Had 100 nagrad v vrednosti § 300.000 dinarjev j pripravlja uredništvo „Glasu Gorenjske" za H nove in stare naročnike, ki bodo poravnali m naročnino za leto 1953. Med dobitki: kuhinjska oprava, usnje za plašč, drva, ■ zidaki itd., itd. Naročajte „Glas Gorenjske" 1 LETO VI. / ŠT. 8 KRANJ DNE 21. FEBRUARJA 1953 CENA 8.— DIN Drugo zasedanje OLO Kranj 186 milijonov za investicije bi letos piraDi! OLO Radvljicoa - Skoraj 10 milijard narodnega SSS ^lattfai ■ Knjigovodstvo naj se prilagodi merilom družbene je stvaren odraz gospodarske moči okraja evidence - Nazadovanje obrti Prejšnji četrtek je bila druga seja Okrajnega ljudskega industriji kranjskega okraja V nedeljo, 15. februarja sta podpredsednik OLO tovariš nimivo je, da bo celih 7 mi-odbora Kranj. Na skupnem zasedanju okrajnega zbora in povečala za 4 odstotke, narod- se sešla oba zbora Okrajnega J a s n i č. Letos bo v radov- lijard 185 mAFjonov narodne-zbora proizvajalcev, — na kar sta v smislu 96. člena Zakona ni dohodek pa za 11. Razlika ljudskega odbora v Radovljici ljiškem okraju vrednost celo- ga dohodka nastalo na Jese-o ljudskih odborih pristala oba zbora — so se pogovorili med odstotkom povečanja pro- In opravila precejšnje delo. Na kupne proizvodnje znašala sko- nicah. Jasno vidimo osredoto-o družbenem planu in proračunu za leto 1953 ter potrdili za- izvodnje in naroanega dohod- dnevnem redu zasedanja je bil raj 12 milijard dinarjev. Za čenost gospodarstva v enem ključni račun za leto 1951. ka je nastala zaradi zvišanja razen poročila predsednika okr. več kot 9 milijard din bo samem mestu, točneje v jese-Na seji je bila navzoča velika večina odbornikov, saj jih cen kmetijskim pridelkom in sodišča, sprejema odločbe o ustvarjene nove vrednosti. V nišM železarni, saj bo samo je neopravičeno manjkalo samo pet. Med gosti je bilo opa- je torej samo namišljeno veča- ustanovitvi zdravstvenega do- tem skupnem narodnem do- črna metalurgija dosegla do-ziti člana Izvršnega svita Slovemje tov. Toneta Fajfarja, nje narodnega premoženja. Za- ma, odločbe o obveznem fluo- hodku bo udeležena industrija mala 7 milijard narodnega do-Ijudskega poslanca tov. Antona Kržišnika in sekretarja MK to je treba še bolj pozdraviti rografirahju in drugih manj s skoraj 8 milijardami, kar hodka, dočim bo kmetijstvo ZKS Kranj tov. Iva Svetino. napore naših delavcev, da zve- važnih vprašanj — sprejem nam kaže, kako zelo zaostaja vsega radovljiškega okraja koča jo proizvodnjo, ker lento družbenega plana in kmetijstvo za industrijo. Za- maj 652 milijonov. Že pred mesecem je Okrajni stavke, ki so predvidene za ob- jamci dvig. življenjskega stan- nr0račiina za tekoče leto in ljudski odbor dal v razpravo novo cest tretjega reda. Prav darda s PI ™ _ *„L1*^ ™ predlog družbenega plana. Na ta o sta komisiji predlagali, odobritev zaključnega računa Prvotni predlog družbenega za leto 1951. Zasedanju sta Enaist amandmaeov o katerem sta razpravljali tu- zniža 5 milijonov din, predvi* di odborniški komisiji za druž- denih za elektrifikacijo občine beni plan in proračun pri zbo- Zminec. Pozvali sta tudi mest- ru proizvajalcev in okrajnem ni občini Tržič in škof jo Loko, zboru. Poročilo o rezultatih naj vskladita stopnjo akumu- razprave je bilo prečrtamo na lacije v svojih podjetjih »Pre- •eji. Najvažnejše spremembe, skrba« in »Prehrana«, oziroma ki sta jih kombiji predlagal, »Lubnik« in »Loka« s stopnjo pa so naslednje: Naj bi se v 70. ki velja za sorodna pod- lnvesticijskem programu upo- jetja v Kranju. KRANJ RAZPOLAGA Z NAO 300 MILIJONI ZA INVESTICIJE - IZVOLITEV NOVEGA PREDSEDNIKA najprej ©me- stotkov manjši od lanskega, /odnje v vseh Opozoril je na nekaj značil- •el Gospodarski svet, je bil na- di vrh« (vključno vas Krivo no enak-.republiškimDelno so #JV",,U x'" " "1 "~ gospodarskih panogah razen nosti gospodarskega življenja to izdelan prečiščen osnutek, brdo) s tem, da se za ta znesek se repubii£ke stopnje znižale Pre^^ Plan» in proračuna obrtništva, čigar družbeni pro v radovljiškem okraju, ki so — - --------—* ----- ---1-«- . " y J je obrazložil predsednik okraj- dukt bo po predvidevanjih se tudi pokazale v razpravi o 'Nadaljevanje na 2. strani.) nega gospodarskega sveta in obrtne zbornice letos za 11 od- predlogu letošnjega družbene-•j*.^ ga plana. Zanimivo je, da so bile diskusije boljše v krajih s sorazmerno močnejšim socialističnim sektorjem. Zavest o potrebi enotnega občinskega gospodarstva in skrb zanj je Kranjski odborniki so 13. t. znaša kakih 240 milijonov, so se predlog pretrese na zborih bila najmanjša v občinah, kjer m. pretresali predlog družbe- si razdelila med seboj podjetja volivcev, na kar bo po preteku močno prevladuje privatno go-atevala nujna zavarovalna de" Po poročilu odborniških ko- nega plana za leto 1953 in pro- in mestni odbor. Poleg tega desetih dni predložen odboru v spodarstvo. kot n. pr. na €er-la na cesti Poljane—Javorie. misij je tov. Dušan Horjak, račun. Skupno z delovnimi ko- ima mestni odbor še okoli 100 potrditev. nivcu, v Dovjem ali bohinjski ta kar bi biio treba Ujvojtfi- predf'Hiik Grapcduirs'teg'i.i sve- leMivi je bilo ugotovljeno, da milijonov, ki so ostali neizko- Nato jc odbor sklep«.; o usta- Srednji vasi. rati 1.5 milijona dinariev. Ker ta in podpredsednik Okrajnega obstajajo še skrite rezerve, ki riščeni v letu 1952 in 10-od- novitvl Direkcije za komunalno Po republiškem planu je ra-pa to cl bilo predvideno v in- ljudskega odbora, obrazložil omogočajo povečanje prispevka stotni delež pn blokiranih sred- dejavnost, ki naj bi poslovala dovljiški okraj dolžan doseči vesticPskem programu, naj bi predlog okrajnega družbenega (akumulacije) nad zadolžtvijo, stvih, kar bo zneslo približno kot gospodarska ustanova s za J8S milijonov dinarje* •e sredstva dobila s tem. da se plana. Poudaril je, da se je v predvideno s strani republike 50 milijonov. samostojnim finansiranjem.Tak manj akumulacije in skladov, ■nižajo ostale investicijske po- preteklem letu proizvodnja v in okraja. Ves ta presežek, ki Tako bo mestni ljudski od- sklep se je vsiljeval z ozirom k0t pa to določa plan, ki jo bil spre'et v nedeljo. Ves ta znesek bo uporabljen za nad 50 investicij za zdravstvo, kulturo in prosveto, popravila in gradnje cest, za komunalno dejavnost, za zaščito pred hudourniki, za planšarstvo In elektrifikacijo. O vseh v predlogu predvidenih investicijah je govoril tov. C e n č e k v imenu komisij za plan In proračun pri obeh zborih. Kmalu noj ga vidimo 66 ff TovariS Tilo se je zanimal za zadružni dom — Lovskega „krsta" ni bilo bor imel v letošnjem letu nad 300 milijonov dinarjev za investicije. Kaj naj bi se gradilo, še ni določeno, čeprav je že izdelan predlog; o tem morajo povedati svoje mneni«* "o livci na zborih, ki bouo v ten V pretekli številki smo po- zlorabljal lovske puške, da ne Z odstrelom ni bilo nič in dneh' ce pomislimo, da je imel Počali o obisku predsednika bo divje lovil in da bo spošto- seveda tudi s »krstom« ne. Za" lani Kranj le 21 milijonov za PLRT tovariša Tita pri Sv Ani val vsa lovska pravila. Ob vsa- lili so ga pa le. Podljubeljski investicije, nam bo takoj ra-nad Tržičem kamor le prišel kem odgovoru bi dobil krepak lovci in vsi ostala, ki so se zumljiv ves napredek, ki smo ne lov m h k rali obiskal pio- udarec, da bi si zapomnil svo- slučajno mudili v gostilni, so ga dosegli z novim gospodar-nirie v šoli Pionir Ivancek je obljube. Naših lovcev ne bi doživeli pomemben dogodek, fijdm sistemom na področju ftterling in pionirka Elzkn v narodnih nošah sta mu predala šopek pomladanskih cvetic, tov. Tito pa ju je vprašal, kako se učita in kakšen uap h Imata v šoli. Pokazalo se je, da ima Ivanček kar tri trojke, na kar ne more biti ravno ponosen. Ko ga je tovariš Predsednik vprašal, kako t<>, mu je povedal, da mu pač »ne Ide u glavu«. Visoki gost je dejal, da drugič ne bo maral rož od Ivančka, če ne bo popravil svojega učnega uspeha. To mu je pionir rad obljubil. Znano jo, da je na loviščih Pod Ljubeljem okoli 30 zna-*henltih kozorogov, ki pomenijo svetovno redkost.. Med njl-*hl j<» slan'', ki je že zrel za Odstrel. Nanj 80 se nane DlU toatje. Ze so biU pri krmliftu v neposredni bližini divjadi, ko Najpomembnejše, investicije bodo vložene v gradnjo žičnic« Bled—Kokošenica, ki bo v prihodnje pomenila važen turistični objekt in nov vir dohodkov, v gradnjo osnovne šole liokalnega samoupravljanja. Hkrati pa nam ta znesek da misliti, da stoje pred Kranjem in njegovim oblastnim organom razen krasnih izgledov za Vinko Hafner razvoj tudi velike odgovorno- sti, ki bodo zahtevale sodelo- M povečano komunalno dejav- na Lipni^i. razširitev ceste Je- vanje vseh prebivalcev in njih nost, kajti obstoječa podjetja ^mo^_I>oIJ:vrie itd. O nj h se organizacij. ne bi bila kos vsem zahtevam. ^7*11 Proračunski izdatki znašajo Direkcija naj bi imela šest 1 rMIa&anm jeMioi i anuina-, ■ nn iiu ji i • i_- i v. i i-« manov, katerih večma je bila skupaj 79 milijonov. Predlog uprav, ki bi skrbele za različ- do||ro obrazložena Prccei proračuna predvideva nasled- na področja komunalne dejav- 8premenjevalnin predlogov je njo razdelitev: za kulturo in nosti. Odbor je ta predlog osvo- J*-^,"^ roroif|* prasveto 48, za socialno skrb- jil in izvolil za direktorja tova- *^ * f«*» stvo 6,7, za ljudsko zdravje riša Andreja Ogrizka. Nekateri občinski družbeni 1,9 in državno upravo 22 mi- Na, koncu je tovariš Cene načrt* »° predvideli še večje lijonov dinarjev. Beznik predlagal odboru v so- "JJ1*6 akumulacij od okraj- Ne bo odveč, če omenimo, da glasju z Mestnim odborom OF nih- tal*° da bodo iz teh do- bodo prispevali kmetje v letos- in Mestnim komitejem ZK, naj polniln hsredstev dobili razen njem letu le dobrih 11 milijo- izvoli za novega predsednika omenjenih še neposredno 121 nov, kar je manj kot sama če- tovariša Vinka Hafnerja, ljud- milijonov, od tega sam"> Je- edanjega s™"^ 107 in Bled 6 milijona? trta akontacija davkov v letu skega poslanca in dost Pionirja izročata maršalu lito šopek prvih planinskih cvetk 1962, med tem ko samo tek- podpredsednika Sveta za za- dinarjev. stilna industrija daje nad se- konodajo in graditev ljudske čeprav je bila razprava žl- *U pridrčala y>o begunjskem poznal 1, če ne bi vedeli, da tak Prav dolgo časa so se lahko dem milPard. oblasti LRS. Svoj predlog je vahna in večinoma* tohtna, je Masu dva iv/nana amp-aria m dogodek poldni pošteno »zali- prisrčno pogovarjali s predsed- OV>razložitvi družbenega pla- obrazložil s stopnjevanjem od- bQa njena hiba v tem, da so I plašnim jodlanjem preplaši bi jejo nikom FLRJ. na in proračuna, ki jo je podal govornosti in vedno težavnej- ^ ljudski odborniki v glavnem JVall. Seveda alata vedidu. kaj Ko je podljinbeljska lovka v podljubeljski šoli so tudi tovariš Andrej Ogrizek, je sle* širni in obsežnejšimi nalogami, je potegovali za svoje občine, P* podrla lov. Milka Koblerjeva vprašala prostori tanikajšne splo ne dila razprava, v kateri so od- ki zahtevajo okrepitev odbora niso pa jrovorili o tem, kako - tov. Tita, ali je že kdaj ustre kmetijske /adnr -.prav bomilki postavili vrsto vpra- s sposobnimi in izkušenimi to- w v občinah našli novih go- 111 kozoroga bi bila tO prva li.l kakega kozorog« Ln ko je je to le ena soba, kjer .se sti- Sanj in načeli prenekateri pro- variši. Odbor je z aplavzom spodarskih virov, povečali pro- Jtvni te vrste v Djegovl lovki odvrnil, da ne, mu je dejala, Kka pet nameščencev. Ko je blem- Zal Pa zaradi pomanjka- pozdravil nVgov predlog in iz- Uvodno zmogljivost in odkri- ^'o-leri !•<> v rb p.-avibli naš,h .la i- m-nl i>i'i • kr.-v.-n •..vaffU maršal vstopil v pro- nja prostora te diskusije ne volil tov. Hafnerja za pred- H Hkr;ta rezerve. Na to so ■^Cev bi moral bMJ potem >kr- Gost ni vedel, kaj uaj bi to ator, se je takoj začudil in moremo priobčiti. sodnika, tov. Beznika pa za skupščino opozorili predsednik Zaključek razprave je bil, da podpredsednika. Milan Kristan ter pri- ^*n«: mora! bi se skloniti nad bilo, pa je vprašal tov. Marin- Vpra.šal. koliko ljudi dola. v tej ^"t'-ivi. kozoroj-i in na tri ka Pojasnil nun je. V smehu je tesni/ sobi. Odgovor ga je pre 7>r,l^anja odgovoriti, da ne bo tov. Tito pristal na pO V nedeljo dne 22. frb uurja l(lr>.i ob 9.30 W% °o v strunski dvorani Siidikulnrea doma V Kromu V STA ISO VM OBČNI 7.IIOR branjmkrga ukmd + mnkega društva 'trdni in izrrdni Ulldentje. pn litr polnoVrvihm/ s^net il. Takoj se j<' zarumal, ali se vendarle ne da najti še kakiti drugih prostorov. Pod- 1 a il..'] j:;1; i t o vruriši so mu povedali, da so sedaj prav zares že pričeli z gradnjo novcign. za-drutoaga doma. Tov. Tito si je (gledal gr.'ulbif;če in v/.|)imI budno dejal: >Skilo v zadnH števlUM našega tednika wiiaiijann i ofraeaoionjl, ki *o jih vtluarjl in j>o- plave povzročili v r.gornj na^etlenih državah. Zato upamo, da ne ImkIo vsi odzvali temu |h>zivu. šotna ljudska poslanca, zlasti tov. Lahiira. Tovariš Kristan je v daljšem izvajanju osvetlil nekatera gos])odarska vprašanja. Ožigosal je nekatere napačne in v bistvu reakcionarne težnje o družbeni evidenci. Poudaril je potrebo, da se knj'govodstvo podietii podredi merilom evidence pri Narodni banki, s čimer bomo odstranili nevšečnosti. Nato se ie dotaknil gospodarskega kriminala In nekaterih drugih vprašanj. 5991 OSSTRAft HIJE V vitini boj na KorošUem Vsa krivda na ožjem odboru NS — Odkritje Cirila Murnika — Esesorski gospod bog Cerkljanska zadruga postaja močan gospodarski činitelj Iutri bodo v Avstriji parlamentarne volitve. Naši rojaki na Koroškem bodo v nedeljo oddali svoj glas in tako prispevali k odločitvi, kdo bo v prihodnje koroški deželni glavar — VVede-nig ali Steinacher. Niso enotni, če ne upoštevamo komin-formovske »Volksopposition«, obstaja razen Demokratične fronte delovnega ljudstva na Koroškem še tako imenovana Krščansko - demokratska stranka (KDS), navadna po- sporazuma, in odstopil. Reak-cionarji v vodstvu KDS so dokazali, da so jim bližje nazadnjaške politične spletke kakor koristi Lastnega naroda. Ta trditev ni pretirana, saj poznamo ALS in odnos njenega vodje SA-Standartenfuhrerja do našega ljudstva in jezika že iz njegove predvolilne gonje proti dvojezičnim šolam. Sicer pa sam Tischler ne priznava več slovenskega naroda za matični družnica Avstrijske »ljudske« stranke. Nečeljuje ji »Narodni svet« s celovškima profesorjema Tischler jem in Vinkom Zvvitterjem. Moralno in politično lice teh ljudi nam je takoj jasno, če vemo, da je bil ta Zwitter navaden Hitlerjev ovaduh, dr. Tischler pa se je, kot je pokazala nedavna izjava tržiškega profesorja C. Murnika, posluževal obljub In groženj, da bi nagovoril naše državljane k zbiranju in pošiljanju vohunskih poročil. že novembra lani je Izvršni odbor DFDL sklenil, da si bo prizadeval doseči enoten nastop koroških Slovencev na jutrišnjih volitvah. Isto mnenje je zastopala tudi posredovalna skupina Reichmanna, Uranka in Sienčnika, ki pa je prav tako kakor DFDL — naletela pri Narodnem svetu sprva na taktiziranje in zavlačevanje, nato pa na zavrnitev. 5. januarja je NS izjavil, da bo na volitvah podprl Avstrijsko ljudsko stranko, na kar je njegov tajnik in član posredovalne skupine Janko Urank ugotovil, da ožji odbor NS noče narod koroških Slovencev. Klasičen primer, kako zagrizena mržnja proti vsemu naprednemu nujno vodi v narodno izdajstvo! Steinacher in njegovi nimajo več Filhrerja, ki bi jim dajal poguma in moči. Hitler ja-nec Steinacher si je moral omisliti drugo avtoriteto, ki naj vliva strah v kosti volivcev. Izmdslil si je nekakšnega esesovskega boga. Ko agitira za njegovo stranko, piše Ti-schlerjeva »Kronika«: »Ko boš v samotni celici izbiral volilni listek, te bo videlo božje oko! Tvoja vest te bo sodita!