Naročnina mesečno 25 Oin, za i nožem-itvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi uL 6/111 SLOVENEC Telefoni nredniStva in uprave: 40-01, 40-02, 404)3, 40 04, 4 dovoljeno omeniti samo prihod predsednika vlado M u s s o 1 i -nija na našo ozemlje lani v septembru in nedavni ohisk zunanjega ministra grofa Ciana, ki jo v obeh državah napravil najlepši vtis. Dve leti sta minili od zgodovinskega dne, ko sta Italija in Jugoslavija z dogovorom z dne 25. marca 1937 ustvarili soliden in čvrst mir na Jadranu. Učinek tega dejanja velike politične modrosti čutimo tako rekoč vsak dan v srečnem in prijateljskem ozračju, ki vlada zadnji dve leti na tem prej tako občutljivem področju. Velike koristi novih razmer za obe državi in za splošni mir v tem delu Evrope postajajo od dne do dne jasnejše. Medsebojno zaupanje, ki vlada danes na Jadranu, je eden izmed ciljev, za katerimi je naša zunanja politika že od nekdaj stremela. Temu cilju lio naša kraljevina posvetila tudi v bodoče vso pozornost, trdno prepričana, da bo to prijateljsko razmerje med Italijo in Jugoslavijo, zgrajeno na omenjenih dogovorili, pomenilo stalno in solidno osnovo za trajno prijateljstvo in prisrčno soseščino med obema narodoma. Z drugimi državami Madžarska Naše razmerje do Madžarsko so trajno razvija v duhu dobre in prijateljsko soseščine. Lani se je to razmerje še poudarilo v dogodku, čigar vsebina vam je znana, in ki pomeni za razmerje med Jugoslavijo in Madžarsko važen datum. Naša kraljevina si ho tudi v bodoče prizadevala, da bo politiko takšne dobre soseščine nadaljevala. Španija Nasproti Španiji je naša država vodila med državljansko vojno politiko nevmešavanje in nevtralnosti. Nedavna sprememba položaja na Španskem je zahtevala od nas nove odločitve. Ker nam je to nalagala tudi mnogokatera naša neposredna korist, je kr. vlada prav tako kakor večina drugih vlad, sklenila te dni pravno priznati vlado generala Franca kot zakonilo vlado na Španskem. S tem je prenehalo razmerje do bivše republikanske vlade. Iskreno upamo v naglo in popolno okrevanje in napredek Španije ter želimo z njo ohraniti prijateljske zveze in koristno razmerje. Prisrčni s Poljsko Do republike Poljske imamo dobro in prisrčno razmerje, želimo ga pa še dalje negovati in razviti. Albanija S kraljevino Albanijo vzdržujemo kakor doslej zvezo dobre soseščine in gospodarskega sodelovanja. Do vseh drugih držav je naše razmerje prijateljsko in dobro. V stalni skrbi za razvoj naše zunanje politične službe in v skrbi za naše izseljence jo kr. vlada odprla poslaništvo v Riu de Janoiru. Naša trgovinska politika Vštric s tem diplomatskim delovanjem je zunanje ministrstvo lansko leto nadaljevalo svoje živahno delo za zboljšanje naše zunanje trgovine in našega gospodarstva sploh To delo je v tem razdobju pokazalo znatne uspehe. Leta 1093 smo podpisali 16 trgovinskih pogodb in dogovorov in več tujsko-prometnih konvencij. Večiini teh dogovorov je namen prilagoditev dosedanjih pogodb k spremenjenim razmeram na mednarodnem trgu. Med temi dogovori bi hotel posebej omeniti novo trgovinsko pogodbo z Nemčijo, pogodbo, ki obsega tudi bivšo Avstrijo. Z Italijo smo uredili vprašanje klirinškega salda in ustvarili ugodne razglede za naš izvoz v letošnjem letu. Februarja letos smo, kakor sem že omenil, sklenili tudi novo trgovinsko [»godbo s Francijo. Z navedenimi pogodbami smo si zagotovili ne samo ravnotežje v trgovinski bilanci, ampak smo ei večji del zajam- čili tudi znaten aktivum v plačilnem prometu in tako zagotovili ureditev naiih finančnik obveznosti do tujine. Takšno je bilo delovanje zunanje politike kr. Jugoslavijo v preteklem letu. Mirne vesti lahko rečemo, da je srečno izpolnila zahteve, ki jih mora izpolniti dobra zunanja politika. Dobro je presodila in precenila položaj, izvajala iz te presoje potrebno sklepe, si zadala pravilne cilje in spretno izbrala sredstva, da jih doseže. Takšni zunanji politiki se more pokloniti popolno zaupanje. Pogled v bodočnost „V službi kralja, pod modrim vodstvom kneza namestnika, oslonjeni na legendarno hrabrost naše vojske . . Ob sklepu naj mi bo dovoljeno, da p ogle-dam še v bodočnost. Kr. vlada odločno vztraja v svoji nameri, da ostane pri svojem miroljubnem stremljenju in da nadaljuje dosedanjo pot, ki se jo pokazalo, da j« dobro izbrana. Naš narod si žoli miru, naši državi, ki se nahaja sredi napredka organskega razvoja notranje utrditve in okrepitve na vseh področjih narodnega življenja, so pa potrebna leta in leta miru in trdnosti. Upamo, da bomo v svoji premišljeni in miroljubni politiki uspeli v korist našega naroda, toda vzporedno z našo miroljubnostjo, ki no zahteva ničesar tujega, gro tudi . na š a odločnost z a o b r a m b o naše d r - i tt žavne celote ln življenjskih koristi naroda. Pri izvajanjih teh svojih osnovnih nalog jo kr. vlada ponosna, da lahko računa s pripravljenostjo in ro-doljubnostjo naše legendarno hrabre vojske, stebrom narodne neodvisnosti, in z vsemi moralnimi in materialnimi silami naroda. V zvesti službi našega mladega kralja, pod modrim vodstvom Nj. Vis. kneza-namestnika Pavla in in kr. namestništva, bo kr. vlada do konca izpolnila svoje dolžnosti do domovine- Seja narodne skupščine Belgrad, 9. marca. m. Za današnjo skupščin- I Predsednik skupščine Milan Simonovič je po sko sejo, na kateri je zunanji minister dr. Ale-ksandar Cincar Markovič podal poročilo o naši zunanji politiki, je vladalo v vseh krogih veliko zanimanje. Ze davno pred pričetkom seje so poslanci zasedli 6voje prostore v zbornici. Galerije, določene za občinstvo, so bile do zadnjega kotička zasedene, prav tako časnikarske loie. Pred pričetkom seje so zasedli prostore v diplomatskih ložah člani diplomatskega zbora v slavnostni uniformi, na čelu z apostolskim nuncijem Hektorjem F e 1 i c i j e m. Od članov diplomatskega zbora 60 bili navzočni poleg apostolskega nuncija: svetnik romunskega veleposlaništva Ceblescu, belgijski poslanik grof Romre de Vichnye, italijanski poislanik Mario Iodclli, nemški poslanik Viktor von Heeren, bolgarski poslanik Ivan Popov, grški poslanik Bibiča Rose t ti, turški poslanik Ali Haidar Aktaj, albanski poslanik Tahir Stila, odpravnik poslov francoskega poslaništva baron Coche ter diplomatski zastopniki ostalih inozemskih držav, ki so akreditirani na našem dvoru. Z diplomati so bili v diplomatski loži tudi dr. Ivo Andrič ter opolno-močena ministra Ivan Vukotič in Ivan Subotič. Navzočen je bil tudi šef tiskovnega urada dr. Lu-kovič. Seja skupščine je pričela ob 10. Pred 10 so vstopili v poslansko zbornico vsi člani kr. vlade, na čelu 6 predsednikom vlade in notranjim ministrom Dragišo Cvetkovičem ter so zasedli prostare v ministrskih klopeh. Predsednika vlade in člane njegovega kabineta so poslanci toplo pozdravljali ob vstopu v dvorano, (IT I1)» običajnih uvodnih čitanjih dal besedo ministru za zunanje zadeve dr. Aleksandru Cincar Markoviču, ki je pozdravljen od vladnih poslancev stopil na govorniški oder ter dal poročilo o naši zunanji politiki, ki ga objavljamo na drugem mestu. Govor zunanjega ministra dr. Aleksandra Cincar Markoviča 60 poslanci na večih mestih prekinjali z burnim odobravanjem. Po končanem poročilu zunanjega ministra je predsednik skupščine dal besedo poslancu Dušanu Pantiču, bivšemu generalnemu konzulu v Diis-seldorfu, ki je razčlenjeval celokupno zunanjepolitično akcijo Jugoslavije. Obširno se je bavil z odnose,m med Jugoslavijo in Nemčijo ter poudarja delež Nemčije v naši zunanji trgovini. Obširno se bavi tudi s prijateljskmi zvezami z Italijo. Omenja tesno gospodarsko in kulturno zvezo, ki druži obe državi. Za njim je govoril opozicio.nalm poslanec dr. Miloš Tupanjanin, nakar je zopet dobil besedo poslanec JRZ Luka Kostrenčič. »Za 20 milijonov balkanskih Slovanov ni več vrnitve v krvavo preteklost,« je dejal, »na Balkanu je mogoče sedaj voditi samo slovansko politiko in samo balkansko politiko. Naša zunanja politika je na dobri poti ter hodi vedno pred dogodki in ne za njimi!« Za njim je govoril opozicionalni poslanec Tripko Žugič, nakar je bil preračun za zunanje ministrstvo sprejet v poedinostih. Poslanci so ob tej priliki zno,va priredili predsedniku vlade in notranjemu ministru Dragiši Cvetkoviču in zunanjemu ministru dr. Aleksandru Cincar Markoviču tople ovacije. skih stroškov, kar je sicer morda v prid državni finančni politiki, slabi pa produkcijo ter s tem slabi davčne vire. Nadalje govori tudi o turizmu ter prehaja na našo industrijsko politiko. Naše gospodarstvo je imelo do vojne kmetijski značaj, v zadnjih 20 letih pa se je začelo industrializirati. Pri tem pa je šlo vse brez določenega programa. Je pa interes našega kmetijstva, da se država bolj industrializira, da dobijo kmetijski pridelki več odjemalcev. Vendar je v ta namen treba nekih določenih smernic. Nato govori o naših državnih denarnih zavodih, ki ne nudijo industriji potrebnih kreditov, kakor na primer Poštna hranilnica, DHB itd. Misli, da bi bilo prav, ko bi industrija dobivala kredite iz sredstev socialnega zavarovanja. Po govoru poslanca Golie je bila dopoldanska seja ob 1 prekinjena ter se je nadaljevala ob četrt na 6. Popoldanska seja narodne skupščine se je pričela ob četrt na 6. Na njej se je nadaljevala razprava o proračunskem predlogu za ministrstvo za trgovino in industrijo. K besedi se je priglasilo veliko število govornikov in razprava, ko to Izročamo, še traja. Skupščina pretresa preračun trgovinskega ministrstva Predsednik skupščine Milan Simonovič je za tem objavil, da prehaja skupščina na drugo točko dnevnega reda, na razpravo o proračunskem predlogu za ministrstvo za trgovino in industrijo v poedinostih. Predsednik skupščine je dal besedo ministru Jevremu Tomiču, ki je poslance opozoril, da je svoje poročilo dal že pred dnevi natisniti ter ga razdeliti med poslance. Zaradi tega so se poslanci že lahko seznanili s poslovanjem v poverjenem mu področju. Za njim je dobil besedo poslanec Branko Avramovič. V daljšem govoru se je bavil z razvijanjem cen v lanskem letu. Naslednji govornik dr. Tupanjanin se je bavil v glavnem z vprašanjem naše izvozne trgovine. Za njim je govoril poslanec dr. Golia:' Poslanec dr. Golia govori V svojem govoru je poslanec dr. Golia nagla-sil, da so danes trgovinske razmere mnogo bolj zapletene, kakor so bile nekdaj, ko še ni bilo toliko različnih ideologij, sistemov in avtarkij ter etatizmov. Trgovinsko se moremo le deloma osamosvojiti, ker smo v glavnem le odvisni od svetovne konjunkture. Naša domača konsumna moč je pred vsem kmetijska, ki pa je močno padla, ko je kmetijska kriza zaradi nizkih kmetijskih cen postala splošna. Posrečilo se nam je, da smo od nekaterih sosedov dobili za nekatere naše pridelke preferencijalo ter da smo s pomočjo Prizada dobili boljše cene. Zaradi teh boljših cen ter zaradi razdolžitve kmeta se je kmetovo stanje znatno popravilo in bi zaradi tega mogli danes z večjim zaupanjem gledati v prihodnjost, ko bi ne bili pri vseiii tem prizadeti naši denarni zavodi in ko bi preferencijali še dalje pritekali v državo brez posebnega vplivanja na draginjo. Toda mi ne moremo večno računati s preferencijali, zate moramo vedno iskati zunaj tržišč in denarja. To pa se nam bo posrečilo le, če bomo bolje organizirali tiste ustanove, ki naj služijo naši zunanji trgovini. Te ustanove, na primer Zavod za pospeševanje zunanje trgovine, pa so daleč zaostale. Isto se dodaja z našo zunanjo službo. Ti dve ustanovi bi morali delovali roko v roki, sta pa med seboj docela neorganizirani. Tako Zavod za pospeševanje zunanje trgovine mora sam pošiljali v svet svoje zaupnike, da dobi podatke o novih trgovinskih zvezah, namesto da bi to delo opravili naši konzuli in diplomatski uradniki. Četudi bi pa naša zunanja služba bila moderno organizirana, bi vendar ne mogla pravilno delovati, ker je Zavod za pospeševanje zunanje trgovine postal kruta birokratska ustanova. Dasi šteje ta zavod 150 uradnikov, vendar še ni mogel organizirati poročevalskega odseka. Ce bi pa tudi bil zavod sam dobro organiziran, bi ne mogel uspešno delati, ker naša zunanja služba ni moderno organizirana. V zvezi s preorgunizacijo teh dveh ustanov pa je vprašanje, kako naj bodo organizirane naše delegacije, ki v imenu države sklepajo trgovinsko pogodbe z drugimi državami. Treba je pri tem nuditi na sodelovanje naših gospodarskih organizacij in pa na sodelovanje naših strokovnjakov. Pa tudi ministrstvo za trgovino ter zunanje ministrstvo bi morala bolj vzajemno postopati. Kolikor pa si prizadevamo za gospodarsko stran teh vprašanj, prav toliko se moramo brigati za njihovo finančno stran. Govornik nato strnkov-njašku razlaga klirinško politiko s Italijo ia Nem- čijo ter naglaša, da z Italijo ta sedaj dobro deluje, medtem ko z Nemčijo šopa. Naša lesna trgovina ima zaradi tega veliko škodo in izgubo. Nato se peča z vprašanjem deviz ter naglaša, dn pomanjkanje deviz spravlja našo industrijo v velike težave, ker teh deviz ne moremo dobiti iz klirinških držav, marveč jih dobivamo le iz deviznih držav. Tukaj posreduje Narodna banka. Narodna banka bi morala te devize razdeliti po potrebah naše produkcije. Narodna banka mora gledati, da s svojimi deviznimi ukrepi ne bo podražila produkcij- Nočna seja Proračunski predlog ministrstva za trgovfno in industrijo bo sprejet pozno ponoči. Pri razpravi tega proračunskega predloga bosta govorila tudi slovenska poslanca dr. Koce in Bajlec. Po sprejetem proračunskem predlogu ministrstva za trgovino in industrijo se bo nadaljevala razprava o proračunu ministrstva za gozdove in rudnike. I'o številu govornikov, ki so se pri glas j li k razpravi sodeč, bo proračun za ministrstvo za gozdove in rudnike sprejet ob 3 po polnoči. Pri razpravi o proračunskem predlogu za to ministrstvo bosta od Slovencev govorila poslanca Mirko Bi tene in Karel Gajšek. Jutrišnja seja narodne skupščine se bo pričela ob 10 dopoldne. Kot prva točka dnevnega reda bo proračunski predlog za notranje ministrstvo. Razpravo bo pričel predsednik vlade in notranji minister g. Dragiša Cvetkovič z obširnim poročilom o vseh naših notranjepolitičnih vprašanjih. Mizerija naših pošt in brezžične postaje Velik govor poslanca Miloša Stareta k preračunu ministrstva pošt K preračunu ministrstva pošt je spregovoril poslanec g. Miloš Stare, ki je v izčrpnem govoru naslikal stanje naših pošt ter se tudi odločno zavzel za izboljšanje naše brezžične postaje. Obupne poštne razmere na Slovenskem Ker je Slovenija obmejna dežela, skozi katero vre tujski promet, bi moral vsak poštni minister že zaradi ugleda države, če ne že zaradi nas Slovencev, skrbeti, da bi se poštna služba pri nas razvijala. Pa je le narobe. V 15 letih smo samo nazadovali. Državna poštna uprava je na Slovenskem tako varčevala, da je nazadnje ljubljanska poštna direkcija postala pravi »kretene tega, kar bi morala biti. Varčevanje se je začelo z znamenitimi redukcijami leta 1925, ko je minister naročil: Reducirajte mi 10% osebja! Ravnateljstvo je moralo to zapoved izvršiti, nakar je seveda moralo zapirati poštna okenca in reducirati poštno dostavo na dom. Ko je bilo 1. 1929 to ministrstvo ukinjeno, se je preračun poštne uprave centraliziral. Nihče ni več vedel, koliko potreb ima kako ravnateljstvo. Ce se je na slovenskih poštah spraznilo kako mesto, so tisto mesto popolnili kje v kakem drugem ravnateljstvu. Medlem ko je drugod število poštnih uslužbencev rastlo, je pa pri nas padalo. Od leta 1932 do leta 1938 kažejo uradne številke, kako se osebje slovenske poštne direkcije krči zato, da drugod lahko ves čas rasle. Številke iz leta 1938 kažejo, da se je od leta 1932 število poštnega osebja v Sloveniji za 112 ljudi skrčilo, medtem ko je v vseh ravnateljstvih v tem času število osebja narastlo za 577 oseb. Po sistemizaciji iz leta 1938 manjka slovenskemu poštnemu ravnateljstvu hrez pogodbenih |)ošt, celili 350 oseb. Če manjka toliko ljudi, se moramo čuditi, da naša poštna služba že ni docela zastala. Te številke dokazujejo, da so naši poštni uslužbenci preobremenjeni. Ponekod delajo celo po 12 do 14 ur na dan. Pri neki pošli delajo celo po 16 ur dnevno, ker sta dva bila upokojena, ministrstvo pa ni poslalo nobenega nadomestila. Navaja nekaj vzgledov, na primer iz Dol. Lendave, ki kažejo, kako morajo pri nas poštni uslužbenci trpeli, kako Irpi poštna služba sama. Ljudje ne morejo na dopuste, ne dobe nobenega oddiha. Zato pa je med njimi doma bolezen. Leta 1937 je bilo bolr.ih 82% uradnikov, (33% poduradnikov ter 53% slug. Jetika in živčne bolezni so stalni gostje naših poštnih uslužbencev. Prišlo je že tako daleč, da je moral poštni uradnik na svoje stroške za čas svoje bolezni najeti brezposelno poštno uradnico, da ga je zamenjala v službi. Poleg tega pa je kajpada moral s svojo uradniško plačo nositi še stroške zdravljenja in zdravil. Od tega ima škodo prebivalstvo, ugled države in pa državna blagajna. Samo pri pošti Ljubljana I. je ugotovljeno, da se na dan zaradi pomanjkanja osebja ne more izvršiti za 1000 dinarjev telefonskih pogovorov. To da na mesec 30.000 din. Ko bi poštna uprava ustregla prošnji ravnateljstva, bi poslala na to pošto 5 do 7novih telefo-nistk, ki bi jim mesečno plačevala do 8.400 din, pa bi zato prejela 30.000 din več. To je samo pri eni pošti. Prav tako je v Mariboru, Celju, Ptuju in drugod. Sami si napravite račun, ali je to gospodarstvol Prav tako pada brzojavni promet, ker nihče brzojavk ne dostavlja več na dom, saj ni dostavljalcev. Kdo bo potem še brzojavljall Nič boljše niso razmere na deželi, kjer so nekdaj pošte dostavljale pošto na dom, sedaj pa tega ni več, dasi je bilo naše ljudstvo tega vajeno. Pa bo zopet prišel kdo in dejal: »Tile Slovenci nimajo nikdar dovolj ter hočejo imeti vso drugače kakor drugi le Toda mi imamo pravico zahtevati, da se to popravil Ko se dele krediti, je ljubljansko poštno ravnateljstvo najbolj mačehovsko obdarjeno, ima pa največje dohodke, ki jih oddaja državni blagajni. V zadnjih letih jo naše ravnateljstvo imelo na leto 38 milijonov čistega dohodka, kar je ena tretjina vseh poštnih dohodkov vse države. Medtem pa, ko dohodki našega ravnateljstva rastejo, pa krediti vedno bolj padajo! Še leta 1927-28 so ti krediti znašali nekaj čez 51 milijonov, lani pa so znašali le še kakih 44 milijonov. Pač pa je leta 1927 skupni dohodek našega ravnateljstva znašal še 58 milijonov, lani pa že 82 milijonov dinarjev I Dohodki torej rastejo, krediti pa padajo. Te številke dokazujejo, kako neverjetna je naša poštna politika. Katastrofa je pred vrati. Nato govori še o poštnem naraščaju ter se toplo zavzema za uradništvo. Dalje omenja dela na progah, brzojavne drogove, kjer se deia velikanska škoda. Navaja, kako leži v Ljubljani 500 nerešenih prošenj za telefone. Avtomatska centrala je^ bila povečana, ni pa položen kabel. Ko bo položen kabel, bo pa nova centrala zopet premajhna. Višek vsega pa je, da od početka države pa do danes poštna uprava v Sloveniji ni zgradila niti enega poštnega poslopja, čeprav je Slovenija v 14 letih dala nad 250 milijonov čistega dobička. Govornik je svoj govor, ki je bil deležen splošne pozornosti, končal z besedami: »Dovolj je teh številk! Glasoval bom za preračun, ker upam, da je to zadnji preračun, ki ni izdelan po ravnateljstvih in ker upam, da bo g. minister upošteval naše zahtevek 0 brezžični postaji, ki smo jo Slovenci »ukradli« V drugem delu svojega govora je poslane« Stare govoril o naši brezžični postaji ter o napredku, ki ga v tem pogledu uživa ves svet. Žalosten pa mora biti Jugoslovan, ko gleda razvoj naše radiofonije v zadnjih 10 letih. Okoli nas so močni sosedje, ki imajo mnogo postaj s po 100 ali še več kilovati: Dunaj, Budimpešta, Sofija, dalje Celovec, Gradec, Trt itd. Naše brezžične postaje pa imajo takole energijo: Ljubljana 5 KW, Zagreb 0.7 in Belgrad še le v zadnjem času 20 KW. Slovenci smo bili v neprestanih bojih, da smo mogli ohraniti svoj jezik, svojo pesem in svojo knjigo. K temu je pripomogla naša močna organizacija, ki ji že 40 let stoji na čelu naša Prosvetna zveza, katera je z najmodernejšimi sredstvi delovala. Ko je prišla radiofonija, ja uvidela, da je to velika sila za vzdrževanje zveze med raztepenimi brati. Ko je naša država pred 10 leti na račun reparacij dobila več brezžičnih postaj, je Prosvetna zveza prosila eno za Ljubljano. Uspeh njenega 10 letnega dela je velikanski. Treba pa je to panogo neprestano spopolnjevati, ker imamo ob svojih mejah 80 milijonski nemški in 40 milijonski italijanski narod. Nesreča pa je, da leže naše obmejne postojanke v mrtvem pasu, tako da morajo naši obmejni Slovenci poslušati postne, i^^^a^.pjjflaia jj^ Ješ,^,. ker se Ljub-• liana tam;.ne slisi, tudi ne Belgrad ne Zagreb. Želeli smo, da bi se v Mariboru napravila relejna '< !