©selbiie vesti. Šestdesetletnica našega naročnika. Iz Cezanjevcev pri Ljutomeru nam pišejo: Zvesti in dolgoletni naročnik »Slovenskega gospodarja« Franc Senčar, kmet v Vogričovcih, in znan šaljivec, je 18. t. m. dopolnil 60 let. Spodobi se, da se ga kot vernega katoličana in značajnega moža ob tej priliki spomnimo. Rojen je bil 18. I. 1876 tia svojem sedanjem domu. Ljudsko šolo je obiskoval v Cezanjevcih, pa ima iz svoje šolske dobe slabe spomine. Učitelj je redil kozo in nekoč je naročil šolarjem, naj mu jo ženejo v Ščavnico v kopališče. Šolarji pa se niso spomnili, da koza ni konj in ko so jo v vodi zajahali, je sirota požrla preveč vode in utonila. Ko prinesejo učitelju to žalostno novico, je seveda šiba pela. Naroči jim, naj jo oderejo, da bo rešil vsaj kožuh. Pa še tega so mu razrezali. Kot fant je bil zvest član mladeniške Marijine družbe, našli ste ga skoro pri vseh cerkvenih pobožnostih. Rad je romal tudi po božjih potih. Na nekem romanju, menda k Mariji Bistrički, je prenočeval z drugimi romarji vred v neki cerkvi. Za glavnim oltarjem je našel neko votlino, ki se rou je zdela najbolj primerna za prenočišče. Pa je spregledal, da je tu mežnar shranjeval žagovino za pometanje cerkve. Ko drugo jutro ves bel prileze izza altarja, so ga seveda vsi romarji začudeno ogledovali. Vojna leta je prebil v Italiji. Kot vojno trofejo je prinesel domov pečat Tounng Cluba Pio di Cadore, s katerim sedaj pecati svoje »javne listine«, kadar vabi svoje prijatelje in znance na koline. S starejšim bratom Tonekom sta sklenila, da se ne bota poročila. Pa sta se nazadnje le navolila kuhati, sklede pomivati in kruh P®c'- Tako je nazadnje domača konferenca Bklenila, da se mora Franc kot najmlajši ozeniti. V svojem 49. letu življenja, že blizu Abrahama, si je izbral za družico Mun?°X° Liziko iz tomaževske fare. Ker ima z« tn fante-korenjake, obstoja upanje, da Filipekov rod v Vogričovcih še ne bo tako kmalu umrl. Franc pa je tudi velik dobrotnik cezanjevške cerkve. Poleg drugih stvari je kupil tudi lepo novo monštranco popolnoma na svoje stroške. Ob 601etnici mu vsi prijatelji in znanci želimo: »Bog mu daj še mnogo let na tem piiklavem sveti živeti!« Nesjreče. Dva dni ležal mrtev v snegu. Dne 11. t. m. se je odpravil od doma v Mežici v Maribor, kjer je hotel marsikaj nakupiti, 65letni vpok. rudar Franc Pernat iz Podpece. Čez dva dni so ga našli mrtvega v snegu v gozdu Gmajna ob poti, ki vodi iz Mežice k Sv. Heleni. Pri sebi je še imel denarnico z 1460 Din in na truplu ni bilo nobenih znakov nasilja. Najbrž je starčka zadela kap in je obležal mrtev. Ogenj v noči. V noči je v Pongercih pri Cirkovcah zgorelo gospodarsko poslopje posestniku Jožefu Baumanu z vsemi poljskimi pridelki in gospodarskim orodjem. Škoda znaša 30.000 Din. Gasilci iz Šikol so preprečili, da se ogenj ni raztegnil na sosedna poslopja. Ponočni ogenj je upepelil gospodarsko poslopje posestniku Jerneju Unuku v Pongercih pri Ptuju. Zgorela je tudi krma in precej orodja. Huda nesreča pri podiranju hrasta. Hrast je podiral 261etni Anton Matečko z Janškega vrha pri Ptuju. Padli hrast mu je zlomil desno roko ter nogo in ga je hudo poškodoval po celem telesu. 100 let stara viničarija je pogorela pri Sv. Ani nad Makolami. Huda letalska nesreča. Pri Goodwinu v severnoameriški državi Arkansas je padlo iz neznanega vzroka v močvirje potniško letalo, ki vzdržuje zvezo na progi Njujork —Los Angeles. Ubitih je 14 potnikov, oba pilota in telegrafist. Farmerji, ki so bili prvi na licu nesreče, pravijo, da vsled padca zdrobljeno letalo ni imelo propelerjas trupla ponesrečenih eo bila čisto razmesarjena. Razne novice. Asfaltirana cesta Maribor—Št. Ilj bo §e ietos dograjena. Nova cesta. Med Mariborom in Kamnico bodo zgradili ob Dravi 4 km dolgo cesto, ki se bo priključila pri Bresternici na staro cesto. Proraeun znaša poldrugi milijou dinarjev. Novodobni Ahasver. Na Plaču ob severni meji so prijeli zadnje dni naši graničarji tujea, ki je hotel na skrivaj prekoračiti mejo in se k nam vtihotapiti. Odvedli so ga v Maribor na obmejni komisarjiat, kjer je izpovedal, da se piše Ivan Aksamit, rojen v Omsku v sovjetski Rusiji. Kot delavec je bil zaposlen na državnih kolhoz nih. posestvih v podolski guberniji. Zaradi nečloveškega ravnanja z delavstvom je 1. 