« In ti ljudje se drznejo imenovati krščanske demokrate! Ko je NS nepopravljivo razbil enotnost koroških Slovencev in si s tem nakopal vso odgovornost za izid volitev, se je Pokrajinski odbor DFDL odločil, da na volitvah podpre Socialistično stranko Avstrije, ker je še najbolj tolerantna do narodnostnih pravic Slovencev, ker se zavzema za socialni napredek, gospodarski dvig delovnega ljudstva in za prijateljske odnose z Jugoslavijo. že obisk na občnem zboru Kmetijske zadruge v Cerkljah je dokazal, da se Cerkljani zelo zanimajo za delo in za gospodarske uspehe svoje zadruge. Občnemu zboru je prisostvovalo 180 članov in precej nečlanov. Le šenturčani stoje še nekako ob strani (samo 2 kmeta sta v zadrugi). Videti pa je, da se bodo tudi oni sko-rajžili, ker so koristi skupnega dela v zadrugi že spoznali. Pet ur je trajal občni zbor, ker so člani vse predloge upr. odbora glede gospodarskega načrta za 1953. leto pošteno pretresli in marsikaj dopolnili. Lani je imela zadruga preko 400 milijonov prometa. Pri tem si je ustvarila 12,298.860 din čistega dobička, čeprav je vložila v gradnjo zadružnega doma 4,780.000 din in je med poslovnim letom prispevala gasilcem, kulturno-umetniškemu društvu in šoli 300.000 din. Zadružniki so namreč uvideli, da je storilnost dela in tudi dvig kmečke proizvodnje v precejšnji meri odvisen od splošnega kulturnega nivoja vaškega človeka. Da pa se kmet strokovno izpopolni, je sodelovanje KZ s prosvetnimi organizacijami in šolo neobhodno potrebno. To sodelovanje je v Cerkljah omogočilo organiziranje 6-mesečnega kmečko-gospodarskega tečaja, ki ga 29 kmečkih fantov redno obiskuje. Zadruga krije vse stroške ekskurzij, ki jih prirejajo za tečajnike, da bi tudi s tem povečali razgledanost bodočih zadružnikov. Razen tega je ustvarila krasne pogoje za gospodinjske tečaje in za to žrtvovala 500.000 din. Ob tolikšni skrbi cerkljanskih zadružnikov se učiteljstvo čuti dolžno tečaje voditi in poučevati v njih. Sedaj tečeta kar dva gospodinjska tečaja. Taka skrb za strokovno vzgojo kmečke mladine zago-tavlia zadrugi nagel razvoj, kaiti splošna in strokovna izobrazba zadružnikov je eden temeljnih kamnov našega zadruž- Ifanika jim sur«vin Pred nekaj meseci je še huda predla »Universalu«, veliki tovarni klobukov in slamnikov v Domžalah, ker so imeli na skladiščih polno neprodane robe. Z osamosvojitvijo podjetja in boljšim načrtnim gospodarjenjem so ustvarili boljše pogoje in blago je šlo v promet. Danes ne samo, da nimajo kaj v skladišču, temveč jim od vsepovsod stalno prihajajo nova naročila, tako da jim je zmanjkalo volne, ki jim je nujno potrebna pri njihovi proizvodnji klobukov. Seveda so tudi to oviro kar hitro odstranili in zdaj tovarna dela brezhibno. ništva. KZ Cerklje postaja tako močan gospodarski činitelj, njena vloga v družbenem življenju Cerkelj je zmeraj pomembnejša. Dobršen del dobička bodo cerkljanski zadružniki porabili letos za dvig kmetijstva. Za 1,638.000 din nameravajo kupiti mlatilnico, 10 plugov, 15 izmvačev za krompir, 6 sejal-nic in še kaj. Za povzdigo sadjarstva bodo prispevali 260.000 dinarjev, že lani so s sodelovanjem učiteljstva začeli graditi veliko drevesnico, v kateri bo preko 10.000 pritličnih in visokodebelnih dreves vseh sadnih vrst. Začeli so tudi s splošnim škropljenjem sadnega drevja, ki bo odslej za zadružnike brezplačno. Za dvig živinoreje so določili 400.000 din. živinorejski odbor bo letos vodil ro- dovniško knjigo in tako pomagal dvigniti plemensko vrednost goveje živine. Za kulitur-no-prosvetno delo — za bodoče tečaje, godbo na pihala in kulturno-umetmško društvo — pa je določenih 500.000 din, prav toliko tudi za vzdrževanje občinskih cest. Največji del dobička — 5,400.000 din pa bodo zadružniki porabili za gradnjo novega skladišča in orodjarne, tako da bo ostalo v obratnem skladu 3,500.000 din. Ob koncu občnega zbora so pohvalili počtene in vestne zadružne uslužbence in jih nagradili skupno s 100 000 din. V novoizvoljenem odboru so večidel stari odborniki s predsednikom Cirilom Hudobivni' kom, kar dokazuje, da so zadružniki z njegovim lanskoletnim delom zadovoljni. Z zasedanja 0L8 Kranj (Nadaljevanje s 1. strani) samo pri manjših podjetjih s prvenstveno ročno proizvodnjo (Tovarna mila Kranj itd.), medtem ko so se zvišale stopnje pri nekaterih večjih podjetjih, tako da je v republiškem planu predvideni bruto produkt v okraju v celoti dosežen. Težkoče so trenutno samo še v tekstilni industriji, predvsem v predilnicah, ki ne pristanejo na republiško stopnjo, tako da je bila prvotna razlika med znesKom, predvidenim v republiškem planu, in zneskom, predvidenim v tekstilni industriji okraja, več kot milijarda dinarjev. Z združitvijo drugega obrata »Tiskanine« z »Infeksom« in z modernizacijo sušilnih naprav v »Tiskanini«, se je stvajr sicer nekoliko ublažila, vendar pa Se vedno ni dosežena v republiškem planu predvidena akumulacija. še vedno manjka približno 270 milijonov dinarjev. Nato 1e inv Horiak onisil osnovne značilnosti okrajnega plana za leto 1953. Poudaril je, da večji del družbenega produkta daje v okraju industrija, predvsem tekstilna, na katero odpade 79 odstotkov celotne akumulacije okraja. Če pogledamo strukturo družbenega bruto produkta po občinah, tedaj vidimo, da se na področju treh občin s posebnimi pravicami (Kranj, Tržič, škofja Loka) osvari nad 96 odstotkov vsega bruto produkta v okraju, kar nedvomno še enkrat potrjuje pretežno industrijski značaj okraja. Ko jc očrtal probleme planiranja v posameznih gospodar-akih panogah, kot obrti, gostinstvu, trgovini, kmetijstvu itd., se je tov. podpredsednik dotaknil tudi delitve dopolnilnih sredstev. Pri razdiel je vanju teh sredstev bi bila vsaka težnja k uravnilovki napačna, ker bi zavirala težnjo k povečanju proizvodnje v industrijskih središčih. H koncu je obrazložil še predlog okrajnega proračuna za leto 1953. Poudaril je, da se iz tega proračuna jasno vidi borba proti birokraciji, kajti upravni stroški so se v primeru s prejšnjimi leti močno skrčili, saj letošnji proračun predvideva plače samo za 77 uslužbencev, medtem ko jih je bilo še pred dobrim letom nad 200. Predlagal je obema zboroma, naj predlog družbenega plana in proračuna osviojita, hkrati pa je predlagal v Imenu Gospodarskega sveta dodatek k družbenemu planu, ki naj bi pooblastil Gospodarski svet, da vse investicije, ki ne bi bile pravočasno ali pa koristno uporabljene, uporabi za druga dela. Po plodni razpravi sta bila okrajni plan in proračun za leto 1953 sprejeta. Prav tako je bil potrjen tudi zaključni račun za leto 1951. Zanimivo je, da se k razpravi ni oglasil noben odbornik zbora proizvajalcev, kar na eni strani pomeni, da obveznosti gospodarskih podjetij po letošnjem družbenem planu niso previsoke, pomeni pa tudi nevarnost, da se člani tega zbora popolnoma pasivizirajo in da zbledi revolucionarnost te nove ustanove delavskega samoupravljanja MNENJE o novih oblikah dela Fronte in ZK Razgovor s tovarišem Mirkom Seskom, tajnikom terenskega odbora OF na Orehku in sekretarjem osnovne organizacije ZK: Tov. sesek je dejal, da je predpogoj za uspešno delo naših frontnih organizacij In bodoče Socialistične zveze, da osvežijo vrste svojih funkcionarjev. Le-ti so v mnogih Krajih povsem nedelavni in pa preveč »starokopitni«. Navajeni so starega načina dela, se pravi, izvrševanja od zgoraj postavljenih nalog in direktiv. Kadar pa je treba samostojno razmisliti in najti primerne oblike za nenehno vzgojno delo med množicami, tedaj odpovedo. Celo tako daleč gredo, da se niti sestankov ne udeležujejo redno, kaj šele da bi dojeli, da sestanek ni edina oblika političnega dela. Druga njegova ugotovitev zadeva predvsem Orehek. Tukaj hromijo delo Fronte razprtije med fiinkcionarji, ki so več ali manj čisto osebnega značaja. Nesamokritičnost in pretirana občutljivost, zlasti kar zadeva osebni ugled, povzročajo različna trenja in nesoglasja. Ljudstvo to prav dobro čuti in zaradi tega izgublja zaupanje v njih. Vseh teh trditev ni mogoče posploševati — je dejal tov. Sesek. — toda o tem je treba razmisliti ln »nepopravljive« zamenjati z novimi, mladimi in svežimi močmi, ostalim pa pomagati, da se znebijo navlake. Kar zadeva vsebino dela Fronte, je tovariš sesek mnenja, da moramo prisluhniti želji članstva in prijeti tam, kjer je največ zanimanja. Ne gre, da bi vsiljevali to ali ono. ker bomo tako ljiidi odbili. Vsekakor je največ zanimanja za gospodarska in strokovna vprašanja. To nam potrjuje dejstvo, da se je vsak sestanek, pa naj je bil sklican zaradi česar koli, končal z razgovorom o gospodarski politiki. S tem je treba računati in vsebino dela prilagoditi. Gospodarska in po-dobna vprašanja so kaj prikladna oblika za kulturno-po-litično vzgojo naših ljudi im zato je nesmiselno siliti k čisto političnim sestankom, za katere ni odziva. Na koncu je tovariš Sesek dejal, da se moralo naši funkcionarji izogibati ""tujkam, po kmečko »gosposkim« boaedam, ki vzbujajo med preprostim IjTuMvom odpor in nerazumevanje. Op. ur.: S prispevkom tov. &flka pričenjamo javno napravo 0 vsebini in oblikah dela OF ln ZK in vabimo vse, zlasti pa funkcionarje obeli organizacij, da posežejo vanjo. Naša lepa slovenska MMm mora navd\išiti vsako slovensko srce. Redke so danes pri nas vsaj večje vasi, kjer bi ne imeli pevskega zbora. Imamo tudi mnogo odličnih zborov, ki pojo v radiu, ki od časa do časa poneso našo pesem tudi preko državnih meja in reprezentiralo našo pesem v tujini. Tudi duhovniki imamo v okvi ru svojega stanovskega Ciril-metodi fskega društva svoj pivski zbor, ki ga mirno lahko prištevamo med naše boljše zbore, ki pa seveda še nI tak, kakor bi lahko bil ali bo lahko še postal. Gotovo je pevski zbor duhovnikov, v kolikor ne gre seveda za zgolj cerkveno ali liturgično petje, nekaj edinstvenega ne samo prt nas ampak morda na vsem svetu. Tu imamo Primorce in Prleke, Štajerce, Dolence in Gorenjce, z vseh vetrov naše domovine smo se zbrali. Prvi svoj javni nastop smo imeli v Ljubljani ob koncu preteklega leta ob priliki letne skupščine našega društva. Uspešno smo se predstavili ln že takrat je padla misel, da bi ob priliki ponesli našo pesem med koroške bra" te. To nam je bilo kaj kmalu omogočeno. Po štiridnevnih neprestanih vajah smo se 8. februarja letos podali proti Jesenicam v nailepšem razpoloženju ln prepričanju, da bo naš obisk na Koroškem nemajhnega kultur- GLAS GOREN.IS1 E Slran 2 Slev. 8 nega pomena. Saj dobro poznamo plemenite duše naših Korošcev. In končno je to naš edini cilj na Koroškem. Nas vendar ne zanimajo toliko politični in strankarski prepiri, ki smo se jih doma že domala odvadili, marveč prihajamo Slovenci k Slovencem, da naša in njihova srca vsaj za tre" nutek bijejo ob istem ritmu naše pesmi in nas ta pesem utrdi v narodni zavesti. To je bil naš namen in nič drugega. Ali bi nam to kot duhovnikom mogel kdo zameriti? rvalo razočaranja Formalnosti na obeh straneh meje so bile kaj kmalu urejene in tako smo se pojavili v Pod-rožici, na robu prelepega Roža. Na postaji, kjer smo izstopili, je bilo le malo ljudi, po videzu Nemcev, ki so kar zijali, ko so videli, da stopa iz vlaka toliko duhovnikov. 22 nas je bilo. Toliko skupaj so jih Nemci lahko videli svoje čase menda samo v Begunjah in v Št. Vidu v taborišču. No, pa takrat nismo smeli peti. Sprejel nas je zastopnik Prosvetne zveze za Koroško, katere gostje smo bili in ki je pripravila po različnih krajih naše gostovanje. Ko smo še nekoliko plašni korakali proti Sent Jakobu v Rož u kake pol ure je oddal jem od Podro-žice smo zvedeli marsikaj, celovški škof je danes zjutraj ukazal prebrati v tistih Župnt-iah, kamor smo bili namen jeni, posebno okrožnico, ki ljudem naznanja, da prihaja v Joža Vovk S ftfsnUia pa HotcšU nekatere kraje nek duhovniški pevski zbor Iz Jugoslavije, da so ti duhovniki (Mikata) uporniki proti svojim škofom, da so škofje njihova društva prepovedali, da ti duhovniki delajo na to, da bi so versko življenje čimprej razdejalo, da jim škof prepoveduj« na Koroškem maše vat i i! d., na koncu pa: Ne udeležite se njihovih prireditev! No, kaj čeden sprejem, smo si mislili. Nekaj pač mora biti tu zadaj, česar pa na prvi pogled ni mogoče ugotoviti. Vsekakor pa nam je bilo prvi trenutek jasno: Aha. tu se gredo volitve, tu so stranke, tu so črni in rdeči in ne vem kakšni Se, to je šlager, agitacija, adut, parola, kar hočete. V takih razmerah pa .seveda kratkovidnemu lahko kaj hitro zmanjka tal. .. Sent Jakob ni posebno ve velik kraj, vendar v tem okolišu največji, tudi zelo slovenski. Utaborili smo se v prijavni gostilni pri šinieju, kjer smo bili dokaj prijazno sprejeti, V istem poslopju ima svoje prostore tudi kmetijska zadruga, zgornji prostori pa so preurejeni v skromno dvorano, ki bi mogla sprejeti do dvesto ljudi. Vse je bomo in siromašno, brez peči, mraza pa kar okoli 20 stopinj pod niolo. Tu bo težko peti, to jo bila prva ugotovitev. Pa vendar bomo. Ker smo hoteli situacijo razčistiti in od blizu videti škofijsko okrožnico, sva se dva potem ugotovili, da tukaj posebnega obiska ne bo, bilo bi pa napačno, če bi se takoj umaknili in vrgli puško v koruzo. S tem bi lahko naredili usodno napako in potrdili, da je res tisto, kar okrožnica o nas pravi Toga ne smemo storiti, pač pa hočemo s svojim korektnim nastopom pokazati ljudem, da je vse. s čimer nas blati politična agitacija, laž. Naj torej narod sam vidi in (lelot ec podala v župnišče, kjer sva src- na« sam presoja in išče res-čala staire znance, Prav lepo niče! sva bila sprejeta, dobite na. p,... ni,Qfr.n vpogled okrožnico in M mi.no V »«,H Htvoin je rasla od pesnil pesmi. , Dalje prihodnjih s. NAJBOLJŠI V SLOVENIJI LEPI REZULTATI ENOLETNEGA VSTRIJNEGA DELA Prihranili so milijone dinarjev ©maj dobro leto je tega. ljevi pisarni sestanejo odgo- so odigrali svojo vlogo sdndi- 0 novatorjih in racionalizatorjih v jeseniški železarni ▼ Kranju trgovsko podjetje na in zastopnik sindikata ter ti so organizirali sistematično Novatorji in ra^ionalizatorji industrija prihrani yeč sto mi- s kapaciteto, ki bi zadoščala •debelo — »Kokra«. Toda mla- skupno rešujejo vsa tekoča vzgojno-politično in kulturno- jeseniške železarne so po vojni lijonov deviznih dinarjev, ker vsem domačitm in inozemskim dl kolektiv je z vztrajnim, po- vprašanja. Tako je Izključena prosvetno dejavnost. predložili v proučitev že preko ji ni treba več kupovati dra- konsumentom. ftrtvovalnim in organiz;r?