Dopisi in novice. Razpravna pitanja za II. obcu hrv. učit. sknpštinu. I. Kako bi se imala urediti učiteljišta, damogu zadovoljavati duhu vremena i potrebam dobro uredjene pučke škole? Izvjestitelj: Stjepan Basariček, učitelj u Virovitici. II. Kako dase dalnjeobrazovanje pučkihučiteljapromiče i unapredjuje. Izvjestitelj: Sebald Cihlaf, učitelj u Kraljevici. III. Da gradjanske Skole svojoj uzvišenoj zadaci (nalogi) zadovolje i pravi ugled u narodu steku: što je nuždno u tom pogledu učiniti? Izvjestitelj: Pododbor petrovaradinski. IV. Što da za uzdržanje dobre discipline čini: škola, dom i država? Izvjestitelj: Pododbor gradiški. V. Kako treba urediti pučku gospodarsku obuku i pokusne gospodarske vrtove, uzevši u obzir opetovne pučke škole? Izvješčnje kr. gospodarsko-šumarski zavod u Križevcih. Predavanje: 1. Petar Preradovic i njegova pjesnička djela s-gledišta pedagogijskoga. Od Stjepana Basarička, učitelja iz Virovitice. 2. Kako si mogu lako i bez velika troška pučki ufiitelji sami sastaviti za zornu obuku (nazoren nauk) potrebne muzeje domacih prirodnina i najpotrebnijili teknologijskih stvarij? Od Ljudevita Modca, učitelja na viš. djev. učioni u Zagrebu. 3. 0 praktičnoj uporabi zabavištnih učila i poslova. Predavanje za hrvatske učiteljice od Marije Žitkovioeve, učitoljice u Liesingu kod Beča. 4. 0 gimnastici u pučkoj Skoli. Preduvati ce Ldffler, profesor na vel. realci u Eakovcu. 5. Kazvitak genitiva višebmja kod samostavnika i ondošaji viSebrojnih oblika 3. 6. i 7. padeža na iina, ama prema onim na em, h. i. Razpravljati ce A. Pechan, učitelj na učiteljištu petrinjskom. 6. Narodnje školstvo i 19. viek u obce, a naposo kod nas Hrvata. Najznatnije zaprieke povoljnomu razvitku narodnjega školstva u obce, a napose u Hrvatskoj. Kazpravljati ce Jakov Bobinac, okružni školski nadzovnik u Novoj Gradiški. Odsječne razprave: 1. Koje knjige i kako da se sastave za naša učiteljišta, pa kako da se što prije do njih dodje. Eazprava zadarskoga učiteljskoga odbora. 2. Štatut o uredjenju centralnega odbora. Centr. odbor obcih hrv. učit. skupitina. Iz zatiškega okraja. Učiteljski zbor imeli so učitelji litijskega okraja 17. julija v Šmartnem pri Litiji. Nazočni bili so razun enega vsi. C. k. okraj. nadzornik g. Eppich je pričel s kratkim nagovorom, pozdravljaje učitelje, zborovanje ob V210. uri. Potem se volita zapisnikarja po listkib g. Adamič in g. Ludvik. Gosp. nadzornik imenuje za svojega namestnika g. Vencajza, prebere dnevni red in preide na govor od preskušenj, ki se jih je vdeleževal po posameznili šolah, ter slednjič izreka svojo zadovoljnost. Vendar pa tudi v večini šol nekaj pomanjkljivega najde, rekoč: da se zveza čerk tii in tam prav ne izpeljuje. Zato priporoča potem troje: 1. naj dobe otroci dober zapopadek čerk, pojasnovan z nazornim naukom, 2. natanjčno znanje čerk po glasu in znamenju, 3. dobro vterjenje vaj. Napake naj se veliko ne grajajo, ampak gledati je več, da se vse napačno s pridom odpravlja. Kedar pa se zaeenja na zvezke s tinto pisati, naj se napravijo po klopeh zavitki, v katerih bodo otroci zvezke' laliko nepomečkane in snažne shranjevali. Gosp. nadzornik priporoča dalje, naj bi se še