lit ftMM. f mm. i peteb. 20. min nn XUV. leto. .Slovenski Narod* velja: v Ljubljani na dom dostavljen: celo leto.......K 24 — pol leta........ 12 — četrt leta ...... . 6*— na mesec.......2*— v upravniitvu prejemali: celo leto.......K 22*— pol leta • n ii'_ četrt leta.....* * 5.50 na mesec.....I 190 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knailova ulica M« 5 (v pritličju levo), telefon AL 34. lahala fuk auu evrter iminll neael|e ta Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, Inserati itd. to je administrativne stvari. a številka veljat tO vinarjev. Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna tiskarna" telefon it 85. .Slovenski NarorT velja po poŠti: za AvBtro-Ogrsko: 1 za Nemčijo: celo leto.......K 25'- pol leta......., 13 četrt leta na mesec 650 2-30 celo leto.......K 28'— za Ameriko in vse druge dežele: celo leto ... ... K 30*— Vprašanjem £lede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravniatvo: Enaflova ulica št 9 (spodaj, dvorišče levo), telefon št. 85 □ržaunl zbor. Dana j, 19. okt. V parlamentu se govori le le o rekonstrukciji; mnenja so strinjajo v tem, da se dogovori med mir-istrskim predsednikom in Cehi na eni ter 1 Nemci na drugi strani obnesejo in da bodo na ministrskih klopeh kmalu sedeli nekateri novi možje. Parlamentarna komisija Enotnega češkega kluba se je popoldan posvetovala o tem, kaj naj plenumu Enotnemu češkem klubu nasvet u je jo in dasiravno varujejo v poštev prihajajoči faktorji strogo tajnost, je gotovo, da bo označila češka parlamentarna komisija Gautseheve predloge kot v bistvu sprejemljive ter priporočala Enotnemu češkemu klubu, ki se je ob pol 6. zvečer sestal, da odobri njeno poročilo ter jo poveri z nadaljnimi pogajanji. Odgovor, ki ga bo jutri zjutraj sprejel baron Gautseh, se bo torej najbrže glasil, da je češka delegacija pripravljena na temelju njegovih prozleij, nadaljevati pogajanja. S tem je zadeva vstopila v odločilen stadij. Še je mnogo vprašanj nerešenih, še je ha.Š vprašanje, kateri resorti bi pripadli Cehom in katere osebe bi prišle v poštev, jako težavno in še je nedoločeno stališče, ki ga hočejo zavzeti Nemci napram nameravan; rekonstrukciji oziroma parlamentarnemu sodelovanju s Cehi. Kar se sicer slednje težkoče tiče, je smatrati današnje (dopoldansko in popoldansko) posvetovanje nemškega Nationalverbanda za precej ugodno znamenje. Dopoldan so se namreč nekateri treznejši nemški politiki uprli, odkrito nastopili proti radikalnim elementom, ki označujejo eeško-noniško spravo kot predpogoj, »da se pripusti Cehe k vladi«. In popoldan je bila tozadevna debata celo preložena na jutri — običajno parlamentarno znamenje, da se »stvar razjas-njuje«. Baron Gautseh se poleg tega trudi, prepričati voditelje National-verbanda o absolutni potrebi njegovih korakov ter je včeraj dolgo konfori ml z dr jem. Grossom, danes pa z dr. Svlvestrom in AVolfom. V National verband u samem je si-eer položaj jako kritičen, radikalni elementi se trudijo na vso moč pridobiti tam absolutno nadvlado in velika n< ruška zveza se počasi približuje veliki? \ notranjim krizam. Vprašanje italijanske fakultete ji grozi postati usodno, ker zahteva radikalna frak-< i ja pod vodstvom znanega inomoške-jra župana Erleja (ki je svoj čas pomagal pri demoliranju inoinoške italijanske fakultete), da se celi National verband solidarna izreče proti ita. lijanski fakulteti. Tozadevna debata je bila danes precej burna in ostro so Se križala nasprotja. Cim slabotnejši je na znotraj National verband, tem nujnejša, pa tudi uspešnejša pa postaja za barona Gau-tseha njegova rešilna akcija. 6e bodo Cehi mogli vzdržati najstrožjo disciplino ter če bodo enotno in solidarno postopali ter se skrbno izognili vsakemu notranjemu boju, tedaj jim ne bo težko dohiti primerne resorte. Kažejo se seveda pojavi, ki ne obetajo nič dobrega, ako jih klubova disciplina v pravem času ne potlači... Češki agrarci se potegujejo za to, da bi bil izročen poljedelski portfelj, ki je politično najmanj važen, češkemu uradniku, in tudi osebno vprašanje je v tem trenotku še pravi noli metan gere. V čeških krogih se toži, da se od tretje strani poskuša vreči v češke vrste jabolko razpora. Dolži se dr. Šusteršiča, da ima svoje prste vmes, ker mora sam s svojimi ostati v ozadju. Že popoldan sem brzojavil, fla se je nekaj časa od nemško radikalne strani favorizirala ideja kooperacije z Rusini in klerikal. Jugoslovani. Morda ta misel se ni zapustila praga praznih kombinacij, postala bi pa v trenotku aktnalnejša in konkretnejša, cim zavozijo pogajanja s Cehi na nepravi tir..« Kakor smo že opetovano izvajali, nuna baron Gautseh namena vpošte-vati pri rekonstrukciji tudi Jugoslovane. Je to v veliki meri posledica taktičnih hib, ki jih je zagrešil voditelj jugoslovanskih klerikalcev, na drugi strani pa so politične okolščine .Jugoslovanom nad vse neprijazne. Treba je baronu Gautschu samo pomisliti, da bi narodna pariteta v ministrskem kabinetu, ki bi jo povzročil jugoslovanski resortni minister (če izvzamemo portfelje ministrskega predsednika, deželnobrambnega in notranjega ministrstva kot »nevtralne«, bi bilo potem razmerje 5:o) pomenila za Nemce takojšnji casus belli. To si je treba predočiti, če hočemo odgovoriti na vprašanje, bo li mesta za Jugoslovane v kakem parlamentarnem kabinetu, ki ga politični krogi pričakujejo na spomlad. Dr. Šusteršič je postavil princip, da Jugoslovani ne sprejmejo krajanskega ministrstva, in ker je na drugi strani resortni portfelj za nas skoraj nedosežen, ostanemo po krivdi drja. Šu-stersiča lahko tudi v za nas najugodnejši situaciji — izven kabineta . . . In dr. JSusteršič je svoj princip tolikokrat poudarjal, da so o vrednosti kranjskih ministrov začeli razmišlja-vati tudi Čehi, ki vsaj v sedanji situaciji zopetno imenovanje ministrov-krajanov od klanja jo. V parlamentu je, kakor rečeno, zopet enkrat vse »v toku«. O kritičnem položaju, v katerem se nahaja nemški Nationalverband, vide zgoraj, pa tudi med Poljaki ni vse tako kakor bi imelo biti. Na večer se je poročalo tudi o nesoglasjih v takozvanom klnbu čeških neodvisnih poslancev (Masarvk - Stranskega skupina). V dr. Susteršicevem Hrvatsko-slovenskrm klubu obstojajo že davno tiha nasprotstva, ki pa so ne upajo na dan, ker je večina tistih, ki so ne-omajani. še vedno jako prepričevalna. Sicer pa se opaža, da postaja klu-bovo vodstvo vedno nekonsekvent-nejše in neenakomernejše. Dr. Šusteršič prepušča iz nerazumljivih v Urokov zunanje vodstvo vedno bolj svojemu prestolonasledniku, drju. Korošcu, ki pa ima prevročo glavo. Odtegnil se je tudi delovanju v odsekih, kjer si je obdržal le man j lat v proračunskem odseku, na konference načelnikov strank pošilja svojega zvestega, čeravno včasih zelo pre- nagljivega tajnika---- Nevzdr/ijivo pa mora po malem postati stališče primorskih poslancev, ki so izgubiti vsako samostojnost in katerih stvarne argumente vedno ubije brutalna majori teta Jakličev, Drobničev . .. Primorski )>oslanci bodo morali enkrat zbrati vso svojo moralno koraj-žo ter storiti, kar zahteva od njih vest, previdnost in korist naroda... Prvo branje poslovniške debate je bilo danes končano in predloga od-kazana odseku. Razprava je razočarala vse one, ki so pričakovali političnih enuncijacij prizadetih strank. Pod vplivom spreminjajočega se položaja so se vsi voditelji odtegnili debati in tako so danes le globoko premišljena izvajanja poslanca Seitza (ki je eden najboljših poznavalcev poslovnika) in pa temperamentni govor češkega poslanca Stranskega, Soglasno je Pernica danes odobrila tudi nujnost predloga o dalmatinskih železnicah. Pred zaključkom 6eje je prišlo do velikih kravalov. Poslanec Malik je z ozirom na svojo Častno afero začasno svoj nujni predlog o spodnješta-jerskih nemških sodnikih umaknil, katero priliko je porabil poslanec Einspinner, da ga pošteno opsuje. V velikem kravalu je izginil predsednik s svojega sedeža — seja je bila pred 4. uro končana. Danes je zborovala tudi cela vrsta odsekov, ki