ti i it iHi ■■ t <■<■■< 111111111 m 111111111111111111111111111111111 i 1111.........11111 ■ 111 ■ 111 < ■ ......................................................................
Staroslovenski

Knjiga Slovenska
dobi od IX. do XVI. veka.
Spisal
Cf„ Mas? n-
XXVI. Leto.
V LJifelJtdi.
Natisnila in založila J. R. Miliceva tiskarna. 1888.
010100000002020210010101013200000000003200000001010101080908010101010101020202020101010202000201000001002301010101010202
Staroslovenski

Knjiga Slovenska
dobi od IX. do XVI. veka.
Spisal & I?
XXYI. Leto.
-
V LJ««fe()JaiNS.
Natisnila in založila J. R. Miliceva tiskarna. 1888.
XXxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx >xxxxxx: xx> xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx> EBBifB5axxxxvxx: xxxxv xxxxxxxxxxxxxxxxxxx B fexxvxxxx: XX	'"I '	* "ITT
ixx>rJK^ECSSt	i*r; . '1,1^-iHL^r
xx: .laBaEfltKUJraifra^	t-	____________________..,
<XX™ <XA «XxXXXX =1" .	" ■ ■■ 1/X« ■AAXXAX <X
foxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxBaKSS3axxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx:
XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXaxxXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX
:xxxxxxxxxxxx :xxxxxxxxxxxx
XXXXVXXXXXXX
<x x
I)a rod spozna očete Goji tel je prosvete!
A. Funtek.
a se v Knjigi Slovenski zadela vrzel mej knjigopisjem Čopovim in Costovim,
f '0j) treba bode lotiti se i pisateljev še živočih. Predno pa se teh polotim, poskusim ff naj po skromni svoji vedi zagraditi še vrzel mej knjigo staroslovensko IX. pa ""V novoslovensko XVI. veka in dati tako Knjigi Novoslovenski znanstveno podlago. Storil sem to letos. Nikakor ne mislim, da sem vselej in povsod pravo zadel; vem, da to in ono ni še prav gotovo. Smelo pa rečem, da knjiga pričujoča hrani v sebi več nego povedati more njen razgled. S slovnico in čitanko staroslovensko se po tej moji povestnici dokaj mično razlagovati da Knjiga S ta rosi o venska ter ž njo vred potem Novoslovenska.
Samouk o staroslovenščini sem — poučujoč slovensko mladino — nabiral si o njej znanstvenih podatkov, in kar sem nabral, priobčujem v pričujočem letniku nekaj iz tega vzroka, da nadomestim, kar je bilo tedaj nedostatno, nekaj pa v ta namen, da postrežem slovenskim učiteljem, vzlasti nekdanjim svojim učencem, kterih mnogi že v vseh stanovih delujejo vrlo tudi. na književnem polju na čast in korist narodu, državi in cerkvi. — Cerkev je vzbudila Knjigo Slovensko; cerkvi rabi staroslovenščina, sedaj pač nekoliko različna, ki se torej zove cerkvena slovanščina, in je v čislih posebno bogoslovcem. — Prva početnika sta jej sv. Ciril in Metod, ktera je vnovič poslavil veliki Leon XIII. Njegova sloveča poslanica marsikaj dobro pojasnjuje o slovanskih naših blago-vestnikih. Tako so največ staroslovenskih spomenikov ohranili nam svečeniki in tudi v sedanjem stoletju so vzlasti oni staroslovenske vede marljivi buditelji. Mimo rusovskih (Archiv III.) omenim naj le Dobrovskega, Berčiča, Račkega itd.
Da pa je v slovanskem jezikoslovju na častno mesto povzdignila se i naša novo-slovenščina, hvala zato gre Kopita r j u i Miklošič u. Zdat.no so k temu pripomogle jezika staroslovenskega stolice, ktere so se v Avstriji pričele vprav za vlade Frančiška Jožefa I., da se po njih tolikanj krasno pospešuje Knjiga Slovenska. Ponosen pripoveduje to letošnji Jezičnik na slavo svetemu očetu in svetlemu cesarju o njunem jubileju, da slovenski rod spozna očete — vrle gojitelje duhovne naše prosvete!
V Ljubljani dne 8. decembra 1888.
Josip M aru.
Razgled-
§.	Stran
1.	Jezik narodni, materin, slovenščina .................1
2.	Književnost leposlovna-znanstvena, narodna-umetna............ 1
3.	Književna povestnica, nje delitev in koristi .............. 1
4.	Slovani kolike pomembe, v slovstvu jutro ..............2
5.	Slovani v Evropo odkod, kedaj in kod, dokod .............2
6.	V Evropi prvotno kje, kedaj v sedanje domovje............. 3
7.	Kakih lastnosti v naravnem stanju .................4
8.	V družinskem in narodskem življenju ................4
9.	Po verstvu pogani, kako njih malikoslovje...............5
10.	Prve slovanske države in državice .................6
11.	Razna imena, tuja-domača, občna-posebna...............8
12.	Sloveni-Slovani, sedaj občno ime, odkod ...............9
13.	Slovanskim rodovom lastna ali posebna imena..............11
14.	Slovanom poganom pismo slikovno .................13
15.	Krščanstvo odkod, o sv. Ciriiu i Metodu viri..............14
16.	O slovenskih verovestnikih, poslanica „Grande munus"...........14
17.	Po krščanstvu pravo pismo, Leon XIII., Hraber, Nestor..........15
18.	Ciril i Metod kaj spisala slovenski .................16
19.	Neposrednji učenci, sveta sedmorica, v Panoniji in Moraviji.........17
20.	V Bolgariji, posrednji učenci, zlati vek staroslovenščini..........18
21.	Ciril in Klemen začetnika pisma slovenskega..............20
22.	Razna mnenja o postanku Glagolice i Cirilice..............21
23.	Kedaj to ali ono ime stanovito, alphabetum Hieronymianum.........23
24.	Jezik in jeziki, v treh vrstah, pleme Indoevropsko............24
25.	Primerjajoče jezikoslovje, Indoevropskemu plemenu zadruge.........25
26.	Narod slovanski, brez vzajemnega, šteje več jezikov............26
27.	Kako sta jih razvrstila Dobrovsky, Šafarik...............27
28.	Kako Miklošič po sorodnosti s staroslovenščino.............28
29.	Prvega knjižnega jezika slovanskega pravo imenovanje...........29
30.	Staroslovenščine razmera k sedanjim jezikom slovanskim.....'.....30
31.	Staroslovenščini osoda v Panoniji, mej Čehi in Poljaki...........31
32.	Mej Slovenci, Rumuni, Hrvati, Srbi, Bolgari..............33
33.	Mej Rusi, doba Mongolska, Maksim Grek, Athos.............35
34.	Osoda staroslovenščini v glagolici nasproti latinici............37
35.	Slovstvo glagolsko i cirilsko, delitev spomenikov.............38
36.	Spomeniki ptaroslovenski panonski i nepanonski.............39
37.	Starosl. vede prvi buditelji: Dobrovsky, Kopitar, Vostokov.........41
38.	Ihuga trojica : Šafarik, Miklosich, Sreznevskij..............45
39.	Češki: V. Hanka, Hanuš, Geitler, Hattala...............47
40.	Srbski v Lužicah; Nemški: Schleicher, Bopp; Slovaški; Poljski........50
41.	Ruski: Preiss, Grigorovič, Bodjanskij, Hilferding.............52
42.	Srbski: Vuk, Joannovics, Daničič, Novakovič, Živanovič...........53
43.	Hrvatski: Gaj, Kurelac, Kukuljevič, Brčič, Rački, Ljubic, Črnčič.......54
44.	Vatroslav (Ignatij Vikentijevič) Jagič.................57
45.	Slovenski: Bohorič, Japel, Jarnik, Metelko, Janežič............59
46.	Novoslovenščina ali se je pisala v Glagolici ili Cirilici...........61
47.	Brizinskih ili Karantanskih spomenikov slovstvena zgodovina.........63
48.	Zapopadek, beseda, pisava, doba njihovega spisanja............64
49.	Spomeniki drugi novoslov. pred XVI. vekom, malemu čislu vzroki.......66
50.	Novoslovenščina v slovanskem jezikoslovju, knjige o staroslovenščini......68

Antiquam exquirite matrem.
P. Virgil. Aen. III. 96.
(|J|,ezik ali govor je najlepša, najdraža in najimenitniša dota med vsemi darovi, kar farjih je prejel človek iz stvarnikove roke. Jezik druži človeku človeka, jezik mu glasi njegove misli in čuti, jezik ravna vedi in umetnijam pot po širocem svetu: na jezik se opira vsa človeška omika. Brez jezikove olike ni upati narodove omike: „Jezik očistite peg, opilite gladko mu rujo!"
Jezik, ki ga kak narod govori, zove se njegov narodni ali materin jezik. Narodni jezik ali materinščina je najzvestejše zrcalo narodovega duha in narodove omike. Materinščina naša je slovenščina.
§• 2.
Knjiga, književnost, slovstvo, slovesnost, pismenost, pismenstvo (literatura) je skupina znamenitih duševnih izdelkov v besedi, pismu in tisku. Književnost je sama po sebi ali leposlovna (pesniška), ktera kaže dobro, pravo in lepo v prijetni obliki ter mika in blaži človeku srce, ali znanstvena (učena), ktera bistri in olikuje razum ter so jej predmet razne vede. Po izvoru svojem je slovesnost ali narodna, ktera vzhaja izmed prostega naroda in se sporoča od roda do roda, ali umetna, ktera obsega duševne proizvode vzobraženih pisateljev. Narodna slovesnost, kteri lastno blago so pesni, pravljice, pripovedke, basni, prislovice, zastavice itd., je verno zrcalo narodovega življenja, njegovega dejanja in nehanja.
§• 3.
Književna povestnica ali slovstvena zgodovina je umetno pripovedovanje o knjigi kterega koli naroda. Vravnava se po času ali kraju, po snovi ali črko-pisju, po pisateljih ali tudi po rodovih. Slovstvena zgodovina kaže, kedaj se je slovstvo pričelo, kako je napredovalo, kako dospelo do sedanje svoje vstave in oblike. Zgodovina pojasnuje vsaktero vedo; tako tudi slovstvena zgodovina pojasnuje jezikovno vedo ali jezikoslovje.
Naša slovstvena zgodovina je slovenska. Mnogotere koristi daje nam njeno znanje. Ona kaže p. knjige in spise, zakaj in čemu so nastali in kolike so vrednosti, kaj je knjigo pospeševalo ali opoviralo, ktere državne razmere in cerkvene premembe. Ona našteva možč, kteri so pisali, dostikrat v stiskah, z velikim trudom, ter budi k spoštovanju, k preslavljanju in posnemanju, kar potem množi slovstvo. Tako se je na pr. o Cirilu in Metodu, o Vodniku itd. napisalo vsled tega že več, nego so spisali oni sami. Ona naznanja pravopise, ki so služili slovenski knjigi, njihovo dobo in veljavo; ti so na pr. Glagolica, Cirilica, Bohoričica, Dajnkovica, Metelčica, Gajevica.
Slovstvena zgodovina naša pojasnuje vzajemnost mej slovanskimi rodovi, kedaj in koliko so si zmenjevali pismenstvo, kedaj so se približevali drugi drugemu in kedaj od-mikovali na pr. Čehi Slovencem, Slovenci Hrvatom itd., ter kedaj je prevladoval Nemcev vpliv. Književna povestnica nam razlaga razne oblike, prilike, prislovice, marsiktere izraze, kaj pomenijo, kam merijo; na pr. od kod rusnije ali rusizmi v glagoliških knjigah Jugoslovenov v Dalmaciji; ktere pomembe je Vodnikova »Iliria oživlena", Prešernova »Nova pisarija", kam merijo njegovi „Seršeni", Koseskega izraz: „Na bukve slovenske prisegal Burbon, njegova „Slovenija" itd.
Ona nam odpira književni vrt, slovstveno polje, ter kaže, kje je že obdelano, kje je še prazno, kod so še ledine, kod naj se torej koplje, orje, sadi in seje; uči prav čislati sebe in svoje, varuje pristranosti in prazne domišljavosti, razodeva potrebe domačinov, naj i književnik ne brani drugim prosa, svoje pustivši vrabcem: „Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti". Sploh vnema pametno ljubezen in spoštovanje do narodovega jezika in domačih reči, budi narodni ponos, kliče na delo, da se svetu pokaže lik domače navade in misli, kar vse poživlja in pospešuje slovstveno delovanje, in tako iz malega stvar naraste velika in slavna itd. itd.
§. 4.
Ker je beseda in po njej knjiga zrcalo narodovega življenja, svita se v slovstvu, kako se je godilo narodu, kajti v tesni zvezi s cerkveno in državno zgodovino je književna povestnica njegova. — V sedanjem veku vzbujajo vprav Slovani občno pozornost. Pogled v nekdanjo zgodovino nam spričuje, da narodi vstajajo, cvetejo, odeveto in nekteri celo zginejo. — Za Ebrejci ali onstranskimi, vzhodnimi narodi so sloveli Grki, za Grki Rimljani, za Rimljani Germani (Nemci), in sedaj čuje se glas: Slovan gre na dan!
Živo in veselo gibanje se opazuje na Djihovem književnem polju, ki na-se obrača vže pozornost učenjakov malo da ne iz vseh znanih narodov. Bodisi da se šteje Slovanov na svetu 94 milijonov (Rittich), bodisi 90 (Budilovič), bodisi le 86 (Slovanstvo 1873): istina je, da so z Romani in Germani tretji veliki narod evropski — Slovani. Prebivajo pa od morja do morja — ne le po Evropi, tudi po Aziji in Ameriki
—	tako, da je zopet istina, kar poje českoslovanski pesnik Kollar, da narodu slovanskemu solnce nikdar ne zaide, Kedar zahaja mu v Evropi, vzhaja mu v Ameriki.
Devetnajsto stoletje, pravijo, je slovansko, in res znati je, da nas večni Vladar kliče na svetovno pozorišče. „Pred vsim naj Bogu priporočujeta — ssv. Cirii in Metod
—	oni narod, ki po številu, mogočnosti in bogastvu ima največo veljavo. . . Po Božjem sklepu se kaže, da Slovanski narod je prihranjen za posebne namene" („Eam in pri-mis commendent Deo gentem, quae numero, potentia, opibusque maxime valet. . quando-quidem divino quodam consilio Slavorum genus ad singularia munera expectatum videtur". Leo XIII. 5. jul. 1881). Jutro nam je napočilo v slovstvu, na slovstvenem polju, in — jutranje solnce ne sije celi dan. Rana ura — zlata ura. V tem smislu poie vrli Kollar:
„Rano Slovan, den Nčmci maji', Anglicko poledne, Francouz svačky, večer Vlach už a Hišpani noc!"
§• 5.
Slovani odkod? — Iz lepe Indije, pravijo nekteri. Kakor so Germani iz Perzije, tako so Slovani iz Indije za njimi pomikali se ter priselili v Evropo. Iz srednje Azije, pišejo drugi; iz prednje, velijo tretji, nekako iz Armenije, kar se vjema s sveto povest-
nico, da smo Slovani sploh — Jafetovci, kteri so v last dobili severo - zapadno Azijo pa Evropo.
Da so Slovani iz Azije prišli v Evropo, to je res; ali — kedaj in kod? V predzgodovinski dobi, trdijo zgodovinarji malo da ne vsi, in štejejo jih torej med narode evropske. Kedaj pa so dospčli v sedanje svoje domovje, vtem se ne vjemajo.
Od perviga tukaj
Stanuje moj rod, Če ve kdo za druj'ga, Naj reče, odkod?
Tako menijo eni, da so Slovani prvotni stanovniki ob jugu in na zapadu — v starodavni Iliriji in Germaniji — in da so odtod selili se pozneje na sever in vzhod. Drugi učijo, da so še le v dobah občnega ljudskega preseljevanja prišli v te kraje. Spet drugi kažejo, da so eni došli vževdobi predzgodovinski, eni pa so dospeli o splošnjem preseljevanju narodovskem ter se sklenili tod s prvobitnimi rojaki svojimi in to dokaj verjetno dokazujejo.
Mej prvimi je novejši čas vzlasti A. V. Šembera, kteri v knjigi „Zapadni Slovanč v pravšku" 1. 1868 našteva tudi pisatelje, ki so mnenja njegovega; mej Slovenci sta na pr. Vodnik, J. Zupan itd. Tako je trdil vže A. Bohorič (Arct. Hor. 1584), da so v starodavnih časih Slovani bivali ob Jadri, do Pada, v Helveciji, do Rena, ob virih Drave in Donave, ob Labi, med zalivom Venediškim inVenetskim (inter sinum Venedicum et Venetum), na vzhod do morja Črnega in Egejskega itd. — »Vindisa, Vindona — Slovenski ste ble — Na Nemcih Slovencu — Je Vindec ime (Vodnik)«. — Dotod so pa priselili se iz Azije ne le ob severu, po ravnini med Uralskimi gorami in morjem Hvalinskim, ne le po Kavkaziji, ampak tudi ob jugu, preko Male Azije in po morju, kajti:
Že močen na morju
Ilirjan je bil, K' se ladie tesat Je Rimic vučil.
§• 6.
Ob času občnega preseljevanja narodskega začne se daniti v zgodovini. Bolje vzlasti nemški podkovani učenjaki kažejo, da je prvotna domovina Slovanom v Evropi v V. stoletju pred Kristusom vsaj že bila zemlja med izvirom Dona in Dnjepra, proti zahodu do Baltiškega morja in do srednje Visle, proti jugu le do Pripeta. Odtod so se Slovani razširjali ob severu, na jug in zahod. Tako so se nekoliko vže v II. stoletju po Kristusu selili ob Severnem morju (Pomorjani) nekteri slovanski rodovi in do IV. veka naselili ob Labi proti zapadu na pr. Bodrici, med Odro in Labo Lutiči ali Veleti, v Lužicah po Braniborskem in Saksonskem Sorbi ali Srbi itd.
Živejše preseljevanje se prikazuje po razdejanju Hunskega kraljestva in Rimskega cesarstva. Srbom ob jugu so se naselili Čehi v sedanje dežele mej 1. 454—495, njim na vzhod ob reki Moravi Moravci in pod Tatro na jug do Panonije Slovaki.
Okoli Novgoroda in jezera llmenskega bival je rod z imenom Slo veni, kteri so se vže v III. veku po Kr. jeli umikati iz dotedanje domovine proti jugu, nekaj podložni Gotom, nekaj poznej Hunom; v IV. stoletju so stali poleg Črnega morja in v Podonavju. Koncem V. stoletja so začeli siliti čez Donavo v dežele Grške in Ilirske. V prvi polovici VI. veka so se vseskozi bojevali z Grki tako, da se je tresel pred njimi Carigrad in da so nameravali pridobiti si tedaj mogočni Solun (Tesaloniko). Da so se mnogi po omenjenih krajih stanovitno naselili, pa tudi pozgubili med ondotnimi narodi, spričuje povest-
niča. V drugi polovici VI. stoletja prišli so Slovenci pod jarem silovitih Avarov, kteri so jih hudo stiskali ter pred seboj dalje tirali proti zahodu. Kedar so 1. 568 Langobardi v Italijo odšli iz Panonije, prišli so vanjo ter v Norik in Karnijo Sloveni. Pomikovali so se ob Donavi po sedanjem Hrvaškem, Kranjskem, v Furlanijo in daleko na Benečansko, celo do reke Nadiže, pa po zapadnem Ogerskem, sedanjem Avstrijskem, Štajerskem, Koroškem, nekoliko na Švicarsko, Tirolsko in Solnograško. Z Bavarci imeli so prvi boj 1. 595. Po Istriji so z Avari in Langobardi vred razsajali 1. 598 itd. Osvobodivši se Avarov vdarili so jo nekteri v Dalmacijo in zapadno Ilirijo. Po tem takem so vsaj konec VI. veka v svoji sedanji domačiji gotovo vže bili — Slovenci.
V prvi polovici VIL stoletja so iz pokrajin zatatranskih — iz Bele Hrvatije — priselili se na jug Hrvatje ter razširili po južni Panoniji, po Dalmaciji in Iliriji, in za njimi — iz Bele Srbije — prišli Srbi ob desnem bregu dolenje Donave po sosednih deželah 1. 620—640, kterim na vzhodu in jugu so se 1. 678 vstanovili Bolgari. Dežele za Karpati ob Odri in Visli posedli so slovanski rodovi, ki so zvali se Lehi in poslej Poljaki, in za Djimi proti severu in jutru rodovi, ki so klicali se naposled Rusi.
Proti koncu VII. stoletja so ustavile se selitve Slovanov proti zapadu in jugu, in v VIII. in IX. veku prikazujejo se njih posebni rodovi po neizmernih prostorih skoro zdržema od morja Jadranskega in Baltiškega do Črnega in Egejskega v svojih gotovih stanovih.
§• 7-
Slovani so po svoji naravi bili kakih lastnosti? — Bili so po spričevanju prijateljskih in neprijateljskih pisateljev verni in pobožni, pridni in delavni, mirni in pohlevni, pošteni in gostoljubni. Vendar se nekterim rodovom oponaša, da so bili lokavi, prekanjeni, duha tlačanskega, malo snažni; sicer miroljubni, po zmagi pa divji in neusmiljeni, gojili so vzajemno osveto ali krvavo maščevanje. Sploh se jim očita grda nesloga in slepo posnemanje tujstva, preveliko čislanje tuje besede in navade.
Nekteri opisujejo Slovane tako, da jim je vse zlato, a nekterim je vse blato! Pravo ima pač Jungmann, kteri piše: »Davni Slovani so bili narod močen, pogumen, in so imeli vsakoršne čednosti in napake mladih narodov; ljubezen do prostosti, pohotnost in krutost na vojni, dobrotljivost in gostoljubnost doma. Od najdavnejših časov so se ba-vili z živinorejo, poljedelstvom, trgovino in rokodelstvi. Ljubili so godbo, in skladali sebi pesmi narodne in bojne, znali so računstvo in brez dvoma tudi pismo". Tako primeroma jih opisuje tudi Herder (Ideen z. Phil. d. Gesch.).
Kar so tu in tam hudega učinili divji Huni in Obri (Avari), podtika se morda časih nepravedno Slovenom. Sicer pa: „Slavus sum, nil Slavici a me alienum puto (Kollar)".
§• 8.
Slovani v družinskem in narodskem življenju — kaki? — Od nekdaj so živeli Slovanje v rodovinah ali zadrugah. Zadruga je imela vse premoženje skupaj; eden je delal za vse, vsi za enega. Da je šlo v tem gospodarstvu vse po redu in pravici, za to je skrbel starešina ali gospodar. Zadružniki so po prvem starešini dajali si skupno ime, ktero je prehajalo tudi na njihovo stanovanje ali selo. — Iz zadrug in iz-selbin okoli nastale so župe ali župan i je. V zadrugi je sam starešina oskrboval skupne reči; kedar so pa te zadevale vso županijo, posvetovali so se o njih vsi zbrani starešine in njim na čelu je stal župan, t. j. starešina cele župe, celega roda. Župan je imel za ves rod vse tiste dolžnosti, ktere je imel gospodar do zadruge. Vzlasti je bil svečenik, sodnik iu vodnik v boju. Za župana je mogel biti voljen samo kak ud posebne družine,
iz kterih družin je nastalo plemstvo slovansko. Županija je imela svoj grad, kjer so hranili dragocenosti in da so ob vojnih časih starci, žene in otroci v njem imeli zavetje.
Ker so rodovi naravno naraščali, druge županije in posamezne družine dobrovoljne ali primorane k drugim pristopale, osnovalo se je iz rodov celo ljudstvo, narod. Tako ljudstvo je imelo svoj višegrad. Tam so se hranile svetinje vsega naroda, tam je stanoval knez in je bilo zbirališče narodne skupščine. Vse ljudstvo je bilo pokorno vladarju, ki se je samo iz ene družine volil. Izvoljenec se je usedel na knežev stol in dopolnil razne obrede, ki so bili s tem sklenjeni. Knezi so potem stali ljudstvu nasproti ravno tako, kakor starešine v zadrugi.
Slovanje po svoji naravi niso bili bojaželjno ljudstvo. Poglavna skrb jim je bila ohraniti in obraniti, kar so imeli, pri kmetijstvu, obrtniji in raznih rokodelstvih. Da bi bili v sosedne dežele z orožjem v desnici po plen hodili, tega stari Sloveni niso poznali. Le malo rodov je, o kterih se to ne more reči. Tuje dežele so posedli še le potem, ko so je poprejšnji prebivavci popustili prazne.
Slovanski knezi so bili iz prva samo vrhovni svečeniki in sodniki narodovi in ob vojnem času njegovi vojvodje. Deželne ali splošnje reči so obravnavali v očitnih zborih, kterih so se vdeleževali starešine večih rodovin, ali kedar se je kaj posebnega ukrepalo, tudi gospodarji plemenitih in svobodnih družin. Določevalo in razsojevalo se je po večini glasov. — Slovani so imeli vsi enako pravico. Ženske so bile samostojne in spoštovane, in mogoče jim je bilo za starešine, županje ali kneginje izvoljenim biti. Suž-njih in siromakov niso imeli med seboj. Rob jim je bil le, kogar so v vojski vjeli, ali kdor se je tako pregrešil, da so ga obsodili ali prodali v sužnost. Zakon (postava) jim je bil kakor starodavna sveta zapuščina in v varstvo izročena bogovom. Živeli so sploh po očakovsko (patrijarhalno).
Družinsko in državopravno življenje nekdanjih Slovanov slikata najbolje H. Jireček pa Bogišič; ta bolj z ozirom na južne, oni pa na severne rodove, kakor se meni dozdeva. Sicer glej: Glasnik Janežičev 1. 1866 str. 85—104.
§• 9-
Po verstvu svojem bili so Slovani malikovalci, ajdje ali pogani. Obožavali so naravo ali prirodo ter v njej ločili dvojne sile, viša bitja, dobra in zla. Kar veleva človeku že prosti um, mislili so si tudi Slovani, da vsem vlada le eden, najviši bog (svetli, blagodarnik). Imenuje se S v a r o g , bog vse oblasti na nebu in na zemlji. Sinova sta mu bila Solnce (Daždbog) in Ogenj, zvana po njem Svarožiča.
V veliki moči in časti je bil nekterim rodovom bog s pridevkom Svetovit (Svetovid, Sventovit, Svgtovet, Svatovid, Zvantevit itd.), bog svetlobe, obilnosti, vojske, svetle zmage; Perun (Perkun, Parom pri Slovacih, — „Jovis, supercilio omnia moventis". Hor.), bog groma in treska; Radegost (Radogast, Radgost, — Mercurius), malik zemeljske rodovitnosti, gostoljubnosti, varuh tujim in potujočim; Veles, bog letne paše, domačih živali; Kurent vina in pirovanja (Bacchus); Stribog viharja (Aeolus); Davor vojskovanja (Mars, davorija bojna pesem, davoriti); Plevnik, Pilvit (Pluto) zemskih zakladov; Gruden (Sa-turnus) časa, Trjas (Pallor) strahu itd.
Boginje bile so jim na pr. Baba porodništva, časih dobra časih huda, torej Zlata — in Ježi — ali Pehtra — Baba; Živa, kakor Vesna, Deva, boginja pomladi, veselja, zdravja in življenja, Mora ali Morana, Morena, Morjana, zime in smrti; Lada ljubezni, lepote in zakona, sinka Lel in Polel (Castor et Pollux), Lel ali Ljel (Eros, Cupido, Amor) bog ljubkovanja; Maja žitnega polja, Pogoda lepega, Negoda grdega vremena itd.
Nekoliko nižja bitja božja bile so jim Vile (Nymphae, Musae), ki so bivale po gorah, vodah, v oblakih, in se zvale Vile pogorkinje, povodkinje, oblakinje. Nekterim bile so to Rusalke, Morske deklice (Najades, Sirenes), posebej Bele žene, Sibile — prerokile. Rojenice ali Sojenice (Moirai, Parcae) določevale so novorojenemu detetu prihodnjo osodo. Slepe osode (rok, fatum) vendar niso trdili, kajti pripisovali so srečo, zdravje, blagostanje, zmago sploh dobrim bogovom, nesrečo, bolezen, siromaštvo, razpore in pobitja pa zlim ali besom. Dobre bogove imenovali so bele (Belibog, Belin), hude pa črne (Črnibog, Črt). Kakor so v posamnih rodbinah čestili svoje dede za hišne bogove (Penates, Lares), tako so v župah in rodovih svoje skupne malike.
Maliki so bili navadno velikanske postave ter so imeli po več glav in drugih členov, ki so izrazovali njihove telesne in duševne moči. Tako so na pr. Triglava delali s tremi glavami kot gospodarja treh kraljestev, zemlje, morja in zraka. Svetovit je imel glavo s štirimi obrazi, na vse štiri strani sveta, ki je vladal vse čase solnčnega leta ter pregledoval stvarjenje, vse dejanje in nehanje človeškega rodu.
Stari Slovani s prva niso imeli posebnega duhovništva. Starašine, župani, knezi bili so tudi svečeniki. Tudi niso imeli posebnih svetišč ali hramov; kar pod milim nebom, na holmcih in v logih so jim darovali zemeljskih pridelkov, domačih živali, sežigali na grmadah, med raznim petjem, pred njih podobami ali znamenji, velikrat pod lipo; lipa je torej Slovanu nekako sveto drevo, kakor hrast Nemcu, maslica ali oljka Grku, palma Arapinu, smokva Indijancu. Prazniki so se sploh vjemali s premembami v naravi o raznih letnih časih, o zimskem in poletnem kresu itd. Pozneje dobili so lastne svečenike, da so opravljali službo božjo, žrtve in obete, in malikom so stavili hrame, kterih nekteri slovijo na pr. hram, ki ga je imel Triglav v Štetinu, Perun v Kijevu, Svantovit v Arkoni itd.
O duši človekovi so verovali, da ne umre, da je nesmrtna. Telo zapustivši lčta po drevju, dokler se truplo ne sežge ali pokoplje in dostojne molitve ne opravijo. Na-rejali so umrlim grobe, lastne mogile ali gomile, ter na njih v raznih igrah obhajali spomin svojih rajnih. Na unem svetu so dobrim odločevali prijazno mesto, nav ali raj, kjer se radujejo z bogovi, hudobnim pa kraj teman, kjer morajo bivati z besi v goreči megli ali v črni noči.
Priprosto in naravno je bilo naših prednikov poganstvo. Zato pravi Helmold, da ima njih malikovanje nekaj krščanskega v sebi, in Focij, da ruski Sloveui so malikovalci, ki nimajo grškega krščanstva, pa tudi ne brezbožnega poganstva. Sicer pa vzajemno slovansko malikoslovje (mythologia) še tudi ni gotovo. Vsak rod je imel kaj svojega. Da je v sedanje sestave vplivalo kolikor toliko krščanstvo, to se zna. Izrazi grški in latinski so v pričujoči pridejani v pojasnilo le primeroma. Mnogo spominkov iz nekdanjega bajeslovja se je ohranilo še tu in tam po Slovenskem na pr. v pravljicah in pripovedkah o čarovnikih (copernikih in copernicah), škrateljnih, o mori, neteku, povodnem možu, o vedomcih itd., v narodnih pesmih, v starih običajih p. o božiču, o novem letu (koledniki), o pustu, sredi posta (babo žagati), o kresu, o svatovščinah in pogrebščinah (strava, sedmina), o mnogih lastnih imenih in priimkih, in znamenita je taka veda v slovstvu, ker se na-njo pogostoma ozirajo naši pisatelji, vzlasti pesniki, govorniki in sploh umetniki.
§. 10.
Slovani se v zgodovini prikazujejo v brezbrojnih rodovih, kteri so le polagoma osnovali si lastne države. Kolikor žup, toliko je bilo županov; v miru bili so vsak za-se,
v nevarnosti o vojski zbirali so si velikega župana ali kneza voditelja. Ta nesloga bila je Slovanom vzrok premnogih velikih nesreč.
Prva slovanska država, ktere spominja povestnica, bila je na avstrijsko-ogerski zemlji česko-slovenska. Vstanovil jo je Samo, po nekterih izmed Frankov, po drugih Slovan izmed Veletov, kteri je; prej trgovec, zbirati jel slovanske rodove na zapadu, potem udari 1. 623 z veliko vojno nad Avare, jih premaga ter prisili, da zapustijo češko in Moravsko in ubežijo na Ogersko. Hvaležno ljudstvo si ga izvoli 1. 627 za kralja. Ker so slovanski rodovi takrat ob Donavi bivali še bolj skupaj, zedinvali so se v njegovi državi tudi karantanski Slovenci, in Samo je rešil jih iz oblasti Frankov, premagavši njih kralja Dagoberta pri Vogastisburgu (morebiti sedanjem Voitsbergu), ter vladal 35 let. S smrtjo njegovo razpade tudi država. Sicer je malo jasna njegova zgodovina. Nekteri povčstničarji štejejo dva vladarja tega imena, nekteri celo tri, in tu pišejo od 1. 623 do 658, tam od 1. 627 do 662, in ni ga spomina o njem niti v narodnih pripovedkah.
Morebiti najbolj razkosani so životarili tedaj Slovenci v stari Karniji in Karau-taniji, dokler posije nekoliko svetlobe v njih zgodovini po knezu Borutu (f 750) in po krščanstvu.
Državno bolje zedinjeni so bili Hrvatje koj s početka 1. 634. Panonskim Hrvatom je vladal knez v Sisku, Dalmatinskim v Bihaču. Pri teh se imenuje bolj določno knez Borna, pri unih zaslovi Ljudevit. Oprostili so se Frankov 1. 838, Trpimir združi obe Hrvaški v državo in Tomislav (914—940) imenuje se prvi — kralj.
Bolj razdeljeni so živeli Srbi v malih državicah; 1. 836—843 jih nekoliko vzdiguje veliki župan Vlastimir, še znatnejše knez Mutimir (f 890) vže kristijan, dokler so v 12. stoletju utrdili si državo srbsko Nemanjiči.
Tako so vselili se v Mezijo t. j. med Donavo in Balkanom uralsko-čudski Bolgari, podvrgli si ondotne rodove slovanske, rešili jih Bizančanov, ter se ž njimi popolnoma združili. Knez Krum (806) pomogel jim je do nekake slave; knez Boris (852 — 888) postal je z narodom vred kristijan; mogočno vladal jih je car Simeon (893—927).
Na sedanjem Ruskem je živelo dokaj raznih slovanskih in neslovanskih plemen, velikrat v hudih razporih, dokler Rurik po smrti svojih dveh bratov sklene vse tri dežele in vstanovi državo rusko (1. 862—879), ktero so mlajši njegovi marljivo razširjevali ter vladali do 1. 1598.
Poljsko državo je po Lehu osnoval 1. 860 baje Zemovit, sin Piastov; Mečislav zaslovi v zgodovini (962—992) že kristijan, in vzlasti hrabri Boleslav I (992—1025).
Pred njo se slavno imenuje knez Mojmir, kteri je postavil slovansko državo Mo-ravcem 1. 846, ktero je dokaj utrdil Rastislav, povzdignil in povekšal Svatopluk.
Čehom, kteri so bili mej mnogimi plemeni najslavnejši v okolici sedanje Prage, so po Samotu, Kroku . . državo vstanovili Pfemislovci, in 1. 871 se v zgodovini prikaže njihov knez Bofivoj z Ljudmilo, potem Vaclav (928—936) itd.
Tudi Slovaci so imeli tedaj svojega kneza, kteri — Privina (Pribina) po imenu — je stoloval v Nitri; pregnan je dobil potem deželo svojo ob Blatnem jezeru, kjer je vladal do 860, in mu je nasledoval knez Kocelj (Hezilo).
Osodo, ktero so imeli v državnem oziru Slovenci ob jugu, in to še bolj otožno so skušali slovanski rodovi ob severu, Polabci ali Polabljani, kterim se v 7. 8. in 9. veku sicer imenujejo posamni knezi (Dragovit, Tugoraer), kterih zgodovina se pa pojas-nuje še le po Karlu Velikem in njegovih naslednikih ter po krščanstvu.
Kakor je Nemcem Ludovik (1. 843 — 876) osnoval samostojno državo in se vprav zato kliče Nemški: tako so nekaj v VII., največ pa v IX. stoletju spočele se prve slovanske države in državice.
§• H-
Kar nam zgodovino starih Slovanov najbolj temni, je to, da so se koj v začetku na svetovno pozorišče prikazali v toliko rodovih in s tako različnimi imeni, da človek naposled ne ve, kteremu narodu se imajo prištevati razni rodovi. Mnogim starim pisateljem so na pr. Suevi, Skiti, Sarmati, Tračani, Iliri kar naravnost Slovani, nekterim celo Huni in Avari!
Ločiti so najprej imena domača, ktera so imeli naši predniki sami med seboj, in tuja, ktera so jim dajali bližnji sosedje pa vnanji narodi; potlej imena občna, kterih se je poprijemal ves narod, in posebna, s kterimi so se klicali le posamni rodovi. Ker se pa Slovani nikdar niso prikazali kot edin narod, torej se o njihovem občnem naslovu v ožjem smislu ne more govoriti. V širjem pomenu so vendar nektera imena, ki jih sploh prilastujejo slovanskim rodovom in so torej nekako občna.
Anten je prvo tako ime, ki se je dajalo slovčnskim plemenom na vzhodu, v južni Rusiji, krog Ornega morja, nekaj v Daciji in Meziji (1. 550 — 630), ktero pa občno ni postalo, kajti v VII. stoletju izgine iz zgodovine. — Ime to je tuje, navadno vzlasti grškim pisateljem. Eni mislijo, da Antes je iz gr. clivog, divtrol t. j. cvetoči, sloveči, slavni; drugi menijo, da je iz slov. ^tinii (mas, vir, gigas), češ: „ Antes, qui sunt eorum (Vinidarum) fortissimi" (Jornandes). Spet drugi trdijo, naj se razlaguje iz vinda-venda (unda, voda) ter primerjajo Ante pa Vende, eni celo Benečane in Lužičane itd.
Venden — Vindenje drugo ime, ktero so našim prednikom med Jadro in Bal-tom do Črnega morja dajali tujci v raznih oblikah p. Venedi, Veneti, "VVinidae, Venethi-thae, Wenden, Winden itd., ktero je bilo skorej občno, a se je poznej prijelo posamnih slovčnskili rodov tako, da le Nemci Srbom Lužičanom pa nam Slovencem še pravijo Wendeu — Winden. — Kako naj se pojasnuje? Eni pravijo, da Heneti, Eneti, Veneti, Venedi, Venden, Vinden je isto ime. „Kar jih je dozdaj spisovalo zgodovino ter v njej preiskovalo ljudstev izvirek in njih nrave, vsi se vjemajo v tem, da Heneti, Veneti ali Venedi, Vindi, Vandali in Slaveni so isti narod ter enega in taistega izvirka (A. Bohorič v. Arct. Hor. 1584)". Drugi ugibajo, da vinat je kelt. bel, svetel, in da se Sloveni tako imenujejo po beli barvi bodisi telesni, bodisi po nekdanji beli nošnji, ali po belih hramih in gradovih. Tretji kažejo, da so bili pastirji, pasoči po rodovitnih poljanah vzhodne Evrope (R. Rossler), ali da so Winid — Wined mej seboj poprijaznjeni, nekaki pobra-timi (Zeuss). Spet drugi hočejo, da Venti je ind. vanitas, vantas to kar arjas laudabiles (Hilferding); ali da je Vent v§t magnus, comp. v§tši (venči — vinči), toraj Venti ali Antes fortissimi; cf. Veleti iz velij magnus, rus. velet gigas; Wilzi sive Lutici a forti-tudine (J. Perwolf); rus. Vjati, Vjatiči itd. In še drugi, da je skr. vand laudare z nos-nikom : Vand, Vend, Vind najprej to, kar šumeti, potem govoriti, hvaliti (Arja), ter primerjajo slov. vaditi, ovaditi koga, svaditi se itd. — Tako se razlaguje tudi ime Germani iz kelt. clamor, strepitus, in Deutsche ne od Teuta ali Tuiska, ampak iz got. thiuda polk, ljud, ljudstvo, narod, in thiudisks, diutisks, deutsch t. j. ljudsko, narodsko (Griinm). — Venetke ali Benetke lat. Venetiae t. j. naselbina na vlažnem produ, v mel-činah ali lagunah (Šembera; cf. iz kor. ben Miki. Fremdw. S. 6).
Srbi ali Ser bi bilo je ime domače, pravi Šafafik, po kterem so klicali se predniki naši sami; ali tudi to je prijelo se poslej le posamnih rodov, na severu Sorbov ali Srbov v Lužicah, in na jugu Srbov ob Donavi do Balkana in do Jadre. — Jako različno se je pisalo nekdaj to ime in tako tudi tolmačilo na pr. Serbin t. j. Vend, voda — unda; Sirbi a serendo, Sporoi a onogatiriv (cf. Suevi non sunt nati, sed seminati); Servi, Seruiani t. j. Sclavi, servi, sužnji itd. Šafafik lika ime iz srb ind. geus, natio, in Srbi so mu ljudje istega naroda, svojaki ali rojaki (cf. thiuda).
