r Največji slorenakL dnevnik v Združenih driank VeUa xa to leto . • . »6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo teto . $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 n D ! š J GLAS NARODA * List slovenskih delavcev v Ameriki. The largest Slovenian Da2y in the United Štafet« every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 TELEFON: CHelsea 3—3878 Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870 TELEFON: CHelsea 3—3878 NO. 58. — STEV. 58. NEW YORK, TUESDAY, MARCH 12, 1935. — TOREK,. 12.MARCA 1935 VOLUME XLITT. — LETNIK XLHI. GRŠKA VLADA POROČA 0 ZMAGAH NAD VSTAS1 Hrvatski teroristi pripravljeni na obrambo VODJA VSTAŠEV V MACEDONI JI JE S SVOJIMI TOVARIŠI VČERAJ POBEGNIL NA BOLGARSKO Vladne čete so se baje polastile Drame, Kavale, De-mirhisara in Alevandropolisa. — Moštvo križar-ke "Helle" se je udalo. — Tri tisoč vstašev ujetih. — Komunistična agitacija je na obeh straneh fronte precej živahna. — Nesloga med Ve-nizelosovimi otroci. ATENE, Grško, 1 1. marca. — Vlada je danes oficijelno naznanila, da je revolucijonarno gibanje v Macedoniji in v Traciji zatrto ter da se general Kondylis, poveljnik vladnih čet, vrača proti Ate- nam. VSTAŠKO GIBANJE NA KUBI Železničarji so se pridružili generalni stavki. — Vlada trdno vztraja na svojem stališču. Havana, Kuba, 11. marcn. V nedeljo pojKildne se je na raznih krajih Ilavane razletelo ver bomb in mrtvi t runi i nekega radikalnega dijaka in njegoevga sorodnika sta bili vrženi na ulico. Nemiri so nadaljevanje izgredov prješnjega dne, ko sta bila dva mrtva in sedem ranjenih. Celi otok se nahaja v znamenju revolucijonarne generalne Vladnim četam se je posrečilo enajst dni po izbruhu revolucije zavzeti mesta Seres, Dramo, Ka-vallo, Demirhissar in Alexandropolis. Ko je bivši ministrski predsednik Eleuterios Ve-nizelos spoznal, da revolucija po vseh Grški ne bo uspešna, je sklenil proglasiti otok Kreto za samostojno državo. General Kamanos, voditelj vstašev v Macedoni-ii, je z osemnajstimi svojimi častniki pobegnil preko bolearske meje. V mestu Petrician, kjer je bil j stavke. Ena strokovna organi- . , i ji__izacija za drugo se pridružuje nekoč glavni stan proslulega macedonskega terori- ^^ ^ ^^ ^ ^^ sta Ivana Mihajlova, se je izročil bolgarskim vojaškim oblastim. Ko so vstaši sprevideli, da so jih zapustili njihovi voditelji, jih je na tisoče pobegnilo v najbolj oddaljene kotičke Tracije. Kakšne bodo nadaljne posledice vstaje, se zaenkrat še he da ugotoviti. Najbrž bo postavljenih več sto vstaških častnikov pred vojno sodišče, ki jih bo mnogo obsodilo na smrt. V tem slučaju pa obsto ji možnost nove revolucije, kateri se bo pridružilo dosti pristašev monarhistične ljudske stranke, ki ji načeluje Tsaldaris. Velesile, predvsem Anglija, bodo pozvale grško vlado, naj ne deli preostrih kazni. Za Venizelosa niso prav dosti v skrbeh, ker se mu bo najbrže posrečilo pobegniti z letalom ali z motornim čolnom s Krete v Italijo. Vladna letala so obstreljevala križarko Helle, ki je davi ob polpetih razvila belo zastavo. Vladno poročilo pravi, da je imelo vladno vojaštvo v "veliki ofenzivi" samo dva mrtva m štiri ra--j)0110£j so ^ni naj]mjši izza re njene. Koliko vstašev je padlo, se Zaenkrat še ne ve. Brez boja se je vdalo nad tritisoč mož. Jetniki pravijo, da so bili prisiljeni pridružiti se revoluci-jonarjem. Vstaški voditelji so zavajali macedon-sko prebivalstvo s trditvami, da je atenska vlada monarhistična ter da hoče zopet postaviti na prestol kralja Jurja. General Kondylis je izjavil: — Večina članov sedanje vlade je res monarhističnega mišljenja, toda zadeve monarhije se ne more spravljati v zvezo z revolucijo. Vlada je sicer monarhistična, pri tem je pa odločno proti povratku kralja. Monarhizem stoji v Atenah na slabših nogah nego v Franciji. Vojni minister Kondylis je priznal, da je na obeh straneh fronte precej močna komunistična agitacija. V Solunu je bilo aretiranih sedemnajst komunistov, ki bodo postavljeni pred vojno sodišče. Da-nes so privedli v Atene štirideset vstaških častnikov. Vojaki so le s težavo preprečili, da se niso civilisti vrgli nanje in jih pobili. PARIZ, Francija, 1 1. marca.—Tukaj živita dva| sinova bivšega grškega ministrskega predsednika Venizelosa, ki sta izjavila, da bo njun oče nadaljeval svoj boj proti vladi, tudi če se revolucija v Macedoniji izjalovi. Otok Kreta je neodvisen od Aten in bo tudi vbodoče ostal neodvisen. Tretji Venizelosov sin, ki živi v Egiptu, je pa rekel, da je njegov oče storil veliko napako, ker se je zopet začel vmešavati v politiko. in najvažnejša organizacija, ki se je pridružila stavkarjem, je zveza železničarjev na glavnih progah med Havano in Santiago. Bombe si pričele pokati zgodaj zjutraj. Ob 4.40 zjutraj se je razpočila bomba blizu urada Associated Press, pet minut pozneje pa že druga. Obe bombi sta eksplodirali v neki kavarni. p'a ni bil niiiio ranjen. V M i rama r okraju, nedaleč od ameriškega poslaništva, sta bili najdeni trupli Armadau Fieto in njegovega tasta Miguel li«M|ue Fraga. Fieto je bil član dijaškega stavkarskega odbora. Ob petih je zopet eksplodirala bomba in nato se je pričelo streljanje s puškami v sredini mesta. Izgredi v nedeljo volueije leta 1933. Ves dan je v mestu vladal teror. Sem in tam je bilo videti kak bus. Ulice so skoro prazne in prebivalstvo s strahom čaka, kaj bo prinesla noč. Vlada je izdala stroge odredbe in svari prebivalstvo, da se vlada ne šali. Predsednik Mendieta je objavil naslednji razglas: "Vlada je odločena jamčiti za življenje, lastnino in varnost. Vlada je močna in bo probleme, ne glede na to, kako so težki, rešila. Republika mora zmagati, kajti nič ni bolj krivičnega kot to, kar se sedaj dogaja. Ako bi bila sedanja kampanja obrnjena samo proti vladi, bi ji tudi takoj stopili nasproti. V resnici pa je obrnjena proti bogastvu im lastnini, proti miru in redu, in celo proti kubanski družini". MELLON NE BO PLAČAL DAVKA Obravnava je stopila že v četrti teden. — Kazen bi pomenila zatiranje. — Raje gre v ječo. Pittsburgh, Pa., 11. marca. — Obravnava proti bivšemu zveznemu zakladničarju in poznejšemu poslaniku v Londonu Andrew AV. Mellonu, katerega zvezna vlada toži, da plača nad $300,000 na zaostalem dohodninskem davku za leto 1!