so se deloma bavili z jako aktualnim gradivom. V naslednjem kratko parlamentarno poročilo: Državrtozborski opra vil nik. Najprej je zbornica nadaljevala razpravo o premembi državnozbor-skega opravilnika. Prvi govornik je bil nemški radikalec Miihlwerth, ki so je zaletaval v Malika, ker je ta o spodnjestajerskih nemških sodnikih rekel, da so pristranski in priznal, da so slovenski sodniki nepristranski. Srdito je očital Me liku, da se je postavil v nasprotje z vrhovnim načelom Nemcev, ki zahtevajo, da jih sodijo in jim upravljajo vse javne zadeve samo Nemci. Mož se je nazadnje zavzemal za to, da naj bo razpravni jezik v državnem /boru samo nemščina Ceh dr. Stranskv je govoril o narodnostnih razmerah in je Nemcem povedal mnogo bridkih resnic. Ce zahtevamo mi, je dejal dr. Stranskv, naj sodelujemo pri upravi, se nam očita, da lovimo ministrske portfelje, če ps imajo Nemci osem ministrov, pa to ni portfeljna politika. Vedno se reče, ministri niso uradniki. Ho-cheul urger pa gotovo ni uradnik, ampak strankar. Treba se je samo spominjati njegovega delovanja v devetdesetih letih, ko je stal na čelu revolucijo v držav. i,boru (Dr. »Soinmcr: Tudi Paca k ima svojo preteklosti). Da, ali on je bil vržen v ječo, Nemci pa dobe za tako delo ministrski portfelj (Dr. Sommer: Ali hočete Ho-chenburgerja v ječo vreči, ker je v parlamentu izpregovoril svobodno besedo?). Ce Hoehenburger tako govori, je to svobovlna beseda, če pa tako govori kak socijalni demokrat, je pa to hudodelstvo. Ko sta še govorila generalna govornika, je bil načrt novega poslovnika odkazan pristojnemu odseku. Dalmatinska železnica. Po kratki razpravi je bila Duli-bH-evvium predlogu zastran zgradbe dalmatinske železnice priznana nujnost. Oglasil se je tudi prof. Jare o belokranjnaki železnici, ki je prizmi, da je vladno pojasnilo nezadovoljivo hi je poudarjal, da bo imela belokranjska železnica šele tedaj svoj jnnien, če postane člen žel. zveze med D a najem in Splitom. Nemški sodniki. Koncem seje je nastal vihar. Poslanec Malik je hudo razkaeil nemške fanatike in nasilnike, ker je z bakljo resnice posvetil v gnile iv.z-mere na Sp. Štajerskem. Vsenemee Malik je bil vložil nujni predlog v zadevi sleparij, ki so jih storili njr-gevi nemško - nacijonalni nasprotniki pri državnozborski volitvi in o postopanju nemških sodnikov na Sp Štajerskem. Ker je pa zdaj zapleten v novo častno zadevo z nekaterimi izmed prizadetih oseb, je postopa! pravilno in je svoj predlog začasno niiiaknil. To Malikovo zadrego je graški kričač Einspinner izrabil. Hn-dtiraJ se je nad Malikom, da je pii-znal objektivnost slovenskih sodnikov in se hudo val, da je nemške sodniko obdolžil pristranosti. Stvarnega ni mogel ničesar povedati, samo zabavljal je ta Einspinner in končal s trditvijo, da je bi Malik izvoljen s pomočjo Slovencev. Malik mu je takoj dobro odgovoril in naznanil, da jc svoj umaknjeni predlog že zopet vl>-žii. Postopanje nemških naeijonalcev je najbolje karakteriziral nemški na-c" jonalec dr. Pollauf, ki je nemškim poslancem zaklical: Sram Vas bodi, da Malikovo zadrego vsled njegove častne afere tako izkoriščate. Vihar je bil tako velik, da je predsednik moral sejo zaključiti. Odseki. V 4. draginjskem pod odsek u je Ki sprejet predlog, naj zahteva vlada od sladkornega kartela znižanje cene sladkorja, 6e bi pa kartel temu ne ugodil, naj stopi vlada v dogovor z Ogrsko vlado in dovoli uvoz saharina za toliko časa, da se cena sladkorju ne zniža. V odseku za stvari državnih nastavljencev je bilo po daljši debati sklenjeno, naj vlada nemudoma predloži službeno pragmatiko. volilni shod *n deftlno-jscrcke volitve. Politično in izobraževalno društvo za dvorski okraj je sklicalo za smoci volilni shod v gostilni g. Mat-jana na Turjaškem trgu, ki je bil zelo dobro obiskan in no katerem m je predstavil volih-em dvorskega (-kraja deželnozborski kandidat tržni nadzornik gospod Adolf Ribnikar. Shod je otvoril 1 pozdravnimi besedami poslanec nadsvetnik V i i -nikar v imenu predsednika, ki ne more nastopati v tem trenutku kot predsednik, in je opravičil odsotnost naznanjenega govornika dr. R a v -nikar j a ter dal nato takoj besedo glavnemu govorniku gosp. Adolfu Ribnikarju, ki je po kratkem razmotri vanj u sedanjega političnega položaja v deželi iti stremljenja klerikalne stranke, kateri je na srcu lo politična premoč v deželi, zadnja briga pa napredek, bodočnost in kultura, slovenskega naroda, prešel ta razmotrivanje vitalnih interesov, ki jih mera zastopati vsak pošteno, odkritosrčno in dobrohotno misleč poslanec v deželnem zboru.. Ce pripisu jemo sebi te zmožnosti, moramo odkrito priznati, da vlada na klerikalni strani samo korupcija in sovraštvo. Bili so časi, ko so se delali klerikalci take, da bi bila njih krinka zapeljala marsikoga, češ. da se zavzemajo ?.:\ vitalne na^e interese, toda to je bilo tedaj, ko so bili v opoziciji in so sfl borili za svojo nadvlado, takrat so m delali najmodernejše, kulturno najbolj napredne in gospodarsko izobraženo. Taka je bila takrat njih politika, ki je utegnila preslepiti marsikaterega naprednjaka. Ni pa dolgo tega, odkar so klerikalci v deželnem zboru prišli do absolutne večine in od tedaj se izkazuje praksa popolnoma drugačna, kakor je bila njih teorija. Samo poglejmo v praksi kaj je z našimi občinskimi upravami, pa vidimo jasno, da noben pošten Slovenec ne velja pri naših klerikalcih prav nič. Na deželi, kjer je klerika-lizom na krmilu vlada največja korupcija. Poznam župana v najbolj klerikalni občini, ki je tako klerikalen da brenči same brumnosti, ki ima tc veliko zaslugo: ko se je gradila železnica, si je dal plačati velike prispevke v denarja, da je nato zlorabil rvojo župansko moč v to. da so kmetje potem morali za majhno ceno prodajati svoja zemljišča. »Imenujte nam tega župana!« mi bodo rekli lit imenoval ga bom, kakor hitro me ščiti imuniteta. Sedaj pa mi veleva previdnost, da še zamolčim njegovo ime. Imenoval pa bom takrat tudi ime onega klerikalnega župana, pod katerim se je izpraznila prej polna občinska blagajna, o katerem pa &đm prepričan, da ga bo imenovala naAa deželna vlada za gerenta prvega, če ji bo treba zbirati kakega gerenta. Ni mi tre^ba spominjati poslušalcev na krivice, ki so se godile v Idriji na škodo občine, stara pesem je tudi krivica, ki se je godila v Idriji Koba-lu v zadevi njegove kleti, tudi ne bom razmotrival, kar nam je naj bližje, da imamo še danes po zaslugi klerikalcev v Ljubljani upravitelja in kako so klerikalci oropali Ljubljano njene avtonomije, kako so z navijanjem in dennncijantstvom na Dunaju skušali predstavljati vse, kar ni trobilo v Ljubljani v njih rog kot veleizdajnike, tako da so iskali de tektivi srbskega kralja in zarotnike po ljubljanskih dvoriščih. Toda ta* krat so dosegli klerikalci višek infa-mije, ko so na predvečer cesarjevega rojstnem dneva izrabili neko od tebe samih inscenirano demonstracijo, da so poslali na Dunaj poročilo, da so klicali ljudje v Ljubljani: »Živela Srbija!« in vse to samo s očitnim namenom škodovati Ljubljani. (Dolajo-trajajoei klici: Fej!) Težko slišijo klerikalci, če se jim očita korupcija, toda če le omenim gospodarski bojkot, sem že upravičen govoriti o korupciji. Ce bi klerikalci ne bili storili ničesar drugeera, kakor uvedli gospodarski bojkot, je že to samo največja korupcija. (Odobravanje.) Od centralne vlade so dobili klerikalni tin»-(> in sto tiv>če za podporo vsem uj -žclanotn. Ali 11 i to korupcija če deželni odbornik podi izpred sebe onih, ; i ne zahtevajo ničesar drugega, kakor svojih pravic? Kako daleč tegu tc bojkot in ta korupcija, ki ji ttozuto rimu paru v celi Avstriji, mini k:i-/.ejo ja^uo občinske volitve v Vaeui . > jer so iz-dali klerikaleJ letak, da MM občina, ki ne trobi v klerikalni rog, ne dob? niti vinarja ixl deželnega o<1-i>ora. (Ogorčen je.) Dežela je kupovala tudi kobile, bike. krave Jn prašiče, toda ne za živinorejce marveč oddajahi jih je po večini samo klerikalnim klečepln/.