več učilo jezikoslovja, kakor dosedaj, učitelji pa kolikor moč naj bi pred mladežjo svoj jezik čisto izgovarjali. V računjenji naj bi se vadile bolj praktične vaje in nauk vselej pojasnoval s kazavnim naukom. Nič prav dobro ni, ako učitelji samo po računskim stroju, samo do deset ali petdeset soštevajo, odštevajo, množe in dele in to predolgo računiti vadijo, ker s tem drugo računstvo zaostaja. — Gosp. Adamič, učitelj v Šmartnem, je pozval nekoliko svojili učencev omenjeni dan v šolo, da so bile res dejanske obravnave in sicer: 1. praktično račuiienje desetink v zvezi z novo mero in vago, 2. obravnavanje 60. berila v »drug. ber.« (Toplomer), 3. telovadne vaje na prostem. Eačunenje z novo mero in vago prične g. Adamič in razpravlja z učenci poldrugo uro. Omenil je, da naj se, kakor tudi dr. Močnik v svoji računici priporoča, z desetinskimi števili precej za celimi števili začenja računiti. Pokazal je naj prej stavo in vrednost desetink, potem pa razlagal vsa čvetera računstva v lahkih izgledih. Ko je bilo to končano, vpraša g. predsednik, če je še-koga volja kaj poskusiti. Gosp. Arko se oglasi, ter on sprašuje in ponavlja še 1 uro. Ob 3/4 na 1 se po želji učiteljev preneha zbor in se postreže želodcu. Ob dveh popoldne se nadaljuje zbor. Pervi obravnava g. Ludvik berilo »Toplomer«. Za njim pa g. Plhak 99. berilo »Ptice« in to traja do 4 popoldne. Ob 4. uri podamo se z otroci na prosto, na kraj skoraj 25 minut oddaljen. -—Telovadbo sta vodila gg. Jurman in Furlani do šestih zvečer. Nazaj prišedšim v šolsko sobo nasvetnje g. predseduik nekaj pripomočkov, katerih naj bi se posluževali pri obravnavanji raznili' beril, namreč: »Učenci naj nckatera berila natihoma prebero. Bolj pri lahkih, naj jim učitelj sam že prej zapopadek berila na kratko pove. Bazlaganje neznanili besedi naj se ne pozabi. Uobro je, da učitelj učencem večkrat naprej bere. Kedar pa se slovnično obdeluje, naj stavke preminjajo, n. p. iz sedanjega časa v pretekli čas, iz edinega števila v množno število itd. Ako so povesti, naj jih pripovedujejo otroci z lastnirai besedami. Ako pa prepisujejo, naj pa učitelj popravlja napake. Gosp. predsednik nam priporoča slednjič še dve knjigi za te pripomočke: »Sachund Spraclmnterricht v. Hermann« in »Wort- und Satzlehre v. Bachmann«. Potem volimo za poslanca v deželni učit. zbor g. Adamič-a. V poseben odbor za posvetovanje vprašanj pri učiteljskili zborih pa se izvolijo: Gg. Plhak, Adamič, Vencajs, Jurman. Zbor se neha ob •/, na 8 zvečer. Zborovalo se je le nemško, razun obravnav z otroci pri berilnih vajah, Iz Ljubljane. (Izseje c.k. dcš. šolskega sveta dne2o.juniju 1.1.) Gosp. perovodja prebere vladno, rešene vloge; jemlje se na znanje. — Stavi se nasvet za vmestenje dvoje spraznjenih učiteljskih služeb na c. k. gimnaziji v Eudolfovem za filologijo. — Sporočilo ravnateljstva c. k. gimnazije v Ljubljani, da se napravijo v letu 1874/75, ako bo treba, 4 vstrični razredi, predlaga se slavnemu ministerstvu za uk in bogočastje. — Neki učiteljici na vadnici se dovoli odpust, in odobruje se , kar je ravnateljstvo zastran nadomeščonja zaukazalo. — Prebere se ukaz slav. minist. za uk in bogočastje dne 9. junija