znanje za prakso
Strokovni ~lanek (Professional Paper)
Energija v lesarski proizvodnji
Avtor Mirko GER[AK, univ. dipl. in`.
Pri predelavi lesa uporabljamo to-	Lesna industrija je tako v ugodnem
plotno in elektri~no energijo.	energetskem polo‘aju. Poraba lesnih
Toplotna energija se uporablja za	ostankov za proizvodnjo energije ima
ogrevanje prostorov in za tehnolo{ke	‘e dolgo tradicijo. Parni stroj je bil
procese (su{enje, parjenje, preobli-	poleg vodnih koles najpomembnej{i
kovanje lesa). Koli~ina potrebne to-	pogonski stroj in lesni ostanki edini
plote je odvisna od vrste proizvodnje,	vir energije. Z razvojem tehnologije
od sistema ogrevanja in tudi od siste-	se je bistveno pove~ala poraba ener-
ma odsesovanja. Na splo{no je lesna	gije, vendar lahko lesarski obrati ve-
industrija velik porabnik toplotne	lik del potreb po energiji krijejo z
energije in njenemu izkori{~anju je	energijo, pridobljeno iz lastnih lesnih
potrebno posvetiti posebno pozor-	ostankov. Mo‘na pa je tudi uporaba
nost, ker so mo‘ni veliki prihranki.	lubja in se~nih ostankov v gozdu. Vse
	vrste lesenih ostankov in odpadkov
Elektri~na energija se uporablja za	imenujemo tudi lesna biomasa.
pogon vseh strojev in naprav, za razne	
tehnolo{ke postopke, razsvetljavo in	Lastna proizvodnja energije ima
podobno.	prednosti, kot so:
	• manjši stroški za energijo,
Pri pridobivanju, prenosu in uporabi	
elektri~ne energije nastajajo precej-	• neodvisnost od
{nje izgube, zato je ta energija dra‘ja.	elektroenergetskega sistema
Ima pa tudi velik pomen za dru‘beni	države,
razvoj in ekologijo.	• večja zanesljivost obratovanja,
Energetsko ugodno je, da lesarski	• tekoče odstranjevanje ostankov
obrat proizvaja zraven toplotne tudi	lesa,
elektri~no energijo.	• okolju prijazno pridobivanje
Posebnost predelave lesa je, da	energije.
osnovna surovina tehnolo{kega pro-	Potrebe po energiji so poleti manj{e
cesa (les) lahko rabi hkrati kot vir	kot pozimi. Posebej to velja za toplot-
energije. Vsi lesni ostanki, to je	no energijo. Velikokrat ima lesarsko
manj{i kosi lesa, vsi odrezki in lubje,	podjetje poleti preve~ ostankov, po-
se lahko uporabljajo kot vir energije.	zimi pa premalo. Logi~no je torej
Uporablja se torej lastno in ~isto	skladi{~enje lesa, kar pa zahteva velik
gorivo.	prostor. Poleg tega je les izpostavljen
	propadanju.
Priporo~ljivo je sekanje ostankov in skladi{~enje sekancev.
Skladi{~enje sekancev in potem kurjenje sekancev je enostavnej{e, bolj{i je izkoristek in mo‘na je popolna avtomatizacija kurjenja. ^e so ostanki zelo vla‘ni, so slabo gorivo, zato naj bo skladi{~enje tak{no, da se omogo~i su{enje. Mo‘no pa je tudi tehni~no su{enje.
Zelo dobra priprava ostankov je bri-ketiranje, ki zahteva drobljenje, su-{enje in stiskanje lesa. Mo‘no je tudi stiskanje lesa v razne bale. Tako pripravljeni ostanki lesa so kvalitetno gorivo (16 MJ/kg). Su{imo lahko z odpadno toploto dimnih plinov. Skladi{~na koli~ina mora biti tako velika, da s skladi{~enjem (zbiranjem) ostankov poleti zadostimo po-ve~ani porabi pozimi.
U~inkovita raba energije
Pri pridobivanju, prenosu, pretvarjanju in uporabi je treba z energijo ravnati var~no in pametno. Najve~je var~evanje z energijo je mo‘no dose-~i pri kon~nih porabnikih. Energijo moramo uporabiti u~inkovito.
Osnovni cilj u~inkovite rabe energije je zmanj{anje porabe kon~ne energije.
U~inkovita raba energije pomeni, da z manj{o koli~ino energije dobimo enak ali celo ve~ji u~inek.
Izbolj{anje energetske u~inkovitosti industrije se za~ne z na~rtovanjem sodobnih strojev in naprav, ki so energetsko var~ni in katerih velikost je pravilno na~rtovana.
Zastareli postopki in slabo vzdr‘e-vani stroji imajo navadno velike energetske izgube.
ijaLes 53(2001) 6

znanje za prakso
Potreben je nenehen nadzor nad porabo in skrb za pravilno rabo energije pri vsakem postopku. Prizadevati si moramo za ~im ve~jo u~inkovitost procesov, skraj{anje poti tehnolo-{kega procesa, skraj{anje ~asa tehno-lo{kega postopka (npr. pri su{enju lesa). Za‘elena je ponovna uporaba odpadnih materialov.
Energetska problematika je zahtevna, zato mora za pravilno uporabo ali za zmanj{anje stro{kov skrbeti strokovnjak.
