! #  Okrog leta 1970 je tako imenovani rimski klub zagnal vik in krik zaradi grozeèe rasti svetovnega prebivalstva. V šolskih uèbenikih geografije so se pojavili grafi eksponentnih ra- sti prebivalstva ter dramatièni podatki o tem, koliko ljudi se rodi vsako minuto, koliko vsa- ko uro, koliko je laènih in koliko brez strehe nad glavo. Grafi so se pognali v neskonènost, kar je simboliziralo eksplozijo prebivalstva, `e v zadnjih desetletjih prejšnjega stoletja. Us- tvarjen in vzdr`evan je bil strah pred skorajš- njo eksplozijo (prebivalstva), izraèuni so na- zorno prikazovali nevzdr`no narašèanje go- stote in vtis je bil, da bo ta v nekaj desetletjih tolikšna, da bomo lahko stali samo na eni nogi. Širjenju strahu preko medijev, filmov, šolskih programov, so se pridru`ili predlogi ukrepov na lokalni, dr`avni in mednarodni ravni: predlogi ukrepov za manj otrok. Pred štirinajstimi leti se je z avtorjem tega prispevka za Tretji dan o tem pogovarjal te- danji urednik prof. Jo`e Kurinèiè.1 Besedilo, objavljeno z nadnaslovom »Za `ivljenje«, je bilo opremljeno z grafom projekcije števila prebivalstva Republike Slovenije na osnovi rodnosti iz leta 1990 brez priseljevanja in od- seljevanja. Po tej projekciji število prebivalstva pade na milijon leta 2072, do leta 2200 pa pade na 180 000. V mno`ici grozeèe rastoèih projekcij je bila to prva in takrat edina gro- zeèe padajoèa projekcija. Ob pogovoru je bilo objavljeno »odprto pismo slovenskim poslan- cem«, ki ga je poleg prvopodpisanega avtorja tega prispevka in še štirih doloèno navedenih podpisnikov podpisalo veè tisoè ljudi po celi Sloveniji. V njem avtorji sporoèajo poslancem potrebo po »ukrepih, ki bodo nagrajevali in vzpodbujali tiste, ki prispevajo v zakladnico narodovih bogastev najva`nejšo prvino: mla- de ljudi, ki bodo mogli in `eleli delati«. Napovedi iz omenjenega padajoèega grafa se uresnièujejo, polo`aj je celo dosti slabši, v javnosti pa ni prave razprave, ki bi se sooèila z vzroki in stanjem ter v luèi neke dogovor- jene usmeritve predlo`ila kratkoroène in dol- goroène ukrepe. Naj ta prispevek pomaga za- polniti to praznino. Sedanje stanje in pretekli razvoj prebi- valstvenega stanja je potrebno obravnavati vzporedno z dejstvi, ki opisujejo polo`aj dru- `ine. Povzeli bomo dru`bene okolišèine in razloge, ki so vplivali in še vplivajo na stanje in vlogo dru`ine. Na kratko bomo statistièno opisali sedanje stanje dru`ine in obnavljanja prebivalstva in se vprašali, ali je mogoèe kaj storiti. Kaj lahko stori dr`ava, kaj obèina in kaj Cerkev? %       ) »Dve stoletji smo dru`inske funkcije pre- našali na dr`avo, sedaj jih bomo zaèeli pre- našati nazaj na dru`ino,«2 je izjavil dr. Velj- ko Rus. Industrijska dru`ba je zaradi svojega na- èina dela mnogo nalog, ki jih je prej oprav- ljala dru`ina, postavila ven iz dru`ine. Roje- vanje, varovanje in vzgojo otrok, šolanje, pre- bolevanje bolezni, zabavo, staranje in celo umiranje smo preselili v zunanje ustanove. Mo`nost, da bi si z delom v dru`ini slu`ili vsakdanji kruh, smo skoraj odmislili. Vpra- šanje »Ali delaš?« pravzaprav sprašuje, ali si v slu`bi zunaj doma. Temu vsaj delno objek- tivno pogojenemu zmanjševanju vloge dru- CD% ' )     $ )     " `ine se je v devetnajstem in dvajsetem stoletju pridru`ilo tudi zavestno, delno izra`eno v En- gelsovi misli, da je treba tudi `enske (poleg moških) razbremeniti dru`inskega dela, da bi lahko prispevale k industrijskemu razvoju. To stališèe se popolnoma sklada z interesi ka- pitala, ki ga zanima le dobièek, in tistega dela kratkovidnega dr`avnega uradništva, ki ga za- nimajo le davki. Oba po svoji naravi naspro- tujeta predvsem delu v dru`ini: vsako delo staršev za otroke, zdravih za bolne, mladih za