1933 pobegnil na Poljsko. Iz Poljske jc odromal v Romunijo in iz te na Češko ter nazadnje v Avstrijo, iz katere so ga izgnali. Rus pravi, da bo odpotoval iz naše države preko Grčije in Turčije v Perzijo, kjer gradijo novo železnico. Kap ga je zadela smrtno vsled preobilnega žganja. V Orlici pri Ribnici na Poh se je nacejal v neki krčmi posestnik Fr Vitrih tako dolgo z žganjem, da se je zgrudil mrtev, zadet od kapi. Zadeva je v preiskavi. Za 12 milijonov dinarjev so pokadili ^ lanskem letu tobačnih izdelkov v Celju. V Iijubljani so popiišili v preteklem letr za 34 milijonov Din tobačnih izdelkov. Neznanega moškega je vlak razmesari ne cialeč od železniške postaje Breg pr. Sevnici. Trepli dveh neznanih titopljencev. Pri Renkah v bližini Litije so potegnili iz Save še dobro ohranjeno truplo neznane, kakih 20 let stare utopljenke. Med Krškina in Brežicami je naplavila Sava napol razpadlo moško truplo, ki je bilo v vodi že več tednov. Železniška proga Veles—Prilep je bilc zadnjo nedeljo sloveSno izročena prometu. General Nobile poklican v Kim. Musso lini je poklical nazaj v Rim letalskegr generala Nobile, ki je bil zadnja leta sve tovalec sovjetskih zračnih sil v Moskvi. Nobile se bo vrnil v domovino Se mesdcr, januarja. Italijan Nobile je preletel 12. V 1926 skupno z norveškim raziskovalcer tečajnih pokrajin Araundsenom z zračn ladjo »Norge« severni tečaj. V priznanj za prelet je bil povišan v generala, 25 ita lijanskih mest ga je imenovalo za častne ga občana in v Rimu na Kapitolu so mx postavili spomenik. Dve leti za tem se j odpravil Nobile z zrakoplovom »Italia proti severnemu tečaju, katerega je sice srečno preletel, a na povratu se je zrako plov razletel. En del ekspedicije je tako smrtno ponesrečil, drugi del, ki si je reš: z generalom vred življenje na ledenl plo šči, so oteli po nepopisnih težavah Rusi svojim ledolomilcem. Radi neuspele dn ge tečajne ekspedicije je padel Nobile pi Mussoliniju v popolno nemilost in se j zatekel v Rusijo. Kaka naloga bo seda^ poverjena Nobilu, še ni znano. Gospodarsko poslopje zgorelo. V Razvanju pri Mariboru je zgorelo gospodarsko poslopje posestniku Antonu Mešičeku. Z bolezenske postelje v vodnjak. Iz Ho- tinje vasi pri Hočah poročajo: 471etni de!avec Anton Karo v Hotinji vasi je bil že dalje časa bolan ter je ležal več tednov v hudi vročici. Večkrat se mu je zaradi vročice celo bledlo. Ko je te dni prišla njegova žena po kratki odsotnosti v sobo, kjer je ležal bolnik, je našla posteljo prazno. Iskala in klicala ga je okrog hise, pa zaman. Potem je šla zajemat vode iz vodnjaka, ki je na dvorišču. Pri zajemanju je opazila neke pene na vrhu vodne gladine in v zli slutnji je poklicala sosede. Preiskali so dno vodnjaka in potegnili iz njega truplo pokojnega Antona. V vročici je vstal iz postelje, stekel na dvorišče in skočil v globinp vodnjaka, kjer je utonil. Dva posestnika pogorela. Pozno v noči je izbruhnil požar v gospodarskem poslopju posestnika Franca Toplaka v Sp. Hajdini. Ogenj se je razširil tudi na Toplakovo hišo. Iskre so užgale še gospod. poslopje soseda Martina Gojkoviča. Zgorela so vsa tri poslopja s kmetijskim orodjem ter krmo. Živino so rešili. Najbrž gre za požig. Podlegel poškodbi pri padcu s kolesa. 