*WWjaf tMtifevbittffcVMKnaie .JOietno priMMev.nje doslej zaman. Če hočemo narodno vzgajati obmejne Slovence po radiju, ni to naš slovenski egoizem, marveč je to ljubezen do naroda iu države. Ne morete sf misliti, kako nas }e zabolelo, ko je nekdo v tej hiši dejal, češ da smo Slovenci ukradli brezžično postajo, ki je prišla za Jugoslavijo na račun reparacij. Želeli bi, da bi v prihodnje doživeli še več takih tatvini Posledica je namreč bila, da smo Slovenci na severni in zahodni meji države po Prosvetni zvezi in tej postaji narodno-obrambeno delali, zraven pa je država dobila velike dohodke od tega dela. Na račun reparacij je prišlo takrat 6 postaj. Eno smo dobili Slovenci in z njo požrtvovalno delamo že 10 let. Od tega je država prejela že 10,000.000 dinarjev čistega dohodka. Kaj pa je bilo z drugimi postajami. Ena na 20 KW leži v Skoplju še v zabojih, druga stoji v Dernišu v Dalmaciji, je 10 kilovatna, je bila pred 10 leti postavljena ter je sedaj neporabna, ker je pokvarjena. Tretja leži v Podgorici v Črni gori in je 5 kilovatna. Delala je le enkrat pred 10 leti. Ker pa se ni našel nihče, ki bi jo bil »ukradel«, kakor smo jo mi Slovenci, je sedaj mrtva. Mi pa smo dali državi 10 milijonov dohodka in ob enem izvršili veliko narodno delo. Ni pa razumevanja za napredek. Nemške sosednje postaje bodo oddajale za naše ljudi celo v slovenskem jeziku, v Mariboru pa se naša relejna postaja še vedno ne more oglasiti. Noben minister za to ni imel smisla. Ministri so odhajali, ostajala pa je naša sramota: Zagreb s 0.7 KW, Ljubljana s 5 kilovati, relejno postajo v Mariboru pa nadomeščata Gradec in Celovec. Namesto relejne postaje pa v črni gori in Dalmaciji že 10 let lože v zabojih spravljene postaje. Dovolj dolgo smo čakali. Sedaj pa smo dolžni naši kulturi, našemu ugledu ter po vsemu svetu raztresenim bratom, da to vprašanje naglo rešimo. Premestitve in napredovanja Belgrad, 9. marca. AA. S kraljevim ukazom so povišani pri ravnateljstvu državnih železnic v Ljubljani: Za višje svetnike v 4-1 inž. Boris Mo-susov, inž. F. Honžak in inž. Fran Sedlak, svetniki; za svetnika v 4-2 inž. Stanko Šubic, za svetnike v 5. skupini inž. Rudolf Lavrič, inž. Josip Završ-nik in inž. Dragotin Marič, poverjeniki; za inšpektorje v 5 skupini: Frančišek čivelj, V. Go-miljšek, Ivan Brevant in Alojzij Perhavec, višji kontrolorji; za višje kontrolorje v 6. skup.: Frančišek Lovrec, Frančišek Ceknl, Franc Urek, Franc Janežifi, Anton Vergelj, Stanislav Rutar in Metod Kopitar, kontrolorji; za kontrolorje v 7. skupini: Franc Marolt, Janez Kušar, Albin Perhavec, Ivan Glavač in Marcel Jetičič, prometni uradniki; Edvard Kralj, Stanislav Obereigner, Jakob Babnik, Boris Gregorka, Ludvik Mlakar, tehnični uradniki; Anton Spoljnak in Ravelintar, upravna uradnika. Belgrad, 9. marca. tn. Napredovali so v 8. skupino: Josip Leskovšek, kontrolor jetnišnice pri okrožnem sodišču v Celju, Valdemar Melihen, kontrolor jetnišnice okrožnega sodišča v Ljubljani, Josip Kocijan. pisarniški predstojnik okrožnega sodišča v Murski Soboti: v 9. skup.: Marija Zupančič, kanclistka pri okiožnem sodišču v Novem mestu, Pavla Turk, kanclistka pri okrožnem sodišču v Ljubljani. Z odlokom pravosodnega ministra je bil odlikovan za pisarniškega oficiala 8. skup! Ivan Pe- lan, kanclist pri okrajnem sodišču na Brdu, in Josip Nabergoj, kanclist pri okrajnem sodišču v Logatcu. V 10. skup so napredovali: Mirko Majcen, pri okrajnem sodišču v Žužemberku, Milan Gostič, pri okrajnem sodišču v Radovljici; v 9. skup. za uradniškega pripravnika sta imenovana dnevničarja Rajko Razpotnik pri apelacijskem sodišču v Ljubljani, in Karolina G6tz, pri okrajnem sodišču v Kamniku. Belgrad, 8. marca. A A. S kraljevim ukazom sta premeščena: za svetnika v 4-2 pri prometno-komercialnem oddelku subotiškega ravnateljstva državnih železnic Franc Smerdu, doslej svetnik istega oddelka v Ljubljani, in za višjega kontrolorja v 6. skupini prometnokomercialnega oddelka v Novem mestu Anton Orbani, doslej višji kontrolor pri ljubljanski železniški postaji. Belgrad, 9. marca. m. Danes zvečer bo odpotovalo v Bukarešto na pogreb romunskega patriarha Mirona odposlanstvo patriarha srbske pravoslavne cerkve. Odposlance vodi šabački episkop Simeon. Belgrad, 9. marca. m. Davi 6e je vrnila iz Rima skozi Belgrad v Sofijo bolgarska kraljica Ivana v spremstvu dvornih dam Petrove-Sumako-ve in Stojanove. Bojgarska kraljica je potovala zasebno. Franco blokira rdečo obalo Zmede v Madridu trajajo dalje - Franco bo vsak čas vkorakal Burgos, 9, marca. AA. Nacionalna vlada je objavila sklep, da je vsa obala republikanske Španije med Saguntom in Almerio zaprta za vse tuje ladje. Nobena tuja ladja se ne sme približati obali bTez predhodnega dovoljenja španskih nacionalnih oblasti. Vse tuje ladje so opozorjene, da 6e nahajajo ob imenovani obali podmornice nacionalne vlade, ki imajo nalog, da potopijo vsako tujo ladjo, ki bi se približala obali. Vse tuje ladje, ki nameravajo pluti v kako republikansko luko, morajo predhodno pristati v kaki luki nacionalne Španije ter tam zaprositi za dovoljenje. Taka dovoljenja izdajajo predvsem luške oblasti v Barceloni, Ma-Iagi in Palmi. Saint Jean de Luz, 9. marca. A A. DNB: Po poročilih iz Madrida so se davi vneli v Madridu večji boji med komunisti in pristaši obrambnega sveta. Komunistom 6e je po teh poročilih posrečilo vdreti v središče mesta in zasesti več javnih poslopij. Glavni boji se zdaj vrše v okolici ministrstev. Po istih poročilih 6e vrše boji tudi v drugih mestih, vendar je n. pr. v Valenciji obrambni svet še zmerom gospodar položaja. General Miaja je izdal manifest, v katerem pravi, da bo nepokorščina nasproti sklepom obrambnega sveta imela za posledico vkorakanje Francovih čet. Po najnovejših poročilih iz Madrida se zdi, da se je vsa tamkajšnja garancija pridružila komunistom, zato je Madrid odrezan od ostale republikanske Španije. Baje so se tudi karabinerji pridružili temu gibanju. Ker je dplje tudi precejšen del letalstva v uporniških rokah, se boje, da ne bi uporniška letala bombardirala Madrida. Zdi 6e, da so izgube na obeh straneh velike. Sodijo, da je v dosedanjih bojih padlo več kot tisoč ljudi. Tudi v nekaterih drugih mestih se je vojaštvo pridružilo upornikom. Burgos, 9. marca. AA. DNB: Po najnovejših poročilih iz Madrida je. kaos dosegel vrhunec. Zdi se, da je večina vojaštva, to se pravi skoraj ves prvi armadni zbor republikanske vojske, proti generalu Miaji. Te čete so zavzele Barajez, kjer je, kakor je znano, madridsko letališče. V Barajezu eo se vneli srditi boji, a njih konec še ni znan. Madridski radio poroča, da 6ta se dve komunistični četi vdali generalu Miaji, in da 6ta se ob 14 vdali še dve komunistični brigadi, ter da čete generala Miaje prodirajo proti Canillejazu, V središču Madrida so se spet vneli boji. Prestolnica je odrezana od ostale republikanske Španije. Rim, 9. marca. AA. Havas: Po najnovejših poročilih iz Madrida so zveze med Valencijo in Madridom pretrgale. Izvedelo se je, da je več komunističnih skupin krenilo lz Madrida v Valencijo. Vhod v Valencijo straži vojaštvo, ki le zvesto obrambnemu svetu, razen tega pa so postavili pred mesto tudi več tankov. V Valenciji sami sq aretirali več komunistov. Čeprav so razmere dokaj težke, vlada v Valenciji še zmerom mir. V Madridu boji s komunisti ponekod še trajajo. Komunistični sovjet v Almerijl Madrid, 9. marca. c. Komunisti so gospodarji položaja v Almeriji, kjer so oklicali komunistični sovjet in prevzeli v roke vso oblast v mestu. Izjava Alfonza XIII: »Navadni vojak generala Franca« Rim, 9. marca. AA. Havas: Bivši španski kralj Alfonz XIII. je izjavil posebnemu dopisniku Joura na vprašanje, kakšno je njegovo stališče do dogodkov na Španskem: Bolj kakor kdajkoli je potrebna edinost vseh Špancev in da se zgrnejo okoli voditelja, ki jih vodi k zmagi. Želim, da vidite v meni navadnega vojaka generala Franca, in da poslušam zapovedi, ki jih izdaja Franco za obnovo naše domovine, če pa beseda »vojak« ne ustreza več moji domovini, je moja želja, da sodelujem kot ^ delavec pri obnovi domovine. Bodočnost Španije tn vseh Špancev je popolnoma v rokah generala Franca. »Passionaria« — v Moskvo Pariz, 9. marca. TG. Znana »ženska s puško«, ki je prišla do svojega slovesa kot najbolj divja boljševiška agentinja in najbolj krvoločna komunistična voditeljica (oženjena in mati treh otrok!) je iz Madrida z letalom odletela v Oran v francoski Afriki in se tako rešila. Francoske oblasti so jo iz Orana takoj poslale dalje v Marseille, od koder jo bodo spravili v Pariz, da se opremi s potnimi listi za Moskvo, kamor jo je sovjetska vlada povabila. To bo tudi menda ena izmed redkih oseb, ki jim bo boljševiška Rusija dovolila, da so iz Španije rešijo v sovjetsko državo. Nikdo v omikani Evropi ne bo žaloval za to žensko, ki je čast žene- iu matere poteptala tako nizkotno kot redko katera žena v zgodovini. Sovjetski Rusiji na tej pridobitvi omikana Evropa samo čestita! General Gambarra — na oddih Pariz, 9. marca. A A. Havas: »Figaro« jc izvedel iz San Rema, da pojde general Gambarra, poveljnik italijanske legije v Španiji, za nekaj časa na oddih v San Remo. Včeraj jc general Gambarra večerjal z maršalom Goringom, ki se takisto mudi v San Remu na oddihu, Zdi se, da je Gambarra poročal Goringu o sedanjem položaju in o preteklih bojih. Francijo stanejo španski begunci 200 milijonov dinarjev Pariz, 9. marca. A A. Havas: Finančni odbor narodne skupščine je sprejel predlog o otvoritvi kredita v znesku 150 milijonov frankov (100 mili-jo.nov din) za podporo španskih beguncev. Notranji minister Sarraut je v zvezi 6 tem poročal finančnemu odboru, da bo ostalo v Franciji samo 40.000 španskih beguncev, ki se ne bodo takoj vrnili v Španijo. Od teh je 20 do 30 tisoč, ki bi želeli ostati v Franciji vsaj tolika časa, dokler Francova vlada ne bo razglasila amnestije. Skupno je pribežalo v Francijo okroglo 450.000 beguncev. Veliko število teh beguncev se je že vrnilo v Španijo, ter se to število vsak dan krči. Negrin ne sme v Švico Bera, 9. marca. AA. Štefani: Trdijo, da so švicarske federalne oblasti izdale vsem obmejnim organom nalog, da ne pustijo na švicarsko ozemlje bivšega predsednika španske vlade Negrina dokler ne dobi za to posebno dovoljenje. Švica bo dala Negrinu dovoljenje za bivanje v Švici samo pod pogojem, da se obveže, da 6e v Švici ne bo bavil s politiko. Kaj se dogaja v Karpatski Ukrajini čemu je Praga Ukrajincem poslala generala Prchalo Beseda o šoli Ob priliki ekspozefa našega prosvetnega ministra smo se spomnili velike skrbi, ki jo posveča vprašanju šole in vzgoje naraščaja sploh sedanji italijanski režim. Pravkar so tam Izdali novo šolsko postavo — lex Bottai — ki ima seveda tudi svoje pomanjkljive strani, se pa po drugi strani odlikuje po nekih načelih in uvedbah, ki bi si jih morale, vzeti, pa vzor tudi, oziroma predvsem, demokratične države, če so res ali hočefo res biti demokratične. Srednješolski pouk in vzgojo navdihuje ideal klasike ali humanizma. Tako pravi Botta-jev šolski zakon: »Humanistična šola dopolnjuje stare jezike in slovstvo z modernim v organični zvezi našega duha. Tak poduk pospešuje v mladem človeku dar razmišljanja, kritično strogost, metodično pripravo, privezanost na naše narodne tradicije skupaj z dojemanjem novega časa in njegovih potreb«. Drugo načelo tega zakona je; »Učenci morajo delati, zakaj to je njihova dolžnost«. Zraven knjige stopita zdaj kot enakopravna činitelja vzgoje kramp in lopata. Vrednote, ki jih posreduje klasična knjiga, se bodo dopolnile s praktičnim delom na terenu v poljedelstvu, obrti in umetnosti. Tudi otrok imovi-tejših slojev se bo temeljito seznanil z ročnim delom, njega težavami in moralno vrednostjo, ter se tako približal ljudskemu trudu in duhu. Ta demokratični princip, ki gre za socialno izravnavo in enakopravnostjo, pa ima svoj vrhunec v določbi zakona, da za one otroke manj premožnih slojev in revežev, ki pokažejo talent, prevzame vse stroške za šolanje od otroškega vrtca v 4. letu starosti do doktorske diplome po končani univerzi država. »Zakaj,« tako pravi zakon, »prava, vsemu občestvu koristna izobrazba se ne kupi, ampak zasluži.« Vsak, ki ima dar, mora imeti možnost, da se izobrazi tako visoko, kakor zasluži, četudi nima sredstev, in da si zagotovi vodivno ali važno mesto v narodu. S tem je konec predpravic, ki so jo imeli doslej sinovi imovitih slojev, da so mogli le oni priti do najvažnejših položajev v državi. Ni treba še delj razprejati, kakšnega ogromnega pomena so taka vodivna načela vzgoje za državo. Nadarjen in moralno visoko-vreden človek predstavlja za občestvo neizmeren kapital, ki nosi najvišje obresti. Če bodo revni sloji oproščeni stroškov za izobrazbo in vzgojo otrok, ki so visoki, bo brez-dvoma storjen velik korak tudi v prizadevanja, da bi se zvišalo število družin s čim večjim potomstvom. Skupaj z drugimi reformami bi to pomenilo poživitev življenjske volje in sile vsega naroda in močan pogon naprej do primernega blagostanja in moralne okrepitve vsega državnega občestva. Zato bi bilo prav in nujno, če bi tudi pri nas začeli razmišljati o podobni reformi našega šolstva, ki ima med drugimi težkimi hibami tudi to, da je za srednje sloje in za malega človeka s svojimi visokimi taksami, šolninami in knjigami zelo drago. Sposobni in nadarjeni ter moralno popolnoma kvalificirani državljani na primernih mestih bodo državi neprimerno več koristili ko ves denar, ki ga prinašajo danes takse in vse drugo. Praga, 9. marca. TG, Na merodajnem mestu je vaš dopisnik dobil sledeča obvestila o ozadju imenovanju generala Prchale za upravitelja notranje denarne in prometne uprave v Karpatski Ukrajini: 1. Osrednja češko-slovaško-ukrajinska zvezna vlada je prevzela odgovornost za dobre zunanjepolitične odnošaje zvezne republike do sosednih držav, torej ne samo do Nemčije in Madžarske, marveč tudi do Poljske. Toda v Karpatski Ukrajini se je zgodilo, da so priSli tja razni »Ukrajinci«, to so politični begunci, ki so prej živeli v Avstriji, Nemčiji, Švici ter so v Karpatski Ukrajini brez nadaljnjega kar na prijavo dobili domovinsko pravico in državljanstvo. Dajali so jim celo visoka upravna mesta po občinah in po deželnih samoupravnih nradih. Ti so začeli razvijati delovanje, ki je prišlo v opreko z državno politiko dobrih sosednih odnošajev s Poljsko. Dolžnost osrednje vlade je bila, da temu početju napravi konec. Predsednik ukrajinske vlade msgr. Vološin je bil s tem sporazumen Kot notranji minister ima sedaj general Prchala možnost, da zlorabo gostoljubnosti prepreči in onemogoči, da bi Karpatska Ukrajina postala pribežališče vseh vrst političnih beguncev, ki bi povzročili državi težave in sosednim državam priložnost, da se pritožujejo ali celo same posežejo vmes v obrambi svojih interesov. 2. Javna varnost je v Karpatski Ukrajini trpela zaradi zrahljane discipline in zaradi hudih prometnih težav, ki so nastale po odcepitvi Užhoroda in Mun-kača od Ukrajine. Ukrajinska mladinska organizacija »Sič« je postopala tudi precej samovoljno, tako, da je v deželi nastopila velika nervoznost in pravna negotovost. General Prchala bo v svojstvu notranjega ministra to polje sedaj lahko neposredno nadzoroval in bo njegova dolžnost, da pod vodstvom msgr. Volo-šina vpostavi red v Karpatski Ukrajini in potisne gotove organizacije spet nazaj v okvir njihovega pravega delovanja. 3. Odkar uživa Karpatska Ukrajina samoupravo, se je med narodom zaradi agitacije nepoklicanih ljudi razširilo mnenje, da ni treba več plačevati nobenih davkov. Ljudstvo jih tudi ni več plačevalo, če hoče Ukrajina svoje samoupravne denarne potrebe spraviti v red, je treba tej zmedi napraviti konec. General Prchala bo kot finančni minister imel 6pet neposredno možnost, da uveljavi pravice države, ki so v zadnjih mesecih padle v pozabo. 4. Velike važnosti bo, da se organizaciji »S i č« nakažejo stroge meje za njeno bodoče delovanje. Sič« je imel polvojaški značaj in si je bil nadel dolžnost, da varuje vse vrednote ukrajinskega naroda. Po organizaciji je podobna »Hlinkovi gardi« na Slovaškem. Do sedaj ima včlanjenih že 10.000 fantov in mož. Te dni so hoteli ustanoviti tudi ženski odsek, a je bila ustanovitev odložena. »Sič« vodi ukrajinski major Kmickievič, ki je izjavil, da hoče do konca leta spraviti v organizacijo slehernega moškega v Karpatski Ukrajini. To naj bi bila osnova bodoče ukrajinske armade. Imenovalo se je število 200.000, kar je za deželo, v kateri je nekaj nad 600.000 prebivalcev zares ogromna številka. (Svoje ime ima »Sič« iz zgodovine ukrajinskih kozakov, ki so svoje dni v 16. stoletju v večni borbi proti Tatarom, Turkom, Rusom, Poljakom in Litvancem ob bregovih Dnjepra ustanovili posebno, državam podobno ustanovo, ki so jo imenovali »Sič«. Najbolj slavna je bila »Zaporoška Sič«, ki je imela svoj sedež na otoku Hortica na Dnjcpru in je bila vzor prave demokracije. Kasneje je bila kozaška samouprava pod carji zelo omejena, dokler je Katarina II. ni popolnoma izbrisala. Ukrajinci se na te svoje zgodovinske pravice tako dobro spominjajo, da je 1. 