ostarele, ki bi ga bilo mogoèe opraviti v do- bièkonosnih ter obdavèenih ustanovah, po- meni za kapital izgubljeno prilo`nost dobiè- ka, za dr`avo pa zamujene davke in prispevke. Zavestno in naèrtno nasprotovanje dru- `ini je imelo tudi druge vzroke. Enomisel- nim politiènim sistemom, ki so si `eleli po- polnoma in neposredno podrediti posamez- nika, je bilo napoti dejstvo, da je dru`ina pogoj in delno jamstvo demokracije; svojim èlanom namreè daje èustveno in materialno varnost, ki sta nujen pogoj za mo`nost de- mokratiènega odloèanja. Svetovna komuni- stièna infrastruktura se je dru`no z drugimi proticerkvenimi strukturami proti dru`ini borila tudi zato, da bi oslabila svojega nas- protnika Cerkev in s tem kršèansko kulturo. Pojav in uspeh prièakovanih proletarskih re- volucij, katerim potreben pogoj je bilo so- vraštvo med dvema dru`benima razredoma, je namreè v Evropi ovirala kršèanska kultu- ra. Tega se je bilo treba rešiti, da bi lahko prišlo do revolucij, zato je bila slabitev Cerk- ve in kršèanstva program najprej evrokomu- nistov v dr`avah, kjer niso bili na oblasti, pozneje pa še vzhodnih komunistiènih dr- `av. Uzakonitev in širjenje splava, loèitve, pornografije itd. sta rušili dru`ino, osnovni cilj pa je bil škodovati kršèanski kulturi. Proti koncu šestdesetih let prejšnjega sto- letja se je pojavil strah svetovnega severa pred rastjo prebivalstva nerazvitih dr`av. Strah pred »eksplozijo prebivalstva« so širile izjave rimskega kluba s pomoèjo novomaltuzijanskih teorij o posledicah rasti prebivalstva; prišel je v šolske uèbenike, medije, filme, zdravs- tvene, vzgojne in gospodarske teorije. Priza- devanjem za zmanjšanje rasti prebivalstva je bilo napoti uèinkovito opravljanje osnovne naloge tradicionalne dru`ine: spoèenjanja, ro- jevanja, vzgoje in varstva otrok. V seznamu ukrepov za omejevanje rodnosti tako `e leta 1969 (Jaffé 1969) najdemo prizadevanje za spremembo podobe idealne dru`ine in za po- veèanje dele`a homoseksualnosti v dru`bi. Eno od najbolj uèinkovitih sredstev za zmanj- šanje števila rojstev je oslabitev klasiène, trd- ne in trajno povezane dru`ine: olajševanje in vzpodbujanje loèevanja ter nesklepanja zako- na, vnašanje nezaupanja med starše in otroke, vzpodbujanje »razrednega boja« med spolo- ma. Razredni boj med delavci in kapitalisti, ki se ga spominjamo iz šolskih uèbenikov, je bil omejen na vzpodbujanje razdora med veèjimi dru`benimi skupinami, ni pa posegal v dru`ino. Njegovemu nasledniku pa se je po- sreèilo vstopiti v središèe dru`ine in zasejati tekmovanje in nezaupanje tja, kjer bi morali gojiti ljubezen, sodelovanje in zaupanje. Moš- ki je potencialni nasilne` in izkorišèevalec; modra `enska naj se varuje veèje navezave nanj, posebej veèjega števila otrok. Ne le med mo`a in `eno, nezaupanje in delitve je treba vnesti med otroke in starše in le-te kar povprek osumiti izkorišèanja, sprevr`enosti in nasilja. &   V Sloveniji se je dele` otrok rojenih zunaj zakonske zveze, brez vmesnih nihanj, poveèal od 8.5 % leta 1970 na 42.5 % leta 2003. Dru- ge dr`ave se glede tega zelo razlikujejo med seboj: dele` se giblje od okrog 50 % v nor- dijskih de`elah, okrog 30 % v Veliki Britaniji in Franciji, do pod 10 % v Italiji in Španiji (Kerkhofs 1997). 