-'.m vsaka samovoljnost, ki bi pov- Kolektiv »Kokre« je lahko UaQČ novatorstev ln racionali- gih BcVhlerjevih elektrod. Ing. Najnovejši izdelek jeseniške •delom kmalu postal vzor svo- zrocila notranja trenja ln hro- upravičeno peresen na svoje zatorstev s tem se bavijo na- Knezu, ki je trenutno na štu- železarne pa so elektrode za vadni delavci, tehniki in inže- dijskem potovanju v zapadnih varuje siVe utine, ki smo jih PRF.TSEDN1K f?EPUBUKE 30.1.1953 KADNOM K0LZK7I7U TBGOVAJK0C PR1DU2£JA "KOKRA" Kranj Primite izraze »oje nijsrdi-nije zahvti nosti zi Čestitka *oju ste mi arutili jeg izbori za Fred9jtdnika FflRJ evodo: t fflu- Faksimile zahvale tov. Tita ta čestitko del. kolektiva »Kokre« ob njegovi izvolitvi za predsednika republike m rji, ki so doslej prihranili industrijskih državah, pri delu dosl . y mi količinl uvažaii. podjetju že milijone in mihjo- vneto pomagajo varilni stro- novato^d izdelek ine: Mane dinarjev. Z lastnimi izdelki kovnjaki Ravnokar, Tavčar in ^^SS^^tS^J^l so nadomestili drago plačane Bizidj. Vsi ti si prizadevajo, da rolta * tehnika Bertonclja je uvožene stroje in sami zame- bi na Jesenicah postavili po vsej državi veliko zanimanj al i tudi tuje strokovnja- večjo tovarno varilnih elektrod, nje. ke. Lani so predložili v oceno Foir S°p?S~riipru Modernizirali bodo ložilnice in izboljšanje kvalitete izdel- Tovarna usnja v Kamniku in povečanje ložilnice, za kar kov. Lojze Mrak, Štefan Bre- ^ v zadnjih mesecih močno so že dobili načelen pristanek, lih in Vinko Zorman so izdelali dvignila kakovst izdelkov: raz- Tako bo odpravljena velika najmodernejše nove kolone za galanterijskega usnja iz zapreka v proizvodnem proce- kisik, ki je v varilni tehniki svinjskih kož. O tem so se pre- su, kajti ložilne jame so bile nujno potreben in zavzema v pricaii jn povoljno izrazili tudi doslej odkrite in delavci so strojegradnji vedno bolj odlo- iIlozeimBki kupci, ki jih je vedno zlasti pozimi delali v težkih čilno mesto. Ogromno je pri- ve^ Naročila prihajajo iz Ita- pogojih. Tudi proizvodnja je hranil podjetju tudi obratovod- ^ ^ah. Nemčije, Švice, Av- sedaj dražja, ker se mora vo- ja šamotarne, ki je izdelal iz str'ije, Francije in v zadnjem da zaradi nizke temperature domačih surovin phalno negor- Č^£U ^ ZDA. Svinjsko ga- stalno ogrevati, ljivo oblogo za vlivne o-sjde lanterijsko usnje je tam zelo z izgradnjo nove ložilnice se v hjvarnah, električnih pečeh in ykftO0 bla^G Zdaj tovarna ^ izpolnila davna želja delov- martinarnah. Tako ni potreb- dela pretežno za inozemstvo, negu kolektiva, da se tudi ta no več uvažati gline m nemo- hkrati mora kriti tudi do_ obrat vendar enkrat moderni- negorljivo mače potrebe, tako da komaj žira. Hkrati pa se bodo izdel-zmaguje vsa naročila. ki tovarne lahko občutno po-V načrtru imajo izboljšavo cenili. opeko. Novo phalno maso z majhnim trudom in v zelo kratkem času naiphajo v vlivne posode. Novatorstvo bo prišlo Jim starejšim vrstnikom. Vr- mila dejavnost kolektiva. Si- delo. Prepričani pa smo, da se v poštev za vse naše livarne in •tile so se diplome za diplomo, stem delavskega upravljanja ob uspehih ne bo prevzel. Kaj- jeklarne. trikrat je k njim priromala je tudi tu rodil svoje sadove, ti tu in tam še vedno škriplje, Ing. Leu Knezu in njegovim republiška prehodna zastavica, Toda vsi ti napori bi bili za- marsikaj pa bi bilo lahko — sodelavcem je uspelo izdelati dokler ni ostala pri njih za man, ko bi uslužbenstvo in de- čeprav je dobro — še boljše, vrsto varilnih elektrod, ki jih drevja prizadenejo našemu sa- vestno boljšega pridelka, ka-vseiej — priborili so si na- lavstvo ne delalo s tako odgo- Ekonomski zakoni ne trpe spa- koristno uporabljajo doma in v djarstvu sleherno leto veliko kor je. slov najboljšega trgovskega vornostjo in zavestjo. Pri tem nja na lavorikah! inozemstvu. Tako naša varilna gospodarsko škodo. Ta škoda Pred škropljenjem je nujno Poškropimo sadno drevje Razni škodljivci sadnega kovati obilnejšega in kako- podjetja na debelo v Sloveniji. In to ni bilo lahko doseči. Ko je bilo podjetje ustanovljeno, ni bilo nič več načrtnega razdeljevanja blaga. Osvojiti si tržišče s kvalitetnim blagom in kvalitetno postrežbo, je bi- O DRAŽGOŠKI KMETIJSKI ZADRUGI LEPI USPEHI IILEITIIIEfll DELA znaša letno— tudi zairadi dru- potrebno temeljito očistiti sa- gih rastlinskih škodljivcev in dno drevje, kajti šele potem bolezni — več desetin milijard. ima škropljenje pravi učinek. Jabolčni zavijač ali črv, ja- Sadno drevje, poraslo z lišaji bočni cvetožer, zimski peuič m mahovi in polno stare skor- aM zmrzlikar, ameriški ka- je> je varno skrivališče raznim par, škrlup ali fuzikladij (kra- škodljivcem, ki tu prezimu- stavost), sadna monilija — to jejo. so sadni škodljivci in bolezni, _ . . , Zairadi tega moramo odstrA- ki zmanjšujejo sadni pridelek lo novo pravilo. Treba si je bi lo ustvariti sloves ki v gospo- Dražgošanom, ki jim je lo na obenem zboru precej fan- gošani tudi krivdo nase: ves darstvu igra nemajhno vlogo, okupator popolnoma uničil vas, tov in mož, le žena je bilo bolj denar so vložili v obnovo do- In vse to je podjetju uspelo & P^v kmetijska zadruga u- malo. Z uvodnimi formalnost- mov. tako da ga za živinorejo AomM stvarila pogoje za skupno re- mi so kaj naglo opravili in že r.i ostalo. Sedaj pa, ko so do- banes slovi podjetje in z zvanje gospodarskih in vseh se je predsednik zbora zahva- movi obnovljeni, se bolo živi- ^tiTe Ik^liivce^ln^bolez^i Jice- suhe skorJe' mah to liša uspehom konkurira v vsej Slo- dru&in problemov. Tega se lil vsem članom za pridno so- noreji bolj posvetili. za polovico ali več. Zaradi te- niti l\ fiež^?Jt1i v sadovnjaku ga moramo bolj pozorno zati- vse suhe in rakave *w 131 ve" rati te škodljivce in bolezni, , vT,;;ij7'inTudi"'preko '^nje^nih vsakdo zaveda, zato praznujejo delovanje. Potem je blagajnik Malokje nadzorni odbor tako ^^^^^„^1^2 progone whj hI poreaatd meji. Saj je samo lani imelo ***** občni zbor zadruge kot ugotovil da imajo še 44.000 vestno opravlja svoje delo, ka- ™£ m za^otenle VO(tene POfanjke (raparje), nad 2 milijardi prometa in z skupni praznik, tak. kakršnega din dobička. Predlagal je, naj kor v dražgoški kmetijski za- zemiJe m ™ gnojenje. poptoktU v sadovnjaku odpa- dobičkom zaključilo svoj obra- imaJ° nekateri narodi jeseni, bi ta denar prispevali v sklad drugi. Pred vsako važno odlo- Brez rednega zfmskega in dlo Ustje m gnile plodove, čun Zasluga za to gre celot- k° pospravijo poljske pridelke, za obnovo vasi, za kar so to čitvijo ga upravni odbor vpra- poletnega škropljenja sadem.ga nemu kolektivu, ki je postal Letos so povabili tudi mene leto in ves čas nazaj šli sko- ša za svet, po odločitvi pa se drevja ne "bo mogoče priča- (Nadaljevanje na 8. strani.) mojster svoje obrti. Učenje in na občni zbor. Že na predve- raj vsi presežki. No, tudi za člani nadzornega odbora v poteča j i so od jedli prenekatere Č€,r »^a prišel v Dražgoše, ko občinsko cesto so prispevali govoj-u z zadružniki prepri-Ure počitka zlasti mlajšim, to- «> tišino motili le še Žagarji 80.000 din, za novo šolo 115 čolo, če je bil ukrep umesten da ni jim bilo žal. Prav zato in vozniki. Se isti dan sem se tisoč ter 100.000 din za tele- ali' ne. Zato tudi ni nikoli gc-podjetje ne pozna vsesplošne pogovoril z nekaterimi zadruž- fon in druge vasi potrebne dmjanja nad gospodivjenjem >bolezni naše trgovine«, ki ji niki. Veseli so ml pripovedo- stvari. Vse so dali za napre- v zadrugi. Zanimivosti iz kMli\stva pravimo nestrokovnost. vaM, da le nikoli niso zvozili dek vasi, da bi se sami Laže Pomemben činitelj »Kokri- z Jelovice toliko lesa kot le- posvetili delu na polju in v ni h- uspehov je dejstvo, da v t (\s. Je bil pač sneg za to. Okoli gozdu. podjetju vlada popolno soglas- I>ražgoš ni polj. zato je Draž- Tov. Janez, vodja odseka za je med organi delavskega u- gošanom skladovnica hlodov — obnovo, je nato podrobneje pri pravljanja in podrejeno upra- žetev. . _ Vsako lutro se v ravnate- Naslednjega dne se je zbra- Večina družin se je že preselila , . ' J iz barak v nove hiše. Kar 4B so jih postavili po vojni, z go Pil sprejemanju novih zadružnih pravil so "»e zadružniki tokrat zmenili, da deležev r.e bodo določili po veliko- kazal "u^peh^o^'cSe'ka". ^.^^L^l^^L™ PRED VAŽNO ZDRAVSTVENO AKOIJO Zakaj je sedaj na ursfi kranjski okraj? nik;,ka delniška družba. Enake enake dolžnosti, skupno delo v gozdu, skupno oprav- spodarskimi poslopji vred pa lj;nrije' je „jl^?VO Ko,£° je nastalo v povojnih letih 6f» ^TOvaavaJJ člen, ki govori o novih stavb. Resda zunar jest J8*0?? izn^druge. BO enoglns- no bklenlli, da ne sme nihče ven, preden ne poravna vseh računov. Novi odbor so izvolili v zadovoljstvo vseh. Po občnem zboru pa je bila prava »holoarska« veselica. Menda se partizanske mame no pri teh poslopjih še ni najbolj čedna, različnim obrtnikom bi zlepa ne zmanjkalo dela pri Fluorografiranjo jo do Hcdnj grafski pregled pokazal, da je njih, toda glavno delo je že o- *aj>lo že celo vnsto okrajev, takojšnje zdravljenje nujno jm>- .»nvljeno. m«xl njimi zlasti tist^-, v kite- trebno, ho zjigotovijene bolni- Kar se živinoreje tiče, se pi Hh jt> unirlji\ost /:i tiibcrku- ške posti'lje. Dražgošani ne morejo poh^a- ■BO nad repiibllšUim povpn-č- Muorognif pa ne odkriva lo uti. Pa ne samo po svoji kriv- Jem. \ teh okrajih j«* bila ak- pljučnih ol>olciij in obolenj re- dj. fceijjo si, da bi končno že vojni niso še niko i tako zabija zaključena že v 19.r)2. letu, brne mrene, temveč tudi srčna izšel znkon o pašnikih, ki bi vrtele kot ta dan. Stari dr-v len letu pa pridejo na vrst^ obolenja. Vsi taki bolniki bo- razčistil tudi, kdo se lahko po- varji so sukali mlada dekleta, l«idi okraji, v katerih tuln-rkii- do pozvani na |w>iioven pn«- siUžu je pnsnikov na Jelovici, mladi fantje pa ženice zrruba-lov.nili olM>lenj ni dosti, no pa Rled. Vaščanl iz drugih i^asi namreč nih obrazov. Pozno v noč so v*ndar potrebne vse zaščitne TulMTkuloznl bolniki naj zahtevajo od Dražgošanov, naj S" prepletale polke, pesmi in Ptre, da (M' lHde/en ne razširi. pnHlložljo voilstvu fluorografi- hi jim od pašnikov plačevali razgovori o zadrugi, kajti za- Rasa Morgan vodi rodovnik že š lipicanci pokazali zelo prt- lito se bodo zač4dl tudi fluo- raiija poMOo pristojnega di- najenintoo. Razen tega tudi lo- druga je Dražgošanom živ- od XVIII. stoletja. Zrebec, od kiadni za jahanje, vožnjo in r«>irrafskl pregledi na Gorenj- Kpanzcrja; (v m- fluo« »grafi- gmrjl ne dovolijo Dražgošanom ljenjsko važna stvar, saj so z katerega izvira, Justin Mor- težka poljedelska dela. Uten. Panja ne morejo udele/ltl, |»a pasti na jasah državnih goz- njo prišli do pravih oblik s"'up- gan, je zagledal svet 1. 1789. Za nemoten potek ftuorogra- potidBp zKl,,r 1,1 slikanje oprav- v ra(iovljlškem okraju Je bi- na planini Lipancl, ki so jo krov nad glavo v slučaju sla- gno. Velika večina sslUcanjoni ,(> d,^,,., bđbartnultnizir.-mih morah lam-ko jesen v sili za- bega vremena. VideU je, da vs,. opravi, tlo U>";, 2966 .ved. od teh jih je 72 klati; zaradi močne tuberku- živina ne gre v planine do- Jahalni konj rase Morgan. Njegovi potomci so se kot na- Prvi rezultati tubevUullnizaciie goved v radovljiškem okraju ------, _ ,„ j,wV,-,,. v ,w j,,, j,; i ^ Man, mu nuiciif Lu.jeirnu- sivina ne pr •> oaeb pa mora na po/Iv v ,H>/.itivno reugtralo, pri 34 pa loze je bila neužitna. Na Boh. volj pripravlj J^JtoJni dispanzer, ki l/vid le J(. hihi reakcije sumluva. V ob- Bell imajo 8,7^ tuberkulozne utrjena proti ena. se pravi, ni m 7 ulična piun padavinam in nI *r>t kontrolira ln uredi vse Cinah Begmre In Bled je tu- govedi. Vse to je doku/., da s • vajena fizičnih naporov pri Wu"hn°' ** KT' /l ,l,,M'rU" lH-rkulin:za.-ija že končana. V živali lahko okužijo v hlevu Iskan tu pose na nedostopnih s prvi je od G3-1 glav 10 ptr/ritiv- ali na paši in sicer tako, da terenih. v nih in 7 sumljivih. V tgOŠth ix»lna žival kaplja v zdravo, ali Na „kskurzljl v Ponovi(-,h smo videli, da tamkajšnja živina napravi vb:'k dan vsaj dvakrat 0 5 km poti od hleva do Save, kamor jo vodilo , -■»'*■„, pregled preteče zato (h,.nlia'letaIna, je tudi pozitiv- kužba z vodo, ki jo je okužilo nap?J^ HNiti J™™ «J 6 tednov. Po preteka te- no rrb zakolu so u- tuDeTkldoeno govedo. P° tolltvl ne pr zanesejo Pre- »llc i? r'^n'* ""^lk»^'H b,>'- gotovlli TBC pljuč in jeter. Zlasti močno so se živali o- ^on *\ tM™ tna, Planln' mn*°^ v ■a*e*ta hn.ro pa. ki je bila v tem kužile na planinah. Ugotovili «^ pašo. jo vsaj 3 tedne moč- „ i*>nu i 7Jl,Urm>'n' P«,T-,V rn hlevu samo en tetten, so m o- smo namreč, da Hraše, Hlebce no ^rmix>. Za tako živino se- 1 ur ,>^'T,*'<, <""«><»v:e>evatl zafl|ino zaklati Zaradi ln Studenščlce ter Nova vas. kl vodl bolnik lnhko r^lo organ,,v jf. mlo meso popotao- pašnike, nimajo tuberkulozne Nujno bo poskrbeti za desln- ski razstavi prikazujejo vlačll- Snjj »i!!!!!1 rsuniijiVlh. V ftfoAah bolna žival kailja v zdravo, ■ n liu| ntn "» tnberkuloro na ]m JO ^nieen primer, kako se v pa tla živali vdihavajo s tu- »l>u ' lA l"'is,<,l"l dl- hievu. kjer k* ena bolna žival, berku'ozniml baoHf Okuženi j ""t Obvesti, katere btdnlke vsa ?.|viina. Vse 4 krave zrak. Bacili pridejo v zrak, ko . rin.y |M>novno pregledati. v |,lrvu tikužene. K'ra- m- tulverkulozni Izločki v nastl- m,„, *nK^".i<'»« I" porivom na v, kujdjena v tem hlevu preti lju posušijo. Mt>žna je tudi o- «vii tu _ Vapdl zdravljenja In Nth li!(>dri j> od 113 goved Bohinju in Blejski planini ter- so večidel vsi okuženi. Pred- žen je v sani, na katerih so "^J ak^jl- res|rlrnlo pozlrtlvno 22 Okužbo jajo ureditev plarrfmsklh hlevov, pogoj je seveda tak hlev. da ga štiri t«ebe ln precej težkega tUt«\ k)^^r M fiut>ro- je povzročila ena »mutui krava Nujno bo preskrbeti živini je spkih mogoče razkužiti. kamenja. GLAS GORENJSKE Slev. 8 — Stran 3 Piše Stanko Bane Preteklo leto je bilo polno prizadevanja in dela za čimprejšnjo izgraditev najmlajše kulturne ustanove v našem Kranju. Prvotni knjižnični prostor, sestoječ iz ene same sobe, je zaradi hitrega bogatenja knjižnega sklada postal že po dveh letih pretesen; treba je bilo iskati večjih in primernejših prostorov. Po odpravi nekaterih mestnih uradov so bile knjižnici dodeljene tri prostorne sobe v drugem nadstropju mestne hiše na Titovem trgu štev. 3 (bivša Škofija). Ti prostori so suhi, svetli in zračni ter dovolj visoki, toda vsem knjižničnim potrebam ne zadostujejo. Sedanjo knjižno zalogo bi bilo ob primerni notranji opremi sicer mogoče namestiti, vendar bi bil nadaljnji razvoj kmalu spet oviran zaradi naslednjih pomanjkljivosti: velika soba zaradi lahke konstrukcije ne prenese večje obremenitve, zato je ni mogoče izrabiti za knjižno skladišče; manjkajo prostori za čitalnico, garderobo in shrambo. Za zadostitev teh potreb pa je dana polna možnost: število prostorov se da povečati z zasedbo še ostalih dveh sob v istem nadstropju; z adaptacijo prostranega in svetlega hodnika se da pridobiti krasna čitalnica z najmanj 24 sedeži in lepa razstavna dvorana; tudi prostor za garderobo in shrambo je mogoče najti. S smotrno adaptacijo celotnega nadstropja, ki ne bi terjala prav nobenih predelav in ne previsokih stroškov, bi dobila knjižnica primemo velike in njenim potrebam ustrezajoča prostore, če pa bi se mogla obenem preseliti v podobno adaptirano prvo nadstropje, ki Ima močneje konstruirana tla (obokana), bi mogli novi prostori zagotoviti knjižnici nadaljnji nemoten razvoj vsaj za deset let. Ureditev tega vpra- 0 fklu študijske knjižnice sanja je prvi temeljni pogoj nadaljnjega napredka. Finančno stanje se je v preteklem letu nekoliko zboljšalo, vendar še ni bilo zadovoljivo. Zaradi silnega porasta cen knjigam in revijam je razpoložljivi kredit zadostoval komaj za nakup najvažnejše tekoče slovenske knjižne produkcije; od okoli 150 slovenskih revij in časnikov je bilo mogoče naročiti komaj 18 in 3 inozemske; za dopolnjevanje starejše literature je ostalo malo sredstev, za vezavo pa še manj. Spričo tega torej ni bilo mogoče naročiti zaželenega števila revij, niti nabavljati knjig in revij iz bratskih republik, niti pospešiti dopolnjevanje manjkajočih del, niti vezati potrebnega števila zvezkov. Tukaj bo treba priskočiti na pomoč z izdatnejšimi sredstvi. Največja ovira po preselitvi v nove prostore pa je postalo kričeče pomanjkanje knjižnične opreme, zlasti knjižnih o-mar in polic. Zato morajo danes vse dvojnice in vsa tuje-jezična zaloga ležati na golih tleh, nagrmadene na velikanskih in nepreglednih kupih, okoli 2000 zvezkov pa je še zmerom vskladišćenih na I. gimnaziji, ker jih knjižnični lokal ne more sprejeti. To vprašanje bo treba urediti o-benem z adaptacijo prostorov. Velik napredek pa je storjen glede knjižničnega osebja. Knjižnica je preti koncu leta dobila svoje prve stalne uslužbence: upravnika, bibliotekarja in knjižničarja. To osebje, ki ga bo morala skoraj pomnožiti še kaka administrativna moč, bi zmoglo še letos pripraviti knjižnico za splošno uporabo, vendar je to odvisno od pogoiev, če bodo in kdaj bodo izpolnjene gornje tri teme 1.