zadnji pondeljek je prišla večja družba Slovencev iz Maribora v Celje v gostilno Sta'dt Wien. Zahtevali so jedilni list v slovenskem jeziku, ih natakarica jih je nato nahrulila; 'Tlier wird nur deutsch gesproehen. Windisch verstehen wir nicht!" Sploh se je služinčad v tej gostilni vedla napram slovenskim gostom tako ne prijazno in nekako zasmehljivo, da so gostje ^stentatiyno zapustili gostilno. To je vendar skrajna predrznost! Celo v Celju so torej še doma taki nemški fanatiki, ki hočejo z glavo skozi zid. Odločno in z vsem povdarkom zahteva ran od politične oblasti v Celju, da to gostilno zapre in sicer radi nespodobnosti in nezanesljivost
izvršujočih ose.b. Sploh se mora vsem takim liudeni odvzeti koncesija.
-o——	1
USTROJ PROMETNEGA MINISTERSTVA.
Belgrad, 5, marca. — Včerajšnje "Službene Novin-e" objavljajo •naredbo. o ustroju prometnega ministerstva. Imelo bo oddelke za strojstvo, vzdrževanje proge, za nadziranje denarnega prometa, za zgradbo novih železnic, nadalje za brodarstvo, splošni odde lek, gospodarski in trgovinski oddelek. — List objavlja tudi naredbo o osnovanju oddelka za varstvo otrok.
-o-
SOCIJALIZIRANJE INDUSTRIJE.
Belgrajska "Epoha" piše, da pridejo ob rešitvi agrarne reforme v pošfev tudi velika- industrij ska podjetja, ki se morajo socija-lizirati. Industrijalci bodo dobili • od države pravično odškodnino, i -b—~— •
(Nadaljevanje na 4. strani.)
' NEWYORSKE loYICE.
■ '—*. . • • \
Tretji letni izlet, ki ga je prire-|dil cerkveni odbor,slovenske župnijske cerkve sv./Cirila in-Metoda, se je letos v vsakem oziru ob-nesel prav povoljno ,v priljublje-nem II. Walter's Emerald parku. Krasni dati |e privabi) naše rojake iz'aow i'orka in B-r'ooKlyai v pro sto naravo navžit se svežega zraka , in pogovorit še ined seboj kot et»a . družina. Ravno podpisani mir, konec svetovne vojske, je pomogel k 1 veselemu, razpoloženju. Naša ,Do-Jmovina" jc zapela pod '1 vodstvom Mr. J. Končana, par krasnih pes-mi, zavedajoč sie lepoie svoje narodne pesihi in h valeč njeno pre • 'cizno izvajanje,, . jih je občinstvi* pazljivo poshlšajO. — Da je mlada slovenska godba, sama polna življenja. prinesla življenje, ni treba omenjati. Na kegljišču se je veliko hudih tekmecev borilo za zmago; katero si je letos pribojeval Mr-Jern. Habjan. Vroča je bila ta bit ka in trajala je brez najmanjšega presledka od tretje do osme ure. Ob šestih zvečer- .je bil izžreban cekin za deset dolarjev. Hčerka Mr. Giovanellija je potegnila številko 615, katero je bila kupila Mr?. M. Pavlic. Že sam cekin, •—: razprodanih ie bilo ravno tisoč šte vilk po deset centov, je prinesel lep dobiček cerkvi. V še je\bilo veselo in zadovoljjno y prosti naraVi in letošnji izlet je še posebno zadovoljiv za župnijsko cerkev sv. Cirila in Metoda. Zato srčna hvala vsem obilnim udeležencem in vsa čast cerkvenemu qdboru, ki je v«e ^epo uredil in vodil. Naj še omenim, da je blaga gospodinja, ki nas je že velikokrat sprejela v prijazen park, darovala lep dar, da je še večji vspeh, ker je s Slovenci vse lej prav zadovoljna. Bog jo živi! Obljubili smo ji, da pridemo zopet drugo leto in sicer zadnjo nedeljo junija, ako bo Bog hotel, v njen park.
.Naši mali šolarji bodo imeli svfo jo šolo v počitnicah vsak pondeljek, sredo in petek ob devetih zjutraj v cerkveni dvorani. Vsi, se hočejo naučiti prav dobro slovensko brati,-da jim bo v čast, kadar pridejo v mlado Jugoslavijo.
"Envelope Collection" v brambo sv. vere na Francoskem je bilo zad njo nedeljo $60.96. Imena darovalcev, ki so se; podpisali, so bila poslana s svoto nd škofijo, da jih i pošlje v Rim sv. očetu.
SLOGA, JULY 3, 1919
SLOGA
TEDNIK ZA SLOVENSKI NAROD._' <
— " -.-~-------c-* 1
IZHAJA VSAK ČETRTEK DOPOLDAN.	-J
----.... ; • . .-;---:----irrr^r-t! :
67 E. 7th St. New' York, N. Y.	1
--I-—----------r i
NAROČNINA;$ g.qo oa leto $ x.00 za šest, ^egec^v. ... ,
CENE OGLASOV NA ZAHTEVO.	1
............ ISSUED EVERY.THURSDAY BEFoiiENOON	:
■	By the
SLOVENIAN CATHOLIC LEAGUE.
•■i 67 E. 7th St. NEW YORK, N. Y._ '
> Dr. Jatijes Seliskar, President, 6127 St. Clair Ave., Cleveland, O. Patil Schneller, Treasurer, 6313 St. Clair Ave., Cleveland, O.
Subscription rates: $ 2.00 per year —, $ x-00 for six njonths.
r ADVERTISING RATES ON, APPLICATION.
' ' TEL.; ORCHARD, 2173.
ČETRTEK, 3. JULIJA 1919 TU UR SD AY, JULY 3, 1919
-,'«,■■<■ ,,,.	I........----------------- '
,.Entered 9° Pfcond-claŠi*friatter| Dec. '2t, VcffS at tlie post office at
New York, N. Y. under the Act of March 3, 1879".
... -;>....... ■■■■—" -'.■-.....-::.■„;■„;, —~-—— ■ ' —- ' " >-
VOLUME V. LETO	■ ŠTEV. (No.) 27
MIH.
... , .-■■: '.'hv'-iM >; w ■ V	.	-L.-——
Nemčija je podpisala mir v soboto.
Tako se j'e del svetovne žaloigre skončal. To, kar je vsak razumen. človek naprej vedel in povedal, to se je zgodilo. Gerniani-t£w. je^dohil kazen za svoje tisočletne krivice, storjene na raznih sosednjih narodih. Hudobija sama sebe kaznuje, to se je jasno in krasno potrdilo v tej vojski.
Ne veselimo se nesreče bližnjega, tudi sovražnikove ne. Vendar, kadar dobi kak hudodelec zasluženo kazpn, dobila je pravica svoje zadoščenje in tega se veseli vsak pravicoljuben človek.
.Nemec res s tim porazom še ni uničen. Pripravlja se sgmo na noyo .delo, na nove intrige in na nove poskuse zatrium.fi rati nad svetom. Velikanski sO njegovi načrti zlasti za.ponižano Rusijo. Milijon Nemcev se pripravlja, da se preseli v Rusijo, da bode nadaljevalo'Trotzkyjevo in Leninovo delo. Vendar je eno gotovo, <ja je ta vojska prebudila tudi Slovane-. Kakih sto ali dvesto let bode res, vzelo, da bode ruski narod popravil škodo, ka,terp mu je naredil nemški boljševizem. Vendar preje ali sleje, dobil bode Nemec še( za ta ž^dnji svoj zločin plačilo.
■ Jasen je pogled v prihodnost: v Ameriki, bodo yladale Združene.Države, v drugih deh'h sye.ta pa ■—	.SJpvgtn. In prihodnja svetovna vojska bode 'med Slovanstvom in Anglijo, •v,...... Jugoslovane čakajo sicer še težki časi. Vendar zmaga je .go*
tova. Zmagali, bodo pa zato, ker so del Slovanstva.	jr,
Nova dpba se začenja za svet! Nova dpba.jdasti za — slovanV stvo. S ppnižanim germanstvom je stopil Slovan na plan.
..-..;,:,. , ,4:'.' •■;;■--.-.. V-'".'", - . °-" , ' ,'..'. i.-.,	' A
NAŠE GOSPODARSKO VPRAŠANJE.
Naše narodnostne sporne točke so že rešene v Parizu. Kako so rešene, nam poročila mso sporočila. Italija je odnehala od svojih zahtev na Jadranu,, tako porpčajo, in se uklonila odločbam Wil-.^na, Francije, in Anglije glede naših mej. Sedaj pa se pojavlja med nariii neko drugo "važno, vprašanje, ki bode veliko večje važnosti za našo, prihodnost, kakor pa je vprašanje oblike vlade ali meje ■ tO je — gospodarsko vprašanje. ■Naše'-dežele so bile zatirane v Avstriji. Zlasti gospodarska Avstrija je naredila vse, da nas ohrani, berače'in odvisne od Nemcev. Zato ni dovolila preveč tovaren v pasem ozemlju, temveč smo morali vse. kupovati od Nemcev. Vsaj; niti šivank nisnio sami izdelovali. Vzemimo električne potrebščine.. V cbii Avstriji ni smela biti niti ena tovarna za te stvari, ker je vlada hotela, da se vse naroča iz Berlina od Siemens i Halske. Pet-najtet leti se je boril dr. Krek, da je dobil dovoljenje za tnalo elek-' trariio :ob Savi, Ko je Ljubljana delala električno cestno železnico, delal jo je Berlin in od vsakega vinarja, katerega je Ljubljančan plačal na tej železnici, je imel Berlin dobiček. Slamnikarsko obrt Avstrija, ni podpirala slovensko, .temveč tujo tirolsko. Mesto, da bi bila vlada dala slovenskim' slamnikarskim obrti m vladno podporo, je pomagala Nemcem, da so uničevali slovenske tvrdlce. Da, da je kak Domžalčan mogel biti kedaj navdušen za Avstrijo, je..posebne čudno, ko je lahko videl, da, je Tirolec bogatel, Slovenec je mora' ® pa v Bukarest, ali Lvov, ali, v Ameriko.
. v ( Ljubljanski t'SJoyenec" poroča, da je že. nad 300 različnih nem-skill jn »Tjažarskih koiiipanij p.rcfeilo dovoljenja, da bi začeli s trgo vino v,,JV?yi .iygo^Javiji. Gorje nam, gorje Jugoslaviji, ako nas res Pftnvški-ali, niaža^lii« kapital- v.svoje kreniplje. Jn to bodo skvtšal na vse mogoče, načine, doseči. Proti .teijiu. je samo ena pomoč - araerikanski kapital-S'J V ¥ ' Roj^lvi, slovenski .trgovpi,- .mislite na to !
Koi.igre^man S,abath je-v Chicagi v privatnem pogovoru rekel V.Kaj,'čakate, Jugoslovani! Na. delo! Amerika . Vam bode pomagaki rada.: S:tin<> sami. pojdite .na delo!"
"•	—"P—-—
ftfeiit) jji foirino padla.
■'ft;;._ . .. ,.;,—" ■ ■ %
'Nesrečna dežela in nesrečen narod, ki ima državnike, ki naroc slepe in igrajo z najsvetejšimi, čustvi ljudstva! X?ka dežela j< Italija, Pp vts^h znamenjih soditi, sprejela je Italija danes ipest.i m.) i če ne Avstrije.,'ram' smo imeli navado videti na čelu države, same "slepc;^', ki. niso videli ,pet inč pred seboj. Tam je bila^ia dneviten t^d^V dinfomacija' lyakor^o vidimo danes v Italiji. Konec je bil tak kak^ršnega ji je prorokoval vsak .trezno misleč človek — pogin.
Italija se ni v .sedanji vojski ničesar naupila.	.je tista
srednjeveška trhljena jn zastarela, kakoršna- je ,]jila. Toc}a če misli Italija, da se bQ(Je dalo danes tako vladati,, kakor se je. pred sto leti. se ja^o moti.
-Šonino in QrJ^nclo sfa vodila zelo poniževalno in sramotno, politiko peli čas te vpj.?ke. Vodila sta sramotno in Jiinavsko politiko, Nastopala sta vedno v razdeljenih ulogah, nikdar skupaj — vsaj na videz, •— tako da je drugi vedno lahko zanikal, čemur je prvi pritrdil. Tako sta igrala to žalostno vlogo, v Parizu, v Rimu in povso-di in prav tako tudi z Jugoslovani. Sonino, je bil posebno zagrizen Slovano-žerec. Njemu bi bilo v posebno sla.st, kptibi. bil mpgel za vsaki obed in za vsako večerjo enega Jugoslovana pohrustati. Or-Jahdo ni bil nič boljši. Vendar. 0.11 ,je lporal igrati vlogo prijatelja Jugoslovanov. Tako'je bil on, ki je sklical znani kongres v Rimu, kjer se je Italija izrekla za upravičene z^hteye Jugosloyapov. Sonino je potem pa vprašal,, katere so te „u,prayičene" zahteve in jih je razložil po svoje. Italija' je, popolnoma zrela revolucijo. Nezadovoljnost ljudstva rase pd dne do cjpV. Da bi pa to nezadovoljnost potlačila in obrnila pozornost na kaj drugega — uprizorila sta sedanjo gonjo proti Jugoslovanom. Kakor mati skuša potplažiti jokajoče bolno dete s tem, da mu daje v roke. razne igračke,, punčke, zvončke itd. Toda dete res ^a, trenutek preneha jokati, toda s tem pa dete še ni ozdravljeno. Vrglo bode proč igračo in naprej ostalo bolno .in jokalo.
In to sta. skusila Orlando in Spnino. Za, trenutek sta klice bolezni V ljudstvu odvrnila, toda mas s tem nista ozdravila. • In tako je Italija danes ista, kakor je bila preje. Orlando in Sonino sta pa — zunaj. Nitti je- sedaj voditelj vlade. Nitti je odstopil kot finančni minister samo radi tega, ker je videl, kako .neumna je igra teli dveh mož z narodom. Kot finančni minister je vid.el prazne laške želodce, pa tudi prazne blagajpe. Zato je \\edel. da tak humbug, ne more vspeti. .Zato .je raje. ^emi.sijqniral. — Sedaj je 011 na krmilu. Ali. se je.Nitti česa.naučil? Morda! Bojimo še pa, da je prišel prepozno. Ljudsvo je zmedeno, razburjeno in lačno. Orlando in Sonino tudi pe bosta mirovala, -r
Tako stojimo danes pred velikanskimi dogodki v Italiji in v Jugoslaviji, kateri lahko izbruhpejo pri najmanjšem vzroku.
DOPISI.
CHICAGO, I%L.	I
Obnovljenje sv. misijona v cerkvi sv. Štefana se je izvršilo jako lepo in povoljno. Cerkev je bila pri vsaki pobožnosti polna. Zlasti lepo so se udeleževali sv. misijona naši "ogrski" Slovenci. Dasi raztreseni po celem mestu, nekateri po več milj daleč, prihajali so vendar redno vsako jutro in vsak večer. Tako na primer smo vsako jutro že ob petih .videli avtomobil Mr. Košarja pred cerkvijo. Velik del naših ogrskih , Slovencev se odpravlja domov. Nekaj jih je že od|lo. Toda pred-no bodo odšli, opravili so še dobro sv. misijon. — Misijon; je vO dil Rev. Anzelm Murn, O.F.M,, slovenski župnik iz So-BetUleli^ ina, Ea.., ki je v lepih govorih .pojasnjeval najvažnejše resnice sv. ; vere in najvažnejše naše. dolžnosti. Njegovi govori bodo gotovo ostali vsem. navzočim v dolgem spominu. — Sv. obhajil je bilo celi teden nekaj nad 1400. —č. P. misijonar, pela župnija šv. Štefana Vain, je hvaležna za Vaš obilen trud ta teden, za Vaše lepe nauke in za Vašo neumorno delovanje v spovednici. Bog Vam 0-: bilo plačaj! — Med sv. njisijonom so nam pridno in požrtvovalno pomagali Rev. Alojzij Mlinar, slov. župnik iz Shebovgana; Rev. Jakob Černe, župnik iz Milwaukee; Rev. John Plaznik, župnik iz Chicage. Tndi tem čč. gg. so-bratom se v imenu župnije iskreno zahvaljujem za njih trud. Bog i plačaj! — Iskreno se zahvaljujem ; tudi Vam, dragi ogrski Slovenci ' za Vašo gorečnost in živo vero, katero ste te dni pokazali!
Rev. K. Zakrajšek, O.F.M. I	župnik.
-o-
CHICAGO, ILL.
; Naš "ta .veseli" Korl je vkljtib : svojemu veselemu imenu zadnje ■ čase silno_ žalosten in potrt. In . kako bi ne bil ? Bil je predsednik jn — oh, vendar predsednic biti :: — kako to našega ta veselga Kor L la veseli. Da,, bil je predsednik in , vs.e sprehajal po 22. place, kakor > kak kajzer. češ: ali rte vidite pjedsednika? In vs.e je šlo ali i right, vse je bilo fajn in bi .ostalo all right in. fajn, ko bi ne prišel v Chicago nesrečni Rasputin. Naš ta veseli Korelček pa kot žlahtnik naših TroJ:zVyjev in Leninov .se 1 pa že tega samega imena ustraši. *• In, res se.^ga ni ustrašil brez vzro-) ka., Pomislite vendar ,danes radi tega patra-on ni več predsednik, 1 oziroma je še predsednik, toda ,;- več kot polovico ovčic sg. mu., je :lizneyerilo'in se niso pustile izrab
jati v tajne politične boljševiš-|<e namene. Ta veseli Korelček Jolži tega našega župnika in pripisuje ves vspeh njepiu, ko je res niča le to, da. je članstvo sanio tako. odločilo in pevov.pdja ni tega kri v* t.emveč sam general, ta yese! Korelček, ki je tako peumen, da misli,, da so d|ne,s; -še vedno časi, ko je kak valpet z bičem pagan j,ail ljudi v nekaj, česar sami niso hoteli. Sveta jezicaje pa našega ta; veselega Korlč}va, popadla vzlasti preteklo,-nedeljo, ko se je cela naselbina radovala in pro? slavljala. nasfc junake, ki, rso se vrnili od vojaštva zmagoslavni. Dva sta bila ta dan jako žalostna. To je bil naš VVilček, farovški lajb-gardist, ki jo, je same jeze popihal v Joliet hladit svojo jezico, na Chicago St., in pa... ta vesel Korl. ki je pa vendar prišel pogledat tudi na zabavo.