1931, ko je sovjetska Rusija na Dnjepru zgradila velikansko električno centralo, med Ukrajinci izbruhnila krvava revolucija zaradi tega, ker je bil s to zgradbo preplavljen kozaški otok Hortica.) V Karpatski Ukrajini bodo razvoj sodobnega Siča, ki je preveč posnet po inozemskih neslovanskih vzorih, omejili in ma odredili kot polje udejstvovanja samo ljudsko vzgojo. V ostalem pa ga bodo raz- orožili. To je po mnenju Prage edina pot po kateri se bo mogoče izogniti hudim nevarnostim, Id prežijo na vseh mejah Karpatske Ukrajine. Msgr. Vološin bo odstopil Praga, 9. marca. AA. Štefani: Bivši minister vlade Podkarpatske Ukrajine Revay je odpotoval včeraj v Berlin. Predsednik vlade Podkarpatske Ukrajine msgr. Vološin je poslal predsedniku republike, predsedniku vlade in ministru za zunanje zadeve brzp-javke, v katerih pravi, da nikakor ne more pristati na to, da bi zavzemal položaj ministra za notranje zadeve ukrajin«ke vlade češki general Prchala, temveč zahteva, da se to mesto zaupa Ukrajincu. V praških političnih krogih ne izključujejo možnosti, da pomeni ta brzojav uvod za odstop Vološina, Slovaška vlada v Pragi Upanje na sporazum raste Praga, 9. marca b. Po posvetovanjih v Bratislavi so člani slovaške vlade pod vodstvom ministrskega predsednika dr. Tise prišli v Prago, da s centralno češkoslovaško vlado uredijo sporna vprašanja. Uradno poročilo slovaške vlade trdi, da so za sedaj težave prebrodene. Tisov kabinet se je izjavil za žOinski sporazum in za zakon o samoupravi. Za Slovaško je danes najtežje vprašanje huda denarna stiska, to je pomanjkanje denarnih sredstev. Vse kaže, da ta kriza ni samo prehodnega značaja, temveč bo 6talna, ker je z odstopom večjega agrarnega področja Madžarski nastalo pomanjkanje dohodkov, ki niso v nobenem sorazmerju z izdatki za samoupravne posle Slovaške. Slovaška ne more kriti svojih izdatkov z rednimi do- CLAVNA KOLCKTURA DRŽAVNE RAZREDNE LOTERIJE Al. REIN IN DRUG Gajeva S ZAGREB IHc« IS obvešča cenjene igralce neobvezno, da so bili dne 8. marca 1939 izžrebani naslednji dobitki: 80.000 din št. '5.452 60.000 din št. 14.565 50.000 din št. 20.674, 81.684, 97.391 35.000 din št. 7.238 25.000 din št. 14.014, 77.311 20.000 din št. 42.230, 87.599 15.000 din št. 6.287, 50.802, 66.824, 77.338, 95.765. 12.000 din št. 24.563, 31.002, 36.526, 41.941, 86.660. 10.000 din št. 9.501, 25.105, 29.3)1, 36.480, 37.116, 39.571, 52.349, 55.945, 60.772, 64.966, 84.459, 93.244 8.000 din št. 2.421, 15.222, 33.147, 42.967, 48.882, 62.310, 73.302, 99.254 6.000 din št. 11.452, 27.598, 43.459, 47.588, 58.851, 63.474, 63.594, 72.956, 74.410, 82.856, 89.646 5.000 din št. 2.064, 21.218, 22.109, 22.381, 26.931, 37.035, 37.551, 38.671, 43.236, 58.254, 61.050, 67.608, 75.868, 84.353, 92.814, 94.676, 94.720, 95.630 3.000 din št. 5.480, 8.936, 19.005, 35.014, 51.618, 52.401, 61.221, 63.689, 66.425, 66.854, 72.750, 77.778, 86.149, 87.239, 92.831. Nadalje je bilo izžrebanih še 1300 dobitkov po 1000 dinarjev. Dne 9. marca so bili izžrebani sledeči dobitki: 2,800.000 din št. 53.945. 1,005.000 din št. 54.8G4. 506.000 din št. 52.120. 403.000 din št. 74.557, kupljena pri nas. 200.000 din št. 83.739, kupljena pri nas. 100.000 din št. 96.7«!. 60.000 din št. 19.862. 50.000 din št. 58.622, kupljena pri nas. 20.000 din št. 81.812. 15.000 din št. 33.378. 12.000 din št. 4.461, 93.548. 10.000 din št. 74.651, 89.874. 8.000 din št. 10.502, 11.470, 14.712, 35.266, 48.619, 100.000. 6.000 din št. 21.168, 39.817, 43.056, &5.275, 94.325. 5.000 din št. 38.567, 76.012, 77.076. 3.000 din št. 7.288, 17.065, 23.589, 23.967, 36.118, 58.103, 72.587, 73.355. Pri današnjem glavnem žrebanju so bile izžrebane sledeče pri nas kupljene srečke: 54.864 je dobila premijo 1,005.000 din. 74.557 je dobila premijo 405.000 din. 85.759 dobitek 200.000 din. 96.785 dobitek 100.000 din. 19.842 dobitek 60.000 din. S8.622 dobitek SO.OOO din. hodki. Z ozirom na to, da Praga lahko da ustrezajočo finančno pomoč Slovaški, se je položaj med Prago in Slovaško zboljšal. Osrednja vlada v Pragi pa zahteva jamstva proti separatističnim tendencam in predvsem zahteva ostavko slovaškega ministra Turčanskega in pa šefa propagande g. Mahe. Slovaška vlada je tej zahtevi Prage ustregla in bo razpustila oddelek za propagando, šei propagande pa bo moral oditi s svojega mesta v svojstvu dopisnikov slovaških listov v inozemstvo. Pogajanja se bodo sedaj vodila v okviru zvezne državne ideje. Položaj slovaške vlade se je trenutno poslabšal s tem, ker so se pogajanja slovaškega ministra Turčanskega v Berlinu končala z neuspehom. Pogajanja med osrednjo češkoslovaško vlado so dobila torej stvarno obliko in politični krogi z največjim upanjem pričakujejo njihov uspešni konec, ker je od njega odvisen bodoči notranje-politični položaj v češkoslovaški republiki, morda pa tudi usoda nove češkoslovaške republike sploh. Jugoslavijo bo zastopal pri kronanju Pija XII, pravosodni minister dr. Viktor Ruzič Belgrad, 9. marca. m. Z nocojšnjim vlakom jo odpotoval v Rim pravosodni minister dr. Viktor Ružič, ki bo v nedeljo kot zastopnik naše vlade prisostvoval v Vatikanu kronanju papeža Pija XII. šah v Rjgi Riija, 9. marca. AA. DNB: Po petem kolu mednarodnega šahovskega turnirja v Rigi je stanje točk sledeče: Stahlberg (Švedska) 4 in pol, Szabo (Madžarska) 4, Flohr (Češkoslovaška) 3 in pol, Book (Finska) 3 in pol, Mikenas (Litva) 3 (1), Mengoilis 3, Faigin 2 in pol (1), Dreibeg 2 in pol, Apšeniek (Letonska) 2, Bogoljubov (Nemčija) 1 in pol, (1), Koblenz 1 in pol, (1), Hasenfuss, Solmains 1 in pol^ Petrov, Ozols 1 in pol, (1), in Bezručko pol točke. Anglija — 50 milijard za letalstvo London, 9. marca. AA. Reuter: Ko je v spodnjem domu minister za letalstvo Kingsley Wood predložil preračun letalskega ministrstva, največji preračun, kar jih je za to ministrstvo bilo predloženih parlamentu, v višini nad 205 milijonov funtov itrrlinpov (50 milijard dinarjev), je izjavil, da je velike izdatke treba pripisovati v precejšnji meri ogromnim količinam modernega letalskega materiala, graditvi novih tovarn ter novih letališč. Lebrun o trdnosti francoskega imperija Pariz, 9. marca. AA. (Havas) Snoči je govoril na banketu, ki ga je priredil odbor za severno Afriko, predsednik republike Lebrun, ki je v svojem govoru naglasil, da je položaj v vseh francoskih afriških posestvih odličen in da vlada po vsem imperiju duh svobode in bratstva, enako kakor v metropoli. Francija je lahko ponosna na spontani in ganljiv sprejem, ki ga je doživel v severni Afriki predsednik francoske vlade gosp. Daladier. Inozemstvo je razumelo, da hi hilo brezuspešno prevzeti karkoli proti tako strnjeni državi, , Poskus prevrata v Iraku Kairo, 9. marca. AA. (Reuter) Po vesteh h Bagdada je policija aretirala bivšega predsednika iraške vlade Higmct Climana ter 50 častnikov. Obtoženi so, da so pripravljali prevrat. Gajdi se vrnejo vse časti Praga, 9. marca AA. DNB: Predsednik vlade Beran je danes sporočil, da bosta znana češka politika general Gayda in dr. Tergler, ki ju je nekoč sodišče obtožilo in obsodilo, rehabilitirana. 10 milijard lir primankljajr Rim, 9. marca TG. Italijanski »Službeni lisK javlja, da je imela Italija v prošlem preračun-skem letu vsega skupaj 16 milijad 229 milijonov lir primanjkljaja (okroglo 60 milijard dinarjev). Oporoka za 00.000 din ukradena z denarjem vred Celje, dne 9. marca. Nedavno umrli učitelj v pok., 93 letni Kunstič Ivan, je v svoji oporoki zapustil 40.000 dinarjev dijaški kuhinji v Celju, 60.000 dinarjev pa Olepševalnemu društvu v Celju za ureditev Reiterje-vega hriba. Ko je pred štirinajstimi dnevi Kunstič nenadoma umrl, je po nekaj urah bilo kunsti-čevo stanovanje že zapečateno. Največje začudenje pa je vzbudilo, da je sodna komisija, ki je pregledala Kunstičevo stanovanje, našla prazno pisemsko kuverto, v kateri je bila shranjena pokojnikova oporoka. Nekdo je oporoko ukradel, z oporoko pa je izginil tudi denar. V pokojnikovem stanovanju so še našli 21.000 dinarjev razmetanih na vse strani. Pokojnik je na kuverto sam napisal: »Zadnje sporočilo — testament.« Vsa zadeva jp *e!o zameglena. Policija mrzlično preiskuje, da bi vse čimprej razčistila. Po Celju se o tem širijo čudne vesti. Izboljšanje pri naših denarnih zavodih Ljubljana, !>. marca 1039. 2e iz poročila Narodne banke za lelo 1938 smo objavili nekaj podatkov, ki kažejo, da se stanje naših denarnih zarodov redno bolj izboljšuje. Sedaj objavljamo ii ekspoieja ministra trgovine in industrije g. Jevrema Tomiča nekaj novih podatkov. Po njegovih izvajanjih je bilo na koncu leta 1937 pri vseh denarnih zavodih 7.174 milij. din likvidnih in 3.264 milij. din zamrznjenih vlog, r I. 1938 pa so likridne vloge narasle na 8.951 milij din, nelikvidne pa so se zmanjšale na 2.527 milij. din. Delež nelikridnih rlog je tako padel od 37.9 na 28.8%. Veliko zarodov je še redno pod zaščito, če-prar se jih je okoli 10 odpovedalo zaščiti. Zanimivo je, da je bila r drugi polovici lanskega leta objavljena uredba o odlogu, ki daje možnost kratkoročne zaščite denarnim zarodom, vendar samo r primerih, ko zarod zaradi prekomernega dviganja vlagateljev ne more odgovarjati svojih obveznostim. Za to zaščito se je prijaril samo 1 zarod in sicer r začetku leta 1939, kar služi kot dokaz za stabilizacijo in izboljšanje razmer r našem denarništvu. Zborovanje celjskih trgovcev Celje, 9. marca 1939. V dvorani Narodnega doma je bila danes zvečer redna skupščina Združenja trgovcev za mesto Celje. Predsednik Združenja g. Rudolf Stermecki je pozdravil zastopnika Zbornice za TOI g. Fa-zarinca in druge ter se spomnil umrlih članov in članic, katerim so vsi v počastitev zaklicali trikratni >Slava«. Predsednik je nato poročal o gospodarskem položaju. Hmeljska trgovina je slabo zaključila, ker se je letos pridelalo komaj 50% hmelja, cene pa so bile razmeroma nizke. V bliž-nih krajih se je pojavila živinska bolezen, v krajih Bizeljsko, Sv. Peter, Podčetrtek, ki tudi gravitirajo v Celje, pa je toča vse potolkla. Življenjske potrebščino so v cenah poskočile, uradniške plače so ostale na isti višini in so sploh najnižje izmed vseh držav, zaradi česar kupna moč vedno bolj pada. Poskočile so tudi devize; posledica tega je bila, da so se cene dvignile, posebno pri tekstilijah in kolonialnem blagu, ki se mora uvažati. Slabemu razvoju trgovine so bile v večji meri tudi krive napete politične razmero v sosednjih drživah. Zmanjšal se je izvoz v Nemčijo, izvoz v Italijo pa tudi ni nikakor napredoval, posebno pa je nazadoval v države z zdravo in visoko valuto, tako, da nam manjka deviz za nakup surovin in preti velika nevarnost, da bodo morale nekatere tovarne delno ustaviti obrate, kar bo zopet slabo vplivalo na zaposlenost delavstva in tudi na promet nase trgovine. Tukajšni kmečki živelj je skoro povsem odvisen od ugodnih cen živini, sadju, hmelju in lesu, zato naj bi dosegle čim večje ugodnosti pri trgovskih pogodbah z Italijo, Nemčijo in državami z zdravo valuto. Povečali naj bi se kontingenti in uvedle izvozne premije. Prevozni stroški za pasivne kraje, med katere spada tudi Slovenija, naj bi se posebno za življenjske potrebščine, čim preje znižali, ker bo v nasprotnem slučaju draginja pri nas vedno večja. Nujna potreba bi bila, da se mesto Celje uvrsti v prvi draginjski razred, ker je Celje eno najdražjih mest v Jugoslaviji. Državne in samo.upravuo davščine so, pri nas previsoke. Ves ta denar se povečini steka izven Slovenije in zato se tukaj ne moremo povzpeti do višine, ki nam po davčni moči gre. Mi rabimo dobre ceste in pri teh delih bi mogli zaposliti naše brezposelno ljudstvo, ki sicer odhaja s trebuhom za kruhom v inozemstvo, da si vsaj tam nekaj zasluži za preživljanje. Ceste so pa tudi potrebne za tujski promet, ki bi bil edini vir dohodkov v naši lepi Sloveniji. Že par let se borimo z neznosnimi poštnimi razmerami v Celju, kjer primankuje osebja in so posebno telefonske razmere tako žalostne, da bi-jejo v obraz vsej pravici. Prosjačili smo v Belgradu, da se v Celju, kot velikem prometnem središču, obdanem od 5 zdravilišč, osnuje avtomatska telefonska centrala. Dobili smo za nameček staro telefonsko centralo iz Zemunn. Skrajni čas bi že bil, da bi država tudi nekaj storila za mesto Celje. K regulaciji Savinje ni prispevala država za drugo, tretjo in četrto etapo ničesar. V Celju rabimo justično palačo. Potrebna nam je nova gimnazija. Potrebno je novo poslopje za bolniško blagajno Osr. urada, ki že dolgo več ne zadošča sedanjim potrebam. Združenje je lansko leto podvzelo tudi korake z« ustanovitev prepotrebne carinarnice v Celju. Tajniško poročilo je podal g. Blažon. Združenje šteje 211 moških in 138 ženskih članov, od teh je bilo protokoliranih vse skupaj 93. V trgovski nadaljevalni šoli je bilo vpisanih 100 vajencev in vajenk. Nanovo prijavljenih obratov je bilo 25, izbrisanih obratov pa 18, od teh 4 zaradi smrti. TBPD v Celju šteje že 892 članov, torej za 97 več, kot predlani. Združenje je vseskozi aktivno tako, da je finančna stran zelo ugodna. Gotovina Združenja se je zvišala od lanskega leta za 34.802 ter dosega že 404.250 din. Združenje je imelo v preteklem letu 188.831 dohodkov in 133.828 din izdatkov, tako, da ostane čistega 34.802.70 din. Cisto premoženje Združenja znaša 938.114.54 din. Nato je bil sprejet preračun za leto 1939. Sprejeti so bili samostojni predlogi uprave: uprava se pooblašča, da sme tudi 1. 1939. znižati članarino onim članom, ki so obubožali, onemogli, ali pa, ki vsled drugih izrednih slučajev sploh uprava v skrajnem slučaju članarine popolnoma oprosti. Uprava predlaga, da skupščina odobri prevzem trgovske nadaljevalne šole po Združenju. Uprava se pooblašča, da ukrene vse potrebne korake pri upravi državnih monopolov in drugih nterodajnih faktorjev glede popolne odprave zakupov prodaje soli, odnosno, da se odpravi dosedanji način veleprodaje soli, katere perioda poteče septembra 1940. Današnja skupščina zahteva, da se v Celju odpre avtomatska telefonska centrala, ki je bila že tolikokrat obljubljena. Skupščina predlaga, da se čimpreje pristopi k rešitvi vprašanja celjskega osebnega kolodvora, ki z ozirom na naraščajoči promet nikakor več ni na mestu sedanji zasilni izhod ob koncu kolodvora. Današnja skupščina smatra za nujno potrebno, da se regulacija Savinje nemoteno nadaljuje in kar najbolj pospeši. Ker celjske davkoplačevalce 20% občinska doklada za regulacijo Savinje preveč bremeni in celjsko gospodarstvo tega bremena ne more več prenašati, je potrebno, da se najame večje posojilo za daljšo dobo v anuitetno službo pa naj se pritegne tudi država. »SLOVEHEC« na 10 straneh I« na|*ei|l. najbolj« In najbolj razfirianl slovanski dnevniki (34>ApO>dQ>atV0 Naše prometne razmere Iz ekspozeja ministra za promet g. dr. Meh-meda Spahe posnemamo naslednje podatke o delu naših železnic in načrtih za bodoče: Govoreč o osebju, je g minister dejal, da je postalo osebje zaradi velikih naporov med svetovno vojno v znatni meri nesposobno za službo, posebno za eksekuiivno. Za čas svetovne vojne se osebje ni obnavljalo in je tako nastalo sedaj nesorazmerje med odsluženim in onesposobljenim osebjem in podmladkom. Zaradi tega imamo sedaj nesorazmerno veliko število osebja, ki ima te pravico do pokojnine: 16% pa ne more več izvrševati eksekutivne službe. Pri takem stanju je sposobno osebje obremenjeno za 50% z delom, čeprav je z zakonom dovoljena obremenitev samo do 33%, da nadoknadi delo onega osebja, ki ni več sposobno za delo. Zato mu je žal, da 6e zaradi preračunskih nemožnosti ureditev tega vprašanja odlaga od leta do leta na škodo aktivnega sposobnega osebja in nekvalificiranega in pomožnega osebja. Samostojni preračun bolniškega sklada za leto 1938-39 je znašal 52.3 milij., dočim je bilo na koncu leta 1936-37 stanje pokojninskega sklada železničarjev 162.5 milij. din. Gradba prog. Od prog, katerih trasirauje je določeno v uredbi od julija 1936. so končana pripravljalna dela za pripravljeni elaborat za gradbo prog čačak— Valjevo—Banja Luka, Črnomelj—Vrbovsko in Kar-lovec—Bihač Za gradbo teh prog je odrejen kredit poldruge milijarde dinarjev iz notranjega 6% drž. posojila za javna dela in državno obrambo od skupno 4 milijard O progi Št. Janž—Sevnica navaja g. minister, da je dolga 12 km in da je stala 49 milij. din. V zvezi s to progo je bil v Sevnici zgrajen železen most čez Savo v dolžini 152 m in znatno povečana postaja Sevnica. O progi Črnomelj—Vrbovsko pravi nadalje g. minister, da bo dolga 48 km. S to progo se dobi najkrajša zveza Ljubljane s Sušakom. Oradba bo trajala 4 leta in bo stala okoli 120 milij. din. Od večjih objektov na tej progi je tunel pri Vrbovskem, dolg 2200 m. V zvezi z gradbo proge bo znatno povečana tudi postaja Črnomelj. Proga je razdeljena na pet gradbenih delov za izdajo v delo podjetnikom na licitacijah. Ker so bile na licitacijah za končni delnici dobljene visoke penudbe. je bilo sklenjeno, da se ti dve delnici gradita v državni režiji. Na isti način se bo postopalo tudi z ostalimi tremi delnicami, če na licitacijah ne bodo dobljene povoljne ponudbe. Za progo čačak—Banja Luka znaša preračun 1100 milij, za progo Karlovac—Bihač pa 213 milij. dinarjev V preračunu so določeni potrebni zneski za rekonstrucijo prog Brod—Drventa, Sarajevo—Do-boj, Loznica—Šabac, Metovnica—Zaječar, Kraljevo—Kruševac, Bosanski Novi—Bihač in Rača—Bije-ljina. Nadalje je potrebno rekonstruirati v zvezi z novo zvezo Št. Janž—Sevnica tudi progo Št. Janž —Trebnje. G. minister ugotavlja stalno in neprekinjeno povečanje prometa v centralnih pokrajinah naše države. To je dokaz, da tam gospodarsko življenje hitro napreduje. Eksploatacljska dolžina prog je znašala leta 1929 9231 km, dne 1. julija 1938 pa 9434 km, v letu 1939-1940 bo prišlo zdraven še: 13.3 km proge Št. Janž—Sevnica, 41.8 km proge Ustiprača—Goražda—Foča in 60.8 km proge Poža-revac—Kučevo, skupno torej 117 km. Že v letu 1938-39 materialni krediti niso bili zadostni in 60 morali biti povečani za 84 milijonov dinarjev. Motorni