živ Franc Robič. Velečasten izprevod je dne 31. avgusta t. 1. spremljal na pokopališče divnega Lembaha pri Mariboru k večnemu počitkii deželnesra odbornika Franca Robiča1. in ob njegavem grobu so se zbrale Donosne ekscelence in od premnogega truda upognieni poljedelci. lokavi politiki vseh nasih strank in marljivi rokodelci. duhovHiki z bliščečimi obralzi in! učitelji z iz-Mučenimi obličji' ter osiveii ljudje1. mažje in 2ene v cvetju življenja in zotna mladina. Da žalujejk) za pokojnirni uradni kroKi in preprosto liudstvo1. različne politiškc stranke, vsi stanovi ter mladb in staro, je ziv dokaz, dai nismo izkazovali zadnje casti le najuglednejšemu možu tukajšnje^a kraja vn tudi ne samo jako odličnemu sinu našega naroda. ampak pestra mnoZi'Ca pogrebcev ie jasno pričala!, da1 žaluje vsa domovina w prezgodai umrlirn. P Pač prerano nas je zapustil Franc Kobič. akoravno so mu rojenice priSDdile ePo starost 73 let; zakai narod naš ima e malo mož. ki bi tako vneto in neutrudmvodelovali zanj. kakor ie to storil on. g niem sm«mo reči, da mu je bilo vse ^»vtjenie daritev. sai k daroval domovini vse svoje velike moči in več nego rpolstoletno mirno. todai neutrudliivo in uspešno delovanje. Najprej se ie posvetil učiteljskemu stanu in ie bil tako čislan liudskošoiski učitelj. da so ga ohranili. kakor mi ie pravil neki imeniten funkcionar. v St. L.. kjer ie služboval pred 50. leti. do današnjega dne v dobrem spominu. Ker pa ie bil iako nadarjen in jnarliiv. ie postal za ločitve šole od! cerkve glavni učitelj na maTiborskem1 učiteljišču in hitro nato okrajni šolski nadzornik. V tei lastnosti ie iako povzdignil šolstvo v Mariboru ter v mariborskem1 in radgonskem okrajnem glavarstvu. Tudi je sodeloval pri sestavljanju prejšnjih »Beril«. ki so bila za tedanje razmere izvrstna in so zato ostala v rabi nadi tri desetletja. Učiteljem je bil ljubeznjiv in prijateljski svetovalec in voditeli, zaradi česar ie bil med njimi splošno priljubljen. Iz tega vzroka ga je tudi matiborsko učitelisko društvo, ki je prei združevalo učiteljstvo obeh narodnosti. izvolilo zai svojega častnega člana. Kot šolski nadzornik se ie tudi potegoval za gospodarsko izobrazbo otrok. Bistra glavica in pridne roke so po njegovem nmenju čednosti. ki nai krasiio m!adino in odrasle. Hoteč zbujati zanimanje za šolske vrte in pomagati kmetom, ki so se vse premalo brigali za sadjarstvo in katerim sta jeli peronospora in trtna u§ ugonabliati vinograde. je ustanovil »Vinore|sko in sadiereisko društvo za obseg c. kr. okralne^a glavarstva v Mariboru«. To društvo je obstoialo 30 let in ie učinilo veMko dobrega. Zaradi svojega občekoristnega' delovania si ie pridobil šolski nadzornik F. Robič velik ugled. in zato ga ie hvaiež no ljudstvo 1. 1890. izvolilo y štaierski deželni zbor. a že čez leto dni ga ie poslalo tudi v dunajski pairlament. Razentega je bil od 1. 1896. do svoie smrti deželni odbornik. L. 1907. je propadel pri državnozborski volitvi proti kandidatu Narodnu stranke. kar pa je imelo jako zle posledice. ker si ie po njegovem padcu prdboril na Dunaju ves vpliv znani vodja naših klerikalcev dr. Korošec. Sploh pa je javna tajnost. da so ga1 klerikalci nalašč pustili pasti. ker ie bil kot pošten mož in odločen rodoljub na poti nekaterim mednarodnim sebičnežem. F. Robič je bil tudi kot politik neumorno delaven ter ie dosegel s svoio vljudnostjo in mirnostjo1 mnogo Iepih uspehov. Vedno je bil vnet za vsak duševni in gospodarski napredek in ni delal v iavnem življenju razločka med strankami. ampak ie vsakemu rad pomagal. če ie le moge!. Bil je torei pravi ljudski zastopnik. — Posebno štajersko učiteljstvo se mora prav hvaležno spominiati niegovega politiškega delovanja. Kakor hitro |e on prestopil prag naše deželne hiše, takoj je začel veti mileji veter v naše šole. Učitelji-voditelji enorazrednic so prejeli fukcijske doklade, odpravil se je četrti plačilni razred, tnnogo1 šol ie bilo pomaknienih v boliše razrede. a 1. 1899. je žalibog zaman zatrjeval. da ie eksistenčni minimum y ztiesku 1000 K prenizek. Pa tudi mnogim posameznim učiteliem je storil velike uslu^e. Najbolj Ie bilblagi pokojnik vnet z<3! kmetijstvo in Ijudsko šolstvoi. Bil je kmfetiški sin in je tudi vse življenje ostal zvest stanu. iz katerega se je rodil in nad vse je ljubil domačo' zemljo, našo skupnO mater. Tega pa ni kazal samo V navd^ušenih besedah. marveč on jih ie podkrepil tudi z živim zgledom, ker je svoJa poseslva vzorno uredil in skrbno obdeloval'. Razumni in izkušeni mož pa je tudl Jako dtobro vedel. kolike važnosti so za: kmeta strokovne organizaciie in vzajemiio delovanje. Zato ie še na večer svoiegal življenia ustanovil za svoi domači kraj podružnico c. kr. kmetijske družbe in pa§niško zadrugo. ter si je na ta: način sam postavil najlepši in trajen spomenik. Pred več leti ga je c. kr. kmetiiska družba Izvolila' celo' v osrednii odbor. Pa dasiravno ie njegovo srce gorelrt za ves narod in četudi ie neumorno delo- val za blasror vse dežele. ie vendar irajrajši posvečat svoie izborne moči domačiji. Vkljub ogromnemu delu v deželnem odboru in v raznih drugih koTporaciiah ie vendar še našel dovoli časa. da ie bjl duša Lembaha in njegove okolice in da je dolga leta celo posloval kot načelnik krajnega šolskega sveta. In s kakšno vnemo še je brigal za lemibaško mladino! Kako vesel ie bil, ako i'e zapazil le maihen napredek in nasprotno: kako mračno ie postalo niegovo čelo. če ]e zvedel. da kdo — osobito kateri kmet — zanemarja svoje otroke. kri svoie krvi! Za ljubllene učence mu ni bila nobena žrtev prevelika — dostikrat ie posegel precei globoko tudi v svoj lastni žep. Zdai pa ie hipomia nehalo biti srce, ki je bilo polno nesebične ljubezni do bližniega. za večno so se zaprle oči. ki so tako skrbno čuvale domačo zemljo in njeric otroke, otrpnili sta roki, ki sta delili toliko dobrot. in v brezmejne višave se ie vzdignil njegov bistri' duh. ki nas ie vodil; njegov rojstni krai bi bil takorekoč osirotel, ako bi nas spomin na njega ne vzpodbujal. da vz.traiamo na poti, ki nam jo ie pokazal. Slava spominu vrlega moža! f