-eem. Toda tudi pri zgolj soeijalniir vprašanjih je ni straake, ki U nastopala tako posirovelo. kakor n:-klerikalna stranka. Deželni zbor je imel oddati uči« U-ljsLiiu vdovam par tisoč kron podpor. Ko je prišla prošnja vdov, so/'.mnn \do\o. ki je Hita J i i 3 svoje prepričanje in naročila Sovenea«, da dobi podporo, dasi« ravno je iz premoine hise. In dobil«! jo je kljub temu. daj druge potreba j prosilke niso dobile podpore. Govornik govori nato n znanih podporah učiteljem, ko je dobil neki pater podporo za pot vanje, med laai bo m je nekemu revnemu učitelju odrekla podpora, da bi bil mogel poslati avo- j« srn bolneea 01 rok a se zdravil. Deželno gospodarstvo mora biti' strahovito zavoženo, ker si deželni odbor ni upal pritrditi pozivu, da naj se skliče deželni zbor na kratko *a.*4edanje zarad? proračuna. Menda-|e bil kranjski deželni odbor edini v Avstriji, k? ie odkloni! tn povabilo ♦^sredn^e vlade in ki hoče brez proračuna delovati naprej. In to imenuje ;'.o 7>otem narodno gospodarstvo, m< .1 lem pa kupujejo deželni odbornik; riline in drugo kramo lev mečejo skoal okno stotisočake. Vsak posten človek, mislim, je dolžan kritizirati tako nespametno gospodarnivo. vftlinu odobravanje). Ce preidemo na deželnim odborom in svezo« vidimo na eni »Gospodarska zveza« ne&ramen način kupuje krmo v Btfdfll deželi in jo prodaja izven naše d«»■>«• le. da rajate draginja, na drugi strani pa tarnajo zaradi pomanjkanja krute in zahtevajo od vlade pomor L Zelo značilne so besede poslanci Hladnika, ki je včeraj v draginjskem odseku trdil, da je naš kmet prisiljen prodajati živino, ker mu manjka kr-mc, značilno tembolj, ker so klerik:;!-d sami, ki oškodujejo kmeta. TCiih največjih sleparij pa je na gospodarskem polju dobava živine inomarie'. »Gospodarska zveza« .je namreč p« barantačih kupovala živino tudi na Hrvaškem (KI ici: In v Romun »j i da je zadostila pogodbi in je izdajala v Pnlju to živino kot kranjsko. Deželna vlada ve vse to. — dosti glasno urno ji to že povedali, in vendar dobiva to krasno klerikalno gosp >-darstvo vse državne j>odporo. Toda na deželni vladi komandira sam dr. Šusteršič in ta favorizira samo ju-hevščino, ono duhovščino, katera bo deželni vladi še enkrat zrasla čez glave. Tudi za to imam dokaz. lunino na Kranjskem dekana, ki je hotel zidati »Katoliški dom«. Inženirji razmerje n»»*d »Gospodarsko strani, kaki» na naravnost in arhitekti, tedaj strokovnjaki, so se izrazili proti primernosti prostora, oziroma zgradbe, toda dekan je rekel: Zakoni nas nlo ne brigajo. Ml bomo zidali, kakor bomo hoteli! In dom so po svoje zgradm. V kaka anarhijo so zabredli vaditelji klerikalne stranke, kaže jamo, da je bij celo državni pravdnik primoran konfiscirati govor klerikalnega duhovnika. To je anarhija, do katere je prišla sama duhovščina! Duhovščina vidi ravno samo sebe in nikogar dru. gega, vsi drugi naj ji slepo služijo. Pravijo, da so prijatelji delavstva. Ni mi treba ponavljati volilnega reda za Ljubljano, samo en mar-k anten slučaj hočem še omeniti. Pred občinskimi volitvami je bilo, ko je izbruhnila v predilnici stavka. (Klici: Vsled ščuvanja!) Poslanec Zaje, kot načelnik krščansko - socijalne zveze je sel takrat posredovat k ravnatel^tvu predilnice. »Oj, kako ?e zavzema za naše interese!« so klicali, ko se je vrnil z obljubami. Ni pa še minulo mnogo mesecev in že je veliko uslužbencev odpuščenih, med njimi taki, ki so bili po 18 in tudi 25 let v predilnici. Ti sedaj preklinjajo svoje zapeljivee. Tudi za obrtni stan so baje zelo .meti. Postavili so za kandidata obrtnika Rojino. Toda ptiča spoznamo po perju in tudi Rojino poznamo. Pa če bi prav ne imeli nobenega drugega argumenta pobijati to kandidaturo, zadostuje nam beseda obrtna šola. Skoro bi se bila zgodila celemu slovenskemu narodu sramota, da bi obrtna šola ne bila otvorjena, in to ni samo ljubljansko vprašanje, ne samo kranjsko vprašanje, to je vprašanje vseh Slovencev! Ko je deželni poslanec profesor Reisner na nekem shodu tangira 1 obrtno šolo, se je »Slovenec« takoj oglasil in rekel: »Za to se nismo brigali |« Ce se za f ajvažnejšo zadevo obrtnega stanu liso brigali, je tem večja nesramnost, da se hočejo še izigravati kol prijatelje obrtnega stanu. (Splošno pritrjevanje.) Ravno tako ne marajo vedeti klerikalci nič o slovenski univerzi. Okradli so iz vseučiliškega fonda in zapravili sicer 750.000 K in sedaj hoče zakriti deželni odbor svoje ra-.sprotstvo s tem, da pošilja nekaj pri izpiti} padlih študentov v Krakov. (Klici: Podpirat Lenarda!) Kaj hI nridalje govorili o nasilstvu, ki se godi Slovencem pri sodni ji. Živ krst se hc zgane na klerikalni strani, da bi se postavil proti krivicam, ki jih dela slovenskemu jeziku predsednik deželnega sodišča. Elsner. Seveda, klerikalcev to ni nič mar, za to se ne brigajo. Samo /lato skledo vidijo pred seboj in ta naj bi se jim večala In prihajala vedno bolj težka in bolj polila. (Dolgotrajno ploskanje.) Popolnoma isto stremljenje iftno tudi v postopanju njih voditelja dr. Šusteršiča v parlamentu. On edini je bil, ki je čuti? potrelw> se nesmrtno blamirati ter je šel v boj proti zboljšanju uradniških plač. Bosr ve kako zboljšanje bi to ne bilo, povprečno na mpspf komaj 10 Tv. na drugi strani pa bi bili samci še bo!;; .>l.remenjeni. Toda vlada je hotela vsaj pokazati svojo dobro voljo, toda dr. Šusteršič je čutil potrebo še iz-Idekniti, da je 40r*r uradnikov nepotrebnih (Klici: »Uradniki žro«!>. Ha SO se v 16. letih za 50% pomnožili in ; Slovenec* pristavi zraven v oklepaju »Čujte! čujte!« Iz tega vidimo, kako klerikalci sovražijo vse stanove, ki imajo še mo*/gane v glavi in ne hirško vodo. Istotako nastopajo kle rikalei napram UCiteljstvu in to tiaro kaze jasno statistika, ki izkazuje v zadnjih 10 letih, da je število učiteljev naraslo samo za 5%. med ten! ko ie naraslo število učiteljic, v Istem času za ft°e9 to pa samo zaradi tega. ker je v interesu klerikalcev, da poslujejo na šolah učiteljice, ki se ne morejo baviti toliko s politiko in ne morejo priti med kmečkim ljudstvom do onega ugleda kakor učitelji. So pa drugi stanovi, ki so se v zadnjih letfh krepko razvili pod patro-nanco klerikalcev, je to vojaški stan m duhovščina. (Odobravanje.) Do-čirn se je prebivalstvo na Kranjskem v 10 letih povzdignilo samo za $%i je narasla duhovščina za 30% in med njimi so se pomnožili posvetni duhovniki za 16rr, redovnice za 113% in menihi za 88%. To je nekaj drugega, kakor onih 10^ v 16. letih in upravičeni bi bili mi klicati štirikrat: »Cujte!« Zaključujoč svoj govor, je apeliral kandidat na volilee, da naj zastavijo vse svojo moči, da zmapn napredni kandidat. Oseba sama ne pride več v poštev, samo interes stranke in napredne in narodne stvari. (Dolgotrajno odobravanje in pritrjeva nje.) Nato je govoril v imenu obrtniškega stanu g. F r a n e h e t t i , ki je izvijal, da je konstelacija podobna kakršna je že bila enkrat. Tudi takrat so postavili klerikalci za protikandidata obrtnika in danes je zopet obrtnik protikandidat, toda kandi- dat, ki hi moral molčati ea bi mu napravili pred nosom is Bambergovs tiskarne miaarniao, ker sicer bi že vedel, kaj ga čaka (Klic: Ljudska posojilnica!) Tudi on kot obrtnik priporoča i »branega kandidata (burno odebravanje), nekaj pa M priporočal vsem naprednim pnalsaaean, da se ravzamejo aa ustanovitev aaešcan skih sol, ki so neobhodno potrebne za obrtni stan, da ae mladina na pokvari v gimnazijah in realkah, pokvari pa t tem smislu, da jo je aram poprijeti se obrtniškega dela. Deželni odbor se brani obrtnih šol in sam po-slance Jare je izjavil, da je S. L. S. pač za strokovne iole, ne pa sa ine ščan«ke iole. Nato je govoril deželni poslanec dr. Ivan Tavčar. Prod nami so volitve v deželni zber in narodno - napredna stranka kandidira v deželni zbor tržnega nadzornika Adolfa Ribnikarja. Največji škandal pa je, da je v zadnjem trennlku provzročila korumpirana klerikalna stranka, da je prišel Rib-nicar v disciplinarno preiskavo. Administrator deželnega stolnega mesta je opravičil svoje postopanje s tem, da