251etni trgovski nastavljenec Ivan Jug tz Podvipcev pri Ptuju je padel pred dneVi s kolesa in se je poškodoval na levi roki. Nastopilo je zastrupljenje krvi, Jug se je zatekel prepozno po zdravniško pomoč in je umrl v ptujski bolnici. Težka nesreča otroka. V mariborskg bolnico so prepeljali sedemletno Matildo Gradišnik iz Selnice ob Dravi z opeklinar rai po celem telesu. Deklica je pomagala ogljarju pri delu, se je preveč približala ognju, kjer se ji je užgala obleka. Če se igra otrok z vžigalicami. Med tem, ko sta bila zakonca Matija in Neža Mohorko na Ptujski gori zaposlena na njivi, se je igral šestletni sinko na škednju z vžigalicami. Naenkrat je vzplamenela tamkaj shranjena slama. Predno je bilo mogoee misliti na preprečenje nesreče, je že bilo gospodarsko poslopje v ogtiju in znaša škoda 15.000 Din. Posestaik ob gospodarsko poslopje. V Škalah za cerkvijo na majhnem bregu ima svojo domačijo posestnik Jože Skornšek, po domače Šrot. Iz neznanega vzroka mu je v noči uničil ogenj gospodarsko poslopje. Domači so rešili s težavo živino. Gašenje je bilo skoro izključeno, ker je primanjkovalo vode. Radi zlomljene noge umrla. Marija Kolar, 451etna žena posestnika v Drenskem rebru v župniji Pilštajn pri Kozjem, je padla pri razobešanju perila z lestve tako nesrečno, da si je zlomila desno nogo. Prepeljali so jo v celjsko bolnico, kjer je podlegla posledicam poškodbe. Planinska nesreča. Na Stol v Karavankah sta bila namenjena neki Celovčan in 251etna Micka Kebitzeva iz Št. Vida na Koroškem. Kebitzevi je spodrsnilo ter je padla čez strmo snežišče, priletela je med skale in je obležala vsa potolčena. Ko je prišla pomoč iz Prešernove koče na Stolu, so ugotovili, da je turistka poškodovana po celem telesu in ima desno nogo dvakrat zlomljeno. Razne novice. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani razpuščena. Trgovinski minister dr. M. Vrbanič je razrešil vse svetnike in člane predsedstva Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Zbornici je postavljen za komisarja g. F. Logar, inšpektor banske uprave. jPevski zbor Glasbene Matice bo na Telovo popoldne ob 3. uri priredil koncert pri Sv. Lenartu *za tržane in okolico. Pel bo nekaj umetnih, vecmoma, pa narodne pe3mi, kakoršnih še pri Sv. Lenartu gotovo ni pelo nobeno pevsko društvo. Ljudstvo, ne zamudi lepe prilike in pridi polnoštevilno. Z avtomobilom na Pohorje se bo mo- goče peljati že tekom par tednov. Pohorska cesta iz Marije Reke pri Hočah gre proti koncu in je že dogotovljena pod Pohorski dom, oziroma do Mariborske koče. Parni valjar mariborskega cestnega odbora je na delu, da povalja zadnje dele nove ceste. Dva utopljenca je naplavila Drava na Fali. Gre za Jakoba Cerna, tesarja v Dravogradu, ki je pred tedni zginil od doma, in za truplo 16—181etne deklice. 651etnico obstoja je slavila zadnjo nedeljo v Celju prostovoljna gasilska četa. Ob tej priliki je bil slov^sno blagoslovljen nov rešilni avtomobil. i V letošnjem maju samo 10 dni brez dežja. Našega.kmeta bo zanimalo, koliko dni smo prebili letošnji majnik v dežju. Letošnji maj je bil najbolj deževen mesec tekom zadnjih osmih let. Letošnje majske količine dežja so bile štirikrat tako velike kakor maja 1932 in trikrat tolike, kakor maja v zadnjih osmih letih. Deževne količine v maju 1936 so rekordne v zadnjih 96 mesecih. Deževalo je 21 dni in brez dežja smo prebili 10 dni. Pojasnjena zadeva s prvotno neznanim utopljencem. Poročali sŁio v našem listu, kako je prinesla Mura jb Avstrije na jez papirnice v Sladkem vrhu na severni meji truplo neznanega utopljenca, Na telesu so bili znaki nasilne srarti. Graška policija je sedaj dognala, c|a gre za Henrika Griesriegla iz Puntigamh pri Gradcu. 