51 % udele`encev cerkvene priprave na zakon v Sloveniji v èasu priprave $ ) ! # na cerkveno poroko `e `ivi skupaj (Potoènik 1999). Videti je, da ima vsaj za nekatere de- `ele prav Lacroix, ki je zapisal, da se razmerje med zakonom in èustvom ljubezni spreminja od iz zgodovine znanega »Ker sva poroèena, se imejva rada«, preko vzorca zadnjih dveh stoletij »Ker se imava rada, se poroèiva«, do vzorca zadnjih dveh desetletij »Èemu bi se poroèila, ko pa se imava rada« (Lacroix 1999). Število razvez, ki je od leta 1965 do 1974 v Sloveniji predstavljalo povpreèno 13 % v tem èasu sklenjenih zakonov, se je v obdob- ju od 1975 do 1979 povzpelo na 15.5 %, do leta 2003 pa z vmesnimi nihanji na 36.4 %. V novejšem èasu se pojavljajo tudi te`nje, da bi spoèenjanje in rojevanje ne bilo loèeno samo od od dr`ave in cerkve priznane zveze, ampak tudi da bi to bilo loèeno od spolne zdru`itve moškega in `enske, kar bi `e vna- prej odreklo otroku pravico in mo`nost ime- ti oba starša in bi predstavljalo doslej ne- predstavljivo manipulacijo in kršenje dosto- janstva èloveške osebe. Tak razvoj najbolj prizadene otroke, ka- terih vedno veèji dele` `ivi brez enega od staršev, kar jim daje dosti slabše mo`nosti za `ivljenje. Ameriške raziskave so pokazale, da je za otroke iz enostarševskih dru`in dvakrat veèja verjetnost, da ne dokonèajo šole, v 50 % veè primerih pa imajo te`ave pri uèenju. Za uspeh pri študiju je pomembneje, kakšna je dru`ina, v kateri otrok `ivi, kot pa njen so- cialni polo`aj: otroci iz revnejših dvostaršev- skih dru`in so uspešnejši kot otroci iz bogatih enostarševskih dru`in; skoraj dvakrat veè zelo uspešnih (high achievers) izhaja iz dvostar- ševskih kot iz enostarševskih dru`in. Veè kot 80 % mladostnikov v psihiatriènih bolnicah ter veèina mladostnih in odraslih prestopni- kov izhaja iz razbitih dru`in, 3/4 samomorov najstnikov je v enostarševskih dru`inah. An- kete pri nas in drugod po svetu ka`ejo dru- `ino kot prvi pogoj osebne sreèe. Dru`ina us- tvarja osnovne pogoje za biološko, socialno, psihièno in zdravstveno trdnost otrok in nji- hov vsestranski razvoj. Èe pri tem ni uspe- šna, je zelo narobe: »Kot bi ne bilo ravno znotraj dru`ine toliko muèenih, zastraševa- nih, spolno zlorabljenih otrok, kot bi ne bilo samomorov med mladimi ljudmi, ki so odrašèali ravno v navidez urejenih dru`i- nah,«3 je zapisala Svetlana Makaroviè. Od leta 1980 do 2001 je rodnost v Slove- niji padla od 2.1 na 1.2 otroka na `ensko. Tre- ba bi jo bilo poveèati za veè kot 70 %, da bi dosegli raven enostavnega obnavljanja. Do te ravni nam je, kot je razvidno iz razpredelni- ce, konec leta 2003 manjkalo veè kot 234 000 otrok. Ker pri sedanji rodnosti ta pri- manjkljaj raste s hitrostjo 13 000 otrok na leto, je konec leta 2005 `e veè kot 250 000. Bralcu, ki bo s pomoèjo legende razmiš- ljal ob podatkih iz razpredelnice, se bo mor- da zdelo nenavadno, da imamo primanjkljaj rojstev, potrebnih za dolgoroèno enostavno obnavljanje, v nekaterih letih, ko je naravni prirastek pozitiven. Tako smo imeli na primer leta 1990 prirastek 3 813 oseb, hkrati pa pri- manjkljaj rojstev 10 446 otrok. Primanjkljaj rojstev zasledujemo neprekinjeno od leta 1980, negativni naravni prirastek pa se prviè pojavi leta 1993 in nas stalno spremlja od leta 1997 dalje. Razlika med njima je posledica dejstva, da se vsako leto rojevajo samo dojenè- ki, ki bodo še veè kot 70 let prispevali k pre- bivalstveni sliki, umirajo pa ljudje predvsem v višjih starostih, zato je število smrti zelo od- visno od starostne sestave prebivalstva. To raz- liko je potrebno razumeti in se je zavedati, èe hoèemo stvarno oceniti demografsko sta- nje: negativni naravni prirastek je le vrh le- dene gore, njen veèji nevidni del pa je pri- manjkljaj rojstev, o katerem pa bolj poredko kdo spregovori. Razlo`imo to navidezno nelogiènost še z enostavnim nazornim zgledom umišljene po- pulacije. Zamislimo si, da na samoten otok preselimo 50 000 fantov in prav toliko deklet $ )     ! starih od 20 do 30 let. Na tem otoku ni bo- lezni, niti nesreè, tako da do osemdesetega leta starosti nihèe ne umre, vsak pa umre od starosti v osemdesetem letu. Ljudje se `enijo in mo`ijo in sicer normalno `ivijo, nihèe