>31, je stopila v četrti teden in njegovi zagovorniki pravijo, da bo trajala še najmanj tri ali štiri tedne. Mellon, ki je bil zvezni za-kladničar, pod tremi predsedniki in ki bo 24. marca star 80 let. je rekel: "Ostanek svojih dni bom rajši preživel v ječi, kot pa bi se uklonil takemu zatiranju Mellonova banka Union Trust Co., ki ima 300 milijonov glavnice, je obdolžeua, da je ponarejala svoje knjige. Njegovo zagovorniki zatrjujejo, da se bo imel Št* marsikateri ameriški bankir zagovarjati zaradi iste olvdolžbe. ako bo sedaj Mellon obsojen. Iz tega razloga se je že nekaj bankirjev prostovoljno prijavilo pri davčni upravi ter se pogodila za plačilo neplačanih davkov prejšnjih let. HAUPTMANN BO MORAL PLAČATI Trenton, N. J., 11. marca. — Medtem ko generalni pravdni k David T. Wilentz namerava sklicati konferenco s Haupt-mannovimi zagovorniki, da se dogovore, ako bo država plačala $10,000 za tiskanje celega pričevanja v procesu, je eden izmed zagovornikov, Frederick A. Pope rekel, da je zagovor-ništvo pripravljeno plačati vse stroške. Pope je rekel, da ni bil nikdar namen zagovorništva zahtevati, da bi država plačala te stroške. Na vprašanje, zakaj je Hauptmann vložil ubožno izpričevalo s prošnjo, da plača država, je rekel Pope: "Državi bi na vsak način morali plačati stroške". Pope je tudi rekel, da bo sodišče najbrže dovolilo, da banka izplača Hauptmannovo vlogo v znesku $8000r s katerim zneskom bo plačan tisk. B0LJŠEVIŠK0 ČASOPISJE ______0 SEN.L0NGU Senator Long je prerok fašizma. — Longovo kampanjo plačujejo kapitalisti. Moskva, Rusija, 11. marca. Uredniški članek v glasilu sovjetske težke industrije "Za industrijalizaeijo" označuje ameriškega senatorja Huev Longa kot preroka fašizma. Ne da bi pretiraval dosedanji uspeh Long, Coughlin & Co., povdarja članek, da je fašistična nevarnost v Združenih državah dobila ž»* trdna tla. "< )rgaiiizirana šarlatanska (Longova) družba, ki je znana pod imenom "share the wealth je svoje delovanje že razširila na druge države ameriško unije", pravi članek. "So že kapitalisti, ki se napovedane delitve premoženja tako malo boje, da podpirajo razne skupine ameriških fašistov". Da je tak človek, kot je II. Long, prišel do kakega političnega pomena, je znaiftenje fašistične težnje in Longov nastop proti gener. Hugh John-sonu kaže na razvoj, ki je v teku v Združenih državah. Vsekakor pa ima tudi Johnson kapitalistično zaslombo, ker ima za seboj Bernarda Barulia, zastopnika skupine, ki skuša gospodarsko krizo odstraniti z modernizacijo kapitalističnega sistema. S postranskim pogledom na župnika Cough lina, ki je 'Longov dvojček', pravi sovjetsko glasilo, da se senator iz Loui-!j sianc poslužuje svojega nizkega pokoljenja v ta namen, daj; ZAGOVORNIK DESB0NS JE DOBIL VEČ PPETILNIH PISEM PARIZ, Francija, I 1. marca. — Francoski odvetnik Georges Desbons, katerega so najeli ameriški Hrvatje, da brani hrvatske teroriste, ki so ob-dolženi sokrivde pri umoru jugoslovanskega kralja Aleksandra, je prejel že več pretilnih pisem Rekel pa je, da ga to ne bo prav nič zadrževalo, da izvrši svojo uradno dolžnost. MEHIŠKI NADŠKOF ARETIRAN Nadškof Diaz je bil 24 ur zaprt. — V zaporu se je prehladil.—Vojaki so ubili enega katoličana. Mexico City, Mehika, 10. marca. — Neko poročilo iz Parrala v državi Chihuahua naznanja, da je bil ubit en katoličan, trinajst pa ranjenih, ko so vojaki navalili na vernike, ki so prišli v. cerkev. Drugo poročilo tudi naznanja, da štirimi duhovniki izpuščen iz pUM-en iz zapora, kjer se je v mrzli celici, v kateri j«» prebil 24 ur. prehladi! in da je pod zdravniško oskrbo. V Pnrralu so vojaki streljali na vernike, ker so se zabari-kadirali v petih cerkvah, katere je vlada nameravala zapreti. iS strehe cerkve je nekdo ustrelil na vojake, ki so takoj pričeli streljati in en mož je i bil ubit, ranjena pa str. bila dva moža m ena ženska. Zunanje ministrtvo nazna- i- i-i * ntija, da je bil nadškof Diaz s bi mlale liudi zapeljal za svet- . , .. . . , , * 1 ____x:||stiirnu duhovniki izpuščen iz zapora. Vsi so priznali, da so SMRTNA KOSA Umrl je v Brooklynu, Joseph Glavma, iz Sušnjevea pri Pa-zinu. — Pogreb bo jutri v sredo ob 3. popoldne iz Labor Lyceum v Brooklynu na pokopališče Mount Oliver, Maspeth, L. IsL Naj v miru počiva! ROCKEFELLER BOLAN Ormond Beach, Fla., 11. marca. — John D. Rockefeller, ki je star 95 let je prehla-jen in tako bolan, da ga njegov zdravnik obiskuje vsak dan dvakrat. Vendar pa se je njegovo zdravje toliko izboljšalo, da se bo mogel voziti z avtomobilom. lobo. Njegovo grmenje proti Astorjem, Morgaonm itd. ka-j že, kako daleč je šla 4'konjskaj mešetarija'' tega fašističnega ij preroka, ki vsojim pristašem" naravnost obljublja razdelitev Morganovih milijonov, toda ravno ta sleparija ne izvaja nikakega vpliva. Baton Rouge, La., 11. marca. — Izjava, katero je podpisal Chester P. St. Amant, naznanja, da je predsednik Lon-gu nasprotne Square Deal organizacije, Ernest J. Bourgeois, odstopil in da je bil na njegovo mesto izbran Fred C. O'Rourke. St. Amant je tajnik slične organizacije. O'Rourke je bil pri preiskavi zarote proti Longovemu življenju označen kot glavni agent Standard Oil Company. Resnica je, da jfe bil 0'Rourke do pred kratkim u-radnik petrolejske družbe, toda je svojo službo pustil, da bi svojemu delu prihranil "neprijetnosti". DOBIČEK JEKLARSKE DRUŽBE Betlehem, Pa., 11. marca. • Bethlehem Steel Co. je naznanila, da je leta 1934 imela $550,571 dobička. se pregrešili proti postavi glede cerkve. Nadškof Diaz je bil aretiran v torek in med katoličani je zavladalo veliko razburjenje, ker so bili mnenja, da je bil mogočo izgnan iz dežele. Vlada je zanikala, da je bil nadškof aretiran, toda je pozneje to priznala, ko je naznanila, da je bil kaznovan za $27.75, ker je opravljal cerkvena o-pravila in je v javnosti nosil duhovniško obleko. 