In tam je bilo, da se je njegova sveta boljševiška jeza tako vaz-,vnela, da ga ni strpelo, da bi ji ne dal duška. Šel je ves jezen do mov, se vsedel k mizi, prijel pero v desno roko, ga pptpočil v črno tinto in — sedaj pa. gorje vam, ki si upate v Chicagi .imeti kake vspehe brez nas. Vam bom že jaz, ta veseli Korl, pokazal. In začel je pisati. In pisal je in pisal in napisal strašno dolg in strašno žmahtni dopis, tako, da so se, linotypu, ki je vlival ta do pis, tekle solze ginj.enja, tako se mu je inako storilo, da te. chicaš-ke pare zadnje čase, nočejo več ubogati, da obračajo hrbet vsem bivšim generalom in generalčkom, lajtiiančkom in koprolčkom. Ako ste brali ta dopis, ali niste videli pri vsaki vrstici mokre pikice? Vidite, to je od linotvpovih solza. T.n tako je Karolček pisal in pisal in zlival svojo nedolžno jezico na papir. In razburjen je moral biti ta veseli Karolček! Ali se boste čudili potem, ako čitate tam vse polno "cepcev, norcev, oslov" in drugih takih pušelčkov iz rdečega vrta, kjer se tako rada naslaja dušica ta veselega Kprlčka? Dokler so ti "cepci in norci in osli" poslušali komando ta veselega Korla/ali mislite, da so bili "cepci, norci, osli"? O ne! Se pred kratkim smo čitali v prti v tej naši p'rosvetljeni Prosveti, da so t< zavedni,' modri možje, da so junaki, Danes — ?
No, to so. norci, osli, cepci, kci so začeli z lastnimi možgani misliti in si ne dajo. več, soliti pajwflti od tako plitvih možganov, kakoi so Korlčkovi.
Ena resnica pa mora zveselit.i vsakega zavednega chicaškeg3
Slovenca, katera mora biti; že res, ker jo ta veseli Korlček tako po-vdarja, in ta je:,da se rdeča trdnjava tudi v Chicago že maje. Da tudi tukaj nekflaj najbolj zveste oy,čjce kar nič več ne ubogajo in sp,.nočejo ukloniti rdeči komandi. Kako je bilo vse lepo še precl kratkim! Celo okrog cerkve stno imeli "relit" in se nas je vpošte-•.valo in se nas vprašalo za svet. Danes — pa taka upornost!? In ini smo upali, da bode sedaj pq vojski bolje! Upali smo, da se nam bodo dale nezavedne mase kar tako vjeti. Toliko smo delali! I Toliko lagab! Toliko pi,sali! Tor liko metali pesek v oči! Na, tu imaš spaka! Pa je narod še bolj neubogljiv. Cerkev. se. polni, da pri dveh. niašah ljudstvo ni imelo več prostora, da so začeli .še s tretjo. Fantovski klub napreduje, moški klub raste, dekliški se mno ži. Vse, vse gre naprej — pri nas se pa ruši! — Tako javka ta veseli Korelček. — Moj Bog, Chi-cažani, ali se vapi kaj smili ta jokajoči prerok? Ali imate kaj so-: čut j a ž njim? Ako imate le še kaj : srca, se Vam mora smiliti. — Pa, saj vemo — kateri človek, ki gre v cerkev, ima še kaj srca? Ne, ne! Samo mi boljševiki, samo mi ima mo edino še srce in edino ljubezen do bližnjega.
No, Korelček! Le potolaži se! Le nič ne jokaj! Vidiš, nelwalež-nost je plačilo sveta! Ce pa ne bodeš več predsednik, pa pomisli na ubogega Vilčka kajzerja, ki je tudi izgubil svojo krono. Je pač tako ha svetu, da se dajo ljudje .za nos voditi samo nekaj časa. . Torej, so long: Korelček, pa spet vesel bodi!
\	Tvoj
.'Pivši podložni.
--o-
FORT BAYARD, N. MEX.
Sjioštovani g- urednik:— Večkrat sem čital v Glas Naroda, da je SNZ. že mrtva in na Cortland St., kakor tudi boljševiki v Chicagi so ji peli nagrobne pesmi. Včeraj pa sem čital v figa listu Glas Naroda, da SNZ. še živi in še deluje v imenu večine slovenskega naroda v Jugoslaviji in po njih volji, SRZ. pa proti volji slovenskega naroda, kakor boljševiki v Rusiji in da hoče S. .R.Z. po sili v.tepsti v glavo Jugo slovanom bpljševiške ideje.
Le tako naprej g. K. 1 Dokler bo K. pisal takšne članke, bodem jaz z veseljem bral G. N. in go-' spodje pri SNZ. bodo gotovo pri pomogli, da bodo dptične številke figa lista gotovo dospele v Ju ..goslavijo, kakpr so mu preje pomagali dobiti "permit".
Naši v starem kraju prosijo hrane in obleke, K. pa piše, da jim !bodo poslali kupe papirja, umaza I nega z boljševiškimi idejami. — I Jaz sem prepričan, akp bodo Ju-'goslovani hoteli napraviti republiko, jo bodo napravili brez Sak perja, brez Kristana in njegovih kimovcev.
Ne vem, kaj niisli K., ko piše, da SRZ. hoče dobro Jugoslovanom. Gotovo misli na. ropanje in ' pobijanje, ker bpljševiki splošno ; .imajo to za dpbro. Veselilo bi me, ako bi Iv. mogel izvedeti še več skrivposti od bolj^ev.iških aposto ;- lov. v-Chicagi. Ti gospodje imajo gotovo cele kupe skrivnosti, za katere slovenski narod ne sme ve ,deti, posebno pa stric Sam, ki ne , .inara nobene tajnosti ali zahrbt-nosti.	j
Ker sem pa v službi, strica Sama, sem tudi jaz prpti vsaki za-|. hrbtnosti iii hočem podpirati -S.NZ., ki deluje v imenu naroda 1 v Jugoslaviji in ponosen, sem, da sem nje, član ter. naročnik 'Sloge'. L S pozdravom
Joseph Kramer.
Fort Bayard, Nč\v Mexico.
-T-O-
POSLANO.
C,t)i£ago, lil. Tako lepe in ta-I ko prisrčne zabave še nismo ime-. li v. Chicago ,kakor je bila zaba-ya, katero smo priredile članice Zvezde Jugosl, Žena .in Deldet v i pozd.rav našim fantom, ki so se vrnili iz vojske.' Potrudile smo
se, kolikor smo le mogle, da bij bila cela prireditev v resnici pa-trijotična in nepristranska, dr> bi se na tej prireditvi dobro, počutil vsak naš vojak, bodisi mišljenja kateregakoli, kakor tudi vsak naš roj^k, Koliko smo s tem prizadevanjem vspele, je pokazala lepa udeležba. Žalibog smo pa vkljub temu,zadele ob nasprot-stva, katera nismo pričakovale vzlasti pri tej prireditvi. Opazile smo, da se je od gotove strani zelo delovalo., da bi prireditev ne vspela. Neki fant je celo hodil po hišah in nagovarjal vojake, naj se ne. udeleže. Tpdi je,,peki F Z. v pros,veti obja-yU grdp jaž, da nismo povabile vseh vpjakov, ker bajq on ni dobil povabila .Me smo pisale vsem yojakom 111 vemo, da je tpdi. F, Z. dobil to. povabilo y roke in ako bi bil gentleman, bi to javno popravil, kar je v Prosveti lagal. Drugi nam je celo podtikal grde namene, katere baje imamo s to prireditvijo. To, je bil Mr. William B. Laurich, ki riam je na naše prijazno povabilo vrnil vstopnico in povabilo s sledečim pismom:
Jugoslav Republican Club, •
Win. B. Laurich, Sec.	>
1900 W, 22d PI.
Chicago, 111.', June 18, 1919
Miss M. Merlak,
Chicago, 111. '
Dear Miss Merlak:—
Find enclosed invitation and ticket for the entertainment to be given next Sunday.
I will not be. there for the following reasons:
1.	I was not in U. S. Navy, so that the Jugoslav Ladies' Association , would make a business out of the uniform.
2.	Where was, the said Associa tion when the boys were in .the U, S. service ?
■ Yours truly, William B. Laurich.
Na to pismo'in na, ta negentle-manska natolcevanja odgovarja-j mo prav kratko, da William B.| Laurich, kakor nihče drugi ne more dokazati, da je naša organi zacija še kdaj priredila kako Stvar za lastno korist ali iz do-bičkaželjnosti. Nasprotno pa vedo vsi rojaki in ve tudi Wm. B. Laurich,. da je., ravpo ,n&ša organizacija veliko delala in veliko žrtvovala . tako za Ameriko kakor za Jugoslavijo. Zato je jako grdo in od bivšega vojaka nikdar kaj tako podlega ne bi bile, priča-jkovale. Naj stopi \Villiain B. Lau rich v. javnost z dokazi, na podlagi katerih nas je obdolžil tega.
Na drugo njegovo opazko bi pa Williama . B. Lauricha .kakor njegove prijatelje, opozorile, na naše delovanje od začetka našega obstanka. Cela naselbina ve, kakor ve tudi William B. Laurich, kot bivši član SNZ., koliko je storilo chicaško žep,stvo Zveze JZID. za čas vojske! Kako smo_.se pontija-le Anier. Rdečemu Križu, da bi pomagale 1 kako piarljivo smo so delovale pri Foreign Language Division of Liberty Loan Committee. Opozarjamo ga na naše delovanje v Council of Foreign Language Women. Koliko smo kolektale in zbirale za razne dobrodelne vo.jsk.ipe namene. Samo ^likrat smo poslale 32..zabojev raznega peciva in slaščic v Camp Ft. Sheridan za ranjene vojake.
Ne bomo se hvalile, ker nismo za to delale, da. bi. nas kdo hvalil Vendar, $iko. ntfs pa kdo tako podlo. napade, pa mislimo, da je na ša, dolžnost, da se branimo. Zato Mr. William B. Laurich in z ya-mi vsi naši nasprotniki, ki so bil: naši "boys" pri vojakih "in tli« U. S. service", smo jim me dom; krepko pomagale, kolikor smo h mogle ip n^ša organizacija je bila enako "in tl^e. U.^ S. service" Zato je tpdi to natolcevanje grde in podlo in to "toliko bolj, ker stt vedeli, da ni res, pa ste vkljul temu to pisali in govorili.
Odbor ZJŽID.
NAROČITE SE NA KATO LIŠKI TEDNIK "SLOGA"!
C. .0. F.
Red. Kat Boritnarjev
Slovenski , oddele« Dvor Barag«
sprejeqia praktične- katoličane od 16. do 50. leta. Kandidat je se lahko vpišejo, pri vsakem članu in pri seji, k: vrši' vsako; pi vri sredo Zvečer vin 1 tretjo nedeljo bd S ".30 uri-v stati apli I Sv. Vida. 1	' '
Fo'i.-o,bno,stt daje drage volje odbor ,in vsak član dnifilva. •
Na<lboršl^ar. Fr, P.ernie, 1132 Norwood rd., p,o<i bbrštnar L. Pei jak, 1309 E. 40. St.; finančni tajnik L^>vi«nč Župančič, r'372 E: 47 St.; zapisnikar John Perme, 1132 Norwood Rr., blagajnik Jernej Knaus, 6120 St. Clair Ave., bolniški nazronik. Frank Per-jjie, 1164, East 61 Str. — Trustuti: Jakob Wabcic, Ant. Skulj, John Skulj.
^ffff*	Kat.
/i L 'Pevsko:
Društvo ■
'LIRA"
Slčv. Kat. pevsko 'društvo Lii», Cieveland, Ohio. Preds John Žulich, 1261 Norwood Rd., Podpreds. in pe-vovodja Math. Holinar, 1109 Norwood Rd.; Tajnik, John Strle, 6711, Edna Ave.; Blagajnik, Frank Matjašič, 6515 Edna Ave. K'olektorja: Afiton Illab-še str, in Mary Petrovcič. Pevske vaje So vsaki torek četrtek in sobota zvečer ob 7 uri v stari šoli sv. Vida. Seje vsaki prvi četrtek v mesecu
Društvo Sv. Cirila in Metoda, št. 18 SDZ.
V društvo ,se sprejemajo člani od 16. do 50. leta. Posmrtnine se plača $150.00, $300.00, $500.00 in $1000,00, za kolikor se hoče zavarovati. — Rojaki! Ne odlašajte in. takoj pristopite k našfemu društvu. — Za pojasnila vprašajte naše uradnike. — Predsednik:, Jos. Zakrajšek, '6215 St. Clair Ave.; podpredsednik: Josip Salamon; tajnik: John'Vidervol, 1153 E. 61 St.; blagrpjwik:•.Aiilon B«šc«, 10jO E. Olsx Strtfet. Vprašajte lahko tudi nadzornike: ?Alojz Tom še, Mike Mulec, Viktor Kompare. — Redar: JoHn Peterlin, zastavonoša: Alojzij Somrak, društveni zdravnik: Dr. J. M. Seliškar.— Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri v šolski dvorani.
^BH^mm—mmmmm—^mmmmm—mmmammmmmtmmmmmmmmK^zm
Društvo,, Martin Slomšek št. 16 S,.D.Z.
sprejema člane v, društvo od 16. do 30. leta. Bolniška podpora je $5.00, ,?7.o6, $|i4-oo. Posmrtnina $150, $300, '500,"»$J<»00, $2000, za kolikor kdo že-i. Dolžnost.vsakega poštenega moža e, da postane član S. D. Z. Pristopile { našemu 'društvu, dokler ste še zdrav n mlad. Za nadaljna pojasnila se c-srnite na sledeče uradnike: Damijan Fomažin, 1095 E. 64. St. predsednik, Frarjk Novak!. G8j6 F.dna ave, tajnik, Leopold Ktišlan, 1091 Addison Ud. jlagajnik. Društvo zboruje vsako dru. go nedeljo v mesecu ob pol dveh 1 novi šoli sv. Vida.
Društveni zdravnik: dr. ŠeUSk»r.
nia, redno ipesečno sejo prvo nedeljo mesecu v KNAUSOV1 DVORANI.
. Predsednik: A. Gidirja, 6127 S'.. Clair ,ye, tajnik Joseph Russ, 6619 Bonna ve, zastopnik. Jernej Knaus 6i2j> St. Zlair ave., N. E., društveni zdravnik Dr. J. M. gfeliškar, (jr'29 St. Cldir ave., N. E.
Člani se sprejemajo v društvo od 16 lo .45. leta. Posmrtnina je $250.00, ,509.00, in $i,oqo,oo, bolniška 4 ppdpo-a je $6.90 na teden. VpSsite tudi slo-e otroke v otroški oddelek. •
Novo vpisani član mora prinesti zdravniško spričevalo 1. tajniku $4 3ni, pr^d sejo, nakar"?e, isto požije vr-lovnemu zdravniku, in ,'iko jra odobri, ;las(ije društvo pri jiriliodnji seji o prejr.iju.
DR., LOŠKA. DOLINA •
.boriye vsako 4- nedeljo v rjie,sc(-u ob .•fii uri popoldan v Tolin _Grdina dvo-ani Uradniki so': Predsednik Jernej, Krašovic. 5609 St. Clair ave. podpred Vednik Mptiia Truden. 1152 E". 61 St., I. tajnik Louis Pri-jatelj, 6206 Schade Av,e. >1. tajnik Fr. Mulec, 1180 E., Go. St.; Wagrrjiiik A'i'O" 1150 E. 61. St. Mesečnina, je $i-ijo Bolnisk: podpora znaša na' teden -^7.0® Rojaki se vabijo, da vstopijo v naš«1 , -'iruptvo..Posebno r,e vabijo L.'??-'«'' k 1 :)l>i!aei".uit pv.istopV- ....
■t jjSSžteKK^^^MK-p^pT^^rii
I Oglašajte v ^Slogi*'
SLOGA,; JULY 3, "1919
: GHICASKE NOVICE.
, c
■ \	•	s
— V nedeljo, 22. junija smo ?
imeli drugič letos prvo sv. obha-
jiio v naši cerkvi Sv. Štefana. —' j
Otroci, ki so sedaj prvič pristo- ^
p;!i k mizi Gospodovi so: Wil- (
liarn Kočir,. Filip Kapla, William -
Kapla, Jame;s,Erču'. Leo Mladič,
Anton Polčnik, Jožef Polčnik, j
Jožef Simonetič, Anton Stritar,
if Jožef Žefran, Frank Žagar, Jožef
Žagar, Evelyn Fabjan, Frances ^
Grill, Zofija Stritar. Rose Prah. .
.	1
Frances Beribak. — Ob jednem .
je bilo tudi slovesno sv. obhajilo, j . to je zadnje v nedeljski šoli, ka- j tero so opravili Frank Augustin. Frank Banič, Emil* Gregorič, ; Frank Koščak, Frank Krai, Joe f Rupe, Anton Vogrič, John Vo- , grič, Vencel Tomažič. Alojzij Že 1 fran, Ana Medic, Lillian Jesih, , Agnes Ferenčak, Karolina Katič, Ana Prah, Mary Rupar. Mary Rupe, Ana Tomažih. Mary Šeni-ca, Mary Stritar."	'
Otroci, ki zapuščajo letos svo-1 " jo "nedeljsko' 'šolo, to je poduk v krščanskem nauku, zbrali so s'c pretepeno nedeljo pred veliko sv.\ ' mašo še enkrat v cerkvi 111 so obnovili svoje krstne obljube pred okrašenim krstnim kamenom. :— Pri tej slovesnosti je vsak dobil za spomin lep križ z ameriško tro bojnico in napisom: Ljubi Boga! Ljubi Marijo! Ljubi narod! 22. junija 19.19, Ko odhajate v življenje, otroci, dajem vam na pot življenja križ v roke! — Morivec Frank "the Djigo", obsojen na smrt v Sing Sing ječi, je tožil nad svojimi stariši: "O, zakaj mi niste dali križa v roke preje, v moji mladosti, in ije sedaj, ko grem na morišče, ko je vse izgubljeno in za vedno zgubljeno!" — Otroci, jaz vani dam križ v roke že danes, ko ste še vsi dobri, takoj pri prvem koraku v življenje",— tako jim je govoril g. župnik. — "Naučili smo vas poznati ta križ. I Držite se ga trdno! Svet vam bo-,-" dir skušat-'ta križ'iztrgati ižJ'Vaših rok. Zakaj? Da bi vas osrečit?— Ne! Zato, da bi vas zapeljanim napačne poti.' Ko bi "Frank, the Dago" dobil križ v svoji mladosti in se ga držal, ne bi prišel rta morišče. Ne pozabite, "wages of sin is death" — plačilo za greh je smrt. — Obesite si ta križ na steno k postelji. In kamorkoli boste šli v< svojem življenju, vzemite ga seboj. Da se vam ne bode zlo-. mil, je iz železa. Vsak večer ga po f glejte in se spomnite mojih besedi, mojega svarila danes. Glejte napis na njem! — Da, bila je lcjpa slavnost, ki je naredila mogočen, vtis na poslavljajoče se o-troke.