je to zahteval deželni odbor. To pa jc nedopustno in naravnost Iz-k\iiKeno. Popolnoma enako bi bilo, če bi lil deželni odbor prepričan, da je Ji. Tavčar srebrne žlice kradel, da ga obdolži tatvine in izroči državnemu pravdniku. Upoštevati pa je, da deželni odbor ni nobena oseba, ki b;. jo mogli zaslišati in od nje zahtevat: pr:segc. Zato pa je tudi naravnost Škandal, da je prišel naš kandidat ▼ d:rc?plinarno preiskavo, ker to zahteva deželni odbor. Ce to obvelja, potem ni nobeden več varen, da ne pri-dt v disciplinarno ali pa kazenske pri iskavo. Vsak, ki pozna posta \ ur predpise, tnora protestirati proti temu, da se uvede disciplinarno posto panje ne da bi se vršile poprej pred-preiskave, in jaz upam, da bodo meščani dali na to krivieo, ki se godi našemu kandidatu tudi primeren od. govor s tem, da dvignejo našega kandidata na ščit kot našega deželnega poslana V zadnjem času je denuncijaut-stv^ naših klerikalcev zopet zavzelo čudne dimenzije; zajahali so svoje konjičke in zdirjali na cesarski Dunaj, da se pokažejo silovite patriota na«; pa potlačijo k tlom. Toda samo to r»čem: Od ljudi, fei nfso privošči1! pokojnemu cesarjeviču Rudolfu uiti mate zadušnice, se mi ne damo učiti patriotizma. (Živahno dolgotrajno odobravanja.) Kar se pa tiče volitev, se moram ozreti malo na nemško glasilo, ki mi moii v zadnjem času pod nos izrek: »Mit vem du umgahst itd.« Mogoča, da sva Imela z današnjim kandidatom a daj kaka nasprotstvn, ta na-rprotstva pa so ostala vedno politična iu nikdar mi ni predbaeival on. n*ti ara nisem mogel predbaci t a ti jr*r. da bi bil storil nekaj, kar bi difamiralo enega izmed nas v javnosti, reference, ki so vladale, so poravnane in to je pametno, vsled tega pa sc vrš;» tudi sedanje volitve v znamenju sprave. Ob tej priliki pa bo umestno, če malo poiščemo v spominih. Kandidat Ribnikar mi ni rekel nikdar' vSmrkovee«, pač zabrusil grofn Bar-hotn v obraz besedo: »Smrkavec« !n Barbe ni dobil za to osebno razžalitev viteškega zadoščenja. Kljub temu se dr. Šustešie in Barbo danes prav dobro razumeta in smrkovec je pozabljen. To pa sem moral povedali, da dokažem, da so Nemci zadnji, ki h: mi smeli očitati: »Sag mir inft wem do umgchst...« (Živahno odobravanje in klici Rheinthaler!) Dolžnost vsakega naprednjaka je, da odda 31. oktobra svoj glas na-šrmti kandidatu, ki ima to dobro lastnost, da je toliko neustrašen, da stari v nevarnost celo svojo eksistenco službi in da ne odneha od svojega političnega prepričanja. Ta ne-rstri>enost je potrebna in mora do vesti do cilja in takih ljudi potrebujemo v deželnem zboru, ker se mi, kar nas je starejših, naravno že m; moremo več tako izpostavljati. V pošte* pa pride pri volitvah edino le sti.nka sama. Disciplina pa mora vladati v stranki, taka diseinlina, da umolknejo vse osebnost?. Reklo se je, da uradniki oponiraj«* in da deželna vlada namiguje uradnikom, da •re smejo voliti našeg« kandidata. Toda mi bomo s to vlado obračunali, če so te vesti resnične, ker taka vlada je ničvredna, ki hoče vplivati na svoje uradništvo. Toda Ribnikar je sam uradnik in vsak uradnik bi si moral šteti v čast, da voli zopet uradnika, če pa bi ljubljansko uradništvo kljub temu volilo nasprotnega kandidata, kastrira samega sebe. Poleg vsega tega pa imamo dokaz klerikalne naklonjenosti napram u radništvu v dr. SnsterŠičevem govoru in zato nagi asa m še enkrat, ia bi ponižal vsak nradnik in vrgel svojo čast v blato, če bi volil z nasprotne, stranko. V znak protesta «n kot dokaz discipliniranosti je zato potrebno, da vsi agitirajo za našega kandidata in oddajo svoje glasove tržnemu nadzorniku Adolfa Ribnikarja. Jfa predlog g. Iranchettija je bila nato soglasno sprejeta sledeča resolucija. Na Javnem akata v gostite! pri Matjaaa aa Turjaškem trgu dao lt. oktobra 1911 sami valile! kar naj. bolj energično protestirajo proti neću ver euau postopanju deželnega odbora, naperjenemu prati izvršitvi pasivne volilne pravice g. trinoga nadzornika Adolfa Ribnikarja* V naključnih besedah je nato deželni poslanec g. nadavetnik V i š -nikar dal kandidaturo g. Ribnikarja na glasovanje, ki je bila soglasno sprejeta ter podal nekaj pojasnil glede meščanskih šol in končno opozarjal vse udeležence na važ nost složnega sodelovanja tako pri agitaciji kakor ne dan volove. tesana mr.inttn n tatiaafl akni priredi v nedeljo 22. t aa. ab 3. papalama v gostilni pri Rastoharju na Kariovski cesti volilni shod i Rim m diidmiitiinl! nm 31. t.i Volilcl iz Šentjakobskega okraja, v času ko izvaja klerikalna stranka najstrastnejsi terorizem zlasti nad našim kandidatom, pokažimo z mnogoštevilno udeležbo na tem shoda, da sc ed klerikalcev užagati ae damo. Val aa ahodl I DlllnnjRa - turSko vojna. V Trlpolitaniji. Poročevalec ,lkdamaa poroča iz Tripolisa: Turške čete so trikrat napadle Italijane, ki so imeli baje sedemsto mrtvih. Na strani Turkov sta padla dva moža. .Sabah" poroča, da je došel turški vojaški ataše Enver-bej v Tripoli-tanijo ter se pridružil Četam pod poveljstvom pariškega vojaškega atašeja Fethi-beja. Italijanski časopisi poročajo, da hočejo Italijani energično prodirati proti jugu, da pridejo do glavnega taborišča Turkov pri Algeriji. Tam se bo baje bila odločilna bitka. Zavzetje Homsa. Poslanec de Felice poroča, da so Italijani brez vsakega boja vzeli Homs. Prebivalstvo je italijaške čete prijazno sprejelo. Poroča se tudi, da so Italijani zasedli tudi Bcnghasi. De Felice zatrjuje, da so odkorakale tri kolone v različnih smereh v notranjo deželo, da zasedejo notranje točke. Akcija turških častnikov. Iz Carigrada brzojavljajo precej neverjetno vest, da je več visokih častnikov zahtevalo od vojnega ministra, naj takoj odkoraka 30.000 mož v Črno goro ter jo zasede. Ker Turčija ne more začeti z vojaškimi operacijami proti Italiji in je Črna gora v najožjem sorodstvu z Italijo, tedaj naj bo zavzetje Crne gore političen udarec Italiji, ki naj Italijo, kakor tudi druge velevlasti prepriča, da je položaj zelo resen. Če bi vojni minister ta predlog odklonil, tedaj bodo častniki sami ta načrt izvedli. Na Kosovem so se zbrali častniki in prisegli, da odstopijo iz mla-doturške stranke, ker je ta vsled svoje politike pripravila državo na rob prepada. Pomoč Egipta. Carigraški zastopnik Egipta je sporočil velikemu vezirju, da so na nekem ljudskem shodu v Egiptu zbrali 20.000 funt-šterlingov za nadaljevanje vojne proti Italiji. Združene ameriške države na strani Turčije? „Ikdam" konstatira, da do zdaj samo Združene severoameriške države niso proglasile svoje nevtralitete. List belježi tudi vest, da bi Združene severoameriške drŽave, ker imajo Amerikanci pravico eksploatirati žveplene sklade v Tripolitaniji, ne zasegle v konflikt med Italijo in Turčijo. To poročilo Jkdama* temelji na vesti, ki je razširjena v turških krogih, da so Združene severoameriške države obljubile pomoč Turčiji zoper eventuelne napade italijanske mornarice na otoke grškega Arhipela ali na maloazijsko obal. V to svrho je namenjena ameriška mornarica, ki je došla pred My-tilene. Ameriški poslanik v Carigradu je vse te govorice označil kot popolnoma neosnovane. V Sredozemskem morju sploh ni ameriške mornarice. Italijanska mornarica. Italijanska eskadra kroži pred Rhodom. Predstraža italijanske mornarice stoji pred Mvtilenami, kjer so videli šest italijanskih vojnih ladij. Središče italijanske mornarice je Tobruk. Svetovni bojkot Italijanov. Na iniciativo katoliškega senatorja Elbustanija in pacifista Steada je imelo več turških senatorjev, poslancev in politikov konferenco. Sklenili so nujno apelirati na človeštvo, naj se proglasi splošni bojkot proti Italijanom in naj se izšenejo Italijani iz vseh evropskih te ameiMcih drŽav. Polltltiio krooiko. Monarhisti aa Periagai baje ■siadH mesto Montalegre. Republikanci so odposlali takoj pomožne čete. s • V maroškem vprašanju ae morejo naprej kljub konferencam, pogovorom in diskusijam. Včeraj še so grozile pogajanja, da se razbije jo, danes pa že pravijo, da je upati v kratkem času na povoljno