Iliri ali Ilirjani je tudi naslov, ki se je zlasti v mnogih latinskih in cerkvenih knjigah dajal našim prednikom (Eos sc. Cyrillum et Methodium tamquam Apostolos et Patronos Illyrica gens longe lateque ad extremos borealis orbis fines propagata agnoscit et veneratur cf. Vit. Sanct. Prop.). — Obračali so besedi pomen nekaj v lastnem smislu, nekaj v občnem po zemlji ilovnati. Nahaja se pa ime to pri pisateljih sedaj v veroza-konskem oziru t. j. Vlasi, po zakonu vere pravoslavne; sedaj v narodoslovnem, sedaj v zemljepisnem na pr. po Napoleonu itd. V narodoslovnem služi nekterim v smislu naj-širjem p. Slavus, slavicus sive illyricus; drugim v širjem na pr. Jugoslovani (Bolgari, Srbi, Hrvatje i Slovenci); spet drugim v ožjem p. Hrvati i Slovenci, in — pravim jezikoslovcem sedaj v najožjem, češ, nekdanjim Ilirom istiniti rodovinci so Albanci, Ar-navti ali Škipetari, navzlic prvemu našemu pesniku, kteri poje:
Sloveni — Slovani je sedaj občno ali splošnje imenovanje našega naroda. Bilo je to ime posebnega plemena ali rodu, ki se je nahajal ob Ilmenskem jezeru na Ruskem. Sloveni so bili jako množili nekdaj ob Donavi, kteri so mnogo opraviti imeli z omikanimi Grki, Rimljani in drugimi zahodnjimi narodi. K njim sta prišla Ciril in Metod, njihov jezik se je prvi pisal, postal je književni in to je staroslovenski jezik. Tedaj so Sloveni (Slovenci) najpred zasloveli, in tako je njihovo ime prešlo na ves narod le z nekterimi premembami. V knjigah iz raznih časov ima se tudi razno tolmačiti, sedaj v lastnem ali posebnem, sedaj v občnem pomenu.
Slovenje ali Slovani v obče smo sedaj Slovenci in Slovaki, Hrvatje in Srbi, Bolgari, Rusi, Poljaci, Cehi pa Srbi Lužičani.
Stara domača oblika temu imenu je Sloveninii, Sloven, prid. slovenski. Po tujih, grško, latinsko in nemško vzobraženih pisateljih so razširjale se oblike Slavjanin, Slavjan, Slaven, prid. slavjanski, slavenski. V rusovske knjige so prišle po sv. pismu in po cerkvenih obrednih bukvah, ktere so sredi XVII. stoletja popravljali grško - slavenski knjiž-niki. Poprijeli so se teh oblik Rusje, Poljci, Srbi in deloma Hrvatje; Cehi dosledno pišejo Slovani, slovanski. Ker se v najstarejših domačih virnikih redoma nahaja v deblu o, vjemamo se zdaj skoro sploh, da pišemo Sloven, Slovjen, Slovjan, ne pa Slavjan, Slaven; v končnicah se pa še jako razlikujemo.
Da se ločimo v končnicah, izvira morebiti odtod, ker se staroslovensko pisme jat in ja pogostoma zamenjuje celo v Glagolici in Cirilici, ter se v novejši latinski abecedi mnogotero nadomestuje, vzlasti v živih narečjih slovanskih. Izgovarjalo se je baje vže nekdaj bolj po vzhodu ja (bolg. ea, ia), po zahodu e (franc. ete). Na primer bodi prejšnje hrvaško pisme č: Sloven-in-ien-jen-jan, Slaven-in-jan, slovinsko, sloviensko, slov-jensko itd. Kako pa se razlaguje naše občno ime? Dokaj različno, da človek naposled ne ve, komu bi verjel!
Razlagovali so si je nekteri v lastnem pomenu, češ, Slavus — Slav bil je slavni voditelj našim pradedom; po staroindiški boginji Svaha, Svava, Slava (Kollar), v čegar smislu poje Prešern: „Nar več sveta otrokam sliši Slave". — Nekteri v občnem pomenu češ, iz slava gloria so Slaveni — Slavjani gloriosi, a rebus praeclare gestis (Bohorič); drugi iz selo, seliti se, torej Seloveni, Selovani, Selovenci, in potem Sloveni, Slovenci (Linhart) itd. — Opet drugi iz sclavus, servus, suženj, saj se grški in latinski pisari:
Slovensko me pravio Domači vsi prek.
Ilirsko me kliče Latinic in Grek,
Dobrovčan, Kotoran Primoric, Gordnc, Pokopjan po starim
Se zove S1 o v e n c.
§• 12.
(nl&fioš, <jft).dpoi, axht(iip'6?, sclavus, sclavenus, sclaviniscus, sclavani, laški: schiavo, schi-avone, francoski: esclave, esclavon, turšk: isklavun itd. Da se je to ime z zmerjanjem (Sklave iz Slave) spočelo med Nemci, to nekateri trdijo, kajti v 9. in 10. veku so Nemci tirali in prodali Slovence za težake celo v jutrove kraje. Preučeni med njimi se ponašajo s tem, da je ime naše iz gotovskega slavan t. j. molčati, vzlasti taki, kterim naša izpeljava besede Nemec iz nem mutus ni všečna (cf. ne-ni-jeti) Taki velijo, da je Nemec iz sanskrta in to iz besede namata lord, a master! Primeri Hungarorum Nemet, Ne-inetes, populus germanicus (Kopitar. Glag. Cloz. 77) — Nasprot psovki »Sclavus" naj se pomni: Grkom in Rimljanom Sloveni niso bili sužnji; Gerk sužnja ne imenuje trx}.(if}og ampak SMog, Latin ne sclavus ampak servus; da nima ne ta ne un besedi s čistim si v začetku, malokdaj v sredi, kaže jezik sani; torej sta si ga strojila s k ali th (#) vmes ter pisala: Sclavi-ini-eni-ani-inisci in Sthloveni-avi-avani, in odtod tudi laški: schiavo, franc. esclave.
Sedaj ste, kolikor se mi zdi, le še dve izpeljavi našega občnega imena v navadi. Prva kaže, da je S1 o v e u — Slovenec iz slovo verbum t. j. beseda, govor, po kterem so se mej seboj umeli; nasprot Germanom, kteri so jim bili neumevni, kakor mutasti ali nemi (Vodnik). To izpeljavo sta čislala tudi Dobrovski in Kopitar, in posebno podprl jo je Miklošič, kteri v »Radices linguae slovenicae veteris dialeeti" 1. 1845 str. 10 k besedam vluhvu magus, vluhvovati artes magicas exercere, vlusn%ti balbutire piše kratko pa krepko: „Huc refer vlahu, slavi enim homines latine loquentes vlahy (balbos), germanos plane nemicg (mutos), se ipsos slovenlcg (loytovg, distineta loquela praeditos) appellabant". Nato je Metelko na pr. mirno dokazoval, da po zgodovini že je našim prednikom veliko bolj mar bilo za mir kot za slavo, da po jeziku jim vojska pomeni exercitus krdelo vojščakov, bellum pa bran, kar spričuje, da so se le branili, in da se niso vojskovali za slavo. Lahko si je pa misliti, da so le po besedi kakor druge tudi svoj narod imenovali: Latince so imenovali Vlahe, to pomeni pri njih, kar pri nas blebetavce, vlahvovati je pri njih blebetati, — Tevtone pa Nemce, to je mutce, nem pomeni muta-stega; kdor pa je njih jezik govoril, jim je bil Sloven ali Slovan, to je z besedo, njim znano, obdarovan; slovo pomeni besedo, govor itd.
Druga izpeljava pa je krajevna. — „Cf. tamen Šaff. Starož. 6. 10 et 14.8." — pristavlja Miklošič v „Radices" 1. 1845. — Bivali so Sloveni nekdaj na Rusovskem, kjer je še sedaj Slovvenskč jezero, Slovečna (potok), Slovjensk, Slovinsk (mesto), Slovjani, Sluvon (vasi). Dežele, kjer je vladal nekdaj jezik slovenski, se zovejo Slowy, in po njih se glasi ime Slovanin, Slovenin, ktero je tedaj krajno. Tako nekako pravi Šafafik v Starožitnostih, in je v neki dobi mislil i Dobrovski (Poljan po polju, Moravan po Moravi itd. in litv. sallawa ostrov, Šalawy staropruska krajina, vid. Jungmann). Sloveči J. Per-wolf piše (Archiv VIII. 1884), da Sloveni — Slovenci imamo svoje ime od gradu ali mesta Slovno, češ, v baltijski Slaviji (Wendland, Vindland) je urbs et terra Slauna, Zlauene, Slawene, de Slavo, Slauensis, Zlawe, Zlowe; v vztočnem Pomorju grad Schlawe, kteremu bližnji Kašubi ali Slovinci pravijo Slovno. V tej stari Kašubiji se imenuje villa Slouin, stagnum Slouuino, villa Zlouenkovv. — V starem Novgorodu se mestu neki konec zove Slavno, Slavenskij konec, grajani se kličejo Slavljane. Prim. litv. salava brdo, ostrov, staroprus. pokrajino Šalavy — Schalauen. — Narodu prvotna oblika je Slovy, odtod Slovjane, Slove-ie, Slovenci, Slovinci, adj. slovenski, slovinski; Slovino, Slovinja, Slovenje. — Pomen slovanske besede »slov" ni znan; prim. srb. Slovac gora^in grad itd. —
Kar je Miklošič v „Radices linguae slovenicae veteris dialeeti" 1. 1845 tako krepko podprl, to je pa v „Etymologisches Worterbuch der slavisehen sprachen" L 1886 str. 308 kratko podrl rekši: „Die bildung des wortes slovšninti, sloven durch das suffixeuu

deutet auf ein ON. (ortsnamen) als thema: die ableitung von slovo ist abzuweisen". In to stori Miklošič v dobi, kedar sem jaz, vesel lepe izpeljave iz slovo (beseda, govor), učd in v tolažbo pisal vsem, kterim se milo dela po razlagi iz slava gloria, Slavjani — Slaveni gloriosi, inclyti, da je na zadnje vse eno, ker sloveti — sloviti in slaviti so iz korenike slu v glagolu sluti (nominari, clarum — inclytum esse), slujem — slovem, ki se vjema z gršk. in lat. cluo cliens — cluens, inclutus. In če se tudi sklepamo v pravi in prvotni pisavi: Sloven — Slovan, Slovenec, slovenski, vender peti smemo, svčsti si boljše prihodnosti, s pesnikom (Jarnikom):
„Slava bode spet slovela, Ki Slovencam da ime".
V tem smislu je vže 1. 1885 v „Danicza Horv. Slavon. i Dalm. I. 17." pisal Ivan Mažuranič:
Odkuda ime Slavjan?
Slava li? il' mudro nareknuše nčkada slovo Slavjana? pod sudcem još sada pravda stoji.
Slaven, ak' dična nadenuše slava pridavak, Biti če; a Slovan, ako ga slovo zove.
Dajte z obiuh ovaj izvadite, Slavjani, značaj: Historici z slave, z mudroga slova drugi!
§• 13.
Z lastnimi ali posebnimi imeni so slovanski rodovi sedaj na pr.:
Slovenci t. j. Slovani po Kranjskem, južnem Koroškem in Štajarskem, zapadnem Ogerskem in Hrvaškem, po Istri, Goriškem in deloma po Beneškem. Ker se je to naše ime povzdignilo v občno, ima se v knjigah iz raznih časov tudi razno čitati, sedaj v posebnem sedaj v splošnjem pomenu. Prav všeč mi je še zdaj v obliki Sloven - Sloveni, in ker smo za posebni rod poprijeli se imena Slovenec • Slovenci, je razloček gotov, in pisava Sloven-Sloveni, kakor Slovan-Slovani, v občnem smislu „Slave - Slaven" nedvomna. Drugače je zastran pridevuika slovenski, kteri utegne biti dvomljiv; da se temu ognemo, pišimo slovenski le v posebnem pomenu „slovenicus, slovenisch", slovanski pa v splošnjem t. j. „slavicus, slavisch". Tudi sosedje Nemci nam sedaj že skorej sploh pravijo „die Slovenen, das Slovenische", ne pa „die Winden, die windische Sprache"; le v kaki nemškutarski srditosti zareži še kdo: „Was vvollen diese Windischen, i koa nix bindisch!"
Slovaki po Ogerskem imenujejo sami sebe Slovence, besedo in deželo svojo slovensko ali Slovenčino. Tako jim pravijo še vedno tudi Cehi, kteri nas ziihodnje Slovence imenujejo Slovince in jezik naš slovinski, vzhodnjim ali Slovakom pa velijo Slovenci in njih narečje zovejo slovensko. Sicer se nekteri severni Slovani ob Labi po starih knjigah tudi pišejo Slovinci in njih govor se zove slovinski (wendisch, slavisch, vensky), in v jugoslovanskih knjigah po Dalmaciji se oblika »slovinski, Slovinci" dostikrat nahaja v tistem smislu, v kterem nam rabi Sloven-slovenski (slovjenski, lingua sla-vica). Slovencem po Ogerskem pravimo sedaj vže pogostoma Slovaki-Slovaci, in jezik njihov je slovaški, v obliki dokaj razločni. V srednjem kotu med nami so Sla-vonci, in Slavonec je še le prav posebno imenovanje po deželi v kraju med Dravo in Savo, vendar se lahko loči od oblik Slovenec-Slovak, slavonski od slovenski - slovaški. Kurelac piše o tem naslovu, da je „Slavonac le izvrnuto ime SI o v en a c", da so Slavonci nekdaj bili pravi Slovenci ter govorili slovenski, in da je sedanji oblika le po-
paČena po tujih latinsko - madjarskih vzgledih (cf. Slavonia, Slavoniae populi s. gentes, sermo Slavoaicus . . . Grande munus. Leo XIII).
Slovencem ob jugu sosedje so Hrvatje. Stslov. Hruvatinu, lat. Croata, madj. Horvat (barat n. brat), česk. Charvat, slov. Hrovat, brovaški, sedaj obično po narodni obliki Hrvat, hrvatski ali hrvaški. Kakor se različno piše, tako različno se tudi razlaga n. pr.: v lastnem pomenu iz Hrovat ali Horvat, po Karpatih (Chrby, Krapen), ali v občnem od chibet, hora ali gora, horvat Waldland; chrw truncus, gladius (cf. Cherusker v. herw); hrvati pugnare, certare, hrvanja lucta, stsl. ruvati s§ dimicare, nsl. rvati se rixari; iz kor. charv (Daničič, dr. Geitler), charviti braniti se, hrvat branac, branilac, oružanik itd.
Hrvatom sosedje so Srbi. Stslov. Srubinu, sedaj Srb, Srbin, Srbalj, Srbljin, srbski ili srpski. Zovejo se tako sedaj Slovani ob Donavi na jugu in ob Labi na severu (Sorbi, Sorabi), v Lužicah (Wenden), serbska ili serska ryč itd. Izpeljuje se ime njihovo mnogotero po starih pisavah na pr.: V lastnem in občnem smislu, srb venda, unda (Vendi), Sirbi ali Sporoi t. j. razsejani; Servi, Serviani, Sruat - Kruat, Sklave (cliens, der Horige, Tot); got. hvairban, hvarbon vagari, ire (vandalon, Vandalus, Suevus); iz sarv (sar, sarbh) kar harv tueri, servare, defendere, Hruvatinu ili Sarvatinu (Daničič, dr. Geitler); iz srb natio, gens (Šafarik) t. j. ljudje istega naroda itd.
Jugoslovanom se prištevajo razun Slovencev, Hrvatov in Srbov tudi Bolgari. I njihovo ime se piše mnogotero. Stslov. Bliigarinu, nbolg. Bulgarinu, rusk. Bolgar, srb. hrvašk. Bugar, česk. BulhaJ, slovašk. Bulhar, in od tod prilogi bulgarski, bolgarski, bugar-ski itd. Šafank našteva razne oblike na pr. po Volgi (st. Bovlya) bilo bi Volžan; bol-gar ali boljar; iz bul in gari (gir, guri, gauri t. j. zemlja, kraj, cf. Hungari); iz turšk. bulghar, bular mešanci, raznoteri; bulgamak rovarji (cf. stslov. bukarija seditio, buka turba), češ, Bulgari so Hunci, kteri so po razpadu države svoje umaknili se na vzhod, sorodovinci s Turki itd. (Tomaschek, Vambery cf. Dr. Krek). Kakor slovenimo srb. hrv. vuk, pun sedaj volk, poln; tako smemo bugarski, Bugar pisati po naše bolgarski, Bolgar.
Po jeziku so Jugoslovani še Rusi, vsaj Rus i ni. — Piše se stsl. Rusi coll. Russi, Russia, Rusinu, rusiskii; magy. Orosz Russe, Rusznjak Kleinrusse. — Po nekterih se ločijo sedaj v Malo - Belo- in Velikoruse, po drugih vsled jezika in slovstva le v Malo- in Velikoruse. Malorusom so rekali nekdaj na pr. Poljci, čehi in tudi drugi sploh Rusini - Ruteni, in v prilogu rusinski-rutenski; toda iz stsl. oblike Rusinu je pridevnik ruski (rusisky, rušisky), kakor iz Slovčnin, Srbin, Bolgarin — slovenski, srbski, ne pa sloveninski, srbinski, bolgarinski, ali rusinski, kar je po slovnici nepravilno; nsl. ruski ali rusovski kakor francozovski. Velikorusom rabi sedaj oblika Ross, Rossija, Ros-sijanin, rossijskij itd., in nekteri so že jeli pisariti Ros, rosijski t. j. Velikorus, a Rus, ruski t. j. Malorus; ali — oblike te so tuje, došle po grško - slavjanskih pisateljih (gr. 'Pag, 'Pmooia) itd. — Po sedanjem Rusovskem so bivali od nekdaj mnogi slovanski in neslovanski narodi z različnimi imeni. V 9. stoletju so prišli Normani iz Skandinavije, Varjazi i Rusi, kteri poslednji so raznim ljudstvom onih dežel dali skupno ime. Eni pravijo, da je naslov ta po rodbinskem vladarju (Rus-Rurik), ali vojvodu (Ceh, Leh i Rus); ali rodhsi remiges (cf. Rodhslagen, Rosslagen) veslarji, kraj ali brod njihov; ru-otsi Fincem bližnje pleme Švedsko, kakor Varjagi - Varjazi foederati družina, iz verja braniti, krdelo brambovsko, kakor Hrvati (dr. Geitler). Sicer je stsl. rusu flavus, nsl. rubellus, rusa ali rosa glava, rosin (vol), ital. rosso.
Rusom sosedje so Poljci ali Poljaki, kteri se v starih knjigah imenujejo Lechi, Lesi ali Lechove, Ljasi - Ljachove. Bil je rod tega imena premožen, in lechu razlagujejo
riekteri iz leha area, lat. lechita t. j. zeman, zemljak (Edelmann mit Grundbesitz). Kakor Vend-Vind, pozgubilo se je nekako tudi ime Lech-Ljach, in ostal jim je sploh naslov stsl. Poljaninu - eninu, mn. Poljane - ene, Poljaki - Polaci. Primeri vendar Lechove-Lesi t. j. Poljanci, nasprot Gorali t. j. Gorjanci. Jugoslovan piše polje, torej poljski, Poljec-Poljak; Severoslovan pa pole, Polak-aci (Poloni).
Kakor Poljci, imajo tudi njihovi sosedje v kraljevini češki sedaj dvojno ime: Boh-men (Pemci, Pemaki) in Čehi. Prvo je vnanje ali tuje, posneto po Bojih, v kterih deželo (Bojohemum, Bojenheim, Boheim, Bohmen) so se bili naselili Slovani, ki so po najbolj premožnem rodu vsem drugim dali ime čechi-česi, Čechove; Čechy, češka ili češka zein, zemš, ktero je torej domače ali narodsko. — Čehi so, ugibajo nekteri, prebivavci Čehov (cacuminum) kakor Poljci lehov ali poljan (camporum); po čehu, kakor ti po Lehu; iz čaju spero, kakor čakam-čekam, časlav - česlav, čah-čeh; iz čgti čnu (ken) incipere, češ, da so česi čeli t. j. počeli se seliti prvi ter so peljali seboj druge Slovane, posled-lijič Sileze (po-sleze cf. Dobrovsky) itd.!
Pripoveduje se v starih knjigah „o Čehu, Lehu in Mehu ali Rusu", ki so bili bratje, da se kaže sorodovina in bratrija med temi tremi slovanskimi rodovi, med kterimi pa še — žalostna jim majka! — pravega pobratimstva ni, sem pisal 1. 1865 (Jezič. III.). Da bi pač skoro bilo pobratimstvo pravo, po veri v duhu in v resnici, ne le med Čehi in Lehi, Srbi in Sorbi, ampak tudi med Rusi in Bolgari, Hrvati in Slovenci, Poljaki in Slovaki, kajti vsi smo Sloveni — Slovani!
§• 14.
Slovani i pismo slovjensko. — Kakor človek sam svoje misli in čute kaže najprej v slikah in stvareh, poznej v določnih besedah; tako so i narodi svoje misli in želje razodevali stvarno, v slikali, tudi misli in nazore iz duševnega, nadnaravnega življenja, v pomenljivih podobah, in kasneje v gotovih slovih ali besedah s pristojnimi znaki. Prvo pismo veli se figurativno, figurativno - simbolično (hieroglyphi) ali slikovno, drugo fonetično ali glasovno.
Tako glasovno pismo so Grki dobili po Feničanih in Hebrejcih, in po njih Rimljani ter drugi narodi, in ti največ po krščanstvu. Dokler so bili pogani, rabilo jim je pismo slikovno. To se nahaja pri Gotih, v pradomovini Ilirov ali Arbanasov, pri starih Pa-noncih, pri Germanih in Normanih. Imeli so v ta namen svoje „rune ali runstafre", in njih sostava se je zvala „futhork" t. j. po prvih šestih črkah (f, u, th, o, r, c (k) itd.), kakor se grški alphabet po prvih dveh, latinska abeceda po prvih štirih pismenih.
Tudi stari Sloveni so imeli svoje rune (runir, Wenda-runir). „Prežde ubo Slo-vene neimehg, knigu, ng, črutami i režami čitebfj, i gataahi},, pogani s^šte" — spričuje črno-rizec Hraber. — Dokler so bili Sloveni pogani, niso imeli še knjig ali pismen glasovitih; pomagali so si s črtami in čarami, koje so vrezovali v drvo, navadno v bukov les (rov rovaš, roš, runa (raunen) skrivnostno znamenje v bukev, got. boka litera, buchstab - run-stab) ter so po njih šteli in čitali, vedeževali pa ugibali tajne pomene. S tem so se ba-vili nabožni ljudje, svečenici, ki so bili drugim čarodeji in knjižniki (črno- knižnik) i knezi. Knez bijaše narodni svetjenik i knjižnik, pravi dr. Rački, kteri v „Pismo slovjensko" 1. 1861 vse to razlaguje ter kaže, da imajo besede „črta, čara, reza, buky ali bukev, knjiga" prvotno isti pojem, in da so vže tedaj knezi ali svečenici bili buditelji i voditelji narodne prosvete.
V prvi dobi so Slovani torej črtami čteli (čisti legere, numerare, honorare) ali šteli, črte so jim bile čisla, številke ali broji, in to celo pomenljivi; iz rez so gatali ali ugibali, njih tajne pomene v nabožnem in narodnem življenju tolmačili ali razlagali. To
je bilo v prvi dobi, dokler so lastna znamenja črtali in vrezovali v les, na rovaše, deske ali prote (buchstab) s kakim črtalom ali rezaloin. V drugi dobi pa se glagol črtati, rezati umakne glagolu pisati, sanskr. pi<j pingere, živopisati, got. meljan, malen; črtalo in rezalo zameni se s perom ali peresom, in črta, reza, čara pa s pismenom.
Marsikaj meri na to, da so Sloveni v poganstvu imeli vže tudi neko glasovno ali fonetično pismo; vendar pravo pismo in v njem pismenstvo ali slovstvo dobili so še le po krščanstvu, in jako znamenito je v tem oziru vprašanje, kedaj in kako so se pokristijanili Slovani.
§• 15.
Krščanstvo je Slovenom došlo od treh strani:
Od latinske, iz Rima, deloma čez Akvilejo (Oglej), deloma čez Salono (Solin) in Sirmijo (Srijem), po duhovnikih latinskih in laških. Z latinsko službo božjo so le-ti razširjali latinsko besedo, ktere polna je cerkvena slovenščina.
Od nemške strani, vzlasti iz Solnograda, Pasova, Rezna, po mašnikih frankovskih in bavarskih. Tudi ti so cerkveni jezik mnogotero spremenili, da imamo v njem še sedaj skoro brez števila latinskih besedi v nemški obliki in navadi. Sicer sp nam Slovencem po njih došli vendar spomeniki Karantanski ali Brizinski (monumenta Frisingensia).
Od grške strani, iz Carigrada, po svečenikih grških in slovenskih. Ti so s slovensko službo božjo razširjali slovensko besedo ter vstanovili književnost staroslovensko. Zgodilo se je to v devetem stoletju, najprej po sv. Cirilu in Metodu, ktera sta tako postala blagovestnika slovanska.
Zgodovina sv. Cirila in Metoda je vsem Slovanom velike pomembe; pa je sedaj tudi dokaj znana ■— vzlasti, kar smo 1. 1863 obhajali tisočletnico njunega prihoda na Moravsko, 1. 1869 smrti sv. Cirila in 1. 1885 smrti sv. Mi toda. Po slavnih sbornikih in obširnih spomenikih, po knjigah, listih, časnikih in raznih narodnih glasilih so hvaležno opisovali njuno življenje in delovanje vsi rodovi slovanski. Da molčim o pisateljih starejših, ki so na pr. Dobrovsky, Kopitar, Šafafik, Vostokov itd., naj omenim le nekterih novejših in nam bližnjih virov p.: Rački (Viek i djelovanje . . I. II. 1857. 1859; Pismo slovjen. 1861), Tisučnica . . u Zagrebu, Zlati Vek v Ljubljani, V. Štulc, Bily — Majciger (1863), M. Prochazka, V. Sasinek, Ginzel, Hergenrother, M. Majar (1863 — 1885), Sbor-nik Velehradsky itd. itd. Posebej naj imenujem dva slovenska spisa novejša, ktera vestno naznanjata vse druge potrebne vire, in to sta: »Razširjava kristjanstva med Slovenci". Spisal A. Fekonja v Letopisu Matice Slovenske 1882 — 84, pa: Spomenica tisočletnice Metodove smrti". Spisal dr. Fr. Kos. V Ljubljani 1885. 8.° str 174 (Viri. Životopis sv. Cirila in Metoda. Slovenska zemlja v devetem stoletji. Zgodovinske razprave. Opazke).
§• 16.
Jako znamenita je vzlasti nam katolikom poslanica „Grande munus", ktero je o naših verovestnikih veliki papež Leon XIII. priobčil 30. sept. 1880, in ktera ima v sebi že nekaj zagonetek sedanjim in prihodnjim učenjakom slovanskim. Iz nje naj posnamem na pr. tole:
Ciril in Metod prava brata, v Solunu iz prav imenitne rodovine, podala sta se mlada v Carigrad na učenje ter sta v znanstvih hitro napredovala, vzlasti Ciril, da so ga iz posebne časti zvali modrijana (filosofa). Metod se umakne kmalu v samostan, Ciril pa dobi versko poslanje med Kozare v Tavriški Kerzonez (Krim), kjer najde ostanke sv. Klemena I. papeža mučenca, in se po srečno opravljenem poslu svojem vrne v Carigrad ter za Metodom v samostan Pulihronov (Polychronis).
Kar se je pri Kozarih storilo, zve Rastislav, knez Moravski, in tudi poprosi v Carigradu verskih blagovestnikov. Cesar Mihael III. mu nakloni Cirila in Metoda. Podasta se skozi Bolgarijo, povsod razširjujeta sv. vero, v Moraviji slavno sprejeta delujeta z najboljšim vspehom. Papež Nikolaj I. ju pokliče v Rim. Po smrti njegovi ju papež Ha-drijan II. častno sprejme, s svetinjami sv. Klemena, ter posveti oba za škofa, več učencem pa podeli razne svete redove. Ciril v Rimu umre 14. febr. 869 ter je slovesno pokopan naposled v cerkvi sv. Klemena. Nato se vsled volje in pooblastila papeževega Metod vrne na Moravsko v svojem apostoljskem delovanju, ima pa velike težave s Sveto-polkom, kteri je Rastislava nasledoval, mora v pregnanstvo, a rešen iskreno podučuje in doseže, da knez jame popravljati storjene napake.
»Spomina vredno pa je, da čuječa ljubezen Metodova prestopivši meje Moravske, kakor je bila za življenja Cirilovega segla do Liburncev in Serbov, je zdaj objela tudi Panonce, kterih kneza, Kocelja po imenu, je on podučeval v katoliški veri ter ohranil v podložnosti, in Bolgare, ktere je z njihovim kraljem Borisom vred vtrdil v krščanski veri, in Dalmatince, s kterimi je delil ter se vdeleževal nebeških skrivnost, in Korotanee (Ca-rinthios), pri kterih se je premnogo trudil, da bi jih pripeljal k spoznanju in češčenju edinega pravega Boga".
Imel pa je sveti mož pri tem mnoge sitnosti. Tožili so ga zarad slovanskega jezika pri svetih opravilih, češ, da je sumljiv tudi v veri. Papež Janez VIII. ga pozove na odgovor, in Metod se 1. 880 opraviči tako slavno, da mu papež prav rad potrdi nad-škofovsko oblast, prida, nekaj škofov na pomoč v poslovanju med Slovani, ter ga pošlje s častnimi pismi nazaj na Moravsko. Metod trpi in dela neumorno, in skoro se pokaže sad njegovega prizadevanja.
„Ker ko je bil h katoliški veri pripeljal najprej češkega kneza Bofivoja on sam, potem pa njegovo ženo Ludmilo s pomočjo nekega duhovnika, je v kratkem dosegel, da se je krščansko ime na dolgo in široko razširilo med tem narodom. Ravno o istem času si je prizadeval luč evangelija zanesti na Poljsko, in ko je bil sredi skozi Galicijo tje dospel, vstanovil je škofovski sedež v Levovu Od ondod je odšel v Moskvo, kakor nekteri poročajo, ter je vstanovil škofovsko stolico v Kijevu. - S temi gotovo nezvenljivimi lavorikami vrnil se je k svojim nazaj na Moravsko, in ko je čutil da se mu bliža zadnja ura, zaznamoval je sani svojega naslednika, ter je opominjal duhovnike in ljudstvo v poslednjih naročilih k čednosti, poteui pa se prav mirno ločil od življenja, ki je bilo zanj pot v nebesa (6. apr. 885). — Kakor za Cirilom Rim, tako je za umrlim Metodom žalovala Moravska, zgubljenega pogrešala in mnogotero častila njegovo truplo".
Nato kaže Leon XIII., v kako živi zvezi sta bila oba blagovestnika z rimsko cerkvijo, omenja pisma Janeza VIII. o rabi slovanskega jezika v službi božji; pravi, da so pred drugimi Rastislav, Svetopolk, Kocelj, sv. Ludmila in Bogoris skusili posebno ljubezen naših prednikov po okoliščinah zadev in časa; našteva, koliko skrb so rimski papeži imeli po smrti Cirilovi in Metodovi za narode slovansko na pr. za Bolgare, Bošnjake, in Hercegovce, za Srbe, Dalmatince in Liburnce, vzlasti po cerkvi Sremski (Seriniensi) itd. Slednjič določuje, naj se god sv. Cirila in Metoda po vsej katoliški cerkvi stalno obhaja 5. julija, in naj se svetnika slovanska prosita, da z milostjo, ki jo pri Bogu imata, krščanstvo na vzhodu varujeta, ter katoličanom izprosita stanovitnost, razkolnikom pa voljo se zopet zediniti s pravo cerkvijo (Vid. Encyclica „Grande munus". Editio slavica polyglotta. Pragae 1881).
§• 17.
Po krščanstvu došlo je Slovenom i pravo pismo, prvo pismenstvo ali slovstvo. O tem kaže „Encyclica Leonova" na pr.: „Da je Moravsko ljudstvo prav ra-
dovoljno sprejelo vero v Jezusa Kristusa, k temu ni malo pripomoglo znanje slovanskega jezika, ktero si je bil Ciril prej pridobil, in mnogo je pomagalo tudi sv. pismo obojnega zakona, ktero je ljudstvu v njegovem lastnem jeziku prestavil. Zato se ima ves slovanski narod možu prav veliko zahvaliti, ker od njega ni prejel samo dobrote krščanske vere, ampak tudi posvetne omike (civilis humanitatis); kajti Ciril in Metod sta prva iznašla črke, s kterimi se jezik slovanski piše in izraža, in zategadelj se ne imenujeta zastonj pričetnika tega jezika (nam Cyrillus et Methodius principes inveniendi fuerunt ipsas lit-teras, quibus est sermo ipsorum Slavorum signatus et expressus, eaque de causa ejusdem sermonis auctores non immerito habentur)".
Velike pomembe zdi se meni v tem oziru pisemce bolgarskega meniha — črno-rizca Hrabra, ki je bil vrstnik neposrednjih učencev in pomočnikov sv. Cirila in Metoda ter je živel za carja Simeona (f 927). Omenja se v prejšnjih stoletjih tu in tam, vzlasti pa od 1. 1824. kar je v Moskvi priobčil je Kalajdovič. Slovenje še pogani so pomagali si s črtami in režami; krščeni pa so skušali za silo pisati slovčnsko besedo z rimskimi in grškimi pismeni, dokler jim svet mož, Ciril, stvori pismena slovenska, preloži knjige, z bratom Metodom, v dobi, ktero na tanko pove. Piše namreč Hraber:
»Krustivše že s§ Slovene rimiskami i gručlskymi pismeny n^ždaahg, s§ pisati slo-veniskg, reči bezu ustroenia . . Po tomi že . . Bogu . ., pomilovavu rodu slovenisku, posla imu svgtago Kostantina filosofa, naricaemago Kirila . . i sutvori imu pismena tri desgte i osmi, ova ubo po činu griičlskyhu pismenu, ova že po slovenistei reči . . — Ašte li vuprosiši sloveniskyjg bukarjg, glagoljg: Kto vy pismena stvorilii esti, ili knigy preložila? To visi ved§ti, i otveštavše rekq,tl: Svgtyi Kostantinu filosofu, narycaemyi Kirilu, tui namu pismena stvori i knigy preloži, i Methodie bratu ego. S%tl bo ešte živi, iže s^ti videli ihu. I ašte vuprosiši: Vu koe vreuig? To ved§ti i rek^ti: Jako vu vremena Mihaila cisarja griičiska i Borisa kngza blugarlska, i Rastica kngza moraviska, i Kocelja kngza blatiniska. Vu leto že otu suzdania visego mira: 63G3 t. j. 863 (Vid. Rački II. str. 139; Šafafik 1851)".
Jako znameniti so mi tudi letniki, ktere je spisal ruski menih Nestor, ki je živel nekako 1. 1056 — 1116 v Kijevu in je v zgodbe domačega mesta vplel povestnico o narodu ruskem in slovenskem. I njegovi letopisi so večkrat že priobčeni, o kterih imata posebne zasluge celo dva Slovenca: Žiga Herberstein (r. 1486, u. 1566) in dr. Fr. Miklosich (Chronica Nestoris 1860). Po le-tega knjigi se o prihodu sv. Cirila in Metodu k Slovenom v XX. razstavku čita na pr.:
»Slovenomii živuštemu kreštenomu, knjazi ihu, Rastislavu i Svjatopolku i Kocelu, poslaša ku cesarju Mihailu, glagoljušte: Zemlja naša kreštena, a nesti u nasii učitelja, iže by ny nakazalu i poučilu nasu i protolkovalu svjatyja knigy, ne razumejemu bo ni grečisku jazyku ni latinisku, oni bo ny inako učati, a drugii inako, temiže ne razumejemu knižinago obraza ni sily ihu: da poslete ny učitelja, iže ny moguti sukazati kniži-naja slovesa a razumu ihu ... I umoleria bysta cesaremi. I posla ja — Methodija i Kostjantina — vu sloveniskuju zemlju ku Rastislavu i Svjatopolku i Kocelovi. Sima že prišidušema načasta sustavljati pismena azubukovinaja slovenisky, i preložista apostolu i jevangelije ... Po semi že preložista psaltyri i ohtoiku i pročaja knigy . . . Methodij že posadi dva popa skoropisica zelo, i preloži višja knigy ispolni otu grečiska jazyka vu slovenisku itd.".
§. 18.
Verovestnika Ciril in Metod sta torej pričetnika slovenskega pisma in pismen-stva ali knjige slovenske. In kaj sta spisala?

Kakor kažejo viri povčstnice sploh, sostavil je Ciril pismo slovensko ali črko-pisje (alphabet, abecedo, azbuko); tu in tam se pravi to tudi o Metodu: principes in-veniendi fuerunt ipsas litteras (Leon); načasta sustavljati pismena aziibukovinaja (Nestor) itd.
Preložil je sveto pismo, se vč, le deloma, pričenši z blagovestijem sv. Jovana. I pri tem delu mu je pomagal brat Metod. Poslanica Leonova piše sicer: sacrae utri-usque Testamenti litterae, quas proprio populi sermone reddiderat Cyrillus; a brzo do-daje: ejusdem sermonis Slavorum auctores non immerito habentur. — Kirilu knigy preloži, i Methodie bratu ego (Hraber). — I preložista apostolu i jevangelije . . psaltyii . . i pročaja knigy (Nestor).
Preložil in slovenski spisal je Ciril knjige obredne ali litnrgiške, ki so na pr.: služibiniku (služebnik, liturgiarium, missale); časoslovu (horologium, breviarium); trebiniku (trebnik, potrebnik, činovnik, obrednik ali rituale); ustavil (kanon, čin cerkveni, ceremoniale); ohtoiku (oktoich) spevnik na osem glasov, s stiherarom t. j. slavospevom na čast svetnikom. Da mu je i pri tem spisovanju pomagal Metod, ni dvojbe.
Kar se sicer pritikuje sv. Cirilu (Konstantinu) p: Povest o najdenju sv. Klemena, Napisanje o pravi veri, Modre basni itd., zapisali so najbrže kteri naslednikov ali učencev na pr. Konstantin bolgarski itd.
Iz sv. pisma sta brata Ciril in Metod poslovenila najprej . . apostolu, jevangelije . . psaltyri; t. j. iz novega zakona berila (perikope), ktere rabijo pri službi božji: oddelke iz evangelij (Evangelistar, evangjelje izborno, nedieljno, Angamo? ili drtQaxog), iz dejanja in listov apostoljskih (Praxapostolar); iz starega zakona potrebni psaltir, ter iz knjig, ki se čitajo v liturgiji, največ iz pregovorov Salomonovih (Paremejnik, proverbia, nagoifiia). — Sicer se o Metodu trdi posebej, da je poslovenil celo sv. pismo in je pred smrtjo izročil učencem svojim; to pa po LXX, in le knjige protokanoniške . . Methodij že posadi dva popa skoropisica zelo, i preloži višja knigy (Nestor); . . vs§ ustavnye kunigy t. j. 60 (Joan Exarch) . . razve Makukavej (Žitije sv. Methoda) itd.
Razun tega se mu pripisuje: Nomokanon (vdfiog postava državna, xavcav pravilo cerkveno) zakonu pravilo, knjiga cerkvenih zakonov, poslej zvana „Kormčaja knjiga" (directorium). — Paterikon ali Otečnik, kratke povesti iz življenja svetih mož, duhovnih očetov, vzlasti slavnih puščavnikov (Žit. sv. Meth.). — Kirilu sloveniskyj, osem govorov v bran krščanski veri nasprot Mohamedovcem pa Židom mej Kozari, prevod iz grščine (Žit. sv. Konst.) itd.
§. 19.
Sveta prvoučitelja Ciril in Metod sta imela mnogo učencev, kteri so ž njima vred delovali v duhovnem pastirstvu, pa tudi na književnem polju, a so po Metodovi smrti 1. 885 umaknili se v Bolgarijo, kjer so svoje apostoljsko in književno delovanje nadaljevali z dokaj dobrim vspehom. Prvi med njimi je:
Klemen (Kliment, Klement), rojen Bolgar, po drugih Sloven, ki je zvesto spremljal učitelja slovanska po Moraviji in Panoniji, v Bolgariji pridobil si veliko učencev, iskreno služil v Ohridi, kakor v Velici (episkopu Veličiskyj), umrl 1. 916 ter bil pokopan v hramu ali cerkvi svojega samostana v Ohridi. Zove se navadno episkopu sloveniskyj (ne blugariskyj). Pisal je mnogo na pr.: Hvalnice, hvalne govore (panegyrike) za svetke ali praznike cerkvenega leta. — Žitija ranjkih otcev, svetih mož, mej njimi i »Žitije sv. Konstantina" ali Cirila (Rački). — Cvetni Triod ali Pentiko-star, spevnik od cvetne nedelje do Duhovega (letnic, binkošti). — Legenda o najdenju sv. Klemena Rimskega (Rački, Bodjanskij). — Homilija o mučencu (Christl. Terminologie der slav. Spr. 1875). — In „Vita s. Ciementis" (Miklosich 1847) kaže, da
3
je Kliment „izraislil tudi druga znamenja (znake, oblike) pismen, očitnejša nego so ona, ktera je iznašel modri Kiril" — torej azbuko ali pismo slovensko itd.
Naum je drugi, o kterem se le to ve, da se je po Metodovi smrti uganil s Klemenom in Angelarijem v Bolgarijo, kjer je v zapadnih stranah deloval marljivo ter k spisovanju vzbujal druge, iz česar se sklepati sme, da je prej i sam pisaril.