pa ne odide z otoka in nihèe na otok ne pride. Naslednjih 30 let torej ne bo na otoku nihèe umrl, zato bo naravni prirastek pozitiven (šte- vilo prebivalcev bo narašèalo), tudi èe se bo na otoku rodilo samo 100 otrok letno. Število ne bo padalo, tudi èe se ne rodi nihèe. Toda, kdor bi iz tega sklepal, da je dolgoroèni obstoj skupnosti s tem zagotovljen, bi se motil: pet- deset let po naselitvi bodo ljudje zaèeli umi- rati in v desetih letih jih bo umrlo 100 000. Tudi brez globljega demografskega znanja lahko ugotovimo, da bi morala skupina 100 000 priseljencev za zagotovitev enostavnega obnavljanja v svoji rodni dobi roditi vsaj 100 000 otrok, torej veè kot 3000 letno. Potrebno število rojstev je torej veè kot 3 000, vendar prvih petdeset let tudi 100 rojstev letno za- gotavlja trenutno rast prebivalstva. Današnja rodnost pomeni, da bi se število prebivalcev Slovenije v dobi podpovpreène dol`ine èloveškega `ivljenja razpolovilo, èe bi ne bilo priseljevanja ne odseljevanja. Zaradi spremljajoèe neugodne starostne sestave in obremenjenosti dela s prispevki bi to pome- nilo slabo konkurenènost gospodarstva, nje- govo neuspešnost, gospodarski in socialni zlom, revšèino ter brezposelnost. V primerjavi z drugimi dr`avami smo skupaj z Italijo in Španijo na dnu evropske lestvice, le da pri nas to dlje traja, in nam za dolgoroèni obstoj za- radi naše manjše številènosti pomeni veèjo ne- varnost. Nobena od dr`av EU ne premore rodnosti 2.15 otroka na `ensko, potrebne za enostavno obnavljanje. Od dr`av Sveta Evrope se od spodaj številki 2 pribli`ujejo Norveška, Malta in Ciper, dosega jo Islandija, z 2.5 pa jo izdatno presega Turèija. Razpredelnica: Razvoj nekaterih prebi- valstvenih in dru`inskih statistik v zadnjih 28 letih (glej naslednjo stran). $ ) Domenico Ghirlandaio, Marijino rojstvo, 1486-90, freska, kapela Tornabuoni, Santa Maria Novella, Firence. ! # Legenda: - leto: zadnji dve številki letnice; - rojstva: število `ivorojenih otrok; - smrti: število umrlih; - naravni prirastek: razlika med številom `i- vorojenih otrok in številom umrlih (vseh starosti); - število otr/`en: totalna mera rodnosti, ki pomeni, koliko otrok bi v povpreèju imela `enska, ki bi pre`ivela rodno dobo pri enakem rodnostnem obnašanju prebivals- tva; totalna mera rodnosti, ki zagotavlja dolgoroèno enostavno obnavljanje prebi- valstva je pribli`no 2.15 otrok na `ensko; - primanjkljaj rojstev: razlika med enolet- nim številom rojstev, ki bi zadošèalo za dolgoroèno enostavno obnavljanje (pri to- talni meri rodnosti 2.15) in dejanskim šte- vilom rojstev v posameznem letu; - kumulat primanj: kumulativni primanj- kljaj – seštevek preteklih letnih primanj- kljajev od leta 1980 dalje; - odstotek nezak. otr: odstotek zunaj zakon- ske zveze rojenih otrok med vsemi `ivo- rojenimi otroki v posameznem letu; - odstotek razvez: število razvezanih zakon- skih zvez kot odstotek od v istem letu skle- njenih zakonskih zvez. Ob zavedanju neugodnih posledic opisa- nih gibanj se dr`ave, cerkve in tudi medna- rodna skupnost sprašujejo, kaj se da storiti. Nekateri menijo, da ne kaj dosti. »Slovenci naj bi menda izumrli tam nekje med letoma $ )     ! 2100 in 2200, še pred tem pa se bodo sooèili s strahovitim nazadovanjem, ki ga bo povzro- èilo preveliko breme preštevilnih starostnikov na pleèih maloštevilnih pripadnikov mladih generacij. (…) Jasno pa je, da nobena politika na podlagi dru`inskih vrednot in ogro`enosti zaradi trenutnih demografskih projekcij glede tega ne bo mogla kaj veliko storiti,«1 je pre- prièan Darko Štrajn. Sam ne delim tega mne- nja in menim, da se da veliko storiti. 