12. maja ga je odnesla Mura, ko je skočil v njo za nekim samomorilcem, da bi ga rešil. Pri skoku v vodo se je udaril z glavo ob kamen. Izredna žeparska spretilost. V Belgradu se je vršil kongres znamenitih šefov policijskih uradov v Evropi. Po zboru so napravili udeleženci več izletov in med drugimi tudi v Sarajevo, kjer so bili posebno prijazno sprejeti. Gospodom iz inozemgtva so razkažovali Sarajevčani znatnenitosti mesta in so jih popeljali tudi na trg. Tamkaj si je kupil vsak nekaj za spomin. Neki sarajevski odvetnik si je dovolil šalo in je najel mojstra v žeparski spretnosti, ki je na trgu ali čaršiji zastopnikom policijske oblasti posmukal iz žepov vse, kar so si nakupili. Ko so prišli gospodje v Ilidže na kosilo, so opazili, da so bili vsi okradeni. Odvetnik, ki je oskrbel, da jim je spretna roka izpraznila žepe, je prinesel v Ilidže celo vrečo ukradenih spominkov in jih je vrnil na veliko zabavo imenitnim lastnikom iz inozemstva. Sarajevska šala je dokazala gospodi, ki ima vedno opravka z vsemi mogočimi zločinci, da tudi oni niso varni pred »mojstrsko« roko. Gasilska zajednica dravske banovine opozarja vse prostovoljne gasilske čete in župe na razglas v »Finansijskem zborniku« št. 22 z dne 28. maja t. 1., ko pod členom 39 dovoljuje finančno ministrstvo vsem dobrotvornim in humanim društ- vom na njihovih zabavah s humanim ciljem točenje alkoholnih pijač na drobno brez plačanja takse, ako izvršujejo to točenje v lastni režiji. Pravico za to toče^ nje in sicer za vsak posamezen slučaj posebej, izdaje pristojna finančna direkcija po prošnji društva (čete) in predlogu pristojne davčne uprave, ki potrdi na podlagi predloženih in overovljenih društvenih pravil, da je eilj društva v resnici dobrodelen in človekoljuben. — Na dravsko finančno direkcijo naslovljene in s kolekom 5 Din kolekovane prošnje je vlagati vedno le pri pristojnem davčnem uradu. Njih rešitev bo prosilcem vedno sporočena potom finančne kontrole dotičnega kraja. Trošarina se bo plačevala. Glede poslovnega davka bo poučila prosilce davčna oblast. — Zajednično predsedstvo. rejšimi sosedi razmere pri nas v preteklosti. Tu so dognali, kako so se pri nas ščitili povodom turških napadov in da so bile baš na njihovem posestvu na ledinah »ograja« in »krča« od starih dob pripravljene »skriše«, o katerih pa nima danes pri nas nihče več pojma; zato mi je mogoče jih natančneje opisati le v toliko kolikor sem še mogel zvedeti od svojega očeta. Prebivalci Selc, Dvoršine in deloma tudi Župečje vasi so si priskrbeli zaščito »v turški sili« za svoje ljudi v onih plasteh, kje je bilo mnogo ilovice, in te je tukaj povsod na izobilje. Tu so si izkopali okoli 4 m globoko, velikemu »štefanu« podobno jamo, katera je pa imela samo malo odprtino, ki je pa bila vedno zastrta, kadar ni bilo nevarnosti; drugače pa je bila ta luknja okrinkana in v njeno sredino vtaknjen močan in dobro priostren kol, na katerega se je moral neizogibno vsakdo, ki je vanj zadel, natakniti in se z lastno močjo tudi ni tnogel več izkobacati, če se sploh že pri vpadu ni ubil. V take iame so poskrili žene, otroke in starce, dočim so moški odšli kot brambovci v tabor. Tako se je mnogoteri sovražnik nataknil, drugi pa, ko so videli, da se drug za drugim na neki začarani način udira v zemljo, niso hoteli svojira vodjem slediti. Tako je bila zraanjšana nevarnost za tabor, katerega Turki skozi vsa stoletja niso niti enkrat zavzeli, kolikor je zgodovinsko znano. Prišli so sicer enkrat pred tabor, ko je bil slučajno tam semenj, in so par moških in žensk ujeli; toda sledili so jim takoj pogumni domačini in vse potolkli v takozvani »turski grabi«. To ni nikaka bajka, kajti starinoslovci so zlasti pri Vedrovičih na Moravskem, potem pri Recu in Mistelbachu na Dolnjem Avstrijskem ugotovili nebroj takih »skriš«, katere so