—	Dijak L'ouis Bombač iz Lo-
raipe, O., ki študira v Collegeville, Ind. na gimnaziji sv. Jožefa, se. je mudil na počitnicah pri svojem stricu, Rev. K. Zakrajšeku, ko je izvedel žalostno novico, da mu je doma utonil starejši brat. Našemu Louisu naše iskreno sožalje.
—	Izlet bode priredil naš mla-deniški klub Sv. Štefana 4. julija in sicer samo za člane in prijatelje kluba. Kdor se želi udeležiti tega izleta, naj se priglasi zvečer v klubu. Izletniki bodo samo fantje in .možje. Odpeljali se bodo na velikem "motor-trucku" ta ko j zjutraj. Upamo, da bode lep dan. /, . ■,
—	Naši slovenski učenci po raz
nih tujih sosednjih šolah '^0 te dni skončali svoje, šolsko leto. — Kako je žalostno za našo naselbi no, da se razne tuje cerkve ponašajo z našimi otroci kot svojimi, da jih v, tujih župnijah navdušujejo,, naj. ostanejo zvesti "svoji" cerkvi. '	^
Kolikor vemo, danes hodi v nemško šolo sv. Pavla <34 dečkov in 47 deklic; v irsko sv. Pija 28 dečkov in 41 deklic. V dve public ne šole-jih hodi nekako 54 dečkov in 71 deklic. Tu so všteti samo oni otroci; ki hodijo k nam v nedeljsko šolo. Koliko jih je pa še, ki stalno hodijo v tuje sosedne župnije. Stariši, ali vam ne da to veliko, misliti ? Nekateri vas stra
pred lastno šojo § teipti, da
j • ,
■■ V ' '' • .	- ; V - 'V "i	. ■
/as opozarjajo na stroške vzdrže 1 ranja 1'astne šole. 300 slovenskih < )trok hodi v tuje šole. Mislimo >i, da povprečno vsak teh otrok < tneše"Všolo v obliki šolnine ali ] ■aznih tiketov po $5, znaša to na < eto'$11500, poleg tega, kar otroci 1 darujejo v cerkvi, ali kar stariši : darujefjti, ko gredo, tja k raznim < iolskihv' slavnostim in zabavam. A ko prištejemo k tej svoti še svo ; :e, katere bi otroci naredili z raznimi šolskimi prireditvami doma, 1 znaša ta svota najmanj $2000 na leto/Vidite, toliko najmanj že da nes stariši plačate vsako leto za' šolarje :svojih otrok. Za to svoto bi si sami lahko plačali 6 sester in še polovico cerkovniške plače,
-	Letošnjo leto sta graduirali v šoli sV.' Pija J. Zeman in Ana To-mazin, ki je dobila tudi prvo na-gradoža najboljši spis o "Catholics in! America''.
Pri sv. Pavlu so graduirali St. j Zupan, Frank Augustin, Karolina j Katič" in Angelina Mohar in iz tr govskega tečaja L. Ivozjek,
Iz drugih publičnih šol nimamo poročila.
Vsem tem graduautom iskreno častitamO in jim želimo obilo vspeha v nadaljnih študijah. — Stanko Zupan je naredil skušnjo za gimnazijo sv. Ignacija na 12. ulici; S. Kozjek je dobila službo v neki pisarili; Ana To,mazili bode šla v višjo dekliško šolo Št'.' Mary's Higlr School.
Da, stariši, dajte vsem gradu-antom višjo izobrazbo. Nikar jih prehitro ne silite na delo. Otroci imajo krasno priložnost dobiti si višjo 'izobrazbo. Dajte, pomagajte jim!
—	Zdravje Rev. J. Plaznika se
hitro vrača. Operacija, katero je srečno prestal, je dobro izpadla. Tako up a ni o, da se bode navdušeni in marljivi gospod župnik kmalu vrnil iz bolnišnice nazaj 11a svoje mesto v So. Chicago, kjer ga župljani težko pogrešajo.
—	Mladeniški klub Sv. Štefana
priredi, ,y.:četrtek večer,..jo., julija, ob pol osmih predavanje v svoji klubcry;i dvorani na 1823 W. 22d Street.. Predavala bosta naša vojaka Sergeant Gregorič in Private Frank Merlak o svojih doživljajih na Francoskem v vojski. Vstopnina je prosta in povabljeni so vsi župljani, moški in ženske, ki bi radi culi kaj več o vojski. Klub bode pogostil navzoče s cigarami in pokrepčilom. — Rojaki, fantje in .d.ekl.eta, ki želite slišati, kaj so vse.ijfišijfautje doživeli, pridite jih poslušat.
—	Poduk v slovenščini za otroke še 'bode vršil cele počitnice v cerkveni' dvorani sv. Štefana in j sicer v dveh oddelkih. Otroci bo-jdo priredili konec počitnic šolsko zabavo, igro s petjem, in dekla-macijami. Stariši, ki žel# pošiljati s^oje'otroke v to šolo, naj jih priglasijo vsaki dan po sv. maši ob pol devetih zjutraj.
I — TploVadni odsek bodo tudi imeli otroci črez počitnice in 'učili se. |?odb telovaditi vsak teden trikrat v prostorih mladeniškega kluba.
"Fife and Drum Corps" bando bodo pa začeli takoj, ko bode mo goče preskrbeti učitelja.
—	Podpredsednik mladeniškega kluba g. John Petrovčič je prebil svoje počitnice 11a Willard, Wis., na farmah. Vrnil se je. zdray in čvrst nazaj. V Willard je odšlo še več naših rojakov, tako da je Willard nekako letovišče chicaških Slovencev.	,
.— Pušeljček za chicaške Slovence, katerega smo natrgali na
■	smetišču "Prosvete", in katerega jim podajemo, da ga poduhajo, Če
•	kaj lepo diši. V veliko hišah naro
■	čajo- ta list, zanimal jih bode to-
>	rej:
•	V št. 150 beremo besede: 'Tam
-	okoli cerkve bom najpametnejši
>	med vsemi ! Tam so sami tepci ta
-	ko ali tako" (namreč tisti, ki v , cerkev hodijo). "Idite miša jest!"
•	"Med takimi cepci, ki slišijo tra-
>	vo rast in pl.anke žvižgat ob dva 1 naj stih opoldne." "Tam bi se nalo
1 vilo par starejših cepcoy," "Da
> ■
_>odo osla jahali na binkoštno nedeljo".
Vidiš, dragi Prosvetar, ki za drag denar naročaš ta list, da tc nide v tvojo hišo zmerjat s "cep-:i". Da, prav imaš, .Korl, "cepec" fda rabimo njegov pristno fijakar ;ki izraz) je vsakdo, ki si ža drag Jcnar naroči list, da ga hodi zmerjat. Samo cepec je zmožen tega. Moder človek nikdar. Katol. Slo-' venci, le še naročajte take liste, da vas bodo zmerjali v lastni hiši za lastni denar. Korl, le po njih !
—Jožef Mihelič, nas vrli vojak, je ostal v službi strica Sama kot vojak in nas je te dni zapustil. Bil je dalje časa 11a francoskem. Mihelič je izvrsten fant, kakorš-nih'je malo. Ko je bil sedaj na počitnicah, bil je vsak dan pri sv. maši in po večkrat na teden pri sv. zakramentih. Da, takih-le fan I tov nam treba. "For God and for 1 country" je moto vsakega prave-; ga vojaka U. S. A. — Sploh naši [ slovenski vojaki v Chicago so (ic v veliki večini skazali kot izvrst ni fantje, nevstrašeni vojaki, pa tudi kot pošteni katoliški fantje, da je na nje ponosna cela Naselbina. Tako imamo na pr. tri vojake, ki skrbe za dečke pri nedelj ski službi božji. Zbero jih v dvorani, peljejo skupno v cerkev in tam nadzirajo, da je red. To so John Petrovčič, Andrew Ogr'111 in Mike Železnikar. Čast vam, fantje! Večina vsi so člani našega kluba, kateri še niso, upamo, da se nam bodo pridružili prav kmalu, da bomo imeli v klubu združene vse naše poštene slovenske fante.
— Glede zabojev, katere smo poslali v dotnoyino potom Jugoslav Reliefa v Chicago, je povedal , kongresman Sabath to-le : Razni . nasprotniki Jugoslovanov so sku- ' šali vse, da bi preprečili, da bi vlada Združenih držav v zadnjim 1 trenutku ne dovolila zaboje po-Jslati v Evropo. Mr. Predovič se J Jo pa zatekel k več vplivnim kon-gresnvanom, tako tudi k njemu,
i-rTr,Sabathu., Ti so se zavzeli za stvar in premagali vse težave in Jnasprotstva in tako so zaboji 6d-šli pod ameriškim varstvom v Ev 'r.opo in danes morajo biti že (!) v Evropi, če že ne v Ljubljani", i Tako nas ni nič sram, da smo ("kištarji". Obžalujemo samo, da .nismo bili kištarji že.preje. Kobilco solza bi bili obrisali doma in ikoliko bede, pomanjkanja in gla !du bi bili odvrnili in koliko hvaležnih src naših domačih bi nas blagoslavljalo. Mr. Predovič pa, ki je- izvršil vse to velikansko^ de lo tako hitro in s tolikimi težavami, zasluži naše priznanje!
Vsi kištarju bodo pa kmalu za čeli dobivati zahvalna pisma dragih iz domovine, njih nasprotniki pa zasluženo kritiko.
LEPA SLAVNOST
V CHICAGO, ILL.
Tako lepega dne naša Chicaška
naselbina še ni imela, kakoršen
je bil 22. junij. Že takoj. zjutraj'
je bila lepa slovesnost prvega, in
slovesnega sv. obhajila. Dvajset
otrok je pristopilo k slovesnemu
sy. obhajilu in 17 k prvemu. Bila
je tako lepa slovesnost, da so
marsikomu stale solze v. očeh. ' i , ' ,
Pred veliko sv. mašo smo imeli dalje slovesno procesijo po cer kvi s 4. blagoslovi. Vsem se je srce tajalo veselja, ko je lepo v redu skoraj tristo otrok korakalo po cerkvi, za njimi presv. Rešuje Telo in za presv, Rešnjim Tele-, som 25 vojakov v uniformi. Zvonovi so jako ubrano pritrkavali, da se je vsem zdelo, dii smo doma v, starem kraju.
Toda, kar je bilo , pa poglavitno, je bila pa slovesnost pozdrava naših slovenskih vojakov-jufta kov, ki so se vrnili iz vojaške služ be domov. Celo slavnost) je priredila Zveza Jugoslovanskih Žena in Deklet pod vodstvom neumorne predsednice IVJrs. ICušar. Cela slovesnost je tako lepo vspe |la, da jo bodo pomnili vsi, ki so se je- udeležili. Dopoldne je bila
vojaška sv. maša. V'slavnostnem sprevodu so prikorakali vojaki v cerkev in cerkveni pevski zbor je zapel amerikansko himno. Nato je domači g. župnik prisrčno nagovoril vojake in jih v imenu župnije pozdravil. jSpominj&l se je onih, kateri se še niso vrnili, zlasti pa dveh grobov, ki krijeta dva junaka: Math. Dularja in J. Verbiščarja. Priporočal jih je v molitev. Častital Je obema materama in jim povedal, naj jim bo v tolažbo, da je stvar, za katero 1 s^a sinova prelila svojo kri, vredna te žrtve. Pri sv. maši so stregli štirje vojaki: Gregorič, Ogrin, Petrovčič in Železnikar, kar je naredilo globok vtis na vse navzoče. Po sv. maši je bila zahvalna pesem.
Drugi del slavnosti je bil po-I poldne. Bil je to slovesen ban-jket v Ceško-Amerikanski dvorani i na 18. ulici. Kar je posebno povzdignilo celo slavnost, je bila navzočnost kongresmana A. J. Sabatha. rodom Čeha, ki je nalašč 11a to našo slavnost prišel iz Washingtona, D. C.
Udeležili so se tega banketa tudi dr. Biankini, Hrvat, Mr. Po-landec, srbski časnikar, Rev. Gregor Vaniščak, podpredsednik čeho-slovaške narodne lige iti več odličnih gostov.
Cel Vspored je bil jako bogato in srečno sestavljen. Najprej so se vsi gostje razvrstili v "mart;", katerega je vodila Miss A. Kozjek v obleki "Kolumbije", skupaj s "stricom Saniom", katerega • je predstavljal Mr. J. Markovič. — Sredi med njima je šla šestletna Ida Pogačarjeva v slovenski narodni noši Za njimi so šli navzoči povabljeni gostje in za njimi slbvenskpin ameriška zastava in za zastavami' naši vojaki iiV naše 'Red CVOšš® iVurske', Cčl marš je bil jako' spretno aranžiran. Sredi marša jt' riaUtopil'a p^edže«lnka Mrs. Ktfšafr • in v imeUiiii Zveze JugoSjl. Žch:<" in Dekle1^^ 'krasnem in vziiteHenem-'^bkwii pozdra vila naše -MVte.^ Soiize/ sb ji silile v oči, ko 'je pozdravljala to vrsto naših VdjakoV, njeno''''m'a^erino srce ji je pa'krvavelo, ker jg sama pogrešala svojega-:širia vojaka — kijc bdšd v vojsko komaj' 15 let star, pa se še h'i vhiil. Kot iz-vežbanca V brezžičnem1-brzojavu. ga stric: SatA še potrebuje:
Pozdravljala je vojake' tako. kakor more le mati, ki čuti! Ni ostalo oko suho v dvorani pri njenih krasnih besedah. Ko se je spomnila naših ubitih junakov, pozdravljala je obe "Gold Star Mothers" iti jim v znamenje priznanja izročila v imenu Zveze krasna šopka 'American beauties'
Nato je nastopila Miss Grego-neft, predsednica dekliške Marijine družbe, in v imenu slovenskih deklet pozdravila fante ir jim v pozdrav izročila velik šo pek vrtnic.—, Nato je godba za igrala -ameri-kansko himno, katere so vsi peli stoje. Nato se je mari nadaljeval in vsi gostje so šli \ spodnjo dvorano, kjer so. bili vs 'prijetno iznenadeni. Dvorana j< bila krasno ozaljšana; mize boga to obložene. Da, kaj takega zmo rejo samo naše chicaške odlične rodoljubkinje, kakoršrte so v naši Zvezi. Naše 'Red Cross nurske,' so se prepasale, zavihale svoje rokave in povem vam, da v, največjem hotelu bi izurjeni natakarji ne mogli tako točno, tako dobro postreči, kakor so ta naša dekleta. Okusna jedila so se vrstila drugo za drugim, da smo se čudili, kako je . mogoče za tako majhno ceno prirediti kaj takega. Med banketom se je nadalje^ val program, katerega je vodil Mr. Ivan Zupan,, urednik "Glasila".— Gdč. Albina Kozjek je krasno.de-klamovala "Našim vojakom v po zdrav". Miss Katy Brajak je pe-)U "When the Blue Star turns to Silver, and then to Gpld". Nato je g. župnik predstavil navzočim kongresmana Sabatha in se mu 'v imenu slovenske naselbine zahvalil. da je prišel iz daljnega Washingtona 11a našo prireditev. Kongresman Sabath je 6ilno veliko storil za nas Slovence. — V skoraj celp uro trajajočem govo-
ru je pojasnjeval pomen sedanje vojske za svetovno svobodo, kaj je Amerika storila za 'tnale narode. Dotaknil se je tudi ligfc narodov iti v ostrili besedah obsodil početje republikanskih senatorjev in kongresmanov, ki hočejo' zanesti prepir radi politično-stran karskih koristi, ko napadajo pred sednika Wilsotia in ligo narodov. Vedo, da je liga narodov nekaj dobrega, pa jo vendar napadajo. Slednjič se je obrnil do naših vo-i jakov in jih pozdravljal. Opozarjal jih je, naj delujejo za disciplino, naj se potegujejo za zvezdna-; to zastavo in naj jo branijo proti vsem tajnim močem anarhistov in socijalistov, ki jo hočejo raztrgati in mesto nje natakniti rde-čo.
Nato je ženski pevski zbor 'Jugoslavija' zapel "Goreujico". Nato je mala Ida Pogačnikova de-kiamovala pesem "Sem slovenska deklica". Pevsko društvo "Lira" je zapelo dve pesmi: 'Ti moj dom' in 'Prijatelja ni'. Mr. Ivan Zupan je v navdušenih besedah slikal, kaj so Jugoslovani storili v tej svetovni vojski za zmago. Navduševal je vojake, nAj. bodo ponosni, da so jugoslovanskih sta-rišev. — Hrvat dr. Biankini je navdušeno pozival k skupnemu delu in k edinosti vseh treh jugoslovanskih narodnih delov. — Opozarjal je na sovražno propagando, ki nas hoče razdeliti in — uničiti.'— Mr. Polandec, Srb in urednik "Srbije" in "Jugoslavije" je pozdravljal slovenske vojake in opozarjal navzoče na sovražno propagando, ki rosi laži o sovraž nih nastopih srbske vojske. "Srb si«? vojske ni več, je samo jugoslovanska". — Rev. G. Vaniščak, podpredsednik Češko-slovaške na rodne lige, je poživljal »vojake, naj nadaljujejo začeto delo, naj patrijotizma ne odložc z vojaško uniformo, temveč naj ga širijo med svojimi prijatelji in znanci, zlasti proti boljševizmu. Želel je, da bi skoraj prišef čas, ko ne bode več ne. Jugoslavije ali/Češkoslovaške, temveč bode ena velika in mogočna Slavija. —
Domači župnik je pozdravil na vzoče vojake tudi v imenu mladeniškega kluba sv.; Štefana in vabil fante, naj se vsi pridružijo temu klubu, da bodo tako skupno delovali, da se naši fantje navdu šijo za vzvišene cilje in ideale na še domovine. "Lepa naša domovina", katero je pela Miss Ema Vol kar in spremljeyala Miss Bar bara Verbiščar. je zaključila lep ' vspored. Cel vspored je vzel precej časa, vendar bil je tako zanimiv, da je le\ prehitro minil.