rešitev pogajanj. * * m Iz Pekinga poročajo, da je od predvčerajšnjem ob 6. zvečer brzojavna zveza s Hankavom pretrgana. Po mostu krožijo naravnost neverjetne vesti, vlada pa hiti zatrjevati, da zmagujejo vladne čete, vendar nobeden drug ne potrjuje teh vesti. Vladne čete štejejo 21.000 mož in 70 topov. Tz Londona prihaja poročilo, da so revolucijonarji v Hankavu zažgali palačo podkralja in 500 poslopij. Podkralj je preoblečen pobegnil. Jfalersko. Iz ljutomersko - ormoških goric. Že v začetku letošnje bratve, ki je do danes že skoro vsepovsod končana, se je slišala govorica, da na kolodvoru v Ljutomeru oziroma v trgu samem okupirajo vinski prek upe i (imenuje se pred vsem tržan P.) druge iz Srednjega in Gornjega Štajer-ja dohajajoče vinske kupce, katerim ponujajo druga ogrsko - inedžimur-ska vina po 26 kr. kot ljutomerska. Ker si potem kupci nakupijo po ljutomerskih kletih vina po 2b" kr., jih ni v vrbe, kjer leži še domalega ves letošnji pridelek pristne robe in ki ga nikakor ni mogoče, zbog izvanredne kvalitete ceneje prodajati nego po r>0 vin. V lastnem interesu vinskih kupcev torej je. da se ne dajo od brezvestnih ljudi za nos voditi, katerih imena pa bodemo objavili v vseh slovenskih in nemških novinah. ako bi še hoteli svojo goljufivo počenja-nje nadaljevati. Gospodarski Glasnik. Priznati se mora, da je »Gospodarski Glasnik« za spodnještajersko kmetijstvo vele-važna pridobitev; kajti opazovati jc, da tudi neuki kmetovalci ta list z veliko vnemo čita jo ter v njem podane nasvete in navodila a dobrim uspehom izkoriščajo Pač pa težijo, da jim je »Glasnikov« slog često neuinljiv. N. pr. V 19. št. tekočega letnika piše urednik Holz: »Kmetijski delodajalec je narava in v novejšem času — ko je vedno več takih ljudi, ki se za to delo sploh ne brigajo — tudi človeška družba. Na eni strani se torej moramo sprijazniti z naravo, da nas razume, kaj od nje hočemo, na drngi strani pa moramo računati s trgovsko navdahnjenim svetom. — Marsikaj dobrega pride od spodaj — iz zemlje, s katero se peča (morebiti v zemljo) zarovani kmet. ki sem ga slišal priimek, nekoč nepoznan v železniškem kupe ju.« — Ti »megleni« stavki zares prekašajo meglen ost delfiskih rekov. Morda je g. Holz pretrdo overjen, doa se za njegov list nihče ne briga. Toda slovenski kmetje radi čitajo, kar se jim nudi. Zatorej sklicujoč sc na svojo ukaželjnoet prosijo, g. Holz blagovoli svoj list prilagoditi priprostemn umn svojih čitatelje v. Piše naj v najpriprostejšem slogu z najpripro-stejštmi izrazi, kakor so med kmeti v navadi. Xa vsak način pa naj papirnatega zmaja raz jase. Ta pošast celo omikane čitatelje zbega, kaj da ne bi okorne kmete. Drobne novice. Iz Ormoža. V poročilu, katerega je priobčil »Slov. Narod« o SOletnici mature na mariborskem moškem učiteljišču, je v seznam ku udeležencev izostal g. Iva u List. nadučitelj v Altenhergu blizu Mtirzznschlaga. — Na Humu pri Ormožu je bil izvoljen za župana znova vrli naprednjak gosp. Franc Šterman, za svetovalca pa gg.: Martin Ivanuša in Martin V t i -čar. Imena izvoljenih so nam zagotovilo, da se bo storilo v korist občine, kolikor je sploh mogoče. Da neznatna manjšina nikjer ne vlada, to je moral kislega obraza pripoznati tudi »Slovenski Gospodar«. Zapihal je iz njega pred volitvami nek poseben vetrič, ki bi rad volilee zmotil za ničvredno Korošec v o stranko. Dopisnika in njegove privržence poznamo. V časnikarske prepire se ne bomo spuščali, bodemo že vedeli g. župana in odbornike drugim potom braniti. Kar jc Hum pri zadnjih državnozborskih volitvah tako častno pokazal, to tudi ostane. — Velika nesreča se je zgodila te dni blizu Šiiarja pri Jelšah. Mlinar Jožef A r -o a n iz Št. Vida si je izposodil pri posestniku Horvatu voz in mladega konja ter jc peljal svojo hčer in zeta v Šmarje. Ko so se vračali domov, je Arčan na neki strmini pozabil zavre- ti, konj so je splašil in v divjem diru letel z vozom vred v dolino. Voz se je zvrnil in 72Ietni Arčan je padel tako nesrečno, da si je pretresel možgane in umrl še tisti večer. Konj se je od voza odtrgal in so ga vjeli šele v Sent Vidu. — Lokalna železnica Weiz-Berkfeld se otvori, kakor poročajo graški listi, dne 1. decembra. O dobičkanosnosti te nove zakotne železnice ima lahko vsakdo svoje misli — pozna se pa, da gre za nemški Srednji Stajer! — Zg o r e 1 o je hišno in gospodarsko poslopje posestnika Hostnika v Veračah blizu Kozjega. Ogenj je nastal najbrž vs4ed slabega dimnika. Posestnik ni bil zavarovan. — Posledice neprevidnosti. Kmečki fant Franc Plausteiner je polnil te dni v Ljiibečni blizu Celja patrone. Pri tem delu se je mu ena patrona vnela in raznesla ter ranila njega na rokah, njegov tovariš F i d 1 e r, ki je stal zraven, pa bi kmalu izgubil oei. — Cesar je potrdil izvolitev Josipa O r n i g a za župana v Ptuju. KoroiKo. Deficit koroške deželne rokodelske razstave. Koroška deželna rokodelska razstava nemških koroških rokodelcev se je končala z velikanskim deficitom, najmanj 40.000 K. Sedaj pa pride vprašanje, kdo bo plačal, morda razstavno ravnateljstvo, morda bodo plačali razstavijalci, ki že itak godrnjajo nad razstavo, da je vladalo tam vse prej, kakor pravičnost. Ali pa si je nadela razstava doneče ime deželne razstave samo za to, da bi kri puščala deželi? Treba je tu velike pozornosti, da ne bodo trpel, oni, ki od razstave nis»o imeli ničesar. Razstavno ravnateljstvo sicer razglasa, da ni deficita, toda tem glasovom ni dosti verjeti. Na vsak način je tr< -ba pozornosti in nič ne bi škodovalo vprašati na merodajnem mestu, ki pa gotovo ni razstavno ravnateljstvo, marveč oni, do katerih se bodo raz-stavljalci obrnili za podporo, to je trgovsko zbornico in deželni odbor. Srečen zakonski mož. V Št. Ru-pertu pri Velikovcu živi inizarski mojster, ki ima pijanko za ženo. Zp d i se večkrat, da se mož in pijana I na skregata in pri takih prilik., zbeži žena z doma vselej za več dni. Tako se je zgodilo tudi pred nekaj ea-som. Zdaj je mož po vseh tablah nabil oklic, ki vzbuja mnogn smeha. Oklic se glasi: »P* ser! Moja žena ea mi je izgubila! Poštenega najdnelji. prosim, naj ženo kot nagrado nase drži.« Pod ta oklic se je mož podpisi s polnim imenom, t < vendar je obe-sodba, da se vrli mizarski mojster tudi na ta uačin ne bo znebil svoje pijane žene. 40.000 deficita, to ja uspeh > to i-ko reklamo v življenje poklicane 1 -tošnje rokodelske rastave v Celovcu. Trgovci in obrtniki v Celovcu tožijo, da jim je razstava škodovala, pri oddaji premij je vladal tak protekei." -nizem in taka korupcija, da m> obrtniki vsi divji. Sploh so izdelki malih obrtnikov popolnoma izginili poleg izdelkov velikih tovarn in mali mojstri imeli samo to čast, da so smeli za razstavo mnogo plačati. Zbobitali so v Celovcu na stotine poslancev, a dobiček so imeli samo nekateri hotelirji in »vesele punice« vse mogoči ko> ■ gresisti so bili, ki so mnogo denarja veljali, a rokodelstvu se godi še slabiš kot prej in deficita je 40.000 K. Edini uspeh rokodelske razstave je bil, da so morali zastavljalnico zapreti, ker so ljudje preveč vanjo znosili, tako da je še zastavljalnici denarja zmanjkalo. Primorko Naroden škandal. Za vodjo okr. glavarstva v Gorici je imenovan Slovenec, dosedanji okrajni glavar v Sežani Anton Rebek. Zdaj se je raz-vedelo, da so proti njemu na vso moč spletkarili Italijani in slovenski klerikalci. Prvič jc bil za okrajnega glavarja v Gorici Slovenec v kombinaciji, domačin, mož narodnega in katoliškega mišljenja, a vendar so se slovenski klerikalci zvezali z Lahi proti njemu, in so poskušali spraviti v Gorico Italijana ali pa Nemca. In vzrok? Ker Rebek ni hotel biti slepo orodje klerikalcev, marveč je kot sežanski glavar stal nad strankami in bil vsem enako pravičen! Ceste na Goriškem v državnem proračunu za leto 1912. V goratem delu dežele prispeva država za cesto z Livka do državne meje, ki bo stala 27.500 K, 11.000 K; za vozno pot s slemena do Volč, ki stane 148.000 K, 40.000 K; za cesto med Tolminom iu Kamni m in za most pri Kamnom, kar