0(   4   )  ; O obširnem podroèju dr`avnih ukrepov smo v zadnjem desetletju prebrali in zapisali marsikaj, zato skušajmo tu le na kratko od- govoriti na postavljeno vprašanje. Nekateri namreè pravijo, da dr`ava ne more nièesar, saj je izbira naèina `ivljenja, vkljuèno z od- loèanjem za število otrok stvar vrednot in `iv- ljenjskih vzorcev, na katere dr`ava s svojimi zakoni in financami ne more vplivati. »Otrok se ne da kupiti!«, pravijo. Res, vendar je kljub temu treba zanje plaèati! Poglejmo, kaj pravi polstoletna izkušnja Slovenije. Raziskava Inštituta za ekonomska razisko- vanja je pokazala, da je dr`ava v letih 1952- 1956, ko je rodnost dosegala skoraj 2.8 otrok na `ensko, vlagala v mlado generacijo (otroški dodatek, oprema za otroka, porodniška, vrtci) veè kot v staro (pokojnine, invalidnine, borci in vojni invalidi), v obdobju 1990-1994 pa šestkrat manj. V petdesetih letih je na primer samo dele` otroških dodatkov v takratnem nacionalnem dohodku znašal veè kot 4 %. Leta 1953 je Slovenija za otroške dodatke na- menila 4.26 % tedanjega narodnega dohodka - veè kot za pokojnine (zdaj štirinajstkrat manj). Povpreèni otroški dodatek (ki je bil univerzalni in ne socialna pomoè, ker so ga dobili vsi zaposleni brez zemlje) je znašal 27 % povpreène plaèe (septembra 1995 7.5 %, leta 1998 pa okrog 5.4 % èiste povpreène pla- èe). Pri tem je povpreèje dodatkov v oklepaju izraèunano za tiste, ki ga dobivajo. Èe bi pri izraèunu upoštevali še tiste, ki dodatka ne do- bivajo (z vrednostjo 0), bi seveda bilo pov- preèje dosti manjše. Leta 1993 so vsi dru`inski prejemki – poleg otroškega dodatka še porodniška, oprema no- vorojenca in starševski dodatek – predstavljali 1.36 % BDP. Potem je vlaganje v to podroèje postopoma raslo - uvedena sta bila dodatek za nego in dodatek za velike dru`ine –, vendar je doslej ostalo krepko pod 2 % BDP. Èe upo- števamo ukinjene ugodnosti za dru`ino v za- konu o prometnem davku, ki niso bile prene- sene v zakon o DDV, in ukinjene ugodnosti v pokojninskem zakonu, ugotovimo, kljub po- veèanju vlaganj v prejemke po zakonu o dru- `inskih prejemkih, veliko skupno zmanjšanje vlaganja v dru`ino. V tem èasu je rodnost pad- la na najni`jo raven v slovenski zgodovini. Število rojstev je torej padalo vzporedno s padanjem vlaganj v to podroèje. Evropske dr`ave, ki imajo danes rodnost blizu ravni enostavnega obnavljanja, niso dr`ave, ki so raèunale na vrednote in `ivljenjske vzorce, kot na primer »katoliški« Španija in Italija, am- pak na primer Francija in skandinavske dr- `ave, ki so razvijale dru`insko politiko. Ta ugotovitev potrjuje dvom dr. Štrajna, da bi bilo zanašanje na dru`inske vrednote ali skli- cevanje nanje lahko dovolj dobro zdravilo za demografski problem. Dr`ava je lahko uèin- kovita z vlaganjem v materialne vzpodbude, vzgojo in podporo dru`ini ter odloèanju za `ivljenje v javnosti. V Sloveniji bi ob tako skrajno neugodnih gibanjih ukrepi dru`inske in prebivalstvene politike morali biti glavna dr`avna politièna tema: tema volitev na vseh ravneh, glavna tema samohvale koalicije in kritik opozicije. Kaj nam bo suverenost, de- mokracija in Evropa, èe nas ne bo? To mora slediti iz naše lastne presoje resnosti polo`aja. Nihèe nas k temu ne bo silil. Skupni mini- malni standardi EU na podroèju dru`inske politike so premalo zahtevni, da bi nas lahko vzpodbudili. $ ) ! # Ko išèemo zdravilo za bolezni in te`ave pokojninskega sistema, pa je prav vedeti, da dru`ina s petimi otroci, `eno doma in zapo- slenim oèetom prinese pokojninski blagajni v štiridesetih letih pribli`no 100 milijonov tolarjev dobièka. To podroèje moramo sami urejati tudi po vèlanitvi v EU. Prostemu pre- toku denarja, dela, uslug in proizvodov se še dolgo ne bo pridru`il prosti pretok upoko- jencev, nepreskrbljenih otrok in bolnikov. ,(  4  " ; To vprašanje si