U~inkovita (manj{a) raba energije hkrati prispeva tudi k zmanj{anju onesna‘evanja okolja.
U~inkovita raba elektri~ne energije
U~inkovita raba elektri~ne energije je zelo pomembna, saj za proizvodnjo 1 kWh elektri~ne energije potrebujemo 2,5 do 3 kWh energije v gorivu. Proizvodnja elektri~ne energije, {e posebej iz fosilnih goriv, zelo onesna‘uje okolje, prenosi energije (daljnovodi) pa vplivajo na okolico.
Zato v u~inkovito rabo energija spada proizvodnja lastne elektri~ne energije.
Pogonski elektromotorji strojev in naprav naj nimajo prevelike mo~i oziroma mo~i, ki je ne moremo izkoristiti.
Veliko motorjev obratuje precej pod njihovo polno obremenitvijo, kar pomeni, da velikega dela energije ne izkoristimo. S posebno mikroprocesorsko krmilno in nadzorno napravo je mo‘no krmiliti elektromotorje tako, da uporabljajo energijo skladno z dejansko opravljenim delom.
Pri odsesovalnih napravah se zahtevajo velike hitrosti odsesovanega zraka in s tem ve~ja in{talirana mo~ elektromotorja ventilatorja, ~eprav je npr. ob pravilni namestitvi sesal-
nega ustja ustrezna tudi manj{a hitrost. Podobno velja tudi za su{ilnice, ki imajo lahko prevelike hitrosti zraka, posebej ~e se su{i zra~no suh in trd les.
Velik prihranek elektri~ne energije je mo‘en pri ventilatorjih z regulacijo vrtilne hitrosti. Vrtilna hitrost elektromotorja se uravnava z elektronskim frekven~nim pretvornikom. Tak{en na~in se uporablja pri su{ilnicah za les, kjer je hitrost zraka odvisna od vla‘nosti lesa, pri su{il-nikih laka in tudi pri posebnih odse-sovalnih sistemih.
Pri odsesovalnih sistemih z zbiralnikom in filtri je pomembno, da lahko izklju~imo ventilator odsesovalne veje, kjer stroji ne delajo.
Pri proizvodnji komprimiranega zraka je potrebno odpraviti netesnost vseh vodov in naprav. Tako se lahko poraba energije zmanj{a za 20 %.
Organizacija obratovanja naj bo tak{na, da ne pride do prevelikih konic porabe, zaradi katerih je elektri~-na energija dra‘ja. (Mo~ v ~asu, v katerem je potro{nja najve~ja, imenujemo “konica”.)
U~inkovita raba toplote
Za u~inkovito rabo toplote moramo poznati podatke o porabljeni toploti pri posameznih potro{nikih, kar lahko ugotovimo z vgradnjo kalorimetrov.
Najve~ toplote se pozimi porabi za ogrevanje prostorov, kar pa je odvisno tudi od odsesovalne naprave. Velik porabnik toplote so {e su{ilnice lesa in lakirni{ko postrojenje.
Izkoristek kotlovskega postrojenja se izbolj{a z analizatorjem dimnih plinov, ker je tako omogo~ena pravilna regulacija izgorevanja.Vse ostanke lesa moramo v ~im ve~ji meri upo-
rabljati za kurjenje v lastnem kotlov-skem postrojenju.
Pri napeljavi toplote sta pomembni dobra izolacija ter tesnjenje cevovodov in drugih delov in{talacije.
Posebno pozornost je treba posvetiti napravam, ki jih ogreva para. Pri razvodu pare je potrebno zbiranje kondenzata in njegovo vra~anje v kotel. Kondenzat se lahko pri izstopu iz kondenzatnega lonca, po zmanj{anju tlaka, upari. Ta para se obi~ajno spu{~a v atmosfero in zato nastanejo toplotne izgube. Te izgube so ve~je, ~e so kondenzatni lonci slabe konstrukcije ali slabo vzdr‘evani.
Ogrevalna telesa morajo biti ~ista in postavljena na pravilno mesto. Vpi-hovani zrak za ogrevanje in prostor morata imeti pravilno temperaturo. Pri vstopnih vratih v delovne hale naj bodo name{~eni vetrolovi.
Odsesovalna naprava mora biti izvedena tako, da se zrak lahko vra~a v delovni prostor, kar je pomembno v ~asu ogrevanja prostorov. V nasprotnem primeru se sve‘i zrak iz zunanje temperature ogreva na temperaturo prostora. Pri vra~anju se zrak ne sme ohlajati.
Pri su{ilnicah so pomembni izolacija vseh sten, tesnjenje vrat in izkori{-~anje toplega zraka, ki odhaja v atmosfero. Toplota tega zraka se najbolje izkoristi v plo{~atem prenosniku toplote.
Kabine za brizganje, odparjevalna cona in hladilna cona v kanalih za su{enje laka so najve~ji porabniki toplote pri povr{inski obdelavi lesa. Topli izhodni zrak se lahko izkoristi v rotacijskih prenosnikih toplote.
Prenosniki toplote (regeneratorji ali rekuperatorji) se uporabljajo tam, kjer se topli izhodni zrak ne sme vra-~ati v prostor.

Les 53(2001) 6