11 Ves čas našega zapora'*, je rekel nadškof Diaz, "smo sedeli na stolih in nismo spali. V zaporu je bilo zelo mrzlo in nismo imeli sukenj. Ves čas sem pojedel samo en sendvič in pil nekaj lemonade in kave". Državni pravdnik bo za vse tri teroriste — Ivana Rajiča, Zvonimira Pospešila in Mi jo Kraja — zahteval smrtno kazen. Obravnava se bo pričela v juniju ali juliju. Desbons po mnenju evropskih Hrvatov dobro pozna razmere na Balkanu. Zato ga j«? Studi hrvatska narodna zveza v Ameriki, ki ma svoj sedež v Pittsburghu, izbrala za zagovornika obtoženih hrvatskih teroristov. Desbons bo zahteval oprostitev. Medtem ko obtoženci v svojh celicah prebirajo hrvatsko zgodovino, pripravlja njihov zagovornik protest proti temu. da bi bilo kot obtežilni materija! pripuščeno njihovo priznanje pred policijo. Desbons namreč trdi, da je to, kar so izpovedali, prestavil tolmač, ki je v službi jugoslovanskega poslaništva. Vsled tega prestava ni mogla biti točna. Desbons odločni taji, da bi bili ujetniki roparji in bandi-ti. Pravi, da so samo rodoljubi. ki se bore za svobodo svoje domovine in za neodvisnost Hrvatske, pa če morajo to doseči tudi za ceno svojega živ-ljenja. Beograd, Jugoslavija, 11. marca. — Mladi kralj Peter II. je postal boter desetega sina nekega železniškega delavca v Slavoniji. Pri krstu ga je nastopal nek visok častnik. Pod kraljem Petrom I. je bil običaj, da je bil kralj boter vsakega devetega in desetega sina kakega državljana. Kralj Peter II. je obdržal ta običaj. NAMERAVAL UMORITI PAPEŽA SLEPCI IGRAJO ZA GLUHONEME Leeds, Anglija, 10. marca. Sest slepih godcev bo priredilo 6. aprila koncert za 600 gluhonemih ljudi.l Ravnatelj šole za slepce Leslie Ashworth je rekel, da morejo gluhonemi plesati, ako gledajo, kako plešejo normalni ljudje. Vatikan, 11. marca. — Mehikanec Carlos Roberto Murgay, je bil v četrtek aretiran, ko jo dvakrat skušal priti v avdi-jenco s papežem. Murgay se jo prijavil za avdijenco, toda vatikanske oblasti mu niso dovolile, ker ni imel nikakega ixka-zilnega ali priporočilnega pisma. Ko se je drugič vrnil in ponovil svojo prošnjo, so ga papeževi orožniki izročili italijanski policiji. Ko so gti na policijski stražnici preiskali, so našli pri njein bodalo, toda ni hotel odgovoriti na vprašanje, ako je hotel papeža za bost i. Poleg bodala so našli pri njem tudi mehiški potni list in železniški vozni listek do Trsta. Dva karabinerja sta ga spremila v Trst, od koder se je odpeljal v Mehiko. Sci^fciHai! n 8 NARODA' NEW TOEK, TUESDAY, MA ECH 12,1935 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A. <4 Glas Naroda Frank Sakser, President ud PobllatMd bf 8L0VEMC PUBLISHING COMPANY .(A Corporation) Fj. Benedik. Treas. Ftaco of »mi new af the corporation and a«lt' 21$ VI. 18Ub Street._Borough of Manhattan. of above offloeta: New York City. N. Y. ALAS NAAODA (Vain af the 1'eepta) »▼ery Daj Except Saadayn and HoUdayi |a celo lac« ralia m Kanado ia pol leta....................93.00 la Cetrt leu............HJO Za New York an oalo leto......$7.00 Za pol leta ...................$8.60 Za InoaentatTo at celo leto......17.00 Za pol leta....................93.60 SnUacriptloD Yearly $6 (10 Advertisement on Agreement "Glaa Naroda" Lahaja vsaki dan IzvscmAl nedelj lu praznikov. DoplM brca podpisa In osebnosti se ne prioWujejo. Denar naj se blagovoli pnMljatl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam bad! prejtole hWtHat nssnsnl. da hitreje najdemo naslovnika. "tiLAS NAHODA". 211 W. 18th Street, Mew Yortt, N. I. Teleabocte: CHekw S—>874 NEKOLIKO STATISTIKE Harry L Hopkins. lnnVlnik zveznega reliefa, je s]m>-roeil, tla *l«A>>ivn v Združenih državah dvajset milijonov jMiKtotisix* ljudi zvezno |M>d]»oro. Ko l>o kongres iMlohril predlojso, ki dolo«*a št iritis« h* milijonov 1 foilarjev za dobavo dela. se bo zmanjšalo število «»s<(i». ki dobivajo podporo. za petnajsl milijonov. Vlada |»odpira tri. oro, je najmanj 1 n>1 milijona delanezinožnili. Hopkins lipa, da 'bo nameravano sot-ijalno zavarovanje preskrbelo ogromno število vdov in sirot, ki so sedaj odvisne od zvezne pomoči. Vse težko prieaknje sprejema višine predloge glede 4HH0 milijonov dolarjev. Kongres pa einea in einea in ne stori v tem oziru skoro ničesar. Zaenkrat ima v Washingtonu poglavitno besedo Tine/ Long. Za njim se bo najbrž oglasil kak drugi demagog, (ločim !m»<1«> oo večjem številu bojnih ladij, -letal, tankov in strojnih pušk, pripovedujeta svojemu in drugim narodom, kako sta vneti za mir in da oborožujera edinole zaraditega, ker je mogoče le z do-5>ro opremljeno armado mir uspešno za jamčiti. In ko izdelujejo v Washingtonu načnte za nepreko-sljivo armado in mornarieo, spravljajo po ovinkih v časopise člaolke o '1 rmeni nevarnosti". MiMtaristi ustvarjajo nezaupanje med narodi ter u-stvarjajo vojno razpoloženje tam, kjer bi »bila miroljubna beseda na jbolj na mestu. Oboroževanje v eni državi vodi do večjega dborože-vanja v drugi, in sredstva, ki bi lahko služila za izboljšanje mizernih gospodarskih razmer, se iizpremaaijajo v sredstva za uničevanje. Sida in moč Sta še vedno vplivnejši nego pravica, na,-vzHc temu nam pa zatrjujemo, da 'živimo v času splošnega napredka. Ko priseijencec želi dobiti sem ženo in otroke. Vprašanje: Ali more prise-Ijeiiec, ki ni še ameriški držav-Ijaii, dovesti sem ženo in <»troke ? Jaz imam stuliht delo. I)p-nnr, ki «ra pošiljam svoji J nižini, hi zadostoval za njihove vzdrževanje tukaj. (Klgovir: Žena in ne)»i»r(»čeni otroci inozeinca, nastanjenega v Združenih državah, uživajo pravico na drugo prednostno kvoto. Da dobijo 1 •» prednost, morate vi najprej dobiti dokazilo, da ste bil zakonsko pri-puščen v to dežel«* za stalno bivanje. To storite s t«'in. da izpolnite tiskovino Form ">7.">, ki jo morete dobiti od najbližjega priseljeniškega urada. Izpolnjeno tiskovino pošljite na naslov priseljeniške ]Histnjc. skozi katero ste bili pripušče- 11 i v to zemljo (na pr. na Commissioner «»1* I migrat ion, Kllis Island, New York City). IVi-! ožite tudi iicprilepljeiio znamko za :» e«'iit«»v. Ko oblast najde, «Ih st<- bili zakonito pripn-ščeui. obvesti dotičnega amen-škega konzula v inozemstvu in konzul postavi vašo ženo in o t roke v prednostno li.. Svoji družini pošljite tudi zapriseženo izjavo (affidavit ), v kaierem navedite, da ste zmožni in voljni vzdrževati jili po njihovem prihodu. To izjavo treba podpreti z dokazili «» svojem fiancijelnein stanju. V to svrlio p«>šl jite overovljeno izjavo svoje banke o vlogi v dotir-ni banki. Ako imate ne ]>reiui«*nin«', ta 1!