Angel ar (Angelarius) je tretji, kteri je s slovanskima blagovestnikoma služil v Veliki Moravski, in kteri je odtod pregnan z Naumom in Klemenom nekaj let še vžival gostoljubje Bolgarsko.
Sava (Sabbas) držal se je bolj Gorazda, s kterim je po pregnanstvu iz Panonije do smrti svoje deloval v Bolgariji.
Gorazd je peti in za Klemenom najiskrenejši, neposrednji ali izvestni učenec sv. Cirila in Metoda, kterega si je Metod pred smrtjo svojo izvolil za nastolnika svojega, češ, ta je vaš zemljak, rojen Moravljan, svoboden mož, učen že dobro v latinskih knjigah, pravoveren: „Utriusque linguae slovenicae et graecae | eritissimus" (Vita s Clement.).. Naučen dobre v latinskyje knigy (Žit. s. Meth.). Bil je posvečen episkopu. Da je mnogo pisal, je verjetno; navadno se mu prilastuje najstarša legenda slovenska, ki se imenuje Panonska, t. j. „Žitije sv. Meth o d a". (Šafafik, Rački . . cf. Nestor).
Sv. Ciril in Metod, Klemen, Naum, Angelar, Sava in Gorazd se imenujejo skupaj sveta sedmorica, sedmipočetnfci ali sedmičislinici, oi tiyioi knruQi&^oi. Njihovo delovanje bilo je poglavitno sicer v Panoniji in Veliki Moraviji, vendar so tudi ob jugu po Bolgariji nekdanji še v živem spominu. Ne le po imenu se nahajajo v bogoslužbenih knjigah; tudi v slikah se po cerkvah in samostanih tu in tam vidijo vsi sedmeri vkupaj ali le trije ali posamezni. Veliki dobrotniki so bili v resnici našim prednjikom, kajti niso prišli k njim s križem in mečem, marveč s križem in pismom, ter so tako zatrli poganstvo, vstanovili krščansko vero in knjigo pa zavarovali Slo v eno m njihovo narodnost.
§• 20.
„1 radi byša Sloveni, jako slyšaša veličija božija svoiml jazy-k o m 1 . . Nčcii že načaša huliti slovenlskyja knigy . . (Nestor) . . Verumtamen tam copiosae frugi invidens inimicus homo interseruit zizania". — Dokler je Metod živel, niso si drznili sovražniki vedoči, da ga Rim podpira; po smrti njegovi pak so z vojaško silo iz Panonije in Moravije pregnali nja izvestne učence, kteri so se umaknili največ v Bolgarijo. In to je bila prva nesreča za knjigo slovčnsko. Druga je bila, da je Arnulf 1. 892 zoper Svetopolka (česk. Svatopluka) poklical silovite Madjare, in tretja, da je po osodni bitvi pri Bretislavi (Pressburg, Požun) 1. 907 padla Velika Moravska, tedaj središče slovenske vzajemnosti, in da so se na nje razvalinah vselili tu Nemci (Suvabi), tam Madjari (Magyari), takrat še pogani, v vseh rečeh tolikanj podobni nekdanjim Hunom pa Obrom!
»Raz ten, pravi Šafafik (Slov. Starožitn. §. 41, 5), uhodil do srdce Slovanstva. Dfevni obyvatelstvo, co ho smrti neb poroby zbylo, rozutikalo se do Tatrr, Bulhar, Chor-vat a jinam; na zemi pak potem a krvi Slovanu vzdfilane, duhem sv. Konstantina a Me-thoda osvicene, zarazila uralska surovost močni svflj trun. Z rozbitin velike Moravy koristili, mimo Mad'ary, i Nčmci, Čechove a Polaci".
Sv. Cirila in Metoda prvi učenci so v Bolgariji, kjer jih je prijazno sprejel knez Boris (Bogoris, Mihael) in čvrsto podpiral car Simeon, živo nadaljevali slovensko književno delovanje. Med temi nasledniki in pisatelji se v tej dobi imenuje dragim na čelu:
Konstantin, biskup bolgarski (Prčslavsky), kteri je slovanski spisal Atanazija Ale-ksandrijskega štiri govore proti Arijevcem, več govorov o nedeljskih evangeljih nekaj Ivana Zlatoustega, nekaj Izidorja Pelusijskega, s svojimi razlagami in pristavki, nekako že 1. 898. Tudi veči spis »Napisanije o pravčj včrč" utegne biti njegov.
Grigorij, pop (presbyter) bolgarski, je za carja Simeona preložil iz grščine kratko svetovno in cerkovno zgodovino, v kteri je posebno znamenit opis o razdejanju Troje itd.
Joan, exarch bolgarski (strojitel cirkevni, obchodnik, posel patriarchfiv), jako plo-dovit pisatelj. Šestodnev (hexameron) je obširna razlaga o stvarjenju sveta po sv. pismu. Nebesa t. j. bogoslovje, Dialektika ali filosofija, v 70 razstavkih, Grammatika ali slovnica grška, nekoliko z ozirom na jezik slovenski, spisal Janez Damaščan. Nekoliko govorov na različne svetke ali praznike, preložil Joan Exarch.
Brezimenni (Anonymus) prelagatelj dveh životopisov: Velikega Antonija od Atanazija, in Pankracija, učenca Petrovega.
Theodor Doksovali Duks, menih, goreč ljubitelj slovenskega pismenstva; druge je vzbujeval k pisanju, in sam prepisal štiri govore Atanazijeve proti Arijevcem, preložene od Konstantina.
Hraber, menih, kteri je napisal jako zanimivo razpravo: Skazanije, kako sostavi sv. Kirill Slovenom pismena protivu jazyku. V tej razpravi pripoveduje o Cirilu in Metodu: „S%ti ešte živi, iže s%tl videli ihu" — in iz tega je posneti, da je bil on sam še izmed posrednjih njunih učencev ali naslednikov.
Simeon, car Bolgarski, ki je vladal od 1. 893 do 927, je bil velik podpornik in buditelj slovenskim pisateljem, pa je tudi sam pisal na pr. preložil je premnogo (136) izbranih govorov Jovana Zlatoustega, z nekterimi pristavki, pod napisom Zlatostrnj t. j. Zlatotok itd. Zanj je bil baje spisan Sbornik, ki je bil poznej prikrojen in pristrojen za kneza Svatoslava na Ruskem.
Dokaj lepo je rasla in cvela knjiga slovenska (slovensko - bolgarska) v času do smrti Simeonove in nekako tudi še do razpada carstva Bolgarskega 1. 1018. Spisalo se je mnogo knjig svetopisemskih z razlagami in primernimi nauki, liturgiških ali obredoslovnih v vezani in nevezani besedi, iz govorov cerkvenih učenikov, iz življenja svetnikov in bogo-ljubnih mož na pr. Obštnik, Žaltar, Sbornik, Otečnik, Cvetnik itd. — Med pšenico se je prikazalo že tudi nekaj ljulike t. j. knjig pokvarjenih po krivovercih, največ po Bogo-milih na pr.: Nepristna evangelija, listi ali poslanice, razodenje sv. Joana; pod raznimi naslovi bukve praznoverske: Martoloj, Čarovnik, Gromnik, Kolednik, Vlchovnik, Putnik itd.
Knjigi slovenski se je takrat dobro godilo v Panoniji in potem v Bolgariji — tako, da se čas od 1. 863 do 927 v staroslovenščini imenuje njen zlati vek. Vladala je po knjigi v cerkvi in državi in nekoliko vže po učilnicah.
Miklošič ob kratkem opisuje iskreno književno delovanje prvih blagovestnikov slovčnskih v drugi polovini IX. in v prvi četrtini X. stoletja v Panoniji in Bolgariji, ter pravi, da vzrok temu velikemu vspehu bilo je navdušenje za vzvišan namen, navdušenje, ktero je takrat živo podžigalo tekmovanje z Nemci, Rimci in Grki. O knjigah obrednih kaže, da niso bile še tolikanj obširne, kakor so se nam ohranile po raznih prepisih in popravah. Opazuje pa, da so v Bolgariji književno delavni bili vzlasti oni, kteri so se bili v Panoniji navzeli gorečega duha svojih prvoučiteljev, sv. Cirila in Metoda (Zur altsloven. Gram. 1875).
In Šafafik, kteri je sveta prvoučitelja slovanska, Konstantina (Cirila) in Metoda, njune neposrednje in posrednje učence verno opisal vže 1. 1847 (Rozkvčt slovanske literatur v Bulharsku. Čas. Č. Mus. 1848. I), pripoznava, da se je v devetem stoletju pričelo naše slovstvo in vprav po sv. pismu vzajemno slovensko jezikoslovje. Če tudi so
se nam spomeniki tedanji ohranili le v prepisih naslednjih vekov, kažejo nam vendar dosta jasno lastnijo jezika slovenskega iz dobe Cirilove, ter naravnost trdi: »že staroslo-vansky preklad pisem svatych, knih bohoslužebnych a tvoreni SS. Otcfiv z druhe polovice IXho stoletf, ve spojeni s plody teže staroslovanske literatury Xho stoleti, až do upadku cafstvi bulharskčho 1. 1018, jest neprebrana studnice pro slovanskeho jazy-kozpytatele, po hlubšf a dfikladnčjši znamosti ustroji materskeho jazyka sveho bažiciho. (P. J. Šafafika Sebrane spisy. Dil III. Literarni historie. 1865 str. 161 — 191).
§■ 21.
Slovanske povestnice viri kažejo, daje Ciril sostavil azbuko ali pismo slovensko; nekteri pa velijo, da je tudi Klemen, učenec Cirilov, zložil pismo slovensko še določnejše mimo Cirilovega. Kako je to?
Res nam to viri kažejo, in res so Slovani imeli kmalu v začetku svojega pisarjenja dvoje pismo. Prvemu se je reklo Glagoli ca, drugemu Cirilica. Pravijo, da ime Glagolica je zborno t. j. črkopis (litteratura), in da se razlaga iz slova glagolati t. j. zveneti, glasiti se (sonare), to je črkopisje, v kterem se črke izgovarjajo, ima vsaka črka svoj glas (pismo glasovno, Lautschrift), nasproti slikam in podobam, s kojimi so Sloveni pomagali si še v poganstvu (pismo slikovno). Drugo pa se imenuje po Cirilu v obliki grški Kirilica, v obliki latinski Cirilica.
Po obliki se je vzobrazila Glagolica okrogla, in ta se navadno zove staroslovenska ali tudi bolgarska, druga pa oglata, in ta se kliče sploh hrvaška ali bosenska. Pravijo jej tudi Bukvi ca, in to ali iz bukva (bukvi, buky, buka, ed. štev. littera, mn. liber), kar sega v poganske čase med črte in reze, od tod bukar, bukvar, bukovnjak (abecednik), in bukvica (litteratura, Buchstabenschrift), ali pa namestu azbukvica, po prvih treh pismenih slovenske azbuke; vsaj se v starih knjigah čita azbukovnjak, azbukividnjak (Le-vakovič), azbukividarium (Dobrovsky) itd. — Tako se je olikala tudi Cirilica, bolj okrogla postala je grajanska (graždanska, gradjanska) pri Rusih, Srbih in Bolgarih, oglata pa cerkovna, ki se nahaja v liturgiških knjigah cerkve pravoslavne.
Kakor imajo Slovenci od starodavnih časov že dve pisavi, tako govori tudi sporočilo od dveh početnikov, ali prav za prav od treh. Nekteri viri pripovedujejo, da je že sv. Hi er oni m (329—420) Slovenom dal neko pravopisje, in dolgo so bili tega mnenja, da to je Glagolica, ktera se vsled tega celo imenuje ,, Alphabetum Hieronymianum1'. Kar so pa učenjaki iztaknili v nekterih virih, da je i Klemen izmodroval pismena slovenska, jeli so se prepirati o začetku in začetnikih obeh teh pisav, in pravda ta teče še dan danes.
Občinstvu slovanskemu je nekako sveto še vedno staro izročilo, da Cirilica je Cirilova; to vero podpirajo sedaj le malokteri učenjaki še.
Bili so taki, ki so trdili, daje Glagolica prestara, starejša od sv. Hieronima; drugi, da se je iz nje naravno razvila in olikala Cirilica; spet drugi, da je iz nalašč popačene Cirilice vstvarila se okorna a vendar mlajša Glagolica itd.
Po letnicah so se sklicevali eni na to, da v Iverskem samostanu na Atoški gori imajo grško pismo, ki mu je gotova letnica 982, in v tem pismu je ime popa „Georgij od Hierissa" glagoliški podpisano; ali drugi to izpodbijajo, češ, da ni istina. — Leta 1047 je prepisal v Novgorodu pop Upir Lihyj za kneza Vladimira Jaroslaviča bukve prerokov v sedanji Cirilici in 1. 1057 je v njej dovršil ondi dijakon Gregorij spomenik Ostromirov.
Sploh se učenjaki sedaj vjemajo vendar v tem, da Glagolica je starejša od Cirilice; večidel tudi v tem, da Glagol i co prilagajo kar Cirilu, Cirilico pa Klemenu ter jej pravijo „Klimentica" (Ljubic itd.).
§• 22.
O tem, ktero pismo slovensko je starejše in kdo je temu in onemu začetnik ali obretnik, pisalo se je vže jako mnogo. Najbistrejši slovanski in celo nekteri neslo-vanski učenjaki so se vkvarjali z dotično razpravo. Brez uovejših ruskih, bolgarskih, poljskih itd., kteri mi niso na razpolaganje, naštejem naj tu vsaj ob kratkem nektere pisatelje in njihova mnenja o postanku Glagolice in Cirilice.
Slovanski starejši rodoljubi na Hrvaškem in v Dalmaciji so mnogi Glagolico pripisovali svojemu učenemu sodeželjanu sv. Hieronimu, kar kaže papež Inocencij IV. v pismu hrvatskemu episkopu Senjskemu 1. 1248: . . „Quod in Slavonia est littera speci-alis, quam illius terrae clerici se habere a B. Hierouymo asserentes . (Pastrič, Ka-raman, Levakovič, Sovič itd.).
Grubišič je mislil, da je od Tračanov in Frižanov, v runah gotskih in getskih (Venet. 1766). Alter jo je izvajal iz latinskega (Wien 1799), naš Linhart iz grškega pisma, nekako iz V. veka (Laibach 1788 - 91). Durich jo je sklepal z runskim in oskim pismom , češ, da v IX. veku je sostavil Ciril slovensko pismo iz grškega, Metod pa je pre-strojil na podlagi onega pisma Glagolico (Pragae 1777j. Frisch je učil, da so iz cirilskih polagoma se razvila pismena glagolska (Berolini 1727); to so mislili tudi Kohl (Altonae 1729), Voigt (Prag 1775), Schlozer (Gottingen 1802—8. Nestor), s tem razločkom, da so Glagolico pripisovali nekemu poznejšemu popravitelju.
Dobner Gelazij prvi prisoja Glagolico naravnost sv. Cirilu (Prag 1785), našo Cirilico pa so Grki pripravili med Slovene, pridržavši nektera pismena glagolska, ter dokazuje to iz notranjih razlogov in vnanjih spričevanj. Kari Anton mu pritrjuje s tem, da je Glagolica stareja od Cirilice, a meni, da je še stareja od sv. Jeronima (Leipzig 1789), Assemani pa, da utegne biti Cirilova (Kalend. eccl. univ.).
Tej Dobnerjevi misli oprl se je učeni Dobrovsk^, češ, Ciril glagoljaš ali glago-lita! mar to ni sanja! — s tako silo, daje za neko dobo preveril svoje vrstnike in očaral celo Kopitarja in Šafafika. Jel je trditi, da je Glagolica plod pobožne prevare („pia fraus ab incerto Dalmata") iz XIII. ali XIV. veka. Dokazoval je svojo mčnitev po dveh načinih: a) Ker so v nekterih cerkvenih zborih p. v Spljetu 1. 928, 1060 itd. ostro prepovedali slovenske obrede, sv. Metoda razglasili celo za krivoverca (zamenjavši Slovene z Goti Arijanci), zdelo se je to Dalmatincem prehudo, in ker niso hoteli odcepiti se od rimske cerkve, izmislil si je neki duhoven pobožno zvijačo, da je Cirilico ponaredil in premenil tako, da je bila podobna koptiški pisavi, in tako je nastala Glagolica. b) Ker so vsled razkolnije (schisma) Latinci črtili Grke in ž njimi vred vse narode, kteri so v domačem jeziku opravljali službo božjo; premčnili so dalmatinski duhovniki Cirilico, ki je pisana z grškimi črkami, v tako imenovano Glagolico, da bi Slovene odvračevali od Grkov razkolnikov ter ohranili si domači jezik v liturgiji. — Da bi pa ta nova pisava imela večo veljavo, rekli so ti in uni, da jo je zložil sv. Hieronim, in temu sporočilu so verjeli sploh, celo rimski papeži (Glagolitica. Prag. Vindob. 1807— 1823). Pomniti je, da Dobrovsk^ glagoliških spomenikov, starejših od XIV. veka, takrat še ni poznal.
Kakor Dobrovsky, mislil je od kraja tudi Kopitar. Kedar mu pa dojde „Gla-golita Clozianus", spoznal je, da je Glagolica veličastna, stara vsaj toliko, ako ne stareja, kot Cirilica. Kaj ko bi bili Sloveni Glagolico imeli vže pred Cirilom, če ravno ne od sv. Hieronima, ali ko bi bil Ciril sam sostavil glagoliško azbuko, da ne bi Latinci črtili grške pisave in Slovenov zarad razkolnije. Tako je ugibal (divinando), vendar ni si še drznil reči, da je Cirilova (1808 — 1843). Toliko je pa dokazal, da nasledniki več niso verjeli, da Glagolica je plod XIII. veka. Tako učeni Rusje p. Vostokov 1. 1843; Preis je še trdil, da je doma v primorski Hrvaški (1843); Sreznjevskij pa, daje v Bolgariji
nastala v IX. ali X. veku, po kakem protivniku Cirilovem (1852); Bolgar Palauzov, da se je iz Bolgarije zaplodila v Dalmacijo po krivovercih Bogomilih (Vek Simeonov); Bod-janskij misli, da bi Ciril bil mogel stvariti Glagolico (1855), Grigorovič pa, da je Metod sostavil grško - slovensko pismo ali Cirilico, Ciril pa Glagolico, ktero je našel bil že v Kerzonu, in ktera seje po Bogomilih razširila potem v Bosno in na Hrvaško (1852 itd.). — Cirilu jo pripisuje Ginzel (1857); zoper njo razlaga meniha Hrabra izvestje Hattala (1858); „Kyrill a Method nepsali nikdy hlaholsky, než kyrilsky" — trdi Jezbera (1858. 1860). — Cirilica utegne biti Cirilova; Glagolica, podobna pismenom hebrejsko-kaldejskim, je starejša, obe pa ste vira feniškega, meni Babukič (1859) itd.
Šafafik, prvi glagoljaš, je o tej reči pisni 1. 1852, 1853, 1857 in — 1. 1858 trdi določno, da Glagolico je zložil Ciril, Cirilico Kleuient vladika Veličky, in da prvi domovina je stara Panonija ali dežela Koceljeva. — Tako učeno razlaga to stvar Dr. J. Hanuš („Kyril nepsal kyrilsky než hlaholsky") 1. 1857 in jo spremljuje od Kozarov k Bolgarom v Veliko Moravijo in Panonijo s Cirilom (1867). Vzlasti po Šafafiku je napisal dr. Fr. Rački zanimivo knjigo „Pismo slovjensko" v Zagrebu 1. 1861 ter čvrsto razpravo svojo zaključuje z besedami:
„Cyrill dakle ne samo obrete slovjensku glagoljicu; nego dade takodje povod svomu učeniku Klementu, da grčko pismo, koje s grčkom prosvjetom bijaše se udomačilo u Bu-garskoj, po obrazcu slovjenske azbuke popuni i savrši. Tiem, i svojimi književnimi proizvodi, koji za uzor služahu njegovim učenikom, postade osnovateljem slovjenske književnosti u dvovrstnom ruhu, u slovjenskom i grčko-slovjenskom pismu".
V soglasju s tem piše Miklošič 1. 1860, da je Ciril pri panonskih Slovenih vže našel Glagolico ter jo vredil za knjigo jeziku slovenskemu primčrno. Glagolico so nekdanji Sloveni prejeli najbrže po Ilirih, narodu neslovanskem, iz starogrške abecede, in od Slovenov sojo dobili ter nekako po svoje premenili Hrvatje; zato se govori tudi od slovenske in hrvaške Glagolice. Cirilico je vravnal Element, nekaj slovenščini pristojnih črk vzemši iz alfabeta grškega, nekaj iz glagolskega, nekaj iz neznanega vira itd.
„Slovšni imajo za pisanje svoga jezika, točno i pravo govoreč, ne dvoje, nego troje pismo: a) pismo čisto-slovčnsko, iliti naprosto slovčnsko t. j. glagolicu; b) pismo gerčko-slovšnsko, iliti tako zvanu cirilicu i c) pismo latinsko-slovensko iliti tako zvanu hervatsko, češko itd. t. j. latinicu" — pisal je Jagič 1. 1864 in na koncu svojega spiska pravi: „U ostalom deržmo za sad za dokazano ovo: a) glagolica je, i formom svojom i oblikom jezičnim i pervenstvom prevoda svetih knjigah, starija od tako zvane cirilice; — b) ime slovčnskoga pisma zaslužuje sama glagolica, dočim je, od ostalih dvajuh alfabetah koji su kod Slovenah u običaju, jedan gerčki a drugi latinski (Primeri sthrv. jez.)". — Posebej razodeva Jagič svoje mnenje 1. 1880 in 1881 (Archiv IV. V), kjer Anglež dr. Isaac Taylor po knjigi svoji „The Alphabet" piše tudi: „Uber den Ursprung des glagoliti-schen Alphabets", češ, Glagolica je nastala iz grške kurzive VI. in VII. stoletja, Cirilica pa iz grške unciale IX. veka. — L. 1883 je dr. Leopold Geitler na Dunaju priobčil knjigo: »Die albanesischen und slavischen Schriften", in v njej razkazuje, da stara Glagolica je po pismu albanskem nekaj iz rimskega nekaj iz grškega — rimski cursiv in grški inicial sta jej prvobitna elementa (Kres V.) —; stara Cirilica pa je iz grške unciale in kapitale, ktero je Ciril umetno prestrojil ter v njej pisal. Glagolica, ktero je v IX. veku nekdo vravnal za slovenščino, se je iz zahodnje Macedonije in srednje Albanije razširjala po Dalmaciji na Hrvaško; stara Cirilica pa iz Bolgarije v Panonijo in po Kli-mentu pristrojena je došla Srbom, Bolgarom in Rusom. — Ključ k glagoličeskemu pismu, podal o. Amfilohij, K voprosu o slavjanskoj azbuke, spisal prof. Miiller, in „Die alban.
u. slav. Schriften" — dr. Geitler, vse to znanstveno razpravlja dr. I. V. Jagič v ruski knjigi „Četyre kritiko-paleografičeskija staty" Sanktpeterburg 1884 str. 103—189.
Kolikor morem doslej iz raznih učenih razprav posneti, vjemajo se knjižniki vže dokaj v tem, da ste Glagol i ca in Cirilica vira grškega, in da ste obe ti pisavi Slovenom v rabo pripravili se po krščanstvu. „Cum lumine fidei lumen bi-storiae" (Balbin).
§• 23.
Abeceda ne nastane mahoma in ni delo le enega človeka, marveč se snuje polagoma, množi in olikuje, pa se na zadnje prime imena moža, kteri jo posrednje ali neposrednje vpelje v splošnjo rabo, in tak mož zove se njen stvarnik ali vstanovnik. Tako je i Ciril slovenske pisave vstanovnik, in pravijo, da ta pisava je —Glagolica.
Za Slovene po grško učene pa je Klemen privzel nekaj znakov iz pisma glagol-skega, nekaj iz grškega, pustivši jim njihovo staro brojno vrednost. In ta pisava je baje Cirilica, prav za prav Klemenova, Klemenica (Klimentica, Klementica), imenovana vendar sploh po učitelju njegovem, sv. Cirilu.
Glagolica se je s knežjih gradov — Rastislava, Borivoja, Kocelja, Borisa itd. — s slovensko liturgijo razširjevala na vse strani, krog in krog, na sever med Lužičane in Poljce, na jug med Hrvate, Srbe in posebno med Bolgare. Po Bolgarskem se je jako vkorenila, kar nam spričujejo mnogi rokopisi cirilski, prepisani iz glagolskih, z glagol-skiini pismeni, čisli in slovi, in kar tudi potrjuje ime „Abecenarium bulgaricum".
Cirilica pa se je širila po Bolgarskem, mej grškim svetom, ter se je po krščanstvu vstanovila pri Bolgarih, Srbih in Rusih v cerkvi in državi, postala je svetovna pisava in ostane, dokler jo držala bode država in cerkev pravoslavna. — Po razkolniji grški in zlasti po ruski ste se obe pisavi bolj ločili. Na vzhodu se je Cirilici umakniti morala Glagolica na zapad, kjer se je — sprejeta s slovensko službo božjo v cerkev katoliško — deloma ohranila do sedanje dobe.
Kedaj je ktera pisava dobila stanovitno svoje ime (Glagolica, Cirilica), to se na tanko ne da določiti; morebiti še le v XVI. stoletju. Po času, po kterem je glagolsko pismo v starih spomenikih dobivalo razna imena, zvalo seje: Pismo slovensko, bu-kvica, pismo bolgarsko, hrvaško, ilirsko, jerolimsko, glagolsko ali glagoliško, glagolica. Cirilica pa se je z vala najprej: Pismo slovensko, rusko, cirilsko, srbsko, redkeje hrvatsko, in glagolsko. — Po slovanskih krajih se je vzlasti Glagolica imenovala knjiga slovenska (knigy sloveniskija; litteras sclaviniscas cf. Joan VIII.; imbutus sclavonicis lit-teris s. Prokop itd.); Cirilica pa je slovela knjiga grška, pismo grško (Vid. Pismo slov-jen. Rački).
Ime „Alphabetum Hieronymianum" dobila je Glagolica v Dalmaciji krog 1. 1248. Po razkolniji grški so v latinski cerkvi na sumu imeli i liturgijo i pisavo slovansko t. j. glagolsko, ter so jo prepovedovali, vzlasti v Spljetu. Da bi si jo oteli, ska-zovali so slovanski domačini pravovernost v knjigah obrednih in svetopisemskih. Slovanska prestava bila je storjena po LXX t. j. po Septuaginti. Ker je pa „Septuaginta" (biblija grška) na več krajih različna od »Vulgate" (biblija latinska), poskrbeli so, da se je slovčnska po tej popravila, in to po Vulgati popravljeno slovensko prestavo sv. pisma jeli so imenovati nHieronimovo". Nekteri so celo mislili, da je biblijo slovanski preložil sam sv. Hieronim (Jeronim, Jerolim, Jerom), kteri — v Dalmaciji rojen — Dalma-tince imenuje svoje rojake. Pozneje se je ta zmota obrnila tudi na pisavo slovensko t. j. na Glagolico. Tako pojasnjuje to vže Dobner (Vid. Miklošič 1.4860).
§• 24.
Doslej sem kazal nekoliko o pismu slovenskem in o začetnikih njegovih; predno spregovorim o spomenikih ali o slovstvu glagolskem in cirilskem, povem naj ktero o jeziku, v kojem se je pričelo naše slovstvo, in o jeziku sploh.
V začetku bil je jeden človek, Adam, prvi oče človeškemu rodu; drugi po občnem potopu bil je Noe, in po njegovih treh sinovih (Sem, Kam, Jafet) razsejal se je ves človeški rod po vsej zemlji (I. Mojz. 9, 19). — Bil je pa na zemlji le en jezik in enako govorjenje . . Glej, le en narod je, in vsi le en jezik govore . . Zmešajmo jim jezik, da eden drugega ne bodo razumeli . . In zavoljo tega je bilo tisto mesto imenovano Babel, ker je bil ondi zmešan jezik vsega sveta, in od ondod jih je Gospod razkropil na vse kraje (11, 1—9). — Kar pa je pokazil Babel, to vse je popravil Salem. Prikazali so se nad aposteljni razdeljeni jeziki kakor ognja in so bili napolnjeni vsi s svetim Duhom, in so jeli govoriti v mnogoterih jezikih, kakor jim je sveti Duh dajal izgovarjati (Dej. ap. II, 3. 4.)
Kar uči razodenje božje, to potrjuje tudi razodenje človeško. — Koliko ljudi je na svetu! Pravijo, da se jih šteje do 1437 milijonov (Broz str. 13), vendar dva si nista popolnoma ista niti po obrazu niti po govoru. Narodov štejejo nekteri samo v Evropi 60 do 72; jezikov eni 860 (Balbi), eni do 1000 na vsem svetu (Tylor; Pott), narečij do 5000! In vendar: Kolikor človekov, toliko vekov (govorov); kolikor glav, toliko obrazov!
Po mnogem preiskovanju in opazovanju so učenjaki pač spoznali, da ljudje — tolikanj različni v svoji notranji in vnanji naravi — po rodovih in narodih kažejo naposled vendar le enovrstnost človeštva. Ravno tako pripoznavajo — primerjevaje vse mnogotere jezike, da se po sorodnosti vbrati dajo v štiri ali celo v tri vrste, ktere med seboj jedinega vira ne zanikavajo (Fr. Kaulen, Mainz 1861).
Jezik (vox, lingua) se staroslovenski reče tudi narod (populus). Bistvena in torej jako pomenljiva je razlika ljudi in narodov po jeziku. Naj govori kdo tudi več jezikov, vendar je člen le tistega naroda, kteri govori jezik, ki mu je materin ali materinski. Po njem se določuje narodnost vsakega človeka in ljudstva. — Po stebelnih lastnostih in po načinu izrazovanja misli pa nazorov se vsi jeziki navadno ločijo v tri vrste:
I.	Samozložni nepregibalni — korenski — jeziki (Isolirende, einsil-bige, bei- od. nebensetzende Sprachen), kterih samozložne in samostojne besede se ne pregibajo, ampak samo po prednicah, zlasti pa po povdarku in mestu v stavku razen pomen dobivajo. Več ko 500 milijonov ljudi govori samozloge jezike, na pr. Kitajci, Japonci in skoro vsi prebivalci v vzhodnji Indiji. — Na primer bodi kitajsko: ba ba ba ba t. j. tri žene so zbegale ljubljenca knežjega. Jin se reče kitajski človek, nan jin mož, niu jin žena; o inu pes, me inu psica; lu je lahko: pot, kola, dragi kamen, krasiti, rosa, neka morska ptica, neka reka — po izreki, povdarku in različnem mestu v stavku. Nožič kaže se nož-dete (pr. slov. laket-brada, polmišpoltič itd.); jeleni mn. rekel bi: mnogo-jelen itd.
II.	Pri pen j al ni jeziki (Agglutinirende Sprachen), kterih besede se sicer ne pregibajo, pa se jim vendar pomen po dorastkih na koncu in v sredi preminja. Kaj mnogo-brojni in silno različni narodi govorč pripenjalne (annectirende, zusammenfiigende) ali pri-lepljalne jezike, v Evropi na pr. Turki, Madjari, Esti, čuhonci, Laponci i. dr., razni narodi v Aziji in Afriki in prvoselski rodovi v Ameriki in Avstraliji. Na primer bodi mad-jarski: kiraly kralj, kirnlyne kraljica; az atyamnak a kalapja mojega očeta klobuk, češ, slov.: ta jaz oče meni klobuk on. Atya oče, atyanak očeta, atyak očetje, atyaknak očetov. Latom vidim, latod vidiš, latja vidi . . Nekem van penzem jaz imam peneze; neked van penzed ti imaš peneze; nekiink van penziink mi imamo peneze; nektek van penzetek
vi imate peneze, nekik van penziik oni imajo peneze (novce) itd. — Turčin pravi p. sev ljub, sever ljubeči, seversen ljubiš t. j. ljubeč ti, seversiz ljubite t. j. ljubeči vi, severler ljubijo; sevmek ljubite, sevinmek ljubiti se (veseliti se), sevišmek ljubiti se t. j. jeden drugega, sevdirmek storiti, da kdo ljubi, sevindirmek storiti, da bode kdo vesel (razveseliti koga), sevišdirmek storiti, da drug drugega ljubi, sevilmek biti ljubljen, sevindirilmek biti razveseljen, sevilmemek ne biti ljubljen, sevindirilmemek ne biti razveseljen itd. (Broz str. 29).
III. Pregib al ni jeziki (Flectirende, flexive Sprachen), kterih besede po ste-belnih in končničnih premembah, po notranji glasovni menjavi in vnanji vekšavi vsled obrazil ali pritiklin razen pomen dobivajo. Taki so jeziki indoevropejski, pa semitski (kaldejski, sirski, hebrejski, arabski). Kavkaško pleme in sploh polovica človeštva govori gibke ali pregibateljne jezike. Na primer bodi hebrejski: katal ubije, katel ubijalec, katol ubiti, k'tol ubij, kotel ubijajoč. Arabsko: malk kralj, mulk kraljestvo, milk posest. Nemške: Band, Bund, binden. Slovensko: jelen, jelena, jelenoma, jelenih; nesem, neseš, neseva, nesite; nosim, znašati itd.
Kaže se, da so enozložni jeziki še bolj prvotni, prilepni ali pripenjajoči so že bolj razviti, najbolj dovršeni so prigibni. Kar se v tretji vrsti določuje s skloni in spregami, to se v drugi z raznimi vstavki in pridevki ali prilepki. — Kakor ločijo učenjaki vse človeštvo po naravi, po telesnih notranjih in vnanjih znakih, v več plemen, nekteri v pet, nekteri v sedem p. Kavkaško, Mongolsko, Malajsko itd.; tako razpisujejo tudi vse doslej znane jezike po njih sorodnosti v sedem do deset plemen p. Indoevropsko, Semitsko, Kitajsko itd. Vsaktero pleme šteje po več rodovin ali zadrug. Nam najbolj znamenito je pleme »Indoevropsko" ali „Indogermansko", ktero ima v sebi sorodne jezike narodov, ki bivajo od Indije po Aziji in skoro po vsej Evropi, ki se zove tako po dveh najskrajnih narodih, Indih in Germanih, in mu pravijo tudi pleme Jafetovsko in Arij-sko (Ariško) vzhodnje in zahodnje.
§. 25.
Da so jeziki med seboj si v rodu kakor narodi, spoznali smo po krščanstvu. Grki poznali so le dva jezika: grški pa barbarski. Rimljani so čislali tudi grški jezik, in ločili torej tri: latinski, grški in barbarski. Krščanstvo še le je dalo človeštvu nauk, da ljudje vsi so bratje, bratje vsi narodi.
Kristijani so jeli učiti se raznih jezikov ter jih primčrjati in opisovati, in tako je po krščanstvu, vprav po katoliških misijonarjih ali verovdstnikih pričelo se primerjajoče jezikoslovje. Znanstveno se je povzdignilo, kar so bolje spoznali sanskrt, v kterem so katoliški misijonarji vže 1. 1559 prebirali bogoslovne knjige braminske. Prvo slovnico tega jezika je na svetlobo pripravil v Rimu 1. 1790, drugič 1. 1804 redovnik Paulinus a S. Bartholomseo t. j. Hrvat J. F. Vezdin. Za njim so razlagovali ga Angli-čani in drugi. — Mej Nemci je v ta namen vzbujal zlasti Leibniz (f 1716) in carica ruska Katarina II. je dala povod, da je na dan prišel prvi sravniteljni ali primerjajoči slovar, imajoč samo 285 besedi, 1. 1787—9 v 200, 1. 1789—91 pomnožen v 279 jezikih. — Marljivo so se učili nekteri jezikov na pr.: Naš čop jih je znal 19, Mitridat do 20, Pražan Šercl 30, kardinal Mezzofanti 40; koliko jih zna slavni Slovenec, naš Miklošič!
Po vzajemni slovniški in slovarski sorodnosti vbirajo učenjaki jezike v več plemen, in vsako pleme v več ali manj rodovin in zadrug. Indoevropsko jezikovo pleme ima v sebi po nekterih sedem ali osem, po nekterih celo deset takih zadrug. Te so na pr.:
1. Indijska, in v njej staroindiški jezik sanskrt ali sanskrit, Indom sveti jezik Hi se je zlasti po braminih zgodej olikal, kar že beseda kaže; samskrta ali sanskrta t. j.
samskrtabhaša, lingua perfecta, dovršen ali popolnoma jezik (A. Weber), da se loči od ljudske govorice ali prostih narečij. Sanskrt je jezik zamrl vže v IV. veku pred Kri-stom. Najstareje knjige sanskrtske so „Vedeu, braminsko sveto pismo. Indijskim jezikom v rodu je zadruga Ciganska (Miklošič).
2.	Eranska (Iranska, staroperzijska), v kteri so največ Perzijanci. Kar so Indom Vede, to je Peržanom „Zend-Avesta", sostavil Zarathustra (Zoroaster).
3.	Armenska (Jermenska, cf. Mehitarci), ktero mnogi prištevajo zadrugi Eranski, in s prvo vred imenujejo Arijsko.
4.	Grška, v njej klasiški jezik starogrški, sloveč v vedah in umetnijah, celo dan danes (cf. telegraf, telefon, dinamit), z mnogotero spremenjenim novogrškim.
5.	Italska, v njej klasiški jezik latinski, v nekdanji Laciji. Iz zamrlega staro-latinskega so nekako v VI—IX. veku nastali živi jeziki romanski: portugalski, španjolski, francoski, retiški, talijanski s furlanskim, rumunski ali vlaški.
6.	Ilirska, v ktero se štejejo sedanji Ški petari (Arbanasi, Arnauti), kterih govorica je prenapolnjena besedi iz vseh narodov, s kojimi občujejo.
7.	Keltska, ravno tako zamrla, nekdaj zelo razširjena; v njej so Galci po Bre-taniji, Irci, Skoti itd.
8.	Germanska, kteri na čelu je jezik gotski in v njem najstarji spomenik knji-že vni, sv. pismo (Ulfila 311 — 381); jeziki Skandinavski, zapadno-germanski ali nemški itd
9.	Baltiška, v ktero spadajo vzlasti Litvani in Lotvini (Litvini, Lotiši, jezik li-tavski in letski), kterih jezik je najbliže v rodu slovanskim in velike stare pomembe v jezikoznanstvu (severni sanskrt).
10.	Slovanska, sama po sebi že velika zadruga, v kteri živijo veselo napredovaje mnoge krepke družine narodske, ki se pa ločijo med seboj po jeziku in po slovstvu, kajti jedinega ali vzajemnega jezika, žali Bogi doslej še nimamo Slovani.
§■ 26.
Človek bi mislil, da veliki narod slovanski ima svoj jezik, posamni rodovi pa govorijo narečja, ktera se razvijajo in razlagajo iz občnega jezika. Toda Slovani sedaj takega vzajemnega jezika kakor Nemci in Talijani še nimamo. Verjetno je, da so ga imeli nekdaj, ali knjižno se to skazati ne da. Slovanska knjiga nima jezika, kteri bi bil oče vsem dosedanjim.
Kar so se Slovani prikazali na pozorišču zgodovinskem, bili so razdeljeni v več rodov; njih sela so bila preobširna, da bi na tolikem prostoru mogli enako govoriti; v njihovih prvih knjigah so znati mnogotere razlike, ki so tem manjše, čim starejši so spisi.
Sicer je res kazalo, da bode jezik, v kterem sta govorila in pisala blagovestnika sv. Ciril in sv. Metod, Slovanom književni jezik, toda to veselo upanje se ni spolnilo, in Slovani govorijo in pišejo sedaj mnogo narečij in celo več jezikov. Kakor pa govorimo o narodu slovanskem sploh, dasi ni ne državno ne cerkveno edin; tako smemo vsaj vzorno govoriti tudi le o jeziku slovanskem.
Govore slovanske imenujejo nekteri jezike (Sprachen), nekteri narečja (Dialecte, Mundarten), velika in mala, ter jih različno štejejo, po štiri in šest, celo do 14 in 16, in ravno tako razredujejo. Nekdaj so jih ločili na dvoje, v dva reda, dve vrsti ali veji, jugovzhodnjo in severozahodnjo ali zapadno (Dobrovsky, Šafafik itd.), pa tudi samo vzhodnjo in zahodnjo (Viktorin), severno in južno, zgornjo in spodnjo, kar pa sedaj popuščajo.
Da jih zovejo jezike, prihaja menda odtod, ker se ne dajo iz nobenega doslej znanega izpeljevati kakor narečja iz svojega maternega jezika, in ker ima zdaj vsak po-
sebej že svoje slovstvo. V dejanju in govorjenju si vendar slovanski rodovi nismo tako narazen, kakor se kaže to v pisanju ali v književnosti.
Pravo slovansko jezikoslovje se je pričelo v sedanjem stoletju. Prav mnogotero so primerjali in razredovali slovanske govore. Kolikor vem, izmed vseh najbolj slovijo raz-redbe, ktere so dali jim — Dobrovsky, Šafafik, Miklošič.
§■ 27.