-'p e zahteve: adaptacija prostorov, nabava opreme in povečanje kreditov. Knjižna zaloga je v preteklem letu narasla za približno 2400 knjižnih enot, tako da trna knjižnica trenfftaio v svojih prostorih okoli 9000 zvezkov. Knjige so prihajale z nakupom, zamenjavo in darovi. Kupljenih je bilo okoli 600 knjig in 21 letnikov revij, v zamenjavo z drugimi knjižnicami je prišlo 130 zvezkov, razne ustanove so darovale okrog 1600 knjig, med njimi največ Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani. Javili so se tudi prvi zasebniki, ki so odstopili okoli 70 knjig; med njimi je tov. Ivanka Br-žen darovala v spomin na svojega pokojnega moža zobozdravnika dr. Ivana Eržena 35 zvezkov medicinskih knjig in nekaj pohištva. (Nadaljevanje v prih. štev.) TRIDESET LET UMETNIŠKEGA DELA Z voljo se vse doseže Po sedmih letih je le zrasel pri Sv. Duhu, nedaleč od Šk. Loke, mogočen kulturni dom, za katerega se domačinom ni treba nikomur zahvaljevati> razen Virmašanom, ki so jim od vsega začetka pri delu pomagali. Samo še sedežev za dvorano bo treba in fasada kulturnega doma še ni izgo-tovljena. Radi bi uredili pred domom dostojen park in vanj postavili spomenik padlim borcem, vendar je to še pesem bodočnosti, kajti preden bodo zbrali dovolj denarja za vse, bo potrebno še dosti prireditev in truda. Do spomladi pa nameravajo izgotoviti enonadstropni del stavbe, ki so ga v grobem že lani postavili. Tu bo v pritličju hišnikovo stanovanje, v prvem nadstropju pa knjižnica, garderoba za igralce in dve sobi za pevce. Tolikšno prizadevnost in požrtvovalnost za postavitev lepega in prostornega kulturnega doma moremo pripisati samo ljudem, ki jih kulturno-■imetniško delo res veseli. Za sedaj dokazuje to predvsem pevska sekcija, oziroma njen moški pevski zbor, ki ga vodi požrtvovalni A. Vrhovnik. Ta zbor je konec preteklega meseca koncerti ral doma in gostoval z istim programom v pro torih SKUD »Tone šlfrer« v škof ji Loki. V bližnji bodočnosti namerava gostovati tudi v drugih krajih in popularizirati slovenske pesmi. Čez čas, ko se bo zbor okrepil tn pomnožil z mladimi pevci, bodo njegovi uspehi nedvomno še lepši. Dramatska sekcija, ki je bila prva ustanovljena, zairadi različnih del v dvorani ni mogla prav pridno igrati. Sedaj, ko so vsa dela končana, bo poskušala zamujeno nadomestiti. V februarju bo postavila na oder »Martina Krpana«, na programu pa ima še »švejka«. Pra'v lepo pa uspeva knjižnica, ki je bila ustanovljena 1. 1950. Težava pa je v tem, da pt dri bralci, ki jih ni m ••do, tu ne najdejo ničesar več, česar še ne bi prebrali. Knjig je samo 300. Obogatitev knjižnice prepuščajo namreč le Majdi Oblakovi, ki od ustanovitve da- lje knjižnico brezplačno vodi in »izvrta« knjige ali denar, če je le »izvrtati« *nogoče. Na pomlad, ko bo dozidani del izgotovljen, nameravajo u-stanoviti še šahovsko sekcijo. Uspehi, ki so jih dosegli pri graditvi doma »iz nič«, jim vlivajo poguma tudi pri kulturno-prosvetnem prizadevanju. Znani kranjski igralec IvanGrašič slavi tridesetletnico igralskega udejstvovanja. Na nocojšnji proslavi bo slavljenec nastopil pet desetič kot lovec v »Sneguljčiei« Pavla Golie. Prisrčne čestitke k jubileju! Prešernov teden ni šel mimo nas V Kranju so bile ob koncu leta pomembne slovesnosti ob odkritju Prešernovega spomenika; zato pa je bil Prešernov teden v Kranju nekoliko skromnejši, toda zadosti dostojen za Prešernovo mesto. V soboto, 7. februarja je bila odprta razstava kroparske-ga umetnega kovaštva, ki jo pomemben izraz gorenjske umetne obrtne dejavnosti, ohranjene do današnjih dni. O tej razstavi, o motivih, ki so vodili do nje pa tudi o nekaterih mislih .zbujenih ob tej razstavi, bomo še pisali. Naslednji dan, 8. februarja, na obletnico pesnikove smrti so se ob 11. uri dopoldne poklonila zastopstva mladine, množičnih organizacij in delovnih kolektivov na Prešernovem grobu in položila počastit vene vence. Istega dne zvečer je bil v Pred premiero filma o naših železarjih ŽELEZM OGNJI :<>iti njski: Slrsui 4 — Sttjr. 8 Mladina in tisti, ki so šolo [K> osvoboditvi dobili na Jesenicah delo, zaslužek in kruh, bolj malo vedo o težki in revolucionarni poti jeseniških kovinarjev pred ln med zadnjo vojno. Biezposelnost, borba za košček kruha, revščina na vseh koncih in krajih, brezvestno izkoriščanje, nenasitnost, kapitalistov, zapostavljanja ln poniževanja vse to in nešteto druge tog dre so tlačile in mučile do h ta 1945 delavca iz dneva v dan. Spori z delodajalci SO bi'i na dnevnem redu. Od časa do časa pa, ko so se krivice nagrmadile 6ez mero, je v delavskih prsih zavrelo in plamen upora je planil od strojev, se p geal i/, peči ln obstal kot grozeč vulkan pred obličjem »vsemogočnih« . . . Stavka' Stavka! Stavka! je šlo od ust do ust. Stisnjene roke, uporna prva in lačna usta so terjala pravico . . . Sredi januarja tega leta se je mwMla na Jesenicah filmska ekipa iz Beograda pod vod--t vi ai reži -tor a Sloboda na Ko-sovaliča ln snemalca .Stanku Alek:iča. Ekipa je imela na-losro, da v filmu ohrani nam ln bodočim rodovom trnovo pot jeseniških kovinarjev, njihovo borbo proti vsem izkoriščevalcem ter proti fašističnim zverem in požigakvem naših domov. Plim bo prikazal visoko revolucionarno zavest naših delavcev, njihovo predanost delavskemu gibanju, njihovo ljubezen do osvobojene domovine ter napore pri obnovi in izgradnji nafte Industrije. V filmu nastopajo sami domači igralci — laiki, ki predstavljajo prve revolucionarje delavskega gibanja in začetnike upora proti okupatorju. Narodnega heroja Jožeta Gre gorčica, prvega komandanta partizanskega Triglav:-*«- ga o I-" ka, Igra njegov brat Ivan Gregorčič. Drugega narodnega heroja, Matijo Verdnika, ki je tudi Izšel i/, jeseniške železarne, igra delavec Jože Iskra. Kazen imenovanih nastopajo v filmu še drugi delavci, ki so neposredno sodelovali v zgodovini bojev za delavske pravice. Glavho vlogo v množici »filmskih Igralcev« Igra Bojan če-bulj, član Mestnega gledališča na Jesenicah Film, ki nosi naslov »Železni ognji , dokončujejo v teh dneh v laboratorijih Trlglav-filnia V 1.; 111.1 |.am Pn miero, ki, bo verjetno že konec februarja tega leta, vsi, posebno pa Jeseničani, aaatfpuo i i-nc i u 11 p ■ p > Kranju literarni večer, na katerem so čitali svoja dela slovenski književniki: Pavel Goba, France Bevk, Lili Novy, Mirni Malenšck - Konic in Ivo M inat t i. Kranjčani so s svojo obilno udeležilo popravili slab vtis od prejšnje nedelje, ko se literarna matineja prav zaradi nezadostnega obiska ni mogla izvesti. V Prešernovem tednu smo tudi v Kranju Izvedli organizacijske priprave za ustanovitev pododbora Prešerno v družbe, ki je zbral že za več kot 300.000" dur i B 10* iin. V cm iv"i šoli so bili dobri In revni učenci nagrajeni iz izkupička Prešernove akademije. Pri tem smo mislili, da je imel pesnik otroke nad vse rad, saj so prav v Kraniu otroci Pre ••crna imeli tako radi, da so mu rekah kar »doktor Fig«. Tako se je Kranj letos od-d ilži! .spomin i našega p snika Žal pa nam je. da se pesnika ni bolj spomnilo »Prešernovo gledališče, že zato, ker nosi njegovo ime: Tega tudi v decembru rd storilo. Će bi že katerokoli gledališči« blio aoižno spomini I se obletnice pesnikovi« smrti, hI bilo to dolžno rurV> k'anjs':o Prešernovo gledališče, vsaj z večerom vzornih recitacij nekaterih njegovih pesmi. V hiši Prešernove smrti d -!,i jo zidarji tu delo zdaj ne spi. Pred gledališko fasado pa bi že lahko postavil! manjkajočih sediom kandohvbrov. »Prešernov hram« bi tudi že moral dobiti Izvesek in vsaj droben napis. Upajmo, da bo vse, kar je letos še narobe, drugo leto urejeno in da bomo pokazali lepše spričevalo. Č\Z. /////////////// Februar - mesec Glasu Gorenjske Kmalu dolgopričakevana knjiga Življenjepis maršala Tita S e preden je knjiga v odličnem angleškem prevodu izšla v Londonu, se je že zanjo zanimala vsa svetovna javnost. Istočasno z objavo v »Borbi« so se odlomki pojavili na straneh najuglednejših publikacij Velike Britanije, Amerike in Francije, med drugim tudi v »Life«-u in pariškem »Fi-garu«. Ilustracije so zavzemale tudi naslovne strani. V drugi polovici aprila jo bomo imeli tudi mi. Slovenski prevod nam bo preskrbela ljubljanska Cankarjeva založba. Tudi pri nas so že objavljeni odlomki vzbudili veliko zanimanje za obsežno delo, ki ga je napisal znani publicist Vladimir Dedi jer pretežno po razgovorih s tovarišem Titom samim. Avtor ni imel pretenzij napisati novelfzirano biografijo po vzorcu velikih romanov Emila Luduiga, Vi-nogradova, Zvveiga i. dr., pač pa izčrpno publicistično knjigo o življenju našega največjega moža. V lepem jeziku in zanimivem slogu so pisani odlomki o zagorskem detinstvu, učni dobi v Sisku, prvem revolucionarnem delu, o ujetništvu v Rusiji z vsemi burnimi doživetji med Čerkezi, kjer se je prej osovraženi tujec vsem priljubil in si pridobil obče sjioštovanje, ko je ukrotil divjega konja in dokazal, da je odličen strelec. Sledijo opisi vrnitve, smrt žene Polke, delo v kraljeviškeni doku, preganjanje, partijsko delo, spet ječa, znova svoboda, delo, napori, — vse ena sama borba za ljudstvo in partijo. Odlomki iz vojne in povojnega stalnega naraščanja napetosti med Jugoslavijo in »starejšim bratom« odkrivajo vso veličin > tovariša Tita Jn vso njegovo neomajno vero v ljudstvo bi socialistično misel. Ko beremo odlomke o dneh zloglasne vidovdanske resolucije in o sledečih mesecih strahovitega pritiska in obupne osamljenosti, ko najdemo na enem samem mestu zbrane podatke o tem, kako preteče razburkano je bilo valov je, po katerem je vodil ladjo naše domovine tovariš Tito, nas prevzame ponos, da ima takega krmarja. Ker posveča knjiga mnogo prostora tudi družbenemu okolju, v katerem je živel in deloval tovariš Tito, in ker nam daje pristne in neposredne slike vseh njegovih ožjih sodelavcev, pomeni dragoceno pričevanje o naši bližnji zgodovini. Slovenska izdaja bo obsegala nad 600 strani besedila in okoli štirideset ilustracij v posebni prilogi. Objavljamo kratek odlomek iz poglavja »Prvo zasedanje Kominfornia«. Judin v Beogradu J udin je prišel v Beograd meseca oktobra (1947. leta) in dobil za Kominform eno največjih beograjskih stavb v ožjem centru. Tu je takoj instaliral radiotelefon-sko in specialno telefonsko zvezo z Moskvo. Časopis (Za čvrsti mir itd.-op. ur.) se je tiskal v tiskarni »Borbe« v štirih izdajah, v ruščini, francoščini, angleščini in srbohrvaščini. Judin ni imel zaupanja v naše tipografske delavce, marveč je pripeljal iz Moskvo ruske stavce. Delali so v največji konspiraciji. Tiskarna »Borbe« je morala odrediti posebne prostore, v katerih so besedilo stavili in lomili. List je lomil jugoslovanski delavec, na katerega je budno p^zil eden Judinovih pomočnikov, Olenjin, da ne "bi v zel kakšen odtis stavka. Ko je bilo delo končano, ali ko so odšli na kosilo, je Olenjin te prostore zaklepal in plombiral, da ne bi med tem časom nemara kdo vstopil. Iz ZSSR je privedel Judin s seboj tudi nekaj sovjetskih novinarjev ali ljudi, ki so se izdajali za novinarje in jih samovoljno večkrat pripeljal na srst-nke redakcije, čeprav oni na to po statutu niso imeli pravice. Na sestankih redakcije se je govorilo o tem, kaj .se DO pisalo v posameznih Številkah lista, toda članki so s■• pozneje precej Izpreniinjali z ozimni na prvotno bos »'• dilo in to brez vednosti in odobritvi- pisca in redakciji. Takih primerov je bilo brez števila. Posebno je protestiral poljski predstavnik Finkelstein zaradi .samovoljnega spreminjanja član ka nekega poljskega vodi telja. Koliko je bilo enakopravnosti v tej redakciji, nun najbolje kaže dejstvo, da je bila nad redakcijo cenzura, ki jri imela sedež v Moskvi. Ko je bito odtisnjenih pr vih 100 izvodov prve števil ke časopisa, je bilo tiskanje odloženo za nekaj dni. Nekaj izvodov, tako imenovanih »Signalnih izvodov«, je bilo poslanih v Moskvo s posebnim letalom, ki je bilo Judinu vedno pri roki. Ta signalni izvod sta osebno pregledala Stalin in Molo-tov in šele ko sta ga onadva pregledala, je prišlo preko specialnega radiotelefona v stavbi IB v Beogradu povelje, da Tahkn nadnlfirjcjo s tiskanjem časopisa. Pri vsaki številki je bil enak pestopek. Nekajkrat je Judin osebno odletel s številko v Moskvo in so bili od tam diktirani popravki. Včasih je bilo tako veliko sprememb, da so se morali posamezni članki ponovno postavljati, ves časopis ponovno lomiti in odtisniti, na kar je bil spet poslan v Mo-pet s popravki! Nekoč se jo zgodilo, da je list že šel skozi cenzuro in da je bil že dan nalog, da .so tiskanje nadaljuje, toda ko so bde že francoska, angleška in ruska izdaja dotiskane, je prišlo povelje, da se list potegne iz proda; •. Judin je z ipovedal, da se morajo vsi izvodi lista prenesti iz ti.sknrne »Borbe« v stavbo Informbiroja. Ws dan in vso no--- so se ti Izvodi požigali v kotlarni stavbe, v prisotnosti Judi- imvih potmfrtaikov. Oni so budno pazili, da ne hi kak Uslužbenec vzel časopisa. Razlog za to uničenje je bil nek govor- Zahariadesa. ki Stalinu ni ugajal. To je samo en primer, koliko je bilo enakopravnosti V ndakcclji K°niinfc,rma, koliko se je spoštovalo mišljenje poznanih in dolgoletnih voditeljev delavskega gibanja, kot je bil I limit.rov itd. Ta primer še enkrat zgovorno kaže, da je bil Ko mlnform samo navadna sov jetvka agentura za zasledovanj^ določenih ciljev zunanje 'politike ZSSR, KUD Podnart je globoko zaoral I M-otelilo soboto in nedeljo Je |..>..t;ivil KUP Podnait n:i i Cankarjevega Kralja na IV tajnovl«. Po zaslugi nadvse prizadevnega ln veščega r-/.i serja Imv .los,/,, | . • | |,, |, | ,-■:, jn ob vzglednem trudu nastopajočih je Šel -Kralj preko odra tako živo tn močno, da je napravil na nas res globok vtis. Zlasti SO bili zunanje in mira njo đdbro i/.< iihio-vani Kantor (tov. Vovk), Beniot (tov. Fn-ganel), župnik (tov. Pogač- nik), Krneč (tov. Portuna) *° j Lužarlca (tov. Knil'ičevn). — ' Igra je bi!a smotrno in •snl1* solno interpretirana In Igranj* neprisiljeno. Posebej pa je =° pohvaliti dobi o in pravilno l*f govorjavo. jj V KUP Podnart so zaoral* ros globoko v kulturno 1,,<1"1 In b.