št. 7008, v katerem se v Ljubljani vstanovi služba telovadnega učitelja z enako plačo, kakor učitelja na vadnici; ta bode imel nalog, učiti telovajo na možkem in ženskem izobiaževališču, na obojili srednih šolah, po 24 ur na teden. — Služba se bode razpisala, in ravnateljstvu učiteljišč se ukazuje, da naj se dogovori z ravnateljstvom oboje srednje šole, katere ure bo jemal ta učitelj, in izid posvotovanja naj se predlaga dež. šol. svetu. Vsled sporočila c. k. šolskega nadzornika ljudskih šolah v postojnskem šolskem okraji razpošilja se več ukazov c. k. okraj. Sol. svetu v Postojni. — Krajni šolski svet v Senožečali je že večkrat prosil, da bi smel neko obligacijo iz krajnega šolskega zaloga porabiti za zidanje nove šole in za poravnanje nekega dolga, kolikor še ni pobotanega, ker je to tudi okrajni šolski svot v Postonji večkrat predlagal, dovoluje se to v načelu, a poprej še vendar ukazuje, da se stvar še enkrat pregleda. — Zavrača se pritožba krajne soseske v Šmartnem v Tuhinu; za šolske potrebe tam se je namreč zadnje petertletje 1873. in 1874. 1. vzelo v poštev 200 gl., in 18 gl. za šolska derva po dražbi, soseska pa se pritožuje zoper način razdelovanja, kakor ga je ukrenil c. k. okraj. šolski svet v Kamniku, a način razdelovanje je že postavno veljaven in soseske so se zarad tega že poprej med sabo pobotale. — C. k. okraj. šols. svetu v Postonji se odgovarja na več vprašanj a) kerjeučiteljema v Eazdertem in v Nadanjem selu Leopold Philipp-ova vstanova za 1. 1872, 1873 in 1874 odkazana in namenjena, ni ga zaderžka, da bi denar za 1.1874 ne potegnila. b) Nagrada 85 gl., katero je dobival katehet v ljudski šoli v Senožečah iz krajne šolske zaloge, se ne more pozneje jemati v troškini prevdarek, niti ne splačati. c) Troškini prevdarek za ljudsko šolo v Gočah se popravi s tem, da se pozneje vračuni še pokojnina 50 gl. 40 kr. za učit. vdovo Terezijo Lenarčič.' — C. k. okrajni šolski svet v Postonji prosi 400 gl. posojila do konca tega leta iz normalne šolske zaloge za šolo v Vrabčah, prošnja se odda kranjskemu deželnemu odboru. — Prošnja nekega učitelja za stalno vmestenje se zavrača na službeni razpis. •— Prošnja pomnoženega krajnega šolskcga sveta v Begunjali se odbija, kar se tiče zvišanja šolskega denarja po popravljenem, rektificiranem, šolskem prevdarku, kar pa se tiče zvišanja učiteljske plače na leto za 199 gl. 5 kr. se to izloči iz šolskega proračuna za Begunje, in iako se, oziraje na skazani višji davek šolske občine, prevdarek (proračun) poterdi. — Vprašanje, katera šolska patronstva so obstala po dež. post. 29. aprila 1. 1873, št. 21., dež. zak. §. 33. kot izvirajoča iz drugili imen, se rešuje tako, da so šolska patronstva vtemeljena ali v vstanovih, pogodbali ali v postavi, in da oziraje se na §. 33. dež. post. 29. aprila št. 21. nelia šolsko patronstvo vtemeljeno v §. 