stane 500.000 K, 25 000 K; za popravo ceste z Idrskega na Livek, ki stane 40.000 K, 16.000 K; za preložitev državne ceste med Trnovim iu Srpenico, kar bo stalo 355.000 K, 80.000 K; za prezidanje mostu čez Cerknico pri Cerknem, kar bo stalo 18.000 K, 3500 K; za vozno pot Ka nal - Lig, ki je preračun jena na 65 tisoč kron, 19.500 K; za cesto med Marijinim Celjem in Britofom, ki bo stala 160.000 K, 16.000 K; za cesto iz Srednjega do Slemena, ki bo stala tfO.000 K, 24.000 K; iz Cepovana črez Trebno 160.000 proti 24.000 K; Gr-gar - Ravnica 50.000 proti 5000 K; Orgar - Bate, Banjšica, Kal, Avče :U0.00O K proti 40.000 K; za pot v Kotu. ki bo stala 26.700 K, 6000 K. Cestna mreža med Sočo in Idrijo je preračunjena na 600.000 K, država prispeva i obrokom 36.000 K. Na Krasu z naša "jo prispevki za Potok-Podgrad, ki stane 8276 K, 2400 K, za druge poprave, ki stanejo 403.000 krone, pa 40.000 K. V Brdih prispeva država za Biljano - Križ, ki stane J4G0 K, 2000 K, za druge ceste, ki stanejo 104.000 K, 15.600 K; iz Do-lenj čez Škrljevo 110.000 K proti J9.000 K; Dobrovo - Vipolže - Šte-verjan 160.000 K proti 25.000 K in v Gorici sami za tlakovanje v Gosposki ulici 8000 K. za pot v Rožni dolini pa 4500 K. Kolera. Sanitetni departement tržaškega namestništva razglaša, da se je pokazalo pri 581etni, že od 14. oktobra kontumacirani kajžarici Katarini Rodella v poreški občini, da je nosilka vibrionov kolere. Dne 10. oktobra je zbolela. 13. oktobra pa je bila žc na potu, da okreva. Tudi v tem slučaju je jasno, da je bila kolera prinesena s pristanišča. Okrožno sodišče v Pulju. Italijanski listi poročajo, da je posebna deputacija iz Pulja storila na Dunaju primerne korake za ustanovitev okrožnega sodišča v Pulju. Deputacija je baje dobila zagotovilo, da se bo to okrožno sodišče ustanovilo. Dnevne vesti. -r Disciplinarno postopanje zoper dežclnozborskega kandidata g. Adolfa Ribnikarja kaže klerikalni deželni odbor v vsej koruptni nagoti. Deželni odbor je namreč napravil ostudno ovadbo zoper deželnozbor-skega kandidata na deželno vlado. V tej ovadbi našteva, kaj vse je govoril gosp. Ribnikar na raznih shodih zoper deželni odbor. Istočasno pa denuncira deželni odbor Ribnikarja, češ, da je tudi vlado napadal. Za žaljenje deželnega odbora in e. kr. vla-zahteva deželni odbor discipliniranje gosp. Ribnikarja. Značilno je za deželni odbor, da se noben kleri-leaelnJ odbornik ni upal tožiti ■ bnikarja pred sodiščem, ako se je 1 žaljenega. Dokaz, da jc Ribni- r na shodih govoril samo resnico da je čisto opravičeno kritiziral rupcijo .. i.elnfi odbora in klerikalnega režima. Ribnikar za to ni bil kot državljan in kot davkoplačevalec opravičen, marveč kot kandidat celo dolžan storiti. Ker klerikalci niso videli v postavi nobene poti, po kateri bi lahko preganjali neljubega jim našega kandidata, so pa, zlorabljajoč svojo uradno oblast, izvršili nad Ribnikarjem potom c. kr. dežel-vlade najostudnejši politični pritisk, ki ni nič drugega, kot terorizem. Zanimivo je pri celi aferi pa še najbolj to, da nastopa deželni odbor nuji kot advokat deželne vlade. Deželna vlada sama in niti njen predsednik nista čutila potrebe proti Ribnika rju nastopiti, dočim zahteva devini odbor za razžaljenjc deželne vlade discipliniranje. Interesantno tudi, da se je celo vlada delj časa /eiiirala pritisniti na magistratnega gerenta in da se je na opetovano ur-genco deželnega odbora končno ven-'Irtrlc vdala in z vso odločnostjo za-ala, da uvede vitez Laschan di-sciplinarno preiskavo. To pot so *e oa klerikalci temeljito zmotili. Mislili so, da bo šel Ribnikar tako naglo na vislice kot gredo učitelji na deželi vsled preganjanja v deželnem odboru. Magistratni uradniki pa imajo k sreči službeno pragmatiko, ki daje 11 radništvu dovolj varstva pred klerikalnim nasilstvom. Sicer so si pa klerikalci sami sebi najbolj škodovali, da nastopajo proti našemu kandidatu na tak način. Kdor čuti še ko-' 'kaj človeka v sebi, mu mora vzki-peti kri, ako vidi klerikalno beštijo, li hoče uničiti zadnjo trohico državljanske svobode. -f Ministrstvo in draginja. Vlada je začela vojsko proti draginji. Za laj seveda samo na papirju. Ministrstvo notranjih del je na vse dežel-vlade izdala ukaz, naj Pritegnejo zastopnike avtonomnih orporacij, gospodarskih organizacij, 'td., da bi se z vsemi močmi olajšalo '»ridobivanje živil in ugodno vplivata na cene. Trgovinsko ministrstvo Pa je zaukazalo revizijo tržnih predpisov in je naročilo namestništvom in dež. predsedništvoni, da morajo do decembra poročati, kako naj se premene določbe V. poglavja obrtnega reda gede preskrbovanja z ži-' ili. Vsa javnost je seveda edina v tpm, da sta ta dva ministrska ukaza krajno majhnega pomena. Mi smo •elo mnenja, da sta sploh brez pomena. Prepričani smo namreč, da bo ranjska dež. vlada poslala trgovinskemu ministrstvu poročilo, ki ne bo vredno piškavega oreha. Kdo se pa pri visoki deželni vladi v Ljubljani zanima za ljudske potrebe in koristit I*ri vladi rešujejo ali pa ne rešujejo akte in skrbe, da sta klerikalna stranka in nemški Volksrat zadovoljna, sicer pa stoje na stališču, da naj jih vse skupaj v uho piše. -f- Tega pa nismo pričakovali. »Slovenec« se je v uvodnem članku spravil nad deželno gledališče. Sicer je bilo v njegovih izvajanjih mnogo krivičnega, a odgovarjali mu vendar nismo, ker stojimo na stališču, da sme vsak povedati svoje mnenje in da je stvar gledališkega vodstva, zagovarjati svoje delovanje in ne naša stvar. Pač pa smo povedali, kar so klerikalci sami med sabo govorili. Povedali smo namreč, da klerikalce jezi »Zlata skleda«. Odkrito priznamo, da smo šele od klerikalcev izvedeli, da je »Reiehspost« svoje dni hudo zarentačila zaradi te igre, 6eš, da cika na gotove krščansko - socijalne osebe, kajti da mi gledaliških stvari v klerikalni »Reichspošti« ne čitamo, to nam bo »Slovenec« vendar verjel. A kaj smo doživeli! »Slovenec« pravi zdaj, da »Zlata skleda« sramoti stranko, kateri pripada deželni odbor in da ta igra zasmehuje večino kranjske dežele. Svojim očem nismo verjeli, ko smo to čitali. Še dunajski krščanski socijalei so se med sabo sprli in so deloma že, deloma pa bodo iz svoje srede pometali tiste ljudi, ki so ožigosani v »Zlati skledi c. »Slovencem pa pravi, da je kranjski deželni odbor solidaren s to korumpirano družbo in da je ž njo solidarna večina kranjskega prebivalstva. Mi gotovo nismo častilci deželnega odbora, ali da mu dela »Slovenec« v svoji nerodnosti tako krivico, proti temu moramo vendar protestirati. + C. kr. državnemu uradniku prof. Jarcu in -za splošni blagor neobično delujočemu« dr. Zlindri-Su-steršiču je na Avstrijskem preveč uradništva. In slednji skuša uradniško bedo rešiti na ta način, da na-svetuje državi, naj kar čez noč po t stavi pod kap 40°r uradništva. Akc že res uradništvo obremenjuje tako državno blagajno, kakor mislita ispa sodruga Jarc in Šusterši'-, potem svetujemo, naj država pred v?