vlaki. G. minister obljublja v novem preračunskem letu študij vprašanja prometa motornih vlakov na progah: Belgrad—Ljubljana 554 km, Belgrad—Zagreb 412.5 km, Belgrad—Skoplje 450 km, Belgrad —Novi Sad 75.5 km in Belgrad—Subotica 178 krm Potovanje z motornimi vlaki bi povprečno trajalo: Belgrad—Ljubljana 6 in pol ure, Belgrad—Zagreb 4 in pol ure, Belgrad—Skoplje 6 ur, Belgrad—Subotica 2 in četrt ure in Belgrad—Novi Sad 1 uro. Izkušnje na normalnih progah so pokazale, da motorna vozila niso bila najboljša. Pač pa so se motorni vozovi dobro obnesli na ozkotirnih progah in v letošnji sezoni bo vozilo 7 kompozicij motornih vlakov na progah: Belgrad—Sarajevo, Sarajevo—Dubrovnik in Sarajevo—Brod. Povprečna starost naših vagonov je zelo velika in niso več ekonomični, potrebno bi bilo za modernizacijo voznega parka najmanj 881 milij., v najslabšem primeru pa 722 milij. din, samo za lokomotive pa od 212 do 234 milij. din. Izvršena pa bo elektrifikacija železniške vlačiIne službe na progi Sušak— Srbske Moravice. To bo stalo okoli 180 milij. din. Misliti bo treba tudi na obnovo rezerv železniškega materiala. Te rezerve so danes absolutno nezadostne. Program dela. Med najvažnejšimi deli, ki jih je treba izvesti, navaja g minister v svojem ekspozeju: Najnujnejše je popravilo starih tunelov, ki so bili zgrajeni še pred 90 leti, in onih, ki imajo oboke iz opeke. Tu pride v prvi vrsti v poštev proga Zidani most—Maribor—državna meja in nekaj tunelov na sušaški progi. Zamenjani bodo provizorni mostovi na progi Ormož—Hodoš in Ca-kovec—Dolnja Lendava Iz kreditov za 1939-1940 bo utrjena tudi proga 23 km Trebnje—Št. Janž in bodo na tej progi tudi obnovljeno tračnice. Na progi Ljubljana—Jesenice je izdelano zaradi prometnih potreb izogibališče Žabnica, dela se izogibališče Besnica, v projektu pa je izogibališče Globoka in reaktivirano je izogibališče Otoče. Začela so sc tudi dela na povečanju postaje Koprivnica v zvezi z novo progo Koprivnica —Varaž-din zaradi tega, da se po tej progi uvedejo direktni brzovlaki iz Osjeka v Maribor in Ljubljano. Začela se je gradnja izvlačilnega tira na postaji Zidani most v 6meri proti Mariboru, da bi se oprostil glavni tir manevriranja. Začela so se dela na razširjenju postaje Slovenska Bistrica na progi Zidani most—Maribor, nadalje se je začelo pre-urejevanje postaje Hrastnik. Na progi Grosuplje— Kočevje in Karlovec—Ljubljana so povečane koristne dolžine postajnih tirov. Zadela se bodo tudi dela na drugem tiru Zagreb—Zidani most. Kot prva etapa teh del za olajšanje prometa je določena za sedaj izvršitev drugega tira na delih od Zagreba do Zaprešiia in od Zidanega mosta do Sevnice. Nadalje se nabavlja nova konstrukcija za okretnice premera 23 m za postajo Sevnica. Delalo se bo na popravilu vijadukta v Borovnici in bo študirana varianta pri tem vijaduktu, ker bo moral biti ta vijadukt kmalu opuščen zaradi starosti. Za postajo Sušak je razpisana licitacija za zgradbo novega postajnega poslopja, in sicer za zidarska dela. Zgradba je projektirana monumentalno. Za postajo Ljubljana gl. kolodvor je odobrena rekonstrukcija perona in tirov, ki računa 6 premestitvijo južne kurilnice in delavnice gradbene 6lužbe, v zvezi s tem pa tudi samo razširjenje perona in tirov na sami postaji. Ta dela predstavijajo prvo etapo neobhodno potrebne sanacije prometnih razmer na tej postaji. Na postaji Zidafti most bo zgrajena nova zgradba za prometno službo na tovornem kolodvoru. Na postaji Gornja Radgona je zgrajeno novo poslopje s skladiščem. Prvi del, zidanje in pokrivanje, je že gotov, tako da bo zgradba izročena porabi že v poletni sezoni. S tem bo dosežena zadovoljiva sanacija te obmejne postaje. Za postajo Kamnik mesto je odobrena zgradba hiše za stojišče. V glavni delavnici v Mariboru se vrši rekonstrukcija streh na delavniških zgradbah. Končano je dupliranje telefonskih vodov ob progi Ljubljana—Rakek in kraka do Vrhnike, s čimer so odpadle ovire, ki so skoraj onemogočale jasen in siguren telefonski promet zaradi indukcij, ki so se javile na tem delu zaradi elektrifikacije italijanskih železnic. Nabavljene so tudi potrebne količine žice za zamenjavo vodov na področju zagrebškega, ljubljanskega in sarajevskega ravnateljstva. Pripravlja se zamenjava zastarelih telefonskih prevodnikov iz železne žice v bakreno, kakor tudi izdelava brzojavne linije na delu proge Zidani most—Maribor, tako da bo ob vsej tej progi zanesljiv in hiter brzojavno-telefonski promet. Bila je tudi že licitacija za zavarovanje postaje Sevnica v zvezi z novo progo in povečanjem postaje. Naprava je elektrodinamična s svetlobnimi signali kot jih imajo že postaje Topčider in Sv. Klara. Da bi preračunski dohodki pritekali v predvideni vsoti, se bo morala izvršiti tudi korektura tarif, ki so stopile v veljavo dne 1. aprila 1938, da bi se mogli doseči preračunski zneski. KINO SLOGA, tel. 27-30 Samo $e danesl Film prirodnih krasot in nebrzdanih lovskih strasti po znamenitem L. GANGHOFERJEVEM romanu DIVJI LOVEC Napeta borba za pravico in za ljubezen I PAUL RICHTER, GEOtlGIA HOLL HANS SCHLETOW. Jutri premiera velikega glasbenega filma Sen o sreči! V gl. vi. Giace Noor, „slavček Hol-lywooda«. Nf jlepše ar je klasič komno/icij: »Tranata«, »Martac. »Madame Butterfiay«, >Manon< Danes nepreklicno zadnjikrat ob 16., 19. in 21. WoHgang Amadeus MOZART HIbo Union"""' V filmu predvaja velik filharmonični orkester operna dela: ,, Figarova svatba", ..Čarobna piščalka 2 '-21 V foxovem tedniku Izvolitev papeža Pija XII Film o enem največjih glasbenih genijev — njegnra borba za priznanje risoke umetnosti — njegova življenjska pot — trpljenje — ljubezen 1 Zaposlenost v februarju 1939 Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani je izdelal statistiko zaposlenih zavarovancev po industrijskih panogah za januar 1939. Iz te statistike je razvidno, da je znašal letni prirastek 1415 delavcev in je bil največji v tekstilni industriji s 1025 zavarovanci, nasprotno pa beleži tekstilna industrija od decembra 1938 na januar 1939 zmanjšanje zaposlenosti za 434 delavcev. Znatnejše zmanjšanje zaposlenosti beleži gozdnožagar-ska industrija: od januarja 1938 na januar 1939 za 841 oseb, od decembra 1938 na januar 1939 pa za 1147 oseb. Tudi gradnje zaposlujejo manj delavcev kot pred letom dni in v primeri z decembrom 1938 (za 642 oz. 2547). Iz številk za februar je razvidno, da je znašalo število zavarovancev februarja 1939 92.298, kar pomeni v primeri z februarjem 1938 povečanje za 2206 oseb. V primeri z januarjem 1939 je število zaposlenega delavstva naraslo za 2631. Lanski Mni prirastek (od februarja 11987 do februarja 1938) je znašal 8031 oseb. Odstotek bolnikov se je tudi zvišal za 0.22 na 3.11. Povprečna dnevna zavarovana mezda je narasla od lanskega februarja do letošnjega za 1.23 na 24.93. Skupna dnevna zavarovana mezda je za 165.820 din večj kot lani in je znašala 2,S01.0i29.20 dinarjev. Bilance Prva hrratska štedionica, Zagreb, izkazuje v novem poslovanju povečanje bilančne vsote od 431.5 na 611.8 milij din delno zaradi jx>večanja vlog. delno zaradi prenosa prvenstvene glavnice iz slarega računa na novo poslovanje in zaradi [»višanja reeskonta v novem poslovanju od 2.75 na 49.3 milij. din. V starem poslovanju se je bilančna vsota zmanjšala od 1684.9 na 1474.8 milij. din, predvsem vloge in reeskont. Tudi v novem poslovaniu si je zavod že nabral mnogo rezerv, ki znašajo 16.54 milij. din. Cisti dobiček za 1938 znaša 7.5 (7.4) milij. din, od česar gre za rezerve v novem poslovanju zopet 0.5 milij. din. Hrvatska poljedelska banka, Zagreb. Bilanca tega zaščitenega zavoda za 1938 izkazuje v primeri z letom 1937 znižanje vlog in tekočih računov od 44.7 na 41.1 milij., reeskonta od 2.4 na 2.1 milij. din, med aktivi menic od 8.8 no 7.45, —Kino Kodeljevo tel. 41-64— Danes in jutri ob 8 dva velefiimat Pustolovščine Marka Pola Qarry Cooper v najsijajnejši vlogi pustolovca in morjeplovca. To je najveličastnejše filmsko delo zadnjih let v sepija tonu. Vse za ljubezen Rolf VVanka in E/en Schwanecke v briljantni opereti. — Rezervirajte vstopnice. Predprodaja dnevno od 18. ure dalje. Borze Dne 9. marca 1939. Denar Angleški funt 238 oz. 258 Nemški čeki <3.80 V zasebnem klirlngu je ostal angleški funt neizpremenjen na 236 10—239.90. Tudi nemški čeki so ostali neizpremenjeni na 13.70-13.90. Grški boni so v Zagrebu beležili 33.50 blago, v Belgradu 32.73—33.33. Devizni promet je znašal v Zagrebu 1,812.450 din, v Belgradu 4,875.000 din. V efektih je bilo X Belgradu prometa 432.000 din. L j« b I j a n a — Tečaji s prlmom. Amsterdam 100 h. gold. . , , , 2318.00—2356.00 Berlin 100 mark 1756.12—1773.88 Bruselj 100 belg 733.75— 745.75 Curih 100 frankov » > . • t ( 995.00—1005.00 London 1 funt ..,,,,, 204.65— 207.85 Newyork 100 dolarjev , , . , 4345.50-4405.50 Pariz 100 frankov . , , » , , 115.45— 117.75 Praga 100 kron , , t , , , , 149.85- 151.35 Trst 100 lir . . ...... 229.85- 232.95 Curih. Belgrad 10, Pariz 11.6625, London 20.6325, Newyork 439.875, Bruselj 74., Milan 23.15, Amsterdam 233.65, Berlin 176 50, Stockholm 106.25, Oslo 103.675, Kopenhagen 92.10, Praga 15.04, Varšava 83, Budimpešta 87.25, Atene 3.90, Carigrad 3.60, Bukarešta 3.37, Helsingfors 9.10, Buenos Aires 101.75, Sofija 540. Vrednostni papirji Vojna Skoda i v Ljubljani 478.50—480.50 v Zagrebu 479 —480 v Belgradu 477 —478 Ljubljana. Drž. papirji: 7% invest. posojilo 102—103, agrarji 62.50—63.50, vojna škoda promptna 478.50—480 50, begluške obveznice 92 do 93, dalm. agrarji 92—93, 8 % Blerovo posojilo 102.50—103.50, 7% Blerovo posojilo 95.50—96.50, 7% posojilo Drž hip. banke 101—102, 7% stab. posojilo 99—100. — Delnice: Narodna banka 7600—7700, Trboveljska 195-205. Zagreb. Državni papirji: 7"% Inv. pos. 102 denar, agrarji 61.75—62.75, vojna škoda promptna 470—4Rft. bogi. obv. 92—92.50 (92.50), dalm. agrarji 91.50—91.75, 4% severni agrarji 62.50 dena*, 8% Bler. pos. 102 denar, 7% Bler. pos. 96 denar, 7% pos. DIIB 101 denar, 7% stab. pos. 99 denar. — Delnice: Narodna banka 7600 denar. PAB 230 denar, Trboveljska 197—205, Gutmann 35—40, Sladk. tov Bečkerek 450 denar, Sladk. tov. Osijek 85 denar, Osj. livarna 105 denar, Isis 50 blago, Jadranska plovba 350 denar. Belgrad. Državni papirji: 7% Inv. pos. 108 denar, agrarji 63—63.50, vojna škoda promptna 477-478 (477.50), begi. obv. 91.75—92.25 (92). dalm. agrarji 91.50 denar (91.50), 4% sev. agrarji 62.25 denar, 8% Bler. pos. 103 denar (103), 1% Bler. pos. 96—96.75. — Delnice Priv. agrarna banka 232.50—2M (drobni komadi). Žitni trg Nori Sad. Vse neizpremenjeno. Tendenca ne-izpremenjena. Promet srednji. Živinski sejmi Cene živine in kmetijskih pridelkov v Šmarju pri Jelšah dne 6. marca, voli I. vrste 4.50— 5.50, II. vrste 3.50 -4 50, III. vrste 2.50—3.50 din, telice I. vrste 4—5, II. vrste 8—4, III. vrste 2—3 din, krave I. vrste 4—5, II. vrste 3-4, III. vrste 2-3 din, teleta I. vrste 5—6, II. vrste 4—5 din, prašiči špeharji 9.50—10.50 din, pršutarji 8—9 din za 1 kg žive teže. — Goveje meso I. vrste 10—12, II. vrste 8-10, III. vrste 6—8 din, svinjina 14 din, slanina 16 din. svinjska mast 18 din, čisti med 20 din, neoprana volna 15 din, oprana volna 30 din, goveje surove kože 10 din, telečje surove kože 12 din, svinjske surove kože 8—11 din za 1 kg. — Pšenica 250, ječmen 200, rž 200—250, oves 200 do 250, koruza 150, fižol 300, krompir 100—150, seno 50-80, slama 30-40, jabolka I. vrste 400, II. vrste 300, pšenična moka 325 din za 100 kg. — Navadno mešano vino pri vinogradnikih 3.50—4.50 din za liter, finejše sortirano vino pri vinogradnikih 5—7 din za liter. Cene živine in kmetijskih pridelkov v Litiji dne 7. marca: voli I. vrste 5, II. vrste 4—4.50, III. vrste 3—3.50 din, telice II. vrste 4—5 din, krave II. vrste 2—3 din, teleta I. vrste 6, II. vrste 4—5 din, prašiči špeharji 7 din, pršutarji 6 din za 1 kg žive teže. — Goveje meso I. vrste 12 din, II. vrste 10 din, svinjina 14—16 din, slanina 16—18 din, svinjska mast 18—20 din, goveje surove kože 10 din za 1 kg. — Koruza 140, krompir 75 din za 100 kg. — Navadno mešano vino pri vinogradnikih 3—4 din za liter. dolžnikov od 19.7 na 18.36, dočim «o lastne nepremičnine ostale nespremenjene na 15.26 milij. dinarjev Čiet: dobiček znaša brez prenosa 0.07 (0.06) milij. din. Glavnica 5.0 milij. din, Kaštel. trorniea kemičnofarmacevtskih proiz-rodor r Zagrebu. Pri glavnici 3.0 in bilančni vsoti 9.94 (7 95) milij. din znaša čisti dobiček s prenosom vred 0.585 (0.395) milij. din. * Teiaji državnih železnic. Od 1. marca dalje veljajo na naših državnih železnicah naslednji tečaji: holandski goldinar 23.70, nemška marka 17.75, zlati frank 14.50, madžarski pengS 12.85, švicarski frank 10.10, poljski zlot 8 35, italijanska lira 2.35, češkoslovaška krona 1.53 belgijski frank 1.50, francoski frank 122. bolgarski lev 0.55, grška drahma 0.41 in romunski lpj 0.35 din. Likvidacija. Biofilm, drnžha r om, zavezo, ? Ljubljani. Mariboru prvi draginjski razred Dobrot bi bilo deležnih 3271 nameščencev in upokojencev; država bi morala žrtvovati 8,250.000 dinarjev Iz resničnih potreb državnih nameščencev in upokojencev v Mariboru se je porodila pred leti zahteva, da se Maribor iz sedanjega II. prevede v I. draginjski razred. To zahtevo ponavljajo državni nameščenci že skozi dolga leta, podprla jo je mestna občina, pa tudi mariborski obrtniki in trgovci 60 na svojih stanovskih zborovanjih izrekli besedo za to zahtevo mariborskih državnih uslužbencev. Občina sama je upravičenost zahteve poudarila na ta način, da je svojim nameščencem pri urejevanju njihovih službenih prejemkov priznala take plače, ki odgovarjajo razmeram I. dra-ginjskega razreda. Kakor rečeno, je zahteva po prvem draginj-skem razredu že stara. Vendar se do sedaj še ni posrečilo državo pripraviti do tega, da bi tudi 6vojih mariborskim nameščencem popravilo krivico, ki jim je bila prizadjana z zakonom o državnih uradnikih, s katerim je bil Maribor uvrščen v II. draginjski razred. Nekaterim drugim mestom, tako Sušaku, Dubrovniku, je bila krivica popravljena in so bila prevedena v I. draginjski razred, Mariboru pa doslej te želje še niso hoteli izpolniti. Sedaj, ko narodna skupščina razpravlja o novem proračunu in ko bodo na dnevni red zasedanja kmalu prišli finančni zakon in amandmani k njemu, je zopet čas, da se stara zahteva mariborskih državnih nameščencev in upokojencev zopet glasno pove. Naša parlamentarna delegacija z narodnim poslancem Žebotom je že napravila potrebne korake. Poslanec Žebot je že predložil amandinan k finančnemu zakonu, ki naj da pristojnemu ministru možnost, da Maribor prevede v L draginjski razred in s tem ustreže upravičenim željam in zahtevam državnih nameščencev. Razlogi za prevedbo v I. drag. razred Državni nameščenci sami in mariborski mestni svet so zahtevo po I. draginjskem razredu dobro utemeljili. Na podlagi zbranih statistik so ugotovili, da življenjske razmere v Mariboru niso takšne, da bi bila upravičena trditev, da je življenje v Mariboru poceni in da zato državnim nameščencem, ki v njem živijo, ne gre pravica zahtevati prejemkov, ki jih imajo nameščenci v banovinskih mestih in v mestih, ki jim je država naknadno priznala I. draginjski razred. Še več: Meja, nagel razvoj mesta in vedno večji dotok okoliškega prebivalstva v mesto povzročajo, da so življenjski pogoji v Mariboru težji in dražji kakor v mestih, ki uživajo ugodnost I. drag. razreda samo zato, ker je v njih sedež banske uprave. Razlogu dra- Prizor iz angleškega cirkusa Vozač vozi s svojim motorjem okrog osrednjega stebra, na žici pa se z njim vred v poševni stoji vozita dva artista gega življenja v Mariboru se še pridruži drug razlog, ki je zaradi obmejnega značaja mesta prav tako važen ko prvi. Na tem mestu sino že poudarili, da je Maribor mlado slovensko mesto, ki ima razmeroma še malo kulturno zavednega meščanstva in zato baš na državne uradnike in upokojence odpade toliko večji kulturni davek in dolžnost kulturnega in uarodnostnega udejstvovanja ne le v mestu, ampak tudi v njegovi ožji in širši okolici. Mariborski državni nameščenec je tisti, ki mora danes nositi glavno breme za vzdrževanje naših kulturnih institucij; poglejmo le mariborsko gledališče, pa bomo videli, da tvorijo veliko večino njegovih stalnih obiskovalcev predvsem državni nameščenci, morajo pa opravljati tudi dobršen del vsega dela v naših prosvetnih, mladinskih in nacionalnih organizacijah, kar je vse zvezano s stroški, ki se jih zaradi svojega mizernega gmotnega stanja državni uradnik skuša otresti, kar je na eni strani razumljivo, na drugi strani pa za naše narodno kulturno življenje velika škoda. Koliko je v Mariboru državnih nameščencev Maribor ima razmeroma mnogo državnih nameščencev. Vendar se je pri vprašanju I. draginj-skega razreda navajalo previsoko število. Govorilo se je včasih o številu sedem tisoč, vendar drži ta številka le, če prištejemo tudi V6e delavce v raznih državnih ustanovah, ki pa pri prevedbi Maribora v I. draginjski razred ne pridejo v poštev, ker določila uradniškega zakona zanje ne veljajo in vsaj neposredno pri zvišanju prejemkov v slučaju prevedbe ne bi bili upoštevani, ker bi bili upoštevani le tisti državni nameščenci, ki so nastavljeni po zakonu o civilnih državnih uslužbencih, po zakonu o državnem prometnem osebju in po zakonu o ustrojstvu vojske in mornarice. Število teh pa znaša 2071. Od tega odpade na uradnike 869, na zvaničnike in služitelje 1202. Tem je prišteti še 1200 upokojencev, od katerih je 450 uradnikov in 750 zvaničnikov ter služiteljev. To nizko število upokojencev se bo marsikateremu zdelo nizko in netočno. Vendar je tukaj treba upoštevati dejstvo, da imamo menda kar 6 različnih vrst državnih upokojencev, ki vse pri prevedbi v prvi draginjski razred ne bi prišle v poštev. Zato je število 1200 precej točno. Koliko bi državo stala prevedba Po uredbi o osebni draginjski dokladi državnih uradnikov in upokojencev iz leta 1935 znaša razlika pri dokladi med I. in II. draginjskim razredom pri uradnikih 240 din mesečno, pri zvanič-nikih 190 din, pri služiteljih pa, ki imajo različne stopnje, povprečno 90 din. Upoštevajoč te razlike in število državnih nameščencev in upokojencev raznih skupin in stopenj, bi država za prevedbo Maribora v I. draginjski razred morala za poviške pripraviti skupno 8,250.000 din, od tega 5,244.000 dinarjev za aktivne nameščence. Ta vsota pa nikakor ni tolikšna, da je država ne bi mogla žrtvovati, zlasti ne, ker se ta denar ne bi skril v nogavicah, marveč bi šel v promet, od katerega bi država na raznih posrednih, pa tudi neposrednih davkih dobila vrnjena kaka 2 milijona, tako da