328
Paperki staroslovenski.
N
In tu je »klassischer Boden«, kakor pravi Miillner, Gruble, Razdrto, Gomile. Vse to je blizu rimske postaje — Cru-c i u m, ki je bila na levem bregu Krke. To je moral biti rimski »depositum« (zaloga, magacin) »rei frumentariae et pabulationis«, zato ga je varovalo zgoraj Gradišče,, spodaj Ostrog in Prekope. — Tu v Grublah so izkopavali že prejšnja leta rimske neške za kopanje; tukaj je kopal in ves denar zakopal rajni ka-pelan Huber, in izkopine prodajal v nemški Gradec. -— Omenjam tu češ-pljev vrt, kjer je pač bil ribnjak. Vrt je nižji od sosednjega sveta, je na p štiri ogle in robovi so zaraščeni, da se po njih kosi; zraven je njiva, in gospodar mi je rekel, da ve za kanal tega vrta tja doli po njivi, ki je obokan in iz opeke zidan. — Zanimiv je vodovod z Gorjan- | cev na Gruble. Pri Grublah je jarek ovinkast, in videti je, da je tekla voda j na gornji strani okoli sela; naprej gori čez sedanjo cesto (čez jarek je most) gre vodovod naravnost * po polju do Brezovice; dolg je kake pol ure, reže polje dijagonalno in služi sedaj za poljski kolovoz; tu na Brezovici, za hišo Gregoričevo, je ovinek in na tem ovinku je bila voda obrnena na Gruble; torej ta potok, tekoč sedaj skozi Sent-Jernej, je bil napeljan na Gruble, in ta potok se imenuje sedaj — Kobila. — Jaz si razlagam to ime tako : Ta voda izvira na Gorjancih, dobro uro od sedanje podružnice V r h p o 1 j e; Rimci so zedinili in napeljali več studencev v nabiralnik (bassin) in tako naredili potok. Rajni g. Karol Rudež mi je rekel, da se zidovje še pozna. — In ko bi ta voda skupno tekla po svoji naravni poti, tekla bi   še  sedaj   narav-
nost na Gruble. Ko je pa selo ondi prestalo, bodisi tako ali tako, naselilo se je ljudstvo v sedanjem Sent-Jernej u in napeljalo vodo semkaj na kobilah.1) Sedaj teče voda ravno za Gregoričevo hišo, po nasipu (agger), ki namestuje —- kobile. Ljudje sicer ne rabijo imena »kobila«, ampak zovejo nasip »potok«. Na staro selo so se pa naselili drugi Slovenci in je imenovali — Groblje. 17. Ker smo Noviodunum omenili že večkrat, naj pristavim tu sem, kar piše Cuno v izvrstni svoji knjigi »Res Kelticae«. Začrtal sem si posamezne stavke, le škoda, da mi ni sedaj knjiga pri rokah. (Imel jo je Kmetic, stotnik v pokoju, bil tudi Novomeški župan, potem šel v Celje in tam umrl pred 7 leti). »Noviodunum (Neustadt) riihrt von Kelten her; allein wenn auch der Nah-me von Kelten ge-geben ist, er zeugt nur vom Standquar-tier Gallischer Le-gionen, nicht aber von keltischer Be-volkerung. — Die Masse der Bevolker-ung in Panonien war slavisch« (pag. 204.) — »Now + tynti == tunb — murus. Die Stadt hat slavischen Stamm«. (pag. 205.)
»Die Kelten drangen gegen Osten soweit vor, bis sie an den Slaven eine Grenze fanden.« (pag. 152.)
»In den Ostalpen konnen die Kelten nur als Eroberer gedacht vverden; wie solite die Masse der Eroberer gross genug sein, um die alten Einwohner ganz zu verdrangen.« (pag. 194.)
»Keltischer Schaaren, welche durch Makedonien und Griechenland (Delphi)
x) Kobile se zove tisto stebrovje, ki nosi jarem za vodotoč (žlebe) pri takih mlinih, kateri so na korce; pri teh namreč teče voda od zgoraj na korce, ne spodaj na lopate.
Sv. Alojzij Goncaški.
(Po sliki iz njegove prve mladosti).