>do ..h toliki vnend W uspehih, Uako(- so jih polov/.'1-* doslej s ftvejkom Ln Kraljem m P.etainovi, zadovoljivo oprav" svoje poslari.st vrt Pravljica za naše Gicibane Nova o psu in mački V listih časih, ko so prebivale vile po gozdovih in livadah, sla živela pes in muc. Bila sla si smrtna sovražnika. Pes je imel dolgo, črno dlako, močne tace in kosmat rep. Njegovi beli zobje so zbujali v mački vedno zoprnost trne mu je bilo Hudi. Muc pa le imel rumeno rde;" kožušček, ki je bil poSei okrašen s širokimi, temnimi progami. Njegov rep je bil že lako lep. da se ne mo -e pc e lai. Koiče.al se jo v ka ei temen čop. / njim se je muc Lizek kaj postavljal. RODNI KRAJ Na svetu lepš'ga kraja ni, kot rodni kraj si ti. Da vidim enkrat samkrat te. bi dala jaz prav vse. Želim, da v Bosno svojo grem, čeprav med brate prišla sem. pionirka Kosa Karanovič Odred „Stane Bečan" Kot reden bralec »Glasu Gorenjske«, zlasti pionirskega kotička, sem sklenil, da se oglasim. Opisal bom naše pestro in zanimivo življenje v odredu »Stane Bečan« v Tržiču. Razen smučanja in sankanja, ki sta dnevno na sporedu, imamo še posebno veselje v krožkih. V njih si bistrimo duha, obenem pa zabavamo. Ne bom Ti razkladal vse na široko. Omenim naj le najvažnejše. Največ članov ima smučarski krožek. Vsak dan nas čaka presenečenje. Enkrat vozimo smuk, drugič slalom, tretjič skačemo. Tekmujemo med seboj in vzgajamo borbeni duh. Pevski to. ostali krožki pa tudi ne zaostajajo. Prav lepo smo se odrezali za praznik Novoletne jelke. Janez Bedina učenec 2. razreda gimnazija Dragi K osobni ček! Iz Poljan pa, gotovo še nisi prejel nobenega poročila. Zato sem se odločil, da Te bom jaz nadlegoval s svojim dopisom. Ko ste bili zadnjič v Poljanah, sem prejel od Vas nagrado, za katero se Vam prisrčno zahvaljujem. Prosil bi Te pa še za eno uslugo, to je, da poizveš, če bodo pripeljali v Poljane film »Kekec«, katerega si vsa poljanska mladina zelo želi. Te lepo pozdravlja dijak IV. gimn. iz Poljan. Franci Kalan, Prijateljčki, zdravo! Ko se mu nekje izmuznem, pa me že drugje strahuje. Prav nikoli mi ne da mirno spati. Zdaj mi ga je res že odveč! Bedanca namreč, tega nepridiprava. Komaj sem ga ugnal pri tiskarjih, že se je spajda-šil — pomislite s kom! — s kmetijskimi strokovnjaki. Nočejo in nočejo napisati odgovora za mojega prijatelja Franceta Vrankarja iz Tuhinjske doline, že vidim, da bom moral sam tja. Pa tudi pri kinopodjetju mi nagaja. Gotovo mu ni všeč, da je v filmu prav t?.k kot v resnici. Le berite, kaj piše Fnanel Kalan iz Poljan: Draga moja Kosa, nikar toliko domotožja, saj boš šla še domov! Sicer pa je vsa naša domovina prav lep in širok dom. Vsega ljubimo! Kosobrin. Uamadm ktizauka Vodoravno: 1. Mesto na Tolminskem, 2. Oče - moško ime, 3. Koristen, upotrebljiv, 4. Nauk, proga, pot, 5. Predmestje Ljubljane, 6. Moško ime -osebni zaimek, 7. Uslužbenec v gostinskem podjetju, 8. Osebni zaimek - hoditi, 9. Umetno gnojilo. 2 3 4 5 6 7 1 Navpično: 1. (Ne kura, ne petelin - del obraza, 2. Zemlja, obdana z morjem - zgodaj, 3. Mesto v črnogorskem primorju - znotraj prazen, 4. Pokrajina v stari Grčiji, 5. Poklic obmorskega prebivalca - morski velikan, 6. Oklešček - skupine ptic, 7. Reka v Rusiji - sel, poslanec. hi m PopMci 1) ol šestih zvečer. V uredništvu »Glasu Gorenjske« za-brni telefon. »Je tam urednik? Ga ni? Vse pete sem si že obrusil, pa ga ne najdem. Menda še ne ve, da ne moremo na pot. Gasilski avto je pokvarjen. Tako nekako me je eden od kolegov obvestil, ko bi se moral že ves »ansambel vkrcati« v avto. Odvihral sem v tiskarno, kjer so tovariši meti rali zadnjo številko .Glasu Gorenj k« Bojni posvet je v takem primeru nujno potreben. Pa še preden Sem pti.šel v tiskarno, jo bila zadeva že zelo ugodno rešena. Gasilci so s pomočjo podpredsednika naše mestne občine le ^otovJli, da imajo razen pokvarjenega še en avto, okraj-"i odhoi pa nam jo vsa čast *hu pre.skrbol kar dva taksija, Po pravici rečeno, hi nam "dobna vožnja v luksuzmh voglih bolj dišala, pa kaj ko jo bilo v gasilskem avtu za vs • dovolj prostora. Kakor da bi Kft naredili nalašč za nas. 11 tava jo, da vsnka ztn Ut rju je samozavest. Tudi ^ bi tO med vožnjo V Poljane Mrdili Veselo raz.p lož ni. y»' s» jo stvar z. avtomobilom j**ko srečno iztekla, smo zmanj .'"'i v makovo zrno skrbi, ki so .'Sele nad nami kot Dumnlc J°V ni,.e Kako nas bodo ljudje •Prejeli ? Bo sploh kaj obisk* j našem novinarskem veči mi" ,r" Kako I•<■ bomo obnesli brez /bralke? BIH smo tik Izidi m številke. I n pu- to t,. e'l kda i v ' 11 .■ i. > i - i a k ma ""laika « dobre \ ure lovljenja n ''''lVMf>težja. smeha ln drob-kori/! kovanja so je avto JT"l!" u tavi] ;v .-• eri ao > "n,<> zagled-H pel ali šest j,. 1,1 Hvalu tn.....M n I iro it| / '"'tmral nekdo. »Raj več '"""da sploh ne bo. Po ti hem smo bili vsi istih misli. Kdo, vraga, naj bi nas čakal celo uro, saj nismo nobena renomirana umetniška skupina, Pa le ni bilo tako. Crn, širo-kopleč Poljanec, predsednik občinskega ljudskega odbora, nas je vljudno povabil na čašico žganja. Cc bi bilo to pred dvema urama, bi se vabilu najbrž ne odrekli. Tako pa . . . rv, i minilo četrt ure in že se ■t^ je v kulturnem domu dvignila zavesa. V temni, nabito polni dvorani je na mah vse utihnilo. Po formalnom pozdravu v imenu Po'ljancev in »ansambla« se je pričelo. Ne za> merite, če o tem, v časopisu ne boste kaj dosti zvedeli. Olika namreč zalit 'va, da se ne hvalimo, grajali se pa nočemo. Potrebno vzdušje je ustvaril »Trlo Glasu Gorenjske«, kakor smo ga kratili nad vožnjo v 1 "ol jane. 1 'nlnn so prišle na. vršilo resno neiresne točkX\ k'i jih je več aH manj z združe-nifmi močmi sestavilo naše u-redništvo. Naš zunanjepolitični urednik je malo za salo malo zares priknzal dogodke v svetu. Ker jih va liko ve, seveda ni bi! raVĐO najkrajši. Po smeli i i v dvorae; pa bi sodil, da pasivni udeleženci z njim niso bili nezadovoljni. In spet so se uveljavili muzikamtje — študentje. ki .so imeli ta veder nasploh precej oprevka, kajti takoj, ko smo bralce seznanili z življenjem in delom novinarjev in z nastankom časopisa, so bili spet na vrsti. iv ajbolj pa se je vse v dvorani razvnelo. ko se je prikazni na odru naš gospodarski urednik ln obetal tistim, ki bodo prav odgovorili na njo-!1' »va vpra BJti |,a , darila. Medtem jo že odmotava I kos usnja za podplate, blago za ženski predpasnik in Povesti Z gora«. — Vse je prisluhnilo. Na prvo vprašanje m bilo odgovora. Mislili smo že, da nihče ne prebira < ;ii\su ('.oren jeke- , od kodi'!' so bila vprašanja Pa ti na drugo vprašanje (po čem pro- daja bostonska univerza zvezde) odgovori majhen kuštro-glavec, nekje tik pred odrom. Ko mu je urednik izročil podplate, je zažarel kakor meteor. Kasneje smo zvedeli, da po-trebnejšega v dvorani ne bi našli. Pač srečen slučaj. Ni trajalo pol ure in darila so bila razdeljena. Tedaj je prišel naš gospodarski urednik, ki ga zlepa ne spraviš v zadrego, res v zadrego. Poljanci so namreč zahtevali še vprašanja, čeprav brez nagrad . . . II odlom je bilo slišati iz »ku-lisa me« zamolklo brnenje. Naš kinooporator je preizkušal filme in po tihem preklinjal. Električni tok je bil preslab. Na steni je bilo videti medle, premikajoče se figure, tako rekoč filmski rebus. Mislili smo že, da s pre dva ja njeni poučnih filmov ne bo nič. Pa smo imeli tudi v tem srečo. Khktrični tok so je oj... čat ini tako smo lahko tudi to točko programa i/.\a dli. Resda je opičji rod na prvem filmu pnvej h ličil medvi djemu, sčasoma pa so b*W siiko vse jas nejSe. Potem so si Poljanci oglodali še n i j r,,/1rvjše nenavadne živali od s.onov, gazel in levov, do lam, zeber in tigrov. Prepričani smo bili, da bosta dva filma dovo'lj. zlasti ker sa IjiuPe m \1 odmori od mraza že cepetali /, nogami. Toda 1 s t, ko jo nud vrtenjetm fii- tnOV VSi pnzabdo na mraz. Morali smo pre I ■ , jati vseh pet filmov, ki smo jih m in -sli s Seboj. Ura je 1 din že enaj.vt, ko j.: naš glavni uiedniK prešel na. razgovor z bralci. Vse je bilo že precej utrujeno ali pa željno plesa, zato nismo dobili kaj dosti predlogov za izboljšavo lista. Pa nIČ ne ;le. Kasneje med plesom naš t rio je igral neutrudno ■<— amo ae z ljudmi pomenili tudi o listu in novih naročnikih. Kadarkoli sla se Hudi in Lizek srečala, je prišlo pri obeh do hudega razburjenja. Hov, hov, rir... je reiičal Hudi, kazal zobe in skakal proti Lizku. Ph, ph, ph, grrr — je odgovarjal muc, se umikal in prhnil v drevo. Strahopetec, da le ni sram. slabši si kot otroci... je tulil pes pod drevesom in sc vzpenjal, da bi dosegel Lizka. Muc je hladnokrvno čakal, kdaj se bo iludi zdivjal, in mu odgovarjal: Pridi, pridi kar k meni, da se pobliže pogledava! Veš, rad bi te malo počesal, ko si lako skuštran, pa po gobčku te bom pobožal. Hu, hu, li grda šekasta mačka, le čakaj, le bom že ulovil! Hov, hov... In pes se je naveličal ter jezno zapustil drevo.* Tako je bilo vselej in vselej. — Nekoč, ko sla se pes in muc seel tako prijazno pogovarjala, je prišla mimo stara dobra ženičica. Bila je vilinska stara mali. Sredi gozda je imela zlal gradič, ki je bil lepši kot vsi pravljični gradovi, o katerih sle že slišali ali brali. Hudo, hudo je okarala oba. Hudega in Lizka. Pa sta se opravičevala. Muc je predel : On je kriv. Vedno začenja on in se sploh zelo nevljudno vede. Jaz sem čislo nedolžen, lahko mi verjameš. Mjav, mjav, mjav ... Hudi pa je renčal: Tako se razjezim, ko zagledam lo grdo šekaslo pol uho, da me kar zasrbi v gobcu. Čeljusti se mi kar same od sebe odpro in noge kar same od sebe skočijo za mucem. Hov, hov, še sedaj bi ga pograbil, če bi tebe ne bilo tu. Sram vaju bodi oba, je rekla stara vila. Nočem toga' Zalo vama naročam, da prideta moj grad, kjer se bomo pomenili Mucek je odšel, globoko v gozdu z!e el na drevo in ves dan premišljal starkine besede. Ko je sonce zahajalo, je Hudi potrka! na zlala vilinska vrata. Tudi on se je zav.ee! nad prelepim domom dobre vilinske s.are mame. Vidiš, Hudi, lahko bi ostal pri n oni, da bi čuval moj domek, samo priden mo aš poslali, mu reče vila. Kaj naj storim, da bi bil lahko tvoj".' jo vpraša kuža. Veš, obljubili mi moraš, d t boš pomagal Lizku, ko bo v stiski, odgovori ženičica. Oh, ko ga pa ne maram, zarenči pes. Le poskusi, le, mu reče vila, pa boš poslal varuh mojega gradiča. Bila je že temna noč, ko je kuža ves zamišljen slopal skozi gozd. Hodi, hodi. Kar naenkrat ga pograbijo močne rok , druge mu stisnejo gobec in že je bil ujet. Zgrabili so ga razbojniki, ga odnesli v svoj brlog in ga priklenili na debelo verigo. Hoieli so ga naučiti, da bi lam v podzemskem brlogu čuval njihov latinski plen. Pes se otepa, skače, tuli. Toda čim za-luli, že trešči po njem debela gorjača, ga oplazi strašen bič, da je že napol mrle.. Konec je z menoj. Nikdar več ne bo o videl dobre vile, niti njenega zlatega g a-diča, zavzdihne pes. jntn v dalje. ' .laz Uncem renči: že ne pojdem s lem črnim kosma-nikamor, reče Lizek. Kuža pa za- Kaj, jaz naj bi hodil s lem hiuavsKi... al potuhnjenim strahopetcem? — 0 ne, lakoj bi se zjezil in j)olom . .. Np, no, ju miri starka. Muc naj pride ZJUtraj, kuža pa Zvečer. Toda čisto go* lovo, sjcer so vama bo strašno grdo godilo. Zjutraj so jo muc odpravil na pot. Hodil je in hodi! in končno prišel do vilinf-skega gradiča, ki jo vos zlal stal sedi prekrasni« Cvetic, S lačko je Lizek potegnil za zvonec. Din, din, din. se jo oglasil srebrn glas in že so s- odprla vrala. Dobra starica je povabila muca, naj vstopi. .loj, kako je lu lopo zavzdihne muc, lepe mehke blazinice, mizica' vsepovsod' Poslušaj, mucek, saj bi lahko živel pri meni. mu reče slara vila. Samo priden moraš poslali! Veš, nekoč stan že imela lepega, le pega mucka, ki jo bil čislo bol kol sneg. Pa je ubo/eka hudoben volk ra/.lrgal. Kaj naj storim, da bi ostal pri tebi? vpraša Lizek Obljubili mi moraš, da boš Hudemu, ko bo v stiski, čislo gotovo pomagal. Ko mo pa no mara] Le pojdi mucek in premisli mojo besede! V lem zasliši škrbljanje. Tik gobca zagleda drobno miško. Prišla sem, da te rešim. Privedla sem s seboj še slo drugih mišk. Pregrizle bomo tvojo verigo in ti boš svoboden. Oh, kako sem li hvaležen, zavzdihne Hudi. Ne meni, Lizku se zahvali, reče miška. Čakaj, da ti povem: Ponoči, ko sem prilezla iz luknjice, me ^ je naenkrat pograbil muc in mi rekel: Izpustim te, če zbereš hitro še sto mišk. Z njimi pojdi do razbojniške jame, preglo-dajte Hudemu verige in ga rešite. Videl sem ga uklenjenega, a mu sam nisem mogel pomagati. Vidiš lako je pravil muc in zdaj smo tu, da le rešimo. Kmalu je bil pes svoboden in se je splazil daleč, daleč proč od hudih razbojnikov. Cez nekaj dni. ravno ko je pes slal ob roki in pil, zagleda gručo paglavcev, ki so na drugem bregu metali muca v vodo. Ubogi Lizek jo imel krog vršiti ])rivezan debel kamen, ki ga je vlekel na dno. Na pomoč, na pomoč, zavpije muc a že ga zalije voda. Lbožček olepa s lačkami, skuša plavali, (oda težka kamen ga neusmiljeno vleče na dno. Ne obupaj, Lizek I zatuli pes. Ze plane za njim v deročo vodo, reže valove z moč-imi tacamft i se z vsemi močmi pogaja, da bi dohitel muca. Toda voda mu ga vedno sproli odnaša. Končno ga le dohiti. Hitro, primi sc za moj kožuh, splezaj mi na hrbol. dja lo odnesem! \'e morem več, zavzdihne muc in se potaplja;. Hudi ga zgrabi, mu pomaga na svoj hrbel in splava z njim na breg'. To jo bilo junaško delo. Ko sla bila iz vodo. sia sc komaj gibala, tako sta bila trudna. Ko so pes nekoliko odpočije, si spol naloži muca na hrbet in ga odnese naravnost v zlati gradič k dobri vilinski stari mami. Tam živila še danes v največjem pri* jaleljslvu in imala dobro vilo neznansko rada . .„ C ele okoli polnoči smo se k■ razšli. Upajmo, da ne za zmeraj. Skoraj bi dali roko v ogenj za to, da prihodnjič, ko bohmo napovedali obisk, v Poljanah ne bo treba več lepa kov z stnr 73" je »kovbojka« najslabše in najbolj povprečne sorte. Od prvega trenutka dalje veš natanko, kaj se bo zgodilo. Pa niti streljanje Hn jahanje ni kdo ve kako imenitno, temveč dokaj dolgočasno filmano. Plemeniti brat po »hudih preizkušnjab In ljubezenskih zapletih premaga zlobnega brata - rhoiUca. Po Fordovi »Poštni kočiji«, ki je dokaizala, da je tudi »kovbojka« lahko umetnina, ali po »Oklahoma Kidu« bi takih fhV mov ne bilo več treba (1 LAS (* ORE N.l S K E *tcv. 8 — Stran 5 Nehaj za naše žene Za male denarje udobno ležišče Ne bo vam treba dosti zategovati pasu, da si boste omislili za oko lopo in udobno ležišče. Na leseni okvir položite zimnico na vzmeti ali navadno žimnico. Vse skupaj naj bo od 45 do 50 cm visoko. Tako težišče lahko uporabljate čez dan tudi za sedenje. Prekrijte ga z vzor častim blagom n. pr. kre-tonom, ki se da prati. Kam pa s posteljnino? Naročite pri mizarju predal, ki ga bo mogoče potisniti pod ta preprosti divan. — še moiorna nočna omarica, morda združena s knjižno omaro, miza z dvema stoloma ter stojalo za rože, pa boste v sobo lahko •prejeli tudi imenitnejše goste. Kuharski recepti in 1 dkg kvasa. Shajanemu kvasu prideni 30 dkg bele moke, 2 rumenjaka in soli. Testo uizvaljaj na pravokotr I ik omaži z nadevom, ki si ga apravila iz 10 dkg surovega lasla, 1 zavitka vaniljinega ladkorja in 2 žlic stolčanega lavadnega sladkorja. Nato testo zvij in razrezi na 15 kosov, ki naj se na pekači ne dotikajo. Rezine pusti shajat. Ko pa so napol pečene, jih poli j z 3 dl oslajenega vrelega mleka (8 dkg sladkorja). Peci dalje. Bavarska šara: kos svinjske glave, 2 parklja ln majhen svinjski rep kuhamo v slani vodi 1 do 2 url. Ko je vse na pol mehko, pridenemo na koc- ke zrezano rumeno kolerabo in sladko repo, 3 krompirje in koren, šaro od i šavi m o z lavorje-vim listom, česnom ki poprom. Praktični nasveti Surovo maslo je kuhano, kadar vidimo dno posode, v kateri se kuha. Vreti mora počasi. Okvirje, umazane od muh, lepo očistimo s čebulo, nato jih zdrgnemo še s sukneno krpo. Steklenice od olja temeljito osnažimo, če denemo vanje koščke pivnika, kil maščobo vpija, ter nekoliko mlačne vode. Steklenico nato izplaknemo z mlačno slano vodo. Z mastjo polita tla takoj po-lij z mrzlo vodo, da se maščoba ne vpije. Zastarel madež pa odstraniš a klorovim apnom. Preproge lepo očistimo s kislim zeljem. Za srednje veliko preprogo potrebujemo 2 pesti zelja. N n prej preprogo dobro iztep2imo in skrtačimo, nato jo z zeljem zdrgnemo. če hočeš brez težav lepo odrezati kos mehkega kruha ali razrezati toplo pecivo, nož s< -gre j. Krtačo za obleko očisti* ;a-ko, da jo drgneš ob bel papir, katerega držiš čez mizni rob. Zelo mastno krtačo (kar vetji tudi za krtačo za lase) pa očistiš tako, da jo pomočiš v jajčni rumenjak, ki ga odstraniš šele, ko se posuši. Krtačo nato operi v vroči vodi (lesa ne moči!) in posuši na zraku. Kosilo Kostna juha t mozgovlrni emočki svinjski ptički cmok v prtiču maslene rezine Mozgovi emočki: 5 dkg raztopljenega mozga zmešamo z enim jajcem, sesekljanim pe-teršiljem in drobtinami. Iz te zmesi napravimo majhne cmoč-ke in jih skuhamo v vren kostni juhi. Svinjaki ptički: svindno (od pleč ali hrbta) narežemo na pol prsta debele zrezke, jih po-tolčemo in osoilmo. Nekaj mesa drobno sesekljamo, dodamo malo na kocke zrezane slanine, soli, llmonove luiplnlce, strok česna, popra, klinčkov, zelenega peteršilja. nazadnje p\ primešamo eno jajce. Z vsem tem namažemo zrezke, jih trdo zvijemo ln, preden jih z vrvico povežemo, dodamo cel žajbljev listič. Ptičke pečemo na razbeljeni masti ln jih prid- no polivamo. Pečene zložimo na krožnik, nakar jim odstranimo vrvico. Nato nekaj masti iz ponve odlijemo in pridenemo malo juhe in žlico kisle smetane. S sokom oblijemo ptičke. Cmok v prtiču: 12 žemelj (60 dkg belega kruha) narežemo in polijemo z ]i litra oso-Ijenega mleka, v katerem smo zžvrkljale 5 jajc. Zemlje rahlo premešamo ln pokrijemo. Cez čas dodamo 8 dkg raztopljenega masla in oblikujemo kepa-ct cmok, ki ga nato položimo na dobro ožeto servieto, splaknje-no najprej v vroči hi nato v mrzli vodi. Servieto tako zve-žemo, da jo lahko nataknemo na kuhalnico, položeno preko lonca. V lonou naj bo toliko kropa, da bo vsa kepa v njem in da se ne bo dotikala dna. Cmok kuhamo 25 minut, nato ga razrežemo in zabelimo, ali serviramo nezabeljenega k o-maki. Maslene rezine: vi' - dl mleka raztopi 3 kocke sladkorja PUSTNI ŠALI — Na žalost, vaša maska ne — Hej, potapljač! Masko dol, more nikogar več prepričati! dvanajsta ura je! TOTI LIST izhaja vsako sredo in stane 6'- dinarjev 1-^ reds^lnlk Zl>,\ Elsen-hovver Je včeraj sporo-čil, da je zavrnil prošnjo za pomilostitev Juliusa in I ti.