* 1 in družina mi je v starem kraju. Tekom zadnjih dveh l«*t sein na reliefu, pa hi hotel iti nazaj k svojcem. Sem več kol GU Jet star. Odgovoir Povrat«'k na račun ameriške vlade je mogoč le tenlaj, ako se inozemec nahaja manj kot tri leta v tej vu 24. maja 1!Ki4 oziroma ako ji« žena p«>-stala ann-riška državljanka po t«'in dnevu. Y takem >!u«'i|ju ni tr«*ha prvega papirja za moža in on more postati državljan po triletnem bivanju. Drugače treba prvega papirja in petletnega bivanja. Žena ne izgublja državljanstva vsled razporoke. Vprašanje: I*«»stala sem mnogo let nazaj ameriška državljanka vsled naturalizacije svojega moža. Pre«I par leti pa sva se razporočila. Ali sem zato izgubila ameriško državljanstvo* Ako nisem, kako naj dobim svoje lastno državljansko spričevalo.' Odgovor: Žena, ki je postala ameriška «lržavljanka vsled poroke z ameriškim državljanom — kar je bilo mogoče pred dimni 22. septembni — n«' izgublja ameriškega držav Ijanstva, ak<» zakonsko razmerje prestane. Ako je vaš mož postal ameriški državljan po poroki ali pred dnem 22. septembra 1!>22, morete dohiti svoje lastno državljansko spričevalo. ako se obrnete na District Director «>f Immigration and Naturalization v svojem okraju. Za tako prošnjo služi tiskovina Form 24. priložiti treba dve sliki in Money Order za $."». Ako ste se poročila z ameriškim državljanom, ko je bil že državljan, ne morete dohiti posebnega spričevala, ali vseeno ste ameriška državljanka. F LIS. _ j NAPRODAJ POSESTVO ŠT. 12 vu Igo Mihčevo v Suš j ah pri Ribnici in sicer radi ded-ščine. Vse ponudbe pošljite • lul: — j. F. Putzel, P. O. Box 214, Greenwood, Wis. Joža Tomše 85-letnik. 2o. februarja j«- praznoval v kro^u svojo družine upokojeni general Joža Tomše redek jubilej: So-letliieo svojega rojstva. Jubilant je bil rojen na Polšici pri Poduartu in je študiral v Ljubljani, pozneje pa v Kranju. Njegov o«"«-, po domače Xo»in«»v. je sicer hotel, da bi šel sin N" lemenat. to«la Jože jo je rajši mahnil na visoke šo le na Dunaj. Hii je izhorcii matematik iti je zato sklenil, da se odloči za profesorski stan. ko pa j«- odslužil prostovoljno leto pri ar-tileriji. «'> je tako vživel v vojaški stan, da je sklenil prestopiti v kadetnico. I»il je tudi tu kakor na srednji šoli med odličnjaki iu po končanih študijah j«- postal poročnik pri nekdanjem KI. a. o. t op niča rskem polku. Leta 1ST."I se je udeležil okupacij«- Bosih- in 1lerceg»»vi-ne. kjer se je prav izkazal. Zaradi svojega znanja je bil pozneje povišan v čin majorja ter poslal učitelj v strokovnem ar-tilerijskem tečaju. Po 40 letih službovanja j«' stopil v pokoj, ob i/Jrruhu svetovne vojne pa je bil reaktivi ran in povišan v t'eh I marša I-lajtnanta. \"«-s čas vojne se je mnogo pečal > študijami artilerijske tehnike, k*» jo je mnogo izpopolnil. Bil je vedno prepričan in za ve« len Slovene«- in mollgi se ga Z veseljem spulili-Tijajo izza svetovne vojne, ko jim j«* pomagal na varna mesta ter jih zaščitil pred prega njanjeni. Zaradi mazaštva obsojena. 20. februarja dopoldne se je vila pred znanim mariborskim okrožnim sodiščem raz prava proti 50-let ni perici Kli za bet i Vabi«Vvi iz Dankove u-lice v Mariboru, ki je bila obtožena mazaštva. Zadnje čase se je jM'čala s padalstvom in je brez zdravniške izobrazbe zdravila bolnike. Seveda je pri tem dobro zaslužila. Tako ji obtožnica očita, da jo je lani v juliju obiskalo več bolnikov, ki jih j«* prav p«» zdravniško preiskovala in ugotovila temu bolezen na želodcu, drugemu v krvi. Seveda je bilo njeno de-' lo lahko, ker ji je večina pa oientov sama potožila o svojih bolečinah. Vsakemu je naroči Ia, naj se čez nekaj dni vrne po zdravila, katera je res pozneje pripravila. Ohtoženka je bila v zvezi z neko žensko o«l .Marije Snežne, ki s«- je tudi ha vila z mazaštvom. Ta ji je tudi pripraljala zdravila iz raz nih zeiiše in k»»renin. ki jili je ličilo Vahičeva dajala bolnikom. Tem je zatrjevala, da dobiva zdravila od brata, ki je primaiij v (iradcu. Obtož«»nke ni l»ilo k razpravi, bila pa je obsojena zaradi mazaštva na 14 «111 i zapora. Najstarejša Celjanka umrla. Te dni je umrla na Zir. Iln dinji najstarejša (eljaiika Lu cija (ilinšek. Pokojna je bila rojena dm- II. decembra 1 s:;k. Bila je sestra prvega slovenskega župana celjske okolišk« občine in teta Ivami (»linška. ki je bil tudi pred leti župan iste ohčille. lilin^kova teta j« do zadnjega imela jako trden opomin in se je živo -pominja la vseh važnejših *doirodk(»v i/, njenega skoraj stoletnega živ ljenja. Stari mariborski rod izumira. Na Kuski cesti 4 je umrl v starosti 7."I lel bivši znani go stilničar Alojzij Feik, ki je svojčas imel gostiln«* na Koroški cesti. Peter Zgaga DELO DOBE SlVALKE iz v«'žhane v šivanju otroških slamnikov. — Dobra plača. Dolga sezija. — Katz, 395 4th Ave., New York City. Naši v Ameriki •SOJAKE PROSIMO, NAJ NAM i| NAKRATKO N A DOPISNICI SPOROČE SLOVENSKE NOVICE IZ NASELBINE. — Po dolgi bolezni je umrla v (Mevelaudu Helen Brezar. \* Anieriki je bivala 2"» l<-t. D«;-ma je bila i/. Trebnj«'ga na Do lell jskelll. — Dr. Jurij l\ol«»mhnt<>vič, jugoslovanski ireiieralni konzul v ('hieago, je bil pozvan iz Belgrada, da >«• vrne v domovino. — A* soboto. 2. marca zjutraj je n;i svojem domu v Shebo\ gan, v starosti .">2 l<-t preminul rojak Paul Schuster, st.. doma iz ljubljanske okolice in star naseljenec v Shebov^anu.. Po k« »jni je živel v She bo v ganu 27 let. ter je od teli celili 2b let delal za Kohler družbo. Važno za potovanje. Kdor je namenjen potovati v stari kraj ali dobiti koga od tam, je potrebno, da je poučen v vseh stvareh. Vsled naie dolgoletne skusnje * Vam zamoremo dati najboljša pojasnila in tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno ** hitro. Zato se taupno obrnite na nas ta vsa pojasnilu. Mi preskrbimo vse, bodisi prošnje ta povratna dovoljenja, potne liste, viteje »n sploh vse, kar je ta potovanje potrebno v najhitrejšem času, tfi kar je glavno, ta najmanjie sirotke. , Nedrzavljani naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ket predno se dobi it Washingtona povratno dovoljenje, RE-SN-TBT PlERMIT, trpi najmanj en mesec. PiHte torej takoj ta brezplačna navodila mi •nnotavlja-m o Vam, da boste poceni in udobno potoval» SLOVENIC PUBLISHING TRAVEL BUREAU 2tfr West 18th Street New York. N.Y. CO. Za Velikonoc DENARNE POSILJATVE Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. ▼ JUGOSLAVIJO Za $ 2.75 .......... Din. 1(H) $ 5.35 .......... Din. 20« S 7.50 .......... Din. 300 $12.