Čast gre zlasti Mrs. Kušat in odboru, da je bilo vse tako lepo urejeno. Po uradnem delu razvila se je živahna plesna zabava v j zgornji dvorani. Cela prireditev ' je bila nekaj, česar naša naselbi-| na še ni videla in kar bede ostalo V živeni spominu vsem, ki so se . je udeležili. Ob sklepu se je sergeant Gregorich zahvalil Zvezi . JugOsl. Žena in Deklet za to kras 110 prireditev in povedal, da fantje tega slavnostnega sprejema ne bodo tako hitro pozabili.
Ta patrijotična prireditev je imela pa tudi svoje nasprotnike. Naš srboriti Vilček, navdušen re publikanec seveda, si je baje prid 110 brusil pete in prigovarjal fantom vojakom, naj se ne udeleže te slovesnosti. Nekateri so ga baje ubogali in niso prišli. Velika večina so se pa pokazali prave ju nake, ki se niso zbali kajzerja Wilhelma "over there", še manj pa našega Wilhelma "over here", temveč so prišli, čeprav se je Vil ček jezil. Ta mladi "junak" je tu di pisal odboru pismo, ki mu dela čast, katerega bomo pri priliki priobčili. Ta fantalin niti toliko ne ve, kaj je vše Zveza Jugoslov. Žena in Deklet Storila, da je pomagala "to win the war". Zato mu svetujemo, naj lepo miruje, ker drugače bode skupil, kar mu ne bode ljubo.
Zveza Jugoslov. Žena in Deklet je pa lahko ponosna na svoje vspe lic pri tej prireditvi! Čast tudi chicaškim zavednim rojakom in rojakinjam zii obilno udeležbo pri
tej slavnosti.
Kolikor je nam znano, je bila t« prva taka slavnost- med Slo-vcnci v Ameriki. Prva-je'naša na sblbina priredila ta slavnostni po 2(lrav svojim vojakom - junakom.
Slava ti, dična Chicago! j Slava Vam, dični chicaški fan-Jtje-junaki!	,
■—-—o. .......
CLEVELAND, O. — The Cleveland Plain Dealer z dne 28."junija je prinesel novico, da so v Collinwoodu aretirali več socijalistov. Med njimi so tudi trije člani S K Z. :• John Zupane, 32 let, 15707 Waterloo Rd., predsednik socialističnega kluba, Paul Žele, 32 let, 12J3 E. 173rd St., finančni tajnik, in John Gor-jaiic, 28 let, 143.19 Thames Ave., blagajnik. Policija je. obveščena, da imajo ta večer zborovanje na • 11605 Waterloo Rd., kjer ima ta klub svoje seje. — Seja je bila na menjena za predpripravo 4-julija za demonstrantsko parado, katero namerava rdeča garda prirediti. Vse pride počasi na vrsto, tudi Clevclandski socijalisti. Kaj neki čaka direktorij (SND.), da pusti socijalistom notri zborovati? Nobena dvorana jim ne bo dovoljena za zborovanje. John Grdina se je sam osebno izrazil: jaz vam dam dvorano v najem pod pogojem, da mi prinesete od mestne vlade dovoljenje. Ta večer se je tudi vršila seja nekih Litvincev, (rdečkarjev), ki so zborovali v Knausovi dvorani. Ker sta gosp. Knaus in L. Schwalb-odsotna iz mesta, je prišla policija k Mrs. Knaus s pozivom, da jim naj ne pusti zborovati, drugače bodo njo in vse skupaj aretirali. — V Bir-kovi dvorani se je vršil shod, pri katerem je govoril Kerže iz Chi-cage. Tudi tukaj bi bilo treba nekaj policajev, da se te blufarje iz-žene, kamor slišijo.
—	Kakor poroča The Cleveland Press, se prične s 1. julijem zrač na pošta med New Yorkom in Clevclandom. Vožnja, iz New Yor ka v Cleveland bo trajala 4 ure.
Angelica Kratijc„ hčerka tukajšnjega rojaka, ki ima svojo obrt na 1113 Norwood Rd„ stara 5 let, je zavžila "Copper Polish" misleč, da je mehka pijača. Pelja li so jo v bolnišnico, kjer je po tekih mukah umrla. Nesreča nikoli ne počiva.
Poštni ravnatelj Murpliy je dobil že. nad joo prošenj od oseb, katere bi se rade peljale z letalcem, ki vozi pošto iz Clevelanda v Chicago. On se je pa izrazil, da država tega ne dovoli, dokler u-radno rabi zrakoplove.
—	Hranilnice iz ročnih granat! Uncle Sam jih je naredil iz 15 mi lijonov ročnih granat, katere je itnel v času, ko je bil mit podpisan. Od 1. julija se prične kampanja za War Savings Stamps in bodo v ta namen rabili hranilnice. Vsak dobi eno zastonj, kdor proda ali kupi za $100 W. S. S.
—	Zastopnik S.N'Z. poroča iz Švice,, da je od tam na poti nad 200 pisem iz domovine za rojake v Clevelandu.
—- Zadnji listi iz Jugoslavije so že tukaj z dne 4. junija. Jako I hitro za te čase, ker se niso mej e |vse odprte.-	,...k.
''" .1 -TJ-,,-..
PISMO IZ DOMOVINE,
katerega je dobil Fr. Hudovertiik
od svoje sestre iz štajerske.'
Zg. Bistrica, 31.maja 1919 Preljubi moj brat:—
Kako dolgo je že, odkar sem Ti zadnjikrat pisala! Potekla so že leta, in vendar sem še dočakala to veselje, da sem dobila zopet od Tebe novico, da si (še živ in zdrav.
Misbla sem, da si kje v Vojni tned Amerildmci v Evropi. Anika je dobila od Tebe dva pisma, danes pa jaz iii Ludvik en 'par raz-Igltdnic, katere si poslal, kakor ■ tudi časopisje, katerega z velikim zanimanjem beremo.
Anika je sedaj tukaj v SI. Bis-: trici vslužbena na pošti že od de : cembra meseca, ker v Ljubijan i ni mogla izhajatujadi velike dra 1 ginje. Na ljubljanski pošti so od i stavili vse Nemke.
I Ali. dragi brat in Fanny, ne vem; kaj bi Varna pisala. Cele knjige bi lahko napisala, kar smo vse groznega doživeli. 'Ako bi ne" bilo konec vojne, bi bili vsi po-.-rnrli od glada in slabe hrane.
Že lansko poletje nismo dobili • nobenega mesa več za kuho, samo v mestu so. ga dobivali nekaj dek na osebo za-celi teden,'mi na deželi pa nič.	;
Sam krompir in zelenjavo sinoi jedli, moke malo, kruha malokdaj I črnega, skoraj iz samih otrobov. I Kako smo bili lačni in oslabeli že ;• dostikrat sem že rekla, da bi1 I imeli tiste ostanke sedaj, katere5 smo v Ameriki tja zmetali !
Zdaj pa hvala Bogu, koruze in moke dosti, samo draga je še> Micka je morala umreti od samega stradanja (v Ljubljani), vdova s penzijonom, ker ni bilo ml«t ka ne nič za dobiti.
Dragi Frank, kako si dober, da nam pošlješ živež! S kakim vese Ijem pričakujemo zaboja, ker rila in prave kave že dolgo ne poznamo. Sedaj se dobi riž po 24 kron kilogram. Kadar zaboj dobimo, Ti sporočim in se zahvalim. Po-,, sebno nam boš ustregel z usnjem in podplati, ki smo jih vsi potrebni. Zadnjič sem jih Aniki k'u pila v Ljubljani, sem dala zanje 185 kron in v 6 tednih so bili str gani. V jeseni sem bila bolna za" iufluenco, katera je tukaj zelo razsajala.
Posebna sem skrbela za živije-., nje Slavkota v vojni. Ko je bil star, 16 let, je bil pri Gorici zasut od neke mine, takrat ni bil hudo ranjen. Potem je bil v častniški šoli in 17. leta je moral zopet iti 11a italijansko fronto. Junija je bil pri Piavi težko ranjen, ako bi ne bil tako močne narave, bi bil gotovo, umrl, ker je veliko krvi izgubil. Tri dni je visej med življenjem in smrtjo, takrat so mu vzeli levo oko, desno roko je imel zlomljeno in družili ran 20. Dose-daj je bil v Ljubljani v bolnišnici, maja je bil doma na dopustu, in sedaj je šel zopet k vojakom. Taka jeza me ima, da je moral svoje zdravje in oko zgubiti zavo 1 jo teh 'Nemcev, kjer je bil hujši boj, tja so poslali Slovence.
Ta vojska mi je vse vzela, trgovino sem že leta 1918. zaprla, ker ni bilo nič več kaj za prodajati. V pismu me vprašaš, če senv se podpisala za. Jugoslavijo ?. Tq se razume, jaz in Nikica: Amkj| se je skoraj editla od poštnih spodičen podpisala, ker je bila korajžna in se ni bala avstrijske vlade. f
Sedaj se bova z Auiko preselili ^ ker imamo težko stališče med tukajšnjimi nemčurji, ki nas po, strani gledajo, ker so jezni, da. so zdaj Jugoslovani jia krmilu. $e gre jim v glavo, sedaj je Slovenec za. župana in tlioj brat Ludvik je za občinskega tajnika.
Spomladi sem bila v Velikih Laščah. At'a so še živi, veliko so, mogli prestati v tej vojni s to-majhno penzijo. V Laščah je zelo dolgočasno, dosti jih je pomrlo. Umrli so: Srpan, Jože Virant, Polde Šega. Pucelj je doma. Bil je celi čas v vojni pri vojakih.' Šega Polde je padel v vojni in ga., Ana se je poročila z Matetovim Johanom. Pri Somrakovih se je Mici poročila in prevzela vodstvo. Sedaj pa končam moje pismo, ~ drugič dobiš zopet dolgo pismo.
Anika bi rada izvedela novic i* Clevelanda, ker še zmerom hrepeni po njem.
Kadar pride zaboj, Ti takoj sporočim. Tudi druge ženske hodijo mojega brata Ludvika izpra sevat, kedaj pridejo zaboji, ker1 j« bilotukaj v časopisju, da bodo sorodniki poslali domov živež i t Amerike, ker so nekateri otroci' res tako ubogi in izstradani. Bog Vam poplačaj Vas'trwi.
'Srčne .-pozdraVe '^f lja'sl -Jf
Šaveand
Succeed
ODGOVOR SLOV. REPUBL.
ZDRUZENJU.
:■»; __
■ Tiskovni urad SRZ. je v svo-|| jii' glasilih objavil dolgovezen na , l»ad na "monarhiste", predvsem y )ra dr. Marušiča in na mojo ma-* lenkost, na podlagi članka Don Ni k a Grškoviča v Jug. Svetu od "•I i'?, junija. Če bi bil želel, da osta |i ne stvar prikrita, da bi gospodje ^ v Ghieagti tavali po temi in mogli j j samo ugibati, bi gotovo ne podal ''tone izjave; če bi se bil pa hotel |jj "prati" in olepšavati Svoje deja-■ nje; bi tie bil prostovoljno prevzel '. VSC odgovornosti nase. Moja iz-I javil je bila dovolj jasna,da jo ltio > rc-vsakdo razumeti in ne potrebu-nobenih 'dostavkov, medtem |jjico bodo za komentarji.- skrbeli «--red niki glasil SRZ.
Oni, ki nimajo poguma, da bi odgovarjali za svoja dejanja ali ki hočejo postaviti sattiega sebe . v boljšo luč in se s teiii prikufnti komu, se skrivajo za hrbte drugih : jaz za svojo osebo nočem pripraviti gospodom v Chicagu veselja, da'bi zopet kovali za sebe 'kapital, kakor se je to pripetilo v zadnjem času ponovno, češ: glejte jih. taki-le so med seboj ! Priznati še jim namreč mora, da so prebrisani politiki, ki znajo spretno izrabiti napake dru: ■gih, da zakrijejo svoje lastne. S; spretnim podpihovanjeni netijo: razdor med narodom, da žanjejo, od tega sami dobiček, razumejo-, pa tudi dobro, okoristiti se z oni-, mi, ki se jim ponujajo, da jim da jo potem, ko jih več ne potrebu-jejo^.a dosego svojih namenov, neprijazno slovo. Takih slepih o-; rojili j. ki morajo služiti njih name riont, imajo veliko, le žal. da so dotičniki vedno prepozno uvideli, . kam jih je privedla in kakšen sad je vodila njih dvoreznost.
Gospodje v Chioagu se gotovo' že spominjajo vprašanja -dr. Marušiča na konvenciji SRZ. glede ovadb na State in Intelligence De .•partment v Washingtouu od stra ni članov eksekutive SR'Z. Ovad (ba je bila tedaj naperjena ne proti posameznim osebam, temveč proti vserti, ki so se od prvega po čefka borili -/a osvoboditev Jugoslovanov izpod1 avstrijskega jar-.-.ma, V zadregi je tedaj g. Kristan bagateliziral to zadevo, češ, da je bila to čisto nedolžna-stvar, da ni imel nihče slabega namena in d-at "tudi ni nikomur škodilo. Neposredno gotovo ni imelji ona ovad1 ba tiikakega učinka, ker so gospo , de ovaduhe preveč dobro poznali kot — republikance-; škodovala pa je v Zvezi z drugimi faktorji jugoslovanski stvari pri ameriški vladi. Mnogi senatorji in koiigres v niki, pa tudi visoki ameriški državni uradniki, ki so prihajaJi po* informacije v jugoslovansko pisarno, so se ponovno izražali, da je največja zapteka priznanju Ju goslovanov od strani Amerike njih nesloga in strankarstvo.. Ena Stranka.pobija drugo, vsaka izmed njih 'pa hoče 'veljati za resničnega predstavnika celokupnih narodnih'Ciljev. Kako pogubonos-rio je za nas, da niso bili Jugoslor vatii izpod bivše Avstrije priznani že ined vojno kot nprod, ki ima1 svoje zastopnike v zavezniških državah, pa naj bi bil ta zastopnik kdorkoli. se vidi šele sedaj popolnoma, tako iz našega •zunanjega, kakor tudi notranjega / položaja. In to je poleg megalo-manskega Pašiča 'zakrivila v veliki ntert eksekutiva SRZ., ki je . s svojim razdifanjem in hujska-■njt.Mii, najbrže nehote, najbolje po. spteseVala -Pašičevo imperijalistič-ho politiko. Delovanje se ne so-, di po tem. kako kedo kriči, nego po sadovih, katere je dosegel, in ti so za SRZ. zelo klaverni, jugoslovanskemu narodu pa so neizmerno več škodovali kot koristili.
. ■V'.nekem drugem'razglasu izjavlja SRZ., da ne potrebuje nobenih poukov od moje Strani, ni-, ti kabelgramov iz Pariza, češ, da, je SRZ. vedno izpolnovalo svoje; dolžnosti, in dti tudi ve, kaj ima storiti. Zaradi tega tudi niso glasila^ SRZ. priobčila onega kabel-
: V,-" .' ■ '	-■ ;,;V ■ ' 'i
grama,' v katerem je bil opisan o-, bupni položaj jugoslovanskega vprašanja.
Gospodje v Chicagu so postali prevzetni. Pred šestimi meseci so se mi uredniki Prosvete, "lajli"-žurnala • eksekutive SRZ., žahvar Ijevali za vesti, katere sem jirii' pošiljal, ter se celo ponižali taW globoko, da so nad vsakim člam' kom in nad vestmi najavili vir, namreč; Jugosl. Čas. Urad, Washington. D. C. ali pa: izVirnd 'poročilo Jug. Svetu. Danes pa sri čutijo tako močne, tla si upajoj hraniti svoje čitatelje s pol leta: starimi vestmi', da jih tako bolje: pouče d položaju v domovini, j medtem ko inia SNZ. že liste iz j Stare' domovine od 3. junija. Ni čuda tedaj, da se znajo ravnati in podvzciti tudi korake, ki so potreb ni, samo to je vrag, da je bil položaj v "decembru * lanskega leta za Jugoslovane veliko ugodnejši, kakor pa:je sedaj. Morda pa se tudi boje, priobčevati te vesti, ker so v njih razkrinkani njih. sodrugi v starem kraju, ki delajo proti 1 vojaški sili države in proti oboro; žcneinu odporu proti Nemcem in Italijanom. Mogoče je pa tudi, da pričakujejo izvirnih vesti od svojega •odposlanca, kakor je enkrat tU}javiia Enakopravnost., da jim' bo pošiljal kabelgrame, toda ta njih zastopnik po njegovi lastni izjavi nekemu prijatelju niti ust ne sme odpreti v starem kraju, ker noče" ljudstvo ničesar slišati
0	boljševiškem nauku.
1	SRZ. povdarja dalje, da je ponudilo roko za složno delovanje, da pa so bili ravno "monarhisti", ki so to zavrnili z besnimi napadi. K^ko milostno! Prišli so s ta kini predlogom —" po raznih pred pripravah od obeh strani — na dan šele tedaj, ko so potrebovali Jugosl. Narodni gvet v Washington u, da bi jim i?poslaval dostop k vladi. G. Kristan pa se morda še spominja, da sem mu koncem marca ali začetkom aprila 1. 1917, ko še ni bilo niti SRZ., niti zloglasne Krfslcc deklaracije, pisal .vJ imenu Jugosl. pisarne, da bi se sporazumeli za složno delovanje v nekaterih točkah, odgovor pa je bilk molk. Kmalu zatem sem pisal tudi KrjJetu, ki se je sam pritoževal nad osebnimi napadi po slov. listih, da naj bi medsebojni, prepiri prenehali in se .pričelo res no- delovali odgovor od strani Kržeta je bil molk, od strani Pro, svete in ostalih listov pa še bes-nejše napadanje. Na ustanovni konvenciji SRZ.-sem istotako govoril za vzporedno — ne skupno —delovanje obeh strank, ter napi sal pred in po konvenciji par član kov v tem smislu, odgovor je bil 'zopet molk, izzivanje in sumniče-nje. In na zadnji moj poskus je odgovor zopet zafrkavanje in zavračanje, potem pa imajo še pogum trditi, da so člani SNZ. in 11 je glasila preprečila vsako složno delovanje.