371. politične šolske postave z vsemi pravicami in dolžnostmi od časa, ko je postava postala veljavna. — Na vprašanje, ali odpade aolski denar za čas, ko zavoljo koz ni bilo šole, odgovarja se s tem, da je mimogredoče prenehanje šolskega nauka tem manj sposobno za oproščenje šolniue, ker se morajo zamude nadomestovati ali, da se učni čas raztegue, ali šolsko leto podaljša. — Vprašanje, ali morejo učitelji mertvogledi biti, reši se nikavno, ker to se ne sklada s poklicom učiteljevim in so tudi zoper to še drugi zdravstveni pomisliki. — Krajni šolski svet v Kočevji prosi, da se mu poverne nagrada, katero je posojevaje dal dvema učiteljema; sklep, da normalni šolski zalog to prevzame. — 0 poročilu c. k. okrajnega šl. sveta v Eudolfovem zastran splačevanja stanovnine učitelju v Šent-Mihelu se sklene, da se mu plača stanovnine po 80 gl. na leto iz šent-mihelskega krajnega šolskega zavoda, ker stanovanje ni za nikako rabo, dalje se mu naroča, da naj v dogovoru s srenjo in z okrajnim šolskim svetom za terdno zve in določi, kdo ima posestne pravice do mežnarija, do verta in prostora za stavbo nove šole, in da naj učitelja varuje v stanovanji, dokler v tem ni pobotanja, oziroma razsodbe. — Podučitelju v Kočevji se prisodi 36 gl. 75 kr. iz kočevske krajne šolske blagajnice, poprej je dobival podučitelj to doklado iz normalne šolske zaloge. — (Iz seje deželnega odbora 19. in 26. junija.) Za obertnijsko šolo v Ljubljani je dezelni odbor za leto 1874 odločil 400 gold. podpore iz Kranjske deželne »cesar Franc-Jožefove ustanove za učne pripomočke obertnijskih šol na Kranjskem« in sicer 200 gold. za nakup učnih pripomočkov za ubožne učence te šole, 200 gold. pa za nakup učnih pripomočkov, ki jih realka še nima, ki so pa za obertnijsko šolo potrebni. — Predlogu deželnega šolskega sveta se je priterdilo, da za novo šolsko hišo v Komendi iz normalnega šolskega zaklada da 600 gold. podpore. — Načcrt postave za prihodnji deželni zbor o uravnavi doneskov iz zapuščin za normalni šolski zaklad je bil sprejet. — (Kako je s plačami učiteljev Ijudskih šol?) Na predplačilih za učiteljske plače iz Kranjskega deželnega zaklada se je do sedaj zahtevalo in izplačalo 64.616 gold. 67 kr. in sicer za sledeče šolske okraje: od 1. oktobra 1873: zaPostojno 7613 gold., za Kočevje 8143 gold. 50 kr., za Kamnik 5934 gold. 25kr.; — od 1. novembra 1873: za Kerško 6434 gold.,zaKranj 6637 gold. 71 kr., za Ljubljansko okolico 7255 gold., Litijo 3627 gl., za Logatec-PJanino 4708 gold., za Eadoljico 5103 gold., za Novo mesto 4978 gold.. zaČernomelj 4183 gold. 18 kr. — Deželnemu odboru je lanskega leta le za Postojnski okraj došla prošnja za 500 gold. zaloge za učiteljske plače, in meseca februarja t, 1. prošnja za 371 gold. zaloge za okraj Berdo; zavsedruge okrajeje pa de- želni odbor dobil perve prošnje za izplačevanje učiteljskili plač pozneje, in sicer: meseca marca za Kranj, Kamnik, Černomelj; meseca aprila za Postojno, Kočevje, Ljubljansko okolico, Logatec-Planino, Eadoljico, Novomesto; meseca maja za Eerško in Litijo. — Do sedaj so se iz deželnega zaklada naukazale učiteljske plače do konca mescca julija 1. 