prebivalci od pamtiveka kot take poznali, samo zgodovinarji niso vedeli, kaj te jame pomenjajo, dokler jim niso naši slavisti povedali, da so tu bila zatočišča za prebivalce, kateri bo se v njih skrivali za dobo napadov. Ugotovili so tudi, da so si ljudje v teh »skrišah« pripravljali hrano, ker se je tam našlo mnogo potrenih črepov in ogorkov od ognjišč. Dognali so celo, da so tu in tara celo slepnjali, ker so si s suhimi orehovimi jedrci tudi za kratko dobo v temi svetili. Preiskusil sem to in dognal, da se s takimi jedrci res da svetiti blizu četrt ure in da ni treba kaj takega takoj označiti kot kako golo izmišljotino. Drugo vlogo je igral prav pri našem taboru »krop«. Če so se pokazali Turki, je še priskočilo brambovcem takoj na pomoč par korajžnih deklet, katera so nanosila polno brent vode iz »virbovšeka«, t. j. najnajbližjega in najizdatnejšega pramena tik tabora. Te so pripravile veliko kropa, katerega so bušile v človeka, ki je iz vrst napadalcev postal tako drzen in hotel preskočiti obrambni zid. Ko so ga polili s škafom kropa, se je moral takoj umakniti, če ni bil pri tem oslepljen. Tak slučaj je znan v naši domači zgodovini. Ko so nekoč pridrveli Turki v jeruzalemske hribe, so ženske ob zelo strmem klancu pripravile mnogo kropa in pregnale Turke s tem, daso jih do dobrega poparile s kropom, nakar so se brzo pozgubili. Zato še danes imenujejo ono raesto, kjer so se naše ženske tako hrabro izkazale: »Babji klanec«. Razen porate, skriš in kropa je še tudi služilo kamenje v obrambo proti sovražniku. Najznamenitejši rimski vojaški tehnik Vegecij (živel okoli leta 450 po Kr.) je zahteval, da je v vsaki trdnjavi dovolj pripravljenega kamenja, ki so ga hitro metali, ako se ie sovražnik že napotil po lestvih, da preskoei obzidje trdnjave. Primer za to imamo zopet na našem taboru. Že iz mladih let smo se vedno čudili, za- kaj nam je prepovedano, da ne smemo a tem kamenjem lučati; to kamenje ima namreč namen, če bi zopet prišel sovražnik pred tabor, da se proti njemu porabi. In res tega kamenja tudi ni nihče odstranil, če ga ni kdo pozneje za sebe porabil, ker ni poznal več pravega pomena. Prav pa res ni nihče vedel, kak poseben namen iraa to kamenje. Mnogi so trdili, da to vse še leži od one dobe, ko so tu cerkev gradili; toda temu je nasprotovalo dejstvo.da je ves potreben kamen bil školčnjat apnenec, katerega so dovažali od Sv. Barbare tik Drave, ono kamenje pa je nanošeno zgolj iz bližnjih kamnolomov peščenca. Nekoč nas je vodil učitelj tudi k »Vir-« bovšku« in nam pokazal zazidano odprtino v studencu, katera je bila takrat še dobro vidna, češ, da so brarnbovci odtod lahko zapustili tabor, ako bi jim huda predla; nikdar pa nisem slišal niti besede, da vedejo stopnice do kleti cerkve, ker se o tem nisem nikdar prepričal. Če pa ja res, da je ona luknja brambovcem služila v sili za beg, so pa moraie biti stopnice vseskoz do izvirka, kajti drugače bi ne bilo mogoče črpati od tod vode za potrebo tabora. Hmgleški lord VVauchoppe, komisar Palefctbie. Njegov nastop proti arabskemu gibanju je še bolj razburil arabska pleme, fca, ki so proti naseljevanju židov v Sveti deželi. Dr. Ignacij Mošcicki, 10 let predsednik Poljske. 51 Dr. Anton Korošec in dr. Š. Behmen za- puščata sijajno uspeli kongres JKZ v Bel- srradu. Predsednik nove francoske vlade Leon Blum. Novi francoski zunanji minister Yon Delbons, radikal. Čeravno nimajo v Franciji ženske volilne pravice, je bila poklicana v sedajno fran- cosko vlado kot državna podtajnica za znanost gospa Jolliot-Curie. Iz manevrov severnoameriške vojne mornarice ob obali Kalifornije. Na slihi vidi- mo veliko bojno ladjo »Colorado«, ki ima na krovu vsak čas za odlet pripravljcni letali. Spredaj pred ladijo je nova podmornica »Cacholot«.