je prav zastaviti, saj je ta mo`nost ̀ e danes zelo pomembna, z razvojem lokalne samouprave in veèjim upoštevanjem naèela subsidiarnosti pa bo dobila še veè te`e, obenem pa je mo`nost, kaj narediti v svoji obèini, vsaj pri nas zaradi komaj osemletnih izkušenj s pravimi obèinami, dokaj neznana in nedomišljena. Velike mo`nosti na tem po- droèju imajo posebej mestne obèine. Obèina lahko razvije lastno politiko sta- novanjskega gospodarstva, v kateri vzpodbuja in podpira dru`ine, da se la`je odloèajo za otroke, ter pri tem sodeluje z dr`avo, pose- bej z njenim stanovanjskim skladom. Z ure- ditvijo trga nepremiènin in zagotovitvijo grad- nje ter s tem ponudbe stanovanj lahko pre- preèi pretirano rast cen stanovanj. Olajšave in vzpodbude za dru`ine, ki gradijo hiše v svoji re`iji, kot tudi pogoji za posojila za na- kup stanovanj so lahko moèno odvisni od šte- vila nepreskrbljenih otrok v dru`ini. Odloèitev staršev za vzgojo majhnih otrok doma ali v vrtcu in izbira zunanje ustanove vzgoje in izobra`evanja morata biti svobodni: tistim, ki se odloèijo, da njihov otrok ne bo v od dr`ave ali obèine subvencioniranem vrt- cu, je treba dodeliti prejemek v višini, pri- merljivi s subvencijo vrtca; nedr`avne šole in vrtci za starše ne smejo biti dra`ji od dr`av- nih. To je sicer veèinoma urejeno z dr`avno zakonodajo, marsikaj pa lahko stori tudi ob- èina. Obèina naj s financiranjem igral na otroških igrišèih v soseskah zunaj vrtcev po- skrbi, da bodo otroci, ki niso v vrtcu, v ena- kopravnem polo`aju s tistimi, ki so v vrtcu, tudi glede dostopa do kakovostnih igral in igrišè. Vendar se tudi sredstva za vrtce ne smejo realno manjšati, kar pomeni, da pris- pevek staršev ne sme realno rasti oziroma ne sme rasti nominalno hitreje od inflacije. Ob- èina lahko podpira in vzpodbuja programe uliènega in drugega dela z mladimi, dru`in- skega svetovanja in `enitnega posredovanja, vzgoje za zakon in dru`ino in dela z zakon- skimi skupinami. Lahko vodi politiko varo- vanja šolskih okolišev, tako da v bli`ini šol in vrtcev ne bo neprimernih lokalov, ki bi otro- kom ponujali kajenje, alkohol, mamila, neu- rejeno spolnost, nasilje in druge vzgojno ne- gativne ponudbe. V mednarodnem letu dru`ine leta 1994 se je zaèela mednarodna akcija Za dru`ini prijazno mesto. Akcija `eli prispevati k temu, da bi bile dru`ine z otroki, posebej tiste z majhnimi otroki, dele`ne javne po- zornosti od uradnih nosilcev lokalne oblasti, in da bi tudi na javnih površinah in javnih mestih imele svoje mesto. V Ljubljani se je na mojo pobudo v mestnem svetu razvese- ljivo hitro odzvalo javno podjetje LPP in uvedlo rezervacijo sede`a v mestnem avto- busu za noseènico ali mater z majhnim otro- kom z napisom »Rezervirano za noseènice in matere z otroki«. Predlogi za rezervirane parkirne prostore na javnih parkirišèih za starše z majhnimi otroki, ukrepe za zagoto- vitev varnosti in dobrega poèutja staršev, otrok in ostarelih na sprehajališèih, igrišèih in drugih javnih mestih (pse na neprekratko vrvico, lastniki naj poskrbijo za njihove iz- trebke) še niso uresnièeni. Z uresnièenimi ukrepi, pa tudi s samimi predlogi je v jav- nosti prisotna skrb in krepi se zavest, da so med nami starši z majhnimi otroki. Ponedeljek 3. oktobra 2005 pomeni tr- gatev sedemletnih prizadevanj SLS za dru- $ )     ! `insko politiko v Ljubljani. Na sejo mestne- ga sveta je bila namreè uvršèena toèka »Predlog odloka o spremembah in dopolni- tvah odloka o denarni pomoèi s predlogom za sprejem po hitrem postopku«. S tem je uresnièen sklep, sprejet na moj predlog 18. aprila 2005: V prihodnjem proraèunu pred- lagatelj opredeli postavko »Darilo novorojen- cem«. Višino postavke in posamiènih daril opredeli v skladu s finanènimi