Uredništvu Prosvete pa tode v album na njega zlobno'*za vi j arije: V času, ko se je "chief editor" Prosvete kot internacijonalec bo-: ril proti ideji narodne osvoboditve, proti,?,organiziranju narodpo--obrambnih organizacij, ko je videl glavno potrebo v organiziranju vi-politične in podporne organizacije ter y boju proti 'farjem', in ki je \>6 izjavi njemu najbližjih oseb-: še danes interuacijorialec, kine-da za slovenski in jugoslovanski narod uiti piskavega oreha, se je oni, katerega zmerjate z "monar-. histotn" in hinavcem, ^potegoval-z Vašim sedanjim glavnim stebrom v Clevelandu vred za idejo .jugosl. republike. Miriavei pa so-oni, ki pravijo, da so se vedno bo rili z-4 s.yobodo jugoslovanskega naroda in proti Ifabsburžauom, pa so se bali v svobodni Ameriki pokojne Avstrije ter prepovedovali svojim pristašem pristop v obrambno organizacijo pod pretil ju izklučitve iz stranke, ter oni stebri SRZ., ki razlagajo v pri vat nem razgovoru svoje prepričanje o potrebi jugoslovanske monarhije. Sapient i sat!
-Ivan MoŽina.
SLOV. NARODNA ZVEZA V M FRA'NCISGU.
Na poziv iz glavnega urada SNZ. v Clevelandu se je večina nje podružnic odzvala, da so priredile protestne shode proti itali-j a irski pohlepnosti ter italijanski iir nemški okrutnosti napram našim rojakom v starem kraju. Ka-belgrairii. katere je. prejela SNZ. v zadnjem času, so natančno orisali obupni položaj v Jugoslaviji ter trpljenje našega naroda, tcilco da je moral čelo najbrezbriznejši naših rojakov priti do prepričanja, kako potrebna je naša pomoč. V osvobojeni in zjedinjeni Jugoslaviji so pač vsi edini, in složni za tiajodločnejši odpor, ali na zasedenem ozemlju je zadušen vsak 'glas našega naroda, tako da prihajajo na mirovno konferenco samo italijanski glasovi, ki posta-jain toliko glasnejši, čim bolj se j bliža odločitev. Zaradi tega je to- i h ko bolj naša dolžnost, da poučujemo 'zavezniško javnost in me-rodavne kroge o, pripadnosti tehi krajev, katere iniajo Italijani'zasedene, in ])rotestiramo objednem proti italijanskim spletkam in grozovitostim. katere, izvršujejo nad tamošnjinv prebivalstvom.
Tudi člani podružnice "Slovenska Svoboda" Št. 26 SNZ. v San Fraftciscu so priredili na dan 30. maja tak protesten shod. i\a ka tefeni so bile prečitane zadnje br zojavke iz Pariza ter razložen po ložaj 11a mirovni konferenci in v domovini. Dasi je bil sklicati shod z veliko naglico, ter ni bilo mogoče razviti velike propagande in agitacije, vendar pa se ga je udeležilo lepo število Slovencev ip nekoliko 'Hrvatov iz Dalmacije, ki So najodločnejše protestirali proti temu. da, bi postala Dalmacija italijanska last. Z velikim 0-dobravanjeni in soglasno je bila sprejeta 'naslednja resolucija, ki je bila poslana preds.edniku \Vil~ sonu potom kabla v Pariz: "II is. Excellency -'-
Woodrow Wilson,
President of the U, S., Paris, France. 1
Fifteen hundred Slovenians of San 'Francisco and Oakland assembled 'Memorial Day in this city unanimously adopted resolu tion imploring you to apply the ivrinciple of self-determination "to.: Slovenian people. Being the natives of I stria, Gorizia, Carniola, Styria arid Cffrinthia, now mostly American citizens, we protest against, aiiy occupation of oiir lands by any foreign power. Adding our voice to the voices of our brethren in-Croatia, Dalmatia and otfi'er Jugoslav lands Ave Wish to be freed and united within oiir natural ethnographic boundaries arid work out our own destiny, free from any foreign yoke. We are fully determined to attain the ideal of our complete freedom and unity arid we repose our trust in the unquestionable fairness arid justice of your Excellency. May Eternal Providence guard you in the momentous decisions you -are about to make." !
Stroški za to brzojavko so bili pokriti s prostovoljnimi , darovi, ki so bili nabrani v dvorani. Daro Vali so po $5: J. Frančich, Josip Stariha. Anton Shukle, Martin Shttkle. Frank Ranil. Thomas, Vladich, Anton Lucli; po $3: Jo-, sip Fabjan. krank Abe, John Žlo gar; '$2.50: John Kramer; po $2: 'Tolln Tudor, Josip Rauh. Josip. Somrak, John • Kremesec, Joftn Shukle. Leopold Beličič, Frank Sknbec: po $i . 50: John Raueh. Josip Pericich. Anton Boben, Jo sip Sokolich. J.ikob Špbar, Josip Klemene. Josip B ari čli,:Ku zrna, Zaninovich, Peter Videtich. Pet. Laniut,.John Škof, 'Leo Majdičli, Anton Šuštaršič. .John B-rajkovič, Anton Ttihtan, John Starilia. Martin "Slane, John Rus, Ivan Cucuiich. Rafael PBkUlich, Josip Lanfpe, John Dojinovich, Josip i Boben; 50c: Frank Dragovan. t-, j Nfabrnna svotn ,znaša $$4, od kale jre se je porabilo za k.a,belgrarii $55.10, za letake pa ^.25, preo-
stanek $26.65 se bo porabil za kak domoljuben namen. Hvala vsem zavednim rojakom, ki so prispevali tako radodarno v ta namen, kakor'tudi g. Martinu Go lobiču, ki je dal clvorano brezplačno na razpolago.
Rojaki, zganite se in, delajte, dokler je še čas; protestirajte naj odločnejše v vsaki naselbini proti italijanskemu imperijalizmu in za naše pravice, tako da bomo preupili podkupljene italijanske glasove iz zasedenega ozemlja.
M. Š.
———o-—-Foreign Language Government Information Servicc
Jugoslav Bureau.
KAKO NAJ SE OBNOVIJO
ZAPADLA VOJAŠKA ZAVAROVANJA?
V .smislu jako liberalne nared-. be od Treasury Department more vsak bivši vojak, katerega vojno zavarovanje je izteklo,, postaviti isto tekom devetih mesecev po zapadlosti. Sledeča ptravila o-značujejo, kako naj se zavarovanje obnovi in kedaj se zahteva zdravniški pregled.
i. Za.-slučaji da ni bila'premija več vplačana od dneva, ko je bil zavarovanec odpuščen iz vojske:
a)	A ko ni preko treh mesecev, kar je bil zavarovanec odpuščen, se zavarovanje obnovi, ako jedno stavno vpošlje zapadlo premijo, pod pogojeni, da zavarovanec še ^•edno živi. Za tako obnovljenje ni treba posebne prošnje niti zdravniškega pregleda.
b)	Ako je zavarovanec odpuščen že preko treh mesecev, a manj od devet mesecev, se obnovi zavarovanje, ako se dotičnik na-Uaja v vsak tako dobrem zdravju, kakor se je nahajal za časa, ko je bil odpuščen; to mora navesti v svoji prošnji in ob enem vpo-sla\i zapadlo premijo.1 Zdravniškega pregleda: ni treba;
o) Ako je bil zavarovanec odpuščen pred i. j;i,nHftrjeni 1919, more obnoviti - zavarovanje kadarkoli pred i, 30- septembrom 1919 pod iiSt,iini pogoji, 'navedenimi xv zgornji.-, točki.
2..Za slučaj,. da .je zavarovanec izplačal vsaj eno ..premijo po svojem izstopu iz-vojske, a potem'ni več; pkičal:
a)	Ako je'zaostal v plačevanju manj kakor tri mesece in se nahaja v vsaj tako dobrem zdravju, kot tedaj ko je zavarovanje izteklo, niore obnoviti isto brez zdrav niškega pregleda," ako vplača vse zaostale 'premije.
b)	Ako je zaostal v plačevanju več kot tri mesece, a manj kot 9 mesecev, more obnoviti zavarovanje, ako se dotičnik nahaja v vsaj tako dobrem zdravju kot za. časa odstopa, kar mora navesti v svoji prošnji in priložiti zdravniško spričevalo in zaostale premije.
3. Ako je bilo zavarovanje formalno izbrisano, se more obno-, viti ob enakih pogojih, kakor zgo rajv omenjeno.
Ako zavarovanec noče ali ne more nadaljevati plačevanje za celo vojno zavarovalnino, ki jo je imel tekoni vojaške službe, more obnoviti zavarovanje le za del te svote, ;j-li ne za mAnj kakor $1000. Premija se vedno vplačuje vsakega prvega v mesecu -ali vsaj te kom dotičueg-a meseca.
Premijo treba plačati s čekom, draftom ali money orderom, ki naj bodo naslovljeni -na: Treasurer of the United States, •— dočim treba pismo nasloviti na; Premium Receipt Section, Bureau of War Risk Insurance, Washington. I). C
Ztivaroval 11 i urad prosi vse bivše vojake, naj v dopisovanju-z istim ne piizabijo izn esti: .
1.	.Popolno ime in priimek in točni in -popolni naslov.
2.	Vojaški čin (ša-ri.o-) za časa, ko se je zavaroval. . f
3.	Vojaško ali mornariško orga iiizacijo, h kateri je i!oiij čas spadal.
4.	Vojaški "Serial - Ninuber", : -;|ko .j«> -v vojski.
5.	Število 'zavarovalne police, ako mu je z 119110.
Ako dotičnik to stori, .potem bo njegova stvar hitro rešena.
Opozarja, se vse zavarovance, ki imajo priliko obnoviti zavarovanje, da ako zapadla zavarovalna premija ni vplačana do konca meseca, ko je zapadla, zavarovalnina ne bo izplačana v slučaju Smrti, če zavarovanje ni bilo obnovljeno. Treba plačati svoje pre mije redno in ob pravem času. — Ne zaostanite!
--o-.-
IZ URADA AMER. JUGOSLAV RELIEF, NEW YORK.
Velika pošiljatev obleke za Ju goslavijo je bila poslana iz sklad niče na 720 Greenwich * St. Pošiljatev je v rokah Rudečega križa. * * *
Dar $110,000 od United Steel' Corporation kaže, da Se veliki de I lodajalec zavzema za prijatelje in sorodnike svojih delavcev ter je ob enem dokaz, da je American Jugoslav Relief vreden vsega zaupanja.
>|t *
$30,000 je darovala Hrvatska N&rodna "Zajednica iz Pittsburga-.
v Petinsvlvanji.
*. # *
American Jugoslav Relief je poslal za hrano Jugoslovanom 11a
Hooverja $219,000 do danes.
* *' * ^
Iz poročila American Relief Ad ministration od 28. maja se vidi, da je ta organizacija storila vse, da olajša trpljenje siromakov, posebno skuša pomagati otrokom. V zveži z raznimi organizacijami za pomoč in prehrano otrok skuša A. Ri A. po svojih zastopnikih pomagati, kolikor jim dopušča finančna zaloga. S tem seveda ni pomagano vsem otrokom, temveč le malemu delu. Da bo mogoče pomag'ati tudi drugim, moramo imeti več sredstev, kar pa za visi od darežljivosti posameznikov.	1
Vsi čeki in denar naj se pošilja na 'Guaranty Trust Co., 513 Fifth Ave., New York City.
"——o- '	;
BOGATA AMERIKAMA ODPRLA KAVARNO V POMOČ JUGOSLOVANOM.
Baverly, Mass., 26. junija.. (Iz N. Y. World.) — Na posestvu Henry Klay Fricka iz 'New Yor-ka je odprla Miss Helen C. Frick kavarno v podporo jugoslova-j nom. Včeraj je bila napolnjena z 1. gosti, med katerimi so bile bogate in odlične dame. Mrs. John Heard Jr. je nadzorovala postrež kinje. •
—o— Novice iz Jugoslavije.
(Nadaljevanje s 1. strani.)
zvmmmM
1HADIOR0SK1I SLOVENCI,
G. dr. Janko Hočevar iz •'Celovca. ki so ga Nemci internirali iji se je sedaj vrnil iz internacije, je podal o divjaštvu Nemcev nad Slovenci naslednje podatke:
Se pred izbruhom zadnjih bojev na Koroškem so se Nemci pri pravljali z vso silo na napad na naše,,ali kakor «0 rekli, na izči-šče«je "iierazdeljive" Koroške od jugoslovanskih vojaških druliali. Zato -so prav znatno z artiljerijo in z moštvom ravno zadnje čaSp pred našo ofenzivo ojačili celo frorito proti Velikovcu. Na poti z Dunaja je pa bilo v onih dneh (pred 27. aprilom) 6 velikih mož narjev 30:5 cm 111 20 nliliometov. Možn-arje so nameravali p'ostaviti ob zapadncm bregu Krke.
S teriii ojačenji so nameravali v kratkem napa-sti naše, postojanke v' treh-smereh :"iz Tinj preko ■Dratihofen čez -Dravo, iz Rakolj preko iKohldorfa in severno odtod preko' St. ;Ruperta na Veliko vec.'- Obenem bi druge čete pritis nile iž Labudske - doline.
Priprave Nemcev kažejo, da so
oni hoteli premirje prekfšfti.
Nemci so z našinii vjetinji čast niki in vojaki ravnali^'krrito in proti vsem vojnim običajem.
Tako so na primer v 'Rozu kar ustrelili 3 naše ujete vojake brez vzroka. Tako so poročVirfta ki je poveljeval četi proti L^budu, ujeli, ga zaprli, in ko je bil že za prt, šli. k njemu in ga neusniilje-j no pretepaval'i; nemški nadporoč-nik Grenitzer iz Spod. D'ravogra- I da ga je tako klofutal in bil po | glavi, da mu je izbil zobe, da so i kar vuu leteli; revež je od bole- !
v .	i. '	.	j
cm klical, naj ga vendar ustrelijo. Sedaj leži v Volšpergii.'
Nekega našega vojnega kurata,-ki je pa bil oblečen v iiniformo iKidporočnika, so ujeli pri Veli-'kovcu in ga s.3 ali 4 vojaki odve-;dli v Celovec. Drugo jutro'1 so kurata in vojake v Waiseriliauska-serne pod prekini sodom ustrelili, ker so baje pri kuratu našli nekaj kompromitujočih pisem. /
Kaj so .prodirajoči nemški vojaki po osvobodenem ozemlju grozodejstev nad slovenskim prebivalstvom uganjali, je sploh nepo-pisljivo. Kjerkoli jim je kdo rekel, 'das ist audi ein Windischer'/ so istega neusmiljeno pretepali in pobili, ali so pa vrluitega še udr-li v njegov dom in ga docela iz-ropali, izplenili, opustošili in uni čili. Nemški yandalizem je zdaj po slovenskem Koroškem uganjal take orgije,- kakor prej.' v Srbiji, Belgiji in Franciji. Kdor je le ko 1'ičkaj zaveden Slovenec, so ga popolnoma oropali vse osebne, hišne in gospodarske oprave, vse' ga živeža in mrtvega inventarja, in ves plen z avtomobili proč od važali. Najhujša grozodejstva so uganjali v Št. Jakobu v 'R., v Št. Janžu v R., v Sinčavasi, v Velikovcu in okolici, v Železni Kaplji, v Št. Štefanu pri Globa'sriici, v Spod. Dravogradu itd.
Tam so popolnoma razbili S'0" vencem vse domove in gospodarska poslopja, da izgledajo, kakor da so pogorela; še celo vzidane pkvire za okna in vrata so jim ■ ven zmetali.
Ko se in se vozil iz internacije od Beljaka proti Celovcu, ie v isteiri kupeju neniški. topniški' Stotnik, ki je iz Dunaja prišel Nemcem 11'a p( moč, pripovedoval, da je prodiral kot prostak z "Vollcswehr" profi Velikovcu in dalje pa da ie videl takošnjo nasilno in uničevalno ravnanje vp-jakov proti slovenskemu zivlju, da jčnepopisno in da se je moral \ odstraniti, ker ni mogel, več gle-dati.. '
Kako so postopali nemški voja ki proti slovenškeinu civilnemu
•živiju, le nekaj primer:
. „	- , -tiin'-.y.
'Kar na prosto denucijacijo so
obdolžili 23-letnega FrancetaMel lier iz Kanina, da je nosil Jugoslovanom strelivo (kar pa ni res). Odpeljtli so ga iz liii^e pred svO- . jega poročnika ^ ta jim je dejal, naj storijo ž njim, kar jočejo. -— Nato so ga brez vsake nadaljne preiskave odpejjali v bližnji gozdič, ga postavili k drevesu, ga naj prvo ustrelili v trebuh, potem pa še zahrbtno v'glavo od za^aj, .. rr
Mladenič je bil -takoj uirtev.
Istotako so hudobni soseclje na znanih nemškim vojakom nekega |J/-letnega A. Rauter iz Št. Jako-jba v kožu. da je prerezal telefon-: ške žice. Ta jako pridni, polteni in mirni mladenič jim je dokazoval. da on tega ni storil. Vojaki pa so ga'tako zmlatilj, da ni iiiti j naj manjši košček kože zdrave na i njem, so ga z bajoneti ,- zibodli v j vrat in trebuh in mu, zadaj v gla-] vi izbili globoko luknjo. Ta trpin ileži sedaj v Celovcu v neki bol-: niči; nemški 'zdravnik sam pravi, da še ni nikdar videl takega reveža ,k njemu pa ne pusti nikogar.:
Enakih slučajev je premnogo,; a .koroško ljudstvo še-sedaj ne j upa-jih prijavljati in tudi nima nij kogar, komur bi jih naznanilo.