>oiii (Kista vi tiste uradnike, ki nc i JlMValja-jo predpisanemu posla, vsled t^ga ker si drugod služIjo lepše denarce, kljub teme pa vlečejo polno plače. C. kr. državni uradnik prof. Jarc že več let ne opravlja svoje šolske službe, kljub temu pa vleče polno plačo od države. Kdor je preskrbljen s preobloženim koritom političnega stranka rstva, ta naj se najprvo odstrani od medlih državnih jasli, ker vsled preobilnega zaposlenja v stranki, ne more več služiti državi. Siti koritar-ji, pometajte pred svojim pragom. Ali nas pa v klerikalni ljubezni polovico pobesite in postrelite, da si boste lažje napolnili svoje malhe. Pričakujemo, da bo c. kr. državni uradnik prof. Jarc. ki je tako vnet za naše ljudstvo, dal vzgled in bo izstopil iz drž. uradništva in obenem povrnil državi vse, kar je prejel v času, ko ni izpolnjeval državne šolske službe. Menda bomo lahko nato čakali do sodnega dne. + Legitimacije za deželnozbor-sko volitev je jela z današnjim dnem deželna vlada dostavljati vo-lilcem po pošti. Kdor bi legitimacije ne dobil najkasneje do 28. t. m., mora osebno iti po njo k deželni vladi. Leg* t i maci je in glasovnice, ki jth bo vrnila pošta kot nedostavljive, >e bodo dobivale 28., 29. in 30. t. m. od esila belo zastavo in naznanila, da se vda. (Homs leži ob tripoliški «»bali kakih 80 km vzhodno od Tripolisa. Op. ur.). Italijanska akeija v Egejske m morja. London, 20. oktobra. »Timesa poroča iz Carigrada, da italijanske grožnja, da hoče Italija preložiti svoje vojne operacije tudi v Egejsko morje, ni napravila tu primemegu vtiska. Turki pravijo, da tam oni ne bodo trpeli škode, marveč samo Židi, Grki in Armenci, ki imajo trgovine v rokah. Intervencija. London, 20. oktobra. Kljub t#n mu, da Italija odklanja vsako intervencijo, je Anglija zopet poskusi 1» po svojih zastopnikih v Rimu in v Carigradu intervenirati, da bi se konflikt kolikor mogoče hitro končal. Po aneksiji Tripolltanije pride še med Angleško in Italijo do pogajanj zaradi regulacije meje med Tri« politanijo in Egiptom. Žitna) oene v Budimpešti. Dne A), oktobra 1911. Termin. Pšenica zs oktober 1011. . za 50 km 12*02 Pšenica aa april 1912 .. za 50 kg 12-16 Rž aa oktober 1912 ... za 50 kg 1042 Rž zs april 1912.....za 50 kg 10*55 Koruza za maj 1012 ... sa 50 1» 8*67 oves za oktober 1911 . . aa 50 k« 9*60 Oves za april 1912 ... za 50 1^ 9*73 Efektiv. Vzdržno. Društveno naznanila. TamburaSko društvo »Kolo« priredi v nedeljo, dne 22. t. m. domačo zabavo z vinsko trgatvijo v prostorih g. A. Tratnika v Trbovljah. Začetek ob 4. popoldne. Gledališko društvo na Jeseni-eah uprizori v nedeljo, dne 22. t. m. v dvorani pri »Jelenu« na Savi tri-dejansko burko »Dol z možmi!« spisala A. Engel in I. Horst. Ta igra je žela ua vseh velikih odrih ninog.» priznanja. Kdor je prijatelj zabave in smeha, naj nikar ne zamudi te predstave, osobito radi tega, ker se igra ne bo ponovila. Blagajna se odpre ob 7., začetek ob pol 8. zvečer. Prosveta. Iz pisarne slovenskega gledališča. Jutri, v soboto zvečer se poje četrtič Gilbertova vesela opereta »Sramežljiva Suzana« (za nepar-abonente). — V nedeljo popoldne ob 3. se igra za mladino Burnettova igra »Mali lord« (za lože nepar). Glavno vlogo dečka Cedrica igra ga. ničičeva, dečka škornječedca gdč. Vera Danilova, starega grofa g. Skrbinšek, pustolovko ga. Danilova in mtes Errol gdč. Wintrova. Cene po znižane. — V nedeljo zvečer se poje Verdijeva opera »Rigoletto« z go. Ot;ihalovo prvič v vlogi Gilde. *— V torek prvič po 11 letih zopet klasična drama »Sappho« z go. Danilovo, gdč. Wintrovo in g. Šimač-kom v glavnih vlogah. Slovensko gledališče. Tretja predstava Gilbertove operete »Sramežljiva Suzana« je lepo uspela In dosegla učinek, primeren njenim kvalitetam. Opereta, ki je silno plehkega značaja, zadovoljava smeha željne poslušalce, in to je edini cilj njen in edini vspeh. Pelo in igralo se je dobro. Prvi aplavz na odru sta prejela gdč Thalerjeva in i. Bukšek. ki je veljal njunemu lepemu nastopu in za/bavnemu petju. V ostalem pa se mi je zdelo mnogo prisiljenem in — neslanega. Obisk je bil po vol jen. Matici Slovenski manjka za pokritje letošnjih stroškov še mnogo tisoč kron. Zat > nujno prosimo, da rim prej plačajo članarino dosedanji člani in da se prijavijo novi. Članarina znaša 4 K in se more tudi direktno poslati na naslov Matice Slovenske v Ljubljano. V Ljubljani sami se sprejema naročnina v društveni pisarni (Kongresni trg št. 7) in pri tvrdki Iv. Bonac. Razne stvGtf. * Namesto orla ustrelil mater. V vasi Vaško blizu Velikega Vara-dina je napadel na polju orel mater posestnika Bedaka. Bedak je vzel puško in pomeril na orla. Ponesreči je pa >;adel mater, ki je na mestu obležala mrtva. * Ruski policijski komisar ustreljen. V Kijevu sta predvčerajšnjim vstopila dva moža v tramvajski voz, v katerem je bil policijski komisar Adamoviez. Med vožnjo sta ustrelila policijskega komisarja, skočila z voza ter pdbegnila. Kmalu na to sfa dva druga poskusila na enak način umoriti policijskega komisarja Ber-ceowskega. Ta dva so pa prijeli. * Roparji odpeljali škofa. Grškega škofa Bmilianosa iz Serfidžija, ki je v spremstvu svojega vikarja potoval po svoji cerkveni občini, so napadli med potoma roparji ter ga odpeljali. Orožniki so dobili edinole škofove konje in pa cigane, ki so gonili konje. * Karlovi vari v Bosni. Pri Jajcih v Bosni je pred kratkim slučajno odkril neki gonjač gorki vrelec. Zagrebški vseučiliški profesorji so konstatirali, da je vrelec popolnoma istovreden kakor vrelec v Karlovih Varih. Temperatura vrelca je * Cenzurirano lajanje. Znani > govoreči« nemški pes Don nastopa zda; v Petrogradu. Njegov učitelj Iz hamburške okolice ga tam kaže radovednemu občinstvu. Posebno ugodno Je za. »govorečega« psa, da se to godi .pred občinstvom, ki ne razume nemški. Pes namreč govori samo nemšk'. Njegovo govorjenje, oziroma lajanje prestavlja njegov učitelj v ruščino. Nekateri Petrogradčani ki razumejo nekoliko nemški sicer trde, da zna pes Imenitno nemdki. Na ta način so torej dobili Rusi šele pojem o bladroglasnosti nemškega jezika Jilorda pridejo do spoznanja, da imajo tudi njihovi psi posebno nadarjenost za nemščino. Toda kmalu h* prišli v Petrogradu ob to veselje Rnski policiji se je zdel Don prece* sumljiv. Proti temu, da govori, sicer policija ni nič imela. Toda šio ^ je za to, kaj govori. Morda je fca< državi nevarnega 1! Ni torej preos4 a jalo drugega, nego poklicati Donim policijski komiaariat. Obenem se pa povabili tudi zapriseženega t©?* maca nemščine. Don je moral lajat:, pardon! govoriti, a zapriseženi tolmač je prestavljal njegove besede v ruščino. Se le ko so konstatirali, da pes ne govori drugega nego o gladu in mesu, in ko je tudi njegov impresario prisegel, da drugega ne razume, je cenzura dovolila nada 1 j ne nastope. Gospodarstvo. — Nov državni dolg. Vlada je predložila drž. zboru proračunski provizorij za prvo polovico prihodnjega leta. Običajno je, da se proračunski provizorij omejuje na dovoljenje, pobirati neposredne in posredne davke v dosedanji večini in z njimi pokrivati državne izdatke v okviru občnega proraačuna. To pot pa zahteva vlada tudi dovoljenje, da sme napraviti okroglo 400 milijonov dolga. Od te vsote potrebuje okroglo 250 milijonov za pokritje »visečih dolgov«, ki bodo kmalu zapadli v plačilo, ostali del tega dolga pa se napravi, ker rabi država kapitalije za različne namene. Izdajatelj in odgovorni urednik: _Rasto Pustoslemsck. Borzna porodila. L]ubl|auaka .Kreditna banki ? Ljubljani4*. Urifst kini aisajskt bom 20. oktobra It!!. Baielssal sa»l*»|l. 1 Senata* I litf"tt 4*/. majeva renta .... 9125 I 91*45 4-2«'t arebrna renta .... 9420 94*40 4« # avitr. kronika renta . . 9125 91 45 °&' »• h . . 4% kranfako deželno posojilo 4» , k. o. češke dež. banke . 90-50 90 70 1 9410 95-10 1 93*— i 94 — areSk*. SreAe Is 1.1960 •/, ... 421 50 433 50 •» »» »i 1864. . »„ . 603- 615— „ tiske...... 296 — 308 — M nemeljske I. i i da Je . 297 — 303 — „ ogrske hlpotečne . . 271-25 277 25 24850 154 50 M dan. komunalne 506 — 518 - „ ivstr. kreditne . . . ! 492 — 504 — „ ljubljanske . . . . i 81— 87— „ avstr. rdeč. križa . . 7275 76 75 •« onjr.__m . * | 46'— 50- bazilika 35-15 3915 H turske 233-25 236 25 OSI« las. Ljubljanske kreditne banke . 467— 471 — Avstr. kreditnega aavoda . . Dunajske bančne dražbe . . 636 40 637 40 535-50 536 50 10960 Državne železnice .... 725-50 726 50 CeŠke sladkorne dražbe . . 813-50 81450 310— 312 — Zhmosteneke banke. . . . 278*50 279-50 V.lata. i 11*40 j 11-44 11775 117-95 Franki •«•«•••. 96-05 9620 94-90 95-10 254-75 I 255-75 Srcaajl zračai tlak Jt.76 mm fleteorologleno porofifo. Višina n*4 narjem 304 2 ! t iStaeje~A£, auu- se : s.: aaja ; *ttn . S S *- i cas "—J ■ z: o eaaza- blf§" SL S t aaja ; netra i S o j v »11» j I— o is 19 2. pop. 9. zv. 741 5; 118 brezvetr. 