mo`nostmi. Po- stopek podeljevanja opredeli in da v razpravo mestnemu svetu do 1. oktobra 2005. Sprejeta višina je 62 000 sit. To se ne imenuje darilo, ampak pomoè, in je namenjena le tistim z ni`jimi dohodki. Ni popolno, je pa prvi ko- rak obèinske dru`inske politike in rezultat našega vztrajnega prizadevanja. Ljubljanski mestni svetniki SLS smo ̀ e leta 2001 pripravili razpravo v mestnem svetu o ljubljanski obèinski dru`inski politiki. V pri- pravah nanjo smo naredili raziskavo, kaj dru- ge slovenske obèine naredijo na tem podroèju. Vprašalnik smo poslali vsem 192 slovenskim obèinam in dobili veè kot tri èetrtine odgo- vorov. Veè kot polovica nam je sporoèila, da se dru`in spomnijo na razliène naèine. @u- pani 61 obèin pošljejo èestitko ob rojstvu, ne- kateri podarijo knjigo, vrtnico, gledališko predstavo, naroènino revije, majhno darilo, igraèo. Dva `upana dru`ini novorojenca èe- stitata osebno na domu, osem obèin pa po- roèa o posebnih sreèanjih in prireditvah ob materinskem dnevu ali drugih prilo`nostih. Za denarni prispevek se je odloèilo 44 obèin, $ ) Mojster »Francke«, Jezusovo rojstvo, 1424, panelna plošèa, 99 x 89 cm, Kunsthalle, Hamburg. ! # od teh jih 8 daje po 50 000 ali veè. Najveèji znesek darila ob rojstvu je v èasu raziskave leta 2001 bil 100 000 sit. Sam sem bil na prire- ditvi v Naklem ob materinskem dnevu. Zbra- lo se je 300 do 400 ljudi v obèini s 6000 pre- bivalci. Èudovit program in vsaka mati z no- vorojencem mlajšim od leta je dobila od `u- pana ovojnico z 20000 sit. V obèinah, kjer so to uvedli, se je poveèalo število rojstev in izboljšal odnos do mladih. V mnogih obèi- nah pa podobne ukrepe pripravljajo. Odloèilen korak na poti do uèinkovite obèinske dru`inske politike pa je oblikovanje obèinskega statuta in sistemizacije, ki bosta v obèinski upravi doloèala osebo ali oddelek, odgovoren za dru`insko politiko; ne za zdravstveno, socialno, vzgojno, ampak za dru- `insko. Njegova naloga bi bila presojati in predlagati obèinske ukrepe s stališèa polo`aja dru`in, predvsem mladih in tistih z nepre- skrbljenimi otroki. V Ljubljani so bila dose- danja intenzivna prizadevanja v tej smeri neuspešna, vendar verjamem, da bo prepri- èanje o potrebnosti takega oddelka konèno prodrlo. <(  4    ; Predsednik Papeškega sveta za dru`ino, kardinal Trujillo, je v Rimu 23. septembra 2002 dejal, da »pastoralna skrb za dru`ino in `ivljenje ni obrobna ali izbirna zadeva, ampak odloèilna in obvladuje vse pastoralne razse`- nosti. Zato ima v škofovskih konferencah in škofijah obramba dru`ine prednost« (Trujillo 2002). Poudaril je tako pomen delovanja zno- traj Cerkve kakor tudi zunaj Cerkve v moder- ni dru`bi. Veèina ljudi, ki na dr`avni ali obèinski ravni lahko kaj stori, je odvisna od volitev vsake štiri leta. To pomeni, da si bodo pri- zadevali za ukrepe, ki poka`ejo rezultat v ta- kem èasu. Podroèje dru`ine pa je dolgoroè- no. Izboljšave v naši razpredelnici navedenih parametrov se dogajajo in poka`ejo dobre re- zultate v nekaj desetletjih. Cerkev je v svo- jem pogledu onstran èasa dosti manj odvi- sna od kratkoroènih politiènih zadev, zato more in mora prispevati svoj nepogrešljivi dele` prav na podroèju, katerega se drugi izogibajo. Ne samo na podroèju vzgoje in moralne podpore dru`ini. Dru`bi mora stalno in po- gumno dr`ati ogledalo na celotnem obzorju. In se z jasnimi stališèi do konkretne zakono- daje neustrašno »vtikati« v politiko. Ali ni to v nasprotju z ustavno loèitvijo Cerkve od dr- `ave? Nikakor. Èe bi bila Cerkev dr`avna, bi, ker bi bila z dr`avo eno, ne mogla imeti sa- mostojnega mnenja. Tako pa ga lahko ima in ga mora imeti. V ZDA, kjer imajo zelo dolgo izkušnjo demokracije in si prizadevajo biti svetu zgled na podroèju