Dobrovsky, prvi dobri slovanski jezikoslovec, je večkrat pisal o slovanskih govorih, zlasti
v Češki slovnici (1. 1809 in 1819) in v Staroslovanski (Instit. ling. slavic. dial. vet. 1822). Imenuje jih narečja (idiomata, Muudarten) ter pravi, da s-e po gotovih zoakih (characteres, Kennzeichen) dajo vrediti v dve vrsti. Koj v 1. §. poslednje knjige piše:
Sermo Slavenicus, rectius Slovanicus aut Slovenicus, sensu latissimo sumptus in duo genera idiomatum dispescitur: in Idioma ordinis primi (A); et in Idioma ordinis secundi (B). Horum idiomatum characteres sunt:
A: 1. raz: razum; 2. iz: izdati; 3. 1 epentheticum: korabli, zemlja, postavlen; 4. salo, krilo, pravilo, moliti s§; 5. pešti, mošti, pešt, mošt; peči, moči, peč, moč; C. zvezda, cvet; 7. tu, toj; 8. pepel; 9. ptica, studenec; 10. desnica.
B: 1. roz: rozum; 2. vy: vydati; 3. korabi, zemia, zemie, postaven; 4. d epentheticum: sadlo, kridlo, pravidlo, modliti se; 5. peci, moči, pec, moc; 6. gvezda, kvet; 7. ten; 8. popel; 9. ptak, studnica; 10. pravica.
Secundum hos characteres si dialectorum species, quarum Grammaticae prostant, examinentur, quinque earum sub A, aliae quinque sub B. comprehendentur, et quidem:
Sub A: 1. Russica. 2. Slavica vetus. 3. Illyrica seu Serbica. 4. Croatica. 5. Slove-nica s. Vindica in Carniolia, Stiria, et Carinthia.
Sub B: 1. Slovacica. 2. Bohemica. 3. Sorabica seu Vendica in Lusatia superiori. 4. Sorabica in Lusatia inferiori. 5. Polonica.
Differunt autem dialecti, etiam ejusdem ordinis, non solum vocabulis, sed maxime formis et flexionibus (Institutiones ling. slav. IV. — Metelko XVIII).
Razredbi tej oponašajo, da znaki niso bistveni in gotovi, da delitev v dve vrsti ni podprta, da niso le narečja, da jih je preveč razdrobil, da je »Slavica vetus (Alt-slawonisch)" še le na drugem mestu in se je vendar prej pisalo nego rusko itd. Bolgarščine takrat še ni mogel prav poznati, in sploh Dobrovsky ni imel toliko pomočkov, kolikor jih imajo učenjaki sedaj, čudno, da se peščica slovanskih Lužičanov tako zelo loči v govorjenju in pisanju! — »Da je na koncu prvega reda dejal slovensko, in na prvem mestu druzega slovaško narečje, nekterim sicer ni prav; meni pa se to silo važno zdi. Slovenci in Slovaci, ki se sami zovejo tudi Slovence, smo med vsemi v sredi, torej po pregovoru — v zlati skledi, in sklepamo tako oba reda. To naj bi jezikoslovci sploh bolje čislali (V. Jezič. 10, 11)."
Šafafik, slavni slovanski jezikoslovec in zgodovinar, je o tej reči pisal o mnogih prilikah; tako p. v Slovstveni povestnici (1. 1826), v slovanskih Starožitnostih (1. 1837) in v slovanskem Narodopisu (1. 1842).
Jezik slovanski, pravi, ima več narečij. Loči se pa v njem dvojna mluva (čes. mluva t. j. govor, die Rede, Sprache), po nekterih znamenjih, ktera se vjemajo s prejšnjimi Dobrovskega, na pr. v A) salo, kadilo, moliti se; pal, bral, cvel; zemla, lovlen; motriti. VB) pa sadlo, kadidlo, modliti se; padi, kradl, kvetl; zemja, zemš, loven; pa-tfiti itd. — Slovak M. Hodža je popisal Šafafikovo razredbo slovanskih narečij
v Čitanki za nižje gimnazije, ktero je sostavil E. černy, in na svetlo dala Matica slovenska t. j. slovaška. Ker je lehko umeti, lože od češkega, pokaže naj se tu kar ž njegovimi besedami:
Šafarik vo svojom spise „Slovansky narodopis v Praze 1842" rozličuje každy jazyk, a tak osobitne slaviansky, na mluvy, mluvy na reči, reči na narečia, narečia na podrečia, podrečia na roznorečia. Toho je takato sposoba:
A.	Mluva vychodno-južna: I. Reč ruska, jej narečia: 1. vel'koruskč, 2. malo-ruskč, 3. beloruskč. II. Reč bulharska, jej narečia: 1. staroslovančina (cyrillske narečie, cirkevne, starobulharskč), 2. novobulharske. III. Reč ilyrska, jej narečia: 1. srbske, 2. chorvatske, 3. korutansko - slovinske.
B.	Mluva zapadna: I. Reč leska, jej narečia: 1. pol'ske, a tohoto podrečie ka-šubske. II. Reč češka, jej narečia: 1. češke (a moravskč), 2. uhorsko-slovenske (sloven-čina). III. Lužicko-srbska reč, jej narečia: 1. hornolužickč, 2. dolnolužicke. IV. Reč po-labska, užuž vymierajuca; joj narečie je jedno: drevianske, už temer vyhasle.
A tak ved'la toho, jako to Šafarik vystavil, su v Slaviančinč mluvy dve, reči sedem, nareči štrnast', podrečia dvč. (Vid. Slovan. Narodopis str. 5. 6. in Slovenska Čitanka II.)
Razstava Šafarikova je preučena, kakor je bil preučen Šafarik sam; znamenita je, ker se po njej ravnajo mnogi učenjaki p. Schleicher, Leskien itd. — Da ima ruska reč tri narečja, premnogi pišejo ter zgodovinsko razlagajo. — Staroslovanščina, kteri pravi tudi cirilsko ali cerkveno narečje, bila mu je starobolgarščina, naposled vendar že panonska slovenščina. Izraz ilirski se je popustil, in Hrvatje pa Srbi so se, ni davno, zedinvali v tem, da zovejo svoj jezik hrvatsko-srbski ili srbsko - hrvatski. — Slovenščina naša se pač ne da še tako povzeti z jezikom hrvatsko-srbskim; prej bi se morda z ogersko-slovenščino (cf. M. Majar: gorotanskoslovenski po ugerskoslovenski), dasi je zastarel pridevek korutanski itd. — Reč polabska, kakor tudi podrečje kašubsko ali celo dreviansko, nahaja se v redkih in malovrednih virih, znamenita le največim jezikoslovcem. — O besedah: reč ilirska pa leska (leh), slovinsko pa slovensko narečje, kakor tudi o delitvi slovanskega govora v vzhodnje-južno in zapadno vrsto ali vejo itd., bilo je že tu in tam povedano.
§. 28.
Miklošič, preslavni jezikoslovec slovanski, staroslovenski „per eminentiam", je spisal vzajemno ali primerjajočo slovnico slovanskih jezikov (Vergleichende Grammatik der slavischen Sprachen) v štirih velikih delih. Kakor se vidi iz naslova, pravi jim nSprachen" t. j. jeziki; tudi jih ne loči na dvoje, kakor Dobrovsky in Šafarik, marveč jih vreduje ter razlaga po sorodnosti ali bližnji podobnosti s prvim knjižnim jezikom slovanskim, in nasledvajo si v glasoslovju (Lautlehre I. 1852), pa tudi v oblikoslovju (Formenlehre III. 1856) njegovem po tem-le redu:
1. Staroslovenski. 2. Novoslovenski. 3. Bolgarski. 4. Srbski. 5. Maloruski. 6. Ruski. 7. Češki. 8. Poljski. 9. Gornjesrbski. 10. Dolnjesrbski.
Prvi književni jezik slovanski, v kterem sta v 9. veku učila in pisala sv. Ciril in Metod, v kterem so govorili in pisali nju učenci in nasledniki, v kterem so pisane naj-starje cerkvene knjige slovanske, ki so se nam ohranile v starodavnih prepisih, mu je staroslovenski ali staroslovenščina. In staroslovenščina je mati novoslo-venščini pa bolgarščini, piše Miklošič 1. 1852 (S. XI). Novoslovenščina, ki se je nekdaj veliko dalje razprostirala, razteza se še sedaj ne le po sedanjem Slovenskem, ampak tudi po Hrvaškem, zlasti po treh županijah, Varaždinski, Zagrebški in Kri-ževski, in brez dvoma tudi po zapadnem Ogerskem, posebno po Zaladski (Šimeški, Že-
leznogradski) županiji. Sicer jo je po Hrvaškem, zlasti po mestih, srbščina mnogo pre-menila, vendar je še zdaj celo govorica meščanov po omenjenih županijah bliže slovenščini nego srbščini; torej Miklošič zdaj tako zvano hrvaščino, ktero Habdelič v 17. stoletju še imenuje slovenščino, v primerjavi razlaga z novoslovenščino. — Bolgarščina, izvirajoča iz staroslovenščine, se je po vplivu več jezikov, zlasti škipetarskega, tako preobrazila, da ima sedaj slovnico v mnogoterih ozirih neslovansko, slovar pa še dokaj slovanski. Bolgarščina se je po tem takem veliko bolj oddaljila od svoje matere, kakor sestra njena novoslovenščina.
Kteri so Srbi ali Srbljani, to se ve; kteri pa so po jeziku Hrvatje, to mej učenjaki še ni prav gotovo. Na to pripoveduje, kod po njegovi misli bivajo Hrvatje, da so tam sosedje Srbom in tu Slovencem, in da se jezikovno najbolje ločijo po zaimku ča; Slovencem služi kaj, Srbom što. Nekdaj so bili pač bolj razširjeni, a sedaj se jim godi kakor Slovencem, da njihov jezik nazaj potiska srbščina. „Die geringen verschie-denheiten des chorvatischen u. serbischen haben mich bestimmt sie unter einem zu behan-deln" — pravi 1. 1852 (Lautlehre S. IX). — Leta 1879 pa v drugem natisu (Lautlehre II. S. 391) prav na tanko popisuje, kteri so Srbi in kteri so Hrvatje po jeziku, kod bivajo, in da se oboji skupaj ločijo v ekavce, ijekavce in ikavce, ter str. 392 pomenljivo pristavlja: „Hier moge noch bemerkt vverden, dass mir serbisch und chorvatisch als zvvei sprachen gelten und dass ich den ausdruck jezik srbski ili hrvatski fiir falsch halte". — V tej reči pa mu oporekajo drugi učenjaki p. Daničič, Jagič, Krek itd.
Na petem mestu po notranji podobnosti mu je malorusko, ki se znanstveno nikakor kot narečje velikoruskemu ne more prištevati, marveč je jezik posebej.
Velerusko ima bogato slovstvo, pa pravi značaj tega jezika je težko spoznati, ker knjižni jezik je nekako v sredi mej staroslovenskim in čistim rusovskim, ki ga narod govori. — K češkemu šteje Miklošič tudi slovaško narečje ter pravi, da je nespametnOj kar se sedaj poskuša, pisati ga posebej za književen jezik. Mali razločki se smejo prezreti vsled koristnosti zedinjenja s staro bogato češko književnostjo. — Poljski jezik ima obilno izvirno slovstvo, vendar je v slovnici veča njegova vnanja (extensive), kakor pa notranja (intensive) olika, pisal je tedaj; a sedaj se je že tudi v tem oziru napredovalo (cf. Malecki itd.). — Kakor Dobrovsky loči tudi Miklošič severne Vende ali Srbe po jeziku na dvoje in razlaga na devetem mestu gornje srbsko, in na desetem primerja omenjenim slovanskim jezikom dolnje ali nižje srbsko. Morebiti ktero teh dveh tudi dalje proti severu sega in kolikor že pojasnjuje narečje polabsko (Šafafik, Schleicher), pisal sem 1. 1860. — V II. in IV. delu primerjajoče slovnice jih že ne raz-postavlja tako očitno, vendar jih razlaga še po istem redu.
V dobi novejši deli Miklošič Slo v ene po rodu in govoru na čvetero: Sloveni so mu karantanski ali noriški, panonski, daciški in bolgarski (Lautl. II. 1879. S. 33. 34). — V „Etymol. Worterbuch der slav. Sprachen 1886" pa Slovane vse po njih govoru raz-krojuje skoro kakor Šafafik, kajti po vzgledih, ktere navaja v omenjeni knjigi, prikazuje se jih vsaj šestnajstero: Panonsko -, karantansko -, dakovsko -, bolgarsko - slovenski, srbski, hrvatski, malo-, belo-, veliko-ruski, češki, slovaški, poljski, kašubski, gornje-, dolnje-srbski, polabski.
§• 29.
Prvi književni jezik slovanski se v domačih in tujih knjigah imenuje: Stari cerkveni jezik slovanski, sveti, obredoslovni, književni slovanski, staroslovanski, mo-ravski, slovaški, staroruski, starosrbski, starobolgarski, srbsko - bolgarsko - macedonski, stavokarantanski, panonski, slovenski, staroslovenski. — Ktero imenovanje je pravo?
Staroslovanski (altslavische Sprache) ali občeslovanski (Schlozer, Čaplovič, Rakoviecki, Karamzin itd.) se ne more imenovati, ker ni oče vsem sedanjim narečjem ali jezikom slovanskim. — Tako tudi ne moravski (Evgenij, Kalajdovič), slovaški (Cyprien Robert, Štur, Kollar, Dalimil, Čaplovič, Jordan) ali ruski (Kohl itd.), ali starosrbski (Miehovita, Solarič i. dr.). — Dobrovsky je v tej reči zelo omahoval. Imenuje ga narečje, časi slavonsko ali staroslavonsko (Altslawonisch), staroslovansko (Slavica vetus), časi starosrbsko, časi starobolgarsko, in da bi se pač ne zmotil, naposled celo srbsko - bolgarsko - mace-donsko narečje! — Cirilsko narečje (Šafarfk), Cyrillčina (Hattala) se tudi ne more zvati; vsaj so ga razun Cirila govorili in pisali Metod in mnogi drugi učenci in nasledniki.
Sploh se imenuje cerkveni ali stari cerkveni jezik slovanski (Das Altkirchensla-vische p. Leskien), sveti ali liturgiški jezik slovanski (Slavica lingua sacra). V tem smislu mi je všeč, kar svetuje Miklošič. Prvi knjižni jezik slovanski, pravi, se je pozneje po bolgarskem, hrvaškem, srbskem in rusovskem mnogotero spremenil, in ta tako spremenjeni jezik, ki je sedaj še vzhodnji cerkvi v rabi, naj se imenuje cerkveni jezik slovanski (Die slavische Kirchensprache).
Prvi književni jezik slovanski ima se zvati sta robolgarski, to je trdilo mnogo učenjakov in jih še trdi na pr. Vostokov, nekaj časa i Schlozer i Jordan, Šafarik, Schlei-cher, Schmidt, Hattala, Leskien itd. — Temu nasprot se je stanovitno boril Kopitar in se vedno še bori Miklošič.
Jako iskreno je o tej stvari pisaril Kopitar. Popustivši Dobrovskega misel — je v svojih spisih dokazoval, da domovina nekdanjemu cerkvenemu jeziku slovanskemu je Panonija in da oni jezik je panonski, slovenski ali kar stari karantanski. Miklošič se je poprijel njegovih dokazov ter jih dovršil dotlej, da mu človek z doro vestjo rad pritegne, da prvi književni jezik slovanski je bil slovenski, in da se prav imenuje staroslovenski. — Kaj in kako je dokazoval to Kopitar in deloma Miklošič, opisal sem v „Iz-vestju gimnazije Ljubljanske 1. 1860 (str. 13 — 18)." Poslej to Miklošič krasno razkazuje v „Ersch u. Grubers Encyklopaedie 1. 1860, Altsloven. Formenlehre in Paradigmen 1. 1874, Beitrage zur altsloven. Grammatik 1876 itd.".
Vostokov ga je imenoval „drevnee staroslovjanskoe narečie", ktero je sklepal najprej z bolgarskim; poslej mu je iskal domovine v Macedoniji ter je pripoznal, da je ta „sobstvenno cerkovno-slovenskij jazyku" mogel biti last i macedonskim i moravskim i panonskim Slovenom, in da se razodeva sedaj v cerkvenem slovstvu bolgarskem, srbskem in ruskem.
Da je stari cerkveni jezik slovanski v tesni zvezi s starobolgarskim, to je istina, ki se pojasnjuje iz njegove zgodovine; vendar ima v sebi dokaj, česar bolgarščina nikakor razložiti ne more. Tudi je ime »bolgarski" (bulgarski) tuje, ni domače, in res je, da se oni jezik, dokler je živel, nikdar ni tako imenoval, pripoznava Leskien sam. — Ne po kaki reki (Morava), ali deželi (Panonija, Karantanija), tudi ne po kakem človeku (Ciril) ali celo nasilniku (Bolgar) naj se jezik imenuje, marveč po narodu, ki ga je govoril ali ga še govori.
Sloveni bivali so takrat v IX. veku v Pa n on i j i, v Veliki Moraviji, ob Donavi po obeh stranah ter so občevali z omikanimi Grki, Latini in Nemci. K njim sta prišla sv. Ciril in Metod, njihov jezik pisala, in prav se torej po njih prvi knjižni jezik naš zove slovanski in sicer staroslovenski.
§. 30.
Kopitarju so učenjaki nasprotovali, ker je stari cerkveni jezik slovanski (lingua, quae ante mille fere annos viguit inter Slavos Pannoniae) hotel pripraviti v bližnje so-
rodstvo s starim karantanskim, ali s sedanjim jezikom slovenskim; tako so oporekati jeli Miklošiču, kije 1. 1852 pisal, da staroslovenščinaje mati novoslovenščini in bolgarščini. Kar sicer ondi (Lautlehre) trdi, da vsem drugim jezikom slovanskim hrani najstarejša pravila in gotove oblike, v tem se pač vjemajo.
Cyrillčina neni matkou všech narečij slovanskich, ni starosrbčina, ni ruština; cy-rillčina je matkou jen bulharčiny a slovinčiny, je pisal Hattala 1. 1855 v Čas. Čes. Museum, kjer uči, naj se slovanščina razreduje tako-le: A. 1. Cyrillčina. 2. Bulharčina. 3. Slovinčina. 4. Chorvatčina. 5. Srbčina. 6. Ruština. B. 7. Sloven-čina. 8. Čeština. 9. Polština. 10. Lužicka srbčina.
Nekteri na pr. Sreznjevskij itd. pa pravijo, da so slovanski jeziki ali narečja mej seboj le velika zadruga, in da je prvi književni jezik slovenski le to, kar je starejši brat med brati, starešina ali starosta. — V tem oziru se mu gotovo spodobi pridevek stari t. j. jezik staroslovenski ali staroslovenščina. Tudi nekteri sedanjih jezikov slovanskih ima vže svojo staro književnost, na pr. novoslovenski v spomenikih Brizinskih. Tako se piše in bere o jeziku (narečju) staro- in novohrvatskem, staro- in novosrbskem, staročeskem, staro- in novoruskem itd.
Glede novoslovenščine, češ, novoslovenščina hčerka staroslovenščine, so nekteri jezikoslovci, sklicevaje se na Brizinske spomenike, ugovarjali Miklošiču, da Slovenci nikakor ne morejo biti neposrednji nasledniki ali potemci panonskih Slovenov (Šafafik 1. 1858 Urspr. u. Heim. des Glagol.; Jagič Tisučnica 1. 1863). - Miklošič je torej zvesto preiskaval sorodnost prvega knjižnega jezika slovanskega z drugimi ter je njihovo razmero čim dalje bolj na tanko določeval v knjigah svojih. Tako uči sedaj (Lautlehre II. 1879 S. 33. 34) na pr.:
Slovenščina t. j. jezik tistih Slovanov, kteri so v VI. stoletju bivali na levem bregu dolnje Donave in kterim Prokopij in Jornand pravita Znla^voi Sclaveni. Teh nekaj se je podalo čez Donavo na jug in dobilo tam po ljudstvu Huncem in Turkom sorodnem ime Bolgari; njihov jezik je bolgarsko-slovenski. Nekaj se jih je obrnilo proti zapadu in prodrlo v noriške planine: jezik teh Slovenov, ki bi se noriško - slovenski mogel imenovati, je meni novoslovenski. Nekaj se jih je naselilo v Panoniji ter razprostiralo preko Donave Karpatom celo do podnožja: jeziku teh Slovenov pravim jaz staroslovenski; mogel bi se zvati panonsko - slovenski. Nekaj ostalo jih je naposled v svojih sedežih: jezik tega oddelka zval naj bi se dakovsko-slovenski. — Jezik panonsko - slovenski je zamrl po prihodu Madjarov; jezik dakovsko-slovenski popolnoma v začetku pričujočega stoletja (mej Rumuni).
Jezik, v kterem so vže nemški misijonarji Slovenom oznanovali besedo božjo in v IX. veku blagovestnika brata sv. Ciril in Metod, se po virih nikoli drugače ne imenuje, nego slovenski, in ta staroslovenski jezik ali staroslovenščina je v resnici središče jezikoslovstvu slovanskemu, pravi Miklošič. Ne le središče, tudi začetek in svršetek se sme zvati, kažejo na pr. Sreznjevskij, Jagič itd. V staroslovenščini imajo vsi sedanji jeziki slovanski svoje prvo in gotovo pravilo; v njej se vjemajo več ali manj vsi, zlasti v svojih starejih oblikah. Na njo se opira in po njej ravna i novoslovenščina v razmeri, ktera je nam po vsem tem dokazana po Miklošiču.
§. 31.
Staroslovenščina je torej Jezik, koji je jedini izmedju svih slovjenskih jezika od davnine posvečen službi božjoj, koji je prvi i najstariji književni jezik slovjenski, na kojem je osnovana književnost u mnogo slovjenskih naroda, kojemu je po svemu tome
bilo namijenjeno, da bude jedna i zajednička osnova krščansko - slovjenske prosvjete itd." (J. Broz 1. 1886). Kaka je bila pač o s od a temu jeziku?
„Raz ten — 1. 907 — uhodil do srdce Slovanstva", piše Šafafik. Po smrti Metodovi so se iz Moravije umaknili le bolj sloveči učenci njegovi; po prihodu Madjarov in po smrti Svatoplukovi jih je pobegnilo že več, a po razpadu Velike Moravije so se prejšnji prebivalci raztekli na vse strani: nekaj do Tater (pod Karpate), nekaj k Bolgarom, Hrvatom in drugam . . Z razvalin njenih so se okoristili mimo Madjarov tudi Nemci, Čehi in Poljaki (Starožit. §. 41).
„Iz Panonije so slovenske knjige razpostranile se z jedne strani na sever k Moravanom in Slovakom, k Čehom in Lehom, a z druge strani na jug k Hrvatom, Srbom in posebno k Bolgarom, verjetno tudi k ostalim Slovenom v Dakiji, naposled na Rusko, vzlasti iz Bolgarije, no verjetno še prej iz Panonije in Dakije, piše Pervolf (Sbornik Met. jub. 1885)".
Da se je v prvotni domovini — v Panoniji — ob bregovih silne Donave prvotna slovanska govorica koj zatrla, in da je kar utihnila, ni verjetno; misliti si smemo, da je mej ljudstvom še dolgo živela in se tu in tam pri cerkvah in po samostanih še pridno gojila tudi v knjigah. „Vigilans Methodii caritas, praetervecta Moraviae fines, sicut su-perstite Cyrillo Liburnicos et Servios attigerat, ita nune Pannonios complectebatur, quorum principem, Cocelum nomine ad religionem catholicam informavit, et in officio retinuit". Vsaj je ravno Kocelj slovenskima verovestnikoma dal bil 50 učencev, in vsaj je Metod poznej imel do 200 pomočnikov, kteri pismenosti slovenske gotovo niso popolnoma zanemarili.
Z Velike Moravije in Panonije so koristi prejeli najpoprej Madjari, pravi Šafafik. Sloveni so imeli si državo vže dobro vravnano, bavili so se z raznimi rokodelstvi in ne-kterimi umetnijami, bili so poljedelci, vže kristijani in gojili pismenstvo. Vse to so po njih povzeli Madjari, kar se po izrazih slovenskih kaže v njihovi cerkveni, državni in občinski upravi, v njih rokodelstvih in obrtnijah, in Ogerska je bila dokaj časa neka vez mej duhovenstvom po slovanskih krajih (cf. Die slav. Elemente im Magyarischen 1871).
Z Madjari so se ž njo okoristili Nemci nekaj vže prej, nekaj bolj očitno, kar so ukrotili bili i Madjare. Nemčarili so ob mejah na vse strani, in kakor so nekdaj šli od jutra proti večeru pred Slovani, tako silijo zdaj — obrnivši se — od večera na jutro med Slovane nazaj. Manjše rodove ob mejah so si več ali manj po svoje obdelali; na pr. polabske Slovane, lužiške Srbe, noriške, karantanske, panonske Slovence, nekoliko tudi češke in moravske Slovane itd. Kakor so po svojih misijonarjih, vradnikih, obrtnikih in drugih naselnikih premnogo nemških besedi v tedanji obliki zaplodili mej Slovene; tako so pa tudi dokaj slovenskih izrazov, vzlasti krajevnih imen, sprejeli v svojo govorico in pismenost (Die christl. Terminologie. Die Fremdworter in den slav. Spr.).
Na desnem, pa tudi na levem bregu mogočne Donave je vladal tedaj slovenski jezik, kteri se je ohranil v govorici sedanjih Moravljanov in Slovakov tako, da se po njej mnogotero pojasnjuje bližnja zveza s staro češčino in poljščino in po teh z novim slovstvom češkim in poljskim. „Cum primum ipse — Methodius — per se ad catholicam fidem Borzivojum principem Bohemorum, deinde Ludmillam uxorem ejus , adhibito quo-dam sacerdote, perduxisset, brevi perfecit, ut in ea gente christianum nomen longe la-teque vulgaretur". Z vero krščansko je na češko prišla i liturgija i knjiga slovenska. To je vzljubila kneginja Ljudmila; po njej se je učil vnuk Venceslav (928—936). Žitije sv. Ivana, Ljudmile, Vgčeslava, in cerkovna služba, njemu v staroslovenskem jeziku so-stavljena na Češkem, se je razprostranila na jug med Hrvate in na vztok med Ruse. Leta 973 bila je v Pragi vstanovljena biskupija i v ta namen, da ne bode slovenska
(slavonicae linguae). Najdalje se je slovenska služba božja obdržala v samostanu Sazav-skem, kteremu prvi opat je bil sv. Prokop, do 1. 1097. Na dvor kralja Venceslava II. (Vgčeslav, Vacslav, Vaclav: 1. 1288 — 1305) so prišli še tudi menihi, kteri so obhajali službo božjo v jeziku staroslovenskem. Karel IV. (1346 — 1378) je 1. 1347 v Pragi postavil samostan na čast sv. Jeronimu, Cirilu, Metodu, Vojtehu in Prokopu, zavetnikom češkega kraljestva, ter je vanj naselil redovnike glagoljaše iz hrvatskega Primorja, da so obhajali ondi (v Emavzu, na Slovanech) službo božjo v slovenskem jeziku (in lingua sla-vonica, de qua nostri regni Boemiae idioma sumpsit exordium), kar se je godilo do 1. 1419. Prvi menihi so bili hrvatski, a poslej i češki, kteri so se učili in so spisovali v jeziku cerkveno-slovenskem (cf. Codex Sazavo-Emautinus). V glagolici se je zvršila češka biblija 1. 1416. Cerkvena terminologija češka se vjema s staroslovensko. Miljena pesem : „Gospodine pomiluj ny"! kaže svoj značaj. Spomeniki, ki so se našli na češkem, spri-čujejo, da je i tod slovela nekdaj slovenščina (Prag. Fragment.), ali da je vsaj tudi tje pribežala iz prve svoje domovine — Panonije.
I Poljaci so si pridobili nekaj države Svatoplukove (med Labo, Vislo in Dravo), in tudi k Lehom je prišla knjiga slovenska. „Per eadem tempora Evangelii lumen in Poloniam invehendum curavit: quo cum ille (Methodius) per mediam Gallaeciam pene-travisset, sedem episcopalem Leopoli statuit". Krstil je silnega poganskega kneza Vis-Ijana. „Polonia fidem christianam noluit discere a Germanis, sed per orientales Graecos, Cyrillum et Methodium (Chronica 41)". V slovanskem samostanu Krakovskem (monai-sterium slavonicum s. Benedicti) se je služba božja obhajala v slovenskem jeziku (1390 —1470) po menihih glagoljaših, ki so dohajali iz Prage. Cerkveni jezik se deloma vjema s staroslovenskim, in sploh je v nekterih rečeh na pr. v nosnikih temu jako soroden jezik poljski, da ima tudi Poljša svoj delež v povestnici staroslovenski (cf. Codex Su-prasliensis).
§. 32.
Kedar so z Nemci vred divji Madjari posedli naših prednikov dežele, ostalo je nekaj Slovenov doma ter se jim podvrglo, nekaj se jih je umaknilo pod Tatre na sever, nekaj na jug in zapad, po sedanjem Štajarskem, Koroškem in Kranjskem. „Metho-dii caritas complectebatur Pannonios . . et Carinthios, in quibus ad unius veri Dei no-titiam cultumque traducendis plurimum elaboravit". — Tako piše tudi H. Megiser: . . „Methudius . . sei auch ins Beyerland, Steyerland, Kharndten u. Crayn zu den Wenden kommen u. sei vom Ertzbischoff Adelvinus zu Salzburg u. dem Windischen Bischoff Reich-holdus, weil er bei den slavischen Wenden den Gottesdienst in slavischer Sprache ein-fiihrte, verfolgt worden (Annales Carinthiae pg. 568)". Slovenci so takrat lahko še umeli bližnjih sorodnikov govorico, ktera se je pa — brez vladarstva v cerkvi, državi iu šoli — starala in postarala tako, da je novoslovenščina dokaj različna od staroslovenščine-O njuni zvezi bodi govor pozneje.
Na vzhodnji strani so Slo v eni po stari Daciji (severo - vztočni Ogerski, Sedmo-gradski, po Valahiji in Moldaviji) v oblast prišli Madjarom in potem Rumunom (Vlahom), kteri — pravoslavni — so slovenski jezik v cirilski pisavi sprejeli v svojo liturgijo ter ga držali do srede XVII. veka, kedar so jeli cerkovni jezik zamenjavati z narodovim, v XVIII. pisati v latinici, in v začetku sedanjega stoletja še le so med njimi z jezikom vred zamrli poslednji Sloveni (Die slav. Elemente im Rumunischen 1861 . . Die Rumu-nischen Untersuchungen 1881—2).
Z druge strani so slovanske knjige razprostranile se iz Panonije na jug k Hr vato m in Srbom. „Vigilans Methodii caritas . . sicut superstite Cyrillo Liburnicos et Servios attigerat, ita nune complectebatur et Dalmatas, quibuscum caelestia partiebat communi-
5
cabatque charismata". — Zgodilo se je to še za Metoda, vzlasti pa po pregnanju prvih njegovih učencev. Hrvatje so staroslovenski jezik sprejeli za književni jezik v cerkvi in državi po pisavi glagoliški, najprej okrogli, potem oglati. Kmalu pa so se pričele borbe z duhovniki latinskimi in laškimi. Prepovedovati so jeli v X. in XI. veku besedo in liturgijo slovensko. Ker je pa ljudstvo ni hotelo pustiti, pripuščali so jo tu in tam, in v XIII. stoletju jo je cerkev katoliška potrdila, češ, v pisavi Jeronimovi. Služila jim je takrat staroslovenščina le malo spremenjena še v občinskih in deželskih stvareh; na pr. bodi »Kronika Hervatska" iz XII. stoletja; Zakon Vinodolski" 1. 1288 tudi v glagolici; „Razvod Istrianski" 1. 1325 itd. Polagoma je vzmagoval si jezik narodov že v XII. veku in pisalo se je nekaj slovenski nekaj hrvatski dotlej, da je v svetovnem slovstvu prevladal jezik hrvatski, v cerkvenem pa je rabil jezik staroslovenski, ki se je mnogotero spreminjal po živem narodskem ter imenoval različno p. slovinski, slovinjski, slavenski, slavinski, slavonski, ilirski (lingua sclavinisca, sclavinica, sclavina, sclavonica, sclavica, illjrica, Sclavinorum, Sclavorum lingua, terra, litterae, monasteria etc). Hrvatom prvi umetni pesnik se kaže Marko Marulič (1450 — 1524) in prvi prostopisalac ali začetnik dobre narodne proze P. Bernardin (1495), oba Splječana. Kedar so v XV. in XVI. veku delovali grški razkolniki in protestantje po glagolici in cirilici med Hrvati v Istri in Dalmaciji, poprijela seje slovenščine i cerkev katoliška, ter skrbela za to, da se cerkvene knjige, svetopisemske in obredoslovne, pregledajo in popravijo, kar se je vršilo v XVII. in XVIII. veku po možeh, ki so iskali zedinjenja mej pravoslavnimi in katoliškimi gla-goljaši, a največ po izvodih ruskih, iz kterih so prišle mnogotere rusnije (rusizmi) v njihove slovenske knjige. Možje ti so bili na pr. Levakovič, Terlecki, Pastrič, Karaman (f 1771) itd. Poživljalo se je to delo v preteklem stoletju, a o dobi francoski je nekako potihnilo, in stvar je propala dotlej, da mnogi nič več niso čitati znali knjig glagoliških. Popuščali so torej liturgijo slovensko, ali so naročali si bukev prepisanih v latinico (ščavet, skiavet, ital. schiavetto) po izvodih hrvatsko-slovenskih, in vsled tega obhaja se slovenska liturgija le deloma še po biskupiji Senjski, Krški (Veglia), Zaderski, Spljetski, Šibeniški, od 1. 1886 v Barski, in časih v Rimu o posebnih priložnostih v vstavu sv. Jerolima (s. Hieronymi Illyricorum). Po vsem tem je Hrvatska velike pomembe v zgodovini sta-roslovenskega slovstva ne le po glagolici in liturgiji glagoliški, ampak tudi po raznih spomenikih domačih in tujih (cf. Glagolita Clozianus).
Srbljani so slovensko knjigo dobili iz Panonije nekaj naravnost, nekaj po Bolgarih, nekaj po Hrvatih. S krščanstvom so sprejeli slovensko liturgijo na zapadu v nekterih pokrajinah v pisavi glagoliški, na vzhodu in jugu pa v cirilski, takrat še brez grških zmotnjav, kajti za grško razkolnijo nastala je slovanska mnogo pozneje. Spisovali so v jeziku srbsko-slovenskem največ menihi ali svečeniki knjige cerkvene, obredne, šolske, pa tudi drugi za narod na pr. Štepan Prvovenčani (1195-1228), veliki župan in naposled car Srbski, arcibiskup Sava (r. 1169, u. 1237), menih Chilandarski Domentijan (krog 1. 1263), Dauiel (1291 — 1378), ki so skladali žitija svojih dedov in svetih očetov, letopise, povestnice itd. Celo zakonik Dušanov (1336—1355) kaže bližnje sorodstvo s staroslo-venščino v besedi. Vendar živi ljudski jezik vzmaguje si bolj in bolj v rokopisih in knjigah tiskanih. Delovalo se je dokaj marljivo na književnem polju, dokler so prihruli silni Turki ter podjarmili si Srbsko na Kosovem polju (1. 1389). Potihnilo je za nekaj časa ono delovanje. Konec XVII. veka so naseljenci v Avstriji vzbujati jeli svoje brate ob jugu (1. 1690 itd.) v slovstvenem napredovanju, in posebno se je to vnemalo po bojih za carja Petra Velikega v XVIII. stoletju. Zedinjeni po pravoslavju in po pisavi cirilski so kakor Bolgari tudi Srbi živo občevali z Rusi in pisarili po izvodih rusko-slovčnskih. V slovarju staroslovenskem opazuje Miklošič k besedi ogradiniku hortulanus: „non solum
libros bulgaricos et serbicos in russiam, verum etiam russicos in serbiam translatos esse plura sunt indicia; habes enim ogorodiniku pro ogradiniku, volosi pro vlasi misc. šaf. et sanctos russicos in menaeis serbicis: neque miraberis, boc ita factum esse, memor monasterii russorum montis atho, cuius in vita s. sabbae mentio fit". — Ker se je pa književni jezik zelo ločil od ljudskega, jeli so bolj razsvetljeni pisati narodu v njegovem jeziku in vršila se je huda borba v tej zadevi. Nasproti jeziku pastuhov itd. so za slaveno-srbski jezik potegovali se Raič, Solarič, Terlaič, Rajačič itd.; za čisti narodov pa so delali Jan-kovič (1787), Dositej Obradovič (1739—1811), M. Vidakovič (1780-1841), Vuk Štefa-novič Karadžič (1787—1864), iu ta je tudi prevladal v slovstvu srbskem, ktero brzo napreduje vzlasti od 1. 1867, kedar se je Beligrad znebil poslednjega gospodarskega Turčina. Kakor Hrvatska — ima svoj delež v zgodovini staroslovenske pismenosti i Srbska (cf. Apostolus e codice monasterii Šišatovac, Monumenta serbica etc.).
Kedar se Bolgari (Bulgari, Bugari), narod turške krvi, naselijo od Črnega morja med Donavo in Balkanom v VII. veku mej Sloveni, prevladajo jih tako, da se v X. stoletju kaže v zgodovini le narod bolgarski, kteri govori in piše jezik slovenski. Velik je vpliv, ki sta ga imela do njih sv. Ciril in Metod, naj že učenjaki razlagajo si to kakorkoli. „Cumque iter per Bulgariam instituissent christianorum iniciatam sacris, nullo loco praetermittunt amplificandae religionis opportunitatem . . Ita Methodii caritas defuncto Cyrillo et Bulgaros complectebatur, quos ipsos cum rege eorum Bogori in fide christiani nominis confirmavit". Še veči vpliv se razodeva v cerkvi in književnosti bolgarski po njunih izvrstnih učencih in njihovih naslednikih (cf. Jezičn. §. 20). Še sedaj so ondi v spominju sedmeri prosvetitelji i car Simeon i zlata slovstvena doba, ktera sega celo do 1. 1018. Spisalo se je staroslovčnski nekaj v črkah glagoliških, večinoma potem v ciril-skih, mnogo knjig, ki so se razširjale mej sosedne Srbe in Hrvate, pa tudi na sever med Ruse. Veliko je Bolgarska trpela poslej od Grkov, kterim se je 1. 1186 otela in si vrlo pomagala i v slovstvu do 1. 1389—92, kedar so hudi Turki razdrli carstvo i cerkev i književnost bolgarsko-slovensko. „Za tri vijeka onamo od svršetka XIV. vijeka više je starih rukopisa propalo od tudjinaca barbara i domačih črvi i moljaca, nego ih se napisalo". Tuji nasilniki (državni i cerkovui, paše, popovi i episkopi fanariotski) so zapre-čevali vse duševno napredovanje v slovstvu domačem. V sredi preteklega stoletja so jeli nekteri se dvigati, opisovati narodske zadeve, priobčevati mej ljudstvom knjižice bolgarske tiskane v inostranstvu; drugi bistrejši so hodili izobraževat se na učilišča v Francijo, Avstrijo, Rusijo ter so vrnivši se potem vzbujali svoje rojake. Sad temu se je kazati jel v sedanjem veku od 1. 1830 in 1848, vzlasti pa so od 1. 1877—8 nastale ondi vse nove razmere, ktere se razodevajo i v književnosti. Stari slovenski jezik, kteri se je spremenil prvič po govorici bolgarski in prelikal poznej po jeziku vlaškem, grškem in albanskem, kaže se v narodskem novem slovstvu ves drugačen, kakor je rabil nekdaj v knjigah liturgiških, deloma zasukan po izvodih rusko-slovčnskih. Vendar ima staroslo-venščina ravno iz Bolgarske premnogo svojih najdragocenejših spomenikov.
§. 33.
Iz Panonije so slovanske knjige razprostranile se naposled tudi na Rusko, vzlasti iz Bolgarije, no verjetno še prej iz Panonije in Dakije. — „Inde (Leopoli), ut nonnulli tradiderunt, in Moscoviam proprii nominis digressus, tlironum pontificalem Kiowensem constituit (Methodius)". — Rusijo vstanovil je Rurik (862—879), v krščanstvo pripravil Vladimir (982—1015), bolje vravnal Jaroslav (1019—1054). S krščanstvom je 1. 988 za Vladimira I. iz Bolgarije po obrednih bukvah prišla tje i slovenska književnost v eirilski pisavi; glagolske ni kaj slediti. Morebiti so pihali Rusje že prej svoj jezik brez nstrojenja,
ali s grškimi črkami, ali z lastnimi ruskimi, kakoršne je bojda Ciril bil našel na potu v Kozarijo? Iz „Kurilovice" je 1. 1047 knjigo prerokov prepisal Upir Lichyj, in ono pismo bilo je glagolsko, pravijo nekteri.
Jezik, v kterem so spisane bile prve knjige, bil je staroslovčnski, kteri je v Rusiji postal tudi cerkveni in književni jezik. Spisovalo se je v njem v drugi polovici IX. veka, tiskalo v XV. „Sloveniskyj jazyku i rusiskyj jedinu jesti", je pisal Nestor. To živo sorodstvo spričujejo tudi posvetni celo stari spisi na pr. „Pravda Ruska" (1016— 1020), „Kronika Nestorova" (1056 — 1116), „Slovo o polku Igorove" (1151 — 1202) itd. Pač se prikazuje zgodej jezik narodov v spisih in knjigah, in kakor so prevladovali veliki knezi v Kijevu, potem v Novgorodu, naposled v Moskvi, tako je prevladovalo tudi v književnosti sedaj malo-, sedaj belo-, sedaj velikorusko narečje. Knjige so raznega ob-sežka, cerkvenega in državnega, so obredoslovne in svetopisemske, letopisi, povčstnice, zakoni, kakoršnih se je mnogo že spravilo na svetlobo.