—• ............... Din 500 $23.85 .................. Din. 1000 $47.50 ......... Din. 2000 ▼ ITALIJO Za $ 9.35 ...................Lir 100 $18.25 ........................................Lir 200 $44.60 ....................Lir 500 $88.20 .......Lir 1000 $176.— ....................Lir 2000 $263.— ............................Ur 3000 KER iSE CENE 8EDAJ HITRO MENJAJO 80 NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI (JOR1 ALI DOLI Za Izplačilo Tet Jih zneskov kot sgoraj navedeno, bodisi t dlnarjlb ali lirah dovoljujemo Se boljo pogoje. UTLAClLA v AMERIŠKIH DOLAKJIfl Za liplatilo $ 5.— nora te podati $ii.— »is— $20.— „ » im!- $ 5.79 $10.85 $21.— $41.25 mM Trejemulk uobl v starem kraju izplačilo ▼ dolarjih. I Naj na nahatila Izvršujem* pa Gable Letter za pristojbine $1.—. J SLOVENK PUBLISHING COMPANY "GUs Naroda" H SI« WEST 18tb 8TROT NEW YORK. N. ¥. ^MWiHniinuuiii ndkiliir jc Hitler ^osfxwlar, >e Židom v Nemčiji prav po-nebiio dobro ne :rodi. lu tako I>I i|»o\ e, da sla bihi na doltfi vožnji med I laml>ur^i>m 111 Herliiiom stsir |»rav«ivereii Žid m navdušen naeijec* sama v vagonu. Xacijec je odpri kovček, vzel iz ujetja ko^ svinjine in začel večerjati. Ali lioee* e I h (kil-i t i je vprašal Žida. \e. hvala — je odvrnil Žid - moja vera mi prepoveduje jesti -vinjiiio. Ka >e je naci jec uajed'1. j.-oduia>il "teklenic<• vina. — Ali bi kozarček vina Ne. hvala — >«• je branil Žid. Ba- \ tem teilnn mi veni prepoveduje pili Vlilo. Ali Ve telil ža lit«-.' je vzrojil na«*ijec. lili je Že nekoliko okajen, potelftis! je nož in ira nastavil Židu na prsa. — i 'e ne pil vina. te boni za hot I ■ -1 _ /. «! je pil in -e napil. N -m« c **e je pii za-'-el opravičevati: Xe zamerit«*. Morda sem -el pleilalee. 1'pMMl. da lli-te hudi name. Xe lli>eni luni — -e od ka>ljal žid ton-a: — < iitspodična. povem vani. da selil če/. I|>e-a ZJlljllbljen v vas. ; — Ali - se je za smejala — ' to j<* >tara l'r;i/.a. moški mi pravi, da je vam«* čez u-esa i zal juhi jen. — Toda. i£«»>podi«*na. |H»mi- ]-lite — je nadaljeval svojimi {dokazi — da nima noben tako I velikih ušes kot jih imam jaz. * j Xeiiska. ki pade moškemu j okoli vratu, je nekaj vsakdanjega. Treba je pa tiste bati. ki pad«- moškemu okolu vratu in mu na vratu ostane. * Xe\vyorški Slovenci napre d 11 jemo. Aurilna odbornica ne-keira nu:ledneira dništva je ! prejšnji teden koloktala za ob ramhni sklad Bruno Hicliardn I lauptmnnna. Prijatelj mi poroča: Veselica društva XajsVetej šeua Imena, ki se je vršila v .-o bol o v cerkveni dvorani na Osmi. je baje zelo dobro usjie-la. Največ je bilo mla«liiio; italijansko in poljski* skoro več ne^o slovenske. Starejšim lju dem. ki so tako sturokopitui, da se vedno dajo nekaj na p«>st. ni Šlo v irlavo. kako je mogoče. da tako društvo v takem času in 11a takem prostoru ve selico priredi. Prireditelji z o«l^ovori niso bili v zadreiri. Xa vprašanje. «V ho ^odba. so odgovarjali: — Sevedn l>'». — Ali bo tiuli ]ih*s.f — Plesati ne bomo nikogar silili, pa tudi hranili ne bomo nikomur — so moilro mlsjovo rili. T'asi se spreminjajo. In kako nafflo se spreminjajo. Po enem lotu je že vse dru-£aee. Ko je imelo n«'ko društvo lani v istem prostoru na pustni torek privatno domačo zabavo, so se par minut po polnoči odprla vrata, vstopila je e«*r-kvena oblast ter začela udeležencem očitati £rehe, o katerih se jim nikdar niti sanjalo ni. AU STE 2E NAROČILI SLOViNSKO-AMERKANSKI KOLEDAR ZA 1935? - STANE 50 CENTOV. - NAROČITE GA ŠE DANES iaI ' w / GLAS NARODA* NEW YORK, TUESDAY, MARCH 12, 1935 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. 8. A. I ' L - T I f 1 . ijfti. , — - S! =i KRATKA DNEVNA ZGODBA .(X VSAK CENT NAJ ŠTEJE a. saitnih Lov divja. Dvanajstoricj: bega j m i prhk« m s i icgii ko «c. Ilropcjo in sopihajo, pene si* cede in njiln»vi prazuT že- VOLČJI GLAD sopuh. >n*ii se zajeda v njilio-, ter >e bore za najmanjšo kap-\o debele kožuhe. A tega jim Ijieo krvi. Pa tudi tega je sled- ili mar. Vso svojo pozornost j»osverajo izključno pravici do egenj. Kakor lačni otroei sede /;i pogrnjeno mizo in > pogl" di iiioltilnjejo za dovoljenje, da I>i smeli začoti Ali jed ni za t< > t n, da >»■ |»«».i• -.' ('a- mineva. Mož je \ h*• i utrujen... todiutam malo za-koiika, -e zdajei zdrzne, stisne "lldlieje toporišče sekire, po tem pa se zopet -eseile sani va i ode i tulijo po brani. Lakota I življenja. Nade njihovega, živ jih neizprosno žene dalji*, v morijo in žretje, zakaj tako n knzujc zakon življenja. Toda divjina je kakor izumrla. — Mraz je dozdevno ujel v svoje zamrznjeno želo ves plen. liša1i -anio zajrev krik, ki pa sevc iioIh* nega tli nasitil. /daj s«» žene gonja prek barja. Potem zdi rja trop. verno iščoč hrane, v temne sence gozda. Zdajei vodilni volk ne kaj zavoha, krene na levo i.t pospeši trk. ('liti, da je tod šla krma. Ampak kakšen vonj je to! Diši po rlovrkll. Vse živo meso je tu za žrtjc. Tudi dru ni volkovi vohajo -led in nji l-ovo lačno tuljenje -i utira po, iz njihove najgloblje not rim* in prodira -kozi tiho nor. Iz rožnate stene plešejo majhni svetlobni prameni, /a ii se in iskri: Snop žarkov -rj lazpiisti in potem zaplameui I po zvezdnem prostranstvu se | verni sjj. Ta poglei) se nudi možu. ki -iili zunaj v brezkrajni pusti nji ob iiboriiem, itiajlmem o gnjti. Naslanja se na majhne sani in brez diha strmi v dva najstorieo volkov, ki mu zdaj že < I ve uri dela družbo — ta sestradana bitja, ki moledujejo, da bi ga smela raztrgati na kose, pogoltniti utripajoče življenje njegovega mesa. Mož za renči. To j«- niičanje človeka, ki ugovarja plazeč-bližajoči se -mrti. Volkovi mm le v stlegll ko so lie. Sapa si* pora-i vije iz iro!-tan r\ in Zgošča V helosivkast njič konee in volkovi sede zdaj v polkrogu ter strme v moža v. očmi. ki od lačnega hrpeti«*-Ijeiija pa so v-e v tem možu,' aja gore. In mož je brez oro-in v ta živ i kos hrane strne* j žja.Na njegovi sekiri sedi volk. v-i z boleslnim gladom. Po i Mož zakriči in tako grozoten trpežljivo rakajo, da bi uga-nil ! je njegov krik. da se volkovi -« . Za seboj ima dolgo pot m j -l.eč je pač Zil počitek. | - Ainpak tu ni. da hi >p:il! -Ujetij čezdaljc bolj pojenjuje n: volkovi prihajajo v svoji f I.lažni lakoti vodno bliže. N< mirni postajajo in klavrno javkajo. zakaj glad jim trga do bovje vole ji gled je grozoviti* sesajoča bolečillil... lie-varno zlo. ki tira življenje do -krajnosti; morili ali biti u morj.*n. Valovi plameiiočega -over ti<"ua sila si* mehko vale po neb n< m -vodu, šopi barvaste -v « t iitbe skačejo -eni ti*r tja in zračne proge lebilc med zračnimi skupinami naokolu. A mož vsega tega m* vidi. /daj stoji ob uga-lem ognju iti grozeče villi i -ekiro proti tulečim volkovom, ki stoj,- z nasršeno dlako pripravljeni, da s,, vržejo nanj. Mož zakriči. za rjo ve v grozi in zadnjih