1874, le za šolski okraj Postojnski že do konca avgusta, za šolski okraj Kerški in za davkarska okraja Idrijo in Teržič do meseca junija, za davkarska okraja Kranjsko goro in Zatičino pa do konca maja 1874. — Iz pervega so se učiteljske plače naukazovale neposredno pri dotičnih c. k. davkarijah deželni izplačevalnici. — Likvidacija, naukaznica in oddaja gotovega denarja se je po okoliščinab v 12 do 20 dneb zveršila, poskerbelo pa se je, da se vsa ta opravila po mogočosti še v krajšem času doženo. ¦— Poleg navedenega naj se sodi, je li resnična govorica, da je obotavljanje deželnega odbora ali celo pomanjkanje denarja v deželni blagajnici tega krivo, ako učitelji niso o pravem času dobivali svojih plač. •— Šesti splošni zbor avstrijskih učiteljev bode letos na Dunaji od 15. — 20. avgusta. — 2 5. junija je bil okrajni zbor ljudskih učiteljev vKamniku. V deželno učiteljsko konferencijo sta bila voljena g. g. J. Adlešič in A. Eibnikar. — 9. julija je bil v Loki okrajni zbor lj. učiteljev kranjskega šolsk. okraja. Na dnevnem redu je bilo: 1. Telovaja. 2. Lepopisje. 3. Obravnava berilnih vaj. V dežclno učit. konferencijo se volijo g. g. Kunšič iz Šenčurja, Knific iz Teržiča in Skerbinec iz Predvora. — 9. julijasozborovali učitelji novomeškega šl. okraja. Na dnevnem redu je bilo: 1. Volitev dveh zapisnikarjev. 2. Opazke okraj. šl. nadzornika. 3. Volitev dveh odbornikov v deželno konferencijo. 4. Šolsko obiskovanje. 5. Volitev stalnega odbora za pripravljanje tvarine prihodnji konfcrenciji. 6. Nova mera iu vaga. 7. Predlogi posameznili udov.—V zapisnikarja in odbornika v dež. konf. se volita g. g. A. Jerše iz Šent-Mihela in Jakob Koželj iz Čermošnic. V stalni odbor stopijo g. g. 0. Sigmund Jeraj, Jože Franke in Alojzij Jerše. 0 novi ineri so govorili učitelji: 0. Jeraj, Koželj in Jerše. Pervomestnik bukvarniceje poročal o nji, in se zahvaljeval p. i. dobrotnikom g. g. K. Legatu, pl. Langerju, K. Eudežu, sl. ljubljanski hranilnici in kazini v Eudolfovem. Ob 2. popoludan se sklene zborovanje. — 2 2. julija je bilo zborovanje učiteljev ljubljanske okolice. V deželno konferencijo se volita g. g. Fr. Govekar iz Iga in J. Borštnik iz Smarije. Učiteljska bukvarnica za ljubljansko okolico bode v Šent-Vidu nad Ljubljano; ueitelj g. Kernec je bil voljen za pervomestnika pri knjiž. odboru. — 23. julija je bilo izvanredno zborovanje učiteljev mesta ljubljanskega. Kakor smo v 11. listu »Uč. Tov.« dne 1. junija poročali, je bil voljen odsek 5 udov, ki ima se posvetovati o sedanjih šolskih knjigah (nemsko slovenskih) in poročati o njih učiteljskemu zboru. Gsp. profesor Linhart je v imenu odbora poročal in nasvetoval, da naj se 1. in 2. slovnica obderži, a pri pervi naj se nekaj pravil izpusti, drugi naj se pa nekaj dodene, v tretji slovnici naj se pravila v nemški prevodijo; berilnim nemškim vajam v 1. in 2. slovnici naj se pristavijo še nemški napisi, ravno tako naj se pravila v 1. in 2. slovnici tudi po nemski pridenejo. Po kratki razpravi se predlog sprejme in gsp. Linhart opomni, da bode sedaj, ko je ministerstvo izdalo učne načerte za 4 razredne ljudske šole, treba tudi slovnice nekoliko, vendar ne bistveno predelati, tedaj nasvetuje, naj bi se iz tega ozira odboru. izdelan predlog nazaj vernil; učiteljski konferenciji se dalje ne bode poročevalo, ker se v načelu za prenaredbo v tem zmislu izreka, Razpisi ueiteljskih služeli. Na Kratijskem. Učiteljske službe na ljud. šolah v Podragi, na Planini (vipavski), v Vremu, v Ternu, v Postenji, v Colu in na Eazdertem z letno plačo 400 