Žalostna se je godila staroslovenščini in književnosti sploh v dobi Tatarski ali Mongolski (1224—1480); 1. 1238 je pal Vladimir, 1. 1240 Kijev itd. Vede so pešale, zatirano ljudstvo je bilo brez poduka, duhovnikom so homilije bile naukazane, za obredne knjige so malo skrbeli, jezik se je pačil in kvaril z mongolizmi itd. Tu in tam so prepisovali si potrebne liturgične stvari, a vsak je preminjal in prenarejal po svoji glavi. Tako so nastale v njih razlike in pomote. L. 1328 so si nekoliko opomogli veliki knezi Moskovski, ali oprostila se je tujega jarma Rusija še le po Ivanu Velikem (1462 — 1505), kteri si je osnoval državo z novim zakonikom ter se prvi imenoval car. Želčli so po tem vrediti si liturgijo slovensko in popraviti dotične knjige, a ni ga bilo mej njimi moža, kteri bi bil znal zvršiti toliko delo. Car Bazilij Ivanovič poprosi 1. 1512 v Carigrad do patrijarha, in nato pride v Moskvo učen menih z Athonske gore iz samostana Vatoped-skega, Maksim Grek, doma iz Arte v Albaniji, kteri se je pa prej učil v Parizu, Florenci in v Benetkah. Prinesel je seboj slovanskih in grških virnikov, po kojih je popravljal in prelagal mnogo let. Njegovo delo pokaže car domačim knjižnikom, kteri starega jezika niso prav umeli, in tedaj nastanejo med njimi toliki prepiri, da so Maksima pripravili v ječo. „Tako imajo nad njim slovničarji svojega čestitega slovniškega mučenca (Metelko cf. Jezičn. XI. str. 120. Šafafik II. Slov. Starožitn. Wien. Jahrb. 1822 itd.). Nove razkolnije so bile iz enacega vzroka 1. 1652 pod patrijarhom Nikonom, dokler je poprava cerkvenih bukev 1. 1667 bila vendarle zvršena.
Athos ali Sveta Gora (Hagion Oros, Monte Santo, prej Akte) je polostrov v Macedoniji ter glede slovstva in umetnijstva v zgodovini vzhodnjih Slovanov velike po-membe. Nahaja se v njegovem gorovju 20 večih samostanov in okoli 300 malih kolib ali celic in puščavnic in po njih redovnikov nad 1000; nekdaj jih je bilo še več. Zalagali so jih vladarji iz Moldave in Valahije, iz Srbije, Bolgarije, iz Rusije. Tako so si poleg drugih manjših osnovali Bolgari samostan Zografski (Zographu), Srbi Chilandarski (Chilendar, Chelantari), Rusje Pantalejmonski (Pantaleon, Rusiko); sloveči so še Iverski (Iviron), Vatopedski, Xeropotamus, sv. Lavra itd. Največ vlada v njih grški živelj. Znamenita je pa ta gora, ker so v dobi kipoborstva mnogo prav umetnih slik, kipov ali podob nanjo oteli, in v dobi preganjanja staroslovčnske liturgije dokaj slovenskih rokopisov in knjig dragocenih poskrili po teh samostanih, kjer se še sedaj hranijo. Zarad tega je vzdihoval že Dobrovsky: „Utinam montem Atho sine periculo adire liceret (Instit. Slavic. XXIII)!" V novejši dobi je pač veliko učenjakov in umetnikov vže obiskalo to gorovje na pr. Vasilij Grigorovič 1. 1744; Viktor Grigorovič 1. 1844—5; Porfyrij Uspen-skij 1. 1845—6; D. Avraamovič 1. 1848. Sevastianov 1. 1858 itd. — Vikt. Grigorovič na pr. kaže, da se nahaja v knjižnicah raznih samostanov na gori Athonski rokopisov
grških (važnih za zgodovino bizantinsko) 2800, slovanskih pa 445 (Jour. min. nar. prosv. 1847. Čas. česk. Mus. I. 1847). Avraamovič je popisal „Sveto Goro sa strane vere, hu-dožestva i povestnice" itd. Premnogo listin je srečno že priobčenih, nekaj vže pridobljenih ali naznanjenih. „Athos" ima svojo obilno slovstveno povestnico (Vid. Slav. Bibl. I. Miiller; Slovnik Naučn^ . . Hattala; Pypin i Spasovič I. S. 82; Jezičn. XI. 1873 str. 121—2) itd. —
Po tiskarstvu so brž jele na svetlobo prihajati i knjige liturgiške pa svetopisemske v slovensko-ruskem jeziku. Prva ruska biblija je bila gotova i. 1499, tiskana v Ostrogu 1. 1581 (Ostrožskaja), Moskovska 1. 1663 itd. V začetku XVII. veka bilo je še vodilo Rusom: govoriti po ruski i pisati po slavjanski. Meletij Smotriski jim je spisal sla-vensko slovnico 1. 1619, ktera je bila nekterikrat ponatisnjena. Kakor na goro Athonsko, tako so i na Rusovsko hodili katoliški Jugoslovani, in kedar so hrvaški glagoljaši pa unijatski svečeniki katoliške cerkovne knjige v slovinskem ali slavinskem jeziku jeli spi-sovati, tedaj so Rusje nasprot obilno razširjali svoje slavensko-rossijske med Bolgare in Srbe na jug v Dalmacijo, in Karaman, archiepiskop Zaderski, je ves gorel za jedinstvo cerkovnega jezika pri vseh Slavjanih od morja Adrijatiškega do Ledovitega, češ, to more Slovane razkolnike pripraviti v jedinstvo z Rimom.
To pa je preprečil že prej Peter Veliki (1682—1725), kteri je Rusijo preosnoval po nemških in francoskih vzorih. Dotlej je vladala duhovna književnost v Rusiji, a odslej je prevladala svetovna, in iztisnil se je iz knjig stari jezik, ki je bil zmes staroslo-veuskega in narodnega ruskega, ter se je ohranil deloma le še v liturgiji. — Ros-sijska književnost hitela je navkviško po tujih vzgledih, dokler so jo na domače polje obrnili narodni pisatelji na pr. Tverdjakovskij (1730), učenjak pesnik Lomonosov (1711 — 1765) pesnik Deržavin (1743 — 1816), historik in pesnik Karamzin (1766— 1826), Puškin (1794—1837) itd. Brzo napreduje velikoruska knjiga, in kakor je prevladala belorusko, tako namerava potlačiti i malorusko! „Velikoruska ili pravo reči ruska književnost razvila se da joj se moraš diviti. Ruska je književnost stupila gotovo u naše vrijeme u red evropskih književnosti, a več je u pravom značenju svjetska književnost. Ona ne treba da se boji premca ni u kojoj književnosti evropskoj, nju priznaju za veliku i Nijemci i Francuzi i Englezi. Njezine tečevine nijesu više dobro samo ruskoga naroda, one su dobro svega prosvijetljenoga svijeta (Broz str. 80)?"
§. 34.
O sod a, ktera je bila staroslovenščini,je po vsem tem ista pri vseh rodovih: Vzbudila je cerkveno in narodsko književnost ter jo pospeševala, dokler se je živi jezik narodov ločil in si osnoval lastno slovstvo. Spremenjena po njem je ostala v liturgiji, a ondi se postarala i deloma zamrla, le deloma še živi pri Bolgarih, Srbih in Rusih po Cirilici v pravoslavju, dokler se to vzdrži.
Jalova pa je z Glagol i co. — Do 1. 1836 se je mislilo, da je tej domovina le stara Hrvatska v smislu Konstantina Porphyrogeneta (905—959); a „Glag. Cloz." je drugače pokazal, in ko bi človek sodil po tem, koder so se našli spomčniki glagoliški, rad poreče, da bila je njena vlada nekdaj bolj obširna. Zasledili so se na pr. v Jeruzalemu, v Oportu na Portugalskem, v Belfastu na Irskem, v Oksfordu na Angleškem, v Pragi in v Rimu, v Remih in v Parizu, v Inomostu, v Ohridi, na gori Athonski itd. Nahajajo se po knjigarnah v Zagrebu, Beču, Gradcu, Ljubljani itd.
Spomeniki so obsega največ liturgičnega in bibličnega, pa tudi občinskega in državnega, sodnijski ugovori, ukazi, zakoni. Spomeniki so pisani in tiskani. Tiskarilo se je glagoliški p. v Mletcih 1. 1483 (Venetiji 1. 1493—1683), v Senni (Senju) 1507, v Rici
(Rieci) 1531, v Niirnbergu in v Tubingi 1560, v Rimu 1621, v Pragi od 1. 1853, v Zagrebu od 1. 1S63 itd. - Kaj se je tiskalo glagoliški in kje, to je dokaj natanko opisal Šafafik v Čas. Č. Museum. 1842. 1. 1852. Pohled na prvovčk hlaholskeho pisemnictvi; cf. Sebrani spisy. III. 1865. — P. J. Šafafik's Glagolitische Literatur, v. J. Jireček. Prag 1864. I. S. 151—190. — S. Ljubic: Ogledalo književne poviesti jugoslavjanske. U Rieci 1864. I. str. 36—46. §. 7: Glagoljska tiskanja kod Jugoslavjana. — Znamenit je raz-stavek §. 8 str. 47 - 49, v kojem opisuje „Sadašnje stanje glagoljice kod Jugoslavjana". Kjer so nekdaj prepovedovali — v saboru Spljetskem, — so 1. 1688 priporočevali svečenikom znanje staroslovenskega jezika (ut Illyricum litterale, quod Missale et Breviarium praescripta sunt, perfecte calleant). Sredi preteklega stoletja se je nekako zboljšanje obetalo, a za francoske dobe je skoro vse potihnilo, vzlasti kar duhovniki sami ne znajo čitati knjige glagolske ter si jo prepisujejo v latinico. — V osrednjem semenišču Zaderskem so sicer postavili stolico staroslovenskega jezika, in posijala je nova nada, kar je zašel jo bil 1. 1855 marljivi Ive Brčič. Jednako stolico je tedaj napravil Strossmayer v bogoslovnem semenišču Djakovskem; vpeljala se je staroslovenščina v srednje šole po trojedini kraljevini in Jagic je spisal v ta namen knjigo: Primeri sta-rohervatskoga jezika iz glagolskih i cirilskih književnih starinah za VII. i VIII. gimna-zijalni razred. Dio I. 1864. II. 1866. Brčič je dijakom svojim sostavil 1. 1859 »Chre-stomathia liuguae veteroslovenicae charactere glagolitico" in obetalo se je, da se cerkovne knjige glagoliške popravijo ter prijetniše natisnejo itd. — Dokler je šolski nadzornik bil dr. Rački, napredovala je stvar vrlo; a Brčič je kmalu umrl, cerkvene in šolske razmere so se spremenile, in vsa ta reč nagloma propadal
„Ad hodiernum Glagolitarum statum, pisal je Kopitar 1. 1836 (Glag. Cloz. XIII), ex amplissimo restrictissimum, ex communi utrique ecclesiae nune proprium Catholicorum Latinorum, ipsorumque olim longe plurium quam sint hodie; ita ut plane agonizare videantur, perituri, magis sua, quam aliorum culpa eti" — Sam je pripomogel k temu, da je sloveči spomenik »Codicem glagoliticum" na svetlo dal „transcriptum litteris to-tidem cyrillicis!"
Učitelja svojega posnema slavni učenec dr. Miklošič, kteri glagoliške spomenike sploh priobčuje le v Cirilici (in cyrillischer transscription), in v »Altsloven. Formenlehre in Paradigmen mit Texten aus Glagolitischen Quellen S. XXXIV" celo pravi: »Diese stiicke in der ursehrift abdrucken zu lassen, davon hielt mich die besorgniss zuruck, sie moehten dann nicht gelesen werden". In kaj je še storil? Vže 1. 1852 in 1856 je v I. in III. delu včlike svoje slovnice bolgarščino in malorusovščino prepisal v latinico, v II. in IV. delu ter v novem natisu je pa kar z latinskimi črkami tiskati dal vso svojo primerjajočo slovnico slovanskih jezikov.
Tako je i dr. Jagič prevažna spomenika glagoliška „Codex Zographensis" 1. 1879 in „Codex Marianus" 1. 1883 priobčil »characteribus cyrillicis". — Dr. Črnčič je pa „Co-dex Assemanianus" 1. 1878 na svetlo dal popolnoma v latinici in str. VI se opravičuje takole: „Jer, što je kresilo prama žigici, ili prača prama puški, ili brod na vesla prama brodu na paru, ili kolnik prama želčznici, to su ona slova — glagoljska — prama latinskim."
§• 35.
Staroslovenščina ima torej slovstvo svoje glagolsko in cirilsko. Nekateri spomeniki se nahajajo v obeh pravopisih; nekaj jih je le deloma, nekaj cirilskih le z nekterimi glagolskimi črkami.
Jezik staroslovenski je z grškim istega plemena. Prvi slovenski pisatelji so se vzgajali mej grškim narodom, imajoči pred seboj grške virnike, grške cerkvene in druge
bukve, ter so po njih spisovali slovenske, in ker je slovenski jezik jako bogat v izrazih iu oblikah, posnemali so v njem vso obilno razliko in lepoto grškega tako, da se nektere stvari razumevati dajo le po grščini. Kar pa tiče besede čistoto in čvrstoto, opazuje se, da so spisi tem lepši in krepkejši, čim prvotnejši ali starejši so. „Ko sem bral legende in prestave cerkvenih očakov v slovenskem jeziku, strmel sem nad bogastvom, krasoto in krepkostjo njegovo v glasu in izrazih", pravi učeni Schlozer (Vid. Nestor 1805. Jezič-nik XI str. 117).
Iz tega obzira se spomeniki staroslovenski ločijo, kakor piše Vostokov, v tri dobe ali razrede: stari razred od IX. do XIII. veka; srednji od XIII. do XVI.; novi razred od XVI. dalje, posebno po tako imenovani popravi, vzlasti na Rusovskem. — Le samo v prvem razredu se nahaja prava in čista staroslovenščina, v drugem je že bolj in v tretjem najbolj popačena. — Glagoliško pismenstvo ima pa le dve dobi, staro in novo, ki se ločite po svojnosti pismen in jezika. Druga doba se prične s XIV. stoletjem (XI. Jezič. 118).
Prvak v staroslovenščini — Miklošič — je vse razne glagoliške spomenike naštel in opisal 1. 1860 v „Ersch in Gruber's Encyklop.", slovenske in hrvaške glagolice, pisane in tiskane, cerkvene in svetovne vsebine itd. — V knjigi „Zum Glagolita Clozianus 1860" pa pravi, da hoče tudi v prihodnje slovenske spomenike ločiti v tele štiri razrede: 1. Slovenske, in sicer a) Slovenske xaz' s^o^v, in 6) Bolgarske; 2. Srbske; 3. Hrvaške; 4. Ruske.
O tem so pisali na pr. Rački, Jagič, Ljubič itd. Tem so spomeniki staroslovenski, bodisi glagolski bodisi cirilski: 1. Panonsko-slovenski in Bolgarsko slovenski; 2. Hrvaško-slovenski in Srbsko-slovenski; 3. Rusko-slovenski, in to starejši in novejši. — Sreznevskij staroslovenske spomenike razreduje najprej v a) Panonsko-moravske in v b) Traško-ma-cedonske (Rad VIII ). — Razreda hrvatskega zovejo se tudi hrvatulje, razreda srbskega in ruskega pa serbulje, rusulje.
V „Altslov. Formenlehre in Paradig. 1. 1874" pa kaže Miklošič tole razredbo: Staroslovenski spomeniki so A) Panonski in B) Nepanonski. — Panonski so I. Gla-goliški in II. Cirilski. — Nepanonski so I. Bolgarsko-, II. Srbsko-, III. Hrvaško- in IV. Rusko-slovenski. Nekterim so posebej še V. Česko-slovčnski. „Von den pannonischen denkmalern ist bei dem studium des altslovenischen auszugehen. Diese texte sind der priifstein fur das pannonische d. i. das wahre altslovenisch . . . Ein corpus linguae pannonico- (palaeo-) slovenicae ware eine einer akademie wiirdige aufgabe (S. XVIII)".
§• 36.
Spomeniki staroslovenski so A) Panonski, kteri se ločijo po pravopisu (alphabetu) v glagoliške in cirilske, in razloček ta kaže ne le pisavo, ampak tudi starost, ker nekteri glagoliški so najstarejši spomeniki jezika slovenskega.
I. Glagoliški spomeniki so na pr.: 1 Zographskoe Evangelie (Tetraevangeliurn Zographense, codex olim Zographensis nune Petropolitanus, na svetlo dal Jagič). 2. Sbor,-niku Klocovu (Glagolita Clozianus, Kopitar i Miklošič). 3. Mariinskoe Četveroevangelie (Tetraevangeliurn Marianum, Jagič). 4. Izborno Evangjelje Assemanovo ili Vatikansko (Evangelistarium Assemanianum sive Vaticanum, Rački, Črnčič). 5. Ohridsko (Evangelium Ochridense, Grigorovič, Sreznevskij). 6. Makedonskij listoku (Fragmentum Ephraemi Syri, Sreznevskij). 7. Liturgija Sinajska (Molitveniku ili Trebnikii Sinajskij, Euchologium ct Psalterium Sinaiticum, Glagolski spomenik manastira Sinai brda, Geitler). — Cf. Abece-narium Balgaricum; Fragmentum — Sreznevskij; Fragmentum — C. de Tischendorf; Palimpsestum Bojanense. Vid. Chrestomathia J. Berčič etc.
II. Ciril s k i spomeniki so na pr.: 1 Savina Kniga (Evangeliorum liber presby-teri Sabbae, Sreznevskij, Leskien, Jagič). 2. Suprasliskij Sborniku (Codex Suprasliensis, Miklošič). 3. Poučenija Kyrilla Ierusalimskago (Catecheses Cyrilli Hierosolymitani, Frag-raentum Cbilandariense, Grigorovič, Sreznevskij). 4. Otryvoku evangeliskihu čteoij Un-dolihkago (Evangeliorum libri fragmentum Mosquense, Sreznevskij). 5. Otryvoku psaltyri Sluckoj (Psalmorum fragmentum Slucense). 6. Evangelie Novgorodskoe (Fragmentum). 7. Makedonskij listoku (Fragmentum prologi Joannis Exarchae Bulgar.). — Cf. Otryvoku evangeliskihu čtenij Kiprijanova (Evangeliorum libri fragmentum Petropolitanum) etc.
B) Nepanonski spomeniki se ločijo po narodih, kteri so staroslovenščino sprejeli v cerkveni jezik, v štiri razrede, in ti se zovejo: Bolgarski, Srbski, Hrvaški in Ruski. Jezik v vseh teh spomenikih je staroslovenski, a mnogotero spremenjen po živem ljudskem govoru. Spomčniki so torej:
I.	Bolgarsko-slovenski. In ti so na pr.: 1. Psalterium Bolognense, pisan v Ohridi. 2. Apostol Slepčenskij, nekaj v Belgradu, nekaj v Odesi. 3. Evangjelje Trnovsko, nekdaj last Mihanovičeva, sedaj Jugoslav. Akademije. 4. Paterik Mihanovičev, sedaj lastnina Miklošičeva. 5. Apostolus Strumicensis, imel v posesti Šafarik. 6. Nomokanon ali Kormčaja kniga, nekdaj last V. Štef. Karadžiča, sedaj v Berolinu. — Teh spomenikov je mnogo. Cf. Paliinpsestum Barberini. — Veliko spomenikov izvoda »Bolgarsko-slovenskega" je priobčil Sreznevskij v knjigi: »Drevnie slavjanskie pamjatniki jusovago pisima. Sanktpeterburgii 1868".
II.	Srbsko-slovenski so na pr.: Evangelie Athonsko, a monacho Simeone, iz XII. stoletja, Jagič. 2. Krmčaja t. j. Nomokanon, pisana v Ilovici, sedaj lastnina Jugoslav-Akademije. 3. Apostolus Šišatovacensis, po Dobrovskem apostolus Damiani, na svetlo dal Miklošič. 4. Evangelium Šišatovacense 1. 1324 iz vira bolgarskega. 5. Psalter Branka Mladenoviča. 1. 1346 (cf. Starine IV, 29). 6. Evangelium, iz XV. veka, v Ljubljani, Kopitar. 7. Novi testament in psalter Bolonjskij, spisal Hvali (cf. Daničič Starine III). 8. Evangjelje Nikoljsko, sp. Hvali, priobčil Daničič. 9. Sborniku poučenija XIII. v. (Homi-liarium) Mihanovičev, sedaj last Akad. v Zagrebu. — Spomenik 7. in 8. sta morebiti iz glagoliškega vira hrvaškega. Nahaja se teh spomenikov dokaj; mnogo jih je priobčil Daničič, Kukuljevič itd. Najobširnejši Cvetnik spomenikov izvoda srbsko - slovenskega je izdal St. Novakovič. Cf. Jagič »Primeri"; Vuk St. K. »Primjeri srpsko-slavenskoga jezika 1. 1857". Miklosich »Monumenta Serbica spectantia historiam Serbiae, Bosnae, Ragusii 1858". —
III.	Hrvaško-slovenski sonapr. nekteri v Šafarikovih „Pamatky hlaholskeho pisemnictvi"; v Jagičevih „Primčri jezika hervatsko-slovenskoga", kjer so vzgledi iz književnosti cerkvene in svštske, iz sv. pisma, listine glagolske in cirilske, zakoni, pripovčsti, Ižtopisi i drugi predmeti itd. V Berčičevi »Chrestomathia" so glagoliški spomeniki izvoda hrvatsko-slovenskega po vseh stoletjih od IX. do XIX. (Textus biblici, vitae sanctorum, sermones, hymni, antiphonae etc.). Cf. Rad. jugoslav. Akademije, Jagič, Kukuljevič (Monumenta hist. Slavor. merid. 1863), Arkiv, Književnik itd.
IV.	Rusko-slovenski so na pr.: 1. Evangelie Ostromirovo v Novgorodu, Vo-stokov-Hanka. 2. Homilije Gregorja Naz., iz XI. veka (cf. Izvestija imp. akad. nauk). 3. Evangelie Turovsko (Evangeliorum libri fragmentum Taurinum), iz XI. stoletja. 4. Antiochi pandectes (cf. Izvestija). 5. Evgenievski listki tolkovoj psaltyri (Psalmorum fragmenta Eugeniana). 6. Sborniku Svjatoslava 1. 1073 (Codex Sviatoslai). 7. Moskovsko-Uspenskij Sborniku, XII. veka (Codex Moscuensis ecclesiae B. M. V. assumptionis.). — Cf. Chronica Nestoris 1860. Vita s. Methodii russico-slovenice 1870, Miklosich. — Po-sleslovije evangelia Ostromirova, Mstislava, Jurjeva, Simeonova; obeh Izbornikov. Napisi.
Listine itd. — Spomenikov izvoda rusko-slovenskega je v dobi novejši priobčenih jako veliko. Vid. J. Sreznevskij: Drevnie pamjatniki russkago pistma i jazyka 1. 1863 itd. (Altslov. Form. in Paradigm. 1874).
V. Česko-slovenski so na pr.: 1. Pražskč zlomky hlaholskd — Glagolitische Fragmente. Prag. 1857. Šafafik. — „Die Prager glagolitischen fragmente zeigen uns ein nach den lautgesetzen des čechischen modificirtes pannonisches Slovenisch" pravi Miklošič 1875. 2. Zlomky kyjevskč (rimsko-katoliškega misala, priobčeni v Kijevu, do-neseni iz Jeruzalema). Vydal J. Kolar v Čas. Čes. Mus. 1878 (cf. Grammatika jazyka starobulharskeho (staroslovenskčho). Sepsal Popelka — Vymazal. 1885). Vid. Pamatky hlaholskeho pisemnictvf. 1853. Š fc.fik etc.
Nekaj teh in drugih spomenikov je oznanjenih že v Dobrovskega „Institutiones (Praefatio III — LXIV)"; v Miklošiča „Vergleichende Grammatik der Slav. Spr." in zlasti v „Lexicon palaeoslovenico-graeco-latinum" (Compendia; Th. Buslaev: Istoričeskaja chri-stomatija cerkovno-slavjanskago i drevne-russkago jazykov. Moskva. 1861. Izvestija ira-peratorskoj akademii nauk. Sanktpeterburg. Opisanie slavjanskich rukopisej moškovskoj sinodalinoj biblioteki; Gorskij, Novostrujev) etc.
§• 37.
Staroslovenščina je v svoji prvi obliki zamrla na vzhodu, a oživela je znanstveno na zahodu. Vzbudili so jo najprej pisatelji češki pa slovenski.
Znameniti so njeni spomeniki, toda razlagovati jih more le, kdor jih ima pred seboj izvirnike. Ker mi to ni mogoče, naj povem, kteri so bili v novejših časih prvi in pravi buditelji včde staroslovčnske. Vsem drugim na čelu so menda trojaci: I. Dobrovsk^, II. Kopitar, III. Vostokov.
Prvemu sta na Češkem nekako pripravljala pot Gelazij Dobner (r. 1719, u. 1790), kteri slove „otec nove kriticke historie češke" po delih svojih p. „Annales Bohemorum, Monumenta historica 1764—1786" itd. in Blahoslav Durich (r. 1738, u. 1802), kteri je kot jezikoslovec velike osnove delal po „Bibliotheca Slavica 1773—75 itd. ter Dobrovskega vnel za jezik arabski pa za knjigo slovansko, posebej staroslovansko. — „Otec slavistiky" pa se po vsej pravici imenuje
I. Dobrovsky (Doubrawsky) Josef. Rodil seje 17. avg. 1753 na Ogerskem v Djer-metu blizo Raba, kjer mu je tedaj oče iz Solnice okraja Kraljevograjskega bival dostojnik v vojni. Vzrejevan na Češkem pride 1. 1768 na vseučilišče v Prago, 1. 1772 vstopi v red Jezuitov v Brnu, a predno dovrši bogoslovje, poda se na dom k grofu Nosticu, postane sinovom vzgojevatelj ter se soznani z nekterimi slovečimi učenjaki. Posvečen 1. 1786 je za cesarja Jožefa 1. 1789 in 1790 bil najprej namestni in potem pravi ravnatelj v osrednjem bogoslovnem semenišču Hradiškem poleg Olomuca, potem pa je živel zasebno vedam in podporniki so mu bili Nostic, Sternberk, črnin itd. V njihovi družbi in največ na njih stroške je potoval na pr. 1. 1792 na Švedsko in Rusko, 1. 1794 po južnem Nemškem in po Laškem, vmes pogostoma po Češkem, Moravskem, Ogerskem, Slovenskem, iztikal po knjižnicah dvornih in drugih. L. 1828 vrne se z Dunaja domu skozi Brno, kjer oboli in umre 6. jan. 1829. Grof Hugon Salm postavi mu dostojen spomenik na pokopališču Starobrnskem. — Vzgojevan sicer nemški, čutil je slovanski, 1. 1791 pred Leopoldom II. slovesno govoril o Slovanih, njihovi vdanosti do vladarske rodbine, in za narodni jezik češki, pisal je naposled i češki (Česk. Mus. 1827. 1828). Živel je dokaj nemirno. Rodil se je na Ogerskem med Slovaki, bival je na Češkem, potoval po Poljskem, Ruskem, Hrvaškem, Slovenskem, umrl na Moravskem, da pobrati tako vse rodove slovanske. — Opisali so njegovo delovanje na pr. Ritter v. Rittersberg 1829: Abbč Jos.
6
Dobrovsky. Biographische Skizze. — Fr. Palack^ 1833: Jos. Dobrowsky's Leben und gelehrtes Wirken. — Život Josefa Dobrovskeho. Sp. V. Brandl. V Brne 1883. 8. 296. itd. —
Pričel je Dobrovsky pisati koj kritično, o zgodovini in književnosti slovanski, o jeziku, posebej o češčini (p. o imenu Čech, Slovan, o Nestoru itd.). Tu naj se omenijo le knjige, po katerih je vzbujal naše staro slovstvo, ki so znamenite Slovanom sploh ali vzlasti Slovencem. Prva taka knjiga je: MSlawin. Bothschaft aus Bohmen an alle Sla-\vischen Volker, oder Beitrage zur Kenntniss der Slawischen Literatur nach allen Mund-arten. Von Joseph Dobrowsky. Prag, 1806. 8. VI Hefte. S. 479". — Druga je: „Glagolitica. Uber die glagolitische Literatur, das Alter der Bukvitza, ihr Muster, nach welchem sie gebildet worden, den Ursprung der romisch-slawischen Liturgie, die Beschaffenheit der dalmatischen Ubersetzung, die man dem Hieronymus zuschrieb u. s. w. Ein Anhang zum Slawin. Mit zwei Kupfertafeln. Prag, 1807. 8. 96". — Na posebno prigovarjanje dal je Slavina s tem pristavkom skupej na svetlo 1. 1808 in tako ima dve letnici. Bil je Slavin prvi poskus književne vzajemnosti slovanske, ali ker je bil v obliki nemški, sprejeli so ga radostno le Čehi pa Slovenci, in je torej prejenjal. — Poskusil je z istim glasilom drugič pod naslovom: „Slovanka. Zur Kenntniss der alten und neuen slawischen Literatur, der Sprachkunde nach allen Mundarten, der Geschichte u. Alter-thumer. Prag, 1814. I. 8. — 1815. II. 8. 252". — Vsebina je jako zanimljiva; kakor Slavin, ima mnogo i Slovanka o nas Slovencih, posebej o spomenikih Brizinskih itd. (Vid. Brandl str. 134. 165—6.)
Ausfuhrliches Lehrgebaude der Bohmischen Sprache zur griindlichen Erlernung der-selben fiir Deutsche, zur vollkommenen Kenntniss fiir Bohmen. Prag, 1809.8.— Lehrgebaude derBohmischen Sprache. Zum Theile verkurzt; zum Theile umgearbeitet u. vermehrt. Von Joseph Dobrowsky. Prag, 1819. 8. XX. 326. — Po tej je spisal A. J. Puchmayer „Lehrgebaude der Russischen Sprache". Prag, 1820. XLI. 8. 288 — in Fr. Metelko „Lehrgebaude der Slowenischen Sprache". Laibach, 1825. XXXVI. 8. 296 (Vid. Jezičn. IX. 1871. str. 13). — Velike koristi bila je knjiga: Entwurf zu einem all-gemeinen Etymologikon der slawischen Sprachen. Prag, 1813. 8. 86. Prim: Versuch eines Etyinologikons der Slowenischen Mundart. U. Jarnik. Klagenfurt, 1832 (Jezičn. XXIII. 1885. str. 17). — Za staroslovenščino prve pomembe pa je knjiga:
Josephi Dobrowsky presbyteri, aa. 11. et philosophiae doctoris, societatis scien-tiarum Bohemicae atque aliarum membri
Institutiones Linguae Slavicae Dialecti Veteris, quae quum apud Russos, Serbos aliosque ritus graeci, tum apud Dalmatas Glagolitas ritus latini Slavos in libris sacris obtinet. Cum tabulis aeri incisis quatuor. Vindobonae, 1822. 8. LXIV. Praefatio. LXVIII. Conspectus Operis. Pag. 1—78. Introductio. Pag. 79 -458 Grammaticae Slavicae Pars I. De vocum Formatione. P. 459—580. II. De vocum Flexione. P. 581 —671. III. De vocum Constructione. P. 672—704. Specimina e Codicibus diversae aetatis, tam cyrillicis, quam glagoliticis. P. 705—720. Epimetra Kopitarii tria (v. Brandl 185).
Poleg druzih stav tem oziru pomenljiva še spisa njegova: „C y r i 11 und Method der Slawen Apostel". Prag, 1823. 8. 133. — „Mahrische Legende von Cy-rill und Method. Nach Handschriften herausgegeben, mit anderen Legenden ver-glichen und erlautert". Prag, 1826. 8. 125. — Popolnoma spozna se, kolike pomembe je za vse slovanstvo Dobrovsky in ž njim vred Kopitar, iz vzajemnega dopisovanja, kar ga je že doslej priobčil in ga ima še v prihodnje naznaniti Jagič v „Archivu IV—VII" ter posebej v „Istočniki dlja istorii slavjanskoj filologii". Tomu I. Imp. akad. nauk. Sanktpeterburgii 1885: „Briefwechsel zwischen Dobrowsky und Kopitar
(1808—1828)". Herausgegeben von Ord. Akad. V. Jagič. Mit einem Portrait u. zwei litographischen Beilagen. Berlin. Weidmann. 1885. 8. CVII. 1—748. Vorrede III—VI. Einleitung in die Correspondenz Dobrowsky's mit Kopitar (Vvedenie vu perepisku Do-brovskago su Kopitaromu). S. VII.—CVII. Cbronologisches Verzeichniss der Briefe. Im Anhange andere Briefe an Fesi, Linde, Koppen, Kalajdovič etc. Namen-, Wort-, Sach-register. —
II. Kopitar Jernej r. 21. avg. 1780 v Repnjab, vasi duhovnije Vodiške; učil se v prvih in srednjih šolah v Ljubljani, postal domač učitelj sestrancu barona Sigismunda Zoisa 1. 1799, potem njegov tajnik, knjižničar, rudninske shrambe nadzornik, podal se 1. 1808 na Dunaj v pravoslovje, a to popustivši vstopi v dvorno knjižnico, kjer postane naposled prvi varuh in dvorski sovčtnik ter umre 11. avg. 1844 in je bil pokopan na grobišču sv. Marka. — Spisi njegovi, znameniti posebej za staro slovenščino, so na pr.:
Grammatik der Slawischen Sprache in Krain, Karaten u. Steyermark. Laibach, 1808. 8. XLVIII. 460. — V njej govori že v prvem razdelku o Slovanih, največ po Schlozerju, o Cirilu in Metodu po Nestorju; v drugem razdelku o slovanski azbuki Cirilovi in v četrtem pristavku o nekterih spomenikih v glagoliškem in cirilskem pravo-pisju. — Važni za povestnico slovansko in za staro naše jezikoslovje so učeni sostavki v „Anualen der Literatur u. Kunst, Wien. allg. Literaturzeitung, Wiener Jahrbiicher", kar jih je nekaj priobčil Miklošič v „Barth. Kopitar's kleinere Schriften . . I. Wien 1857." — Kopitarju gre zasluga, da je Vuk Štefanovič Karadžič hitrejše dajal na svetlo srbske narodne pesni, da je spisal prvo slovnico in prvi slovar srbskega jezika po govora prostega naroda', da je vredil srbski pravopis in narodni jezik ločil od cerkvene slovenščine ter povzdignil v književni jezik. — Kopitarju gre zasluga, da je izšla za staro slovanstvo preznamenita in za tisti čas neprecenljiva knjiga: Josephi Dobrowsky . . Institutiones Linguae Slavicae Dialecti Veteris . . Vindobonae, 1822 (Cf. Praef. LXIII. IV.). To knjigo je po pisateljevem odhodu z Dunaja v Prago vredoval Kopitar ter pridejal tri dostavke, ki se nahajajo str. 705 — 720 pod naslovom: Epimetra Kopitarii tria (1. Codex Pari-sinus ex epistola Bobrowsky; 2. Exemplum Grammaticae Slovenicae, editae Mosquae A. 1648, communicatum a Luc. Mušickij; 3. Steph. Vujanovski Rukovodstvo k Slavenstej Grammatice, Viennae 1793 . .). — Novo dobo v staroslovenščini pa je provzročil po knjigi:
Glagolita Clozianus . . . Vindobonae, 1836. LXXX. 86. F. — Glagolita t. j. spomenik pisan v Glagolici, a tu prepisan v Cirilico; Clozianus t. j. Klocev ali Kločev, po njegovem poslednjem lastniku grofu Clozu. — Slavno ali vseslovansko ceno daje spomeniku oprava, v kteri ga je Kopitar izročil svetu. Razreduje se knjiga v tri razdelke: a) Prolegomena pg. III—LXXX. — b) Opus ipsum pg. 1 — 40. — c) Epimetra pg. 41— 86. Latinski naslov sam dokaj kaže, kar ima knjiga v sebi. Vid. Jezičnik XVIII. 1880. str. 6. 7. —
Hesychii Glossographi discipulus et epiglossistes Russus . . Vindobonae 1840. 8. XXIV. 72. Bolj imenitne za staroslovenščino so v tretjem razdelku razprave na pr.: De cimelio Remensi cyrilliano et glagolitico, sec. XIV; de Evangeli-stario Vaticano glagolitico, sec. XI. Assemaniano; de linguae S. Methodii liturgicae pan-nonietate; de theatro apostolicorum Ss. Cyrilli et Methodii laborum etc. —
Bartholomaei Kopitarii Prolegomena historica in Evangelia slavica, quibus olim in Regum Francorum oleo sacro inungendorum solemnibus uti solebat ecc-lesia Remensi s. Ed. Silvestre Lutetiae Parisiorum 1843. — Vid. Miklošič h „Sla-vische Bibliothek" Wien. 1851 S. 57—84. — Vzlasti goreča je bila borba njegova karantansko-panonska, o prvem književnem jeziku slovanskem, v kterem sta
učila, pisala in službo božjo obhajala slovanska blagovestnika sv. Ciril in Metod, in v kterem so se nam ohranili najstarejši slovstveni spomeniki. Kar z neko sveto vnemo v vseh svojih spisih dokazuje J. Kopitar, to znanstveno dovršuje Fr. Miklošič.
Kolike pomembe je Kopitar velikan v staroslovenskem slovstvu, vidi se na pr. v »Zlati Vek 1863. Jezičnik XVIII. 1880. Kopitarjeva Spomenica 1880. 8. V. 188". — »Briefvvechsel zwischen Dobrowsky u. Kopitar" 1885. Jagič etc. —
III. Vostokov (Osteneck) Aleksander r. 1. 1781 v Arensburku gubernije Li-vonske, vstopil 1. 1795 v akademijo lepih umetnosti, postal 1. 1818 knjižničar slavnega muzeja Rumjancovskago, častni član premnogih učenih društev, umrl 21. febr. 1. 1864 v Petrogradu.
Vže pred njim so nekteri obračali pozornost na staroslovenščino p. Lomonosov (1. 1711—1766) itd. Posebej so mu glasniki bili na pr. Konstantin Fedorovič Kalajdovič (r. 1792, u. 1832) po spisu: O drevnem cerkovnom jazykč . . Painjatniki XII. včka . . Vzlasti po knjigi: Joann Exarch Bolgarskij 1. 1824. — Drugi je ž njim vred bil Peter Ivanovič Koppen (r. 1793), kteri je provzročil velevažno glasilo: Sobranie slovenskich pamjatnikov v Rossii . . O kormčej knigč . . O slovenskich drevnostjah itd. — Tretji slove Mihael Petrovič Pogodin (r. 1800, u. 1875), kteri je sloveč zgodovinar ruski priobčil tudi mnogo znamenitih razprav iz povestnice slovanske p. O Nestorovem letopisu,
0	slovanskih starožitnostih; preložil v ruščino Dobrovskega „Cyrill u. Method der Slaven Apostel" itd. itd. — Vse pa v staroslovenščini dotlej previšuje:
Aleksander Vostokov, kteri je zgodej jel pisati o lirski poeziji ruski, o jeziku ruskem in slavjanskem, zložil »Načallnya pravila russkoj grammatiki", gramatiko večjo in krajšo, ktera je bila večkrat tiskana itd. L. 1818 je priobčil posebno razpravo o staroslovenskem jeziku, 1. 1820 »Razsuždenie o slavjanskom jazykč služaščee k gram-matikč sego jazyka, sostavljennoj po drevnčjšim onago pismenym pamjatnikam". L. 1841 —42 je vredoval A. J. Turgenjeva (r. 1785, u. 1845) »Historiae Russiae Monumenta" ; 1. 1842 dovršil »Opisanie russkich i slovenskich rukopisej Rumjancovskago muzeuma" itd. — Za staroslovensko vedo jako važna pa je knjiga:
OstromirovoEvangelie 1056 — 1057 goda. Su priloženiemu grečeskago teksta Evangelij i su grammatičeskimi objasnenijami izdannoe A. Vostokovymu. Sankt-peterburgu. Vu tipographii Imperatorskoi Akademii Nauku. 1843. 294. Fol. — Kakor Kopitar »Glag. Cloz.", tako je i Vostokov spomeniku pridejal primerno slovnico (str. 1—37) in slovar (39—319) ter je vže bolje določil pomen staroslovenskih polglasnikov (u pa i) in nosnikov (% i g).