  • ej|ee. ki se pla /.ijo v gibljivi svetlobi setll ter tja. Tu. med seiieami. vpri zarja divjina igrokaz. ki ima za gledavee same bleščeče zvezde. Tu stoji mož. človek.. . kos mesa s človeško dušo. Krog njega stoje druga živi bitja. Liki iz mesa in krvi, »n taistega pravica življenja. Tak je pač tek te igle. da mora življenje moriti, ako ho če živeti. Knajstorft-o izmed teh dvanajst bitij, žene lakoto življenja, da umora dvanajst« ga in -i tako nlešijo lakoti*. Dvanajsti —osamljen človek... j« po zakonu življenja pri-: Ijen. da brani -voje življetije, pa naj si I »i moral v ta namen nešteto drugih ubiti. To je i-gra življenja, ki se vali v kro gotoku snovi... Mož stoji s kadečim se « gorkom \ goli pe-ti in z no gumi razmetava pepel in žrja-viro krog sebe. l inreti noče. Zdajei re-m* -trel skozi noč. (Jre volkom skozi mozeg in ko >ti. Stisne jih strah in prasne jo v beg. Mož se onemogel zgrudi na pepel in čaka na rešitev. ki se v podobi dveh lilo/ na smučeh hitro bliža. * Kolo čas;i se zavrti naprej. Kruto in trdo vklopa mraz divjino, zvezde migljajo, severni sij prši svojo krasoto v vesolje, zdaj pa zdaj zavije po nočni tišini mračno, zateguje no tuljenj«*. » To je volčji trop, ki-toži nad bolečino lakot«*, nad bolečino, da mora živeti. Piše Dr. John L. Rice, zdravstveni komisar mesta New York. Kot posledica gospodarske krize se j«* družinska blagajna priM-ej osušila in zato mora gospodinja tudi proti svoji volji |»azno preračunati vse stroške, kako naj izhaja. Neštevilni stro kovnjaki dokazujejo, da je mogoče priredili okusen tu hranilen obed za nekoliko centov, in v tem zmislu dajejo nasvete in nudijo recepte. Ali mnogi taki recepti obstojajo iz jedi, za kater nekateri lju dje ne marajo, in so zato brez koristi. <• priučijo uživanju mleka. . . . . , . . Iz ekonomskega gledišča nt » borila, za njo sva se izenačila z onimi slavnimi mogoče najti večje hranilne j bojevniki, ki so njih imena zapisana v zgo«lo-v red not«* kot je mleko. Iz; vini... Da, bodočim pokohuijcm bova služila za zdnivstveuega gledišča ni na ; vzgh*«l, — je nadaljeval v svoji smešni baba Doktor llebert je hotel prehiti zgovortmga sluga, toda l«*-t.a je naglo v>tal. skočil k Henriki in vzkliknil: — In za našo nevesto sva se tako junaško doinestila za mleko. Večje uživanje mleka kot pijače ali dela hrane bo imelo že posledico boljše zdravstveno stanje. PRIPRAVE ZA DOLGO POTOVANJE Slika nam kaže prizor v vojaški baraki v Fiorenci, ko se odpravljajo italijanski vojaki » na kazensko ekspedicijb proti Abešincem. B0LIV1JCI SE HRABRO BRANIJO La Paz, Bolivija, in. marca. Bolivijski vrhovni poveljnik KnriifU«* IVnaranda del Častilo naznanja, da je holivijska armada, ki brani trdnjavo Villa Montes odbila paragvajski napad. l)va tisoč Paragvajeev je skušalo preplavati reko Para-pit. toda Bolivijci so jih ml-gnali s topovi in strojnimi [Hiškami. V šestindvajsetih napadih na Villa Montes so Para-gvajei zgubili eel kor ali ."H> odstotkov svoje armade. DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNIŽANA Angleško-slovenskc Berilo KNQLISB SLOVENE READER 8TANE SAMO $2 Naročit* ga pri — KNJIGARNI 'GLAS NARODA 316 WEST 18th BTBB87 vosti... Opevali bodo najino slavo in najin... najin... Ves upehan sj j|. začel ubogi .Pieard brisati solzil«* iW*i. Zdravnik in Henrika sta skočila k njemu, on je pa zaj«*cljal komaj slišno: — \'eselje. sreča m«' duši... Ah. nikoli ne bom dovolj dolgo živel, da bi se mogel veseliti sreče, ki mi polni dušo. Bas je spravljal svoje misli v red, da bi od-na mnogo vprašanja, ko >e je pojavil na pragu gri»f de Linieres. Resen, skoraj otožen je bil njegov obraz in grofi«-a je takoj s|H>ziialn, • lu prinaša grof iz Versaillesa slabe vest i. Sele zdravnik je spregovoril: — \*prašujete m«*, — je otlgovoril grof, — in ua strah, ki ga vidim na vaših obrazih, lahko ixlgovorim samo Ude: Njegovo Veličanstvo pričakuje viteza «1»* Vaurlreva, ki mu je naročeno izročiti francoskemu kralju angleškim polkom iztrgane zastave. — Kolika sreča! — sta vzkliknili grofica in Henrika v en glas. — Samo senca leži ua sliki, — j«r nadaljeval gr«»f. — Njegovo Veličanstvo mi je zapove-dalo storiti nekaj, kar bom moral brezpogojno storiti... Za hip je umolknil, potem se je pa ozrl, n.n. Henriko in pripomnil: — Da, kralj hoče (to liesedo je izgovoril s posebnim povdarkom) videti gospodično (»e-rardovo in za povedal mi j«» privesti jo v Versailles.. . Zdravnik in grofica sta po glasu spoznala kaj pomenijo te bese«le. Tisti hip se je odgrnila zavesa na vratih v ozadju sobe in v budoar je vstopil še nekdo. Bila je Luiza; Luiza, ki ji je bil zdravnik menoj in zakaj... me hoče videti... v V«»r~ail-lesn. — Tebe! — je vzkliknila Lmza. — V Ver saillesu .. Kralj je najbrž zvedel, da si |»1«-nieiiitetra -tv;i in vr«*svu jo krepostjo. tirofica je stopila k dekletoma in jih združila v enem objem u. »irrof je pa namiiruil zdravniku. naj mu -ledi. Ošeni sliMlečih dni je pomenilo za vse stanovalec grofove ]»alače teden največjeua strahu obupa in nad. V Vorsnillosii !«• bilo /.•■ sklonjeno, da bo spi-ejem Washiiigtouove^a odposlanstva zelo svečan, toda strogo narodnega značaja. Kralj je hotel spoštovati občutljivost zastopnikov tujih držav; in sklenil je. da tuji posja-ii i ki ne bodo povabljeni na to svečanost v Versailles. Poleg teira je kralj želel, naj s,, pre^tolua dvorana zamenja z dvorano v Velikem Triatlonu: iu kraljevskim obrtnikom it- bilo naročeno, naj opremijo in okrase vse tako. da bo dostojno kralja. Mariji Antoinetti s,, j«, posrečilo pregovoriti kralja. n. Določenega dne se je napotil s Henriko h kralju. Ko je stopil preden j, je bil kralj sam in baš s«* je izprehajal po svojem priljtiblj«'n«*m vrtu, kjer je rad užival nekaj ur samote, če je le ino-gel. Ko je izgovoril dvorili maršal grofovo ime, se je kralj ustavil. Odslovil je dvornega maršala in se obrnil h grofu, rekoč: — Pričakoval sem vas, gospod. (Dalje prihodnjič.) Ljubiteljem leposlovja Cenik knjig vsebuje mnogo lepili romanov slovenskih in tujih pisateljev. Preglejte cenik in v njem boste našli knjigo, ki vas bo zanimala. Cene so zelo zmerne. Knjigarna "Glas Naroda" "OLA 8 NARODA" NEW YORK, TUESDAY, MARCH 12. 