-I RosenlMTg, ki sta bila obsojena na smrt zaradi atomskega vohunstva v prid Sovjetske zveze. V s|w>ročilu, ki ga je objavila Bela hiša. je rečeno, da sta zakonca Rose.n-berg s tem svojim početjem Izdala ves narod, zaradi česar bi lahko izgubilo življenje več tisoč nedolžnih državljanov.« — (Reuter, VVashington, 12. februarja.) Z-,eod leta 1950. sta ta dva ■ atomska špljo^ia čakala v znani joči Slng-Slng, da ju posadijo na električni stol. S to odločitvijo se je zgodba, znana po Imenu »afera Rosonborg*. končala, vendar pa Se ne razjasnila. Našim bralcem je iz slovenskega tiska znan primer nemškega znanstvenika Kliusa PUCOM, ki je prodal Rusom neke tajnosti o atomski bombi v času, ko je delal v ameriških atomskih laboratorijih. NI bil sam. Maja 1950 je ameriška policija odkrila nekega Harrvja Oolda, ki je vzdrževal uvezo naed sovjetsKim konzulatom ln Fuchsom, kasneje pa Davida Oreenglassa. mehanika v atomskem centru v Los Ala-mosu. Tu se je šele odkrila sled h glavnima organ iz.'it ma špljonaže. Ko se je nekoč v letu 1945 Harry Gold povezoval z Green-glassom in prejel od njega važne podatke, je dejal, da »prihaja od Juliusa«, in se legitimiral z odrezkom lepenke, na kateri jo bila natiskana ne- mi corpus delieti proti zakoncema Rosenberg, vendar pa so Greenglassove izju/e touttu bolj obremenilne. l'o oesedah tožilca Savpola je Rosenberg pripovedoval Greenglamu, da vzdržuje zveze z drugimi še neodkritimi osebami in »da se mil jo posrečilo Izvedeti M mul r GLAS GORENJSKE Stran « *tev. 8 ka reklama. Orugi dol lepenke Je imel Creenglas pri sebi. »Ju-lius« je pred časom dal vsakemu del reklame, da bd se lahko spoznala, ko se M kasneje srečala. šele po dolgem zasliševanju je Greenglass povedal, kdo je ta »Jullus«. Bil je Jullus Ro-■ nUerg, mož njegove svakinj" b.thei. Koščka lepenke sta odi- v se tajno vladino načrte, n. pr. o osnutku /a gradnjo neko VHomlrsko platforme.« hr akor je izpovedal Gro-k englass, gre za neko ogromno ploščad v vsemi rju, ki bi bila tako oddaljena od zemlje, da nanjo ne bi več delovala zemljina privlačnost ln bi kot trabant krožila okoli zemlje. Kdor bi to lahko dosegel in -na ploščad spravil atomsko energijo, ta bi domini ral nad vso zemeljsko kroglo. Baje v ZDA z vso naglico delajo v tej smeri in sku- i • : 1 ' ' i Rusijo prav tako, kakor so prod leti preh teli Sovjetsko zvezo z atomsko bombo. Je Rosenberg poslal Rusom te podatke? Kdo bi vedel. Po enomesečnem procesu se je porota posvetovala celih šest ur, na kar jo Juliusa in Kthei Roaeoberg obsodila na smrt. f£ljMb VMOH pravniškim zvijačam in pri-tožbam zagovornikov s> kazen ni znižala, samo zavlekla se je. Zadnj činilec, na katerega 86 obrnila obtoženca, je bil predsednik Truman. Podoba j \ da si ■ potrditvijo k;i/.nt nI hotel umazati rok In zagreniti zadnjih dni predsedovanja. S pomilostitvijo pa bi toni ni napravil medvedjo uslug > svoji stranki, ki jo že atOSf tMNpg d:i jo, da je »prokonuunlstlčna«. Vso stvar je zavlekel in prepustil svojemu nasledniku. Zadnjo ln dokončno 0otrJujeJo? S. A. — B. 1). S srenjsko skupnosljo občine J. sle se pogodili za pašnjo ovac od maja do oktobra 1952 na neki planini blizu državne meje. Po lic'i mesecih dela so vas pozvali, da planino zapustite, kp sle prišli U; su "e pogledat, kako je z ovcami, sle morali za 42 dni v zapor. Izpustili to vas, ker ni bilo dokazov za kakršnokoli kaznivo dejanje. — /anima vas. ali vam pripada zaslužek za la čas v priporu in če lahko zahtevale povračilo od preiskovalnih organov in od osebe, ki vas je ovadila. Odgovori Iz vašega dopisa ni no oče razbrali, kakšno pogodi*) ste sklenili z oočino. Povrnitev stroškov je izključno odvisna od medsebojnega dogovora. Ce sle s opili z občino v delovno razmerje, lahko prejemke s ložbo pri rednem sodišču izterjate. Bolj verjetno pa se mi /di, da sle s srenjsko skupnostjo sklenili le pogodbo za izzvrši-lev nekega dela. V tem primeru sopogodbenik ni dolžan povrniti škode, če vi iz vzrokov, ki jih ni on povzročil, niste dela v celoli opravili. O delovnem razmerju moremo govorili, če je zaslužek določen za časovno razdobje uro. dan, mesec itd.), če se delo opravlja po navodilih in pod nadzorstvom delodajalca, če je delavec socialno zavarovan in zaposlitev vpisana v delavsko knjižico. V lem primeru pripada po čl. 6 Uredbe o prejemkih delavcev in uslužbencev gosjiodar-skih organizacij, če so v priporu ali v preiskovalnem priporu ena tretjina, če vzdržujejo družino pa polovica dohodkov. Odtegnjeni dol prejemkov so izplača polom, ko je delavec iz pripora ali preiskovalnega zapora izpuščen, in je kazenski postopek zoper njega ustavljen. Glede povračila škode s sirani preiskovalnih organov veljajo načela Zakona o državnih uslužbencih, po katerih je vsak državni uslužbenec, torej tudi preiskovalni organ, dolžan povrniti državljanu škodo, povzročeno s svojim protizakonitim delovanjem. Vi bi morali torej najprej dokazati, v čem obstoji lako protizakonito de'ovanje. Tudi ovaditelja lahko tožite zaradi krive ovadbe, a le pod pogojem, če vam uspe dokazati, da vas jo namerno lažno ovadil. V Icm primeru bi moral ovadite!] nosili vso škodo, ki ste jo utrpeli zaradi pripora. V kolikor pa zalo nimate dokazov, pa zoper njega ne morete ničesar podvzeti, kajti po določilih Zakona o kazenskem postopka velja, da je dolžnost slehernega državljana, prijaviti domnevna kazniva dejanja. ZMIIIHST Ml NAJMANJŠI ČLOVEK V Parizu vzbuja te dni veliko pozornost artistična skupina liliputancev. N a j več zanimanja jo za „ka-pilana", ki je visok 55 cm in tehta reci in piši S kg: TOVARNA ŽVEPLA NA LADJI V ameriški državi Luisiani so pod globokimi močvirji bogata žveplena ležišča. Ker je vsaka misel na gradnjo tovarn brezupna so iznajdljivi Amerikanci poslali v te predele po reki Missouri ladjo, na kateri je urejena tovarna žvepla. SPRETNOST KANADSKIH T \TOV Kakor javlja Sundav Lronicle, so v Kanadi la'ovi sredi belega dne demontirali železniško progo Tračnice, spojnice in vijake so s kamijoni prepeljali f OttavO in jih tam prodali za staro železo. SEDEM LET PRIKRIT Pred nekaj dnevi so v Avstriji odkrili lop, ki so ga pred sedmimi letj ob umiku kamuflirale nemške vojaške enote. Top je bil tako dobro prikrit, da ga ni nihče opazil. Našli so ga v gozdu v bližini breisladla, pripravljenega za streljanje LONDONSKI RADIO ODDAJA JUGOSLOVANSKO LJUDSKO GLASBO Ta mesec bosta lektor orientalskih jezikov na londonski univerzi in Poba- Kcimodv, asislenl /a narodno glasbo pri Radio London, seznanila domačo ljudstvo s pomočjo serije radijskih oddaj s pesmimi in plesi jugoslovanskih narodov, ki jih v Veliki Britaniji Se ne poznajo V prvi oddaji bo na programu ljudska glasba i/ Slovenije in Hrvatske, kasneje pa makedonska, črnogorska, bosanska, hercegovska in srbska AVSTRALSKI MORSKI psi NEVARNI Mladi avstrijski podmorski raziskovalec Hars llass. ki ga naši bralci gotOVO dobro poznajo po zaniinivrm podlistku nMed koralami in morskimi somi" v Sloven skem poročevalcu, po vojni z raziskovanji nadaljuje, v Rdečem morju je s svojo ženo posnel edinstven film iz življenja morskih somov, ki so ga vrteli lansko leto ludi V Ljubljani. Zdaj se llass mudi s svojo žimo na barieri Pirr pred severno obalo Avstralije Pri svoiih prvih potapljaških poskusih v avstralskem morju s.a se zakonca llass srečala I Številnimi morskimi osi. ki sla jih mogla zadržali pred naskokom le z os'rimi konicami svojih harpun. Kriki pod vodo, s katerimi so r Rdečem In Karibskem morju ic roparske ribo pregnali, v avstralskem morju niso učinkovali ^Avstralski morski psi s" ml zde najnevarnejši na Svetu", je dejal llass Iclos s vili januarja v Carnsu, obalnem mestecu nasproti bariere Riff. »Plavali so naravnost proti nama, brl ko so naju sagledali" Mogel le fihnali avstralske morske | s • samo od spredaj, o e 11 cm kO jih jo mo "d posneti v Rdečem in Karibskem morju tudi od strani Avstralski naravoslovce P Croshie Mori son jr pri ponudi k llassovim odkrit jem, da avstralski mo's'.i osi ir napadajo kakor psi v drugih morjih i/ neke določena lrge, temveč SO vsak čas pripravljeni na naskok BISER LJUBEZEN in MILITARIZEM Za rekrulacijo mladcničcv sc v Vzhodni Nemčiji poslužujejo celo ljubezni Vzhodnonrmšld mladinski list jr med drugim objavil tudi te-le stih«« Priklenil na srce sem svojo drago z menoj pod roko ila je proti soncu in zdaj zaradi svoje golobice jekleno in blestečo puško nosim. o Sok • tdma vzgoja * Sftatt Imena padlih Kranjčanov OBČNI ZBOR OKRAJNEGA ODBORA LJUDSKE TEHNIKE Pri vztrajnem delu bo uspeh zagotovljen V nedeljo, 15. t. m. je bil v Sindikalnem domu v Kranju Občni zbor okrajnega odbora Ljudske tehnike, ki se ga je udeležilo okrog 60% izvoljenih delegatov. Udeležba sama po sebi je bila slaba, kar pa je bilo prisotnih, je res živo spremljalo poročila o delu LT v okr. Kranj, ki sta ga podala tov. Ranč i gaj in Merčan. V vseh društvih, klubih in sekcijah Ljudske tehnike na območju okraja Kranj je včlanjenih 1501 Članov. Od tega števila je le 425 mladine in 115 žena. Lani •o imeli 116 sestankov in predavanj. Od vseh društev je najbolj pohvaliti avto - moto društvo v Tržiču, ki je tudi lani uprizorilo gorske moto in avto dirke na Ljubelj, radio klub v Kranju, za katerim ne zaostaja mnogo tudi loški sovrstnik, in foto kltuib v Kranju. Lani je uspelo okrajnemu odboru ustanoviti več društev in klubov tudi na našem podeželju, kot v Cerkljah, Selcih, Sa-vodnju, Trebiji in drugod. Tem novim klubom pa manjka zadostne pomoči, da bi se povsem sprostili in organizacijsko utrdili. Po poročilih se je razvila vsestransko živa in tehtna razprava o problemih LT na terenu, v katero je poseglo veliko število delegatov. Tako je delegat iz Loke dal kaj ugodno poročilo o delu tamkajšnjega mestnega odbora LT, ki je lani priredil eno avto-moto dirko, pionirske tekme, njihov foto-klub pa vrsto predavanj za mladino. Več vztrajnosti bodo morali pokazati člaini LT v bodočem delu, skrbeti bodo morali, da se poveča članstvo v vseh klubih in društvih, saj je doslej v njih le majhen odstotek mla-dire in žena — pa tudi uspeh ne bo izostal. V razpravi sta sodelovala tudi tov. Andrej Brovč, zastopnik MK ZKS Kranj in tovariš Dušan Bavdek kot predstavnik OLO, ki sta izročila skupščini pozdrave ter dala nekoliko koristnih napotkov za delo LT v kranjskem okarju. Na koncu so zborovalci izvolili nov izvršilni in nadzorni odbor. Za novega predsednika Ljudske tehnike je bil izvoljen tov. Vozel j. V nadaljevanju po kolih je bilo šahovsko prvenstvo Gorenjske zelo zanimivo in napeto v borbah za prva mesta, saj se vse do zadnjega kola ni vedelo, kdo bo letošnji prvak. V III. kolu so igre dobili Vavpetič, Pogačnik, Ziherl, Jan ln M. Zupančič. Remi je končala partija Misjak — Fajon. V IV. kolu so partije dobili M. Zupančič, S. štrumbl in Misjak. Neodločeno pa so igrali Zupančič — Ziherl, Fajon — Jan in Vavpetič — Pogačnik. V V. kolu je bila v ospredju borba kranjskih rivalov Pogačnik Misjak, iz katere je prvi izšel kot zmagovalec. š*e dva zmagovalca iz tega kola sta Ziherl in M. Zupančič. Z re-ihljern pa sta se morala zadovoljiti oba štrombla, Vavpetič tn Zorman. VI. kolo je dalo zmagovalce: Pogačnika, štrum-bla, M. Zupančiča in Misjaka. Remizirala sta Ziherl —- Fajon, dočim so v VII. kolu dobili igre Z. štrumbl. Misjak, Zorman, Ziherl in M. Zupan-remizirala pa sta Pogačnik in Fajon. V VIII. kolu je borba dosegla višek. Po ostrih borbah so izšli z dobljenimi Partijami: Fajon, Ziherl. Vavpetič, Dobrovoljc, Pogačnik in Misjak. Po tem kolu vodita Pogačnik in Ziherl z vsak po 6 točkami. V IX. kolu je Po-fačnik z zmago nad A. štrum-blom sam s 7. točkami prevzel Vodstvo. Zmagala sta še Fajon in G. Zupančič, remiziraia pa Ziherl — Vavpetič, Misjak — Jan in M. Zupančič — Zorman. Jože Pogačnik Mitja Zupančič je s tem remijem dosegel drugo kategorijo. V predzadnjem, X. kolu je Pogačnik po 7 urah igranja komaj dobil igro z dobro razpoloženim G. Zupančičem. Misjak pa se je z zmago nad Zi-herlom povzpel na drugo mesto. Igre so še dobili: Vavpetič, Z. štrumbl in Zorman, medtem ko sta Jan in Dobrovoljc re- mizirala. V vodstvu je Pogačnik s !Yi točkami, za njim Misjak 7, Ziherl 6l/3 itd. Zadnje kolo je bilo odigrano v nedeljo doplodne. V vseh partijah so se vodile ostre borbe, posebno za prva mesta. Prvi je A. štrumbl premagal Fajona, kmalu pa je tudi Vavpetič prisilil Zormana na kapitulacijo. Ziherl je premagal Dobrovoljca in prišel na drugo mesto pred Misjakom, ki je izgubil partijo z M. Zupančičem. Z. štrumbl pa je premagal G. Zupančiča. Pogačnik je ostal edini neporaženi na turnirju in mu je neodločen izid v partiji z Janom zadostoval za prvo mesto. Končno stanje turnirja: 1. Jože Pogačnik (Kranj) 8 točk, 2. Pavle Ziherl (Kranj) iy2 točk, 3.—4. Kari Misjak, Vido Vavpetič (Domžale) 7, 5. Mitja Zupančič (Domžale) 6K', 6.-7. B. Fajon (Kranj), Ivan Zorman (Radovljica) 5XA, 8. Zdravko štrumbl (Jesenice) 5, 9. Martin Jan (Jes.) 414, 10. Lojze štrumbl (Jesenice) 4, 11. Gilbert Zupančič (Domžale) 3% in 12. Lado Dobrovoljc (Kamnik) 2% točke. Popoldne je bil v »Planiki« slovesen zaključek turnirja z razdelitvijo nagrad, ki so jih prejeli štirje prvoplasirani. Prisostvovala sta tudi zastopnika Slovenske šahovske zveze tov. Ludvik Vagaja ln mednarodni mojster Vasja Pire. Smučarski tečaj na Jezerskem Odličen sneg, ki ga je na Jezerskem dovolj, je omogočil domači smučarski organizaciji izvesti že več smučarskih tekem. Razen tega pa je SK Jezersko organiziral tudi 6-dnev-ni nadaljevalni tečaj za alpske discipline, katerega je vodil Ivo Valič iz Preddvora. Na tečaj so prišli tudi preddvorski smučarji, ki v Preddvoru nimajo tako lepih smučišč, pa tudi snega jim manjka. Precej je pripomogla k uspehu in razpoloženju v tečaju tov. Grabnarjeva, ki je dala proti majhni odškodnini na razpolago lepo stanovanje, toplo sobo in je tečajnikom tudi kuhala. Tečaj so zaključili s tekom v slalomu. Od 23 tečajnikov so posebno veliko pridobili najmlajši. Zmagal je T. Jekl z Jezerskega pred A. Valičem iz Preddvora in M. Dolinškom (pionir) z Jezerskega. Tečaj je utrdil pravo smučarsko tovarištvo med Jezer-jani in Preddvorčani. — Za odlično izvedbo tečaja gre vodji tečaja vse priznanje. BOKS KA JESENICAH Kakor vse druge športne in telesnovzgojne panoge na Jesenicah, tako je v zadnjem času poživila svoje delo tudi mlada boksarska sekcija jeseniškega »Gregorčiča«. 