bi država v resnici žrtvovala le kakih 6 milijonov dinarjev. To vsoto pa bi v interesu našega socialnega, kulturnega in nacionalnega življenja na naši severni meji morala žrtvovati. Tudi trgovci in obrtniki bi imeli korist Ni treba še posebej poudarjati, da od prevedbe v prvi draginjski razred ne bi imeli koristi le državni nameščenci sami, marveč vse gospodarsko življenje Maribora in njegove okolice, zlasti pa obrtniki in trgovci, saj bi na novo prišel v promet denar v višini 8 milijonov, kar bi se Mariboru vsekakor močno poznalo. Vsi vemo, da danes ne živi v bednih razmerah le nameščenec, državni in privatni, ter delavec, ampak tudi trgovci in obrtniki, skratka ves tako imenovani srednji stan, ki spričo današnjega gospodarskega razvoja, ki ustvarja na eni strani maloštevilno skupino na kapitalu in premoženju močnih posameznikov, na drugi strani pa brezštevilno množico proletarcev, gospodarsko vedno bolj propada in se pogreza v revščino, kar gotovo ni v interesu našega zdravega socialnega življenja in ni v skladu z načeli pravično urejenega družabnega reda. Za mariborsko gospodarsko in socialno življenje jo gotovo važna ureditev obrtniškega vprašanja, ki vedno z močnejšo silo prihaja na dnevni red. Na obrtniških zborovanjih zadnjih let je vedno slišati upravičene pritožbe mojstrov in pomočnikov o njihovih gospodarskih pritožbah, ki pričajo, da že davno ne drži več izrek, ki je nastal v zlatih časih obrtniškega stanu, da ima »obrt zlato dnot. V težkih gospodarskih krčih se našo obrtništvo trudi izboljšati svoj položaj in navaja celo vrsto 6vojih zahtev, ki bi gotovo pripomogle, če bi bile upoštevane, k izboljšanju. Vendar je treba upo- števati, da je danes sožitje med raznimi stanovi tako tesno, da izboljšanj ni mogoče pričakovati le od kakšnih davčnih lil zakonskih določil, in da je zato trebu seči dalje in globljo ter izboljšati življenjske pogoje vseh stanov, zlasti nameSčenstvn in delavstva, ki bodo imeli z večjimi prejemki možnost večje potrošnje, kar edino more pripo moči k trajnemu iu resničnemu izboljšanju gmot noga položaja našega malega trgovca in obrtnika Zato pu je tudi vprašanje prevedbe Maribora \ I. draginjski razred življenjskega pomena ne le za državne uslužbence, marveč prav tako tudi za trgovca in obrtnika. To dejstvo sta oba žo tudi spoznala Spoznala ga naj bi ludi država, ki bi se morala zavedati, da s prevedbo Maribora v I. draginjski razred ne bi odpomogla le svojemu uslužbenstvu, marveč tudi obrtniku in trgovcu, pu tudi okoliškemu malokmetijstvu in vrtnarstvu. — S tem bi bil gospodarsko okrepljen mariborski in okoliški srednji stan, kar je za celotno življenje obmejnega mesta vsekakor velikega pomena. Zato pa je tudi potrebno da vsi v poštev prihajajoči faktorji vprašanje prevedbe v I. draginjski razred že vendar enkrat stavijo z dnevnega reda na ta način, da dosežejo ureditev tega vprašanja po že ljah mariborskih državnih uslužbencev in vsega mesta. in fiitrv izc/inc, vsaka sled pranja in izpiranja z Vaših rok, če za pranje vpo-rablja te prijetno Albusterpen-tinovo milo. ALBUS-terpen-tinovo milo daje z lahkoto in hitro obilno gosto peno. • 'i • 'V. j-, . . , .. Albus-terpentinovo milo obvaruje Vaše perilo Točna zahvala za uslugo (Sydney). Po Sydneyu je veliko smeha in zabave vzdignila zgodba, ki se je dogodila guvernerju avstralske države Viktoria, siru Winston Dug-u. Nekoč je bil na nadzorovalnem potovan ju po nekem jetniškem okolišu, kjer je pregledoval jetnišnice in z njimi združene zavode. l'o končanem pregledu se je sam s svojim avtomobilom vračal v mesto. Na cesti ga ustavi znan i>ostopač in ga prosi, če bi se smel nekoliko peljati z njim. Sir Dug ga je poznal samo toliko, da je sicer dobri-čina, ki mu pa delo ne diši in ker je hotel biti demokratičen človek, je po daljšem prigovarjanju le privolil in brezdomca sprejei k sebi v voz. Ce bi vedel, da jo to poleg delomržnosti tudi eden najbolj spretnih žepnih tatov, mu gotovo ne bi izkazal te usluge, se tem manj, če bi vedel, da jo J. Jorgensen: Laž in resnica življenja 15. Tako, ljubi prijatelj, morate ti in vsi tvoji misliti o najvišjem stanju človeštva. In gotovo je veliko takih, ki &o zadovoljni 6 takimi nazori. A kako 6e je dogodilo Stuartu Millu, temu poštenemu oznanjevalcu koristne morale, ko se je hotel v svojem enaindvajsetem letu veseliti pri misli na vzvišeni smoter, ki mu je posvetil vse svoje življenje? Pri misli, da bo človeštvo dospelo do najvišje 6reče? Ne da bi bil razvnet od take misli, potrt je bil; ne da bi 6e bil veselil, obupal je. Zakaj tako popolnoma srečna človeštvo se mu je zazdelo najbolj ostudno in najbolj prazno od vsega drugega ... Stuart Mili si je kmalu opomogel po tem »napadu«, kakor ga 6am imenuje. Šc dalje je delaval za napredek, čeprav je v globini duše občutil, da je brez ha6ka. Ko se je postaral, je spisal knjižico z imenom Teizem. In vtej knjižici je pripoznal vero v ž i ve-g a B o g a. In je dejal, da je najvišja dolžnost človekova pomagati tej veri s čistim in dobrim življenjem. In je pripoznal vero v drugo življenje po smrti, ki ga moremo s svojim pozemskim življenjem določiti in uravnavati. A to izpoved nismo opazili. Rajši smo imeli diletanteki materializem in agnosticizcm filozofskih zoolo.gov. Zakaj, ljubi prijatelj, zakaj se nismo oklenili Milla, ki je hotel napraviti iz nas teiste? 16. A znanost — porečeš — jc dokazala, da jc krščanstvo neumno in nemogoče. In nc oziraje se na osebna nagnenja, smo se moraii ukloniti določ- bam znanosti. — Ljubi prijatelj — tudi jaz 6em živel v teh plemenitih teorijah! Z Renanom sem obžaloval 6am sebe, da sem v žalostnem položaju ii moram zavreči vero, ki bi jo bil najrajši ohranil. Sam sebi sem 6e zazdel mučenik in junak. Ker sem žrtvaval svoje tolažbcpolne iluzije na altarju slroge resnice. Vse to je zelo lepo — a ni prav nič resnično. Če bi bil zares rad obdržal vero svojih otroških let, čemu sem potem natezal ušesa, ko so jelc peti trombe osvoboijenja? In 6aj ni bila tolažba, ki sem 6e ji hotel odreči — jarma sem 6e hotel znebiti. Zemljo sem hotel posesti in »prepustiti nebesa angelom in vrabcem«. To je bil bojni klic, to je bilo bojno kričanje! Življenje, sreča, krasoto sveta so nam pokazali z viška g<5re izkušnjav. In smo pad>Ii na kolena in smo molili onega, ki je dejal, da nam more dati vse to .., To je razvoj našega in vsega resničnega svo-badomisclstva. Vem, da se nekateri zavijajo v filozofski plašč stoičnega resnicoljubja. A vsi odkrito-! srčni pesnik! 60 že zdaj izklepetali skrivnost, tajni nauk nevere. In ta nauk ne pravi: »Danes je prišla resnica na svet«, ampak reče: »Danes je 6tari pan vstal od mrtvih?« Verni in neverni so le teoretska imena. Borba je praktična, je borba volje, je borba med voljo duhd in valja mesa, med krščanstvom in poganstvom, med Bogom in svetom, borba med Kristusom in Antikristom. To je pravo nasprotje: Kristjan ali pogan. Nekateri izmed onih, ki so teoretično neverni, živijo dejanska po krščanski vzgoji, od krščanskih spomiiov. A počakj še ene gcncracije in videl boš, kakšno bogato poganstvo more vzcve-teti iz duševnih tal. ki so očiščena V6eh krščanskih 6novt. 17. A znanost — praviš ie enkrat — znanost ... Prvič znanost ni določen zakonik, ki bi ga mogli vzpostaviti v vsem obsegu kot protest proti veri. Poznamo znanost, ki ni še nikdar mislila m to in poznamo drugo, ki jo nekateri učenjaki upo- rabljajo za ta. Vendar je znanost sama po sebi in-diferentna. Če ne bi bilo moči zvezati znanosti in krščanstva, potem bi morali biti največji učenjaki največji neverniki. A kakor veš, temu ni tako. Večkrat so prav taki učenjaki zelo verni. Imenujem Koppernika, Newtona, Niels Stenoja, Pa-ecala. Večjih imen skoraj ne moreš najti. Celo duh Darvvina je preccj manjši ad teh. In izmed novejših je umrl Pa6teur kot kristjan in tudi Edison. Veliko globlje moramo stopiti, moramo stopiti globoko dol k pismoukom, prafesorjem, mojstrom računov Tu dobiš nevernike — in tu vidiš tudi največje zaničevalce poezije. Zakaj učeni napuh duha se ne vkloni po lepoti razodeti resnici. »Dobro uspela operacija,« je dejal eden izmed teh huhlo-glavcev »jc več vredna mima vseh vseh pesmi vsega sveta . . .« Lc dve točki sta, ki si je krščanstvo v njih pridržalo vmešavanje Bo,ga v razvoju stvarstva in 6icer pri izvoru življenja in pri izvoru smrti. In za biologijo velja 6tavek: »Omne vivum ex vivo« — in velja tako neomajno kot kdaj prej. Torej se življenje ni moglo razviti po generatio »acquivoca« iz neživega. A če sc življenje ni razvilo, tedaj jc bilo ustvarjeno iz praizvora vsega življenja in je »življenie iz živečega«. Polagoma so prišli tudi v prazgodovinskih raz-iskavanjih do tega, da pride človek vedno ad človeka. Najstarejše fosilne človeške lobanje niso bolj podobne opicam kot naše. In ono prvo duševno življenje, ki ga po,znamo, ne prekaša po vzvišenosti in čistosti le onega današnjih divjih narodov, temveč prekaša dostikrat tudi duševno življenje modernih kulturnih narodov. Človeško prastanje ni torej niti podobno opicam niti divjakam. In če temu ni '-Oio polen moramo verovati v paradiž, kjer je Bog ustvaril Adama in Evo. S tem pade ona por^Va n.onistična teorija, ki govori o enem samem nepretrganem razvoju atoma do človeka. In tu se utegnemo roditi v oni brezbrižnosti, ki sem prej govoril o njej, da bi morali zaradi resnice vnemar pustiti prepričanja, ki smo se vanje vživeli in jih vzljubili. (Dalje.) pravkar prišel iz jetnišnice. Toda angleški sir se za življenjski tek pocestnega moža toliko |>odrobno ni zanimal. V družbi sta zdrknila po gladki cesli in ker se je siru guvernerju mudilo, je vozil divje, kolikor je cesta dala, v veliko veselje svojega nepridiprava sopotnika. Toda cestna policija je opazila njegovo divjo vožnjo, začela ga je zasledovati in ga slednjič ustavila. Moral se je legitimirati in nobena sklicevanje na njegovo uradno funkcijo ni nič pomagalo — red je red, zlasti na cesti mora biti za vse enak — policija mu je ukazala, da mora v 48 urah predložili svoje vozovniške dokumente v svrho nadnljnega postopka Ko je policaj tako vestno popisal prestopek in grešnika, je sir guverner spet s svojim potnikom nekoliko poparjen nadaljeval svojo pot. Preden je prišel v meslo, je potnika odložil, naj gre v božjem imenu, kamor ga nese nemirna kri. Toda postopač se mu je zahvalil z besedami: »Vsako delo je vredno plačila, roka pa roko umiva. Tu imate policajevo belež-niook — Sydney 6e bo še nekaj časa zabaval nad to zgodbo. HM itt . ... Zvon iz biserov in dragih kamonov. V zvonik, ki ga jo dala vliti Japonska za neko svojo mednarodno razstavo, je vdelanih 12.000 biserov in 100 diamantov. To razkošno okrasje zvona jo izvedla tvrdka »Nikimotoc. Oblika in veličina zvona sta posneti nn nnirriknmikom »zvonu svobode«. novice Koledar Petek, 10. marca: 40 mučencev; Makarij, škof. Sobota, 11. marca: Sofronij, škof; Krištof Mi- 'anski. Novi grobovi + V Šoštanju je v četrtek ob 4 zjutraj mirno v Gospodu zaspala gospa Marija Cerovšek, posestnica in gostilniearka. Pogreb blage rajne l>o v soboto, dne 11. marca ob 4 popoldne iz hiše žalosti na župno pokopališče v Šoštanju. Naj ji sveti večna luči Žalujočima hčerkama in ostalim sorodnikom naše iskreno sožalje! Osebne novice = Diplomirana je bila v est. kozmetični stroki gospa Albina vdova Irgolič. ekskluzivnih kuponov A. & E. Skabernč Ljubljana — V počastitev spomina f škola dr. Janeza Gnidovea je darovala Ljudska posojilnica v Ljubljani Sirotišču sv. Josipa v Skopiju 10.000 dinarjev. — Velike priprave za pomladansko sezono v Opatiji. Velikonočni prazniki v Opatiji se napovedujejo zelo živahno in z bogatimi privlačnostmi. Milo vreme zadnjih dni je povzročilo, da je vsa riviera odeta v cvetoče cvetlice. Hoteli in penzioni so žo vsi odprti in prijave iz vseh krajev sveta obetajo prav zanimivo in prijetno sezono. Letošnji praznični spored napoveduje za veliko-noč, od 2. do 15. aprila, poleg raznih zabav, ki bodo v razkošno okrašenih dvoranah velikih ho-lelov, ludi teden veselih dogodkov. Od 2. do 10. junija je na sporedu športni teden z velikimi avtomobilskimi tekmami, od 20. do 30. julija pa mednarodni tenis-turnir. — Uradništvo Priv. agrarne banke a. d. filijale v Ljubljani je v počastitev spomina pok. gg. Verbiča Franca in Bidovec Ivana mesto vencev poslala 630 dinarjev šoli Dolnja Topla Reber pri Kočevju za šolske potrebščine za revne slovenske šolarje. — Jožefov sejni na Igu. V ponedeljek, dne 20. marca 1930 bo na Igu redni letni živinski in kra-marski sejni. Na tem sejmu je posebno živahna kupčija za mlade prašičke. Kupci vabljeni. Ta dan vozi iz Ljubljane na Ig avtobus izpred mestnega doma ob 6., — Prošnje za ribolovna dovoljenja proste laks. Oddelek za davke v finančnem ministrstvu je izdal pojasnilo, po katerem so prošnje za ribolovna dovoljenja oproščene vsake takse. O tem je kmetijsko ministrstvo po banskih upravah obvestilo vse prvostopne občeupravne obia«ti. — Izmenjava glasbenikov med Francijo in Jugoslavijo. Po posredovanju kulturnega atašeja pri našem poslaništvu v Parizu dr. Markoviča pride v kratkem do važne izmenjave kulturnih delavcev med Francijo in Jugoslavijo. Dr. Markovič je namreč poslal v Jugoslavijo pisma, med temi tudi v Ljubljano, naj bi se določili ugledni dirigenti, ki bi s pomočjo francoskih glasbenikov izvajali v Franciji kompozicije jugoslovanskih skladateljev. Obratno pa bi prišli v Jugoslavijo francoski dirigenti, ki bi tu s pomočjo naših orkestrov izvajali dela francoskih skladateljev. Prvi tak obisk bi na- pravil znameniti francoski dirigent Rcne Bathon, ki je Ljubljančanom že znan izza zadnjega uspelega gostovanja. Mi bi želeli, da bi tudi v Francijo poslali naše najboljše dirigente, ki bi tam izvajali res naše prvovrstne skladbe in da se ne bi i'ugoslovansko, najmanj pa slovensko gostovanje v rranciil omejilo le na ozek krog umetniške tvornosti, ki nas ie dolgo ne more v Franciji dostojno predstavljati. — Pomladanska potovanja: v Italijo od 17. do 31. marca; potni list skupen. — V Prago na pomladanski velesejem od 10. 15. marca; potni list skupen. — Vsa natančnejša pojasnila dajejo poslovalnice Putnika. — Šoferski izpiti za poklicne šoferje In samo-vozače bodo za okraje Kranj, Radovljica in Škofja Loka v četrtek, dne 6. aprila ob 8 pri okrajnem načelstvu v Kranju. Pravilno opremljene prošnje je treba pravočasno vložiti pri okrajnem načelstvu v Kranju. — Vlomi po deželi. V okraju Laško sta se v hišo Jakoba Gozdnika v Zagrebnu pri Sv. Krištofu vihotapila dva potepuha. Ukradla sta srebrno moško uro in damsko srebrno uro z verižico, dolgo okrog 25 cm. Naslednji dan sta obiskala tudi hišo posestnika Karla Kneza v Selu pri Laškem. Tam sta ukradla nikljasto uro, par novih moških čevljev, telovnik, denarnico in listnico, v kateri je bilo 400 dinarjev. — V Voklu pri Kranju so neznani zločinci vdrli v hišo Franceta Škerjanca in ukradli iz omare v spalni sobi 1300 dinarjev in rjavo listnico. V družbi vlomilcev je bila tudi neka okrog 30 let stara ženska, ki so jo ljudje prejšnji dan videli v družbi obeh vlomilcev v nekem gozdiču pri Spod. Brniku. Po sledovih so ugotovili, da je eden izmed vlomilcev nosil gumijaste Bat'a čevlje, drugi pa navadne čevlje z gumijastimi petami. Puhlmonn-ov faj ubiažuje Kašelj in razbrala sluz Dobiva se v vseli lekarnah. Orig. zavitek 125 g Din 37.- ———— OrI. roR. br. 1503/1936 —■—— — Poskušen samomor. S samokresom si je pognal kroglo v prsi z namenom, da si vzame življenje, mlad fant Košir Izidor, krojaški pomočnik, sin gostilničarja v Prečni. Fant je bil po strelu še precej pri moči. Naložili so ga na voz in ga prepeljali v Kandijo v bolnišnico. — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josef« grenčice. Gluhonemi na grobu svojega dobrotnika Naši javnosti eo iz dnevnega časopisja že znani propagandni nastopi Društva gluhonemih v Ljubljani. Z nastopi po vseh večjih krajih Slovenije jo Društvo gluhonemih dovolj jasno pokazalo koristnost izobraževanja gluhoneme mladine po zavodih ter zmožnosti gluhonemih za praktično življenje. Povsod so- imeli nabito polne dvorane in povsod so dosegli veliko razumevanja. Javnost je spoznala, da se gluhonemi ne uče po zavodih kretanja, temveč živega govora. Prav tako važno Je bilo novo spoznanje, da se gluhonemi usposabljajo na zavodih za samostojno preživljanje. Namen vseh teh nastopov je bil, doseči pri oblasteh povečanje ljubljanske gluhonemnice. Za svoj zadnji nastop si je Društvo gluhonemih izbralo Ribnico. V dvorani »Pri Cenetu« bodo nastopili 11. marca, to je v soboto zvečer ob 8, ter v nedeljo 12. t. m. ob 3 popoldne. Na programu je predavanje iz Življenja gluhonemih. Predaval bo znani ljubljanski tiskarnar g. Ciril Sitar, Gasilski kongres v Ljubljani Od 13. do 15. avgusta 1939 Gasilstvo je danes pri Slovencih tako vkore-ninjeno in tako razširjeno, da moramo imenovati njegovo organizacijo eno največjih in najmočnejših naših organizacij. Sedaj šteje naše gasilstvo v vseh svojih edinicah (četah) več ko,t 30.000 izvršujočih članov, ki 60 razdeljeni na 955 čet oziroma društev. Člani teh društev so po veliki večini »ami •esni in zreli možje ter uprav radi tega predstavljajo pravo slovensko prostovoljno armado, ki je limamo nikjer drugje. Ni ga kraja in nimamo pomembnejše vasi, kjer bi danes že ne bilo gasilcev. Ako upoštevamo statistiko, ki jo vsaj vsako leto objavljajo naše gasilske edinice, moramo pač aotrditi, da je delo, ki ga naši gasilci opravljajo, igromno. Nešteti požari «o v zadnjih 20 letih in »udi prej uničevali naše narodno premoženje, velikansko škodo so ti požari povzročili ali moramo ariznati, da bi ta škoda mogla biti mnogo, mnogo večja, če bi ne bilo naših gasilcev. Dan za dnevom mamo priliko opazovati njihovo požrtvovalno de-o, podnevi in ponoči, v burji in dežju, v vročini in mrazu, vjedno so takoj in brez pomisleka na razpolago za pomoč, kjer je treba. Ret je ie v našem narodnem bistvu, da drug drugemu pomagamo v sili, ali organiziramo in pripravljamo pomoč v naših stiskah m ujmah imamo samo v naših gasilcih. Saj imajo naši gasilci stalne šole in tečaje, v katerih 6e za svoje človekoljubno delo vedno znova Šolajo in urijo ter drug drugega navdušujejo, čuvarji našega narodnega premoženja, ki je itak ikromno, zaslužijo vso našo pažnjo in pomoč. Nekdai smo se za svoje gasilstvo morda premalo brigali, morda smo imeli preveč predsodkov iapram njim. Moramo pa seveda tudi reči, da je lila podoba, kakor da za nas take reči niso. Mno-fokrat so bile temu krive ne samo razmere v gasilstvu, ampak tudi dogodki, ki smo jim bili dan za dnem priča. Tudi niso bili vsi možje, ki «o pri vodstvu slovenskega