Nemškim vojakom so pri vseh, grozodejstvih pomagali domači! "Nemci in uemčurji.
Najvišjo srditost so pa izvrše--vali proti slovenskim duhovnikom. Vsa župuišča v od Nemcev sedaj zasedenem sloveliskefn o-j zemlju so do zadnjega popolno--nia oropana in izpraznjeni. Ccjo okna in vrata so ižbita, vse kakor ] eno samo pogorišče. Še peči in štedilnike so razbili in odnesli. V Železni Kaplji služi župnišče sedaj vojakom za stranišče itd.
Cerkve po tem ozemlju so vse | oskrunjen«. Št. Janžu1 v R., v Šmilehlu pri Plibcrku, V Libeli-čah, v Št. Jakobu v R. in drugod so nemški vojaki razsuli hostje po tleh in jih ostentativn6 jedli. Odnesli so celo vrsto ' kelliov in morištranc in iste, oblečeni v maš niške obleke in plašče prodajali Okoli. Streljali so-na scihe svetnikov in Marije, plesali po cerkvah \ in- okrog cerkve s kelhi in inon-štraricami v rokah itd. V Svincu (Eberstein) so iz ciborija iz kapele usmiljenih sester v Št. Ru-pčrtu popivali v gostilni. Vseh teh zločinov niti "popisati iti mogoče. Skratka: godil se je nemoteno najhujši vandalizerii ju .največje barbarstvo liad vsem slo-• venskim prebivalstvom jja Koroškem. zlasti pa nad njega voditelji.— Začeli so pa že tudi rdpati pp" nemških cerkvah. Tako so iia pr. od sobote na nedeljo" v St^Ru-pertti pri Beljaku oropali vse cerkvene posode, t:udi ciborij in moti štranco iz tabernaklja s hostijami vred.
'	-o.......'■--
IZMENJAVA BLAGA MED ČE
ŠKO IN JUGOSLAVIJO, i Delegati ce'sko - slovaške jrepu-'blike so prišli te dni v Betgrad, da se dogovore z vlado b izmeni blaga med Čeho-Slovaško in Ju-, goslavijo.
MINISTER PETRIČIČ V ZAGREBU.
Zagreb, marca. — Minister dr. Petričič, ki začasno vodi po-' sle mini*sterstva;za prehrano, pri de nocoj v Zagreb,; da osebno re--ši nekatera vprašanja, "ki sb nastala vsled uvedbe svobodne tr-govine.	........■•'•'•<*•*^ - "
.'MiVii milil in' i »Ki liri' I 'n. Milini. iiiiniVii ■ v, n.
Kupujte Vojne
.Hranilne Znamka!
Ženske trpijo
v^lik'okraf:nezhmnc boie^inc, ki izhajajo iz nerednosti njihovega	'
Severov Regulator.
(Scvera's Reguktor) se po pravici imenpj« ^ženski prijatelj v bo-	'
lezm , ka.m ujegove sestavine so take, ki so poznane, da prav «:	-
cmkujejo in blagodejno -vplivajo na prizadete organe. Trav toivlo	"
se priporoča vsem ženskam, ki	Ceaa ^5)i.n,-5-cenr	>
Zdravilo za prebavo Je veli-'	kokrat
potrebno, da se jemlje poleg drugih zdravil in Severov živ-, ljenški_ balzam (Severa^ Bal-' sam of Life) je poznan -kot tako zdravilo za slučaj raznih bo lečin. Njegov glavni učinek obstoji iz tega. da uredi .prebavne, o'isane ,iiv pozdravj cel isfetem.'"' t:ena 8"5c in 4c da\^ka.
Mrzla kppelj se" velikokrat priporoči; za zdravljenje bolezni, pri katerih ': so prizadete občutljive mr,ene, in-v ta namen naj se dene v vodo Severov Antisepspl (Se-, vena's Antisepsol. V vsak kvart ^ vode, ki je bila prekuhana, -se dene eno žlico te soli.'Cena 35c in -2c davka. ....... " ' "
' ..	..................i-— ■ 1 ) ..........................^	1' i ^
. Sovc.roKa družinska zdravila se prodajajo po vsfih lekarnah. — Zahtevajte Sev erpva zdravila- in ne sprejmite drugih. Ako V^iji jih ni mogoče dobiti v-bližini, pošljite svoje liaročilo naravnost in prilfižltc potrMino sv^to z.Havkoni; -	" ...: .
W. F. SEVERA CO., CEDAR RAPIDS, IQWA .
j & F •,' \V ■, ■ D a h h n a. n'' j^ole^il' ^ . Rev.. M. J. Golob.
Ves(?h me,-da ste se pd,lp£iu: ' sP.r^Ptii;siy?bo;i>ri jpeni", je rp^ • i^e^ Gilbprt. "'iyi.ed tern časom spm; j-inpl j)r.ni^:o,.poučiti.sse o. y<is in i; yeseljep-i. vgni moram priznati, sem le,j)(3l).ro sljšal o v?s. Če.sem ija,šd v vas,tako sjužkinjo, kakor-Šno si želim, vas bom.gotovo, dol-\ go pridrža) v službi."
Nato ji je razkazal,celo Hišo, jo fe pfed^ayil vsej. družini, kot novo " gaspoflipjo, in stvar je bila kon-
K^rplina Everett je tako pr^v/ela mesto gospodinje pri Gilbertu in je .gospodinjila ysem na popolno, zatjovpljnost. Prvi te | den. £e,.gQ<ipqd3r. še, zjpenil ,;>koro lii za ryd, ravnal je pa, z njo nad vse prijavno;,kmalu si je pa za-•;■■"■ čel dovoljevati predrznosti do nje, katere.,je.j>a ona, čeravno uboga, z vso resnostjo zavrnila. Ko je videl, da od te strani ž njo ni nič opraviti, jo je pustil pri miru in fc se-je delal, kakor bi ne bil popolnoma .nič užaljen zavoljo njene zavrnitve.
"Jaz sem vas hotel samo poskusiti, Karolina", ,je rekel, "gotovo .je, da ste to poskušnjo proti • -v^pmij pričakovanju, (lobro presta iivT.%)<o>^le si želim za gospodinjo V svjjji hiši."
,S. temi l|esedaipi jo je .zapustil, pustil pa Udi v njenem,.srcu rsinp, ki j.e skeleja in jo privedja do skle pa, poiskali si novo službo in kakor hitro, mogoče, zapustiti to lii-j šo. Predjto je ta svoj naklep mo-; gla izvrniti, je en večer zopet ob-, hajal šumečo veselico, katere se je vdeležilo veliko število mnogo-v vrstnih Ijjudij.ponosno in. mo^ko kako vite^, se ?ye gibal Gilbert med svojimi gosti, veseleč se čvrstega zdravja.	f . - Bila
je krasna"noč\ ko,.se je ob-: hajala ona veselica., IJolgo še po polneči je vladalo -živo veselje med gosti in skoro se je že novo jutro oglasilo, ko so poslednji gostje zapustili Gilbertovo hišo in v svoji kočiji odrdrali proti domu.
Sluge so prazne steklenice in kupice, kakor tudi drugo namizno opravo ;že. pospravili, in. odšli pO; ; čivat. Tudi noya gospodinja je le-5;.. žala v m,ehkem Morfejevem na-'> ročju v svoji, tihi sobici. Z eno besedo, v Gilbertovi hiši je bilo vse tiho in mirno, le hišni gospodar ni maral še za počitek. Kakor pošast je hodil nernirRP sem in tja po mehki preprogi v črnem fraku in bejeni, globoko izrezanem o-prsniku. Top je bil njegov obraz in iz njegovih izbuljenih oči j je odseval yin^\<i duh. Na obrazu um je bilo čitati nezadovoljnost, vsa veselost razkošnega banketa ga opividno ni. zadovoljila. Očividno se je nekaj nenavadnega godilo ž njim in sam ni vedel, kaj pravzaprav hoče. Zopet in zopet je 'od-prj vrata v svojo spalno sobo, gledal vprto na syojo postelj; zdelo se je, kakor da hoče k počitku. Pa v trenutku se ga je polastil nbv nemir, nova razburje-; nost. Težko sopeč je zopet hodil gor in dol. po sobi. Kaj je, vendar bilo, kar mu ni dalo počitka?
Kdor ima le malo. psihologične ga ali dušeslovnega znanja,, za Ujega bi ne bilo težko odgovoriti.
Gilbert^, človek popolnoma vdan nizki strasti, je bojeval težek boj v svoji notranjosti in v tem boju l njegov, slab genij zmagal. Na-■ klep,.katerega je že davno., skoval.
Imel nocoj spremeniti v črno dejanje, to je bil slednjič, njegov odločni sklep. V sobi je sta-'a pisalna miza'.' Hlastno je odpri ; Predal in potegnil iz njega celo vrsto ključev navezaniji na vrvi-00, in jih s trepetajočo roko hitro Prebiral.
"Ta-le je, ta odpre vsako sobo v moji hišr!"
Iz drugega predala je vzel ma-
steklenico s prozorno tekočino, -Namočil z njo svpj svileni žepni p^ip^i atekjeaico nazaj m
je).	' ■
urno zopet zaprl in zaklenil pisalno mizoHer zapustil sobo. Ko je prišel na hodnik, si je vzel malo električno nočno svetilko in se napotil ..po faznih stopnicah navzgor proti sobi, kjer je počivala Kafolipa. Vse.je bilo mirno v hiši. le tik-takanje velike ure spodaj v veži je odmevalo v nočni tišini., Z glasnimi udarci je ravno naznanjala drugo uro po. polnoči. Gilbert je stal pred vrati Katoli-njne sobe, ki je bila, trdno zaklenjena,
"Če le ni pustila ključa od znotraj v ključavnici", j<j. mrmral sam pri sebi in potisnil ključ v ključavnico, "kajti to bi mi dalo precej posla, predno bi. odprl vrata in prišel do svojiega cilja."
Vendar je bila ta skrb ne potreb na; dekle je vrata zaklenila,.Ključ' pa spravila pri sebi. In tako je Gil .beri dosegel, kar je hotel. Klju-čavnifca je odjenjala — in vrata so bila odprta.
'"Zdaj pa le previdnost!" je .šepetal s? m zase in varno, pristopil k postelji ter položil namočeni ro bec" črez njen obraz, "prebuditi se ne sme, drugače je ves moj trud zastonj."
In ni se prebudila.
Močni vonj tekočine je povzro čil na,deklici, kar je Gilbert želel; mišice v. obrazu so kmalu začele k^z^ti. Živahno gibanje, ustnice so se načele premikati, kakor bi bila hotela govoriti, oči so ostale trdo zaprte in kmalu je bila, v onem stanju, ko človek zgubi vsak občutek in popolnoma ,ne ve sam zase. — In zdaj jo je razkril morilec nedolžnosti in izvršil . ?yoj satanski zločin. Človeško pko ni videlo sramotnega .dejanja, .le y^e: vidno božje oko, kateto,.proden;, tjjdi v najgostejšo temo, .katero vidi tudi v najbolj skrite globine, ysake človeške duše, je gledalp tudi. nezaslišano dejanje zverinskega človeka. Naslednji dan je lila Karolina vsa bleda nt prepa-lena. O njeni običajni veselost! ni bilo najmanjšega sledu, tako da se je vse osobje čudilo nenavadni spremembi svoje gospodinje. Gilbert pa se celi dan ni pri kazal pred njo. Proti večeru ga je sama poiskala v njegovi sobi iti mu naznanila, da namerava n je-govo \iišo zapustiti in da je svoje .reči že pospravila ter je gotova za'odhod. V
"Zakaj pa ne bi dalje ostala pri ■peni ?" je yprafal in se skrbno •zogibal ostremu pogledu deklice, da he*bi morda, ona ppazila, kaj • prikriva njegov nemiren in ne-,3-otOv pogled.
>, "V pretekli noči je bil nekdo v moji sobi'V.je.rpklajpkaje, "in ko sem se prebudila, opazila sem Čudno premembp na. sebi, . vrata so bila odprta, čuden duh je napolnjeval mojo sobo, kratko r.e-peno, nekdo si je dovolil z t^enoj nekaj,, kar še i?ama. ne morem ra,-zurneti in po pravici se bojim prenočiti V tej sobi še eno noč, j zato' vas prosim, da, me odpusti-, te." ...	1
. "Tako me v resnici hočeš zapustiti?"
"Da", je odgovorila kratko pa odločno, "bojim se biti še v vaši, hiši in. ne ostanem za nobepo ce-no.
"Dobro, dobro", je rekel ves v zadregi, ugibajoč se njenemu o-stretnu pogledu. "Ne vem kaj vas /,ene tako .na. hitro od .moje hiše. Pač bi vas postavno lah.kp, prjmp-j-^ai, ostati še dalje pri meni, zakaj kakbr Veste,, se najipa pogod-Jm glasi na štirinajstdnevno odpo-yed,.od ot)eh strani. Pa nisem se Š.e nikoli z ženskami vjedal in" se tudi z vami ne b,«m. Ž& 1 mi, bode po Vas. Vam pa hočem pokazati, ,|<ako si vaišo verno službo cenim, vam ne bodem samo pol meseca še naprej plačal, temveč vam dam vrhtega še .to-le svoto denarja, da si ž njim pomorete, dokler dobite drugo službo."
.?,,{»	v.''.' '/ .').'';	'
'S . '.' i,. . ■ ..	,■■.'■» ■-.'*•-■
Potegnil je listnico, vzel iz nje nekaj Ijankovcev, ter jih dal njej. Ni pričakovala tega, in ker je bi-^iVl^pga,, jih je rada vze.la. Nato je stopil k mizi ter ji napisal od-pustnico, v Kateri je njeno s|už]io ' dostojno pohvalil. Hvaležno je sprejela lepo- spričevalo, ]>o,slovi- ' ,la,se pd njega in o.d ostalega dru ; žinskega ospbja. ter ppprala svpje 1 sty ari in se napotila proti vratom i .spodaj. Gilbert je hodil zaniišlje- j 110 sem in tja po sobi, ko je cul,"; da gi'e že proti vratom, je urno j stopil za njo.	,
"Bodite; srečna !" jo; je ogovoril, "zares nerad vas vidim odhajati in če bodete.kedaj v kaki potrebi, veste, kje jaz stanujem in prepričali se bodete, da imate v meni f pravega prijatelja."
Toliko da ga je' pogledala in tiho, vškprO: neslišno se poslovila, rek 1 »o "Good bye, sir", jjotem pa je urno zapustila to. .njej tako za-sovraženo hišo; On pa je šel znova gor s svojo sobo. s povešeno glavo neprestano hodil setn in tja . ter zaman skušal v d uši ti in poti- j siti svojo užaljeno vest. -
Mislite, da mu je bilo žal ?
Videti je tako. -Njegovih slug eden: mi je: pozneje zaupno povedal, da jg gospodar prve dni po Karolininem odhodu kakor iz tirna hodil od šobe do sobe.	I
.Srp.čen, trikrat, s,rečen je človek, I pri katerem duh nad telesom ' vlada. Pa le človek, ki ima po-' pplno spoznanje samega sebe, mo • re to srečo vživati. Vse dobro, v ' nas izvira namreč iz resničnega samospoznanja, po katerem mi si cer lahko želimo, ali Bog nam ga dp. pa y resnici tudi doseči, kakor pas. sv. pismo uči. Da samega sebe dodobra spoznati ni tako enostavna stvar, mi bode vsak rad | pritegnil, ki se ie v resnici za. to 1 čednost trudil. Kdor si za to, po- | polnost ne, prizadeva, v dobrem j .daleč njjpr.eflpv^l ne bo. Že staro- j davni grški pesnik je svoje roja- j ke ravno tako učil: "Hpčeš na-j tanko znati, kdo si, poglej grobo-1 ye, ob .katerih te tvoja cesta pe- 1 lje. Tam ležijd kosti, tani iiepcl | kraljev, tiranov, visoko uč§nih mislecev, kakor , tudi niarsikjite- < ^g?.. ki je .bil ponosen na svoj ■ plemeniti rod,, veliko bogastvo, vi > soko in častno službo, ali na te- : lesno moč in lepoto. Čas ni nobe- ! nemu prizanese!. Skozi grobne ! vrata vsak dan potuje človeštvo,; j to dobro premisli in boš vedel, I kdo si."	p
Gilbert pa ni bil take vrste člo- | yek, da bi bil samega sebe spoznaval v takem resnem ogledalu, kakor ga nam svetuje gori omenjeni pesnik. Zato pa tudi ni spo znal brezdanjega prepada hudobij e, v k aterega se je on o strašno noč v/gel. Iz vsega njegovega obnašanja, iz vsake njegove kretnje je govorila le živalska pohotnost. j ki je , njegovo Človeško naravo v satansko spremenila. Naj, bode temu kakor rado, ako bi bil Wal-cl.ron 0'Shaughnestsy, ali pa j^z o prej porpcanlem zločinu vedel, b' ga gotov.o brez usmiljenja izročil roki pravice.
(Dalje prih.)
Kdor želi imeti knjige Zveze Katoliških Slovencev .od lanskega leta, naj se takoj oglasi, dokler zaloga ne poide. Imamo jih še ne-<taj v zalogi.
, Qena četverirh knjigam $i.xo.
Naroča se v našem upravništvu 67 E. 7th ST. NEW YQRK, N.Y.
Kupujte Vojne
Hranilne Znamke!
VESELA ZNAMENJA.
•Kolikor jasnejšo sliko .dobivajo 0 vseh dogodkih v Parizu, kd ikor več izvemo zlasti o delovaj lju našega predsednika Wilsona, 11 o delovanju Slovencev v domo ,'iiii, za našo prihodnost, toliko iolj se nam jasni obraz. Mar sir cako tesno uro strahu in bojazni uno te mesece prestali, ko smd •'•tali poročila iz Evrope. Seveda poročila so bila barvana od sovražnikov, in so imela namen sle-j ■)iti javno mnenje. Zato imamo :u Jugoslovani zopet dovolj vzro ca, da smo hvaležni našemu pred »edliiku in voditeljem naroda do ma, Vzlasti na dve strani naj o->0 zorimo:
T 3'. junija poročajo iz Rima o velikem razburjenju, kil vlada v Rimu in po Italiji. "Wilson ne od stopi niti za pičico od svojega pre pričanja glede Reke in,Jadran- ■ ;kega morja". 'Popolo d'ltalia' j iravi, da je "situacija Italije jako • •rna. Vsak novi dan", piše, "pri-ifjša zar Italijo nove rane. Fran- j ■oska je uradno priznala J ugosla-1 1'i.jo in. pustila Italijo. Mesto, .da ;.>i< bila Italija danes ljubljena in ipoš.tov^na zaveznica Francije, stoji med narodi osramotena jn ponižana, obdana od Jiudih sov-•ažnikpv in zapuščena od prijp-.eljcv."