loèitve cerkva od dr`ave, se veèina od veè kot sto uslu`bencev sede`a katoliške škofovske konference ukvarja s pritiskom na dr`avo pri sprejemanju zako- nov in drugih ukrepov s podroèja cerkvenega interesa (dru`ina, priseljevanje, sociala …). Da- jejo strokovne predloge in utemeljitve, orga- nizirajo skupine javnega pritiska, kot so `up- nijska telefonska in internetna drevesa. Po- dobno ravnajo pri nekaterih protestantskih denominacijah. Cerkev lahko s poudarjenim razvojem notranje solidarnosti znotraj vernih razvije in vzpodbudi skupine, ki gojijo dru- `inske vrednote in ne sledijo trendom iz naše razpredelnice. Zgledi – tudi katoliški – ka`e- jo, da je mogoèe. Niè manj pomembno pa ni v èasu nastajanja dr`avne zakonodaje z de- mokratiènim vplivom na oblikovanje zako- nov, ki doloèajo razporejanje dr`avnih finanè- nih in drugih virov, prispevati, da tudi dru- `ina dobi pripadajoèi dele`. = " Podatki zbujajo skrb. Najprej se je treba zavedeti, kako resno je stanje. Pomagati je mogoèe, to pa lahko naredijo dr`ava, obèina in Cerkev. Kar se trenutno ne da uresnièiti $ )     ! $ ) na dr`avni ravni, se da, ali se bo vedno bolj dalo uresnièiti v obèinah. Cerkve loèitev od dr`ave ne odvezuje od obveznosti prizadeva- nja biti vest svetni oblasti. V demokraciji pa mora za te ukrepe na obèinski in dr`avni rav- ni samozavestno dvigniti svoj glas vsak volivec. Dejstvo, da bo treba zaèeti prenašati dru- `inske funkcije nazaj na dru`ino, je v veliki meri posledica demografskega stanja in raz- voja. Ker so se prebivalstvene piramide spre- menile v prebivalstvene `are, dr`ava ne more veè financirati zdravstva, pokojnin in sociale v taki meri, kot je bilo videti, da jih lahko, ko je bila demografska slika drugaèna. Od na- èina, kako jih bomo prenesli nazaj na dru`i- no, je odvisno, ali bomo kot dru`ba pre`iveli. Èe jih bomo neselektivno, bomo dru`ine in s tem starše še bolj obremenili in še te`je se bodo odloèali za otroke. Treba bi jih bilo to- rej prenesti tako, da bi bilo to vzpodbudno za odloèanje staršev za `ivljenje. Viri: Kurinèiè Jo`e 1991: Bo imela Slovenija leta 2200 le še 180 000 prebivalcev? Pogovor z dr. Dragom Èeparjem. Tretji dan XXI, 2. Jaffé Friderick S. 1969: Example of proposed measures to reduce U.S. fertility by universality or selectivity of impact. Activities Relevant to Study of Population Policy for the U. S.. Memorandum from Frederick S. Jaffé to Bernard Berelson, March 11 1969. Kerkhofs Jan 1997: Une famille, oui! un mariage? non?, Evolutions des opinions en Europe. Journees Internationales de la F.I.C.P.M. Vaalbeek 8.- 11..5.1997. Lacroix Xavier 1999: Ali je za ustanovitev dru`ine dovolj samo ljubezen? Kršèanski zakon po letu 2000. V: Gradivo 33. mednarodnih dnevov Mednarodne zveze centrov za pripravo na zakon. Ljubljana 29. 4. do 2. 5. 1999. Makaroviè Svetlana 2004: Ogro`ene vrednote. Delo 24. julija 2004. Malachi Martin 1991: The Keys of This Blood. New York: Touchstone. Potoènik Vinko 1999: Priprava na zakrament svetega zakona. Kršèanski zakon po letu 2000. V: Gradivo 33. mednarodnih dnevov Mednarodne zveze centrov za pripravo na zakon. Ljubljana 29. 4. do 2. 5. 1999. Statistièni letopisi SRS 1985 – 2002. Ljubljana: Zavod za statistiko RS – Statistièni urad RS, 1985-2002. Štrajn Darko 2005: Drugih je vedno preveè. Nacionalizacija dru`inskih vrednot. Delo, 2. aprila 2005. Trujillo, A. Lopez 2002: El Obispo y la pastoral de la Familia. Familia et vita 7, 2. Roma: Pontificium Consilium pro Familia. Zupaniè Milena 2005: Sociolog dr. Veljko Rus o privatizaciji zdravstva. Nihamo med postkapitalizmom in postsocializmom. Delo, 30. aprila 2005. 1. Glej Kurinèiè 1991. 2. Glej Zupaniè 2005. 3. Glej Makaroviè 2004. 4. Glej Štrajn 2005.