gasilstva sodelovali, vselej aki, da bi mogli o njih imeti najlepšo sodba Pred vojno so ponekod pod vplivom vodilnih mož pogrne brambe bile celice protinarodne propagande 'na bivšem Štajerskem), ponekod so jih znali vpreči ' strankarsko politični voz (gasilci so morali leta '931 in 1935 s svojimi gaailskimi vozovi voziti volivce na volišča). _ , , Danes je pa v vsakem pogledu boljše. Scdan|e odstvo slovenskih gasilcev se trudi in prizadeva, la vse slabo odpravi. Sledovi tega prizadevanja se >e kažejo. Številni tečaji, sestanki, prireditve itd. j>om bo spregovoril nekaj besed o največjem dobrotniku gluhonemih v Sloveniji, pokojnem dekanu Holzapflu, znani zgodovinar, sedanji ribniški dekan g. Anton Sktibic. Gluhonemi igralci bodo na odru nastopili z živim govorom in ne, kakor si mogoče marsikdo predstavlja, s kretnjami. Ta nastop bo torej za ribniško dolino nekaj povsem novega. Prireditev bo pod vodstvom svoječasno dolgoletnega sodra-škega učitelja g Vinka Rupnika. Ribnica je za gluhoneme v Sloveniji posebne važnosti, ker je tu deloval njihov največji dobrotnik pokojni dekan Ignacij Holzapfel. Na ribniškem pokopališču je tudi ta plemeniti mož pokopan. Ignacij Holzapfel je omogočil s svojim volilom zidavo ljubljanske gluhonemnice in prav zato čutijo gluhonemi dolžnost, da se mu za to poklonijo na grobu ter pokažejo javnosti sadove njegove plemenite geste. V nedeljo po maši se bodo vsi gluhonemi poklonili na njegovem grobu. pO cOlŽGVL niiiiinnfBiiMiMuuuijjii) iimuiiwnu]usmnxu)i^]iimttuixi imrnuu i inntiujrimmituumniiiiummi uuumm) tun tmamu linnuminrniiumff * V Dalmaciji imajo sneg. Preteklo sredo se je vreme po vsem našem Primorju nenadoma spremenilo. Ponoči je začelo deževati, proti jutru pa je zapihala močna burja s hitrostjo 80 km na uro. Vsi parniki so prihajali z velikimi zamudami. V Zagori je padal sneg in so vse planine pobeljene. Zaradi hude burje je bil ustavljen železniški promet med Splitom in Sinjem. * Občina brez potrjenega proračuna. V Koprivnici na Hrvaškem je bila zadnja seja mestnega zastopa pred štirimi meseci. Na tej seji je bil sprejet mestni preračun za tekoče preračunsko leto. Čeprav je banska uprava začetkom letošnjega leta vrnila preračun z naročilom, da se še enkrat razpravlja o preračunu na plenarni seji, doslej še ni bila sklicana seja. Tako mestna občina nima svojega preračuna za tekoče preračunsko leto niti zdaj, ko bi moral biti potrjen preračun že za leto 1939-40. Mestni župan Ključka je izjavil, da je že preteklo leto prosil bansko upravo, da bi razrešila nekatere mestne zastopnike, ki otežkočajo delo mestnega sveta. V začetku februarja letos je župan svojo prošnjo ponovil, pa ji ni bilo ugodeno. Zato je sklenil, da ne bo sklical mestnega sveta, dokler ban. uprava ne bo ugodno rešila njegove prošnje. * Železniška nesreča v Bosni. Na železniški postaji Ustiprača v Bosni 6e je zgodila te dni nesreča. Trčila sta dva tovorna vlaka. Vlak iz Me-djedje je zavozil na isti tir, na katerem je stal vlak, ki je privozil iz Sarajeva. Strojevodja ni mogel pravočasno ustaviti in sta bili ob trku obe lokomotivi hudo poškodovani. Tudi nekaj vagonov je poškodovanih. Preiskava je dognala, da je nesrečo zakrivil kretnik. * Aretiran mazač. V Preči pri Rogatici so aretirali mazača Džemala Delaliča, ki 6e je izdajal za učenca Sade Sadikovič in je različna »zdravila«, ki jih je sam kuhal, prodajal za drag denar. Da Deladič ni ravnal v dobri veri, ampak je ljudi goljufal, se vidi iz primera, da je s svojimi »zdravilnimi« tekočinami prevzel zdravljenje neke gluhoneme deklice. * Uboj zaradi 15 dinarjev. Pri vasi Vagovini blizu Čazme, okraj Bjelovar, sta se zaradi 15 din stepla cigana Miško Bogdan in Peter Bogdan. Miško je zadal Petru štiri smrtne udarce z ostrino sekire in je Peter na mestu obležal mrtev. V pretep se je vmešalo 15 ciganov in cigank, ki 60 vsi lažje ranjeni. * Napaden veleposestnik. V banjaluško bolnišnico so prepeljali 50 letnega veleposestnika Asima Husedžinoviča iz Mašiča blizu Banja Luke. Našli so ga zjutraj v nekem potoku vsega pobitega. Ugotovili so, da sta veleposestnika prejšnjo noč napadla dva kmeta, ki sta bila z njim že dalj časa sprta. Oba so rožniki aretirali. * 2(5.000 dinarjev so odnesli neznani vlomilci, ki so vlomili v blagajno neke zagrebške tvrdke v Varšavski ulici. Zločinci so z dvorišča vdrli v klet, odkoder so prišli v prizemlje in v poslovne prostore tvrdke, v katerih je blagajna. Blagajno so navrtali in odnesli 26.000 dinarjev. * Oče ubil zapeljivca svoje hčerko. Pred dvema letoma je v bližini vasi Bingule pri Sremski Mitrovici zagrešil gostilničar Milenko Brašanac nasilen zločin nad 16 letno hčerko kmeta Ilije Sretiča. Dekle zločina ni naznanila in zadeva je bila pozabljena. Te dni pa je hčerka vse priznala svojemu očetu, ki Je sklenil, da se bo maščeval. Poklical je Brašanca v svojo hišo na važen razgovor. Ko je Brašanac prišel, mu je Sretič povedal zgodbo svoje hčerke. Nastal je prepir, med katerim je Sretič z nožem zabodel Brašanca, ki je bil takoj mrtev. * Da bi maščeval svojo hčer... Pančevsko sodišče je obsodilo na leto dni strogega zapora 72 letnega Kosto Fogaraša iz vasi Sv. Mihajla, ker je na cesti streljal na Ekaterino Feredinski in jo ranil. Predzgodovina dejanja je tale: pred 20 leti je prišel ruski begunec Nikola Feredinski v vas Sv. Mihajlo. Fogaraševa hčerka Danica, ki je bila poštarica, se je zagledala v Rusa, ki se je z njo zaročil. Danica je celo svojo hišo prepisala nanj. Feredinski pa se je pozneje izneveril Danici in se je poročil s poštno uradnico Ekaterino, ki je bila dodeljena Danici. Tega razočaranja Danica ni hotela preživeti in se je zastrupila. Stari Fo-garaš, ki je bi! prepričan, da je Ekaterina kriva smrti njegove hčerke, je sklenil, da jo bo ubil. Strel, ki ga je sprožil nanjo, pa jo je le lažje ranil. Nad tisoč umorov v enem letu Nad tisoč ljudi se je v Jugoslaviji preselilo s tega 6veta po krivdi drugih v letu 1937, vsaj statistika nam pove, da je bilo v tem letu toliko obsodb zaradi umorov, število tistih, ki bi še lahko živeli in morebiti veliko koristnega naredili, pa je gotovo veliko večje, ker v tem tisoču niso za-popadenl vsi tisti, ki eo zgubili življenje po nezavestni krivdi drugih zaradi neprevidnosti ali po nesreči, kakor tudi ne tisti, ki so si sami vzeli življenje. Na področju belgrajskego apelacijskega sodišča je bilo leta 1937 obsojenih 334 oseb zaradi umorov, leta 1938 379, leta 1935 290, leta 1934 269 In leta 1933 256 Na drugem mestu Je Južna Srbija, kjer je bilo leta 1937 obsojenih zaradi umorov 294 oseb, leta 1936 214. leta 1935 293, leta 1934 181 in lela 1933 202. Na tretjem mestu je Hrvatska in Slavonija s Sremom, kjer je bilo leta 1937 166 obsodb zaradi umorov, leta 1936 197, leta 1935 133, leta 1934 144, leta 1933 125 Bosna In Hercegovina sta na četrtem mestu. Lela 1937 108. leta 1930 80. leta 1935 105. leta 1934 103 in leta 1933 89. Sledi Vojvodina, kjer ie bilo leta 1937 79 obsodb zaradi umorov, leta 1936 62, leta 1935 68, leta 1934 62 in leta 1933 73. — Črna gora, ki je glede drugega kriminala na zadnjem mestu, kaže glede umorov slabo sliko, ker je v primeru s številom njenega prebivalstva 86 obsodb zaradi umorov v letu 1937 velika številka. Leta 1936 je bilo 38 obsodb, leta 1935 12, leta 1934 33 in leta 1933 26. V Sloveniji Je razmeroma malo umorov in se število umorov Iz leta v leto manjša. V letu 1933 je bilo zaradi umorov obsojenih 33 oseb, leta 1984 28. leta 1935 25, leta 1936 in 1937 pa je bilo obsojenih zaradi umorov 19 oseb. Celo Dalmacija, ki poleg Črne gore nima dosti drugega kriminala, stoji slabše kakor Slovenija. V letu 1937 je bilo v Dalmaciji 23 obsodb, lela 1937 87, leta 1935 12, leta 1934 23 In leta 1933 27 Če seštejemo vse obsodbe zaradi umorov v vsej državi, vidimo, da je stanje iz leta v leto slabše. Leta 1933 je bilo 831 obsodb, leta 1934 &13, leta 1935 938. leta 1936 1056 in leta 1937 1059. Glede detomorov Je v letu 1937 prednjačila Rosna In Hercegovina, kjer je bilo 15 obsodb zaradi detomorov, sledi Južna Srbija s 13. Srbija z 12. Hrvatska z 11, Dalmacija z 10, Vojvodina a 7, Slovenija s 3 in Črna gora z 2 obsodbama zaradi Ljubljana, lO.marca Gledališče Drama: Petek, 10. marca: Zaprto. — Sobota, 11. marca ob 15: »Hlapci«. Izven. Zničane cene; ob 20: »Zene na Niskavuoriju«. Izven. Znižane cene. — Nedelja, 12. marca ob 15: »Hollywood«. Izven. Znižane cene; ob 20: »Upniki, na plani« Izven. Znižane cene. Opera: Petek, 10. marca: Zaprto. (Gostovanje v Celju: »Trubadur«), — Sobota, 11. marca: »Jesenaki manevri«. Red A. — Nedelja, 12. marca ob 15: »Ero z onega sveta«. Izven. Znižane cene; ob 20: »Ančka«. Izven. Znižane cene. Radio Ljubljana Petek, 10. marca: 11 Šolska ura: Obisk v tovarni gumastih izdelkov »Semperit«. Dialog v obliki reportaže (vodi g. M. Demšar) — 12 Iz naše narodne zakladnice (plošče) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Opoldanski koncert Radij, orkestra — 14 Napovedi — 18 Ženska nra: Otrokova igra in igrača (ga. Ivanka Velikonja) — 18.20 Igračke (plošče) — 18.40 Francoščina (c. dr. St. Leben) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nac. ura — 19.50 O naših izseljencih (g. Jože Premrov) —-20 Koncert Radij, orkestra — 21.15 Pesmi skladatelja Srečka Koporca, poje gdč. Vida Rudolfova; pri klavirju gdč. Herta Seifert — 22 Napovedi, poročila — 22.30 Angleške plošče. Drugi programi Petek. 10. marca: Belgrad: 20 Zagreb — 21 Shakespearjev »Beneški trgovec« — 22.15 Sodobna gl. — Zagreb: 20 Madrigalisti — 21.20 Kitari — 21.45 Istrske narodne — 22.20 Plesna gl. — Sofija: 19.30 Puccinijeva opera »Turandot« — Praga: 19.25 Češki narodni potpuri — 20.25 Ork. konc. — Varšava: 19 Pisan konc — 21 Zbor — 21.15 Simf. koncert — Budimpešta: 20.10 Dunaj — 22.30 Cig. ork. — 23.30 Jazz — Trst-Milan: 17 Prenos iz akademije sv. Cecilije — 21 Opereta — Rim-Bari: 21 Simf. konc. — Florenca: 20.30 Wagnerjeva opera Trietan in Izolda« — Dunaj: 20.10 Filh. konc. Ktt-nigsberg: 20.10 Cirkus — Hamburg: 20.10 Komorni konc. — Koln: 21 Komična opera »Bagdadski brivec« — Stuttgart: 20.30 Slušna slika »Od izvira Rinže do Kolpe« — 21 Simf. konc. — Beromiinster: 20 Verdijeva opera »Rigoleto« — Strassbourg: 19.30 Nar. gl. — 21.30 Charpentierjeva glasba. Prireditve in zabave Vstopnice za nedeljsko predstavo Stolne prosvete se dobivajo danes in jutri tudi v pisarni »Pax et bonuin« v prehodu v frančišk. samostana. Drevi bo v Filharmonični dvorani eden najlepših in najpomembnejših letošnjih solističnih koncertov. Nastopil bo slavni pianist Nikolaj Orlov, ki bo z največjo umetniško spretnostjo in dovršenostjo izvajal pomembna dela svetovne literature — na novem Becsteinovem klavirju. Začetek točno ob 20 v veliki Filh. dvorani. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. Tudi slavni Paganini je napisal celo vrsto kitarskih kompozicij. Od teh jih je 140 še danes ohranjenih. Dve Paganinijevi deli bo izvajal Stanko Prek na svojem solističnem kitarističnem večeru v ponedeljek, dne 13. t. m. ob 20 v mali Filharmonični dvorani. Sestanki Sestanek zdravniškega odseka SKAS bo jutri v soboto, 11. marca ob pol devetih zvečer v prostorih starešinstva, Miklošičeva 5. Zdravniki, člani SKAS vljudno vabljeni! Društvo »Dom ln iola« na III. državni realni gimnaziji v Ljubljani bo priredilo v soboto, dne 11. marca t. 1. ob 20 v gimn. telovadnici roditeljski sestanek. Predaval bo g. profesor dr. Jože Lovrenčič: »0 jrčni kulturi«. Starši odnosno njih namestnki se vljudno vabijo, da se tega sestanka udeleže v čim večjem številu. Vstopnine ni, Redni občni zbor Društva prijateljev pravne fakultete v Ljubljani bo v soboto, dne 18. marca t, 1. ob pol 17 v dvorani št. 79 justične palače v Ljubljani. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Reslje-va c. 1; mr, Bahovec, Kongresni trg 12 in mr. Komo-tar, Vič. detomora. V letu 1936 sta Srbija ln Bosna imeli enako število obsodb: 26, Hrvatska 19, Južna Srbija 9, Slovenija in Dalmacija po 6, Vojvodina 3 in Črna gora 1. V letu 1935 je prednjačila Južna Srbija, kjer je bilo 27 obsodb zaradi detomorov, Bosna in Srbija sta imeli po 18 obsodb, Hrvatska 14, Slovenija 8. Dalmacija 7, Vojvodina 3, Črna gora pa nobene obsodbe Leti 1934 in 1933 sta bili glede detomorov po vseh pokrajinah ugodnejši, ker vse obsodbe v enem in drugem teh let niso prekoračile števila 10. Anekdota Pri medicinskem izpitu sta izpraševala dva sloveča dunajska zdravnika, ki sta bila v vseh ozi-rih zelo različna: profesor Langer je bil natančen in korekten, profesor Hyrtl pa izredno velikopotezen. Kandidat je dobil od Langerja stegnenico, od katere je bilo videti 6amo en konec in bi moral povedati, ali je stegnenica od moža ali ženske, od desne ali leve noge. Ko je kandidat odgovoril, je vzel Hyrtl kost in jo pokazal kandidatu v vsej njegovi dolgosti: »Ali mi morete sedaj, ko vidite celo kost, povedati še, kakšne bolezni je imel ta človek, kako se je pisal in s kom je bil poročen?« " ° " : Vt t'. - »Ne, ljuba moja, tu v so'»i ne najdem nobenega klobuka.« Boj med mesarji in trgovci z Ultimat trgovcev ljubljanskim metarjem živino Poročali smo le o boju ljubljanskih mesarjev, M ga bijejo s trgovci z živino. Da bi zvedeli za pravi vzrok tega boja, smo se obrnili na mesarje, od katerih smo dobili naslednje podatke: Povod za naš nastop proti trgovcem z živino Je dala odredba banske uprave, ki je odredila, da se prešiči iz drugih banovin smejo prodajati za javno ali zasebno porabo samo zaklani, omavžani in očiščeni. Tako bi bili mesarji primorani prodajati slanino e kožo, v interesu konzumentov pa Je, da dobe slanino brez kože. Da zaščitijo samega sebe in konzumente, eo bili mesarji prisiljeni pričeti z lastnim nakupom ireSičev. Res pa je, da je banska uprava zadnji as omilila odredbo glede načina klanja in dovolila, da se smejo prešiči devati iz kože. Vzrok, da je prifilo do tako ostrega 6pora, je pa dalje v tem, ker smo uvideli, da obstoja med trgovci z živino tih dogovor (kartel) in 6mo bili prisiljeni plačevati prešiče po 12.50 din za 1 kg žive teže. Ta dogovor je najbolj izpričan v slučaju g. Boca, ki se je pojavil — kot četrti na ljubljanskem trgu. Tedaj so trgovci z namenom, da preprečijo konkurenco, šli a ceno za 2 din navzdol. Ker niso uspeli, so vzeli g. Boca v kartel ln cena prešičem je spet narasla za 2 dinarja. Enak slučaj se je ponovil z g. Kme-tičem iz Kranja, ki .je preskrbel ljubljanski trg s cenejšimi prešiči. Takoj so trgovci vrgli gotovo količino na kranjski trg, kjer so prodajali prešiče po 8 do 9 din za kg, medtem ko so v Ljubljani zahtevali 10 do 11 dinarjev. Navedemo še slučaj iz Zagreba, kjer je tamkajšnji trgovec prodajal prešiče po 9 din žive teže, v Ljubljani smo jih pa plačevali po 12 din Zato 6mo se uprli njihovemu diktatu in jim prigovarjali, naj znižajo cene, toda na vse te naše trditve so odgovarjali trgovci: »Pa prodajajte meso in slanino dražje.« Prepričani smo bili, da bodo trgovci uvideli, da ne gre cene navijati navzgor, pa smo se motili. Zato smo bili prisiljeni do samoobrambe in stopili smo v direkten stik z živinorejci, ker moremo le na ta način F C! Cestni promet na prelazu Dunajske ceste Na železniških prelazih se je zgodilo ie nešteto nesreč. Velik odstotek teh nesreč pa so zakrivili ponesrečenci sami, ker ni»o pazili na železniške signale in se niso ozirali na 6variia železniških uslužbencev. Če mimogrede pogledamo uslužbence na železniškem prelazu na Dunajski cesti, mislimo na prvi hip, da imajo ti uslužbenci prav prijetno službo. Če si pa natančno ogledamo njihovo službo, spoznamo, da morajo tisti, ki jo upravljajo, imeti železne živce. Zapornice morajo biti po predpisih pravočasno zaprte in tudi odprte in teh predpisov se morajo uslužbenci točno držati. Ljudje ne pomislijo na te predpise, ampak godrnjajo in zabavljajo na uslužbence, kakor bi bili ti krivi, da je cesta zaprta. Ko se zapirajo zapornice, uhajajo ljudje čez progo in vprav to dejstvo je ie povzročilo mnogo nesreč. Zelo predrzni so tudi vozniki na vozovih in avtomobilih, ki dostikrat hočejo s svojimi vozili čez progo, ko so zapornice že napol spuščene. Tudi mlekarice z vozički v tem oziru ne zaostajajo. Če bi to občinstvo boij pazilo na signale in upoštevalo svarila uslužbencev, bi bilo število nesreč manjše. Poglejmo nekoliko statistiko o prometu čez prelaz na Dunajski cesti. Vsak dan gre čez prelaz nad 900 navadnih voz in živine, nad 200 avtomobilov, nad 180 motornih koles, nad 8700 bicikljev ter nad 8000 pešcev. Po vseh treh progah gre čez dan 60 do 65 vlakov, ponoči pa 50 do 55. Razen tega je treba upoštevati tudi pogosto premikanje garnitur. Če vse to seštejemo, dobimo, da je zapornica v 24 urah zaprta skupno nad 5 ur. Cestni promet pa se tudi čedalje bolj širi zaradi tega, ker se bežigrajski okraj vedno bolj razširja. Treba je pomisliti, da ima Ljubljana onstran proge veliko železničarsko stanovanjsko kolonijo, topničar-sko vojašnico, ljudsko, meščansko šolo in realno gimnazijo, v katero hodi čez prelaz 500 —600 dijakov dnevno, dalje Stadion, igrišče »Ljubljane«, kjer so zmerom večje prireditve. Naši ppklicani in nepoklicani strokovnjaki se že dolgo časa prizadevajo, kako bi rešili vprašanje tega cestnega prelaza. Naj bodo te vrstice skromen doprinos k vzpodbudi, da bi se to vprašanje čimprej uspešno uredilo. Občinstvo pa naprošajo železniški uslužbenci na prelazu, naj vestno pazi na njihove 6ignale in naj jim ne otežuje še bolj že itak naporne in odgovorne službe. * 1 Postna pridiga prevzv, g. škofa dr. Rožmana bo drevi ob pol 8 v stolnici. Pred pridigo ob tričetrt na 7 bodo litanije, nato pa križevi pot s petjem. Verniki vljudno vabljeni k številni udeležbi. 