Razširjal in spopolnoval je A. Hristoforovič Vostokov slovnico ruskega jezika v zvezi s staroslovenščino, in prišla je s pomočjo carske akademije na svetlo 1. 1844 njegova »Slovnica ruska na starobolgarščino založena — Obščesravnitelnaja gramma-tika russkago jazyka" — in 1. 1847 v štirih delih »Slovar cerko vnos 1 avj anskag o
1	russkago jazyka". Pomagali so mu i drugi vrli akademiki. — Neumorno je i to dovrševal tako, da sta vnovič natisnjena bila od 1. 1858 do 1863 »Slovar i gramma-tika cerkovnoslavjanskagojazyka", o kterih se je trudil do 30 let in sta tudi slava njegova. Vrlo dobro sta koristila i Miklošiču, kteri o njem sodi na pr.: »Vosto-kovu, der niichternste unter den slavischen sprach- und alterthumsforschern, der antipode des phantasiereichen, seine ansichten haufig \vechselnden Šafafik (Formi, in Paradig. S. XXIX)" etc. — »Hotč ali nehote morate mi Vi nadomestiti Dobrovskega", pisal mu je 1. 1841 Kopitar. Dopisje njegovo je J. Sreznevskij spravil na svetlobo 1. 1873 pod napisom: Perepiska (Correspondenz) A. X. V os to kova. Sanktpeterburgu. —
§• 38.
Druga trojica preslavna v staroslovenskem slovstvu je: I. Šafafik, II. Miklošič, III. Sreznevskij.
I. Pavel Josef Šafafik se je rodil 13. maja 1795 pod Tatrami v Kobeljarovu, selu Gemerske stolice, učil se je v Jeni, na vseučilišču v Pragi, služil v Bretislavi, bil potem od 1. 1819 profesor in direktor gimnazijski v Novem Sadu, preselil se 1. 1833 v Prago, kjer so ga vedam na korist vzdrževali vrli rodoljubi Jungman, Palacky in drugi, dokler postane vredovatelj Česk. Mus., knjižničar vseučiliški itd., ter umre 26. jun. 1861 v Rodavnu poleg Dunaja, a prepeljan v Prago počiva na protestantovskem pokopališču.
—	Pisal je čvrsto vže 1. 1814 p. Musa Tatranska, 1. 1818 s Palackym o češki poeziji itd. Tu naj imenujem le knjige, ktere se tičejo vseh Slovanov ter imajo veljavo v slovstvu staroslovenskem.
Geschichte der slawischen Spracheund Literatur nachallenMund-arten. Ofen, 1826. 8. XII. 524. — II. Prag, 1868. Angleški cf. Talvy. — To je v tej stroki prva vzajemna knjiga, ktero je vedno spopolnoval. — Uber die Abkunft der Slawen nach $urowiecki (r. 1769, u. 1827 v Varšavi). Ofen, 1828. 8. 212.
—	Knjigi pa, po kterih je posvetil najbolj slavo Slovanov ter poslavil i sam sebe, ste: Starožitnosti Slovanske. V Prazč, 1836-37. 8. X. 1015. — Slovansky na-rodopis. V Praze, I. 1842. II. 1843. Zemčvid slovansky. III. 1849. V teh knjigah je pokazal Šafafik, kaj so Slovani bili že nekdaj in kaj so še sedaj. Starožitnosti je ruski preložil Bodjanskij 1. 1838, poljski Bonkowski 1. 1842, nemški Mosig u. Wuttke 1. 1843—44. — Narodopis ruski Bodjanskij 1843, poljski Dahlmann 1843 itd. Deloma so prilastili si jih vsi rodovi slovanski, in če so tudi tu in tam popravili jih novejši učenjaki, ostane vendar v tem oziru Šafariku slava prvotna.
Za staroslovensko vedo znamenite so že na pr.: Uebersicht der slowe-nischen Kirchenbucher. V. Jahrb. d. Lit. 1829. — Monumenta illyrica. L. msc. 1839. — Die altesten Denkmaler der bohmischen Sprache 1840. — Počatkovč staro-česke mluvnice 1. 1845 itd. — Bistveno pospešili pa so jo spisi:
Mnicha Chrabra o pismenech Slovanskych 1. 1851.-- Pamatky drev-niho pisem ni ctvi Jihoslo vanuv. Dil pfedchozi. V Praze, 1851. -- II. 1873. 8. IX. 130. (Život Konstantina ili Cyrilla, Methodia, Štepana, Simeona, Zakonnik car. Št. Dušana itd). — Pamatky hlaholskeho pisemnictvi. V Prazč, 1853. 8. 160. — Glagolitische Fragmente. Prag, 1857. IV. Herausgegeben v. Dr. Hofler (Uber d. Auffindung S. 1-12) u. Dr. Šafafik (Beleuchtung S. 13-62). - Ueber den Ur-sprung und die Heimat des Glagolitismus. Prag, 1858. 52. F.
V Čas. Če s. Mus. je mnogo pisal o književnosti slovanski na pr. o češki, o slovenski (ilirski cf. Čop) itd. Kar je dovršil, izdal je po smrti njegovi Josef Jireček:
Paul Josef Šafafik's Geschichte der siidslawischen Literatur. Prag. I. Slowenisch. u. Glagolitisch. Sch. 1864. 8. VIII. 190. - II. Illyr. u. Kroat. Sch. 1865. V. 382. — III. Serbische Schrift. 1865. 1. u. 2. H. 8. X. 480. — J. Jireček ima zaslugo, da od 1. 1863 so v novih prijetnih oblikah jeli izdajati se „P. J. Šafafika Sebrane Spisy" p. Starožitnosti I. II. — Rozpravy z oboru včd slovanskych (dčje — jazyko — a narodopisnč, hlavne z Musejnika) itd., da i sedanji Slovani lahko povživajo velikega Šafafika umotvore.
II. Franc Ksav. vitez Miklošič (Miklosich) r. 20. nov. 1813 v Radomerščaku pri Ljutomeru, kjer je učil se v ljudskih šolah, latinskih (I. II.) v Varaždinu, potem (III — VI. v Mariboru, modroznanskih v Gradcu, kjer postane 1. 1837 doktor modroslovja, 1.
1840 pa na Dunaju doktor pravoslovja; na prigovarjanje Kopitarjevo vstopi v pridvorno knjižnico ter se bavi z jezikoslovjem, posebej slovanskim in služi skriptor od 1. 1844 do 1862. L. 1848 postane na Dunajskem vseučilišču začasni, 1. 1850 stanovitni profesor staroslovenščine, akademik in dekan, 1. 1854 rektor vseučiliški, predsednik pri učiteljskih skušnjah za srednje šole, sovčtnik v državni zbornici gosposki, vitez Leopoldovega reda, pravi in častni član premnogih akademij ali učenih društev itd.; sedemdesetletnik umakne se po postavi v pokoj, a — čvrst duhom in telom — ostane vedno delaven na znanstvenem polju, na kterem slovi prvak v vedi staroslovenski. Knjige njegove so-opisane tu in tam; posebej glej Letopis Matice Slovenske 1883: Franc Ks vitez Miklošič (s podobo). Spisal A. Trstenjak (str. 1—54). Zvon IV. 1884. A. Kragelj (K Miklošičevim spisom str. 310—313) itd. itd. — Tu naj se naštejejo njegovi spisi in veliki književni umotvori le nekako sploh! Mej prvimi so na. pr.:
Ueber Bopp's vergleichende Gram mat i k. Wien. Jahrb. 1844. Ueber Vostokov's Ausgabe des Ostromir'schen Evangeliums etc.
Radices linguae slovenicae veteris dialeeti. Lipsiae 1845. — Die Wurzeln im Altslovenischen 1858. D. VIII. — Etymologisehes Worterbuch der slavisehen Sprachen. Wien 1886. 8. VIII. 547.	%
Lexicon linguae slovenicae veteris dialeeti. Vindobonae 1850. 4. XIV 204. — Lexicon palaeoslovenico-graeco-latinum . . emendatum auetum. Vindobonae. VI. 1862—1865. 8. XXII. 1171.
Lautlehre der altslovenischen Sprache. Wien. 1850. III. 1878. 8.310.— Formenlehre der altsloven. Sprache. Wien. 1850. 8. 73. II. 1854. VIII. 179. — Vergleichende Grammatik der slavisehen Sprachen. Wien. 8. 1852—1875.
-	Lautlehre I. 1852. XVI. 518. II. 1879. 598. — Stammbildungslehre. 1875. XXIV. 504. — Formenlehre. 1856. XVI. 582. II. Wortbildungslehre. 1876. 550. — Syntax. 1868
—	1874. XII. 896. II. 1883. — Al ts 1 o v e n is ch e Formenlehre in Paradigmen mit Texten aus Glagolitischen Quellen. 1874. 8. XXXV. 96.
S. Joannis Chrysostomi homilia in ramos palmarum. Vindobonae. 1845. — Vitae Sanctorum. 1847. — Monumenta linguae palaeoslovenicae e codice Suprasliensi. 1851. 8. XII. 456. — Apostolus e codice monasterii Šišatovac. 1853. — Chrestomathia palaeoslovenica. 1854. 8. 92. II. (Cum speciminibus reliquarum linguarum slavi-carum). 1861. 114. — Lex Stephani Dušani. 1856. 28. — Evangelium s. Matthaei pa-laeoslovenice e codicibus. 1856. 80. — Chronica Nestoris. Text. russ. sloven. 1860. XIX. 223. — Monumenta Serbica spectantia historiam Serbiae, Bosnae, Ragusii. 1858. 580. — Vita s Methodii russico-slovenice et latine. 1870. 29. — Vita s. Clementis Epis-copi Bulgarorum. 1847.
Bartholomaei Kopitar's kleinere Schriften sprachwissensehaftlichen, geschichtlichen, ethnographischen u. rechtshistorischen Inhalts. I. 1857. 8. 380. — Zum Glagolita Clozianus. 1860. — Slavische Bibliothek o. Beitrage zur slav. Philologie u. Geschichte. I. 1851. 8. 321. — II. Miklosich u. Fiedler. 1858. 312. — Die Legende vom h. Cyrillus. Diimler u. Miklosich. 1870. 48. — Die Sprache des Slovenischen Volksstarames. Literatur der Glagolica. Vid. Glagolitisch in Ersch u. Gruber's Encyklop. I. 1860. — Die christliche Terminologie der slav. Sprachen. 1876. 4. 58.
Die Fremdworter in den slavisehen Sprachen. 1867. 4. 68. — Die slavisehen Elemente im Rumunischen. 1861. — Die slav. Elemente im Neu-gri echischen. 1870. 38. — Im Albanischen. 1870. 38. — Im Magyarischen. 1871. 74. — In den Mundarten der Zigeuner. 1872. — Die Sprache der Bulgaren in
Siebenbiirgen. Vid. Slav. Bibl. I. II. Geschichte der Lautbezeichnungen im Bulgarischen. 1883. — Uber die Sprache der altesten russischen Chronisten, vorziiglich Nestor's. 1855 •
Beitrage zur altsloven. Grammatik. 1875. — Zusammengesetzte Declin. in d. slav. Spr. — Altsloven. Conjug. Bildung der Nomiua. Der slav. Personennamen. Der Ortsnamen aus Personennamen. Der slav. Ortsnamen aus Appellativen. Die sla-vischen Monatsnamen. Das Imperfect in den slav. Spr. Die Verba impersonalia im Slav. Der praepositionslose Local. Uber die langen Vocale im Slav. Subjectlose Satze. Die Negation in den slav. Spr. Uber Acc. cum Infinit. Uber den Ursprung einiger Casus der pronominal. Decl. Uber die nominale Zusamniensetzung im Serbischen. Verba intensiva im Altsloven. Die Wurzel cru, trut, tret, trat, suff, i, lu etc.
Die serbische Epik. Die Volksepik der Kroaten. Die Russalien. Uber Gothes Klagegesang von den edlen Frauen des Asan Aga. 1883. 80. Vuk Stefanovič Ka-radzič. II. 1865—1875. — Acta et diplomata .. Miklosich et Mueller. — Monumenta . • Theiner et Miklosich etc. etc.
Nekaj svojih knjig (nemške v lastnem pravopisu) je dal Miklošič sam na svetlobo (Braumuller), večino s pomočjo Akademije Dunajske, mnogo v njenem zborniku (Denk-schriften der kais. Akademie. Wien. Phil. hist. Classe) ter v njenih poročilih (Sitzungsbe-richte od 1. 1848 itd.) in tudi posebej; nekoliko v glasilih Jugoslav. Akademije p. v Radu i v Starinah, nekaj v Slav. Bibliothek, v Jahrbiicher der Literatur, Beitrage zur ver-gleichend. Sprachforschung (Kuhn u. Schleicher), v Allg. Encyklop. d. Wissenschaften u. Kiinste (Ersch-Gruber), Oest. Revue, Zeitschrift f. oest. Gymnas. cf. Vodnikov Spomenik Slovensko Berilo Gimnaz. itd.
III. Izmail Ivanovič Sreznevskij se je rodil 13. jun. 1812 v Jaroslavi, znanstvu na korist potoval 1. 1839—1842 po svetu slovanskem, akademik in 33 let profesor slovanske filoiogije v Petrogradu, u. 20. febr. 1880. — Kakor se mi zdi, je on ruski Šafaffk; jaz morem doslej kazati samo na nektere spise njegove in to le nepopol-noma na pr.:
Svjatilišča i obrjady jazyčeskago bogosluženija drevnih Slavjan. Charkov, 1846. — Izsledovanie o sovremennom sostojanii slavjanskoj filologii. — Pamjatniki veka X. do Vladimira. — O pismennosti glagoljskoj. O rožanicach. — Drevnie pamjatniki russkago pisima i jazyka v. X—XIV. L. 1862—1865. — Drevnie glagoličeskie pamjatniki sravnitelino su pamjatnikami kiryllici. L. 1866. — Svedenija i zametki o maloizvestnichu i neizvestnichu pamjatnikach vek. XI—XVI L. 1867. —Izu izsledovanija o drevnejšich pamjatnikach glagolicy horvatskago pisma. — Drevnie slavjanskie pamjatniki jusovago pisima i jazyka. L. 1868. — Knjiga Savina. Psaltir Bo-lonjski etc. Sanktpeterburgii. Perepiska A. Ch. Vostokova itd. itd.
Sreznevskij slovi kot prvi rusovski paleograf in arheolog. Staroslovenskih vzlasti glagoliških spomenikov je več priobčil v Izvestjih i Zapiskih Imp. Akademije v Petrogradu in tudi v posebnih jako čislanih knjigah. Prve spomenike staroslo-venske loči v a) Panonsko-moravske in b) Traško-macedonske; potem umno razločuje spomenike starobolgarske, starosrbske, staroruske itd. (Vid. Rad VIII itd.; Naučny Slovnik; cf. Stanko Vraz).
§. 39.
V znanstvu je oživela staroslovenščina najprej na zapadu. Buditi so jo jeli češki Slovani. Tako je poleg že imenovanih mnogo storil v ta namen čestiti dr. J osel Jungman r. 1773, ravnatelj staromeške gimnazije v Pragi, u. 16. nov. 1847. Po slo-večih knjigah svojih na pr. »Slovesnost (I. 1820) i Historie literatury češke (I. 1825)",
in zlasti po velikem „Slovniku (1835—1839)" je vzbujal k primerjanju s staro češčino in tudi s staro slovenščino. — Še bolj pa se je na tem polju trudil
Vaceslav Hanka, r. 10. jun. 1791 v Gorenji Vasi okraja Kraljevogradskega, učil se v Pragi, na Dunaju, pravoslovec postal v Pragi 1. 1818 reditelj češkega muzeja, prelaga telj iz slovanskih jezikov, 1. 1848 na vseučilišču učitelj jezika staroslovan^kega, ruskega, poljskega in češkega, u. 12. jan. 1861. — Učenec i naslednik Dobrov-skega dajal je v novejših oblikah na svetlobo spise njegove na pr. Pravopis česky 1. 1817 i 1849; Mluvnice češka 1. 1822, 1831, 1849; Mluwnice polskeho jazyka podle Dobrovvskeho 1839, II. 1850; Slavili II., Etymologikon 1833, Glagolitica 1834, II 1845 itd. Priobčeval je stare spomenike češke, pesni narodne in skladal umetne; 1. 1817 je našel in 1. 1818 prvikrat priobčil glasoviti „Rukopis Kralodvorskf (IX. 1. 1843 itd.), kti ;ri je bil tako čudne osode zanj v življenju in po smrti, kajti pravda o njem vrši se še sedaj — brez konca in kraja! — Za staroslovenščino pomenljive pa so knjige:
P o č a t k y posvatneho jazyka slovanskeho Vaceslava Hanky. V Praze. 1846. 8. 47. — Načala svjaščennago jazyka Slovjanu Vjačeslava Ganki. Vu češskoj Prage. 1846. 8. 47. Prvo je v besedi češki, drugo v ruski, z berilom iz Ostro-mirovega evangelija, ter z azbuko cirilsko in glagoliško.
Sazavo-Emmauzskoje svjatoje Blagovčstvovanije, nyneže Remeš-skoje, na nčže prčže prisjagaše pri včnčalnom myropomazanii čari francustii, s pribav-lenijem s boku togože čtenija latinskymi bukvami, sličenijem Ostromirova evangelija i Ostrožskych čtenii (Codex Sazavo — Ema untinus sive Remensis). V Praze, 1846. 8. XXXII. 200. — Na koncu je pripisano z roko spisovateljevo: „Lčt gospodnich 1395. Tato evangelie a epistolie ješto su pisani slovanskim jazikem, ti jmaji spievani biti na hodi, kdiž opat pod korumi mši služi. A druga strana tičchto knižek, jenž jest podle russkeho zakona, psal jest svati Prokop opat svu ruku, a to pismo russke dal nebožtik Karel čtvrti car rzimski k oslavčni toinuto klašteru a ke cti svatemu Jeronimu i svatemu Prokopu". — Prvikrat je pa ta spomenik na carja Nikolaja stroške prišel na svetlo v Parizu pod naslovom:
Evangelia slavice, quibus olim in Regum Francorum oleo sacro inungendorum solemnibus uti solebat ecclesia Remensis, vulgo Texte du sacre, ad exemplaris similitudinem descripsit et edidit Silvestre ordinis s. Gregorii Magni unus e praefectis aliorumque ordinum eques. Lutetiae Parisiorum. 1843. S Kopitarjevimi „Pro-legomena historica" (Vid. Slav. Bibliothek 1851. I.).
Spomenik ta ima dva dela: pivi je pisan cirilski, drugi glagoliški. — Imenuje se Sazavski, ker se je prvi del cirilski dobil v Sazavi v samostanu, kteremu prvi opat je bil sv. Prokop (u. 1053). Obhajala se je ondi služba božja slovenski od 1. 1030 do 1097 morda koj po menihih došlih iz nekdanje Panonije. — Ema v z ski: Karel IV. je v predmestju Pražskem sozidal cerkev in samostan ter vanj poklical menihov iz hrvatskega Primorja, kteri so s papeževim privoljenjem ondi — na Slovanech — služili liturgijo slovenski. Posvečena je bila cerkev 1. 1372 na velikonočni ponedeljek, kedar se čita evangelij o dveh učencih gredočih v Emavz, in potem so samostanu rekati jeli Einavz. Tem redovnikom je poklonil Karel IV. spomenik Sazavski, in oni so pridejali drugi glagoliški del — epistolie a evangelie — ter s biseri in dragimi svetinjami opravili knjigo, ktera je rabila opatu pri slovesni maši (sub infula). — Remski: Emavzski samostan prevzetno 1 1419 Husovci, kteri — ločeni od cerkve katoliške — pošljejo 1. 1451 po mistru Konstantinu Angeliku z drugimi darili knjigo v Carigrad patrijarhu, da bi jih rajši sprejel v cerkveno občestvo. Tu pa knjige niso kaj čislali, in 1. 1546 jo prinese grški slikar Paleokapa na prodaj v Trient, kjer so zbrani bili katoliški škofje; kupi jo nadškof
Remski, knez iz hiše Lotrinške, ter 1. 1554 pridene bukvam, na ktere so prisegali o venčanju francoski kralji. Francozi so jih imeli jako v čislih („un des plus precieux monuments de notre historie nationale" — Silvestre), češ, da so spisane v jeziku staro-indiškem ali sanskrtskem in nadeli so bukvam ime „texte du sacre" (Na bukve slovenske prisegal Burbon — cf. Koseski). — L. 1717 pregleduje ruski car Peter v Remih on-dašnje draginje, čita cirilski pisani del, glagolice ni poznal, ter pove, da je to slovansko evangelije. L. 1721 tajnik ruskega opravništva cerkvenemu predstojništvu na prošnjo prestavi prvo stran. L. 1789 Anglež Ford Hill na Dunaju vidi glagoliške spomenike ter pove, da je onemu v Remih drugi del pisan tudi glagoliški. L. 1793, kedar so konča-vali vse, kar je spominjalo na kraljestvo, izginile so tudi te bukve. Dobrowsky v Instit. XIV. piše: „Evangelia slavonica lingua exarata, religiose Remis servata, quae reges Gal-liae coronandi praestando jusjurandum tangere solebant, furor tumultuantium, proh dolor! igni tradidit". Enako obžaljuje to Kopitar v „Glag. Cloz.", kjer vendar prosi francoskih zgodovinarjev, naj tolikanj znamenitega spomenika poiščejo. L. 1838 pošlje car Nikolaj v Reme Turgenjeva, kteri ga res najde v mestni knjižnici mej drugimi rokopisi, toda — brez lepotičja, brez biserov in drazih svetinj! L. 1842 se stvar razglasi in 1. 1843 pride spomenik na svetlo po carjevem naročilu v Parizu, 1. 1846 pa ga v Pragi priobči Va-ceslav Hanka.
Tako osodo imel je torej „Codex Sazavo-Emauntinus sive Remensis!" Nekteri jo opisujejo nekoliko drugače, in jezikoslovci so različnih misli tudi o tem, kdo je spisal ta ali oni del in v kteri dobi (Cf. Slav. Bibl. 1851 pg. 83).
Sv§toje Evangelije po Ostromirovu supisku 1056 i 1057 letu. Izdanije Vgščeslava Ganky. Praze. 1853. 8. XII. 206. — Našel je ta spomenik J. A. Dru-žinin po smrti carice Katarine II. v njenih sobah, in car Aleksander I. ga je poklonil javni knjižnici Petrogradski. V sebi ima evangelije, in to po nedeljah, počenši z velikonočno. Prepisal ga je iz starejšega rokopisa v Cirilici dijakon Grigorij za posadnika Josefa Ostromira v Novgorodu, kjer je namestoval sorodnika svojega kneza Izeslava, kteri je pa vladal v Kijevu. Prepisaval ga je od 21. oktobra 1056 do maja 1057 ter marsikaj, kakor sam pove, tu in tam spremenil, češ, naj se mu nikar ne zameri, da ni še več prenaredil v njem. Spomenik je znamenit, ker je prvi z gotovo letnico. Naznanjen je bil najprej 1. 1806; 1. 1843 ga je na svetlo spravil v Sanktpeterburgu Vostokov, 1. 1853 v Pragi pa V. Hanka. Spisal mu je predgovor, v kterem pripoveduje njegovo zgodbo, v češkem, ruskem, maloruskem, poljskem in srbskem jeziku, vravnal ga po evangelistih ter razložil z nekterimi primerami na koncu (Vid. Miklosich. Zeitschrift f. oest. Gym. 1853). —
Božistvennaja služiba. Divinum officium. IzdanijeVgščeslava Ganky.Praze. 1854. 16. str. 32. — Ostatki slav. bogosluženija u Čehov. Praze. 1859. —
Hanka je (Vid. Slav. Bibl. 1851. S. 267—321: Entgegnung auf Herrn W. Hanka's albernheiten u. liigen v. Miklosich) stare spomenike nekterikrat razlagal res le po svojih dozdevkih, marsikaj zagrešil, a vendar je — nekako srednik mej čehi in drugimi Slovani — staroslovensko vedo in slovansko vzajemnost dokaj pospeševal in je zarad tega Čehom samim bolj v čislih nego posebnim učenjakom.
V tem smislu je mej prvimi buditelji pač tudi Jan Kollar, r. 1793 v Mošovcih stolice Turčanske, evangelik, u. 1852 profesor bajeslovja in starožitnosti slovanskih na Dunaju. Kolar slovi ne le po svojih narodnih in umetnih spevih, po „Slavy Dcera" ali po pesniških spisih p. »Slava bohynč a puvod jmena Slavfiv", ampak tudi po raznih uče-nostnih razpravah o starodavnosti Slovanov, o književni vzajemnosti (Ueber die literarische VVechselseitigkeit zwischen den verschiedenen Stammen u. Mundarten der Slaven. Pest
7
1837. Leipzig 1844) itd. Šafafik je kazal, kaj so Slovani bili nekdaj in kaj so še sedaj; K o) ar pa, kaj naj bi bili v prihodnje, ter se je rojakom tolikanj omilil, da so mu na spomenik nagrobni vpisali: Živ jsa nosil v srdci narod cely, zemrev žije v srdci narodu celeho" {Vid. Naučny Slovnik). — Prav tako ima tudi mnogo zaslug František Ladislav Čelakovsky, r. 1799 v Strakonicih, u. 1852 profesor slovanske filologije v Pragi, ne le po krasnih zbirkah starib pesni slovanskih narodnih, čeških, ruskih, slovenskih (cf. čbelica, Prešern), ampak tudi po učenih spisih svojih p. Všeslovanska začatečni čteni 1. 1850; Čteni o srovnavaci mluvnici slovanske; Mudroslovi narodu slovanskeho v prislovich 1. 1852 itd. — Mej take buditelje se šteti sme:
Ignac Jan Hauuš, r. 28. nov. 1812 v Pragi, doktor filosofije, profesor v Levovu, od 1. 1860 vseučiliški knjižničar v Pragi, kjer je u. 19. maj. 1869. Spisal je na pr.:
Die Wissenschaft des slavischen Mythus. Lemberg 1842. To knjigo je poznej mnogotero in bistveno sam popravljal. — Svaty Kyril nepsal kyrilsky nežhlaholsky. L. 1857. Temu nasproti je trdil F. J. Jez bera (r. 1829, u. 1867): Kyril a Method nepsali nikdy hlaholsky, než kyrilsky. V Praze, 1858. 8. 72. Gorel je za Cirilico, vredoval Slovčnina 1. 1863 itd. — Der bulgarische Monch Chrabr itd. sp. Hanuš. Cf. Slavische Bibliothek II. 1858: Zur Glagolica-Frage. — Sostavil je več monografij, pisal o staročeski literaturi, v Čas. Čes.Museum., in priobčil knjigo: „Das Schriftwesen u. Schrifttura der bohm. slovenischen Volkerstamme in der Zeit des Ueberganges aus dem Heidentume in das Christentum". Eine lit. hist. Abh. zur Jubilaeumsfeier der Auff. d. Griinberger u. Koniginhof. Hss. Prag. 1867. 8. 114.
Lavoslav Geitler r. v Pragi 1. 1847, učil se ondi pa na Dunaju, 1. 1870 postal doktor filosofije, pisal v Čas. Česk. Mus. p. O stavu a pokrocich srovnavaciho jazyko-zpytu itd., 1. 1874 redoviti profesor slavistike na vseučilišču Zagrebškem, potoval v Ma-cedonijo, na Athos, na Sinaj, u. 2. jun. 1885 na Dunaju. Preiskaval je marljivo jezik bolgarski in litavski, dal na svetlo nekaj dotičnih narodnih pesni itd. Posebej je priobčil na pr.:
Starobulharska Fonologie se stalym zretelem k jazyku litevskemu. Sepsal Dr. Leopold Geitler. V Praze, 1873. 8. VI. 132. — S pomočjo jugoslav. akademije je dal v Cirilici na svetlo glagoliška sloveča spomenika: Euchologium (Molitveniku ili Trebniku) 1. 1882. 8. VI. 197, in 1. 1883 Psalterium Sinaiticum, Glagolski spomenik mana-stira Sinai — brda, vu Zagrebu. — In naposled: Die albanesischen und slavischen Schriften von Dr. Leopold Geitler, mit 25 phototypischen Tafeln. Wien, 1883. fol. X. 1883. (Vid. Kres 1885; Zvon 1884; Jagič „Četyre kritiko-paleografičeskija staty" 1884; Archiv VII. itd.).
Martin Hattala r. 1821 v Trstenu stolice Oravske, knez ili svečenik biskupije Ostrigomske, od 1. 1853 profesor slovanske filologije v Pragi. Spisal je mnogo slovniških knjig o jeziku češkem i slovenskem (slovaškem), posebnih jezikoslovnih razprav v latinščini, češčini in nemščini, v Čas. Čes. Mus., zlasti p. O Fr. Čelakovskeho srovnavaci mluvnici 1. 1855, Opomčru cyrillčiny k nynšjšim nafečim slovanskem 1. 1855; Mnich Chrabr 1858; Slovo o polku Igorovč 1858; Libušin Soud, Zelenohorsky a Kralodvorsky Rukopis 1. 1858—60 etc. — O knjigah p. Ba-bukič, Šembera, Buslajev itd. Brus jazyka českeho. V Praze 1877. 8. 304 itd.
§• 40.
Srbom v Lužicah je gledč nove in stare vede slovanske znamenit buditelj bil na pr. Jan Peter Jordan r. 1. 1818 v gorenji Lužici, doktor filosofije, profesor je-
zika i slovstva slovanskega v Lipsku, naposled književnik v Avstriji (Zukunft). Po Do-brovskega sostavu je spisal »Grammatik der wendisch - serbischen Sprache in d. Ober-lausitz" 1841. 8. 204. — L. 1842 jel je v Lipsku izdajati v smislu nekdanjega Slavina i Slovanke nJahrbiicher f. slaw. Literatur, Kunst u. Wissenschaft", v kterih je marsikaj o Slovencih (p. 1844 Novice, Blaže in Nežica; 1845 Klančnik, Kopitar, Vodnik, Jarnik; 1847 Slomšek itd.). — Sodelavec in še izvrstnejši buditelj svojim rojakom je bil Jan A mošt Smole i (rus. Smoljar, nem. Schmaler), kteri mu je pomagal, da se je 1. 1847 vstanovila Matica serbska, ter je 1. 1848—9 prevzel vredovanje Jordanovih „Jahrbucher". R. 1. 1816 v Luči (Merzdorf) je u. 1, 1884 v Budišinu. Priobčeval je knjižice slovniške, narodne pesni, preložil na srbski „Kralodvorsky Rukopis", Hilferdinga „Istorija Baltij-skih Slavjan" itd., vredoval Časopis Mačicy Serbskeje, „Slavische Jahrbiicher" (neue Folge) 1. 1852—8, Zeitschrift f. slav. Lit. 1. 1862-5, Centralblatt f. slav. Lit. u. Biblio-graphie" 1. 1865 — 8 v prostih zvezkih ali listih etc. Naslednik mu je p. M. Hornik, E. Muka; zlasti dr. Pfuhl, profesor v Budišinu, kteri je spisal svojo „Laut- u. For-menlehre der oberlausitzisch-wendischen Sprache. Bautzen. 1867. 8. 124." vže popolnoma na podlagi staroslovenščine Miklošičeve itd.
August Schleicher r. 19. febr. 1821 v Sonnebergu (Meiningen), doktor in profesor sanskrta in primerjajočega jezikoslovja v Pragi od 1. 1850, od 1. 1857 v Jeni, u. 6. dec. 1868. O staroslovenščini je spisal na pr.:
Die Formenlehre der k i r che n s 1 a wisch e n Sprache. Bonn, 1852. 8. XXIII. 376. — Jako slovi veliko njegovo delo: „Compendium der vergleichenden Grammatik der indogermanischen Sprachen. Weimar. I. 1862. II. 1866. Indogermanische Chrestomathie, kjer se nahaja str. 259—294 das „Altbulgarische". Sodeloval je v „Zeitschrift fiir vergleichende Sprachforschung (Kuhn — Schleicher)", kjer je mnogo njegovih kritičnih sostavkov o jezikih in knjigah slovanskih itd. Na pr.: Kurzer Abriss der Geschichte d. Slav. Spr. — Ist das Altkirchenslawische Slo-wenisch? B. I. etc. (Cf. Rad. VI. Jagič. — Hlas 1886).
Da se je staroslovenska veda vzbudila in tolikanj povzdignila, pripomogli so pač mnogo nemški učenjaki velikani; na pr. brata V. in Fr. Humboldt, J. in V. Gr i m m, Fr. Diez, A. Pott, vzlasti F. Bopp, A. Shleicher, sedaj Curtius itd.
Fran Bopp r. 1791 v Mogunciji (Mainz), od 1. 1825 v Berolinu profesor sanskrta in primerjajočega jezikoslovja, u. 1867. Novo pot v jezikoznanstvu pokazal po velikih delih p.: Lehrgebaude der Sanskritsprache. Berlin 1827. Glossarium sanscritum. 1840 —44. Vergleichende Grammatik des Sanskrit, Zend, Armen., Griech. Lat. Lith. Altslav. Goth u. Deutsch. I. 1833. II. 1857.
Delež svoj o vedi staroslovenski imajo tudi Slovaci; po rojstvu svojem na pr, vže Dobrovsky, posebej Šafaiik, Kolar, Hattala, pa novejši nekteri le glede vzajemnosti, nekteri po svojih jezikoslovnih preiskavah in drugih bukvah p. L. Štur, J. Holly (Cyrillo-Methodiada), J. Palarik, J. Hurban, M. Hodža, J. Viktorin itd.
Mej Poljaki slovijo novejši čas vzlasti učeni profesorji na vseučilišču Varšavskem. K temu pripomogel je prej deloma Samuel Bogomil Linde (r. 1771, u. 1847) v jezikoslovju po slovniku svojem (I. 1807—1814; II. 1854—1861); v pravoznanstvu Vaclav Aleksander Maciejowski (r. 1793, u. 1883); po slovnici A. Malecki; po raznih spisih Vik. Makušev (r. 1838, u. 1883). — P. čarkovskij (Opyty slavjanskago slovoproizvodstva. Varšava 1873); M. Kolosov (Staroslavjanskaja grammatika učebnik dlja gimnazij. Varšava 1875); A. Budi 1 o vi č (Grammatika, Sbornik jubilejnij Methodievskij itd.), sloveči O. Pervolf, profesor v Varšavi (Vid. Archiv) itd. itd.
§• 41.
Najdaljšo zgodovino svojo ima staroslovenščina na Ruskem, vzlasti po rabi cer-kovni. Vže v preteklem stoletju so spoznali njeno važnost ter jeli jo razlagovati v zvezi z jezikom narodovim pa književnim. Tako je na pr. Aleks. Semenovič Šiško v (r. 1754, u. 1840), vnet za slovanski cerkovni jezik (po Hanki), deloval na to, da so se napravile zanj stolice na univerzah v Petrogradu, Moskvi, Charkovu itd. Štep. Petrovič Ševyrev (r. 1806, u. 1864) je s Pogodinom preložil na ruski jezik Dobrovskega Institutiones itd. Sploh so sprevideli, da se književni jezik ruski brez staroslovenskega ne da prav pojas-novati: »Etimologija russkago jazyka ne možetu b'yti izučaema osnovatelino bezu izuče-nija etimologij drevne-cerkovnoslavjanskoj etc." —
V ta namen je ruska vlada vstanovila mnogo učilišč, in da bi spoznali druge Slovane, vzlasti južne in zapadne, dajala je sposobnim profesorjem velike podpore, in ti so potujoči po slovanskem svetu opazovali in popisovali ga nekteri v jezikoslovnem, drugi v zgodovinskem, tretji v narodopisnem oziru itd. Vstanovila je lastni akademični grad za to vedo, magisterium slovanske literature, ktera z literaturo rusko čini doktorat slovan-skoruske filologije. V teh vedah so poslednji čas poslavili se Preiss, Grigorovič, Bodjanskij, Sreznevskij itd.
Peter Preiss r. 1. 1810, potoval po slovanskem svetu 1. 1838—42, bil profesor slovanskih jezikov in literatur na univerzi v Petrogradu, a u. že 1. 1846. Spisal p. O glagoliskoj pisimennosti 1. 1843.
Viktor Ivanovič Grigorovič r. 1815 v Balti gubernije Podolske, potoval 1. 1843—4 v Bolgarijo, Solun, na Athos, v Benetke, Ljubljano, Beč, Prago itd., bil profesor povestnice in književnosti slovanskih jezikov v Kazanu, Odesi, u. v Elisavetgradu gubernije Chersonske 31. dec. 1876. — Pisaril je mnogo o Glagolici in Cirilici, o gori Athonski, priobčil marsikaj o Cirilu in Metodu, več spomenikov itd.
Kratkoje obozršnije slavjanskich literatur. Kazan 1841. Opyt izloženija literat. Slavjan. v glavnejšich epochach. Kazan 1842. Iziskania o slavj. apostolich v jevrop. Turčii. 1847. Statji kasajuščijasja drevnčslavjan. jazyka. Kazan 1852. Cerkovni obradnik sv. Cyrilla a Methodia . . Apostol Ochridski, Slepčenskij, Paramejnik, Mineja, Triod itd. (Rad VIII., Archiv IV. V. etc.). Dopisoval je celo v vnanje časnike slovanske p. v Kolo o Bolgarskih pesnih narodnih, v čas. čes. Mus. o slovan. apostolih v Ohridi.
Josip Maksimovič Bodjanskij r. 1810, učil se v semenišču Poltavskem, v Moskvi, potoval 1. 1837, 1842 po Turčiji, Italiji, Avstriji, Nemčiji itd., bil profesor zgodovine in literature slovanskih narečij na univerzi Moskovski, u. 1. 1877. Spisal je prav čvrsto razpravo o »Narodni poesii slovanskih plemen" 1. 1837, preložil na ruski jezik Šafarika Starožitnosti in Narodopis, Palackega nektere stvari, vredoval Časopis društva za starinoslovje in zgodovino rusko itd. Priobčil knjigo: O vremeni proishožde-nija Slavjanskichii pisimenu. Moskva. 1855. 8. CXV. 381.
Aleksander Fedorovič Hilferding r. 1. 1831, mnogo potoval po deželah slovanskih, pisal v razne časnike, u. 1. 1872. Posebej spisal: Istorija Baltijskih Slavjan. Moskva 1855. Bosnija, Hercegovina i Staraja Serbija. Petrograd 1859. O srodstve ja-zyka slavjanskago s sanskritskim. Petrogr. 1853. Ob otnošenii jazyka slavjan. k jazykam srodstvennym. Mosk. 1853. O Kirillč i Mefodii i tysjačeletnej jich godovščinč 1. 1862. Grška služba sv. Kyrilla i Methoda a život sv. Nauma; O jazyku Kašubcev, o Lužičanech, Pamjatniki narečija polabskih Drevljan i Glinjan, Drevnčjšij periodu istorij Slavjan (v. Rus. Beseda, Včstnik).
Baudouin de Courtenay, profesor v Kazanu, spisal: Rezija i Rezijane . . Slavj. Sbornik III. — Podrobnaja programma lekcij 1876—77. Kazan 1878. 8. 92. etc.
Izmed Malorusov je dokaj spisal J. F. Holowacky (Glowacki), r. 1814, u. 1888, p. Chrestomatija cerkovno-slavjanskaja i drevne-ruskaja 1. 1854. — Rusom prišteva se znani L. N. Palauzov, roj. Bolgar, služil v Petrogradu, u. 1. 1872. Opisal je Vek bolgarskago carja Simeona. Petrograd 1852. Synodik carja Borisa (Pamatuik XIII-XIV veka) 1. 1855. Jugovostok Evropy v XIV stol. 1. 1857 etc. — L. Polivanovu: Učeb-niku russkoj i cerkovnoslavjanskoj etimologiji dlja srednihu učebnihu zavedenij. Moskva 1867. — V. J. Šerclj: Sravniteljnaja gramm. slavjan. i drugih rodstvenih jezik. Charkov 1871—73. — P. Perevlesskij: Slavjanskaja gramm. su izbornikom. SPb. 1875. Kakor učebnih knjig, tako so tudi mnogo spomenikov staroslovenskih priobčili v novejši dobi razni profesorji in cerkovni dostojniki na pr. Evgenij, Philaret, Makarij, Porphyrij, Amphilochius etc. (Vid. Archiv).
§• 42.
Srbom je staroslovenščina, mnogotero spremenjena po živem jeziku narodovem, služila v cerkvi in knjigi, dokler je D o si tej Obradovič (r. 1739, u. 1811) jel pisariti v narodnem jeziku srbskem, nasproti tedanjemu slavenskemu: Sovšti zdravoga razuma v Lipsku 1784 itd. Izdajal je največ nravnostne knjižice, kterih nekaj je po njegovi smrti skupaj na svetlo dal Solarič.
Naslednik mu je bil v tem Vuk Stefanovič Karadžič (r. 1787, u. 1864), kteri je zgodej knjigo slavensko dobival iz Moskve; 1. 1813 soznani se na Dunaju s Kopitarjem, in ta je bil vzrok, da je Vuk prostonarodni jezik povzdignil v knjigo, vstanovil pravopis srpski, ter utrdil to s svojo slovnico in z novim slovarjem 1. 1818. — Mala prostonarodna slaveno-srpska pesmarica je izšla 1. 1814—15 v Beču; Pismenica srpskoga jazika 1. 1814; Narodne Pesni v Lipsku 1823-24; Narodne srpske poslovice a pripo-vjetke 1. 1836, Pesni v Beču 1. 1841—46 itd. O pravopisu in jeziku srbskem imel je hude borbe na pr. z Milošem Sveti čem (Jovan Hadžič) in ž njegovimi privrženci od 1. 1839 do 1848, v kterih je pojasnoval razmere med jezikom bolgarskim, srbskim narodnim pa staroslavenskim cerkvenim, dokler je naposled zmagal. Ločitev je dovršena in sedaj vrlo napreduje narodno slovstvo srbsko.