1935 TH2 LARGEST SLOVENE DAILY In U. S. A. QAMOSTANSKII (WVC kJ (ROMAN IZ 14. STOLETJA).JLivF T JLi\j ZA "GLAS NAHODA" PRIREDIL L H. Iz Jugoslavije. v jspekeije tlela, ote-ka ura za uro, je bilo slišati njegov smejoči se glas po vseli kotih in voglih, v gosposki hiši in v lovčevi koči. Tukaj sc-vinla ga je pognal gospod Henrik, da bi Hajmotu zagotovil miren, okrepčujoč spanec. Nekaj ur po poldnevu preneha dež, oblaki se razprše in solnce meče, preduo zatone za gore, še enkrat zlat sijaj nad obe koči. Gospod llenrik vrže lok na hrbet ter stopa proti križe-vemu gozdu navzgor; oskrbnik se s hlapci odpravi na pot in Desertus gre počasi proti skalnati višini; tam ga vidi Gitli sedeti na skali, dokler se ne zmrači. Hajmo je spal, in Gitli sedi s fratroni Severi noni in Walt i jem na klopi pred kočo, poslušajoč samo s polovičnim ušesom, kar sta oba govorila. V skrbi in nemiru hite njeni pogledi doli proti skalnati dolini; toda največji strah ji je bil odvzet. Sedaj je imela angela varuha, ki je tam gori v nebesih skrbel za njo, za Wolfrata in Zefi. In kar je brat tudi zagrešil — je sama vendarle popravila. Prvi, ki se je vrnil, je bil gospod Slutnian. Ničesar ni našel, pa prav ničear! Dež je izpral Hajmovo krvavo sled in sled odnesenega kozoroga. Da, angel varuh. Ko pade noč, se vrne prost s patrom Desertusom. Gospod Henrik je streljal na divjega peteliua. pa ga je zgrešil. Ko se je že vračal, je zasledil risa in za bežečo zverino poslal pšico. Dvema hlapcema je ukazal, da ponoči gresta v samostan, da pripeljeta oba lovska psa: llelo in Weckaufa. Enemu lilpacu je naročil gospod Henrik, da se oglasi v Wolfra-tovi hiši, da prinese za Gitli, kar je potrebovala na obleki in perilu. Kmalu ko so povečerjali, je postalo v obeh kočah vse liho. Gitli in Walt i čujeta pri Hajmotu. Gospod Henrik, ki je zopet hotel biti na nogah št1 pred dnevom, je odšel k počitku in Desertus je moral slediti njegovemu vzgledu. V kuhinji sedita gospod Slutnian in frater Severin pri ognjišču. Ko misli gospod oskrbnik, da je gospod Henrik že zaspal, gre iz koče in prinese dve steklenici iz skrivališča. S težkim vzdihom se frater Severi 11 obrne vstran, ko gospod Šlutman stisne eno steklenico med noge, da bi z veliko skrbnostjo izvlekel z voskom prevlečen zamašek. Z velikim iiajMirom odmaši gospod oskrbnik steklenico in jo ponudi fratru, rekoč: — Poslužite se, frater. V odgovor mu frater samo molče odkima. Gospod Slutnian se začudi. — Brat? Ali ste bolni? — Ne! Toda ne maram piti. Danes ne maram nič skrivnega. Gospod Henrik je bil tako dober z menoj. — Tatata! To je izgovor! Kdor noče piti, je napravil kaj j slabega, ali pa hoče storiti. Pokažite, da imate nedolžno srce!i Luk, luk! I — Nisem žejen! — pravi frater Severin in globoko vzdih-ne. — — Tatata! Žejen? Žejen? V našem nedolžnem času pijemo še preveč, brez žeje. In poceni! Pijemo za prihodnjega. Kupujte v sili. tako pravijo mazači, in boste imeli ob smrti! — Sedaj sem enkrat rekel, — vzdihuje frater Severin, — ne pijem! — Tatata! — Gospod Šlutman pograbi fratrovo haljo ter ga potegne k sebi. — Pridite, frater, sedite k meni, zapel vam bom pesem, ki bo govorila na vašo vest! — Prime ga z eno roko za njegovo, z drugo pa vihti steklenico in poje: Živijo brat, prijatelj, Quem si tis vexat plurima, (ki ga muči najhujša žeja) Vem v dolini za krčma rja, Qui vina liabet aurea. (Ki ima zlata vina). Pridno nam toči vino, De dolio in canthamm! (Ts soda v vrče). Zato bomo tudi veseli Ad noctis usque ad terminum. __(Ponoči do konca). Kdo godrnja in se cmeri Ut canes decet rabidos (da ugaja jeznim psom) naj ostane od igre Ad porcos eat sordidos. (Naj gre med umazane svinje). ^__ ______(Dalje prihodnjič.) Poneveril je 80,000 Din in se obesil. j nosek i nekega, pri tej I udeležiicga velikega poc --; Podjetje je namreč te dni od- • . , .... . • r, 'pustilo okrog 50 delavcev, ki novi zclezuiski most pri Za gre- 1 ......... i, , ... ' so v najhujši zrnu klesali ka- lhu se bo porabilo 4.>,000,000 ' ' . , ... men za 1.» Din na dan. Odpu- Din. j v. . . 1 . ' sceni delavci so se prito/.ili pri ' Delavski zbornici in tako je prišlo sedaj do preiskave. Odposlancem inšpekcije dela so V gozdu pri Banjaluki so tudi delavci, ki so še (»stali pri našli obešenega Antona Kis- podjetju, drastično opisali svo-lierja. uradnika tamošnjega jo bedo. Delavci delajo v akor-higijenskega zavoda. Ugotovi- du in zaslužijo nekateri, če li so, da se je pred obešen jeni. imajo prijatelje med iiadzorni-tudi dvakrat ustrelil v glavo. | ki, tudi do oO Din na dan, ker V njegovem plašču so našli šti-; jim nadzorniki%pač dajo v ob-ri poslovilna pisma, staršem,; delavo kamenje, ki ni preveč ženi in otrokom, v katerih j«? »trdo. Vsi drugi pa zaslužijo na pojasnil vz.i;ok svojega obupnega dejanja. Mož je namreč poneveril večjo vsoto uradnega denarja, tako da je nazadnje nastal primanjkljaj do 80.000 Din. Ko je videl, da bodo nerednosti v poslovanju blagajne odkrite, si je končal življenje. Ubil očeta, ker je nagovarjal, da ubije brata. Huda nesreča v rudniku. Zadnje silile burje in nevihte na morju in na kopnem so pokvarile električno napeljavo, ki je daje pogonsko silo rudniku društva Du bra vice pri Skradinu. Ker ni bilo električnega toka, je zastala tudi velika črpalka in posledica tega je bila velika j>oplava rudniških rovov. Voda v rovih je o-majala in izpodkopala tudi o-pore in to bo eden od vzrokov • hude nesreče, ki je sedaj za_ htevala eno smrtno in eno hudo poškodovano žrtev. Rudnik Dubravice je nekaj kilometrov daleč od Skradina in za|)osluje v normalnih časih okrog 200 rudarjev, ki se izmenjavajo po osemumeni delu. Pretekle dni je bila baš šihtna izmenjava v 200 m globokem rovu. Delo sta nastopila med drugimi tudi 21-letni .rudar Peter Jurič in njegov .'