2e od nekdaj je bilo v tem mestu veliko zanimanje za boks. Vziic temu pa boksarji niso imeli pogojev za vadbo in nemoten razvoj. Zato tudi niso dosegli zaželenih rezultatov. Vadbena soba je bila pretesna in tudi drugače neprimerna, podobna bolj zaprašeni ropotarnici, kakor telesno-vzgojni dvorani. Zdaj, ko je gimnazijski ravnatelj prof. Ažbe odstopil boksarjem telovadnico za vaje, je upati, da se bo boksarska sekcija številčno okrepila in kakovostno dvignila. Boksarje vadijo naši stari preizkušeni boksarski prvaki Ažman, Zupan in Prezelj, v čemer je jam" stvo, da se bo boks na Jesenicah razvil tako, kakor je bil razvit pred vojno, ko so prav tu prirejali številna meddru-štvena, republiška in celo mednarodna boksarska srečanja. Jeseniški boksarji, ki redno trikrat tedensko trenirajo, se pripravljajo na tekmovanje z boksnrji iz zasavskega revirja. To srečanje bo po vsej verjetnosti v začetku pomladi. V spomin vseh padlih borcev NOV ln žrtev fašističnega terorja v občini Kranj bo Mestni odbor Zveze borcev postavil skupno spominsko ploščo v Prešernovem gaju ter izdal knjigo žrtev z življenjepisi in slikami posameznih padlih borcev, talcev in žrtev fašističnega terorja. Knjrga bo v muzeju NOV v Kranju. Ker Mestni odbor ZB še nima za- dostnih podatkov za sestavo umen za plošče ln življenjepisov za knjigo, naprošamo vse svojce padlih ln pa tiste, katerim so znana njihova življenja, da se javijo Mestnemu odboru ZB, Kranj, Maistrov trg 3, kjer bodo pregledali posamezne življenjepise ln dali pripombe ter dopolnila, tako da bodo vklesana Imena res vseh in da ne bo izostal nihče. Alič Ivan, 11. 8. 1911; Aljan-čič, Franc, Bogomir 7. 11. 1910; Aljančič Jože; Ambrožič Marija 7. 5. 1902; Andervaid, Albin, Benjamin 30. 1. 1915; An-dolšek, Franc, Franc 4. 12. 1925; Arhar, Anton, Jože 26. 2. 1922; Ažman, Matija, Da-nimir 1921; Ažman, Kari, Janez 16. 5. 1903; Bajželj, Janez, Pavel 28. 6. 1923; Bajželj Štefan 25. 12. 1905; Bartelj Janez 1914; Bele, Franc, Zoran 1922; Benčan, Janez, Viktor 1889; Benedik, Martin, Martin 13.9. 1900; Benedik Jože 16. 8. 1921; Benedik, Franc, Zdravko 21. 10. 1920; Benedik Franc 30. 11. 1895; Benedik Vinko 18. 12. 1913; Benedik Janez 13. 1. 1902; Benedik Ivan 22. 12. 1905; Benedik, Franc, Minka 1922; Biček Henrik 3. 2.1917; Bidovc. Janko, Jože 1925; Bi-tenc, Jože, Jože 25. 5. 1923; Božič, Gregor, Gregor 1912; Bramšel j Dragomir; Bratim Stanko; Bratun Jože; Brezar, Karol, Drago 1922; Brus Milan; Bartelj Pavel 1913; Ber-nik Darinka; Carl Ferdinand 21. 5. 1909; Čolnar, Alojz, Ivan 27. 11. 1906; Cvikl, Jože, Ani-ea 31. 1. 1924; Čobohtn, Andrej, Albin 3. 8. 1905; Demšar Gregor 13. 12. 1917; Demšar Štefan 13. 12. 1917; Djordje-vič Manojlo 3. 8. 1907; Do-belšeik Rudi; Dodič, Janez, Jože 1907; Dolenc Peter 2. 2. 1912; Dolenc Rudi 17. 12. 1916; Drnovšek Alojz; Engelman, Ivan, Bogdan 1921: Erjavec Vladimir 12. 2. 1925; Eržen Franc 2. 8. 1915; Eržen Štefan 1917; Fabjan Jože 2. 3. 1902; Fende, Janez, Tone 1895; Fidler Franc 1915; Fldler Valentin 1914; Filipovič. Anton, Ivan 1914; Franko Janez 25. 5. 1887; Franko, Janez, Ivan 16. 4. 1921; Frelih, Lucija, Lovro 1918; Flnžgar Franc 1922; Gabrovec Friderik 20. 2. 1924; Gajšek Franc; Gantar Pavel 1. 9. 1919; Gašperšič Janez 19. 6. 1916; Gregorič Jože 8. 1. 1909; Gregorič, Valentin, Tine 27. 11. 1908; Grohan, Lovro, Polde 18. 9. 19?2; Gros, Ciril, Anton 15. 1. 1912; Gros, Ciril. Marijan 16. 9. 1919: Hafner Franc 17. 12. 1922; Hafner imtfliifl'l'li ilHll lllUlHllIllllllIlMlIr'"'"'!""' Franc 14. 10. 1922; Hafner Marija 19. 1. 1895; Hafner Marija 22. 11. 1914; Hlebec Jože 14. 12. 1913; Hlebec Franci 15. 11. 1915; Homan Viktor 18. 3. 1911; Hribar, Andrej, Franc 10. 10. 1907; Hribar, Andrej, Mirko 15. 3. 1918; Iglic, Tone, Slavko 29.11.1906; Jaklič Silvester 20. 10. 1910; Jakovšič Marija 24. 5. 1898; Jan, Jernej, Marijan 1922; Jelene, Gregor, Gregor 13. 11. 1912; Jelene, Gregor, Marijan 14. 9. 1919; Jelene, Gregor, Stanislava 13. 10. 1923; Jelene, poroč. Golob Marija, oče Gregor 18. 8.1915; Jelovčan Franc; Jereb, Peter, Jože 27. 4. 1915; Ješe Franc 3. 4. 1894; Jeza, Franc, Maks 17. 2. 1918; Je-zeršek, Franc, Pavle 1922; Je-zeršek, Franc, Jože 1903; Jugo vic Blaž 1902; Kacin Franc; Kalinšek Franc 28. 8. 1910; Kaltenekar, Štefan, Alojz 1909; Kavčič Anton 16. 6. 1918; Kavčič Franc 2. 12. 1895; Kavčič Dorotej 5. 6. 1915; KavčSč Ivanka 4. 6. 1922; Kavčnlk Mirko 18. 11. 1922; Kenda, I-van, Ivan 19. 4. 1923; Kern. Leon, Ivan 8. 2. 1923; Kersič Franc 1923; Klasek Emil 16. 11. 1914; Kmetic Kocjan 22. 5. 1912; Knific Franc; Koče-var Alojz 9. 4. 1908; Koder Franc; Kodrič, Drago, Lida 30. 8. 1919; Korbar, Franc, Milena 1925; Kordež Ludvik 20. 11. 1913; Koren Ivan 1923; Korene Franc 2. 11. 1915: Kosi, Ivan, Milan 1915; K*>»rnači Franc, Franc 20. 2. 1918; Ko-šnik, Anton, Mirko 18. 12. 1924; Košnik, Ivana, Milan 10. 6. 1905; Kotin, Franc, Andrej 10. 11. 1909; Kovačlč, I-vanka, Stanko 3. 9. 1910; Ko-vačič, Ivana, Ivan ml. 21. 1. 1916; Kovačič, Ivan, Ivan st. 10. 6. 1889; Kozina Stanislav 1907; Kragulj Djuro 21. 3. 1915; Kramar Jože 9. 9. 1902; Krasna, Anton, Viktor 1906; Krasna, Anton, Vojko-Filip 5. 5. 1923; Krek Miha 22. 5. 1907; Kristan, Jožo. Evgen 5. 7. 1909; Kristančič, Filip, Franc 29. 11. 1923; Križnar, Matija, Franc 25. 3. 1923; Križnar Anton; Križnar Rozi; — Se nadaljuje. lll!l!lllli!lll!!!!in Vsebina iz prejšnje številke: Avtorju pripoveduje start mojster Pavle Paulsen <> tem, kako so je v svoji mladosti sv.nanil s potujočo lutkarsko rodbino, ko jo obiskala njegov kraj Lutkar in hčerkica sta zjutraj stala ob oknu gostišča v Pavlovi soseščini. Kmalu pt je oče potegnil glavo nazaj ■ izginil v ozadju podstrešne izbo. Namesto njega jo zdaj slopila k otroku velika pla-folasa zona: polastila so je njeno glavo in ji začela Česali laso /delo so jo, da poteka to flelo molČe in Lizi Očitno ni smola godrnjati, teprav ic ve krat, kadar ji jo glavnik zdrsnil ha tilnik, de ala vse mogoče spakc s tvojim '"do, mi gobčkom Samo onkral jo dvignila ''•>! d m spuslila dolg las, da jo ■ tlaval nad "po v jutranji zrak /. okna sem lahko videl, »ako se je svetil; zakaj sonce jc bilo pravkar Prodrlo jesensko meglo in sijalo na gornji •al prenočišča. /daj sem mogel videti tudi ▼ poprej fetnno podstrešno i/bo. Cisto ra/.ločno sem Ogledal v mračnem kolu sedeli ino/a za ""/-i, v roki se mu je nekaj bliščalo kakor Uato ali srebro; potem spel je bilo nekaj kakor obraz / neznanskim nosom: a najsi {•ni še tako napenjal oči, pametnejši nisem /alo Iznenada zaslišim, kakor bi nekdo n,'ku j lesenega vrgel v skrinjo, in zdaj je ,n"ž vstal in so naslonil na drugo strešno JHtno ler gledal na cesto. , /ena je bila ta čas malo črnolaso de-oblekla v obledelo rdečo oblekco m Jl. klic kakor venec ovila okoli okrogle Bla-ViCe Sc /m- ioni som gledal tja. Knkrat, sem '' 'oisiii, bi pač lahko šr po kimala I . ,1'a el, 1'avol!" zaslišim izm-nada "'""di malo- doli v hiši ,.l)a, da. mati!" Li klic ml \t kakor strah prešinil udo. j(i No je spel vzkliknila, „učitelj ma fk"l:,tikr li bo lepo posvetil! Ali ne veš, 1 Re dolgo kar |e odbila sedma uraf THEODOR STORM USTOBRBEC Prevedel Rudolf Kresal 'I: 1^ Hitro sem odroj>otal j>o stopnicah nav jr »oda in el sem srečol Učitelj matematike ^.Pravkar obiral hergamotke ln v njegovem iij, je bilo polovico učencev, da bi mu po-»m z rokami in usti .šele ob devetih v V. v,,|oib lic in veselih obra/ov sedeli vsi **|, • '"^ s tablicami in računicaini pred Ko sem ob enajstih z /epi, šlrlečimi od hrušk, stopil i/, šolskega dvorišča, je pravkar prihajal po eesli mestni okiiccvalec. S ključem jc udarjal na bliščočo se medeninasto plitvieo in vpil s svojim pi\s.ini glasom : „lz. prestolnega mosta Munchena jc prišel včeraj mehanik in lutkovni Igralec gospod jo/.ef Tendler in bo dre vi v strelski dvorani dal prvo predstavo Uprizoril bo lutkovno igro s petjem v štirih dejanjih Palalin Siegfried in sveta Crenovela." Nato je hrknil in odšel dostojanstveno dalje, v nasprotno smer od mojega doma Sledil sem mu s cest« na cesto, da sem spel in spet slišal veselo oznanilo; zakaj še nikoli nisem videl kako komedijo, nikar lutkovno igro — Ko sem se nazadnje le obrnil, sem videl, da mi prihaja nasproti neka rdeča oblekea, in res, bila je mala lutkarica; kljub svoji obledeli obleki se mi je Bdela, kakor bi bila obsijana s pravljičnim sijajem Opogumil sem se in jo nagovoril: ,,A1 i greš na sprehod, Li/.i?" S svojimi črnimi očmi me je nezaupno pogledala nNa sprehod?" je zafagnjeno ponosila ,bj ti — zelo si pameten! ..Kam pa si namenjena?" ,,K trgovcu 7. blagom!" „Ali si misliš kupiti novo obleko?" sem dovolj bedasto vprašal Glasno se jo zasmejala. „Pojdi! Spusti me' No, samo krpicel" „Krpice, Lizi?" ,,| leveđal Samo take .ostančke' Efl lut kovne ohlekee; to nikoli dosti ne stane'" V glavo mi je šinila srečna misel, Neki Mar stric je Imel takrat tu na trgu trgovino z bi agom in njegov stari trgovski pomočnik je bil moj prijatelj. Pojeli /. mano'" sem drzno dejal. „Krpice te ne bodo nič stale, Li/.i'' „Misliš?" jc še vprašala; nato sva oba stekla na trg in v hišo mojega strica. Stari Gabrijel jc v svojem suknjiču, poprove in solno barvo, kakor zmerom slal za prodajalno mizo in ko sem mu razložil najino prošnjo, je. znosil na mizo cel kup ,ostan-čkov'. ,,Poglej tistele lepe rjavordecel" jo dejala Lizi in pazljivo pokimala proti koščku Francoskega katuna „Ali bi jo rabila?" jc vprašal Gabrijel. „Rabila bi jo! Saj mora vitez Siegfried dobiti do večera še nov telovnik." „Toda k njej spadajo tudi Se našitki," je dejal starec in prinese! raznovrstne zlate m srebrne bleščic«. Kmalu so bile na kupu še zelene in rumeno svilene krpice in nazadnje še precej velik kos pliša „Kar vzemi, otrok"' jo dejal Laprijel: ,.iz tega bo živalskia koža za (ienovofo. če jc morda stara Oguljena I" Potem jc vso krosoto zavil in jo deklici položil v naročje ,.ln nič ne stane?" jo tesnobno vprašal«. „Ne, nič ne stane." Oči ..l.epa hvala, dobri mož! gledal'" Vodeč se za roko. Lizi z zavitkom pod Šazduhd Sva šla iz trgovino; ko pa sva pri šla v bližino najinih domov, me je spustila in zdrvela preko ceste v krojaško prenočišče, da so ji kite frfotale jm> tilniku Fs kosilu sem stal pred našimi hišnimi vrati in srce mi jc močno utripalo, ko sem preudarja), ali bi tvegal, da bi za prvo predstavo prosil očela za vstopnino; saj sem bil zadovoljen z galerijo in lo bi za nas dečke veljak) samo dva šilinga Tedaj pa, še preden sem utegnil lo premislili, je prek eesle prilrkla k meni Lizi. so se ji svetile. Jej, to t>o očo ,,Tolo pošilja OČei" je dejala ift še proden sem so zavedel, je že ni bilo več; loda v roki sem držal rdečo vstopnico, na njej je bilo zapisano: Prvi prostor. Ko som pogledal kvišku, mi je ludi s podstrešne line mahal mali mož z obema rokama. Pokimal sem mu; kakšni ljul eznivi ljudje so mogli bili to, lilo igralci lutkovnega gledališča' ..Torej drevi," sem dejal sam pri sebi; drevi in — prvi prostor! ..Naš .Slre'ski dom' v SuderstrasSe poznaš; na hišnih vratih je bilo takrat videli še lepo naslikanega Strelca v naravni velikosti, ki je imel puško in klobuk s peresom; sicer pa je bila bajta takrat še bolj razpadla ka, oi- danes. Društvo je imelo samo še tri ude Srebrne pokale, rogova za smodnik in častne verižico, ki so jih bili pred stoletji darovali deželni knezi, so drugega za drugim zapravili; veliki vrt, ki sega, kakor veš. do cestnega pločnika, so dali v najem za ovčji pašnik V stari dvonadstropni hiši ni nihče stanoval niti je ni kako drugače upo-rablja!; ra/.po1 ana in ra/.pala je stala med ličnimi sosednimi hišami; samo v pusti pobeljeni dvorani, ki zavzema skoraj vse dru go nadstropje, so včasih krepki moški ali potujoči glumači izvajali svoje umetnije. Potem so spodaj velika vezna vrata z naslikanim slre'cem hreščaje zaklenili. Počasi se jc zvečerilo; in — konec je bil najtežji, oče mi je dovolil oditi Sele pel minut pred določenim časom; menil je, da je malo vaje v potrpežljivosti potrebno. Češ da bom bolj mirno sedel v gledališču. Nazadnje sem bil lam. Velika vrata so bila Hamburga je bila dolga in le malokdo si jo namesto stvari (loma privoščil krasote, ki jih je mogel videti tam Ko sem so vzpel po hrastovih pol- žastib stopnicah, sem ugledal ob vhodu v dvorano pri blagajni Lizano mater. Cisto zaupno sem sc ji približal in mislil, da me bo pozdravila res kot kakega starega znanca; loda sedela je molče in otrplo tor mi odvzela vston-nico. kakor da ne bi imel niti najmanjšega odnosa ('o svoje družine. (ilAS< OKFNFSKE fitev. S - Stran 7 Med Grintovcem in Ljubljano Poškropimo sadno drevje (Nadaljevanje s 3. strani.) Zimsko škropljenje je bolj učinkovito, kakor poletno, ker uporabljamo škropiva z večjo koncentracijo. Ta komoentra-cija sadnemu drevju ne škoduje, deluje pa proti škodljivcem, ki tu prezimujejo, močneje. Tako uničujemo jajčeca krvavih in listnih ušic, raznih moljev, jajčeca zimskega pe-dica, listnih stenic, kaparja, jabolčnega zavijača in cveto-žera, mah, lišaj ter nekatere gljivične bolezni. Po zimakean škropljenju bo tudi letno škropljenje učinkovitejše. Sadno drevje, ki ga pozimi škropimo, spomladi kasneje odžene, zato bo cvetje v manjši nevarnosti, da pozebe. Zimsko škropljenje opravljamo od jeseni, ko je listje odpadlo, do spomladi, preden brstje nabrekne. škropljenje moramo opraviti res temeljito, ker samo to jamči popoln uspeh v borbi proti škodljivcem. Pri tem porabimo 15 do 20 litrov škropiva na eno sadno drevo, ker je treba vsako drevo poškro- S sodišča Franc Krevs in Franc Ho-bič iz Zg. Bitnja pri Kranju sta lani poleti nameravala pobegniti v Avstrijo. Ker poti nista poznala, jima namera ni uspela. Krevs je bil obsojen na 8 mesecev, Hobič pa na 4 mesece zapora. Sodišče je HrfoiSu odložilo izvršitev kazni za dve leti, ker ga je na beg vzpodbudil in nagovarjal mnogo starejši Krevs. Franc Svetlin iz Radomelj je privozil z osebnim avtomobilom iz Rodic na glavno cesto na Viru tako neprevidno, da se je zaletel v drugo vozilo ln ga poškodoval. Za kazen so mu naložili tri mesece zapora. Franc Šorn iz Polj pri Vodicah je kaj vneto sodeloval pri pretepu v gostilni »Skaručna« to zadal z lovskim nožem Al. Drešarju hudo rano vrh temena. Dobil je dva meseca zapora. piti od vrha do tal. škropimo ob lepih ali še bolje ob oblačnih dnevih brez vetra ln padavin. Dokler je skorja vlažna, dosežemo najboljši učinek, ker tedaj škropivo globlje prodre tja, kjer pozimi prezl-mujejo razni škodljivci. Za naše kmete je tkz. »ledeno škropljenje« novost. To je škropljenje, ko zmrzuje (pri temperaturah pod 0° C). Takšno škropljenje sadnim rastlinam ne škoduje, nasprotno, učinek je tedaj še večji. Pri ledenem škropljenju se na rastlinah in na škodljivcih nabere škropivo kot ledena skorja. Pri taljenju leda se izloči boljši oljni sloj. Na ta način zmanjšamo običajno koncentracijo za polovico, dosežemo pa večji učinek. Preizkusimo tako škropiti za sedaj samo starejše drevje. Ing. M. S. Iz Kranja in okolice OTROŠKA MAŠKARADA V KRANJU Nad 300 maskic, njihove mamice in mnogo otrok, mamic ter očkov — gledalcev, je v nedeljo dobesedno natrpalo Zgornjo dvorano Sindikalnoga doma. Za mnoge pa je prostora zmanjkalo. Videti je Mo, da so se otroci na svojo pustno revijo dobro pripravili in tudi prirediteljem gre vse priznanje. Velik uspeh je razbil še zadnje dvome v smotrnost take prireditve. Sarrp če bi bila dvorana večja, bi se veselje še lep.