Njemu nasprotje Evgenij Joannovics, pravoslavni voztočnije cerkve episkop Karlovački (Carolostadiensis), vo Vienne dal na svetlo „Grammatika cerkovno-slav-janskago jazyka" (Gram. linguae ecclesiastico-slavicae) 1. 1851. 8. 375. Po njej sem namerjal, kakor pravi v „predisloviju, dragij rod moj serbskij ku slavenskomu jazyku približiti, a i pročije Slavjany evropejskije i vneevropejskije ku vozprijatiju slavenskago jazyka, jako svoego knižnago . . . pobuditi. Sej bo jazyku cerkovno-slavenskij nesti rossijskij, nest! serbskij, niže bolgarskij, niže česskij, i za sie samoe nezavistno možetl byti vsemu Slavjanomu obščij etc". — Schleicher piše o tej slovnici: „Blickt man in dieses buch, so muss man sich wundern, dass es nach den werken eines Kopitar, Vostokov, Miklosich erscheinen konnte (Formenl. der kirchenslaw. Spr. 1852. IX)."
Djuro Daničič (Popovič) r. 1825 v Novem Sadu, učenec Miklošičev, v Beligradu profesor, naposled tajnik jugoslavenske akademije v Zagrebu, u. 17. nov. 1882, pokopan v Beligradu na vladne troške. Kar je Vuk pričel, to je Daničič znanstveno utrdil, srbski pravopis in književni jezik srbski, ki mu je tudi hrvatski. Tajnik društva srpske slovesnosti je spisal „Rat za srpski jezik i pravopis 1. 1847, Srpska sintaksa, Poslovice 1871, Istorija oblika srpskoga ili hrvatskoga jezika 1874, Osnove 1. 1876, Korijeni s rije-čima od njih postalijem u hrv. ili srpsk. jeziku" i mnogo jako učenih razprav jeziko-
slovnih in drugih knjig; izvrstnega akademijskega slovarja pa je dovršil samo I. zvezek. Sostavil je »Rječnik iz književnih starina srpskih" v treh knjigah 1. 1862 — 64, izdal »Život svetoga Save od Domentijana 1860, Nikoljsko Jevangjelje 1864, Život sv. Simeuna i sv. Save 1865, Životi srpskih kraljeva i archiepiskopa 1866" itd., kar mnogotero pojasnuje i staroslovenščino (Vid. Starine; Rad LXXVII. 1885).
Stojan Novakovič r. 1842 v Šapcu, profesor v Beogradu, naslednik slavnemu Daničiču, je sostavil v Glasniku: Srpska bibliografija 1741—1867; Istorija opšte književnosti srpske, Zakonik Stevana Dušana; Primeri književnosti i jezika staroga i srpsko-slovenskoga 1. 1877. 8. XXVII. 593.
J. Živanovič spisal na pr. Kratak pregled staroga slovenskoga jezika. Novi Sad 1871. Izvod iz gram. 1873. Stari slovenski jezik. 1872. 8. 12 (Vid. Archiv. IV. 1879).
§• 43.
Hrvatom pričenja se nova doba v slovstvu z Ljudevitom Gajem, kateri (r. 1809, u. 1872) je deloval vzlasti od 1. 1830 do 1848 ter s svojimi sotrudniki na dan pripravil mnogo stvari o nekdanjem slovanstvu ter posrednje i o staroslovenščini. Spisavši »Kratka osnova horvatsko-slavenskoga pravopisanja v Budinu" 1. 1830, jel je v Zagrebu 1. 1835 izdajati v kajkovskem narečju in pravopisju »Novine Horvatske" s prilogo literarno »Danico Horvatsko", kar je pa že naslednje leto 1836 prekrstil v »Narodne Novine Ilirske i Danico Ilirsko" ter vredoval v jeziku štokavskem pa pravopisu češkem, ki se po njem zove Gajica ali Gajevica (Jezičn. XVIII. 1880 str. 15—21).
Fran Kurelac (r. 1. 1811, u. 1874) bil 1. 1849-1853 profesor hrvatskega jezika na gimnaziji Reški, 1. 1860 staroslovenščine v semenišču Djakovskem, mož izviren v vedah pa tudi v vedenju i pisanju. V knjižici »Recimo koju" 1. 1860 govori mnogo i jako laskavo o Slovencih, Srbih, Slovacih itd., o sv. Cirilu i Metodu pa o čestitem jeziku staroslovčnskero. Zanimljivi so spisi njegovi i prevodi p. Fluminensia, Pokorni psalmi, Pesni narodne, Stope Hristove 1. 1868 itd., ki se brez staroslovenščine celo razumeti ne dajo. Jezikoslovnih razprav nekaj se nahaja v Radu 1. 1868—73. Viekopis Fr. Kurelca priobčil je A. Veber (Rad XXIX. 1874).
Ivan Kukuljevič Sakcinski r. 1. 1816 v Varaždinu, župan, arhivar, predsednik Matici hrvatski itd. Pisati je jel v Gajevo Danico in v Novine Ilirske, posebej dal knjig mnogo na svetlo, nektere občnega pomena slovanskega, pa tudi glede jezika starosloven-skega na pr. Trublja Slovinska, Malo zercalo naroda Slavjanskoga, Slavjanke 1. 1848; z drugimi vred vstanovil družtvo za jugoslavensku povčstnicu i starine, v čegar izvestjih (t. j. Arkiv) je priobčil dokaj važnih razprav. Bibliografija Hrvatska 1. 1860. 1863. Slovnik umjetnikah jugoslavenskih 1. 1858 . . Monumenta historica Slavorum meridiona-lium, v kteri zbirki se nahajajo stare listine glagolske in cirilske. Tisučnici slovjenskih apostolah sv. Cirila i Metoda 1. 1863 je spisal »Uvod" itd. —
Ivan Berčič (Brčič) r. 25. maj. 1824, svečenik, kanonik zborne cerkve sv. Jero-lima slovinskega v Rimu i prvostolnice v Zadru, profesor bogoslovja i cerkvenega jezika slovanskega v semenišču Zaderskem, u. 24. maj. 1870. Njegove so knjige na pr.:
Chrestomathia linguae veteroslovenicae charactere glagolitico e codicibus, codicum fragmentis et libris impressis. Edita a presb. Joanne Berčič. Pra-gae. Prostat Jaderae. 1859. 8. XXIV. 162. O staroslovenščini ima po Miklošiču imenitno geslo in opazko: »Lingua palaeoslovenica tum propter formas grammaticas anti-quissimas, tum propter utilitatem, quam in explicandis vetustioribus monumentis non so-1 um Bulgarorum, Serborum et Russorum. sed etiam ceterorum Slavorum praebet, inter tslavicas linguas primum obtinet locum (Lex. 1. sloven. vet. dial.)". — „Diese ehmirdige
(altslovenisčhe) sprache bildet den mittelpunct slavischer s]irachforschung, weil sie, ohne gerade mutter aller slavischen sprachen zu sein, doch die lilteste form derselben, und in dieser fiir alle tochter- und schwestersprachen, die tiefste regel bewahrt hat. (Vergl. lautl. d. slav. spr. 1852 pag. VII). — Praefatio. Codices. Alphabeta. Textus biblici. Vi-tae sanctorum. Sermones. Hymni. Antiphonae etc.
Bukvar staroslovenskoga jezika glagolskimi pismeni za čitanje crkvenih knjig sastavio svečenik Ivan Berčič. U zlatnom Pragu 1860. Na prodaju u Zadru. 8. 57.
čitanka staroslovenskoga jezika glag. pism. (bolg. hrv. rus. hrv.). Prag. Zadar. 1864. 8. 116.
Ulomci Svetoga Pisma obojega Uvjeta staroslovenskim jezikom. Skupio iz rukopisah i tiskanih knjigah hrv. razreda sveč. I. Berčič. Zv. V. L. 1864—65.
Dvie službe rimskoga Bbreda za svetkovinu sv. Čiri 1 a i Me tu d a. Izdao Iv. Berčič. U Zagrebu 1870. 8. 79. (trošk. jugoslav. akad.). — Njekoliko staroslaven-skih i hrvatskih knjiga što pisanih, što tiskanih glagolicom, kojim se u skorašnje doba u trag ušlo. Od Iv. Brčiča. Vid. Rad jug. akad. LIX. 1881. str. 158—185.
Fran j o Rački r. 25. nov. 1828 v Fužini poleg Reke, učil se na Reki, v Varaž-dinu, na Dunaju, svečenik 1. 1852 ter učitelj gimnazijski v Senju, v Beču 1. 1855 doktor bogoslovja, potem profesor bogoslovni v Senju, od 1. 1857 v Rimu kanonik vstava sv. Jerolima, 1. 1860 poslanik na saboru Zagrebškem, 1. 1863 nadzornik pučkih i srednjih škol, od 1. 1865 samo pučkih (ljudskih), 1. 1867 predsednik jugoslavenske akademije, kanonik v Zagrebu itd. — Pisati je jel v „Kat. List Zagrb." 1. 1849, v Neven, Pozor i Obzor, Arkiv; na pr. Pregled glagoljske književnosti crkvene s osobitim obzirom na sv. pismo i na liturgičke knjige (Kat. L. 1856). Načrt jugoslovien. poviestij do IX. stol. (Ark. IV.). Poslavil se je bil po treh knjigah o sv. Cirilu i Metodu pa o njuni pisavi t. j.:
Viek i djelovanje sv. Cyrilla i Methoda slovjenskih apoštolov. Na-crtao prof. dr. Franjo Rački. Svezak I. U Zagrebu. 1857. 8. XI. str. 77. — Sve-zak II. 1859. str. 78 -420. — Pismo Slovjensko. Napisa Dr. Franjo Rački. U Zagrebu. 1861. 8. 144.
Književan Rad sv. Cirila i Methoda. (Izvadak iz večega rukopisa). Pri-občio Dr. Franjo Rački v „Tisučuici slovjenskih apostolah" u Zagrebu 1. 1863 str. 1—27.
Evangelie izbornoe su božiemu činomu vu s^botij, i nedglj% otu velijg nedglg pashy. Su mgseceslovesinikomu. — Assemanov ili Vatikanski Ev angeli s t ar. Iznese ga na svjetlo Dr. Franjo Rački. U Zagrebu 1865. VIII. str. CXIX. 216. — „Taj spomenik nosi na čelu nadpis (glagol.): Evaggelie izbornoe (to evayyeXiov š>doyddii>); učen pako sviet prozva ga »Assemanovim" po našastniku, ili »Vatikanskim" po mjestu, gdje se čuva. — Proslavljeni čuvar Vatikanske knjižnice u Rimu Josip S. Assemani, Ma-ronita iz Tripolja (1687—1768) putovao je po iztoku dva krat . . . Drugi put — desivši se god. 1736 u Jerusolimu — najde u kaludjera grčko-slovjenskoga obreda rukopis gla-golski, koga on, prem iztočnjak, kupi, te s ostalimi rukopisi u Vatikansku knjižnicu uloži, gdje je i sada, označen brojem I. medj slovjenskimi rukopisi". — Spomenik opisuje najprej Rački po obliki in sodržaju (I—XII), potem prof. Vatroslav Jagič z gledišča gra-matiškega, leksikalnega i kritiškega (XII—XCIX), češ: da Assetnanov evangjelistar spada medju najstarije književne starine, što jih imadu Slovjeni iz one prve dobe, kada su sv. Ciril i Metod zametnuli krščanstvo i prosvjetu slovjenskih naroda; te . . da se Assemanov evangjelistar od Ostromira odlikuje redjimi starodavnijimi oblici; da je pravi bu-garski starosjedilac, niknuvši na zemljištu starobugarske slovjenštine", kar Rački naposled še zgodovinsko utrjuje (C—CXIX).
Nadzornik srednjih šol bil je vzrok, da je spisal Jagič „Primčri" za 7. i 8. girunaz. razred, da se je nauk o glagoliškeni i cirilskem slovstvu pripravil v gimnazije i semenišča bogoslovna, in da se je sploh vzbudila ljubav do staroslovenskih spomenikov.
Kjiževnik, časopis za jezik i poviest hrv. i srb. i prirodne znanosti, ima 1. 1864 — 66 dokaj njegovih znanstvenih razprav in kritik ali ocjen, kakor na pr.: Ocjena starijih izvora za hrv. i srb. poviest srednjega vieka I. II. itd.
Kar se je vstanovila Akademija jugoslavenska, in je od 1. 1867 do 1888 Rački bil jej predsednik, nahaja se v „Radu" i v »Starinah" premnogo večih i manjših spisov njegovih, lepih nekrologov, vzlasti gradiva za jugoslovansko povestnico p. O Bogo-milih, Nutarnje stanje Hrvatske prije XII. stolječa, Rugjer Josip Boškovič itd. itd.; učenjak prve vrste na slovanskem jugu se v svojih spisih ozira tudi na jezik staroslovenski ter ga mnogotero razlaguje (Vid. Slovinac II, 14)
Sime Ljubic r. 14. maj. 1822 v Hvaru, sveč. 1847, profesor gimnazijski na Reki, sedaj varuh narodnega muzeja v Zagrebu. Pisal in priobčil je mnogo iz starinoslovja p. Monumenta hist. Slav. merid., v Književniku, Arkivu, Radu, a posebej dal na svetlo:
Ogledalo književne poviesti jugoslavjanske na podučavanje mladeži nacrtao Prof. Sime Ljubič. Knjiga I. U Rieci 1864. 8.344. Dio 1. Staro-sla venska književnost (Pismo kod starih Slavjana. Brača Ciril i Metod. Pismena glagoljska. Književni rad sv. Cirila i Metoda. Glagoljska tiskanja. Sadašnje stanje glagoljice. Klimentička tiskanja). Dio 2. Nova jugoslavjanska književnost. — Knjiga II. 1869. 8. 587. — Odsiek 1. Hrvatska. Od. 2. Slovenska književnost (Stanje obče prosviete u Slovenskoj. Razvoj slovenskoga jezika. Radilci slovenski na polju jugoslavjanske književnosti za ovo drugo doba). —
Ivan Črnčič r. 2. maj. 1830 v Dobrinji Krške (Veglae) biskupije, sveč. 1856, doktor bogoslovja, kanonik slovčnskoga sv. Jerolima v Rimu, pisal marljivo v Književnik, Rad (Imena Slovjenin i Ilir u našem gostinjcu u Rimu poslije 1453 godine itd.), posebej: Popa Dukljanina Letopis po latinsku i toga nekoliko i još nešto po hrvatsku, po prepisu popa Jerolima Kaletiča. Razsudjeno dao na svčtlo dr. Ivan Črnčič. U Kraljeviči 1874. 8. 59.
Assemanovo izborno evangjelje. Na svetlo dao dr. Ivan črnčič, tajni dvornik sv. otca pape Lava XIII, i kanonik slov. sv. Jerolima. V Rimu iz mnogojezične tiskarne sv. včroplodnice. 1878. 8. LXXVI. 184. — Pripomenak. I. Potrčba opet iznesti na svetlo. 1. „Va Vatikanskoj knjižnici, medju onih 25,000 vsakako i po vsačiju pisanih knjig, dvadesetak jih je i po slovinsku, ter i po Kurilovu i po Klimentovu, i još inako, ter medju timi je i ona (III. po čislu), koju Assemanovim ili Vatikanskim evangjeljem, ili evangjelistarom zovu, ke je ono Šafafik v Pamatkah malo, ter vele shabno, iznesao na svčtlo, a vsu koliku dr. Rački, izpisav ju kada ovdč biaše kanonikom, ter na mžstu na kojem sam ja sada. E, shabno je i ovo u — Račkoga! . . Zato ja odabrah, ter i po slavnoga Miklošiča svčtu, latinska slova . . . No latinskim slovom pridah, ter največ po Miklošičevu nauku, Klimentovih i Poljskih, koliko biaše potrčba, i još nekoliko znakov". — II. Slova. — III. Znaci i nedozapisanice. IV. Pisateljeva nepomnja. V. Križi i slike, pak pismo im. VI. Jošte zapisana pozdnije. VII. Kada je pisana knjiga. „Po ovih razlozih sudim ja, da je naša knjiga pisana baš X. veka, da je Assemanovo evangjelje mnogo starije nego Ostromirovo" (cf. Rački, Jagič, str. LXXIII). Pridavak. Tiskarske pogrčške, kojih je joj — prejoj 1
Razun teh so staroslovensko vedo tu in tam pojasnovali na pr. M. Mesič (Služba sv, Cirila i Metoda v Tisučnici 1863 str. 67-84), R. Lopašic, D. Parčič, I. Tkalčič
(Archiv IV.), I. Milčetič (Archiv VIII. X.), V. Novotni, M. Divkovič itd. Prvak med njimi pa je sedaj profesor V. Jagič.
§. 44.
Vatroslav (Ignatij Vikentijevič) Jagič r. 6. jul. 1838 v Varaždinu, učil se v Zagrebu, na Dunaju, gimnazijski profesor Zagrebški 1. 1860—67, akademik, za banovanja Rauchovega ob službo, 1. 1870—71 potoval po Nemčiji in Rusiji, postal doktor filozolije v Lipsku, slovanske filologije v Petrogradu, od 1. 1872 profesor v Odesi, 1. 1874 v Berlinu, 1. 1880 naslednik Sreznevskemu v Petrogradu, 1. 1886 na Dunaju profesor slovanskega jezikoslovja, prej učenec, sedaj naslednik Miklošiču. Pisal je mnogo premnogo že, a tukaj naj se navedejo dela njegova bolj sploh, in posebej staroslovenska.
Prvo svojo razpravo je priobčil Jagič v Izvestju gimnazije Zagrebške 1. 1861: Pabirci po cvieču našega narodnoga pjesničtva in 1. 1862: Deklinacija imena sa-mostavnoga, kako se razvi u staroslovenskom — serbsko-hervatskom jeziku.
Tisučnici sv. Cirila i Metoda 1. 1863 je podal: Evangjelije u slovenskom prievodu. Historičko-filologički načrt (str. 29—66). — L. 1864: Gramatika jezika hervatskoga osnovana na starobugarskoj slovenštini.
Primčri starohervatskoga jezika iz glagolskih i cirilskih književnih starinah, sastavljeni za sedmi i osmi gimnazijalni razred. Dio pervi. Uvod i primčri staroslovenski. U Zagrebu 1864. 8. 101. — Dio drugi. Uvod i primčri staro-hervatski. Zagreb. 1866. XXVI. 192.
V Assemanov ili Vatikanski Evangelist ar dr. Račkoga je dal 1. 1865 »vrlo pomnjivo i vješto izradjenu razpravu, koja se dieli u tri strane: u stranu grama-tičku, leksikalnu i kritičku" (str. XII—C).
Književniku 1. 1864-66 bil je urednik in nahaja se v vseh tečajih dokaj znanstvenih njegovih razprav p. Slovensko jezikoslovje . . čirilski zbornik 16 — 17 stol. itd. ter učenih ocčn ali kritik, o knjigah slovanskih, ki so jih spisali na pr. Daničič, Berčič, Šafarik, Ljubic, Miklošič, Sreznevskij, Pypin i Spasovič etc. (Zvon str. 317). — Histerija književnosti naroda hrvatskoga i srbskoga. I. Stara doba 1. 1867. Priloži 1868. — Rad jugoslavenske akademije ima v sebi brezbrojno spisov p. Gradja za glagolsku paleografiju. I. Mihanovičev fragment. — August Schleicher (nekrolog). — Kritike o knjigah p. Novakovič, Sreznevskij, P. Bezsonov itd. — Tako tudi Starine p. Ogledi stare hrvatske proze. — Opisi i izvodi iz nekoliko južno-slovinskih rukopisa . . Iz bu-garskoga zbornika. — Bugarsko-slovenski oktoich kolekcije nekoč Mihanovičeve sada aka-demičke u Zagrebu (I—X). — Stari pisci hrvatski. Vid. Glasnik srpskog učenog društva itd. (Zvon str. 381—2).
Evanigjelie otu Matttthea Maruka Luky i Joana. Zografskoe Evan-gelie izdannoe V. Jagičemii. Quattuor evangeliorum codex glagol iticus olim Zographensis nune Pet ro p o 1 i t a n u s. Characteribus cyrillicis transeriptum notis criticis prolegomenis appendicibus auetum edidit V. Jagič. Berolini 1879. 4°. XLVI. 176. Accedunt speciminum seripturae glagoliticae tabulae tres. — Codex exeunte X aut ineunte XI saec. in Bulgaria seriptus. Usque ad annum 1860 in monasterio S. Georgii in Athone custoditus, nune Petropoli servatur (Prolegom.) etc. —
Zakonu V i n od o 1 iski j. Podlinnyj tekstu su russkiem perevodom kritičeskimi zamečanijami. Trud I. V. Jagiča. SPb. 1880. 8. V. 152.
Specimina linguae palaeoslovenicae. Obrazcy jazyka cerkovnoslavjan-skago po drevnejšimu pamjatnikamu glagoličeskoj i kirillovskoj pisimennosti. Sostavilu I. V. Jagič. SPb. 1882. 8. 147.
Quattuor evangeliorumversionispalaeoslovenicaecodexMarianus glagoliticus. Characteribus cyrillicis transcriptum edidit V. Jagič. Berolini 1883. 4. XXX. 607. Pamjatniku glagoličeskoj pisimennosti. Marijinskoe četveroevangelie su pri-mečanijami i priloženijami. Trudu I. V. Jagiča. CPb. — Vvedenie rusko (VII—XX) in latinsko (XX—XXX) pripoveduje osodo, ktero je imel spomenik, kako je prišel v roke Grigoroviču, in po smrti njegovi Jagiču, in ga je ta spravil na svetlobo v tako izvrstni obliki. Spomenik se je hranil na gori Athonski v samostanu device Marije Bogorodice, in potem dal sem mu jaz naslov. Pisan je mej Srbi ali Hrvati tostran Donave, koncem
X.	veka ali vsaj ne mnogo pozneje. Znamenita so priloženija — additamenta duo: alte-rum, lingua rossica scriptum, de orthographia sive palaeographia nostri codicis aliisque rebus grammaticis, nec nori de universa palaeoslovenicae evangeliorum versionis natura, praecipue codicum glagoliticorum, tractat (str. 415—476); alterum indicem verborum (slovoukazateli) locupletissimum praebet (str. 477—607).
četyre kritiko-paleografičeskija staty. Priloženie ku otčetu o prisu-ždenii Lomonosovskoj premii za 1883 godu. I. V. Jagiča. CPb. 1884. 8. — I. Obo-zrenie glavnejšihii sočinenij russkihu, otnosjaščihsja ku grečeskoj paleografii. Dejatelinosti o. Amfilohija po etoj časti . . — II. Izdanie drevneslavjanskoj psaltyri o. Amfilohija . •
—	III. Izdanie četveroevangelija 1144 goda o. Amfilohija . . — IV. Mnenie o. Amfilohija o glagolice . . — Ku voprosu o slavjanskoj azbuke, statja prof. V. Millera . . Sočinenie prof. Geitlera o slavjanskihu pisimenahu. (Die albanes. u. slav. Schriften etc.). Su tremja litograf. tablicami.
Briefwechsel zvvischen Do.browsky und Kopitar (1808—1828). Heraus-gegeben von Ord. Akad. V. Jagič. Mit einem Portrait u. zwei litograph. Beilagen. Berlin. Weidmann. 1885. 8. CVII. 1 — 748. Vorrede III—VI. Vvedenie vu perepisku Dobrovskago su Kopitaromu (Einleitung in die Correspondcnz Dobro\vsky's mit Kopitar). S. VII—CVII. Chronologisches Verzeichniss der Briefe. Im Anhange andere Briefe (an Fesi, Linde, Koppen, Kalajdovič etc.). Namenregister. Wort-Sachregister. Druckfehler.
—	Teh pisem je nekaj Miklošič, nekaj Patera itd. poklonil Jagiču, in ta jih je jel pri-občevati v Archivu (IV—VII). Ker so pa jako zanimljiva, jih je posvetil „dem Andenken zweier grossen Manner auf dem Gebiete unserer "VVissenschaft" v posebni knjigi, ktera se bode nadaljevala: Istočniki dlja istorii slavjanskoj filologii. Tomu I. Imp. akad. nauk. Sanktpeterburgu 1885. In prav tako, kajti istina je, kar piše Jagič: „Dobrowsky u. Kopitar gehorten durch ihre wissenschaftliche Thatigkeit nicht bloss einem slavischen Volksstamme, sondern dem gesammten Slaventhume an".
Archiv fiir slavische Philologie unter Mitwirkung von A. Leskien u. W. Nehring herausgegeben von V. Jagič. Berlin. Weidmann. I. B. 1876. — Archiv
XI.	B. 1888 (unter Mitwirkung von Briickner, Gebauer, Jireček, Leskien, Mi-klosich, Nehring, Novakovič, Wesselofsky). — To je zbornik, dična knjiga, na katero je lehko ponosen ves slovanski svet. — Kar je Dobrovsky nameraval s svojim Slavinom (1806—8) pas Slovanko (1814 — 15). kar je vzbujal Jordan po „Jahr-biicher fiir slawische Literatur, Kunst u. Wissenschaft" (1843—48), kar je snoval Miklošič po „Slavische Bibliothek" (I. 1851. II. 1858): to je sprožil sedaj jako vspešno Jagič po »Archiv fiir slav. Philologie", kajti posrečilo se mu je, da „kao glavni urednik okuplja oko sebe sveslavenske učenjake". — Izvrstnemu časniku svojemu je on sam vedno najmarljivejši iu najizbornejši sotrudnik, in v njegovih predalih je od I. do pričujočega XI. tečaja priobčil brezbrojno učenih razprav in razpravic pa znanstvenih ocen ali kritik. Tukaj ocenjuje Jagič znanstvene razprave in učene knjige, kar jih prihaja na dan po
vsem ogromnem svetu slovanskem. V vseli svojih spisih in poročilih kaže se pravi vzornik znanstvene kritike po geslu: Suaviter in modo, fortiter in re.
Opis njegovega znanstvenega delovanja je priobčil „Slovinac" 1880 god. III. br. 10 u Dubrovniku, in „Zvon" 1886 1. VI. št. 5-6, kjer so dokaj točno navedeni Jagičevi učeni spisi, ki se nahajajo v Književniku, Radu, Starinah i v Archivu etc. — Sicer pravi L. Zore v Slovincu o Jagicu učenjaku i narodnjaku, da je „on srčani rodoljub, pak zato svrgnut s profesorske stolice u Zagrebu. On ljubi srdačno svoju užu hrvatsku domovinu . . . Njemu su Srbi isto što i Hrvati, jer kad su i zajedno slabi su, a kamo li kad su razluCeni; tad su pak prava ništica. Jedan im je pravi jezik, ako su i dijalektom razdi-jeljeni i imenom . . I sječajuč se onoga koji je bio Vatroslavu učitelj i kažiput tolikoj slavi, veli: Ovaj — Miklošič — zaisto da nije ništa po Slavene zaslužio, nego samo Jagiča odnjihao, mogao bi bez hvastanja s Oracijem uskliknuti : Non omnis moriar". — „Zvon" pak o silni učenosti i neumorni plodovitosti konečno omenja, da je Jagič poleg tega še izvrsten akademični učitelj, katerega so doslej obožavali dijaki še povsod, kjer je živel, v prijateljskem razgovoru ljubezniv in duhovit mož, poseben prijatelj nam Slovencem, katerih se rad spominja, kjer nanese prilika, ter vrl Hrvat, kateremu je bilo življenje tudi na Ruskem v domači obitelji specifično hrvaško. Uverjeni smo, da, kakor je bil slavni Miklošič dika dunajskega našega vseučilišča, tako bode tudi živahni Jagič ponos almae matris Vindobonensis!
§• 45.
Slovstvo slovensko se loči v staro in novo. — Dasi novoslovensko slovstvo po znamenitih Brizinskih spomenikih sega morda celo v IX. vek, in v naslednjih ni brez književnega sledu, pričelo se je znatno vendar še le v XVI. stoletju, a prvi njegov slov-ničar bil je prvi budi telj za stari jezik slovanski. V slovnici 1. 1584 „Arcticae IIo-rulae" šteje A. Bohorič koj v naslovu osmero slovanskih jezikov ter petero pisav; v posebnih zgledih kaže Glagolico in Cirilico ter s to sorodno malo- in velerusko azbuko, naposled pa latinsko-kranjsko abecedo, ktera se po njem imenuje „Bohoričica". V predgovoru trdi, da kar jih je dotlej spisovalo zgodovino ter preiskovalo ljudstev izvirek in nrave njihove, vsi se vjemajo v tem, da Heneti, Veneti ali Venedi, Vindi, Vandali in Slaveni so isti narod ter onega in taistega izvirka, narod starodaven, čegar Slovenska beseda se razširja po največem delu sveta itd. — Kar je v tem oziru trdil Bohorič, to so nekako ponavljali Megiser, Valvasor, Marko Pohlin, nekoliko bolje že Linhart o starem našem jeziku.
Še boljše je pisal o tem jeziku Japel, ki je v rokopisu zapustil odgovor na vprašanje: „Welche aus den verschiedenen slawischen Sprachen man der Jugend zur leichtern Verstandniss der Russ., Poln., Bohm., Dalm., Kroat., Krainer. und iibrigen slawischen Mundarten beibringen solle", češ, idioma Slavo-Carniolicum t. j. stari naš jezik slovenski. — Temu v dokaz je Jarnik sostavil ter še pred Dobrovskega „Iustitutiones" priobčil: „Kleine Sammlung solcher altslavischen Worter, welche im heutigen windischen Dialecte noch kraftig fortleben. Ein Beitrag zur Kenntuiss der alten hochslovenischen Biicher-sprache". — V ta namen je marljivo nabiral starih spomenikov, knjig in rokopisov slovanskih Žiga Zois (Carniolana, Slavica Glagolitica et Cyrillica); mnogo pisal Vodnik v »Lublanskib Novicah" 1. 1797—99, v Pismenosti (Smotriski, Lomonosov, Azbuka, cf. Slovar);" največ v dejanju izvrševal dr. J. Zupan (Cf. Vorzug des Krainischen vor dem Russischen u. Serbischen ; Die acht glagolitisclien Kloster im Konigreiche Illyrien; Krajnski Nestorček; Ueber das slavische Evangelium zu Rheims (pr. Jezičnik XV. str. 37); Kraj-nec dolžen hrovatenja: Bukve glagolic berimo! — Dedov kremlja bister viri — Zraven
krajnskih poišimo — Lep Cirilovi psaltir itd.). — Jako živo in budno je, kar so o naših blagovestnikih sv. Cirilu in Metodu pisali na pr. Ravnikar („Tako je sveti Ciril pred devetimi vekmi ali devet sto letmi že pisal v našim jeziku"), Krempl, Slomšek, Hitzinger itd., kar je znano že iz »Knjige Slovenske".
Prva in prava dva buditelja staroslovenske vede izmed Slovencev sta pa Kopitar i Miklošič, i to dva cara slovinska (iz krvi naše brače cf. Kurelac) na književnem polju slovanskem.
Dobrovsky in Kopitar odprla sta vrata v hram starega jezikoslovstva slovanskega. Njun dasi skromen naslednik je bil i Metelko. Pokazal je to že v »Lehrgebaude der Slow. Sprache 1825" in v „Anhang zur Vorrede 1848" pa v svojih naukih. Miklošič mu je o priliki 1. 1849 pisal: „Vaša gramatika našega milega maternega jezika je najprvič mene podbodla se tudi starega bolje izučiti, kakor se to navadno godi". L. 1849—50 pa 1853— 4 je Metelko dvakrat v tednu javno razlagal staroslovenščino posebej bogo-slovcein in dijakom tega nauka željnim. Narekoval je razun oblikovja nekoliko iz Ostro-mira in svojih Brizinskih spominkov itd. Kar sta Miklošič v Beču in Hanka v Pragi na svetlo dajala staroslovčnskih stvari, to si je Metelko pridno naročeval ter razširjeval med svojimi učenci. Nekterikrat je v zborih Zgodovinskega društva govoril o slovenski književnosti, kar so potem priobčile »Mittheilungen des histor. Vereins 1856—8", nektere stvari je zapustil v rokopisu.
L. 1854 je v Celovcu prišla na svetlo „Slovenska Slovnica s kratkim pregledom Slovenskega Slovstva ter z malim Cirilskim in Glagoliškim Berilom za Slovence", ktero je spisal A. Janež i č učencem srednjih šol po najboljih dotedanjih slovniških delih v jeziku slovenskem, kajti dotlej se je slovenščina razlagala po nemško. Večletna skušnja nas je prepričala, da vsak nauk, torej tudi jezikoslovni, tam najlepše in najveseliše napreduje, kjer se učencem v domačem, ne pa v ptujem jeziku razlaga in razjasnuje . . Današnje dni ne more več zadostiti znanost samo enega slovanskega jezika . . Naša slovenščina je naravna hči staroslovenščine; zatorej je nam pred vsim drugim potreba, se na staro ali cerkveno slovstvo naših prededov ozirati. V ti namen smo tu staro cirilsko in glagoliško azbuko z malim staroslovenskim berilom dodali, da se morejo naši Slovenci saj s starim pravopisom soznaniti. Sploh pa zavračamo prijatelje staroslovenščine na izvrstna dela našega preučenega jezikoslovca prof. Miklošiča. — Ker je omenjeno staro-slovensko Berilo nekaj časa rabilo srednjim šolam, zložil sem po Janežičevem nasvetu „Kratko staroslovensko slovnico 1. 1863", ktera je tedaj mnogim služila na korist. Kolikor že je pospeševal staroslovensko vedo »Zlati Vek" in v njem razprave: Sveto pismo in slovensko slovstvo. Nestor rusko-slovenski letopisec. — Staroslovenščina, sp. P. Ladislav Hrovat (str. 254—289).
L. 1865 izdal je na Dunaju dr. Miklošič »Slovensko Berilo za osmi gimnazijalni razred", ktero po kratkem predgovoru ima v prvem delu zgodovino stare slovenščine z nekterimi izgledi (str. 7—18), potem zgodovino nove z natisnjenim spomenikom Brizinskim II. itd. — Druga izdaja 1. 1881 (Miklošič-Navratil). »Dasiravno je naš jezik uže v devetem stoletju nekaj različen bil od pravega staroslovenskega jezika, in se je od tistega časa do zdaj jako premenil, pa se vendar more reči, da je sedanji slovenski jezik staro-slovenskemu najpodobnejši v glasih, v podobah imenskih in glagoljskih, in v besedah. V knjigi, ktera ima pokazati premembe, ki jih je slovenski jezik pretrpel od najstarših do naših časov, ne sme manjkati vzgledov staroslovenskega jezika (str. 1)". — Ta namen pospešuje tudi »Slovenska slovnica za srednje šole" 1. 1884, ktero je spisal J. Šuman pn načHih in bogatih zbirkah Miklošičeve slovanske slovnice, da bode po učeni mladini
jezik naš, kakor je bil nekdaj najrazširnejši in prvi vrstnik latinskemu in grškemu jeziku, i dandanes v časti in poštenju, samosvesten vrstnik olikanim drugim jezikom (str. VIII).
§• 46.
Bohorič kaže že v naslovu Glagolico in Cirilico; jeli pisala se v glagoliški in cirilski azbuki tudi novoslovenščina? — »Kranjci so pisali svoj jezik glagoliški še v šestnajstem veku; cirilski nikdar", piše Linhart (Vers. ein. Gesch. v. Krain, II. pg. 357), in v opombi pravi, da se glagoliški rokopisi še tu in tam nahajajo po Kranjskem. V sredi tistega stoletja je namestu glagoliških črk nesrečno jel rabiti latinske Truber, in takrat je Ljubljana zgubila glagoliško tiskarno, kar dokažem v nadaljevanju te zgodovine. A smrt ga je prehitela, da tega ni mogel dokazati.
»Krajnci so pisat znali, preden so bili ločeni od slovencov na unim kraji Donave .. Slovenci imajo dvoje čerke, ene se imenujejo: Bukvica, druge kjurilica; bukvica je v navadi per Slovencih ta kraj Donave; kjurilica uni kraj Donave . . Krajnci z latinskemi čerkami pišemo; je še le navada od dva sto leta in štirdeset let, kar je Primas Trubar en Lublanski korar tako pisat začel. Popred so Krajnci z glagolitskem čerkami pisali, kakoršne imajo še današni dan korarji v Bakri, Senju in v Dalmacii. — Glagolitski jezik je nekidani čisti slovenski jezik. Sedaj ga noben slovenec popolnim na tanko nezastopi; vunder je tak, de bi se ga v kratkim vsi slovenci lahko zastopit navadili, ako bi se duhovno opravilo po njemu imelo . . . Kdo inu kdaj je glagolitske čerke znajdel, se na tanko neve. Modri možje so te misli, de per eni glihi pred trinajst sto letmi so bile znane, to je okoli petiga stoletja po Kristusovim rojstvi . . . Zlasti si je perzadel vero inu jezik pogmerati en grekiski mašnik Konstantin, kateriga so kristiani Zirillus imenovali. Od tiga Zirilla so zirilske čerke, katere so po celi Moškovii še današni dan v navadi . . . Krajnci so pisali po glagolitsko notri do šestnajstiga stoletja . .« Tako piše Vodnik v »Lublanske Novice" 1. 1798. In 1. 1797 je pisal: »Stari bukviski jezik ima veliko podobnost z našim krajnskim. Bukviski se taisti imenuje, v katerim so bukve od nekidaj pisane. Čerke niso latinske, ampak cirilske inu glagolitske; to je: stare slovenske. Te imajo podobo z grekiskemi. Tukaj v Lublani se najde več sort bukv tiga bukviskiga jezika, so namreč mašne bukve, sveto Pismo, brevirji, be-sediša, pesme, druge pisanja inu gramatike, to je: jezikov nauk; od kateriga bomo en drugi krat več govorili, naše krajnsko pomankanje bogatili, inu po bukviskim popravlali, kar smo se od stare korenine na stran zašli itd." (Jezičnik XIV. 1876. str. 10. 12).
Kumerdej pripoveduje (krog 1. 1780), da nedavno so bile pri podružnici v Lan-covem na Gorenjskem glagoliški pisane mašne bukve. — Kriška duhovnija pri Tržiču je, kakor se bere v starih listinah, tožila nekoga „Presbyter Glagolita", kteri je ondi iz glagoliških bukev bral sv. mašo, in na to mu je 1. 1617 ljubljanski vladika Tomaž Hren to reč ustavil (Kop. Gramm. 30). — VDolini pri Trstu se v župnijski knjižnici hranijo glagoliški zapisniki (kvadirne ali legištri) od 1. 1605 do 1610. Ti zapisniki so nam v dokaz, kako so tačas čislali naši praočetje svoj jezik, in kako marljivo ga rabili duhovniki v cerkvenih opravilih in morebiti tudi v navadnem življenju (Zg. Danic. 1867 1. 23). — Črniška cerkev poleg Gorice ima v starem misalu glagoliški napis, da se je v Kamenah pri Črničah še 1. 1580 „etsi exceptionaliter" slovenska maša pela in to vpričo Videmskega škofa in vseh tistih, ki so bili ž njim (Slov. Prijatel 1. 1863; Novic. 1. 1864). — Glagolski ulomček, kos evangelija sv. Mateja 19, 3 — 11 v srbsko-slo-venskem jeziku, našel se je 1. 1856 na platnicah starega urbarija iz pergamena v graj-ščini na Tumu pred Dvorom nad Kranjem (Kres V. str. 480—81). — V Istri so
že 1. 1275 opisali meje oglejskih in goriških posestev v treh jezikih t. j. v slovenskem (z glagolico), latinskem in nemškem (Zvon III. str. 812) itd.
Žal, da so slovanska ljudstva z verstvom sprejela največ ali latinske ali nemške črke, svoje pa, kterih ena namestuje po tri ali štiri (sch, tsch), prepustila Ilircem in Rusom, pravi Gutsmann 1. 1777 (Jezičn. XXII. 1884. str. 44). — P. Marko Pohlin je pisal o sv. Hieronimu Stridonskem (Shent Hierolym sokup slavenskeh zherk v. Krajn. Gram. 1783): Quod Patriam nostram singulariter attingit, est . . . inventio litterarum. characterum inquam Glagoliticorum hisque characteribus scribendi ratio. Quod Alphabetum Bukvize communiter appellatur . . . Cyrillicis characteribus, quos Cyrillus (Chyrull sokup drugeh slavenskeh zherk) ad tonum vocis exprimeudum invenit et Slavicis nomini-bus insignivit (Biblioth. Carnioliae) etc. — Valvasor pripoveduje mnogo o nekdanjih Slovanih, o njihovem jeziku, kaže Glagolico in Cirilico, češ, ona je Hieronimova, ta Ci-rilova, ter ima Očenaš v 13 narečjih slovanskih (1689. II. 6). — Ravno tako Megiser 1. 1612 celo trdi: Methodius, ein geborner Windischer, ist auch ins Beyerland, Steyer-marck, Khlirndten und Crayn zu den Winden kommen. — Szueti Hieronim Doctor zlouen, vnoge knige diachkim iezikom popiza, i Glagolzku knigu i Pizmo on naide i zpraui, piše Vramecz 1. 1578. —
L. 1560 so Jugoslovani za svoje rojake napravili na Nemškem glagoliške in I. 1561 cirilske črke, in knjige, ki so jih tedaj slovenski pisali Truber, J. Dalmatin, Bohorič itd., sta hrvaški in srbski prepisovala zlasti Anton Dalmatin in Stepan Konsul Istri-jan. Ta je bil s Truberjevim novim zakonom, ki ga je prepisal v glagolico, že 1. 1559 v Metliki, kjer se je posvetoval z nekterimi, ki so ga hvalili, da bode to pismo umevno in koristno Slovanom od Jadre do Carigrada, in uni je šel 1. 1561 iz Ljubljane na Nemško. Da so takrat tako na lahko občevali med seboj bodisi v pismu nemškem ali latinskem, glagoliškem ali cirilskem tudi v naši domovini, to je že dokaj velike pomembe (Vid. Šaf. Gesch. d. siidslaw. Lit. I. 1864; Iv. Kostrenčič Urkundl. Beitrage z. Gesch. d. prot. Lit. der Sudslaven 1559—1565. Wien. 1874; Jezičn. XXI. 1883. str. 12. 13).