*»(>. letni tovariš Jurij Grozdanič. t Komaj sta začela kopati, se je I že odtrgal od stene ogromen j blok, ki je .Turiča takoj usnir-; til, Grozdanju pa na tleh pritisnil noge. A' bližini so delali še trije driVgi rudarji, ki pa ni-i so mogli sami odvaliti vel i k e-i ira bloka. Poklicali so na pomoč tovariše i, sosclijili rovov in. mljlll,ajš,^a sina MnSo. imjj ,,urka„„ i„ so komaj vz.lržali vs. so ,.ot(..» z velikiim napor, ,uM. ,,rala M,.w 1>n„ ,J4 ja i ravlml,.žju. ko j,. ,,rvi rešili ponesrečenega urozdani- - 1(1.,. . - . « , ... . ■ U t» » « i • i« 1- ,. nuarja 19.5,» zvečer -a je pel veliki val pljusiul čezenj. To- ča. Reveža so tako odnesli v • , - . • . i . , . • , • . nagovarjal m silil, naj vendar j ,]a veter je postajal vse' močili se je zgodilo, da se je o tem ni hotel nič slišat i, na- j 0J> silnem njegovem udarcu kar je Mu rat navalil nanj s se. U}i\ilv tako zazibal, da se je pre-kiro. V silobranu je Muša po-: vrnil z vsem tovorom in Ijud- dan komaj po K) do l."i Din. Velika nesreča na Prološkem jezeru. V vrgorskem srezu v Bosni je oni dan divjala huda nevihta. V velikem Prologu so tistega dne .loso Saljinovič, Ante Drokulič in J oso« Hcrcesr nre-važali s splavom drva čez Pro-loško jezero. Pomagala jim j * tudi Josova zaročenka Mnia V vasi Ooralici blizu Uazina j Šaljinovičeva. Nevihta jim je v Bosni se je te dni pripetila ,l,.lala velike težave, toda so huda družinska žaloigra. Naj-j vendar hoteli dovršiti delo in bogatejši kmet v tem okraju i so z zadnjim splavom, ki so ga Murat Kovačevič se je že S let .naložili okoli devete ure zve-prepiral s svojimi sinovi zara-jčer. odrinili v temni viharni di razdelitve zemlje. Zadnji ... jezera. Zaradi silnega čas je Često nagovarjal svoje- | vetra je bilo jezero zelo raz- bolnišnico, kjer so mu odreza-'- •• i • m i m » .. . . .. izvrši uboj. I oda sin Alusa |)ai,1(.,<. li obe popolnoma zmečkani no- . , . . ....... gi. Ker je ponesrečenec, še preden so ga rešili, izgubil mnogo krvi, dvomijo zdravniki, da bo ostal pri življenju. 45,000,000 Din za nov most čez Savo pri Zagrebu. Železniški most čez Savo pri Zagrebu je po mnenju strokovnjakov že tako obrabljen, da grabil svojo sekiro iu /. njo zadal očetu <> udarcev, pod katerimi je oče izdihnil. Nova afera v zvezi z graditvijo velike beograjske cerkve. Gradba nove velike cerkve sv. Marka v Beogradu je nale- mi vred. ftasi so bili vsi trije možaki dobri plavači, se vendarle nihče ni mogel rešiti in so utonili vsi trije. Ravno tako pa tudi Mara. ki je bila ž njimi na splavu. Za nesrečo se je izvedelo šele naslednji dan. Ko se je jezero pomirilo, so že ga bo treba čim prej nadome-jtela že na mnogo zaprek in po j naslednji dan potegnili iz va- prestolniških listih je bilo že j lov trupla treh žrtev, dočim ititi z novim. Morda bi bili nov most že zgradili, če bi bilo v blagajni kaj denarja. Tako je bilo pa treba čakati, da je vlada obljubila za javna dela eno milijardo. Od tega odpade baje na potrebe prometnega ministrstva :i()0,000,000 Din. Za mnogo polemik zaradi te cer- j trupla Jose Saljinoviča ni bilo kve. Nekajkrat so se že sprli j mogoče najti, odborniki, vršila so se burna ! zboorvanja, vmes pa so prišle j še razne tehnične zapreke, ki poročite ne na "(JLA8 SARODA' so ovirale delo. Sedaj pa se največji slovenski dnevnik • mudi na stavbišču komisija in- Združenih državah ZNAMENITI ROMANI KARLA MAYA Kdo bi ne hotel spoznati ^Vinetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spomenik? Kdo bi ne hotel biti z Mavem v "P&dišahovi senci** pri "Oboževalcih Ognja**, "Ob Vardarju"; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti "? TO SO ZANIMIVI IN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANI! ! 1 KRIŽEM PO JITROVFM t V T l 1 4 knjige, 598 ^:rani, * »likam! 4 k - 59, strani \ seMna: % r Jezero smrti: Moj roni.iP «>li Nilu: Kako .-icm Vsebina: v Mfkko runiei: 1'ri Čamnrlh: Jecidi * lni-dvfliiui: Jama sle«liij:i |Kit PO DIYJfcjii SMIDIST3MJ C>n* ........................153 4 knjige, 5?J strani, s slikami Vsebina : WIN! TO V Amalija: Heg iz. j^-e: Kruna sveta; Med knji s|ikjMni ^^ (iveuia ognjema (ena ........................1^0 IZ BAGDAOA V STAMBITL Prvikrat na divjem za|iadu: Za življenje; 4 knjige, s slikami, 627 strani lepa Indijanka: Proklestvo zlata; : — Z i detektiva: Med Koma uči in Apaei; Na Smrt Molutmed Enilna : Karavaua smrti; n.?vamih j^tili; Winnetovov roman: Smis Na liegn v t i oropa ; Družba En Nasr _ Ear; Pri KotnanC-ib ; Winnetova smrt; Win- ........................1.50 netova ojKjroka V OORAH BALKANA _ Cena ........................3.50 4 knjige, a slikami, 576 strani Vst',,!na: , SITVV IX ISKXKIOT Kovač si men : Zaroka z zaprekami; v golob- »mkiui njaku; Mohamt'diči Oh Vardarju Cena ........................1.50 # Cena ........................3.50 Naročite jih lahko pri: ^» h*---- KNJIGARNI "Glas Naroda" « 216 West 18th Street New York, N. V. azr SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU B10 WKST IStta STREET NEW IOBK, R. I. PUSlT* NAM ZA CENE VOZNIH LJETOV. REZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA PO-TCVANJE 13. marca: 1 »•-uiMililatid v lIumlturcK Washington v Havre 15. marca: (Jlympic v Cherbourg lb. marca: ChampUiiri v Havre Cunli ili Huvuia v *J«noa 30. maica: Hamburg v Hamliurg Veeilnnm v 1V>uloini« ITes. K«»i»fv«It v Havre 22. marca: IVnnhitHl v Havre Alajesti«- v fherhourg 23. marca: He (If Klane« v Havre XI. marca: Xew York v Hamhurg Oaturnia v Trst Manhattan v Havre 29. marca: Hf-reriRaria v Cherbourg 1 :rprn»-r> v Bremen 10. marc«: Paris v Havre Stuttgart v H:uiit>urg Rex v .Jenoa 5. aprila: • »l\-ni|»if v Cherlxmrg Kuroict v 1 '.reinen 6. aprila: ('haniplain v Havre 10. aprila: Washington v Havre 12. aprila: Alajestie v Cherbourg 13. aprila: lie ile Fram-e v Havre Conte
  • lairi v Havre Ei j 8. m.ija: 4== j W'ashinplon v Havre Iterengaria \ «"herlN.urg 10. maja: llremeti v Bremen 11. maja: Paris v Havre ("•■lite d i Savoia, v (Jenoa 15. maja: A«|uitariia v Cherbourg 17. maja: Kurojiii v Bremen Sitturnh v Tr.-t 18. maja: ll»- <1,- K rane«- v Havre 22. maja: Majestie v r"herl»»mrg j Manhattan v Havre 25. maja: <*liam plain v Havre 11 ex V < iellOa 28. maja: Klemen v Bremen 29. maja: B» reriKSiria v Cherbourg 200 LETNICA PLATINE jnnnarjn je minilo "J0<) let, odkar j<* našpl šjuiiiski <•;<'-uniPlor d