1 21 prosvetnih večerov je priredila Prosvetna zveza v zimski sezoni 1938-39. V zadnjem prosvet. večeru je dr. M. Justin obujal prav za- vzdržati ravnotežje pri ceni blaga, ki prihaja v poštev za prodajo. Pričeli 6mo z lastnim nakupom prešičev. Zato je ostala trgovcem z živino velika zaloga prešičev, ki jih niso mogli vnovčiti. Začeli so s podrobno prodajo na neki stojnici v Šolskem drevoredu. Kupovalci pa morejo kupiti slanino le, če kupijo meso, glavno in noge po isti ceni. Na to posebej opozarjamo kupujoče občinstvo, ki naj bo prepričano, da ti trgovci ne prodajajo slanine iz obzira do občinstva, ampak zgolj iz konkurenčnih namenov proti nam. S tem nas hočejo prisiliti, da bi mi zopet kupovali pri njih. Toda odločili smo se, da bomo svoj boj nadaljevali vse dotlej, dokler tudi trgovci z živino ne popuste pri cenah, da bomo mi od svoje strani mogli nuditi cenejše blago. Mesarji smo zadnja leta že itak hudo prizadeti z javnimi dajatvami, posebno pa še zaradi nalezljivih bolezni pri živini, zavoljo katerih smo imeli največ škode vprav mesarji. Tudi zaradi poostrenih odredb so za mesarje narasli večji stroški za dovoz in dogon živine, medtem ko jim je bil na drugi strani tudi otežkočen nakup, ker ni bilo rednih sejmov. Gre torej pri tem vprašanju za to, da se gospodarske težave porazdele tudi na ramena trgovcev z živino. Pri načelstvu mesarske zadruge smo zvedeli, da je včeraj zadruga prejela od trgovcev pismo, v katerem ji sporočajo, da bo bodo dobili ponedeljek, 13. t. m., dva vagona prešičev, ki jih ponujajo v nakup, in sicer križance po 9.25 din, sremce pa po 9.75 din za kg žive leže franko Ljubljana iz vagona tehtane. Trgovci pišejo dobesedno: »Prosimo, da nam v teku tega tedna pismeno sporočite, če ste pripravljeni prevzeti ta dva vagona po navedenih cenah, ker bi bili v nasprotnem slučaju na žalost zopet primorani vnovčiti tudi to blago z detajlno prodajo na trgu.« To pismo izgleda kot nekak ultimatum trgovcev ljubljanskim mesarjem. nlmlve spomine na svetovno vojno in risal dogodke, ki jih je doživljal kot vojaški zdravnik v 17. pešpolku. Največ prosvetnih večerov je bilo posvečenih naši samobitnosti. Marsikatero skrito zgodovinsko zrno je zagledalo zopet svetlobo in marsikateri znanstveni izsledek iz naše zgodovine je prišel iz teh večerov na dan in se populariziral med našim ljudstvom. Omenjamo le sledeča predavanja: dr. Mal: Naše državopravne starine. Delo je izšlo že v nemščini. Prof. Silvo Kranjc: Važni dogodki v zgodovini slovenskega naroda. — Dr. A. Kuhar: Skrb velikih narodov za svojo kri v tujini. — Prof. dr. Pavel Blaznik: Naseljevanje Slovencev (izšlo kot posebna knjižica). — Dr. Ivo Česnik: Nacionalna in mednarodna usoda Slovencev in Slovenije (izšlo v posebni brošuri). — I. Weider: Sv. Ema slovenska svetnica itd. — S tem je Prosv. zveza naredila važno kulturno nalogo, da je po svojih ljudskih prosvetnih društvih seznanjala najširše plasti z našo preteklostjo. S takim delom se ne more ponašati nobena organizacija. Želimo le, da bi tudi bodoči program obesegal kaj sličnega. Ljubljana sama je tudi odnesla velik duhovni dobiček od teh prosvetnih večerov, ki so za to sezi.jo zaključeni. 1 Prehrana ▼ zdravju in bolezni, edinstvena knjiga v slovenskem jeziku, ki jo je po dolgoletni praksi napisal dr. L. Merčun in izdal v samozaložbi. Cena knjigi 20 din. Dobi se pri založniku in v knjigarnah Bamberg in Nova založba. 1 Občni zbor »Stavbne zadruge Slomškov dom v Ljubljani r. z. z o. z.« bo v četrtek, 16. marca ob 5 popoldne v posvetovalnici Jugoslovanske tiskarne z nastopnim dnevnim redom: 1. Poročilo načelstva, 2. poročilo nadzorstva, 3. potrienje računskega zaključka za leto 1938, 4. slučajnosti. Člani vljudno vabljeni 1 Načelstvo. 1 Za pokojnim dr. Ivanom Oražnom bo sv. maša zadušnica ob obletnici njegove smrti v soboto, 11. t. m., ob 9 v frančiškanski cerkvi. — Po sveti maši se zberemo vsi, ki uživamo njegove dobrote, na dvorišču Oraž. dij. doma (Wolfova) h kratki komemoraoiji. 1 Angleško društvo v Ljubljani sporoča, da bo s 15. marcem t. 1. otvorilo dodatno k svojim tečajem angleškega jezika še perfekcijski tečaj angleškega jezika in tečaj o angleški literaturi. Oba tečaja bo vodil nastavnik na univerzi v Ljubljani g. Lawrenson. Prijave interesentov 6e sprejemajo v društveni knjižnici Kralja Petra trg 8 to soboto 11. t. m. in prihodnjo sredo 15. t. m. od 18 do 19. 1 Mornarska večerja! Združenje bivših mornarjev vabi svoje članstvo, somišljenike in ostalo občinstvo na mornarsko večerjo, ki jo priredimo drevi v gostilni »Ražem« Žabjak 3. Jedilni list: polenovka na mornarski način, polenta in radič. — Nasvidenjel 1 Sainarijani in samarijanke društva R. K. Pozivamo vas da vrnete vse uniforme in halje, v petek 10. in v ponedeljek 13. t. m. Sprejemalo se bo v samarijanski sobi Stari trg 19-1. od 18 do 20. Celje c Na ponedeljkovem koncertu ljubljanske Glasbene Matice v Celjskem domu so na sporedu med drugi m tudi trije samospevi ge. Mirce Sancinove. Naslovi teh samospevov so: Trenotck, Mene ni požela kosa in Pomlad je prišla, Glavno besedo na tem koncertu bo imel pevski zbor Glasbene Matice, ki ga bo vodil ravnatelj Mirko Polič. — Na koncert opozarjamo, sedeži se dobe v knjigami Goričar v Celju in koncert bo v ponedeljek 13. t. m. ob četrt na 9 zvečer. c Vsem hotelskim, restavracijskim in kavarniškim uslužbencem v Celju. V naših natakarskih vrstah se opazuje.stalno neka malodušnost, strah pred organizacijskim delom, Malokateri je tako podjeten, da bi si upal organizirati svoje- tovariše in tovarišice. V vseh časopisih se vedno čitajo ankete obrtnikov, trgovcev, gostilničarjev in drugih, o starostnem in bolniškem zavarovanju in v primeri onemoglosti. Ti tovariš ln ti tovarišica, pa greš mimo teh vrstic, kakor da je to nepotrebno. Seveda, saj plačujemo, oziroma plačajo to naši delodajalci, ali kaj nam to koristi, kar nam nudi Okrožni urad. Ali ne bi bilo dobro, če si mi ustvarimo samopomoč z dogovorom naših delodajalcev? Ali res ni mogoče, da si ustvarimo prepotrehno nam organizacijo, pa ne na podlagi raznih nemirnežev, ampak na podlagi humanitarnosti. Zato vas pozivamo na delo in obenem prosimo delodajalce, da nam ne onemegočijo naše organizacije, ampak da nas podpro v vseh ozi-rih. Vabila za sestanek se bodo osebno delila. Pripravljalni odbor. c Občni zbor Državne krajevne zaščite dece In mladine v Celju je bil v sredo ob 8 zvečer v mali dvorani Narodnega doma. Predsednica se je v uvodnem govoru zahvalila vsem dobrotnikom, ki podpirajo zaščito, spomnila pa se je tudi pokojnega ustanovitelja in dolgoletnega predsednika zaščite skladatelja dr. Antona Schwaba Posebno zanimivo je bilo poročilo šolskega upravitelja g. Janka Kramarja. Društvo so v preteklem letu podpirali le domači dobrotniki ter pripomogli, da je društvo pomagalo najbolj potrebnim olrokom. V preteklem letu je zaščita mnogo pomagala v živili. Največje karitativno delo je zaščita izvedla z Miklavževim obdarovanjem. Na predlog revizorjev je prejel odbor razrešnico, blagajničarka pa pohvalo. Izvoljen je bil dosedanji odbor. c Nove kažipote so dobili na križišču cest na Selah pri Št. Jurju pri Celju. Posestniki blizu križišča so hvaležni okrajnemu cestnemu odboru, da je po 20 letih vendar ustregel in napravil prepolrebna kažipota. Sedaj menda ne bodo več ponoči avtomobilisti budili in nadlegovali ljudi ter spraševali, kam drži katera cesta. e Uspeh celjskega orožnlštva. Celjskim orožnikom se je posrečilo, da so aretirali v Lcvcu pri Celju 27 letnega delavca Ivana K. Ta je pozno popoldne napadel na poti blizu Št. Pavla pri Preboldu neko tretje-šolko na državni meščanski šoli v Celju in ji storil Nov redilni praJek »REDIN« za prašiče. — Vsak kmetovalec si lahko hitro in z malimi stroški zredi svoje prašiče. Zadostuje že 1 zavitek za 1 prašiča ter stane 1 zav. 6 P pospešuje močno rasi in hitro debe-lienje govedi in telet. — Uspeh Vam je zagolovlien že po 1. zavitku Prašek Goredin stane 1 zavitek 10 din, po pošti 16 din, 3 zavitki po pošti 40 din JjtTffiRffl MoHtova esenca Mostin Z našo umetno esenco Mostin si lahko vsakdo 7. malimi stroški pripravi izborno, obstojno in zdravo domačo pijačo.Cena 1 giekl. za 150 litrov din 20 —, po pošti din 35'—, 2 steklenici po pošti din BS"—, 3 steklenice po pošti din 75'—. Pazile pravi Redin, Govedin. in Mostin se dobi samo z gornjo sliko. Prodaja drogerija Kant. LJubljana, Židovska ul.1. silo. K sreči pa si je dekle zapomnilo napadatca tn ga točno opisalo. Aretiranec je zanikal vsako krivdo, dekle pa ga je pri soočenju spoznala kot pravega, izročili so ga okrožnemu sodišču v Celju. Ivan je bil le enkrat kaznovan zaradi enakega dejanja. c Smrtna nesreča. Pred Zdravstvenim domom v Celju je butnil neki celjski avtomobilist v 60 letnega hlapca Vinka Brczovnika U Lave pri Celju ter mu prebil lobanjo. Nezavestnega Brezovnika so pripeljali v celjsko bolnišnico, kjer pa je revež podlegel poškodbam. Naj v miru počival c Voz drv sc je zvrnil v Loki pri Zidanem mostu na 31 letno Goršek Angelo in ji zlomil levo nogo nad gležnjem. — Pri ljudeh višje starosti, ki trpe na nerednem čiščenju, nudi pogosto naravna »Franz-Josefova« grenka voda, zaužita skozi osem dni dnevno po 3—4 kozarce, zaželjeno odprtje in s tem trajno polaj-šanje. Zahtevajte povsod »Franz-Josefovo« vodo. Reg po min. soc. pol. In n. zdr. S-br. 15.485. 25. V. 35. Velika smučarska skakalnica t Holmenkollenn »a NorveSkem, ki jo obroblja velikanska mnoilca gledalcev. Vsakoletni skoki na tej skakalnici so sa NorveSko pravi narodni praznik. Prvi obisk v mariborskem muzeju Maribor, 9. marca. V nedeljo, 12. marca, dopoldne bo mariborski muzej v novih grajskih prostorih prvič dostopen 4irši javnosti. Ne bo odveč, ako se ob tej priliki malo seznanimo z razvrstitvijo prostorov in razstavnega materiala in opozorimo na najinteresantnejše med muzejskimi predmeti, ki so sistematično in smiselno razvrščeni po sobah, ki jih poživljajo po njih zopet smotrno položeni tekači, ki obenem označujejo pot, ki jo naj obiskovalec prehodi po do sedaj urejenih prostorih, ki se vsi nahajajo v grajski bastiji, Prva soba obsega historično topografijo Maribora, ki je razdeljena v dva dela. Prvi del v slikah kaže stari Maribor, ki ga je modemi razvoj mesta že likvidiral in ki ga ni več, drugi del pa nam nazorno prikazuje razvoj mariborskega mesta kot celote. Med najinteresantnejšimi predmeti te sobe so zastava narodne straže iz 1. 1848 z ilirsko trobojnico, zastava generala Maistra, ki je bila kot prva slovenska izobešena raz sedanjega okrajnega glavarstva in ki je prva manifestirala pripadnost Maribora Jugoslaviji, V drugi sobi je nameščena galerija slik mariborskih zgodovinskih osebnosti. Med slikami so znamenite slike Mihaela Hermana, poslanca in osrednje osebnosti slovenskega Štajerja konservativne dobe, dalje sliki mariborskega usnjarja Fleissa v tični obleki takratnega časa. Dalje so v tem delu muzeja nameščeni kipi štirih stebrov mariborske zgodovine Slomška, Goodla-Lanoya, Maistra in dr, Turnerja. Sobo krasijo tudi slike dosedanjih mariborskih županov^ Tretja soba je posvečena mariborski historični obrti, predvsem mizarski in stari mariborski stanovanjski kulturi. Ta del je po lepoti predmetov tako bogat, da ga kmalu nc dosega kak drug muzej. Tukaj so razstavljene cehovske skrinje, med katerimi je najpomembnejša ključavničarska, izdelana iz železa in lepo slikana, cehovske zastave, stare mere in vrsta votiv-nih slik, ki nadomeščajo manjkajoče pohištvo. Zanimivost te sobe je star topilnik iz nekdanje stare pohorske steklarne in renesančni simbol življenja iz marmorja. Posebna redkost in vrednost predstavlja kre-denčni podstavek iz gradu Borla iz konca 17. stoletja. Naslednja sob? nas s svojimi predmeti vodi v drugo polovico 18. stoletia in nam kaže krasne izdelke naše najstarejše pohorske steklarske industrije. V peti sobi se nam prikazuje hišni inventar od porcelana do pisalnih miz v prvi polovici 19. stoletja, šesta soba pa nas popelje v meščansko stanovanjsko kulturo 60 in 70 let prejšnjega stoletja, v kateri najdemo že prve slike mariborskega športnega življenja. V tej sobi najdemo stari mariborski portret kot zastopnika takratne mariborske slikarske umetnosti, v naslednji sedmi sobi pa dospemo pri modemi umetnosti do današnjih dni. Med vsemi razstavljenimi predmeti ni niti enega, ki ne bi pri nas nastal ali ki pri nas ne bi vršil svoj« kulturne funkcije, zato celotna ureditev muzeja tudi daje resnično sliko mariborske zgodovine, ne da bi jo motili predmeti, ki s to zgodovino nimajo nikakega bistvenega stika. Baš zaradi tega pa tudi mariborski muzej zasluži, da ga javnost, od dijaške mladine do vsega meščanstva čimbolj spozna in r. veseljem obiskuje. Zlasti poučen in vzgojen pa bo obisk muzeja za na.š obrtniški naraščaj, ki bo v njem dobil obilo estetske vzgoje, ki mu je tembolj potrebna, čimbolj se tudi v našo obrt pc sili razmer vnaša industrializacija in delo; po predlogah in tujih skicah in ne več po lastnem estetskem okusu. Vstopnina za obisk muzeja znaša 5 din, člani muzejskega društva pa so vstopnine oproščeni. Obiskovalcem bo na razpolago tudi že muzejski katalog, ki stane 10 dinarjev, in ki bo vsakega obiskovalca smotrno vodil po novih muzejskih prostorih. * m Proslava kanonizaclje »▼. Andreja Bobol« v kapeli presv. Srca Jezusovega sc ba začela drevi ob 7 z govorom in odkritjem slike sv. muče-nika. Istotaka bo tudi v soboto in nedeljo večerna pobožnost ob 7 zvečer. m Fantovski odsek v Kamnicl priredi v nedeljo 12, marca po večernicah (ob 16) v cerkveni dvorani akademijo. m Ob 100-letnici rojstnega dne pokojnega Josipa Černigoj-a bo v soboto 11. t. m. ob 7 peta sv. maša z običajnimi cerkvenimi obredi v stolnici v Mariboru in v domači fari v Kamnjch na Vipavskem. m V železniških delavnicah ne bo več praznikov. Za železniške delavnice v Mariboru je bil odobren naknaden kredit 2 milijona dinarjev, tako da ne ba delavstvo več prizadeto 7. neprostovoljnimi prazniki do novega preračunskega leta. m Moat »e je zrušil pod avtomobilom. Prevozniška družba v Marenbergu jc prevzela prevoz večje količine brezovega lesa iz Bistriškega jarka za tovarno Hutter v Mariboru. Ko pa ie težko nalažen avtomobil peljal le« po občinski cesti, se je pod njim zrušil 8 metrov dolg most čez Bistrico in je avto padel v potok. m Nedeljski šport. V nedeljo se nadaljujejo nogometne tekme za prvenstvo LNP. Ob 14 se srečata SK Maribor in SK Mura, o.b pol 16 pa nastopita SK Železničar in SK Rapid. Obe tekmi se vršita na Rapidovem igrišču. m Slaboumen revež se je izgubil. Iz Zg. Rad-vania se je iztfub;l neznanokam 34-letni Maks Šunko, ki je nekoliko slaboumen. Jc močne postave, pokrit z železničarsko kapo ter oblečen v modro bluzo. Vcrictno revež nc najde več domov. Kdor bi vedel kaj o njem, naj to sporoči njegovi materi Mariji Šunko, pascslnici v Zg. Rad-vanju 21. m Trije »ptički brez gnezda« So že prišli domov. Včerai smo poročali, da so pobegnili od staršev trije 13-letni dečki iz Magdalcnskega predmestja, ki jih je izvabila v svet želja po pustolovščinah. Niso na prišli daleč, ker «0 iih že v Poljčanah ustavili orožniki ter jih potem snoči z vlakom pripc!:ali v Maribor. Na kolodvoru «0 jih prevzeli starši. m Trije »kapitani« so trčili skupaj. Nenavaden karambol se je pripetil na vogalu Aleksandrove in Mcljske ceste. Trije »kapitani« — veliki moderni osebni avtomobili tvrdke Opel — so trčili skupaj, ko so prihajali s carinarnice, ter se vsi triie precej poškodovali. m Z motorjem v kup gramoza. Na cesti med Reko in Hočami sc je ponesrečil 45-letni trgovec Anton Padstružnik z Reke. Zaletel se je z motorjem v kup gramoza, pa si je pri padcu zlomil levo roko ter dobil poškodbe po glavi. m Štirikrat si je ztbodel nož v prsi. Policijski stražnik, ki stoji na Kralja Petra trgu, je bij v sredo ponoči priča grozovitega samomorilnega poskusa. Po trgu je prišel mlajši človek, ki si je pred trgovina Rečnik zasadil z desnico žepni nož v prsi ter zaječal. Nato ie napravil še nekaj korakov ter se zopet zabodel. Preden jc stražnik pritekel do niega, pa se je mož že štirikrat zabodel Zgrudil se je nezavesten na tla in reševalci, ki so takoj prihiteli na poziv stražnika, so ga takoj prepeljali v bolnišnico. Je to 25-lctni mon Schober iz Studencev. m Poskušen vlom v magdalensko župnišče. V noči od srede na četrtek je bil poskušen drzen vlom v pisarno magdalenskega župnišča. Okrog 11 se je priplazil na vrt vlomilec ter je skušal izkopati zid v luknio, skozi katero bi prišel v pisarno. Napravil je že precej veliko odprtino, ko so ga presenetile dekle, ki sa ta večer prale ter so prišle na vrt po vodo Mož j« pobegnil ter je pustil svoje vlomilsko orodje na vrtu. »Težko delo« pa bi se mu n« bilo izplačalo, ker bi bil našel v blagajni samo 135 din. Gledališke Petek 10. marca: Zaprta — Sobota 11. marca: »Prodana nevesta«. Red A. — Nedeljal2. marca ob 15: »Vse za šalo.