„Leto Orthographio Slovenskiga Pisma, smo mi zvestio inu zdobrim svitom zastop-nih Bratov tako postavili. Inu spomisli tudi na več našiga Imena inu Iezika Liidy, Kijr so okuli nas, Dolence, Istriane, Vipavce etc. kateri, skorai povsod čisteši slovensko govore, kakor mi po kraniu inu koroški deželi, do polu nembški. Inu so edni navaieui na to staro Slovensko, Hervatsko ter Čurilsko Pismo. Bog otel pak, da bi to isto, zlasti Čurilsko lepo Pismo, mogli spet v Liidi perpraviti. Kadar pak nei dobro mogoche, za vbužtva stran, za volio Turške sille . . ., smo tako začeli naiveč zlatinskimi puhstabi pisati inu drukati" itd., piše Seb. Krell v Postilli 1. 1567 (Jezičn. XXI. str. 5).
Prva slovnica o novoslovenščini — Arcticae Horulae — ima v sebi Glagolico in Cirilico in Bohorič, kteri jo je spisal 1. 1584, razlaguje ji tako, da se vidi, da je dobro poznal obe. V predgovoru pripoveduje, da mu je dana bila naloga sostaviti latin-sko-kranjski pravopis, da bi z latinskimi črkami pisalo se narečje, ki se govori po vsem Kranjskem in po večem delu Štajarskega in Koroškega, kajti raba one stare pismenosti, Cirilske in Glagoliške, je v ljubi naši Kranjski, pravi, malo da ne propala, skoro izginila — „latino charactere, quandoquidem iam usus illius antiquae literaturae, Cyrillicae et Glagoliticae, in Carniola nostra fere intercidisset", in to se popolnoma vjema s tem, kar trdi že Krell, Linhart in za njim tudi Vodnik.
Po vsem tem je verjetno, da se je i naš jezik pisal kedaj glagoliški in cirilski ter da se je staroslovenščini na zahodu med Slovenci godilo skoro ravno tako, kakor med Hrvati, Srbi, Bolgari, Rusi in tudi med Čehi.
Stara in nova slove uščina naša se veže najprej po Brizinskih spomenikih. To so trije spiski, ki so se 1. 1807 našli v Menihovem (Munchen) mej knjigami, ktere so bile došle iz Freisinga na Bavarskem; odtod njih imenovanje: Brizinski ali Frizinški spomeniki, Frejzingenskija staty, Freisinger Denkmaler, Monumenta Fri-singensia. Ker so učenjaki spoznali, da so pisane v jeziku Slovencev, kteri so bivali v srednjem veku po Karantaniji, ki je bila v nekem pomenu to kar „Austria interior" (Innerosterreich), jeli so jih po Kopitarju zvati Karantanski spiski, die Karanta-nischen Aufsatze oder Fragmente. — Kedar so jih bili našli, čestital je Dobrovsky vesel Kopitarju: »Gratulor vobis Krajnciis, quia antiquissimum manuscriptum habetis", češ, da so ti spisi najstarejši spominki slovanski, morda celo iz dobe pred Cirilom.
Razglasil jih je najprej 1. 1807 „Neuer literar. Anzeiger Nro. 12". — Drugi jih je oznanil v Slovanki 1. 1814. I. str. 249—251 Dobrovsky, kteri jih je sam v Monakovem videl, prepisal, in prepis je poslal Kopitarju, češ, naj ga ta učeni kranjski Slovenec pre-vdari in primerno razloži. »Hierauf (za III. spiskom) folgt in lateinischer Spracbe Sermo in Nativitate S^ae Mariae et S"ci Corbiniani confessoris, womus zu schliessen, piše Do-brovsky, dass der Besitzer dieser Handschrift ein Geistlicher aus dem Bisthum Freysingen war, der sich zu seiner Agenda diese Formeln beyschrieb, um unter den Winden in Karnten, oder Krain, oder gar in Bayern seinem Berufe gemass davon Gebrauch zu machen. Dass auch damals einige Slaven zu Bayern gehorten, erhellet aus einer Satzung Herzog Heinrichs, die in derselben Handschrift iiberschrieben ist: Constitutio venerabilis ducis Henrici et omnium primatum tum Episcoporum quam comitum etc." Pozneje mu je še posebej razodel svoje misli o teh spomenikih v pismu 1. 1826 (Glag. Cloz. 41). — Za njim jih je omenil Vos t oko v v XVII. sešitku »Trudov Obščestva Ljubitelej Rossij-skoj slovesnosti pri I. Moskovskomu Universitetž". — L. 1822 jih je opisal nekoliko Kopitar v „Jahrbiicher d. Literatur B. XVII.", kjer je dal I. spomenik natisniti v prvotni pisavi pa latinski prestavi. „Das nordkarantanische Vademecum eines Freysinger Mis-sionars, das sehr wabrscheinlich in erster Abfassung vor-cyrillisch, und in dem Miinchner Codex von einer Hand des zehnten Jahrhunderts abgeschrieben ist. Referent besitzt durch die Giite des Freyherrn W. v. Humboldt Exc. ein Fac simile dieser 9 Seiten, um sie, als das alteste Denkmal nicht nur der karantanischen Mundart, sondern als die altesten slawischen Aufsatze iiberhaupt, seiner Zeit, mit den nothigen historischen und sprachlichen Erlauterungen herauszugeben etc." V ta namen prosi, naj bi mu nemški cerkveni zgodovinarji pomagali dobiti nemški ali latinski izvirnik, ki je bil podlaga temu prevodu. — L. 1825 je po omenjenem viru Metelko v svoji slovnici dal ponatisniti I. spomenik z latinsko prestavo vred ter ga je prepisal po svoje z nekterimi opombami, kterih nekaj sta mu pa popravila Jarnik in Dobrovsk^. — L. 1827 sta naše spomenike priobčila Keppen i Vostokov v „Sobranie slovenskihu pamjatnikovu nahodjaščihsja vne Rossii. Knjiga I. Sostavlerio Petrom Keppenomu, magistromu pravovedenija, doktoroinu filosofii i členomu raznyhu učenyhii obščestvu. Sanktpeterburg. Str. 1—86. — Vu Min-hene. Staty Frejzingenskoj rukopisi. — Najprej poroča o njih Keppen, kar je bilo dotlej znano, zlasti po Dobrovskein in Kopitarju, kaže vse tri tiskane po prvovirniku: I. Ispoved, II. Ispoved, III. Poučenie; pripoveduje, kar je poizvedel od nemških učenjakov (Pertz, Kopp, Jac. Grimm) o dobi, kedaj so morda bili sostavljeni ter prepisani, opisuje njih obliko, dodatke, kratice itd. (str. 1—20). — „Grammatičeskija obijasnenija" pa je dal Vostokov, ter v njih kaže sličnost II. spomenika ali propovedi (poučenije, homilia), ki jo ima s cerkveno-slovensko (izu Prologa) in s staro nemško ispovedjo (Goldast. Rerum Alamannicarum). Nato jih je prepisal v Cirilico z ruskimi in starimi cerkveno-slovenskimi
črkami, na drobno določuje izreko raznih črk, primerja cirilske in latinske, ter v abecednem redu na tanko razlaguje vse besede, ki se nahajajo v njih (str. 21—86) tako, da Kopitar pohvalno pravi: »Nos non invitos, imo gratulantes praevenere amicissimi Russi, P. Koppen et Al. Vostokov, qui inter alia Monumenta Slavica etiam haec Frisin-gensia . . . edidere non solum sculpta omnia (v. snimke v dokladi), sed et explicata summo studio, et scientia mirabili". Ponatisnjena je Vostokovljeva razprava s spomeniki vred v knjigi Sreznevskega: Filologičeskija nabljudenija A. Ch. Vostokova, St. Ptb. 1865, v dodatku z nekterimi lastnimi opazkami.
L. 1836 jih je dal na svetlobo Kopitar v Glag. Cloz. str. 33—45 (Specimen di-alecti carantanicae sec. X.), kjer jih je zgodovinsko in jezikoslovno razložil. Preskrbel mu je zvest prepis njihov v Monakovem knjižničar J. B. Bernhart. Izvirni spis je težje umeti, torej ga je prepisal nekoliko bolj slovanski (textus a nobis scriptus slavicius) t. j. v latinski abecedi s privzetimi cirilskimi črkami po lastniji slovenskega jezika. Razun teh dveh je dal ponatisniti Vostokovljev cirilski prepis in svojo latinsko prestavo vseh treh spomenikov. Sam učen Slovenec je dobro pojasnil nektere reči, ki jih drugi Slovani ne morejo umeti tako lehko. Pridejal je tudi »Constitutio venerabilis ducis Heinrici, Homilia e Russorum Prologo, Publica confessio Bohemica sec. XIII—XIV". —
L. 1848 je Metelko spisal pristavek k predgovoru, ki ga ima v svoji slovnici (Anhang der Vorr. des Lehrgebaud. der Slov. Spr.), v kterem je podal svojim rojakom razun blagovčstvovanja sv. Joana (Iskoni beše slovo itd.) še drugi in tretji spomenik v svoji pocirilici (Metelčici), s kratko razlago, v latinski prestavi in sedaj navadni besedi novoslovenski. — L. 1854 je Janežič svoji slovenski slovnici v Berilu pridejal tudi Brizinske spomenike (str. 160-168) po Kopitarju v prvotni in cirilski pisavi. — L. 1854 in 1861 jih je dal v izvirni obliki natisniti Miklošič v staroslovenski čitanki (Cbresto-mathia palaeoslovenica pg. 51—55: Specimen linguae slovenicae dialecti carantanicae. Monumenta Frisingensia), in II. spisek je sprejel tudi v Slov. Berilo za VIII. gimnaz. razred 1. 1865 str. 19—'22 in 1. 1881 str. 10-13, toda le v prvotni latinščici in svoji lastni polatinščici. Žal mi je, da ni sprejel v imenovano Berilo vseh treh Slovencem tolikanj imenitnih spomenikov, in da nam jih ni prepisal po cirilsko, ker gotovo je, da se v cirilski pisavi veliko bolje razodeva njih slovenski značaj in kaže se s tem lepše, kako se strinja naša nova z nekdanjo staro slovenščino!
§. 48.
Kaj imajo v sebi spomeniki Brizinski? — Zapopadek I. spisku »Glagolite Ponaz Redka Zloueza. Bose gozpodi miloztiuvi" je očitna spoved, ktero naj moli ljudstvo za duhovnikom, v kteri človek naposled prosi Gospoda, naj ga otme, ter se mu ves daruje v ta namen, da bi bil kedaj med izvoljenimi. — Zapopadek II. spomeniku »Ecce bi detd nas nezegresil" je ogovor ali opominjevanje pred spovedjo. Duhovnik gtoori o grehu prvega človeka in njegovih nasledkih, pa o rešenju in njegovi dobroti. Posnemati so nam oni, ktere sedaj čestimo, kteri so se Bogu približali zlasti z dobrimi deli telesne milosti. Stati nam bode vsem kedaj pred sodnjim stolom, in ker Bogu se prikriti ali mu ubežati ne moremo, nam je bolje sedaj se spovedati, zlasti ker s pravo vero in dobro spovedjo sedaj dosežemo, kar so predniki naši t. j. prvi kristijani mogli le z velikim trpljenjem. — Zapopadek III. spisku „Iazze zaglagolo zlodeiu" je spet spovedna molitev, v kteri kristijan spoznava svojo vero in prosi svetnike, naj mu pomagajo; spominja se sodnjega dne, in da bi bil takrat brez sramote, izroča se zdaj milostivemu Bogu zavoljo njegovega Sinu.
Beseda je dokaj lepa, čista, in nemški vpliv kaže se v njih celo malo; vidi pa se novoslovenski očitno v prav mnogih besedah in oblikah. Sploh se vjemajo s staro-slovenščino, in to mora znati, kdor hoče razumeti Brizinske spomenike. Ker se v dragem spisku nahajajo nektere československe oblike, menil je Dobrovsky, da je morebiti poslovenjen še le po češkem; ali Kopitar skazal mu je zlasti po Jarniku, da so vse te navadne Slovencem posebno koroškim.
Pisava je nekako latinska, in vidi se, kako nespretna je bila prva poskušinja z latinskimi črkami, ker latinski pravopis nima dosta pismen za vse glasove slovenskega jezika; pa tudi, kako moder' je bil Ciril, da je brž spoznal slovenskega naroda značaj ter jezik njegov, in da je vstrojil mu lastno pisavo ali azbuko.
Kdo jih je spisal in kedaj? Spisali so jih blagovestniki, ki so od nemške strani bavarskim, karantanskim pa tudi drugim Slovencem oznanovali sveto vero zlasti med 1. 769—1000. Dobili so se bili v duhovnih bukvah (Vademecum) škofa Abrahama. Bil pa je Abraham škof ali vladika v Freisingu 1. 957—994. V Glag. Cloz. imenuje se enkrat Carniolus, sicer pa le Carantanus. L. 973 je prejel od cesarja Otona II. v dar Loko, ki se še sedaj veli „Škofja Loka". Tudi pozneje so Brizinski škofje posestva imeli na Kranjskem, tako na pr. Klevevž (Klingenfels) še 1. 1483. Briksenski p. so dobili od cesarja Henrika II. 1. 1004 grajščino Bled (Bles-Veldes, Grad). To nam spričuje, da so morali posebne zasluge imeti za naše kraje, kajti brez vzroka bi jim tod cesarji posestev dajali ne bili. O Abrahamu se celo pripoveduje, da je bil tudi sam v Loci, in morebiti je ravno tu imel drugi ogovor, kteri se zlasti njemu pripisuje.
Dobrovsky je 1. 1826 pisal Kopitarju, da je po njegovi misli glede starosti naj-pred tretji, potem prvi, in naposled drugi spomenik, in tega je spisal morebiti Merse-burški škof Boson 1. 970, za Čehe prenaredil sv. Vojteh (Adalbertus), Slovencem poslovenil pa škof Brizinski 1. 1020. Una dva spominka sta bila pisana 1. 950 ali pa že 1. 900. — Temu nasprot je sprva sodil Kopitar, da sta I. in III. iz VIII., II. pa iz X. veka. V Glag. Cloz. str. 34 piše: „Verbo, fuit codex ipsius Abrahami Ep. Vademecum". Mogoče, da sta prvi in tretji že prej bila sostavljena, in da ju je prepisal v svojo knjigo Abraham sam, ali Abrahamo dictante kteri njegovih (nemških) učencev (Glag. Cloz. str. 41. 42). I Miklošič trdi o naših spomenikih: „dass sie aus palaeographischen Griin-den in das neunte oder zehnte Jahrhundert gesetzt werden miissen (Christl. Terminologie der slav. Spr.)". — Nemški učenjak A. Schmeller mčni, da so oni prepisi še le iz XII. stoletja (Miki. Glag.), in kakor se kaže, pritrjujejo mu tudi nekteri drugi, celo slovanski (Archiv 1882. VI; cf. Jezičn. V. 1867.).
Da so nemški misijonarji, kteri so pred Cirilom in Metodom sveto vero razširjevali mej Slovenci po Bavarskem, po Karantaniji in Panoniji, skušali po slovensko govoriti ljudstvu slovenskemu, to se razume samo po sebi. V ta namen so si spisovali očitne molitve in ogovore pred spovedjo in sv. obhajilom, ktere je ljudstvo za njimi molilo, kar nam spričujejo spomeniki Brizinski, nekteri češki in še celo vzhodnjih Slovanov. Na Bavarskem še dandanes molijo tako za duhovnikom. Da je mej Slovenci na Kranjskem in Koroškem znana bila očitna spoved, kaže spomenik Miklošičev v Slav. Bibl. 1858. II. Mej Slovenci na Ogerskem moli se občinska spoved pred sv. obhajilom. Takega vira je češka confessio publica v Glag. Cloz. str. 47. (Cf. Beicht- und Betformeln in Sprach-denkmalen des 8. bis 12. Jahrh. v. H. J. Massmann). — Da je „confessio generalis" navadna bila v Panoniji, spričuje „Poučjenije na pamjat apostola ili mučenika", ktero je 1-1840 V. M. Undoliskij našel na Rusovskem v knjižnici Troickoje Lavre mej homili-jami sv. Klemena, in ktera je jako podobna Karantanskemu drugemu spomeniku. Klemen ta pa je episkopu slovenxskyj, ki se je 1. 885 iz Panonije umaknil v Bolgarijo. Ondi je
lahko bil dobil take vzglede, in že tam ali pa na Bolgarskem po njih vravnal svojo ho-milijo za god kakega apostola ali mučenika. Tako si razlaguje Miklošič (Christl. Ter-minologie d. slav. Spr. 1875. S. 2—8; cf. Vostokov Pamjatniki 1827; Kopitar Glag. Cloz. 45—47), kteremu gre čast, da je predrage spomenike Karantanske ali Brizinske do cela porabil v svojih preučenih delih tudi Slovencem na čast.
§• 49.
Razun po treh Brizinskih veže se nova slovenščina XVI. veka s staro še po treh drugih spomenikih, kterih I. se zvati sme Ljubljanski, II. Kranjski in III. Celovški.
Prvi rokopis se je dobil v c. kr. knjižnici Ljubljanski in Miklošič ga je priobčil v „Slavische Bibliothek" II. 1858 str. 170—172 (Hoc est vna generalis confessio) in deloma v Slov. Berilu za VIII. gimn. razred 1. 1865 str. 22—24, in 1881 str. 14. 15 (Prim. Letopis Matice Slov. 1879 str. 11. 12 in Kres 1881. str. 175. 188). Spomenik ta je iz XV. stoletja in z Brizinskimi istega verskega ali cerkvenega značaja.
Drugi se je našel v arhivu mesta Kranjskega, in dal ga je na svetlo pod naslovom »Stari rokopis Kranjskega mesta" profesor Janko Pajk prvikrat 1. 1870 v gimnazijskem izvestju Mariborskem; 1. 1871 je dodal: Primetki k lanjskemu sestavku, in posebej ga je z razlago ponatisnil v svojih »Izbranih Spisih" I. zv. 1872 str. 184—194. Rokopis je nastal gotovo pred 1. 1550, morebiti v dobi od 1. 1440 do 1490, ter kaže, kaka je bila takrat slovenska beseda meščanom in po pisarnah posvetni gosposki.
Tretjega je izdal, opisal in slovniško razložil dr. G. Krek v Kresu 1881 str. 173 —190 pod napisom: »O novoslovčnskem rokopisu zgodovinskega društva koroškega" v Celovcu, z dokaj čednim snimkom po svetlopisu iz ponarejenega narisa. Rokopis je iz prve tretjine XV. veka ter ima v sebi »Očenaš, Češčeno Marijo in Vero0. — Poleg več učenih razprav je dr. Krek spisal tudi na pr.: »Ueber die nominale Flexion des Adjectivs im Alt- und Neuslovenischen. Wien. 1866. 4. 52. — Einleitung in die slav. Lite-raturgeschichte und Darstellung ihrer alteren Perioden. Theil I. Einleitung in die slav. Literaturgeschichte. Graz. 1874. 8. VII. 336. — Na mestu II. zvezka je prišlo na svetlo: Einleitung in die slavische Literaturgeschichte. Akademische Vorlesungen, Studien und kritische Streifziige von Dr. Gregor Krek, o. ord. Profesor der slav. Phi-lologie. Zvveite vollig neu bearbeitete und enveiterte Aufl. Graz. 1887. 8. XI. 887. — Vzlasti nemški, neslovanski učenjaki se pogostoma sklicujejo na to preučeno delo.
Kar je še sicer narodnih in književnih spomenikov slovenskih pred XVI. stoletjem, to so pač le drobtine, ali — kdor malo ima, tudi drobtinice skrbno pobira. Taka narodna drobtina je napis na vojvodskem stolu blizo Celovca na polju Gospesvet-skem: »Veri ma sveti veri pravdo brani vdove". Mnogi zgodovinarji trdijo, da je ta stol in napis iz dobe Ingua, poslednjega vojvoda Slovencev proti koncu osmega stoletja (793). Da so se Karantanski vladarji do XII. stoletja v slovenskem jeziku (in windischer Sprache) vstanavljali, priča nam najstarejši koroški letopisec Janez, opat v Vetrinju (Viktring), ki je živel okoli leta 1280, ter poleg drugih obširno popisujejo Me-giser, Valvasor itd. (Prim. Novic. 1. 1860 št. 38). Herder je to povest popeval pod naslovom »Furstenstein" prištevaje jo nemškim pravljicam, in dandenes kanijo nam oni napis utajiti celo domači pisatelji (Vid. Kres 1881 str. 190).
Druga drobtina je Svetoivanski evangelij sv. Marka, ki seje hranil v Šti-vanu Devinskem ob Timavu na Goriškem ter ima po svojih obrobkih pripisanih mnogo staroslovenskih lastnih, osebnih imen. Spomenik ta je iz VIII. do X. veka in kaže, kako so se nektere črke takrat izgovarjale in kako se je karantanska slovenščina razlikovala od panonske, piše S. Rutar (Kres 1882 str. 471—474).
Še druge narodne drobtinice so na pr.: Iz XIII. veka slovenski pozdrav „Buge waz primi gralva Venus" (Kopitar. KI. Schrift. 1857. Kres 1882). — V opatiji Admontovi: Cod. sec. XIV. Nominum vocabula latina et vernacula. — Pater noster, A.ve Maria et Čredo in lingua vernacula longe ab hodierno diversum. Ms. in fol. (Šafaffk 1. 71) Alphabetum Sclavorum seu Vindicum (I. 47). — Razvod, sostavljen 1. 1325, v prepisu glagoljskem (Ljubic I. 317). — Odlomek stare pesmi Mariji na čast iz XIV. veka. Rokopis iz Loke na Kranjskem 1. 1466. — O škofu Berlogarju, učitelju cesarja Maksimilijana, in o njegovi slovnici (Cf. Slovenščina v besedi in pismu po šolah in uradih. Spisal P. pl. Radics v Letopis. Matice Slov. 1879). — Rokopis iz XV. stoletja, napisan slovenskim izgovorom i latinskimi pismeni v knjižnici sv. Marka v Mletcih (Benetkah cf. Ljubic II. 545). — Iz istega veka kratek načrt homilije iz farnega arhiva Kranjskega (Zvon 1883 str. 606). — Pesem kranjskih kmetov o stari pravdi, listek tiskan iz 1. 1516 (Letopis Slov. Matice 1878) itd. — Kako so se slovenski volili župani in so sodili sodci, pripoveduje Valvasor na pr. o Istri; o knezih karantanskih opat Vetrinjski; Enej Silvij v Descriptio Asiae et Europae cap. 20 piše: „Fuit autem Dux Carinthiae venator imperii, ad quem lites venatorum omnium deferebantur, vocatus in judicio coram Imperatore quaerulantibus non nisi Schlavonica (i. e. Slovenica) lingua respondere tene-batur". — V tem oziru glej: O početkih slovenske književnosti. Spisal Andrej Fekonja v Zvonu 1886 str. 42 -44: Pismenost slovenska od IX.—XVI. veka.
Da je po smrti Metodovi med našimi predniki prenehalo vsako duševno življenje narodno in da ni bilo nikogar, ki bi to življenje in slovensko pisanje bil vzbujal, to pač ni res; res je pa, kar piše o slovenščini in slovenskih narodnih običajih iz tedanje dobe Kurelac: „plemstvo im se odmetnulo, gradjanstvo odtudjilo, prosti puk onesvčstio, tak pojedinci, ponajviše svečenici, ostadoše vjerni krvi svojoj". — Verovestniki ali krščanski misijonarji so kakor drugod — tudi pri nekdanjih Slovencih prosto ljudstvo učili v narodnem jeziku; pri cerkvah in zlasti pri samostanih napravljali so domače šole. Zgodej so zaslovčle šole po naših krajih na pr. pri sv. Nikolaju v Ljubljani, v Kamniku, v Zatičini (Sitični, in monasterio Sitticensi), v Črnomlju, Ribnici, Vipavi, kjer se je konec XV. veka Sig. baron Herberstein učil slovenski (windisch) pa nemški itd. Kjer je v Ljubljani sedaj gimnazija, bilo je samostansko poslopje redu sv. Frančiška zidano 1. 1233, in „Schola Labacensis in Carniolia, quae in Academiam transiit, instituitur sub auspiciis Ernesti Archiducis Austriae anno 1418". — Da so v nižjih razredih podučevali slovenski, razume se samo ob sebi; v srednjih so na pr. v XVI. stoletju učencem v tretjem razredu (Donatistom) prepovedovali govoriti mej seboj slovenski, v četrtem (Grammatistom) pa že nemški, da bi se tem hitrejše naučili jezika bukovskega t. j. latinščine.
Po krščanstvu je prednikom našim dohajala p ros veta ob jugu grška in latinska, pozneje laška, ob severu pa nemška, s tem vspehom, da mnogi Slovenci slovijo po svojih latinskih spisih in da se našega naroda učenjaki in umetniki prestavljajo mej Lahi in Nemci; nekteri le so se na jugu in jugovzhodu pridružili bratom Slovanom. — V VIII. in IX. veku so na zapadu jeli v cerkvene namene nektere stvari spisovati v ljudskem jeziku, a materne besede se zavedati nekako v XII. in XIII. stoletju na Laškem in Nemškem, in odslej kaže se nemški vpliv hujši do Slovencev, kterim je novoverstvo v XVI. veku vnovič vzbudilo domačo narodno knjigo. — Da se je knjiga slovenska v tej dobi prikazala v dokaj čvrstem stanu, da so koj prvi pisatelji znali rabiti Glagolico in Cirilico, kaj nam to pričuje? Da prosveta po naših krajih ni bila vsednja in šolstvo ne na tako nizki stopinji, marveč se je vzlasti naša Kranjska v klasiški vedi in umetniji celo po svedočbi tujih učenjakov meriti smela z marsiktero drugo deželo.
Da pa imamo Slovenci dotlej le malo pisanih spomenikov, to se pojasnjuje iz različnih vzrokov. Najprej je pomniti, da so v onih časih menj pisarili, a več delali, in po delih res slovijo. Dokler tiskaren ni bilo, se samo pisanje ni moglo tako množiti in širiti in se je tudi težje ohranilo. — Verjetno je, da se je i naša slovenščina pisala nekdaj glagoliški in morda cirilski; kedar se je pa po šolah, v cerkvi in po vrad-nijah učiti in rabiti jela latinščica, popustili so koj okorno Glagolico in težko Cirilico, pozabili kmalu staroslovenski pravopis, in torej niso čislali glagoliških pa cirilskih spomenikov, nekaj iz nevednosti nekaj iz vnemarnosti, in kdo ve, koliko se jih je pozneje z novoverskimi na višje povelje nalašč sežgalo ter slučajno pokončalo! — Ker je v cerkveni in državni službi rabila latinščina, oziroma nemščina, hiteli so tudi po šolah z dotičnim naukom, da se zmožni slovenski mladini pomore čim prej do višje omike, do gosposkega ali celo žlahtnega stanu! Kakor po šolah, tako se je v javnem življenju tu latinčilo in nemčurilo, tam madjarilo in laškutarilo! Slovenci so skoro popolnoma pozabili, da so Slovani; celo med seboj so se jeli ločiti v Kranjce, Korošce, Štajarce itd., kar se je vladno i pospeševalo. „Sin je nesreče razpor — brata mi brat ne pozna. — Ogni se, Horvat si ti! — Iz pota mi Krajnec, Korošec! — Tak malopriden prepir dom in moč mi drobi" — vzdihuje Slovenija (Koseski).
Pomislimo naposled, koliko so se bojevali v starih časih naši predniki! O tem se pripoveduje v domačih povestih in popčva v narodnih pesmih. Nektere segajo v prav stare čase, da se reči sme, da tudi po narodni poeziji se nekoliko veže stara in nova slovenščina. — Koliko so se vojskovali Slovenci vže med seboj. potem s sosedi p. Benečani in Bavarci, s Franki, Nemci, Madjari, in vzlasti s Turki! — Inter arma Musae sil en t. — Če je res, kar se bere, da so samo od 1. 1460 do 1. 1508 Turki 27krat bili na Kranjskem in da je poginilo tedaj do 200.000 ljudi: ni čudo, da Slovenci nimamo dokaj starih slovstvenih umotvorov; istina pa je, kar piše o njihovih borbah Schoenleben, da bilo bi tvarine za mnogo knjig: si majores nostri calamos aeque tractassent ac ferrum (Carniolia antiqua et nova 1681)!
§. 50.
Slovan gre na dan! — Ta glas čuje se v pričujočem veku pogostoma, in ni brez pomembe, kajti Slovani so za Romani in Germani tretji veliki narod evropski. Kteri štejejo Slovanov na pr. 80,862.000, kažejo Romanov 93,000.000 in Germanov 77,500.000 (Obraz sveta slovan. Česk. matice lidu 1867). — Rano ima Slovan v knjigi, ali inače: „Morgen haben die Slaven, Tag die Deutschen, Mittag die Englander, Jausen die Fran-zosen, Abend die Italiener, Nacht die Spanier" t. j. der Gang oder die Tageszeiten der europaeischen Literatur (Kollar)!
Slovenec gre na dan! — I ta glas se razlega v sedanjem stoletju, in vsaj nam Slovencem ni brez pomembe; kajti — če tudi se ne moremo ponašati z mnoštvom po štenju, smemo se vendar z moštvom v poštenju slovenske knjige, kteri sije še jutranje solnce, ki vabi na delo, češ, rana ura — zlata ura! Vseh Slovencev šteje se kaj razno od 1,151.000 (Šafafik 1842) do 1,700.000 (Oest. Vaterlandskunde. Wien 1854). Malo nas je mej drugimi Slovani, kterih vseh skupaj v Evropi knjiga I. 1886 tiskana v Zagrebu našteva 97,342.000 (J. Broz. Črtice) in sicer: Rusov 65,602.000; Poljakov s Ka-šubci 11,559.000; Čehov s Slovaki 7,220.000; Hrvatov i Srbov 6,030.000; Bolgarov 5,500.000; Slovencev 1,300.000; Lužičanov gornjih in dolnjih 131.000. — Z dobro včstjo tedaj smemo vseh Slovencev šteti najmanje 1,300.000 — kaže tudi „Slovanstvo" (1873 str. 154).
Malo nas je primeroma; nekdaj je bilo Slovencev več. Razprostirali so se od Jadre do Donave proti jutru daleko na Ogersko in proti večeru na Beneško, Tirolsko in Bavarsko. Denimo, da so Slovenci še le v VI. veku prišli v svoje sedanje domovje; ako jih v XIII stoletjih niso zatrli, nas tudi v prihodnje ne bodo. »Kaj moremo posebno kranjski Slovenci zato", piše P. Ladislav, »da smo mejaši ali Krajnci, da so nas na kraj potisnili, od naroda — slovenskega — se zato vendar ločili nismo. Le nerazruš-Ijivcmu jedru slovenščine gre hvala, da je mnoge uime niso zatrle. Kranjska dežela je cesta v Italijo; pred so drli Rimljani po njej v podonavske okrajine potem pa drugi narodi v Italijo in teptali po njej. Kaj čuda, da se je marsikaj spremenilo, ali jezik in narod je ostal slovenski kot monumentum perenne."
Ker nas je tako malo in ker smo razcepljeni v devetero vladnih pokrajin in ker smo z domačo knjigo le borno se skazovali do Vodnika, prezirali so nas v slovstvu tuji omikani narodi in celo sorodni Slovani. Kopitar pa in za njim Miklošič sta razglasila Slovence po svetu ter povzdignila naš jezik na častno mesto. Za starosloven-ščino takoj razlaguje Miklošič našo novoslovenščino i to tako čvrsto, da se sedaj na-njo ozirajo preslavni učenjaki slovanski in neslovanski. — Jako opomogla si je knjiga slovenska od 1. 1848, in mnogo si pridobila, kar je iz ljudskih šol prišla v srednje učilnice in kar se v njih podučuje na podlagi prebogate staroslovenščine. In kdor hoče poizve-deti, kodi hodi sedaj knjiga slovenska in koliko razumnih Slovencev šteje mati Slovenija, pogleda naj v imenik Matice Slovenske in družbe sv. Mohora.
Stanovitno znanstveno podlago pa je dobila knjiga slovenska, kar se je razlagovati jela na vseučiliščih. Kopitarju gre hvala, da se je osnovala nektera stolica staro-slovenščini in sploh slavistiki ali slovanskemu jezikoslovju. Take stolice ali katedre slavistike nahajajo se sedaj na osmih ruskih vseučiliščih in na nekoliko drugih višjih vstavih; na osmih vseučiliščih avstrijskih t. j. na Dunaju, v Pragi, v Gradcu, v Krakovu, Levovu, Črnovicah, Zagrebu in v Budapešti; na treh nemških t. j. v Berlinu, Vratislavi, v Lipsku; po jedno stolico imajo Francija. Danska, Švedska in Srbska; v Italiji, na Ru-munskem in tudi drugod se snujejo že slovanske stolice (Hlas 1885 č. 125). — Francija na pr. ima v Parizu starodaven vstav College de France (1530), na kterem se uči knjiga slovanska od 1. 1840. Prvi je poučeval Adam Mickiewicz, drugi Cyprien Robert, tretji Alexander Chodzko, četrti Ludvik Leger, slavno znan i Slovencem (Cf. Cyrille et Methode, Pariš 1868. — Chronique dite de Nestor. Archiv VIII. — Jean Kollar et la poesie panslaviste au XlX-e siecle. Biblioth. universelle etc.). — Tudi Anglija se zanima za knjigo slovansko in posebej celo za slovensko (Vid. Archiv IV. 1880: Die sla-vischen Studien in England von Morfill. — Imenik Matice Slovenske str. 294: Morfill W. R., kr. vseuč. profesor v Oksfordu). Tako i Amerika (Cf. Smithsonian Institution v Washingtonu, American philosophical society v Philadelphiji; v Matic. Slovensk. Ltps. 1888 str. 295).
»Gott gebe, dass der slavische Kirchendialect, als die erste oder wenigstens die alteste uns bekannte Quelle der slavischen Sprache von allen slavischen Vol-kern gelernt und gekannt sey, nicht um der Einheit der Kirche willen, sondern um der hohern wissenschaftlichen Bildung willen. um der Erhaltung des slavischen Volksthums willen, auf dass wir uns nicht verteutschen, nicht vertatern, nicht verturken, auf dass wir nicht abfallen von der gemeinschaftlichen Quelle der Volksthiimlichkeit, die trotz der Sturme von zehn Jahrhunderten nicht versiegt ist." G. S. Bandtke (Cf. Steph. Du-brawski 1881).
»Die altslawische oder Kirchenmundart, um die Mitte des neunten Jahr-hunderts unter den siidlichen Slaven zur Schriftsprache erhoben, im Laufe der Zeit durch
Uebersetzungen der biblischen, liturgischen, patristischen und anderer Biicher, durch Chroniken und Urkunden fortgebildet und bereichert, und noch gegenwartig in der Li-turgie der griechischglaubigen Russen, Bulgaren und Serben fortlebend, behauptet durch ihr Alter, durch ihren Bau und Formenreichthurn, endlich durch die kautn geahnte Menge ihrer nur einem sehr geringen Theile nach gedruckten, grosstentheils aber handschriftlich in den Bibliotheken und Klostern Russlands, Bulgariens, Serbiens usw. zerstreuten Denk-malem unter den Slawinen in rein philologischer Hinsicht den ersten Rang. Ihr Studium bildet die Grundlage des wissenschaftlichen Sprachstudiums fiir das Gesammt-slawische; und so wenig man heutzutage ein tiichtiger teutscher Grammatiker oder Phi-lolog ohne Kenntniss des Gothischen sein kann, so wenig kann man auf dem Gebiet der •slawischen Sprachforschung irgend eine der lebenden Mundarten vollkommen ergriinden, ohne die altslawische als Regulativ zu Hilfe zu nehmen. In practischer Hinsicht ist diese Mundart von untergeordneter Bedeutung, da ihre Literatur einseitig, beschrankt und iiberdiess, als dem bessern Theile nach noch in Handschriften vergraben, schwer zu-ganglich ist." Tako je pisal Šafafik 1. 1841. (Cf. Pisma k Pogodinu II. Nil Popov v Moskvi 1880).
Sedaj bi Šafafik pisal drugače; kajti od one dobe — koliko znamenitih staroslo-venskih spomenikov glagoliških in cirilskih je prišlo že na svetlobo! In ravno letos jelo je izhajati, kolikor se zdi, krasno delo: »Monumenta linguae palaeoslovenicae collecta et in lucem edita cura et opera Aemiliani Kalužniacki philos. doctoris literarum slavicarum in universitate Franc. Jos. Czernoviciensi prof. publ. ord. Tomus primus. Evangeliarium Putnanum (in bibliotheca monasterii Basilianorum Putnani in Bucovina). Vindobonae et Teschenae. Sumptibus Caroli Prohaska. 1888. 8. LXIII. 295.
V Ljubljani je na gimnaziji prof. Metelko le malo pripovedoval o sv. Cirilu in Metodu, o Maksimu, Marku Pohlinu itd. in to še le v VIII. razredu; posebej pa je staroslovenščino razlagal 1. 1849 ob sredah, in 1. 1853—54 ob sredah in sobotah nekaj tednov ter razun oblikoslovja narekoval nekoliko iz Ostromira pa iz svojih Brizinskih spomenikov. Jaz sem s staro slovstveno zgodovino in s slovenščino pričel vzlasti 1. 1860 v VII. in VIII. gimnazijskem razredu ter v poslednjem poučeval staroslovenščino po Janežičevem Berilu: Brizinske spomenike, nekoliko iz Supraselskega pa Ostromiro-vega, važni nauk dovršujoč od leta do leta. Ker je narekovanje pri učenju sitno in mudno, provzročil je Janežič, da je prišla na dan »Kratka staroslovenska slovnica." Spisal J. Marn. Doklada k »Slov. Glasniku". V Celovcu 1863. 8. 60. Natisnil J. Leon. Kedar je došio Miklošičevo »Berilo za VIII. razred", poučevala se je staroslovenščina po njegovih vzgledih. — Sedaj pak pospešujejo omenjeni nauk mnoge učene slovnice in čitanke staroslovenske. Poleg prvih Miklošičevih (Laut- und Formenlehre 1850. Vergleichende Grammatik 1852 . . Chrestomathia palaeoslovenica 1854. 1861), Schleicherjeve (Formenlehre der kirchenslav. Spr. 1852), Berčičevih (Chrestomathia 1859. Bukvar 1861. Čitanka 1864), Jagičevih (Primeri 1861. 1866) itd. so vzlasti koristne in pospešne knjige v ta namen:
Altslovenische Formenlehre in Paradigmen mit Texten aus glagoliti-schen Quellen von Fr. Miklosich. Wien 1874. 8. 96. (Einleitung XXXV. Formenlehre 1—56. Texte 57—81. Zusatze etc. 82-96).
Slovnica jezika staroslovenskoga. Složio Vjek. Novo t ni. U Zagrebu 1876. 8. 68.
Izvod iz stare slovenske gramatike. Drugo izdanje. J. Ž i van o vi č. Novi Sad. 1876.
Primeri književnosti i jezika staroga i srpsko-slovenskoga sa-stavio Stojan Novakovič. U Beogradu 1877. 8. 593 (Uvod XVIII. Primeri 1—560. Rečnik 561—593).
Specimina linguae palaeoslovenicae edidit V. Jagič. Sanktpeterburgu 1882. 8. 147.
Oblici staroslovenskoga jezika za školu. Napisao Mirko Divkovič. U Zagrebu 1883. 8. 63.
Grammatika jazyka starobul harskeho (s tar o s 1 o v e n skeho). Spisal B. Po pel k a. Uvodem a komentovanymi texty opatfil Fr. Vymazal. V Brne 1885. 8. 187. (Uvod 1-27. Texty 31-92. Gram. 95-187).
Handbucb der Altbulgarischen (A 1 tk i r ch ens 1 a w i s ch e n) Sprache. Von A. Leskien, ord. o. Professor der slaw. Sprachen an der Universitaet Leipzig. Weimar 1871. 8. VI. 245. Zweite vollig umgearbeitete Auflage. 1886. 8. XVI. 332. (1. Grammatik 1-72. Texte 73—176. Glossar. 179—245) itd. itd.
„Nach einem Jalirtausend gehoren Kyrill und Method noch nieht endgiltig der Vergangenheit an; auch heutzutage, im neunzebnten Jahrhundert, sind ihre Namen un-zertrennlich verbunden mit den Fragen, Ansichten und Leidenschaften der slaviscben W el t" sagt ein russischer Scbriftsteller (Miklosich Sb. 1876. B. 81).
Cum lumine fidei lumen historiae. (Balbin).