^e razvijalo, saj še tako »rimgaraj« ni hotelo biti konca. še nekaj je pokazala ta prireditev. To, kako se z razmeroma majhnimi sredstvi da prirediti prav prisrčno otro-ko veselje. Kar spomnimo se, koliko milijonov so zapravila posamezna podjetja v Kranju za novoletno jelko, pa vendar nikjer ni bilo takega razpolože- nja kot v nedeljo na maška-radi. Dati hrane otroški fantaziji, popestriti otrokovo družbeno izživljanje — ta smoter je nedeljska prireditev vsemu navkljub dosegla. TEČAJI V CERKLJAH Vse kaže, da bodo Cerklja-ni letošnjo zimo kar pridno in koristno izrabili. :''e dalj časa imajo več različnih tečajev, med katerimi tudi sadjarski, gospodarski in gospodinjski. Pohvalo zasluži Kmetijska zadruga, ki je v prost >vih Zadružnega doma uredila lepe prostore za gospodinjski tečaj. Skoraj pol milijona je dala za razkošen štedilnik in kuhinjsko posodo ter pohiftvo v učilnici. Pod skrbnim vodstvom to-varišice Slaparjeve, tečajnice, lepo napredujejo in najbrže bo treba takoj po zaključku začeti z novim tečajem, ker je zanj med dekleti v občini veliko zanimanje. »TOKO« BO ZGRADIL STANOVANJSKI BLOK V Domžalah je velika stiska za stanovanja. Po osvoboditvi se je prav malo gradilo, do-čim se je prebivalstvo močno pomnožilo. »TOKO» je prva tovarna v Domžalah, ki je sklenila še letos začeti z gradnjo stanovanjskega bloka za delavce. UČNI USPEH NA DOMŽALSKI GIMNAZIJI OB POLLETJU Domžalsko gimnazijo obiskuje 432 dijakov. Od teh je izdelalo 44,9%, padlo pa jih je 55,1%, od teh največ v prvem razredu. Letos je bilo v prve razrede sprejeto 131 dijakov, od katerih ni izdelalo 73 dijakov. Najboljši uspeh imajo dijaki iz šolskega okoliša Domžal. Najslabši so Holmčani. PONOSNI SO NA SVOJ USPEH »Color«, tovarna barv in lakov v Medvodah, je lani dosegla lep delovni uspeh. Kot edina tovarna lakov v državi je količinsko izpolnila družbeni plan s 105%. Predpisane akumulapcije so imeli 199 milijonov, ostvarili pa so 303 milijone. Od doseženega presežka plač so dali en milijon za obnovo ljubljanskega velesejma, 1,600.000 v sklad za investicije in lepe zneske tudi občini in društvom. Tovarna namerava nabaviti nove stroje, ker so stari že povsem dotrajali, razen tega pa bo gradila nove tovarniške objekte, ki bodo bolj oddaljeni od železniške pioge, kjer je vedno velika nevarnost pred požarom. BRAKADA NA DIVJE SVINJE Zadnja leta so se precej razmnožile divje svinje, ki delajo veliko škodo po Memni od Črnivca do Vranskega, prihajajo pa tudi v predele proti Troja- nam. Na Menini so ponekod razriti vsi pašniki. Razumljivo je, da so jdh lovci vzeli na piko, vendar pa jim je težko priti do živega. Lani je na Menini padel samo en divji merjasec. Pretekli teden jo 1 >vci napravili pravo brakado na divje svinje ki so se pojavile nad Motnikom. Ena skupina jih je zalezovala od Vranskega, druga pa od Motnika. Lovci so obkolili čredo kakih 20 svinj, vendar se jim je posrečilo ubiti samo dve. Eno je ustrelil lovec iz Vranskega, drugo, 70 kg težjo, pa tovariš Bogdan Kobal iz Kamnika. Novice iz Lesc Lesce, znano industrijsko središče na Gorenjskem, še danes nima prostorov za kulturno izživljanje, za fizkulturo in mladinsko delo. Le razumevanju tamkajšnjega šolskega vodstva gre zahvala, da imajo vsaj v šoli zasilne prostore. Ne mislite, da si Leščani nočejo zgraditi novega doma! Delovni kolektiv »Verige« je odobril že lepo vsoto za gradnjo, delovni iniciativni odbor je že določil prostor, na katerem naj bi dom stal. Vse dotlej pa, dokler bo lastnik tega zemljižča vztrajal pri tem, da zemlje ne da, z gradnjo ne bodo mogli začeti. Potočnik, bivši gimna*-zijski ravnatelj, se namreč upira odstopiti zemljo, Leščani se upravičeno zgražajo nad Potočnikovim nerazumevanjem za kulturne in vse družbene potrebe Lesc in so mnenja, da bi morala ljudska oblast rešiti ta spor. če so Leščani pripravljeni žrtvovati večji del svojega časa za gradnjo doma in prispevati tudi materialna sredstva, bi morala tudi tov. Potočnik in njegova hčerka, solastnica zemljišča, nekaj prispevali. Tudi io * e za vas Iz Poljanske doline VEČER JOSIPA JURČIČA V 2IREH V okviru tedna Slovenske knjige je priredil rv. gimnazijski razred v žireh literarni večer, posvečen Josipu Jurčiču. Dijaki so pripovedovali o življenju, delu in delih Josipa Jurčiča, kakor jih je odbrala prof. Končeva, organizator večera. S prireditvijo so bili vsi GASILSKI KOTIČEK Ali delamo na nsSem sektorju? Komaj dober mesec v letu je za nami in vendar so že vsa društva stražiškega sektorja položila obračun dela v pretočenem letu. Prav tako je za nami tudi sektorska Skupščina, ki je odkrila prav čedne re' zultate dela, kar je nedvomno znatno prispevalo k učvrstitvi gasilske organizacije. Društvo Stražišče potrebuje zidan stolp. Material za gradnjo je deloma Že pripravljen, nekaj pa ga bodo še dokupili. VašČanl bodo na razpolago društvu s prevoznimi sredstvi. Svojo pomoč bodo nudila tudi ostala gasilska društva, zlasti Lskra in Tiska-nlna. Društvo v Biitnjah se je odloČilo zgraditi na svojem območju več gasilskih bazenov, kar bo močno povečalo učinkovitost v slučaju požara. Članstvo v osnovni organizaciji na Bregu je v tolikem porastu, da mu je postal sedanji gasilski dom pretesen, zato so sklenili, da ga bodo povečali Pripravljajo gradbeni material. Besnlčanl so si nabavili prevozno sredstvo, za katerega bodo napravili shrambo ob gasilskem domu. Mlado društvo v Podbllci nima še dovolj orodja in priprav. To vrzel bodo skušali še letos odstraniti in si izpopolniti inventar. Lščejo pa tudi v nakup voz za provoz gasilskega orodja. Vso skrb pa bodo posvetili! dvigu strokovne usposobljenosti članstva. To slednjo nalogo so si zadali tudi gasilci v Lskri dočim »1 bo društvo v Tiskanimi priskrbelo prevozno sredstvo. Obenem so se člani v Tiskanini obvezali, da bodo med prvimi v OGZ Kranj. Sektorski odbor j© na skupščini sklenil, da bo na svojem območju ustanovil dve novi društvi in «*a bodo ..-ve organizacije na njegovem sek-tmiu priredile gasilski teden v počastitev 61. letnice rojstva maršala Tita. Sektorski poveljnik: J. Gros DRAMSKA SEKCIJA PIONIRSKEGA ODREDA IVO SLAVi.C JOKI.L, CENTER SEVER _K K A N .1_ Sobota, 28. februarja 1953 ob 30, uri v igbdkjl dvorani Sindikalnega doma premiera priljubljene Malikove otroške pravljice ŽOGICA NOG1CA Tehnično vodstvo. Lado Stiglic - Ke/.ija Jane/. Eržen — Scena: Saša K u m p Pred prodaj a vstopnic v Drž. založbi dva dni pred predstavo navzoči zadovoljni, žal pa je bila udeležba, _ zlasti odraslih, nezadovoljiva. Mar odrasli mislijo, da bi jim tak večer nič ne pripomogel k razširitvi duševnega obzorja ? MLADINA V BREKO VOH PRAV RADA IGRA čeprav so Brekovci majhna hribovska vas poldrugo uro od žlrov, se brekovska mladina prav pridno kulturno izživlja. Uspehe ima zlasti na odru. Lani je z Nušičevo satiro »žalujoči ostali« gostovala celo v žireh, letos konec januarja pa je Žirovce razvedrila z »Vdovo RcjSlinko« in žela pri številnih gledalcih splošno priznanje. —■ Obe deli je reži ral požrtvovalni Žirovcc, član IO LPS, Silvo Ovsenk. CELO NA VRSNIKU SO ORGANIZIRALI GOSPODINJSKI TEČAJ Osemnajst deklet z Vrsnika obiskuje od sredine januarja gospodinjski tečaj v domači vasi. Tečaj je velikega pomena, saj Pe bodo mladinke i-'po. polnile tudi v slovenščini, ki jo zaradi 25-letnega italijanskega robstva v tej vasi vsi odrasli slabo obvladajo. Tečajnice imajo trikrat na teden celodnevni pouk. V gospodinjstvu jih izpopolnjuje to-varišlca Vilka Križnikova iz Žirov, splošno pa jih izobražuje žlrovsko učlteljstvo na pohudo tov. Silva Ovsenka, ki je tečaj organiziral. smrtna NESREČA Blaž čeferin, delavec v žd-rovskl tovarni »Alplna«, se je v nedeljo okoli polnoči VTataJ z veselice v Gorenji vasi prot! žirem. Med potjo je blizu Podgorja v snegu zadremal. Ko se je zbudil, se v temi ni mog -1 orientirati. V bližini ceste je strm breg, po vsej ver jot m*-,11 je tu zdrsnil v vodo, se močno pobil po glavi, tako da ga je voda nezavestnega odnesta dalje, čeferina so našli naslednji dan utmpljenega in zmrznjenega ob jezu med Hotav-ljami ln Pod goro. Blal čeferin le bil star šele 20 let. v Žireh al .je pridobil med tovarniškimi delavci ls're-ne tovariše ln prijatelje. Tudi doma v Hotavljah je bil priljubljen. Njegov pogreb v sredo, 11. t. m. je pričal o priljubljenosti. DEŽURNA SLUŽBA Zdravniška dežurna služba za Kranj in okolico je vsako noč od 20. ure zvečer do ponedeljka do 6. ure zjutraj. Za državne praznike in vse ostale proste dneve je dežurna nočna služba urejena kot ob nedeljah. V nujnih primerih kličite Splošno ambulanto, Poljska pot 8, tel. štev. 218. Opozarjamo, da je ob delavnikih zdravniška služba ves dan od 6. ure zjutraj do 7. ure zvečer istotam: na Splošna ambulanti (Poljska pot, bivša »Obutev«), tel. 218. V nujnih primerih se preko dneva obračajte ravnotako na štev. 218. Ambulante sprejemajo v dnevni in nočni službi vse bolnike in ne samo zavarovance za sociialno ze varovanje. Dežurno zdravu'ško službo na območju Ljudskega odbora mestne občine Jesenice ima od 20. do 27. februarja 1953 dr. SfllaiD Čeh. Obiski na dom naj se javijo najkasneje do 18. ure zvečer. Po tej uri bo zdravnr.k obiskoval le bolnike z težjimi poškodbami in močnimi krvavitvami). GLEDALIŠČE Prešernovo gledališče v Kranj m Petek, 20. febr. ob 16. uri: Pavel Golia, Sneguljčioa. Izven. Sobota, 21. febr. ob 20. uri: Pavel Golia, Snegnl j^'oa. laven. — Proslava tridesetletnice igralskega udejstvovaivja Ivana Grašiča. Nedelja. 22. febr. ob 16. uri: Norman Krasna, Draga Ruth! laven. Torek, 24, febr. ob 20 uri: Norman Krasna, Draga Ruth! 17. ven. Robota. 2*. febr. ob Irk uri: Pavel Golia, Rneguljčioa. Izven. Nedolia. 1. marca ob 20. url: Pavel Golia, Sneguljčdca. Izven. KINO Domžale: 20. dO 22. ameriški film »Prostor na soncu«; 25. ln 26. angleški film »Pot k uspehu«; 27. do 1. marca švicarski film »štirje v dž'pu . Mestni kano Kmmlk: 22. do 26. švicarski film »štirje v džipu«: 27. do 3. marca amo-riškl barvni film Plamen 1n pi/čioa«. Mestni kino Javor»dk - Koroška Bela i 20 do 22. ameriški film »Njeno maščevanje«. Mladini napi imeren! Dređstcuve v potek in soboto ob 19. uri, v nedielio ob 17. ln 19. uri. V nedeljo matineja: ob n. uri film »LJufeeaan je lepše. Vstop- nlna 10, din. Mladini dovoljen. M«"*tnl kino »Radiom Jesenice: 20. do 23. angleški barvni film »LjutoSBSD ie lepa*. Predstave v petek ob 18. In 20. \\r\' v soboto in nedello oh ifc., IS. ln 20. url, v ponooVljok ob 16, Ln 20, url. V nedelje dopoldne ob 10. uri matineja IbASKS filma. Vstopnina io. din. Mlndrt-n) dOVOlien, 24. do 26. f*br. fmnerv-ki fnlm »KoDOe poOMmkn za Hubeejn boara*. PrM-tnve vsjik dan ob 18. in 20. uri. V sredo 25. in četrtek 26. t. m. ob 16. uri ponovitev istega filma. Vstopnina 10.— din. Mladini se priporoča! Od 27. februarja dalje slovenski film »Svet na Kajžarju«. Mestni kino , »Partizan«, škofja Loka: 27. do 1. marca angleški film »Dedinja«. Kino »Storžič«, Kranj: .20. in 21. febr. amgleški barvni film »Nebo brez jastrebov«. Predstave ob 16., 18. in 20. uri. 22. febr. francoski film »V Monte Carlo«. Predstave ob 15., 17. in 19. uri. Ob 21. uri angleški film »Nebo brez jastrebov«. Matineji! 22. febr. ob 8.30 uri »Nebo brez jastrebov«, ob 10. uri »V Monte Carlo«; ob 13.20 uri »Tisoč in ena noč«. Kino »Zadružnik«, Primsko-Vo: 20. do 22. febr. amertSM barvni film »Tisoč in ena noč«. Predstave v petek ob 19. uri, v soboto ob 17. in 19. uri, v nedeljo ob 15., 17. in 19. uri. Kino »Svoboda«, Stražišče: 20 22. febr. angl. barvni film »Nebo brez jastrebov«. Predstave: v petek ob 17.30, v soboto ob 17. in 19. uri, v nedeljo ob 15., 17. in 19. UrL V soboto in nedeljo ob 21. uri angleški film »Mamdv«. Matineji v nedeljo: ob 8.30 uri »V Monte Carlo«, ob 10. url omer. barvni film »Tisoč in ena noč«. 21. in 22. februarja v vseh kranjskih kinematografih Re vstopnice podražijo za 5.— din '/.aradi artističnih nastopov pred predelavami OBJAVE Poverjeniki Prešernovo družbo Javljate svojo točne naislove, da vam bomo mogli poslati no-trebne t imovine in pr>dn>bno;-::i n:>v diln Ne pozabite navo-Sti, ko'ko rednih ln podpornih članov predvidevate, da boste pridobili. Za. kritje stro'kov je d lojena provizija 10% od redne članarine ter 5% od pod-pomo čkin-m-ino in naročnino na Obzornik. Svoje naslovo javljajte ne glede nia to, da morda z njimi že razpelagojo okrajni, oziroma mestni odbori Prešernove družbe. Naš naslov: Glavni odbor Prešernove družbe, Ljubljana, Erjavčeva e. 12. Proftuberkulozni dlspon/.or na Jesenicah razpisuje me ' i medicinske sestre za patronaž-žno službo. Nastop službe 1. marec 1953. Ponudbe po 'di člmprojo na Prot I tuberkulozni dispanzer Jesenice. Kupim hlSO I nekaj vrta v bbžini Kranja v vrednosti od 100 500 tisoč dinarjev. Vzamem tudi na prevžltek. Naslov v upravi 11 (ta RAZPIS Pripravljalni odbor za prireditev <'.oren iskega sejma, ki bo v dnevih od 81. 7. 1953 d<> tO 8. 1953 v Kranju In n.i katerem bodo razstavljala ln pro-dajala vsa Industrijska, obrtna, trgovirska, gostinska, kmetijska ln druga gospodarska podjetja okrajev Kranj in Radovi j l ca, razpisuje natečaj za izdelavo osnutka za litografski lepak v velikosti ca 80 x 60 cm v eni ali več barvah z napisom: Gorenjski sejem v Kranju od 31. 7. 1953 do 10. 8. 1953. Trije osnutki bodo nagrajeni po oceni posebne komisije a n-igradami po 20.000, 15.000 in 10 000 din. Osnutke je predložiti najkasneje do konca februarja 1953 pod svojo šifro, točen naslov pa v zaprti kuverti — Obrtni zbornici v Kranju, Maistrov trg 9, kjer se dobe tudi podrobnejša pojasnila. Kranj, 17. jan. 1953. ODLOČBA Z ozirom na ugotovljen slučaj smrkavosti na «m*»m konju v Stražišču odločamo na podlagi Uredbe o zatiranju in preprečevanju živalskih kužnih bolezni ter Pravilnika z» izvajanje te Uredbe, da se izvrši obvezna malleinizacija vseh kopitarjev za področja mestne občine Kranj v torek, 24. t. m. ob 9. uri na sejmišču v Kranju, pregled cepljenih kopitarjev pa v sredo, 25. t. nv ob 15. uri Istotam. Lastniki kopitarjev, ki bi ne pripeljali svojih živali obakrat na pregled, bodo kaznovani pO čl. 25 zgoraj omenjene Uredbe s kaznijo do din 10.000 aH * odvzemom prostosti do d voh mesecev. Smrt fašizmu — svobodo narodu! Ljudski odbor MO Kranj POTNIK KRANJ org ' ra izlet v Planico na modna* rodna tekmovanja v sknkin dne 8. marca ln v Trst 4. aprila. Prijave sprejema Turistični urad v Tržiču, škof ji ix>ki ln PUTNIK Kranj. MALI OGLASI Dobrega knjigovodjo z večletno prakso s t ako j'.njo ivsto-pitvijo Išče Kmetijska zadrug* Besnlea pri K nun ju. Tapet irskoga vajenca spt'OJ' ni'Mii takoj. .lože Kojstek, ta*" potnik, Kranj, Prešernova li- P ii i: k L i < PiMlp :• r i .1- >.-.'■ Ti'i Inger, Vlf' stopl'1 od kazenskega p ost o P k*" •TBV. 8. LETO VT. KnnJ, 21. februarja l,,:,:{ Ureja uredniški odbor. Odg. ured. Slavko P.e/.nik- — Uredništvo ln uprav*' Kranj. Savski breg št. 2; telefon .17.r>; tekočI račun pri Nar banki Kranj-oko1- 624 . »T« - 127 Izhaja v« a ko s o i) ni 0 Petna naročnina 400 Polletna » 200 J» Četrtletna > 100'in Mesečna » < Si