In to je zaslužila. Pomilujerpo iibogi narod, ki bode nosil te naT il.edke. Toda;; zakaj se je pa dal slepiti takim brezznačajpim mo- ■ tem, kako,1: sta bila Orlando in So ' lino.	. , '.'■ '■ -	■ !
Ta italijanska tožba kaže. cla ] liso dobili, kar so iskali. . Drugo veselo -sporočilo je pa. o. da je prišel ljubljanski,vladika j škof Jeglič v Pariz -in ■Sicer, v , ipremstvu zastopnikov , vseh itrank, iiv deloval za svpbodo svo jfga naroda, ta* Jeglič:,■ »a .katere 2fa' s(? je Mji-Io škafe • gnojnice po ,'seh časopisih, oni Jeglitykatere-liu so ainerikauVki Slovenci, naše nvan 1 • po • "pišanjU Glaš- Naroda, jisali kupe grdilv in ostudnih pisem. oni jeglič, ki jd bil progla-ien kof.protin.iroden verski fana-ik in prenkpetez.
Da, to -jč' veselb'- žiihlhenje. To >riča, da se je doma narod strez-lil, da ,še je otrešel podlih hujska •ev, ki so ščuvali narod na naj->olj-delavne in požrtvovalne mo-e, da so tako zavirali njegov Ua-iredck.	/
O, kdaj- pride tudi za nas ame-iške Slovence tak lep dan! Ko-iko bi lahko.storili za skupni na-iredek, koliko za osvobojen je na-oda. Toda par mor na obeli sira leh tlači ubogi narod k tlom, ga ščuva proti onim, ki bi res lahko /odili narod k vspehom, in vsi .rpimo —... kakor je trpel narod loma v času gonje proti Jegliču.
Kupujte Vojne
Hranilne Znamke!
KRIŽEV POT
Sv. Lecr.ajrda Purtomavriškega
ZA CERKVENO IN DOMAČO! PORABO JE RAVNOKAR IZ-! ŠEL V NAŠI TISKARNI.-! KNJIŽICA JE P R I R O Č N Ej ŽEPNE OBLIKE IN BROŠIRANA.
Cena izvodu 15 ct.
Pri večjih narott/, 'i znaten popust
ŽALOSTNA IGRA.
Sedanja večina (.republikanska)
senatu, in: kongresu, igra zelo dayerno vlogo. Tako so polni sovraštva do predsednika Wilsona, la. so pozabili na vse meje dosioj losti in da sploh niči ne mislijo, caj počno. Cel svet z nestrpnostjo "a k a miru. Vsakega dne je škoda. • Mirovna konferenca se je z ■eliko težavo zjedinila vsaj V glavnih točkah, tako, da so mogli lati sovražnilut pogoje miru. Res ii v tej miroyni pogodbi vse, ka-cor bi moralo biti. Nekateri niso :adovoljni z enimi točkami, dru-r» zopet; ne z drugimi. Vendar teči se sme, da je vse nekako približno, kakor naj bi bilo. Kdor lozna evropsko starokopitno po-itiko! K;<dor računa z grabežljivostjo nekaterih vlad, kdor zlasti ie/pozab' velikanske zahrbtne in rige Nemčije , na eni: strani, in talij e, njene $krivpe zaveznice, ia drugi, ta pa. vsak občuduje o-jronine vspejie, Ic^tere je dosegel laš .predsednik v Evropi. Vsak \merikanec je in mora. b^ti jiono-;en na .te vspehe, kajti, navsezadnje, je Wilson samo rep.rezentapt Kts AmeriKaneev in k:.r ,011, close-:e, dosežemo mi -- Aine,rikai;ci. Poda stra&tna strankarska .politi-ca republikancev sicer dobro vili te velikanske vspehe Wilsono-.•e in — o, to bi ipu peli slavo,, co bi bil republikanec. Tpda de-nokrat je in, zato je yse za nič, iar je naredil. Senator Kn,o»\ je sel tako daleč, da je. predložil po jfihnp predlogo,., s katero naj 'se-lat sklene, da se mora liga naro-lov ločiti od mirovne pogodbe, . j. naj se najprej mir sklene, po em pa naj se sklepa o ligi naro-lov. Ako bi se tOvres zgodilo, je )ilo ogromno delo mirovne kon-erence več kot pol leta zaman. V"se bi se moralo zaee-ti znova.— Po bi bil velikanski triumf Nem--ije in to samo .na ljubo štrankar iki strasti republikanske večine. Zanimivo pri tem je pa najbolj to, la.jim y?i kapitalisti krepko po-nagajo. Podlo so izdali bankir^ i kopijo mirovnih pogodb, ka-;ere so jim bile, zaupno izročene, [z tega ve lahko narod, katera stranka je ljudska, katera, pa-ka-jitalistična. Republikancem mo-•a iti- pa trda za prihodnje predsedniške volitve, da se poslužuje-0 tako,, ppdlih sredstev V dosego svojih strankarskih koristi.
Vendar tolaži nas tp, da se Wil son zfa: nje ne zmeni. O11 ve, da ma za seboj n,arod in to mu je lovplj.
Opomin.
Žena: "To bi-bili lepi časi, da bi bila jaz mož!" . Mož: "Zakaj?"
Žena: "Kadar grem mirno prodajalne's klobuki m v i\l i m kras no izložbo, si v duhu predstavljam, kako veselo in srečno bi na redila svojo ženo, ko bi ji prinesla v dar klobuk in sicer nepričakovano!" '
iSZACpilOBM!
■.:■', I'<)K:J(':(TI-; 7VAS ro.TEtijiWNtj:
£3?. £7	' At A j'A SAMI PtUNESITii;
NAŠE DOBRO DELO tN F0STRE7BA JE .ZE VJEC LET POZNANO K(jT WAJgOLJE
. The Pruok's Dty Cleaning Co,
' .''..' :•...' -V. ■'. .......:■,■'. .' . '1 '.	v
URAD IN DELAVNICO •	. . COkLl.M WOOD POpHUZN H.: A
130.1 East 55th Street . . 15513 Wid.erloo 'Road
NttHprothLaji^ Shore Banke	v '1!	,, ^puven 156th St,.
- .ton^sh R694
USTNICA UREDNIŠTVA.
' ..A. J., Joliet, 111.-- Hvala ! Dopisa ne moremo priobčiti, dasi je vse res, kar ,pišete in še' več je res. Takih, dopisov smo dobili iz; Wapkegana pred leti vse polno, in jih imamo .še sedaj spravljene. Ne .mislite, da se, bojimo boja. O, nikakor! Samo pohujšanja se [ bojimo! Za pravi.co in resnico sc potegniti in morda tudi trpeti, tc je dolžnost vsakega moža. še najbolj pa katol. časnikarja. Mi ne živimo , za danes. In napi je vse jedno, kako. nas naši nasprotnik1 f»odijo. Mi živimo za prihodnost in pravični nas bodo sodili, ko naf več ne bp.in P«\ Bog pri sodbi. — Sicer pa hvala! C), ne. nismo o samljeni! — Zdravi. Urednik
ZAHVALA. ,
Iz src polnih žalosti in bolesti , za izgubo ,,1 j11 b;1, j e,neg?;4-si n a, iti-.n ef pozabnega brata:
JOŽEFA BOMBAČ
izrekamo tem potom . zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem in zna,n,ceni ^a tpjazbo.in sočutje.ska, Zfino, ko ga je, dne 22. junija^pg na nagloma vzel iz naše sredine. Hvala posebno č. g. župniku," Rev.' A, Berku, članom društva sv. Cirila in Metoda KSKJ., ki so ga kot svojega sobrata spremili na pjegovi , ?artnji; zepiski poti, tef druš.tvppr Marija Ci.stega Spočetja K?KJ.. Sv. Al.ojz.ija JSKJ.. Bled ŠNPJ., Planinski Raj in. ju goslovim, za nagrobne ven.ee in ,so
žali«'-
■;^aj s-stane v blagem spominu pri vseh .prijateljih in znancih. Posebno se. ga priporoča v molitev.. ki bo najbolj.tolažila žalujoče sorpdnike, Bpg bodi mu mtlbstr ljiv.! .N-aj v miju pdciya!_ Lorain, O., 27, junija 1919.
Mr. in ,Mrs. Anton Bombach,
žalujoči oce in mati, sestre in bratje.
DruStvo Sv.; iPranjS(|ka Seraf. K. S K. Jednote ima svoje seje vsako drti go soboto v mesecu na 62 St. Mark's J?,lace,„'.:New York, N. Y. Sprejema člaiie- od. 16—50 leta za zavarovalnino $250.00, 500,00 in. $1000,00 in bolniško podporo. Zavedni rojaki, pristopite k temu pr«koristnemu društvu, ki je eno izmed najagiloejših v Neu Yorku.	.'
|.	NAROČNIKOM
j 'SLOGE" V CLEVELAND, O
j Kdor želi naročiti aH plačat j list ali dobiti zaostale številke [ naj se obrne do zastopnika:
;	Mr. F. Suhadolnik
! O107 St. Clair Aye., Cleveland, O
i	- • 1 >-. ■
S	Naznanjam cenj. občinstvu, da. sem preskrjiel z zimškijn
I	obuvaloni od. najmanjše do največje mere. Kdor ima ,
!;	največjo nogo, naj se zglasi pri nas,.Kajti pri nas .iie do-
|	bi: Ženske črevlje od najmanjše pa do. mere 10. Moške, od
f	mere 6 — pa do 14. Največji ljudje so lahko brez skrbi,
I	' da ne bodo hodili bosi. Cene so primerne. Se priporočam.
FRANK SUHADOLNIK
j	6x07 ŽT. CLAIR AVENUE.
I	CLEVELAND OHIO. I
John Gornik
SLOVENSKI TRGOVEC IN KROJAČ
6217 ST. CLAIR AVENUE
-r"''. ■ '. ,.;., ,—•
, se prip^oča za nakup MO§KE IN DEŠKE OPRAVE. ^ "Izdeluje MOJKE OBLEKE po naročilu točno in ceno.
Komfort za noge.
Ako šo Vam ranjene noge ali se Vam pote ter na ta način povzročajo občutne bolečnine, ki , igo in1 ustvarjajo svbljenje, ako nabreknejo noge v čevlijh in rane povzročajo^ pri hoji trpl^nje, ne čakajte. Dobite , pri Vašemu lekarnarju
Several Foot Powder
(Severov Prašek za noge) in komfort za Vaše noge bb zagotovljen, To je prijeten prašek za noge. ,Malo posutega praška med prstt in na vrh ter podplatih vsako jutro in neWoli-;' ko v vsak čevelj ali nogovico po-, vzroči čudeže. Ceria 2S centi in le davka.
Pruštvo. Sv. Pruiine št. 11 D.,S. D., Pittsburgh, Pa.,
tiazninja vsem rojakom in rojakinj,ajn med 16. in'50. leti, da je pristop v društvo za nedoločen čas prosti Bolniške podporo izplačuje drtiAivri, po $!.po na (lan.; D,S.D. izplačuje 21a-v,en snirtnin^, tudi za j»ošJ;odi)ino. fe raznovrstne operacije, Za ^iiadaljna pojasnila se obrnite na sledeči oilbur: Josip Pavlakovich, predsednik, 54 Low Road; John Golobic, podpredsednik. 5'">.21 Carnegie Ave.; George Wes^lich, 1. tajnik, 5222 Keystone Street; Josip L. Bahorich, 2. tajyik. 5138 Dresden Way; Anton Skerlong, blagajnik, 5124 Butler St. — Mesečne seje se vrše vsako, tretjo nedeljo v mesecu ob 9. uri zjutraj v K. S. Domu. — Rojak! Rojakinja! pristopi še danes kajti jutri ,bo mo£p.če ,ptr<!, pozno.
Naši zastopniki.
/Cleveland, O, Podružnica "Sloge", 6313 St. Ciair.Ave. Mr. An-pn Strniša, 6305 ,Glass. Ave.,; Mr. - Frank Gaspari. 887 Ansel. Rd.; .Mr. Jakob.. Kesnik 3599 E., 81 St.: Mr. J. Meglich, 6713. Edna Aye. ; Mr. John-Mesec. 14300 Darlv St.; Mr. Frank Suhadolnik, - fit07 St. Clair Ave.
Brooklyn, N. Y. Mr. Josip Šlcrabe, 79 Evergreen Ave.'
Bridgeport, Conn. Rev. Mich: I. Golob, 450 Pine St. v
' ';",,'.;:';	J
I Bridgeville, Pa. Mr, Ivan V'vtri,č-
nik, Box 595.
Forest City, Pa. Mr, IVtcr
S"rnov.rsnik, Box ,279.; Miss Svete.
Houston, Pa. Mr. John l'elh:pi.
Pittsburgh, Pa. Mr. John janc,, 207 - 57 St:; Mr. George Ve-, selič 5222 Keystone St.; Mr. John Golobič 5621 Carnegie St.; George Witkovich. 51.04,, Butler : St.
Steelton, Pa. Mr. Anton Mak-shich, 157 Main St.
Joliet, 111. Mr. Aleks Plut, 1OT7 Center St.
Barberton, Ohio. M r. Joe I .Mešan, 149 Center St.
Sheboygan, Wis. Mr. Mike P10-gar 1621 N. 9 St.	,
Indianapolis, Ind. Mr. Frsrik Markič, 765 Holmes Ave.
, Willard, Wis. Fr. Perovšf-k -Box 10.
Eveleth, Minn. Francis Gie-gorich, Box 22.
Soudan, Minn. John Loushin H ox 1230.	:
Ely, Minn. J, J. Pes! 1 ell, B^x 165; John O.trin, Box 322.
Braddock/ Pa. J. I.esjak, it 11 Wood Way.
New DulUth, Minn. M-ike Speli ar, 403—97th Ave. W.
Cliisholm, Minn. Mrs. B. C-l-i-bočnik, 309 Central Ave.; John K lun, Box 668.
" ; i ■ Buhl, Minn. Gregor Rus, Hox
22. ,
Gilbert, Minn. Frank Ulčar, Box,574.
Hesperia, Mich. Marko lil nth, R.. F. D. No. 3.
~...<I. ... i,«ii,i.. i , lihi , ...........
KUPUJTE VOJNO - HRANILNE ZNAMKE.
KRIŽARJI
ZGODOVINSKI ROMAN V ŠTIRIH DELIH
r Spisal: H. SIENKJEWICH & Poslovenil: PODRAVSK1 «
likiie.
Mod tem se. iznenadoma oglasi stavi Nikolaj iz Dolgega lesa: "Ljudje govore o vas, da ste pohlepni iri grabežljivi, a sam Bog ve, da po pravici, ker vam pojde v tej zadevi dokaj več za dobiček nego za čast vašega reda."
"To je resnica!" zakličejo soglasno vsi mazoveški vitezi. Križar stopi nekoliko korakov naprej, dvigne glavo ponosno po koncu, premeri viteze s prezirljivim pogledom in reče:	t
"Nisem prišel semkaj kot poslanec, marveč kot priča dogodkov j: ter sem pripravljen braniti čast reda do poslednjega vzdihljaja, ~ j t Kdor si torej navzlic temu, kar je rekel sam Jurand, še drzne sum- 11 ničiti red udeležbe pri ugrabljenju one deklice, naj dvigne to vi- v težko zViamen je ter gre na sodbo božjo !" '	s
Po teh besedah vrže pred nje vitežko rokavico, ki je padla na i tla, oni pa so vsi stali in molčali, boječi se sodbe božje, dasi bi bil ( marsikateri od njih hotel pobožati s svojim mečem Križarjev vrat. i ■ Nikomur ni bilo tajno^la je Jurand sam proglasil, da mu niso Kri i zarji odnesli otroka, torej si je sleherni mislil, da je to resnica in da zmag? ostane na Rotgierovi strani.	'	,
Vsled omahovanja vitezov postane Rotgier še bolj ošaben; , prime se za bok in vpraša:	,
"Ali je tukaj med vami nekdo, ki bi si drznil, dvigniti to rokavico?"
V tem hipu stopi naprej neki vitez, katerega poprej nihče ni opazil, ki pa je nekaj časa že za durmi poslušal ta razgovor, ter reče:
"To sem jaz."	■
Po teh besedah vrže svojo rokavico Rotgieru naravnost v lice ter reče z glasom, ki se je v tej splošni tišini razlegal nalik gromu po dvorani:	.
"Pred Bogom, pred dostojnim knezom in pred zbranimi časti; tirni vitezi te dežele, ti rečem, Križar, da lajaš kakor pes proti resnici in pravici ter te pozivam na dvoboj, bodisi že peš ali na konju, ' na sulico ali na sekire, na kratki ali na dolgi meč, ne na sužnost, marveč do poslednjega zdihljeja, na smrt."
V dvorani si lahko slišal letečo muho. Oči vseh so se obrnile na Rotgiera in na viteza, ki ga je pozival na dvoboj, katerega nihče ni poznal, ker je imel na glavi čelado, katera mu je popolnoma zakrivala gorenji del lica, med tem ko se je spodnji skrival v temni. senci, Pa tudi Rotgiet ni bil manj presenečen od drugih. Zadrega, besna jeza in bledica so se mu vrstile na licu, kakor šine blisek po temnem obzorju po noči. Pograbil je z roko usnjato rokavico, katera mu je bila obvisela na naramniku, ter vprašal: "Kdo si ti, ki me pozivaš na sodbo božjo?" Sedaj vitez sname svojo čelado, pod katero se je prikazala mla da, jasna glava, ter reče:	•
"Zbišek iz Bogdanca, mož Jurandove hčerke!" Vsi so se začudili in Rotgier nič manj nego.drugi, kajti nihče, razun kneza in kneginje, očeta Višonjka in gospoda de Lorche ni vedel za to, da je Danuša omožena. Križarji so bili gotovi, da ona nima drugega branitelja razun. svojega očeta. V tem hipu pa stopi naprej gospod de Lorche in reče:
"Na1 svojo vitežko čast potrjujem resnico njegovih besed; kdor bi si drznil o tem dvomiti, imel bo opraviti z menoj. Tukaj je moja rokavica."