gl. se razpisujcjo. Prošnje do konca avgusta pri c. k. okrajnem 61. svetu v Postonji. Na c. k. rudarski šoli v Idriji se razpisujejo za 1. okt. 1874.1. naslednje učiteljske službe: služba druzcga in tretjega učitelja z letno plačo 500 gl. in delavnostno doklado 100 gl.; služba četertega in petega učitelja z letno plačo 450 gl. in del. doklado 90 gl.; služba perve učiteljice z lctno plačo 500 gl., del. doklado 100 gl.; služba druge učiteljice z letno plačo 450 gl. in del. doklado 90 gl.; služba tretje učiteljice z letno plačo 400 gl. in del. doklado 80 gl. — S tem službami je razun letne plače in delavnostnih doklad, katere pa se vendar pokojnini ne prištevajo, 6 petletnih doklad, ki se vštevajo pokojnini, po 40 gl., ter učiteljem in učiteljicem od dne njihovega stalnega vmestenja; učitelji in učitcljice so v X. službenem redu deržavnih uradnikov, vendar to ne daje pravice do drugih, kakor do imenovanih vžitkov. Drugi učitelj bo začasni vodja, dokler se šola popolnoma ne vredi, in bode imel del. doklade 150 gl., katera se pokojnini ne prišteva in prosto stanovanje. Prosilci, oziroma učitelji in učiteljice, naj vlože svoje prošnje potem predpostavljenih šolskih oblastnij v štirih tednih pri rudarskem ravnateljstvu; v svojih prošnjah naj dokažejo svojo učiteljsko sposobnost i. dr., prosilci za drugo službo, zmožnost za vodstvo šole, učiteljice pa, da znajo podučevati v ročnih ženskih delih. V Kranji na 4razredni ljudski šoli služba učitelja z letno plačo 500 gl. in v Selcah nad Loko z letno plačo 400 gl. in s prostiin stanovanjem. Prošnje do 2 4. a v g u s t a pri k r aj n e m šolsk. svetu v Kranji in v Selcah. C. k. okrajni šolski svet v Kranji. V Semiču na 2razredni lj. šoli služba nadučitelja z letno plačo 500 gl. z dovoljenjem sl. c. k. dež. Sl. sveta v povišanje na 600 gl. in prostim stanovanjem. Prošnje do 15. avgusta pri krajnem šolskem svetu v Semiču. C. k. okrajni šolski svet v Černomlji. Na Goriškem. V šolskem okraju goriške okolice razpisujejo se s tem: a) Učiteljska služba v šolski občini II. verste v Ajdovščini; b) učiteljske službe v šolskih občinah III. verste v Biljah, Čepovanu, Gergarju, Lokavcu, Št. Petru, Št. Martinu, Žabljah, Birjah, Cerovem, Oseku, Vipoljšah, Botah in Pevmi; c) učiteljske službe IV. verste na Vogerskem, v Kojani in v Gabrijali; č) službe učiteljic v šolskih občinah III. verste v Kamnjah, Mirni in Solkanu; d) služba podučitelja v šolski občini II. vrste v Černičah. — Dohodki teh služeb so določeni v §§. 22. 30. 33. 36. in 39. deželne šolsl^o postave 10. marcija 1870. V pomanjkanju sposobnih ponudnic pod č) razpisanih služeb, namestili se bodo tudi podučitelji z letno plačo 300 gl. Učiteljica ali podučitelj v Kamnjah dobival-a bode še doklado 50 gl. iz občinskih blagajnic, kateremu je določena tudi soba za stanovanje v šolski hiši. Prosilci naj vložijo svoje prošnje previdene z dokazom učiteljske sposobnosti in dosedanjega službovanja najdalje do 15. avgusta t. 1. pri dotičnih krajnib šolskih svetih. Prosilci, ki ne služijo v tem okraju, naj vložijo prošnje po njim predpostavljenih šolskih oblastih. C. k. okrajni šolski svet goriške okolice v Gorici dne 8. junija 1874.