740 9 92 si. JBg sr. svzh. jasno 20 i 7. zj. I 740-2 26 Štednja včerajšnja temperatura 7*3°, norm. 99* Padavina v 24 urah 00f mm. Namesto vsakega dragega osvestila. Globoko potrti javljamo sorodnikom, prijateljem in znancem pre-tužno vest, da je naSa iskreno ljubljena hčerka, sestrica, sestrična gospodična Anica Fajdiga danes, 19. oktobra popoludne ob 2 uri po dolgi mučni bolezni previđena s sv. zakramenti v 20 letu starosti mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne raj niče se vrti v soboto, dne 21 oktbra ob 3. uri popoldan iz hiše žalosti Sv. Petra cesta Številka 19 na pokopališče k sv. Križu. Sv. maše zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah. 3593 Ljubljana, 19. oktobra 1911. talalsel »stali. L kraajskl B8»waa1 nv*4 Fr. Doaerlet. in broni poleg kolodvora na Jesenicah. — M. Mesar. Pruda aa lana otročja posteljica iti volk z za sedeti in nekaj drugega pohiltva: Urška silos 11, L aaastrsajs, _L|aM|sas._3567 ■aplze prsti takolsaleara platila ■ • i*| I »v 3593 srednieveliko to ▼ LJubljani« — Ponudbe z navedbo cene, davka itd. pod 9fHiaau na upravništvo »Slov. Naroda« do 26. oktobra. Sprejmeta aa takoj ▼ trfuvino s mešanim blagom. Zmožni morata biti obeh dež. jezikov Ponudbe na I. dO Tomo, Dob]0 pri Planini. 3585 Smirenske imii. stenske preproge. St. 2097, la kakovost, na obeh straneh popolnoma enaka različnih vzorcev, n. pr. srne, tiger, lisica, labod, gnom, lev, pes 2 papigi, v lepih barvah, okoli 100 cm širok, 200 cm dolg, komad samo K 5W. — St. 2098. Isti z vzorci n. pr. srna, jelen, lev, ležeč pes, 90 cm širok, okoli 180 cm dolg, samo K 4*80. Največja izbira namiznih in posteljnih garnitur, flanelastih posteljnih odej, koHro? itd. Brez rizika. Zaueaa dovoljena ali denar nazaj. Razpošiljanje po povzetju ali denar naprej. Raz-pošiljalrvca JAH KONRAD« c. in kr. dvorni dobavitelj Most št. 1155 (Češko). Glavni katalog z okoli4000 slikami na zahtevanje gratis in franko. 2923 Izjava. Podpisani Jože Vidmar, posestnik v Crni Vasi St. 37, psoval In sramotil sem že opetovano svojega brata Jakoba Vidmar, posestniki in gostilničarja v Ljubljani. Karolinška zemlja, brez vsakega povoda, kar mi je pa moj brat vedno prizanašal. Obžalujem svoje postopanje, prosim svojega brata odpuščanja ter se mu iskreno zahvaljujem, da mi je priza-nesel sodno kazen. 353^ VIDMAR JOŽE. ia fraako Sati na iaatc*a riak ■•j glarai katalsg % okoli 40«« slikani aarlliii la račk mt sređsjetot sa atias rasa. — C. hi kr. avsret Saaaritcl| Jam Sa—ai, Ssst it. u a§ (tafta). lite ao aa 7 letnega deoka stanovanja i m oskrbo k boljši rodbini Ponudbe in zahteve plačila pod »A. G.« poste restante Ljubljana, do 25. t. m. 3568 Kdo sprejme w trgovino na deželo, Ponudbe na upravništvo »Slovenskega Naroda«. 3533 se proda ▼ Hrenovi ulici št 18. Stalna cena 9.000 K. Poizve se Marile Terezije cesta Štev. iS v Ljubljani. 3601 Za svojo sestro, ki se je izučila v moji trgovini iščem v dobri hiši na deželi mesta ia 3588 prodajalko Vprašanja na upravništvo »Slovenskega Naroda« pod nŠtev. G.11 V Divači, se na 26. t. m. ve a semeni za m ziviii. 3560 Št. 7736/V. u. Razglas nabornikom Mestni magistrat ljubljanski glede rednega nabora leta 1912 nastopno razglaša: 1. Vsem ▼ Liubljani stanuiočim. leta 1889. 1890 in 1891 rojenim mladeničem, no glada na njih rojstni ln pristojni krni so le tekom meseca novembra 1911 zglasiti k zabeležbi pri vojaškem uradu mestnega magistrata ▼ »Mestnem domu«, 1. nadstropje 2 Mladeničem, ki nimajo domovinstva ▼ Ljubljani je prinesti s seboj dokazila o starosti in pristojnosti (rojstni in domovinski list). 3. Začasno odsotne ali bolne mladeniče smejo zglasiti starši, varuhi ali pooblaščenci 4. Onim nabornikom, ki hočejo uveljaviti eno ali drugo v §§. 31, 32, 33 in 34 vojnega zakona navedenih ugodnosti j, je po predpisu opremljene prošnje vložiti amoaeca Januarja ali februari a 1912 pri omenjenem vojaškem uradu, najkaaneje pa na slan glavnega nabora pri pristojni naborni komisiji. 5. Onim nabornikom, ki žele, da se jim dovoli nahor i>ven nristojnega nabornega okraja, je o priliki zglasitve vložiti Opremljene proftnfe; obenem pa lahko oglase in izkažejo pravico do kake v §§ 31, 32, 33 in 34 vojnega zakona omenjene ugodnosti. 6. Sinovom vojaških oseb, služečih v dejanski službi in onim mladeničem, ki so nameščeni pri vojni upravi (vojni mornarici) in so v nabornih letih, se ie ravno tako zrjla^*'*. 7 Kstr zanemari dolinost zglaaihre, in sploh iz vojnega zakona izvirajoče dolžnosti, se ne more opravičevati z izgovorom, da ni vedel za ta poziv ali pa za dolžnosti, katere mu nalaga vojni zakon. Naborniki, ki opuste zglasitev, ne da bi jih pri tem ovirala kaka ne premagljiva ovira, so krivi prestopka in se kaznujejo X globo 10 dO 200 K ali pa s primernim zaporom. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dne 9. oktobra 1911 Za oskrbovanje občinskih opravil nesta Ljubljane začasno postavljeni c. kr. deželne vlade svetnik Laschan L r. Velike prednos nudi pri nakupu porabnih in darilnih predmetov vsake vrste tvrdka Jan Konrad, c In kr. dvorni dobavitelj, Most St. 1172, Češko, ki razpošilja svoj glavni katalog s ca 4000 slikami na zahtevo gratis in franko. 2923 Mladenič aaaolvant letošnjega mlekarskega ta-Cafa na Vrhniki z dobrim spričevalom, ki je pred tem bil par let v znani mlekarni išče primerno službe v mlekarni ali drugie, najfajše na Spodnjem Štajerskem ali drugje na Slovemskem. — Prijazne ponudbe na ltF. S.1 poste restante, Sežana. 3512 Zahvala io oriii. Meseca julija t. 1. uničil mi je po* žar skoro vse imetje. Zavarovan sem bil za razno trgovsko blago pri zavarovalnici »Dunav«, katera mi je po takojšnji cenitvi izplačala skoraj polno zavarovalnino, vsled česar me veže sveta dolžnost, da izrekam tem potom zavarovalnici „Dunav" za njeno kulantno postopanje mojo javno zahvalo in si dovoljujem isto mojim tovarišem trgovcem, kakor tudi drugemu slavnemu občinstvu naj topleje priporočati. 3594 Na Vrhniki, v oktobru 1911. Hudolf Rutner. Budilka Ia kakovosti s 30 urnim pol in celo-urnim bilom in bu-dilnikom z glasno donečim zvoncem, gladko poiiranim okvirjem, v premeru 30 cm, kazalnik s steklom, kompletna s 3 zlato bronsira-nimi uteži, 3 letno pismeno jamstvo samo K 6-60, s kazalnikom, ki se po noči sveti K 720. — Najcenejša kuhinjska okrogla ura brez budilnika, 30 ur idoča, premer 16 cm K 3. Slkak rtzfks! Za.«aa doTolJcaa ali draar nazaj! Razpotja po povzetja aH te se denar saprej posije prta tovarna ar Jan Konrad, o. In kr. dvorni doba vi tali Most 1147. Caako. — Giarai katalog t ca 4*00 slikani polije. ?aa-kotaar gratis ia fraako. za23 Velika 3570 bo dne 21. oktobra 1911 v vseh prostorih restavracije Reinighaus v Sp. Šiški. Sag.«*■"«£>«£ * Točno ob 8. zvečer prihod župana, viničaric in viničarjev, nato začetek trgatve, šaljiva pošta, koriandoli itd, prosta zabava in ples. Vstopnina 20 vin. :: Za obilen obisk se priporoča in prosi :: % Anton Valjavec, gostilničar. Solarske in koncertne GOSLI 3*93 samo najboljši izdelki brezhibne izvršitve. Šolaraae gasit brat loks K «■•<) h, K 0-60 h, K s, K «80 h, K 7 SO h, K s 00 h, K 9 SO h, K 11-80 h, m K 14. Koacerts« fioliac. pa K 14, 17, i o 40, 24 Orkestrske tlatrae moćnoga glasa po K S\ m% «0. Laki sa gaal< *o h, K 1, K i so h K 1-80 k, K !, K 2 40 h in naprej. Toki aa goal> K S 80 h, hI 4 SO k, K 6 60 k, k S, K 8 50 h, K 10 80 h. Citra, hartao i.ike ia orglice, gitaro, okariae, klan- neti, pihalni inštrumenti, .runolom itd v največji »bori. — Brez rizika 1 Zamena dovoljena ali denar nasaj. Pa porast j u ali denar naprej raspoSilja priznano jako zmotna iretovna firma jam KONRAD ckr. dvorni dobavitelj. Most št. 1153 (Češko). Zahtevajte bogato ilu»trovani glavni katalog m oko'.t 400i slikami, ki se vsakomur polije gratis in iranko. aa re**a Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. DelnISka glavnlea K 8,000.000. Stritarjeva ulio. štev. 2. ReaerenlfenS SOO.OOe kren. I PoSrsisleo v Ssljets, Celovca, Trst«, Sarajevo ia OorlcL Sprejemi vlage sa kajlžke ia at tekoS rafw ter jn jff " | O priparofa pronese dunajskih komnnalnih srečk za žrebaaje evrestije al tac vlage po fistik |2 (Oz. atveskri 1.1. $latii dobitek X 300.000. Cen X 18. Lastalaa la tisk »Narodne tiskarne«* usnanannnnaaSBSSSSSSSBBl 96 T6 66 ^476 84