Rotgier, ki ni po?nal strahu, in v katerem se je v tem hipu srce ; burilo od jeze, bi bil nemara dvignil tudi rokavico, toda spomnivši se, da oni, ki mu jo je vrgel, je bil sam hraber vitez in vrhu tega še sorodnik grofa Goldrija, zatorej si je premislil, a to tem več radi tega, ker'je vstal tudi sam knez, naježil obrvi in rekel:
"Te rokavice ne pustim dvigniti, ker tudi jaz pričam, da je ta vitez govoril resnico."
Ko Križar to čuje, se prikloni ter reče Zbišku: "Ako ti je ljubo, poskusiva se peš v zaprtem prostoru s seki rami."
"Jaz sem že poprej pozval na to " mu odvrne Zbišek. "Bog daj zmago pravici!" zakličejo mazoveški vitezi.
IV.
Radi Zbiška so bili vsi vznemirjeni na vsem dvoru. Bali so se zanj vitezi in ženske, kajti bil je splošno priljubljen, a vsled J uran dovega pisma tudi nihče ni dvomil, da je resnica na Križarjevi strani. Od druge strani pa je bilo tudi znano, da je Rotgier j eden najbolj slovečih bratov v redu. Njegov strežaj van Krist je pripovedoval nemara nalašč med mazoveškim plemstvom, da je njegov gospodar že poprej nego je postal oborožen redovnik, sedel enkrat pri križarski odlični mizi, h kateri so dopuščali zgolj najbolj sloveče viteze, takšne, ki so že bili v Sveti deželi, ali so se že borili z orjaki, zmaji in čarovniki. Poslušajoči tako pripovedovanje van Krista ter ob enem tudi bahasto zagotovilo, da se je njegov gospodar pogostoma,boril z "mizerikordijo" v jednf, a s. sekiro ali mečem v drugi roki, in sicer naenkrat celo s peterimi nasprotniki, so bili Mazurji zelo vznemirjeni in marsikateri je dejal: "Ej, ko bi bil tukaj Jurand, on bi si znal pomagati z dvema takšnima, temu se noben Nemec ni ubranil; toda gorje mladetjiču, ker ga Križar z močjo in s starostjo daleč nadkriljuje." — jbrugim je zopet bilo žal, da . niso oni dvignili rokavice, trdeči, da bi bili to gotovo učinili, ako : " bi he bilo Jurandovega pisma. Toda strah jih je pred božjo kaz-■ '■ nijo.	;	- 'U, .. ; ■.	,, •' .
Pri tej priložnosti so se na vzajemno tolažbo naštevala imena mazovešl^jh. iti poljskih vitezov sploh, kateri so na dvorskih igrali in V resnih dvobojih zmagali zapadne viteze, a pred vsemi drugimi Za viša iz-Garbove, s katerim se ni mogel meriti nobeden krščanski vitez. Bili pa so tudi takšni, ki so dokaj zaupali Zbišku ter so govorili : To ni več nikak slabotnež, ker je že nekateremu Nemcu razbil glavo na poteptani zemlji, kakor smo culi, Zlasti pa jih je odrini! junaški čin Zbiškovega strežaja H lave, ki je na večer ptec borbo poslušaje van Krista o nečuvenih zmagah brata Rotgiera, \ svoji vročekrvnosti pograbil van Krista za brado ter mu dvigni glavo v znak in rekel: "Ali te ni sram, da se tako lažeš pred ljud mi> Poglej vendar kvišku, da te tudi Bog čuje!" — In držal ga i« tako dotlej, da bi človek mogel izmoliti jedt'h očenaš; ko pa se jt Van Krist končno oprostil, jel ga je takoj povpraševati po njego
H^iJjfV »	^ 1 ^ % '■'ty^ n * ' < '
kJsl^'V -'iV;.1;/;:: CteK- ' '.v..'.' * ''iSam-s. '> i.^;	''.V'.rv'* :/T: s'-'-' ■ ■
vem rodu, in ko je začul, da je plemenitaškega roduf je pozval tudi : on njega na dvoboj na sekiro.	'■;
Mazurji so bili nad tem dejanjem potolaženi in marsikateri od j njih je rekel: "Takšna človeka ne bosta omahovala tudi na bojišču, . in ako je pravica na njiju strani; pa ta dva Križarja ne odneseta 1 zdravih kostij z borišča. Toda Rotgier je . znal do te mere metati , ; ljudem pesek v oči, da so mnogi bili v strahu zastran tega, na ka- < teri strani je pravica, in med temi se je nahajal celo sam knez. > Zato je na večer pi'ed borbo pozval knez Zbiška na razgovor, na katerem je bila navzoča tudi kneginja, in ga vprašal:
"Ali si zagotovljen, da bo Bog s teboj? Odkod veš, da so,oni i .ugrabili DanusO? Ali ti je kaj omenil jprand? Glej, tukajle je -Ju-randovo pismo in pismo duhovnika Kaleba. z Jurandovitn pečatom. ■ V tem pismu pravi Jurand, da on ve, da mu njegove hčerke niso ugrabili Križarji. Kaj ti je on rekel?"	i
"Rekel mi je, da to niso bili Križarji.." , "Kako moreš torej izpostaviti življenje, in iti na sodbo božjo?"
Zbišek je umolknil, le trepalnice so mu nekoliko zadrgetale in solze se mu zbirale v očeh.
"Jaz ne vem ničesar, milosti j ivi gospod", je rekel, "Odšla sva od tukaj ob enem jaz in Jurand in potoma sem inu priznal, da sem poročen z Danušo. Qn je jel tarnati, da je to nemara kazen božja, toda takoj se je pomiril, ko sem mu dejal, da je to volja božja ter mi je moje ravnanje oprostil. Potoma je govoril, da nihče drugi ni ugrabil Danuške nego Križarji; kaj se'je zgodilo pozneje, tega niti sam ne vem... V Spihov je dospela <?na ženska, ki je meni prinesla neko zdravilo v lovski gradič, in ž njo je dospel še jeden poslanec. Ona sta se zaprla z Jurandom, s katerim sta se razgovarjala. Kaj so se menili, tega ne vem, pač pa vem to, da po tern razgovoru Ju-randa niti njegovi lastni služabniki niso mogli spoznati; tako čuden je bil, kakor bi ga vzeli iz rak ve. On nam je rekel, da Danuške niso ugrabili Križarji; na to je izpustil na prosto de Bergova in vse druge sužnje, Bog sam pa vedi, čemu je pofem sam brež kakega strežaja odšel ? Rekel je, da gre k razbojnikom odkupit Danuško, meni pa je zapovedal, da naj čakam. In jaz sem čakal. Med tem pa je dospela novica iz Sčitne, da je Jurand pobil Nemce in končno padel tudi sam. O milOstljivi gospod; mene je žgala v noge spi-hovska zemlja, in tnalo je manjkalo, da nisem znorel. Zapovedal sem ljudem, naj zasedejo konje, in hotel sem oditi, maščevat se za Jurandovo smrt. Toda duhovnik Kaleb mi je dejal: "Sčitne ne. vzameš, pa tudi vojne ne začenjaj! Pojdi h knezu, nemara ondi kaj vedo o Danttški." Prišel sem torej in dospel Uprav v Onem trenutku, ko je oni pes lajal o križarskih krivicah in o Jurandovi znore-lOsti. Jaz, gospod, sem dvignil njegovo rokavico, dasi ne vem ničesar drugega, nego to, da so to peklenski lažnjivci, brez sramote 'in vere. Glejte, milostljivi gospod, oni so ubili tudi' de Fourcvja ter potem, noteli naprtiti ta umor na hvojega ščitonosca; Za Boga, ubili so ga kakor vola, potem pa so prišliik vSin, milostljivi gospod, iskat osvete in kazni. Kdo more torej reči; da se niso lagali tudi Ju-randu in pred vami, milostljivi gospod?.1'.!. Ne vevn.'ne vetn, kje je Danuška! Toda pozval sem ga na dvoboj,'ker mi je dražja smrt, ako bom moral pri tem izgubiti življenje, nego življenje brez ljubezni, brez nje, ki mi je najdražja na švein." .	**"* -J Po teh besedah si je strgal mrežico z glave in si pulil lase, ki so se mu vsul'i ,na ramena. Kneginja A,v\a Pan jata, ki je bila radi Danušine izgube ganjena do dna srca,, triu je položila-sOču^no roko na glavo in rekla: ,
"Bog ti pomagaj! Bog te potolažHi^.b1agoslovi!"
.	■ V. , „;',S '	-.'
Knez ni nasprotoval dvoboju, kajtiipd takratnih običaji ga m mogel zahraniti. lzposloval je samo to, da je: najrisal Rotgier velikemu mojstru, kakor tudi Siegriedu dfe- Tioeviju "pismo, ž' naznanilom, da je vrgel sam prvi mazoveškim, jyitezom rokavico in da se hoče vsled tega boriti z možem Jurandove hčerke, ki ga ie bil že poprej pozval na boj. Križar je. pojasnil velikemu mojstru, ako se spusti v dvoboj, brez njegovega dovoljenja, da stori to radi tega ker tu pojde za čast vitežkega stainu in za odvrhitev suma; kateremu hoče on napraviti konec bodisi celo z življenjem. .To pismo je od ; nesel do meje jeden Rotgierovih služabnikov, dalje pa bi imelo bit | ono odposlano po pošti, katero so bili uvedli Križarji dokaj let pred ; drugimi v svojih deželah.
' Med tem so poteptali na grajskem dvorišču sneg in posuli g: s pepelom, da se borilcema ne bi polzelo po gladkem površju. V 1 vsem gradu je bilo nenavadno živo. Dvornice in vitezi so bili tako razburjeni, da nihče ni,spal v oni noči pred borbo. Govorili so da.borba na konju,s kopjem ali z mečem preneha'navadno le z lah ko rano, med tem ko je peš-borba s sekirami ■zmerom smrtna. Sre; vseh so bila na^Zbiškovi strani, toda čim bolj je bil kdo naklon jet -Zbišku »ali Danuški, s tem večjim nemirom se je spominjal vsega kar so pripovedovali o nioči in gibčnosti Križarja. 'Dokaj žensk j< prebilo noč v cerkvi, kjer se je izpovedal tudi Zbišek po sv. maš ' duhovniku Višonjku. Govorile so druga drugi, gledaje njegovo š< . ikoro povsem mladeniško obličje: "Saj je to še pravi dečko; kake
1 torei. da nese svojo mlado glavo pod nemško sekiro?" Torej st
i ■ ■•-'■•■•■ ■'■ ■ ' .__
: ------—-i----- "T"l ' 1 -----——----.	-
prosile še tim vnetejše Boga, naj mu on priskoči na pomoč. A ko je on ob svitu vstal ter odšel skozi kapelico, da je v svoji sobici pregledal orožje, so se jim znovič srca obodrila, kajti Zbiškovo lice je bilo res še mladeniško, njegovo telo pa je bilo nenavadno krepko in razvito ; torej, so bili uverjeni, da si bo znal vsekakor pomagati navzlic svoji mladosti ob času potrebe celo iz najkrepkejšun človekom.	,
Dvoboj bi se imel vršiti na grajskem dvorišču, katero je obko-ljevala lesena galerija.
(Nadaljevanje prih.)
OGLAŠAJTE V "SLOGI"
§ Molitveniki z velikimi črkami za | 1 slabovidne in vse druge knjige J§ I iz bukvarne Ave Maria	j
# se dobe pri	fa
I ANTONU STRNIŠA ' 11
f 6305 Glass Aye.	Cleveland. O. f
Telefon: Main 1441.	Telefon: C f'lral S821-V«
Mihael S. Čerezin
HRVATSKO-SLOVENSKI 0'DVETU-,«K
PISARNA: SOBA ŠT. 414 ENGINEERS BI ILDING, na četrtem nadstropju.
Vogal St. Clair in Ontario ceste, blizu Public Square CLEVELAND, OHIO.
PAIN -EXPELLER X1
ie postal domača beseda v vsaki slovenski družini radi neprekosljivega čina pri tolikih bolečinah in gttgi nadlogah.
| I Sedajne razmere so nas primorale, povišati ceno n I 1 35 i" ^S centov, za steklenico, ako hočemo, da ostan I S iste kakovosti inenako učinkuje, lis tem imate jamstvo, da staro, dobro sredstvo z isti | |., močjo tudi dobite. Nikar se dajte premotiti z ruzj § M ceno ničvrednih ponaredb. •
I	H Stari, pravi Pain-Expeller dobete le v zavitku kot j |l l|; tu naslikan. Pri kupovanju ^azi'.w aa-sudro zr.s.mkc
II	na besedo Loxol in na naše ime.
Pravi Pain-Expeller je dobiti v vseh uglednih lekar lj|| nah in naravnost od nas. Steklenica za 65c. je ko ristneja kot pa ža 35=- ker obsega več kot dvakra toliko.	■ f
. F. AD. RICHTER & CO. /M
' 74-SO Washington Street, New York VI
DR. S. HOLLANDER,
M DENTIST ^
1355 E. 55th St. vogal St. Clair Ave. NAD LEKARNO.
Ure od 9. dopoldne do 8. zvečer. Zaprto ob sredah popoldne in ob nedeljah.
NAZNANILO
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Posestva katera imamo mi za prodati so sledeča i
Eno posestvo na vogalu za več trgovin.	^
EnO posestvo na vogalu za dve trgovini.
Eno posestvo, residence z 7 sobami.
Eno posestvo, residence s 12 sobami.
Eno posestvo, residence z 7 sobami in kopališčem.
Eno posestvo, residence z 8 sobami in kopališčem in garage.
Eno posestvo, residence z 9 sobami.
Dve posestvi, residence z 8 sobami in kopališčem.
Eno posestvo, residence z 10 sobami in kopališčem.
Eno posestvo, residence z 4 sobami in kopališčema in približno en aker sveta zraven na Blvd.
Vsa zgoraj navedena posestva so v dobrem redu in zelo po ceni ter se lahko kupijo na lahka odplačila. Zatorej bode v vašo lastno korist če se oglasite pri nas pre-dno kupite kje drugje.
Imamo tudi zelo veliko lotov v' različnih lokalih po nizkih cenah.
ST. CLAIR REALTY CO.. >
6313 ST. CLAIR AVE.
Dr. J. V. Župnik
ZOBOZDRAVNIK 6127 St. Clair Avenue
nad Grdinovo prodajalno.
NajboUe mogoče zobozdravniško delo za zmerne cene.
1 ( , v 'V '	''ji'.';'-;: ; ■ „;■
Kot pJ'	^me tudi "Libeity
, -i	d&ŠL '	'
isiM^'	-Jtimask	■ '.;
iiothiwmhiusmrv.. xtmm:'>. mmf^ix^f^^mmummms^mmmimmmim
Pohištvo, peči in hladilnice Ice - Boxes
Vedno najbol»e in najcenejše pri
THE STAR FURNITURE CO.
5824 ST. CLAIR AVE.
GOTOVINA ALI KREDIT. VZAMEMO LIBERTY BONDE KOT GOTOV DENAR.
-T--------
Naših 14 točk.
Časopisje piše vsak dan o zna-nenitih 14th točkah. Ali poznate iaših 14 točk? Tu so: 1. Trinerje /o zdravilno grenko vino izčisti lotranje organe in jih take ohra-
11.	2. Pospeši apetit. 3. Pomaga prebavi. 4. Ojači živce. 5. ] lifro mlajša vse želodčne bolečine, za-irtost, slabo prebavo, glavobol, nervoznost itd. 6. Zabrani nevarne želodčne bolezni. 7. Učinkuje brez bolečin. 8. Ima dober okus. 3. Ne škoduje niti najbolj občutljivim želodcem, to. Njegova cena je nizka, dasi so se njegove snovi precej podražile, tj. Sestavljen je iz najboljših snovi, kar jih pozna zdravniška umetnost.
12.	Trinerjevo zdravilno grenko vino uživa 29 let najboljši ugled,
13.	Njegova formula odgovarja v vseh ozij-ih postavi prohibicije.
14.	Dobro je imeti ga vedno pri rokah. Dobi se pri vseh lekarnarjih. Joseph Triner Company, I333-I3'3 So. Ashland Ave., Chicago, 111.
*
National DrugStore
, Slovenska Lekarna vogal St. Clair in 61 ceste.
..Naša lekarna je tekom svojega abstanka postala znana kot naj- ; boljši kraj, kjer se .'.ube zanesljiva,
weža in dobra zdravila. Z vso |
v 1 .
krbjo tudi izdelujemo zdravila po \ idravniških predpisih.
Kadar dobiš od zdravnika pred > )is za zdravila, pridi vselej k nam ; n boš zadovoljen. Naša zdravila so vedno sveža, i. ■ ■ ——-—— t
OBRESTOVATI
Se prične vsaki dan
kadar naložiš v
LAKE SHORE 1 BANK. /
Obresti se plačujejo do dneva, ko vzdigneš denar, kakor po splošni regulaciji.
St. Clair and E. 55th £t. Prospect and Huron Rd. Superior and AddisonR.
1 i i i i ' i i ..... i...............
VAŠA OBLEKA
bo zgledala kot nova ako jovpri-nesete nam čistiti, barvati ali popraviti, Mi tudi Vašo staro o-bleko prenaredimo po novi modi.
Frank's Dry Cleaning Co.
Telefon: Central in Rosedale $694.
Delavnica in urad	j
1361 EAST 55th ST. ■ ! naproti Lake Shore Banke, ;OLLINWOOD — PODRUŽNICA 15S13 WATERLOO RD.
J. J. PESHELL
Box r-5	Ely, Minn.
ima v zalogi molitvenike z malini I in velikija tiskom.
ZASmmiK
I Frank Gaspari «£7 Ansel Road Cleveland, 0„ ill) > sledeče knjige: : Molitvenik z mtS'mi in debelim« ! črkami. Abecedri'. e in Katekizme i vezane in nevezane. Istotako lalr ; ko dobite pri
Prank Suhadolnik-u ! 6107 St. Clair Ave., Cleveland, P-
! NAROČITE SE NA KATO-§ LIŠKI TEDNIK "ST.nttA"!