« Znižane cene. — Ob 20: »Matura«. Znižane cene. Murska Sobota ČeSnje cvetejo. V prirodi sicer ?e ne, čeprav ie dalj časa sije toplo spomladansko sonre, pač pa na Japonskem. Knjižnica podpornega društva na nafti gimnaziji nam je namreč pripravila znano dramo iz japonskega življenja »Praznik cvetočih češenj« v režiji prof. 1'otokarja. KULTURNI OBZORNIK Ljubljanska drama: »Prevara« (4. marca 1939) »Prevara« je nova izvirna dram; napisal Jo je član mariborskega narod, gledališča L. Standeker in so ja pred nedavnim že uprizorili v Mariboru. Ni narobe, da jo je sprejela na spored tudi ljubljanska Drama, saj narodno gledališče v prvi vrsti upošteva domača dela, kolikor le more, v njem naj gledamo podobe domačega življenja in nravnost-nega hotenja, pa tudi pisatelj naj tu preiskusi svoje delo in meri 6voje moči. Zaradi tega namena moramo prenesti tudi manj popolna dela, ker pomagamo od slabšega k boljšemu. S takimi mislimi je marsikak gledalec spremljal Standekerjevo dramo in prav zato smo videli tudi dovolj priznanja navzočemu pisatelju. Z delom samim je bilo treba nekoliko potrpljenja, zakaj uprizoritev je pokazala še bolj kakor je mogoče razbrati iz rokopisa, kako težak je prehod od literature do odrske umetnine in kaka odrska bližina še ne more neposredno roditi umetnine. Ta dvojna razdalja je glavni znak Štandekerjeve drame: literatura in oder. In še tretje 6e kaže v tej drami, kar je prav za prav prvo: iz neskladnih osnov ni mogoče priti do skladnih duhovnih in oblikovnih rešitev; snovni realizem ali celo naturalizem ne prenese nravstvenega patosa, a Štandekcrjeva »Prevara« nujno hoče biti nravna — iz slabega zapletka hoče dobre razrešitve. Drama jc v družabnem okolju prepričevalno in krepko zastavljena, vse »prevare« pa nc prepričujejo, zlasti ne v duševnih preokretih. Ivan Lcmež, bajtarski 6in, si hoče pridobili veljavo, poroči se s posestnico, ki je ne ljubi in s katero tudi ne more biti posebno srečen; zakon je brez otrok. Ljubezni išče pri vročekrvni rejenki Lonki in zaradi nje zastrupi ženo. Lonka se začne zločincu izmikati, spozna, da ga ni ljubila, da ga je s svojo strastjo samo varala. Da bi sc ga rešila, sc spet oklene Drobcževega Toneta, ki 6e je vrnil iz Francije in ki ga je nekoč zares ljubila. To stori najbolj zato. da bi otrok, ki ga pričakuje, imel pošteno ime. Da bi se rešila Lemcža, ovadi orožnikom njegov zlačin. Konec nam prinese oster prelom. Lonka in Tone sta se poročila. Lcmež uide iz ječe, udari s prežarji med svate prav tedaj, ko 6ta ženin in nevesta zaplesala svoj ples. Lonka se mora odločiti, da pobegne z Lcmežcm, ali jo čaka 6mrt, zakaj Lemež hoče Lonko in svojega- otroka zase. Prošnje stare ženinove matere, spomin na svojo mater in ženinova ljubezen ga ganejo, da I 6e zlomi in nastopi pot pokore. Iz greha, prevar in sile pride naenkrat očiščenje, kar brez pravih tragičnih prehodov. Pisatelj je nabral čez mero naglih in hudih preokretov, ki zaradi svoje prepro- Snežni viharji in plazovi v severni Kanadi odrezali od sveta 40 indijanskih družin Letala so že enajstkrat poskušala priti do njih stosti večkrat vzbujajo začudenje; prehodi so še nenaravni in neprcpričevalni. Dejanje, ki po vsej naravi sili v katastrofo, je pisatelj obrnil tja, kjer ga ni utemeljil. Taka je tudi oblika. Večkrat sc nam zdi, da 6i ravnanje 6 časom in prostorom nasprotuje, da osebe govore, ko bi morale molčati in da molče, ko bi bilo treba, da govore. Zlasti patos II. in III. dejanja ni verjeten. Pa kljub vsemu — nič za ta. V delu je mnogo tvornosti, sveže moči in zlasti krajevne posebnosti. Ta krajevna posebnost celo opravičuje marsikaj, kar sc nam ne zdi v redu. Pokrajina in človeška plast, ki jo je pisatelj zajel — severovzhodni kot od Maribora — začetek Panonije, je v marsičem drugačen kakor slovenska 6redina. Velike strasti se tu hitreje prožijo in prehodi k opravi-čenju so najbrž manj dramatični, morda je celo naravna občutljivost drugačna, zunanja izpoved pa lažja in očitnejša. Tudi množina raznih vprašanj, ki jih prikazuje posebnost kraja in bližina mesta, se niso mogla urediti v organizem, tako se dejanje boli in bolj oži; docela je izdelano samo I. dejanje; III. deianje s prežarji je močna dogodba, dramatično in folklorna udarna, a kar je okoli nje, zlasti konec, ni enako močno. Uprizoritev je oskrbel Br. Kreft, ki je v značilnem prizorišču in pravem izboru oseb postavil kolikor mogoče pristno ogrodje. Še več skrbi bi bilo treba posvetiti enotnejši ureditvi pisateljevega jezika, v katerem 6e mešata ljudski govor in odbran književni jezik. Z bolj umirjenim govorom (zlasti Treze) in bolj sproščeno igro bi bila verjetnost in umetniška vrednost uprizoritve večja. Sicer pa se ob vsem delu vidi velika ljubezen vseh sodelujočih. Lemež g. Potokarja je vseskozi močna, mrka narava — verjeten, izvzemši na koncu — tudi njegov govor je naraven in domač. Treza ge. V. Juvanove je ostro, skoraj preostro začrtana, a v trpljenju in razočaranju resnična. Najbolj naravna v igri in besedi je pač ga. P. Ju-vanova, ki je steber naše resnične ljudske govorice. Spet po svoje zasukana sta bila Tina ge. Ga-brijelčičeve in njen mož g. Sever. Ga. Boltarjeva je dala Lonki mnogo toplote in dramatičnosti, posebno v močno razgibanih prizorih; njeno igro obtožujejo marsikatere nedognanov akcijo«. Tatinska družba pred sodiščem Celje, 9. marca. Pred celjskim okrožnim sodiščem so 6e zagovarjali 33-letni Karol Kralj, njegova 28-letna žena Angela in 65-letna mati Antonija, vsi iz Canje pri Blanci. Je to zgloglasna latinska družina, pred katero prebivalstvo ni imelo miru. Več lot so kradli po vinskih hramih vino, ne da bi jim mogli priti na sled. Karel in Angela sla si kupila 4 m dolgo gumijasto cev. 22 vlomov sla izvršila na zelo zanimiv način. V vinskih hramih sta odprla odprtine, s kolom, nato odbila pilke iz sodov, vtaknila gumijasto cev in tako praznila sode. Zaslišanih jo bilo več prič, ki so izpovedale, da so videlo Karla in Angelo pijana do onemoglosti. Sodišče je obsodilo Karla na 5 let in pol robije, njegovo ženo Angelo na 1 leto robije, mati pa je bila kaznovana na 1 mesec zapora in 120 din denarne kazni, ker je pila ukradeno vino. "...... "M J »Kateri zob vas boli?* V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša nad vse ljubljena mati, tašča in leta, gospa Narija Ccrovsch rof. Romih posestnica in gostilničarka v Šoštanju v čelrfek, dne 9. marca ob 4. uri zjutraj po dolgi in težki bolezni mimo v Gospodu zaspala. Pogreb predrage pokojnice bo v soboto, dne 11. marca ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti na farno pokopališče. Maša zadušnica se bo brala v nedeljo, dne 12. marca zjulraj v farni cerkvi. Blag ji spomini V Šoštanju, dne 9. marca 1939. Angela in Mirni, hčerki Jože Pibernik, zet in ostalo sorodstvo MALI OGLASI V malih oglasih velja vsaka beseda 1 din; ienltovanjskl oglasi 2 din. Debelo tiskane naslovne besede se računajo dvojno. NajmanjSI znesek za mali oglas 15 din. — Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Prt oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka petltna vrstica po S din. — Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. r ■ v g • v v • \luzbeucejo Službo sluge aH cerkovnika Išče mladenič, prost vojaščine, kl je že več let vršil tako službo. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 3543. (a) Trgovski pomočnik mlajša moč, izučen v večji boljst trgovini z mešanim blagom, z lopo izobrazbo. sin boljših staršev, želi promenltl službo v lepo belo LJubljano. -Grem tudi za blagajni-čarja na zelo prometno točko. Ponudbe v upravo »Slov!« pod »Sposoben« St. 3641. (a) Lončarski pomočnik išče službe v mestu ali na deželi, najraje v tovarni, v svrho izpopolnitve svoje stroke. Ponudbe je poslali na Borzo dela v Murski Soboti. (a) Pisarniška moč z znanjem slovenske In nemške korespondence, strojepisja, stenografijo ln vseh pisarniških del, ISče primerne namestitve. Ponudbe upravi »Slov.« pod »PoStena in zanesljiva« 3228. (a) Vluibodobe Kovinolivarja sprejme takoj »Unltas«. Šiška. (b) Šivilja za boljše srajce kl je že delala za trgovino, dobi dolo na dom. Naslov v upravi »Slov.« pod St. 3639. (b) Starejša služkinja poStena, katera zna kuhati, so sprejmo takoj. -Poizve se: pisarna Pro-buda, Trdinova 7. (b) Pisarniška začetnica maturantka trgovske Šole, dobi stalno mesto. — Trednost ima revna sirota. Ponudbe z življenjepisom, zahtevami in prepisom zadnjega, spričevala v upravo »Slov.« pod »Zmožna nemško In Italijansko« St. 3647. (b) Pekovskega učenca sprejmem takoj. Dobra In popolna oskrba. Fantje poštenih starSev Imajo prednost. VreSko, Plšece pri Brežicah. (v) Štajerska jabolka Se na zalogi. - Trgovina Martine, TyrSeva 17. (1) Prvovrstni /\ trboveljski premog bres praha koks, suha drva nadi I. Pogačnik toturltsKiD reieion 20-50 Posnemalnik r. a mleko, dobro ohranjen. prodam. — Kalclč. Dravlje 250, Ljubljana. OlroSki kotifek. Murenčkova vrnitev Vsi hkratu so ga vpraševali, kje da je bil. Pripovedovali so mu, kako so ga zaman čakali in bili prepričani, da se mu je pripetila kakšna nesreča ali da ga je požrla kakšna žival. >Mislili smo, da te je zadela ista usoda, kot mojega edinega otroka,« mu je rekel eden izmed murnov, >hudobna bogomoljka je sko- čila iz zasede ter pograbila — nič hudega slutečega mladiča in ga živega požrla. Jaz pa sem mora! od daleč gledati ta strašni prizor ne da bi mu mogel pomagati. »Preito« kolesa večletna tovarniška ca rancija. - Na ugodne obroke. - Na zalogi tudi kolesa drugih znamk. Rabljena kolesa vzamemo v račun. Hova trgovina Tyr$eva cesta 36 (Nasproti Gospodarske zveze). 4 trgovine z meš. blagom v mestu Zagrebu, naprodaj. Ponudbe v upr. »SI.« pod »Izvrsten posel« na Publictas, Zagreb. (1) Blago za d a m s k e plašče, kostume in obleke ter vse vrste svile v najnovejših modnih vzorcih R. Ml »PRI ŠKOFU« Mlinu Llngarjeva ulica 3 Pred škofijo 3 70 letnica obstoja zato posebne ugodnosti! "Verjemite mi. s pomočjo tega recepta s smetano mleka so žene, staro povprečno 50 let, videti kakor da štejejo komaj 30 let" Namažite se na mestu, označenim s strelico ~ potem pa po vsem licu in vratu. EVO Vam hitrega načina, da napravite gu-basto, ohlapno ln velo kožo spet svežo, čvrsto in mlado. Zmešajte enoto čiste mlečne smetane (očiščene s pankreattnom) z enoto očiščenega oljčnega olja, potem zmešajte to z dvema enotama najfinejše kreme. To bo takoj redilo Vašo kožo ter ji vrnilo mladostno svežost ln lepoto v neverjetni meri. Neka slavna Igralka se je poslužila tega recepta, da ohrani svoj mladostni videz ln s 70 leti je še vedno Igrala vloge mladih žena. To zmos Vam lahko napravi tudi Vaš lekarnar, a pripravljanje male količine Je zelo drago. Krema Tokalon bele barve (kl nI mastna) vsebuje mlečno smetano očiščeno in specialno pripravljeno, z očiščenim oljčnim oljem, da redi Vašo kožo. To je pravo hranilo za kežo. Dobiva se v tubah po Din 12,— in 18.—. Uspešni rezultati so zajamčeni v vsakem primeru, ali pa se Vam vrne dvojna kupna cena. ' Sadno drevje se zaradi opustitve drevesnice prodaja po zolo ugodni ceni. Suha št. Si, škofja Loka. (1) Preproge perzijske in druge, Imam v prodaji od stranke, ki se seli iz države. - Cene ugodne. Ogled »Pri Makedoncu«, Kolodvorska ul. rjrmra ■BHHMMMMnHn Zidano hišo z njivo prodam. Sostro št. 66 pri Ljubljani, (p) Hiše trgovske tn stanovanjske ter stavbne parcele ozlr. posestva - nudi v ugoden nakup Prlstavec Franjo. realltetna pisarna v Ljubljani, Erjavčeva o. 4a Kupimoj Kože divjačine plačujem do torka dražje kot pozneje. — Zdravič, trgovina s kožami, Ljubljana, Stari trg. (k) Večjo količino drv ca. 600 vagonov, suhih, zdravih, cepanic, brez obliko - kupimo. Pismene ponudbo s ceno za 100 kg franko natovorjeno na postaji, poslati Zelezni-čarski zadrugi s. o. j. v Subotlcl. (k) URODONAL Ali Vam srce preveč močno bije? — Vas zbada v srcu? To pomeni, da se v srcu skriva sečna kislina Z Drodonolom dosežete isti uspeh kakor s puščanjem krvi skozi seč (sečna kislina, ura-ti, oksalati) Revmatizem protin žoleni kamen nevralgija bolezni v kolkih arterioskleroza odebelenje. razkraja sečno kislino Sečna kislina osvaja postopoma arterije srea. Pri tem stvarja v njih največji del onih ate-romatičnih pločic, ki se tam nabira]« fn zapirajo vhod ▼ krvne prekate, pri čemer ovirajo delovanje srčnih zaklopk. To je zelo nevarno!' Ce ste zdravi, n« smete čutiti delovanje Vašega srea! Etablissements, Chatelain 22, GRAND PRIX - PARIŠ. Dobavitelj pariških bolnic - Generalni zastopnik za kraljevino Jugoslavijo STERILAB, Ang. Kem. farm. laboritorijev, Beograd. Kneza Mihajla 83 DOBI SE V VSEH LEKARNAH. Oglas rcglstr. pod S br.4271, 7. dne 12.IIX.39H2. KUPUJTE PRI NAŠIH INSERENTIHl Vnajem Pisarniške lokale prednost center in telefon, lahko podnajem — iščem. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Pritličje-me-zanln« št. 3646. (m) Sfanoianja IŠČEJO: Dvosobno stanovanje Iščem za drž. uradnika. Ce je mogoče v Siškl ali za Bežigradom. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Uradnik« št. 3648. (č) ODDAJO: Trisobno stanovanje sončno, visokoprltlično. s kopalnico in vrtom, oddam s 1. aprilom. Hoti-mlrova 14 (v bližini kino Šiška). (č) II Glasba? Gramofonske plošče v veliki izbiri, radioaparati — najugodneje dobite pri »Tehnik« Banjai, Ljubljana, Miklošičeva cesta 20. (i) V naši podružnic! v Kranju < (pri vhodu na novi most) lahko dobite vsa pojasnila glede insera-tov. Podružnica sprejema tndi vsa naročila za časopise. Pazite na kotlet „TEPALIN II Hade In U.S.«. Edinstveno čisti in preprečuje kamen v vseh parnih kotlih, ne da bi jih bilo treba razdirati. — Preizkusila in priporoča Inšpekcija za kotle ministrstva zgradb. — Zahtevajte prospekte od generalnega zastopnika H0BBY, I. R„ Beograd, Uskolka 5. Telefon 23-013 Razpis Občina Rogaška Slatina, srez Šmarje pri Jelšah, razpisuje pogodbeno mesto pisarniškega pomočnika (-ce)' Šolska izobrazba: popolna srednja sli njej enaka strokovna šola ali dvorazredna trgovska šola (z najmanj prav dobrim uspehom) z znanjem strojepisja in stenografije ter da obvlada poleg državnega jezika še en tuji jezik (francoščino aH nemščino) srednje dobro. Začetna plača 900 din in prosto stanovanje (1 soba). Prflvillto kVdkovane,' lastnoročno spisane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. (z izjemo t. 1. in 7. za prosilke) uredbe o obč. uslužbencih, naj se vlože v 15 dneh po objavi tega razpisa v »Službenem listu« oziroma r »Slovencu« pri tej občini. Občina Rogaška Slatina, dne 7. marca 1939. J Pohištvo Že za 5200 din ] vam zdaj prodam vezane, politlrane krasne spalnice 7. dolgoletno garancijo. -Malenšek, Celovška c. 258 v najbolj razširjenem dnevniku imajo največfi uspeli I Zato oglašujte v „SLOVENCU"l Skrivnost 4 amerihanskega jezera In mislite,' da se bo Neighbour mogoče že v nekaj tednih poročil z Monarovo sestro, s to večno se smehljajočo Emilijo! Res, bil je upravičeno slabe volje! Mladenka jje veselo sprejela svojega brata kot navadno. »Frank! celo noč zunaj, da si stikal za tem glasovitim Devilom Pathom?« »Smešno!« je zamrmral in se vsedel k mizi nasproti sestri. »Si brala časopise, Emilija?« »Sevedal< je vzkliknila. »Oh! Frank, misliti, da si ti edini človek v vsem Chicagu, ki veš...« »Dosti!« jo je prekinil. »Ta Neighbournova šala je popolnoma neosnovana.« Mladenka se je zasmejala, zaradi česar se je nadzorniku še bolj zmračilo čelo. »Prepričana sem, da veš vse,« je nadaljevala, medtem ko mu je nalivala čaj... »Tudi za gotovo vem, da mi boš vse povedal...« »Ne!« je suhoparno zavrnil. »Moj Bog, kako si neusmiljen, Frank!« »Poslušaj, Emilija,« je povzel bolj mehko, »ni se treba jeziti na me. Dobro veš, da primer z Devilom Pathom ni tako enostaven...« »Flori boš povedal vse, kar veš, kajne Frank?« »Ne,« je dejal z zamolklim glasom. »Tudi Flori ne povem ničesar, kajti obe predobro poznam: Flora bi takoj tebi povedala, ti pa takoj tekla obvestit svojega zaročenca. Toda... glej... Flora in ti sta se snoči prav dobro zabavali?« »Oh I da,« je živo pritrdila mladenka. »In šli sva skoji Lake Park...« ,„,.,, Nenadoma se je ustavila, kajti takoj se je spomnila, kaj ji je bil nekaj ur prej po telefonu povedal njen zaročenec. »No, in?« je nalahno vprašal Monar, ne da bi dvignil oči od krožnika. »Šli sta skozi Lake Park. Brez dvoma sta videli bitko? ...« »Jaz ... Ne ... To se pravi... pravkar sem brala v časopisu ...« »Res?« »Da, da... Kje sem vendar imela glavo?.,. Včeraj sem prebila večer z Johnom... v MacVi-ckersu. In večerjala sva v Carltonu...« »Res?« »Da.« Mladenka je zardela. »Da, da, Frank. Lahko telefoniraš Flori in jo vprašaš, če... če mi ne verjameš.« »Če ti ne verjamem, Emilija?« Mladenkine oči so se svetile, kakor da bo vsak čas zajokala. »Prosim te, Frank...« »Res,« je povzel nadzornik, »kaj mi koristi, da vem, kako si porabila snoči svoj prosti čas? Samo... Zakaj mi |x>skuša Neighbour lagati? Zakaj noče. da bi vedel, kje je bil snoči.« Zajtrk se je končal v miru. Na Monarovem obrazu se je brala skrb. Jedel je čisto iz navado. Ko se je dvignil od mize, ga je poklicalo zvotije-nje na telefonu v sosedno sobo, ki mu je služila hkrati za pisarno in knjižnico. Bil je sodnik. Takoj je sjx>znal njegov glas, njegov nekoliko obotavljajoči se in presekani način govorjenja. »V .Chicago Daily Tribune' berem, da ste končno na sledi temu osovraženemu razbojniku: Devilu Patini...« »To ni res-« je odgovoril Monar ... »Misliti si morate, mistor Bruce, da hi obvestil najprej vas, če bi vedel lo najmanjšo stvar ...« »Da, da... naravno... Da... Poslušajte, Monar, na vsak način je treba, da se ta stvar konča ... Razumete... Devilu Pathu se je dvanajstkrat posrečilo izsiliti mastno odkupnino... Štirikrat je metal bombe na one banke, ki niso hotele plačati zahtevane vsote... To noč je sestrelil štiri letala osme eskadrile in ubil narednika Thom-kinsa... Število njegovih žrtev dosega že sto osemnajst. Tako ne sme iti naprej...« »Oprostite, da vas prekinem, mister Bruce,« je dejal glavni nadzornik. »Zdi se mi, da ste pozabili na eno žrtev. Sto devetnajst jih je, kaj ne, od štirih zjutraj...« »Res je, pozabil sem na Purka. Toda ... glej... Monar, ali res mislite, da je Devil Path Purkov morilec?« »O tem ne dvomim, mister Bruce, Purke je hotel spoznati razbojnika, kajne? Devil Path ga je poznal...« »Toda kako? Po kom? Malo ljudi je vedelo, da Purke...« »Malo ljudi, da, mister Bruce. Toda med temi je bil tudi Devil Path, o tem sem prepričan.« »Kaj pravite? vi torej verjamete...« »Da, mister Bruce, zelo obžalujem, da sem prepozno prišel v bolnišnico, le dve minuti prej in sedaj bi poznal Purkovo skrivnost.« »Res je, Monar, pa tudi jaz sem prišel prepozno. Komaj dve minuti prej...« »Boljše bo, da ne mislimo na to, mister Bruce.« »Oh! saj ne bomo vedno tako nesrečni, Monar. Ne smemo biti tako potrti zaradi te neprilike. Prepričan sem, da bomo to končali zmagoslavno. Sicer vas pa dobro poznam. Zaupam vam, vem...« »Hvala, mister Bruce,« je mirno odgovoril nadzornik. »Imate v glavi že nov načrt, Monar?« je vprašal še sodnik. »Obžalujem,« je odvrnil policaj. »Nimam nobenega.« »Nimate... naravno, prav dobro vas razumem ... da ... Ta zadeva je zelo zamotana... Toda... hočete priti danes k meni? Obedovala bova skupno kot po navadi in lahko se bova kaj pomenila ... Telefoniral bom tudi Farringdonu, vašemu načelniku ...« »Da brez dvoma ... Zelo ste prijazni.. .< Nadzornikov glas je kazal resnično skrb. »Farrindgon,« je povzel sodnik »je dober svetovalec. Imam neko misel, ki jo hočem vama povedati: Oh, to je le rnoje osebno mnenje, Monar. No, boste v eni uri tu. kajne?« In sodnik je prekinil govor, ne da bi počakal Monarovega odgovora. * Gerald Farringdon, dober svetovalec? Čisto gotovo! Tega tudi glavni nadzornik nikakor ni zanikal. To je popolnoma očitno. Monar je cenil svojega načelnika. Vrhovni načelnik je pa tudi čutil veliko simpatijo do svojega prvega pribočnika. Navadno mu je prepustil o vsem odločati, kakor je hotel in 60 zadovoljil, čeprav ni razumel nadzorni-kove taktike, le s pripombo: »Vi ste zvit dečko, Monar. nekoliko raztresen in vašim zamislim ne manjka izvirnosti, vem, da vam lahko zaupam, to zadostuje.« »Danes bomo 6kupno zajirkovali pri Mr. Bru-ceu,« mu je dejal vrhovni načelnik. Oh! Da...« je zagodrnjal Monar, ne da bi bil le količkaj za to navdušen... »Zajtrkovali bomo skupaj pri sodniku... kakor po navadil Gotovo bo zelo zanimivo, kajne? Ta Mr. Bruce, je dober svetovalec!« »Kaj hočete reči? je vprašal Farringdon in na-mršil obrvi. " ' • »Oh, da je Devil Path zelo odvisen od tega imenitnega zajtrka, kajti vsi trije skupaj — kakor po navadi — bomo iznašli nov načrt za lov, sijajen načrt! Mr. Bruce bo govoril ves čas med zajtrkom. Poknzal se bo duhovitega. Niti jaz, niti vi ne bova prišla do besede. V spoštljivem molčanju bova poslušala. Mr. Bruce nama bo razkril svojo tedensko domislico in midva bova mogla vljudno izjaviti, dn naju je kar očarala. Potem... se bova trudila osem dni, da izvrSiva sodnikovo domislico. Prihodnjo soboto nama bo ta prinesla še večji neuspeh ... In v nedeljo naju bo Mr. Bruce povabil na zajtrk kakor po navadi le zato, da nama razloži kakšno teorijo!« Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel čet Izdajatelj: Inž. Jože Sodja Urednik: Viktor Cenili